Uto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v fcetrtek, dne 30. maja 1940
Stev. 121»
Naročnina mesečno 25 Din, za inozeni-ttro 40 Din — nedeljska ijuiaja celoletno 9t> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nl.b/Hl
SLOVENEC
telefoni uredništva In oprave: 4(1-01, 40-02. 40-03. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjotraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Gena 2 din
Čekovni račnn. Ljubi|ana številka 10.0M) in 10.349 M imerate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka tj.
Liga dostojnosti — živa potreba
I.iga dostojnosti je ameriški otrok. Dn, re« še otrok, ker ima komu j osem let. l etu I9»2 se je rodila. A innogo bolj upravičeno kakor mi Slovenci in še marsikaj drugi narod bi Ameri-kanci lahko rekli: Kaj je pa lebe treba bilo?! Amerikanec. veren in neveren, kristjan in moderni |K)gan, je gentlemun. V svojem obnašanj'i je lin in uslužen prav do vsakega, v svojem govorjenju vedno dostojen. Po ulicah, vlakih, jav nih lokalih ne boš zlepa kda j \ idcl ali slišal, kar bi žalilo tvoj verski čut ali čut dostojnosti. Delavec ali gos|>od, bel ti I i črn, vsi so \ leni oziru kavalirji. Pač pa je povprečen Amerikanec mainonist. malo izbirčen glede sredstev kako priti do denarja. To je razna lilnisku in tiskovna podjetja zapeljalo, da so začela proizvajali moralno oporečno, sicer pa zlasti /a mladino privlačno blago. Najbudne jša čuvarica in |>o-bornica javne nravnosti, katoliška cerkev, je takoj opazila nevarnost in dvignila svoj glas. .Najprej je s filmskimi |>odjetji sklenila po-godbo. |K) kateri so se zavezala, da nc bodo kaj nravstveno ojiorečnega dajala v javnost. Ker pa te pogodbe niso držale, jc katoliška hierarhija narod sama pozvala k bojkotu takega blaga. Ta l»jkot naj bi izvajala Liga dostojnosti.
l iga dostojnosti, kot so jo zamislili Ameii-kanci, ni nikuko društvo, niti kaka drugačna organizacija v strogem pomenu besede. Je nekaka splošna mobilizacija vseh k bojkotu nezdrave duševne hrane, zlasti še ameriškega vsakdanjega kruha kinu in takozvanih magaciuovc, t. j. jdehkega kolodvorskega« čtiva. Kdor sc odzove mobilizaciji, vzame s|ire-jeinni listek, se s podpisom in vite/ko besedo zaveže, da bo bojkotiral tako ojMilzko blago in to je vsa njegova dolžnost kot člana l.ige dostojnosti. Dana beseda velja za eno leto. ko se zojiet obnovi.
Ko je ameriška I.iga dostojnosti stopila v akcijo, so se filmska podjetja norčevala i/ nje, češ. da jim bo morda več koristila kot škodila. Toda ko je njeno članstvo začelo iti v milijone in sc rekrutiralo ne samo iz katoličanov, ampak tudi drugovercev. da celo brezvercev, so filmski magnati začeli debele gledati, kaj bo iz tega. Nazadnje, ko se je Ia armada bližala 10. milijonu članstva, so morali, hočeš nočeš, na kolena in obljubiti, da bodo zgoraj omenjeno jiogodbo v iMidoče drugače držali, škofje so sicer to obljubo z. zadovoljstvom vzeli na znanje, a so jim tudi povedali, da bo Liga dostojnosti še ostala na straži.
Prav ta mogočen odziv ljudstva k bojkotiran ju grobokopov javne morale priča, da je čut gcntlcmanstva še globoko \ korenin jen v njem in da hoče gentlemansko tudi ostati. Ko smo sklenili, da hočemo to I .igo dostojnosti tudi pri nas uvesti, seveda našim potrebam prikrojeno, so se culi posamnj glasovi: Čemu? Zakaj imamo pa svoje katoliške organizacije? Da istesa mnenja niso samo posamezniki ampak široki krogi med nami, priča ravno nezaniinanje za našo Ligo dostojnosti. A kot rečeno, če jo je kdo potreben, smo jo Slovenci. Ljudje božji, ki imate na ustnih svoj Čemu in Zakaj, ali ste slepi in gluhi? Ali ne vidite, kako se na vseh koncih in krajih naše domovine vedno bolj šopiri javna nenravnost? Ali vam ne udarja dnevno na ušesa grozotno bogokletje, umazano in prosta-ško govorjenje, obleganje ob tisto, kar je drugim sveto itd ? In to kljub vsem našim številnim katoliškim organizacijam. Ko bi bili vsaj člani teh nedolžni pri vsem tem' A to se, dvakrat žal, tudi ne more reči. Kdor spričo lega neojHirekljivega dejstva ne uvidi potrebe l ige dostojnosti, kaže. da je še malo pogledal čez meje svoje domovine in da mu je čut za javno dostojnost v nezdravem domačem o/.račiu otopel. Kdor je bil v domovini lige dostojnosti, lxi -\s,ak priznal, da nam jo kl jub vsej priznani dobrosrčnosti našega naroda bolj potrebna kot Amerika ncem
A če hoče doseči svoj namen, to je. če hoče preoblikovati naš narod v vitežki narod, mora zbrati v svojem okrilju vse. kar i m a še kaj čuta za narodno čast, naj bo že te ali one stranke, tega ali onega nazora. Liga dostojnosti je po svojem zvan.iu na d strankarska. Kakor • so v Ameriki iniciativo za njeno ustanovitev dali katoličani, a sprejeli v njeno armado tudi drugoverce in brezverce, tako so našo Ligo dostojnosti sicer sotrudniki katoliške akcije pokiicali v življenje, a ne izključno kot njeno |>omožno četo. Njen cilj ni Slovenec krščanski kavalir. ampak kav ali r sploh. Tudi narav no-nruvni kavalir je dostojen, fin. vljuden, ogibajoč se vsega, kar bi utegnilo žaliti sočloveka kakršnegakoli jire-pričan ja.
Menim, da je v vrstah naših strankarskih in svetovnonazornih nasprotnikov še veliko takih kavalirskih elementov, katerim se robatost, neotesanost, prostaštvo 111 barabsno našega nii-roda prav lako gabi kot nam. Vse te elemente bi hotela naša Liga dostojnosti zajeti, jih mobilizirati in skupno z njimi skušati naš narod dvigniti do tega naravnega kavalirstva. Saj če bi nam naši nasprotniki tudi v dosego tega skujinega cilja ne hoteli podati zavezniške roke bi uspeh Lige dostojnosti ne bil popoln, l e če se vsi kavalirski elementi naroda /bero v enem taboru ali vsaj /edinijo v enem cilju iu predlože narodu nekak kodeks javne spodobnosti, ki se pričakuje od vsakega dostojnega človeku, ter na jvodlugi tega kodeksa obsoja tiste, ki se ne dr/e. na sramoten oder naroda, bo uspeh Lige dostojnosti popoln.
Javna morala, ki jo bo liga dostojnosti s tem uveljavila. bo. če že ne velika v/gojna sila. vsaj veliko strašilo. Ničesar sp človek. Iw>di ta. bodi oni. lako ne boji. kot javne, splošne obsodbe. da je neotesanec. Malo jih je tako jiro-jiadlih, da bi ne imeli tega čuta. Koliko je n. pr. v Ameriki ateistov, tudi borbenih, koliko socialistov, komunistov, dalje koliko fanatičnih drugovercev In vendar i/ra/it načelni nasprotnik vseh teh. katoliški duhovnik, giblje med njimi kot med prijatelji. Nihče se ne obrega vanj iu ob to. kar tnu je sveto. Pač ve,
Po zlomu belgijske vojske
Nemška poročila pravijo, da sta angleška in francoska severna armada zajeti v dva ločena žepa - Zavezniška poročila trdijo, da se zavezniške armade med srditimi boji umikajo proti obali Rokavskega preliva
Položaj zaveznikov v Flandri|i je zaradi udaje belgijske vojske postal nevzdržen. Nemci hitro zasedajo velika flandrijska mesta in potiskajo francoske in angleške čete proti obali, kjer je samo še Dunquerque prosto pristanišče, koder bi se mogli vkrcati in zbežati v Anglijo. Usoda flandrijske zavezniške armade je zapečatena. Velik del teh čet bo verjetno z vsem orožjem in vojnim materialom ., zajet od Nemcev.
Posest celinske obale Kanala že daje
Nemcem možnost, da v vedno pogostejših poletih napadajo angleška pristanišča. Poslej jc Anglija na svojem lastnem ozemlju ogrožena in bo morala misliti na lastno obrambo. Zavezniki pa so z nemškim prodiranjem doživeli največji udarec s tem, da sla poslej angleška in Irancoska armada ločeni, kar daje Nemcem veliko prednost. Nemško vrhovno poveljstvo bo sedaj nastopalo po svojem preudarku z vsakim zaveznikom posebej, kar pomenja veliko taktično prednost za Nemčijo.
Zaključni boji v Belgiiji in v severni Franciji
Francoska poročila
Francoska vojna poročila
Pariz, 29. maja. AA. Ilavas Uradno poročilo od 29. maja zjutraj se glasi:
Naše čete na severu nudijo z občudovanja vredno hrabrostjo odpor sovražniku. Po zanesljivih poročilih lahko trdimo, da so izgube, ki so jih Nemci pretrpeli pri včerajšnjih in nocojšnjih spor padih, še prav posebno, velike. Na Meusi in na Aisni so potekale z uspehom krajevne borbe. .Jui gozahodno od Chateau Poriena je bil odbit no« vražni napad. Vzhodno od Aisne ponoči ni bilo pomembnejših dogodkov.
Pariz, 29. maja. AA. Havas. Tretja armada ie 29. maja zjutraj izdala tole uradno poročilo: Na Sommi in Aisni so potekale z uspehom krajevne operacije.
Položaj na severu je nejasen. Srdit boj s krvavimi ubijalskimi poskusi med vojnimi oddelki, ki so se pomešali med seboj. Snoči so imele francoske čete še vedno v svojih rokah mesto Calais in Dunkerque.
Francosko službeno pojasnilo o položaju na frontah
Pariz, 29. maja. AA. Havas. Nomci so naravno izkoristili položaj, ki je nastal na bojišču v splošnem razpoloženju po odločitvi kralja Leopolda, da se vda. Nemci prodirajo dalje ter zdaj potekajo povsod nekoliko težji boji med nemškimi četami in zavezniškimi zaščitnicami, ki varujejo razna premikanja, izvršena v teku noči in včeraj. Te premike je zavezniška vojska morala izvesti, da bi se zavarovala proti udaji belgijskih čet. Franco-sko-britanske čete so vzele položaj z vso resnostjo in odločnostjo na znanje. Belgijska vdaja še daleč ni zasejala vznemirjenja in malodušja, pač pa je bolj okrepila odločnost zavezniških čet. Francoski in britanski oddelki se srdito bore. Tudi po mnenju vseh opazovalcev so nemške izgube skrajno hude. Zavezniško letalstvo še dalje posreduje v bojih, ki se nadaljujejo tudi danes in ki so skrajno srditi. Naša letala so v masah bombardirala najbližje zaledje kakor tudi daljno zaledje sovražnih čet. Kakor vedno, smo bombardirali ceste in vsa prometna križišča, naprave, ki so jih zgradili nemški pionirji, vojaške kolone, tovorne avtomobile in oklopne oddelke V Nemčiji smo bombardirali vojne naprave v Bremenu in Hamburgu. *lu smo napadli in ponovno zažgali zaloge goriva.
Nemško letalstvo je bombardiralo prav tako ozadje zavezniških čet. Težko so bile bombardirane pristaniške naprave v Dunkerqueiu, mesto samo pa ni bilo neposredno ogroženo. V Calaisu so se snoči francoske čete še vedno držale. Na Sommi so francoski oddelki spet zavzeli tri važne vasi. Na Aisni so Nemci poskušali z naskokom zavzeti Chateau. Porcicn, nekaj kilometrov zahodno od Rethela. Tu so namreč poskušali prekoračiti reko. Ta napad je bil odbit brez večjih težav. Na Meuse, posebno pa še v gorniem toku reke, je francoska artilerija bombardirala nemške prometne zveze. t. j. ceste na desni strani reke, predvsem pa železniške proge in postaje
Sedaj napad na Anglijo?
Pariz, 29. maja. t Havas. lz Berna poročajo, da je švicarska »Baseler Nachrichten« objavila poročilo iz Berlina, da namerava nemško vrhovno poveljstvo pustiti južno fronto, to je fronto na rekah Some in Aisne, pri miru in se za-
dovoljiti z vojno za utrjenimi črtami, medtem ko bi naj sledil velik napad na Anglijo Priprave za ta napad da pa še niso povsem končane. Isti list pripoveduje, da pošiljajo Nemci na Norveško neprestano nove čete in da gredo tja tudi težke oklopne edinice. Svoje oborožene sile pošiljajo Nemci iz Osla naprej proti Kristiansundu. Verjetno je, da se talnkaj zbirajo prevozne ladje, ki bi prišle v poštev v primeru, da se Nemčija odloči, da na celi črti napade Anglijo.
Delovanje francoske mornarice
Pariz, 29. maja. AA. Havas. V toku operacij na Severnem moriu se stalno omenjajo ladje francoske vojne mornarice. Zaradi samih operacij sc imena in število teh ladij ne omenja, toda zatrjujejo, da je njihovo število veliko in to posebno kar se tiče torpedovk, lovcev min in podmornic. Prav tako je treba naglasiti, da se posadka teh ladij drži nenavadno junaško in da se posamezni pomorski častniki pogosto s pohvalo citirajo v dnevnih poveljih. Poleg mornarice je treba omeniti tudi aktivnost obalskih baterij, katerih poveljniki so bili od svojih predpostavljenih prav tako pohvaljeni.
Angleška poročila
Angleško vojno poročilo
London, 29. maja. AA. Reuter: Admiraliteta in vojno ministrstvo sta izdala skupno poročilo, ki se glasi:
Zjutraj smo prejeli poročilo, po katerem so zavezniške čete snoči zavzele Narvik, kakor tudi, da sta Frageres in Forsneset prav tako v naših rokah.
Delovanje angleških letal
London, 29. maja. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da angleški bombniki napadajo neprestano. Od včeraj naprej pa do danes dopoldne srednji in veliki bombniki niso prenehali z bojem. Nemško napredovanje je zaradi zasipanja čet z bombami postalo mnogo bolj počasno. Samo en bombnik je bil izgubljen. Sovražnik mora imeli ogromne izgube v moštvu in v oklopnem materialu.
Umik angleške armade med srditimi boji
London. 2'). maja. t. Reuter. Angleške čete se med srditimi boji umikajo. Dosedanja poročilu pravijo., da so veliki oddelki angleške arma-
de prišli dn obale in se tamkaj vkrenli. L mik izvedli / velikim pogumom in s sprciniiiii kritji. Morala angleških črt jc neoina juua. Vrhovno poveljstvo je dalo četam mi log. dn ves vnjui niii-ieiinl. ki 1 • i ga morale zapustiti /a seboj v Belgiji, takoj ra/strele. tla ne pride sovražniku v roke.
Otroci izpod 12 let bodo izseljeni v Avstralijo
Sidnej, 29. maja t Reuter. Avstralska vlada je sporočila angleški vladi, da je pripravljena spraviti pod streho in preživeti vse angleške otroke izpod 12 let, ki bi jih njihovi starši hoteli odpraviti v Avstralijo za dobo trajanja vojne. Avstralska vlada bo v vsakem pogledu sodelovala, da se življenja otrok v Angliji zavarujejo. Osiroteli otroci pa bi tudi po vojni za vedno ostali v Avstraliji. Načrt predvideva ogromne prevoze otrok.
Poziv ženam in dekletom
London, 29. maia. AA Minister za narodno zdravje je naslovil poziv na žene in dekleta, naj se priglašajo v čim večjem številu za bolničarsko službo. Te bolničarke nai bi skrbele za belgijske in francoske begunce ter za žrtve letalskih napadov.
Letalski minister vzpodbuja
London, 29. maja. t Reuter. Letalski minister sir Archibald Sinclair bi se moral udeležili neke večerie, pa se je zaradi vojnega položaja oprostil s pismom, v katerem poveličuje hrabrost angleških letalcev, ki da so dosegli čudežne uspehe Nato nadaljuje: »Gremo skozi temne ure. Napad na Anglijo bo dokončna preizkušnja zaupanja, ki ga imamo v usodo domovine kakor tudi v pravičnost ciljev, za katere se borimo. Toda sedanji rod Angležev bo pokazal, da je vreden dedščine, ki jo je prejel od očetov. Naša obramba, v prvi vrsti naša obramba proti letalskim napadom je varna v rokah junaških mladih pilotov in bojnih enot.«
Brska mobilizira
Dublin, 29. maja AA Reuter. V toku svojega včerajšnjega govora v irskem parlamentu je D e
V	a 1 e r a dejal, da je treba nujno izvajati ukrepe za obrambo države tako kot je tc sklenila vlada. De Valera je dejal, da so rezervisti poklicani že pod zastavo in da se bo začelo tudi novačenje drugih obveznikov za zunanjo in notranjo obrambo države.
Nemška poročila
rmmmmmmmmmmi^mcmmamtmmmmm^mmmai^
Nemško vojno poročilo
Glavni stan vodje rajha, 29. maja AA. DNB: Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča:
Usoda francoskih armad na področju Artoi-s a je zapečatena Odpor Francozov v pokrajini južno od Lillea je strt Angleška voj«ka zahodno od Dunkeiqua je tudi na poti uničenja pod udarci naših osredotočenih napadov S hitrim zaletom v severni Flandriji smo šli skozi B r ii g g e , zavzeli O sten de in prispeli do Dixmuidena. Na reki Yseri :n na njenem prekopu severno od
Y	p r e s a se sov ražnik še vedno srdito upira. Na soomeniku, postavljenem pr L a n g e m a r k u nemški mladini, ki je tu padla v bojih v jeseni 1. 1914, je razobeše.-ia nemška državna zastava Ob istočasnih napadih od vzhoda io zahoda smo prisodi do Lillea in mesto zavzeli. Pri svojem prodiranju od zahoda smo zavzeli A r m e n t i e r. Pri Bail-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sodba italijanskega tiska o položaju na zahodni fronti
Razlaga generala Cabiatia
Rim. 29. maja. General Cabiati meni v Svojem poročilu o kapitulaciji belgijske armade to-le: Položaj, ki ga jc povzročila kapitulacija belgijske armade, je tak. da francosko-angleška armada, to je tri francoske armade in ena angleška, nima na razpolago več ko ozek hodnik, ki so ga pa Ncmci presekali v dva dela, eden okoli Lillea, drugi okoli
da bi s tem pred javnim mnenjem samega sebe obsodil
Zaenkrat l iga dostojnosti upravičeno pričakuje. du se ji bodo vse katoliške organizacije s svojim članstvom brez posebnega moledovanja in dreganja pridružile. Prav /a prav s Icm ne bodo privzele nobene nove naloge. Saj so katoliške organizacije že po svojem bistvu po. klicane oblikovati ne le zgolj človeške, ampak tudi božje kavalirje. Liga dostojnosti jim bo to /avest le podžgala, da se je bodo osebno bolj zavedali in postnii lwdj borbeni, da je še pri drugih razplamte in uveljavijo. \ko bodo organizacije drugega mišljenja označeni cilj
Lige dostojnosti pozdravile, kar prav tnko upravičeno pričakujemo, a bodo imeli pomisleke 11 ti m jvidali zavezniško roko naj «i usta.iove -voje l.ige / isiim ciljem! Pa ločeno marši-ra.jino na fronto za čast kulturnega naroda, dn le združeni udarimo na iste njene in nnše sovražnike!
Zbrišimo že enkrat / našega naroda vse one madc/r. zaradi katerih tujec šp do danes ni prestavil stare rimske meje z naše zemlje, češ: Tu se začne barbarstvo. I.iga dostojnosti naj poskrbi, da ne Im> ime! za to kakega iijira-vič-enega povoda. Vsi. ki vam je kaj za čast svojega naroda, v Ligo dostojnosti! —0-11.
Duiiquerquea. Te čete so že potem, ko so se junaško borile več ko dva tedna in so imele strahovite izgube, popolnoma izčrpane ter jim zmanjkuje žc prehrane pa ludi potrebščin, ki jih ne morejo dobiti drugače kakor -auio še čez pristanišče Dim-querque, na katerega so Nemci samo v eni noči od 28. do 29. maja zmetali na tisoče in tisoče bomb ler sedaj gori. Sploh kroži nad nebom v Flandriji najmanj 3000 nemških letal, ki so zbrana zato, da prisilijo francosko in angleško armado k čimprejšnji kapitulaciji. V tej noči sla izgubili angleška in Irancoska armada na mrtvili in ranjenih dve tretjini svojega števila. V Ardresu v odseku Calais je bil uničen en angleški bataljon do zadnjega moža. ?.e to dokazuje nadčloveško hrabrost obeh obkroženih armad. Splošno mnenje jc. da bosta angleška in Irancoska vlada sami naročili vrhovnemu poveljniku v Flandriji generalu Blanchardu, da ponudi kapitulacijo. V tem oziru jc bila kapitulacija kralja Leopolda v Parizu in Londonu na tihem dobrodošla, da =e morejo sedaj sklicevati nanjo, če bo tudi angleška in francoska armada sklenila se predati.
Zagrebška vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti i lokalnimi padavinami.
KULTURNI OBZORNIK
čajkovskij: »Jevgenij Onjegin«
Ob 100 letnici čajkovskega
V soboto, 25. t. m. je naše operno gledališče počastilo stoletnico rojstva enega izmed vrhov slovanske glasbene tvornosti — Petra Iljiča Čajkovskega — s predstavo njegovega najboljšega odrskega dela: Evgenija Onjegina. Dasi se je avtor bolj nagibal k zapadnim vzorom romantične glasbene smeri, kar ca tudi razlikuje od sodobnikov kakor Musorgskega in Rimski-Korzakova, ki sta se opirala prevsem na ljudski glasbeni element, je vendar njegova glasba tako svojstvena, da je iz nje poznati tipičnega ruskega genija.
»E. Onjegina« odlikuje močna razgibanost, delo je prepojeno z najsubtilnej.šimi lirskimi mesti, na drugi strani pu zopet prehaja do močnih dramatskih učinkov: vsemu je dal mojster izraza v glasbeni gladko tekoči in smiselno grajeni obdelavi, polni domislekov. Najmočnejša pa je gotovo druga slika, pisemska scena. _'lo najmočnejše mesto v celotnem delu nudi človeku polno lepoto mlade erotično prekipevajoče duše, lepoto, ki jo je avtor znal podati v edinstvenem niansirunju melodične linije z dinamično učinkovitostjo ter substilno orkestracijo, l epa in pretresljiva je tudi glavna arija Len-skega pred dvobojem. — Celotno delo zapusti močan estetski dojeni in ni čudno, du si je utrlo pot do velikih odrov ter bo gotovo doživelo še mnogo obletnic rojstva svojega avtorja.
Uprizoritev je biln v splošnem dobra. Tatjano je pela gdč. llcvbalova, ki je bila igralsko (kjer vedno bolj napredu je) in pevsko najboljša v drugi sliki. Pevsko je v višinah dobra, n jen blesteč ton je dobro podprt s sapo ter ima zadovoljiv portee, dočim se mi ne zdi umestno tolikokrat s prepihavanjem sape v srednjih in nizkih legati, s pritajenim tonom podčrtavati dramatske strani, ker se s tem tudi večkrat
estetsko razbije melodična črta. Je pa vsekakor
odlična pevka, talent, ki se bo brezdvomno razvil še do večjih kvalitet. — Lenski — g. Gostič nas je predvsem pevsko prav iznenadil v sceni pred dvobojem. Tehnično zna s pravilno kvantiteto sape podpirati obe združeni funkciji pevskega organa, s čimer je dan poglavitni pogoj za uspeh. — V vlogi Onjeginu je gostoval g. Popov, ki je bil do tretjega dejanja v igri dober, a se zlasti v zadnji sliki ni mogel zbrati ter prepričevalno predstaviti človeka, ki doživi notranji preobrat in končno propast. Zato je prav ta slika zapustila najbolj medel, suh utis, dasi se je gdč. lleybalova potrudila, dati iz sebe vse možnosti dramatske nujnosti. Pevsko je v nižinah zadovoljiv, v višinah pa je ton brez rezonance in večkrat nekam negotov. Je pa ritmično zelo precizen in poje z veliko muzikalno kulturo, kar dokazuje, da je bil nekoč inočna kvaliteta v glasbenem svetu, — G. Koge-jeva je pevsko dobro ter igralsko prepričljivo podala strežnico Filipjevno. G. Bctetto pa je na njemu lasten način zapel kot knez Gremin — Zbor, ki se je pod g. Simonitijem sprostil pevske okostenelosti, nastopa z vedno večjo resnostjo in je bil tudi to pot dober, le večje ritmične preciznosti je želeti. Po glasovni kvaliteti pa je ženski boljši od moškega. — Nekatere točke baleta so ugajale ter so bile nekatere prav precizno izvedene. — Dirigiral je g. N. Štritof. Orkester mu je razen na par mestih dobro sledil. Res je bil na nekaterih mestih preglasen, a to, se mi zdi, zahteva nujnost dela. Vzrok, da nastane nejasno bučanje in zdaj po-popolnoma pokrije soliste zdaj celo zbor, menda tiči v slabi akustiki hiše, ki prenese le gotovo dinamično stopno. Zasluga gre tudi g. Debevcu. ki je znal dati delu intimen značaj, ki ga kot izrazito lirična umetnina zahteva.	si.
Po takšni, na hitro roko narejeni brvi se prevažajo motorna vozila na bojišča.
Slovenska pesmarica
Slovenci imamo že več podobnih zbirk slovenskih pesmi, ki nudijo besedilo napevov za vsako priliko, kadar koli pride več »zadovoljnih Kranjcev« v družbo. Tako imamo več posrečenih zbirk Janeza Kalana, Mohorjeva družba je izdala Anžičeve zbirke, založba Sigma v Gorici je lani poslala med najširše sloje Barčico teh pesmi, sedaj pa je dr. G tona r izbral in po abecedi začetnih verzov uredil novo tako Slovensko pesmarico, v kateri je na novo oživljenih 300 slovenskih narodnih pesmi. Založba Hram je dala tej zbirki, ki ima 340 strani, lepo majhno priročno obliko, tako da jo ima lahko vsak pevec vedno pri rokah, kajti ne ure ne dneva ne veš, kdaj si bo tvoje razpoloženje zaželelo slovenske pesmi, in melodija, ki ti šumi v ušesu, pravega besedila. Zbirka vsebuje najraznovrstnejše pesmi: ljubavne, razpoloženjske, vinske, tudi pobožne... prave narodne in take, ki so že zdavnaj pnnarodele, tudi če jim izobraženi pevec ve dobro za ime ustvarjalca (Prešern, Slomšek, Jenko, Gregorčič, Stritar, Levstik, Župančič in drugi). Vse te pesmi so v uglasbitvah domačih komponistov (tu gre velika zasluga Aljažu in njegovi popularni Pesmarici) postale last vsakega slovenskega človeka, še celo pa prijetne družbe, ki se takoj uglasi v zbor in hoče peti, peti... od začetka do konca in zopet od kraja. In tem bo ta pesmarica gotovo najbolj prišla prav, saj nudi pevcem neizmerno gradiva. Nobene gostilne ne bi smelo biti brez take zbirke slovenskih pevnih pesmi, bodisi že v tej ali oni priredbi. Ta v llramovi založbi ima to prednost, da je lepo izdana v žepni obliki, vezana in stane samo 16 din! Kakor javlja založba, je ta zbirka prva v zbirki majhnih žepnih pesmaric, s katerimi hoče omogočiti, da se slovenska pesem razširi v
najširše sloje.	td
*
Kronika slovenskih mest, letnik VII., 5t. 1, je izšla pred kratkim in ima veliko zanimivega gradiva. Ker 1. junija razstavlja slikar Gojmir Anton Kos svoja ogromna platna Ustoličenje in Kmečki punt, ki jih je naredil po naročilu g. bana dr. Marka Natlačena za banovinsko palačo, opozarjamo najprej na članek univ. prof. dr. S tele ta: Kako nastane zgodovinska slika? V tem članku, ki je postavljen na čelu te prve številke novega letnika, prikazuje dr. Štele v besedi in sliki genezo zgodovinske slike od prvega zasnutka do končanega dela. Od prve kretnje svinčnika, ki je zasnoval kompozicijo bolj v zraku kakor v predmetu, od posameznih izdelanih skic do barvnega kartona in do celotne slike je dolga pot tehničnega dela, pa tudi dolga pot znanstvenega napora, študiranja in iskanja. Vse to je nakazal dr. Štele na teh ogromnih Ko-sovih slikah, ki so gotovo naša največja poslikana platna tako po velikosti sami, kakor tudi po pomenu v razvoju slovenskega slikarstva. Drugi članki v tej številki so naslednji: Procesije v stari in novi Ljubljani (A. Potočnik). — Nove ljubljanske stavbe (Šlajmerjev dom). — Pesem od prosta gospoda Jerneja Arkota iz leta 1868. — Pankracij iz Dola, ljubljanski župan v začetku XVI. stol. (Vlad. Fabijančič). — Mestne pravice Ptuja iz leta 1376, razlaga k besedilu statuta (Fr. Veselko). — Zdravstvo starega Novega mesta (dr. Drago Mušič). — Črtice o bivši občini Vič (A. Beg). — Rod Pollini-jev in ljubljanski zdravnik dr. Janez Krizostom Pollini (dr. Fr. Ks. Lukman). — Slovenski gledališki jubilej ob stoinpetdeseti obletnici prve slovenske predstave (govor dr. Fr. Kidriča). — Pivovarna pri Črnem medvedu (VI. Fabijančič). — Skozi slovenska mesta v letih 1571 in 1574 (Fr. Štele). — Nemški glas o sodobni Ljubljani (J. W.). — Usnje in kože (Jože Lavrič). — Tujskoprometna prizadevanja Ljubljane (dr. A. Brilej). — Dodatek k članku o Schvvarzovi pipovarni na Poljanah (dr. R. An-drejka). — Kronika mesta Ljubljane za leto 1930 (B. Wider). — Naša kronika (Ante Gaber). — Kroniko izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. Fr. Štele, za uredništvo pa odgovarja Jože Gre-gorič. Izhaja štirikrat na leto in stane letno 80 din. Vsaka številka ima odlične večbarvne, tudi celostranske slike, kakor tudi mnogo ilustracij.
Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 3-4. prinaša važne razprave in znanstvena poročila. Na uvodnem mestu je natisnjena razprava Boga Gra-fenauerja o poteku vseslovenskega kmečkega upora leta 1515 na Spodnjem Štajerskem. Grafen-auer je problem tega boja načel že v svojem sestavku svoj čas v »Slovencu«, sedaj pa je posvetil temu problemu celo kritično razpravo ter skuša na podlagi na novo preštudiranih virov podati deloma dopolnjeno, deloma drugače komentirano podobo kmečkega punta leta 1515 na Sp. Štajerskem Razprava gotovo pomeni veliko dopolnilo k poznavanju tega zanimivega obdobja v naši zgodovini. Avgust Pirjevec obravnava homilete »Slovenskega prijatelja«, ki je izhajal od leta 1852 do 1883
v Celovcu. Einspieler je namreč razrešil nekaj šifer svojih sotrudnikov, ki so pisali te pridige, ter jih verjetno poslal Marnu za Jezičnik. Iz Marnove zapuščine je prišel seznani v Slovensko Matico; od tod pa v Licejsko knjižnico, kjer je sedaj in ga Pirjevec objavlja v tej številki Časopisa ter ga dopolnjuje z novimi seznami sotrudnikov in šifer. Tako je prispeval lep donesek k zgodovini slovenske homile-tike. Matija Maučec je napisal narodopisno razpravo o podstenju in prikleti v prekmurski hiši ter jo opremil z nazornimi tlorisi in slikami. F r. Kotnik pa razlaga narodopisno posebnost kolači j a, ki je ohranjena še med koroškimi Slovenci; je to namreč postna večerja na sveti večer pred polnočnico, je torej neka obredna večerja. Beseda sama pa pomeni postno jed, ki so jo v srednjem veku menihi uživali ob postnih dneh pred branjem. V »Izvestjih« poroča Franjo Baš o novi predzgo-dovinski postojanki na Pobrežju pri Mariboru, inž. arh. Marjan Mušič o gradivu iz dobe romantike in gotike v mariborski stolnici (zanimivi tlorisi). Dr. Fr. Ilešič dopolnjuje svojo razpravo o p. Bernardu v toliko, da dokazuje, da Wagnerjeva Phra-seologia iz lela 1750, ki je v Študijski biblioteki v Mariboru, ni mogla služiti p. Bernardu za vir njegovega slovarja. Janko Glaser odkriva novo, doslej neznano Slomškovo pesem na podlagi pisma I. Skuhale Lendovšku. J. A. G. podaja latinski silogizem kot slovenjegoriški »test« za treznost — zanimiv izrek, ki ga bo gotovo slej ko prej uporabil kak slovstvenik za karakterizacijo predvojne inteligentne družbe v veselem razpoloženju. Dr. Melita Pivec-Stele poroča o stanju slovenske historične bibliografije, kakor je poročilo podala na zborovanju slovenskih zgodovinarjev dne 16. dec. 1939 v Ljubljani. V rubriki Slovstvo je ocenjenih več knjig, tako Kidričeva Zgodovina sloven. slovstva (J. Glaser), Kidričeva Zoisova korespondenca (St. Bunc), Kidričev Prešeren (dr. J. Tominšek), Sovre-tovi Stari Grki (J. Košar), Kosovi Urbarji (Blaznik), Steletova Monumentna (Mesesnel), Bučarjeva Politična istorija Slovenačke (B. Stupan), Debeljakov Slomšek (J. Glaser), Škerlova Ljubljani v ustavni dobi (F. Baš), Škafarjeva Družba sv. Mohorja in Slovenska Krajina (F. Baš), Karlovškovi Slovenski domovi (Fr. Baš in M. Mušič) in mnogo drugih slovenskih in tujejezičnih knjig. V zapiskih sledi več znanstvenega drobiža, na koncu pa poročila o muzejskih društvih v Mariboru in Prekmurju.
Marija Pomagaj. — Molitvenik. Drugo, predelano izdajo priredil p. Otmar Voslner, frančiškan. Založil Anton Sfiligoj, Ljubljana. Prodajna cena 12 in 16 din. — Ta molitevnik je sicer že mnogo znan, toda nova predelana izdaja bo vsekakor dobrodošla in bo od Marijinih častilcev ljubo pozdravljena. Knjižica obsega 236 strani in ima tako bogato in raznoliko vsebino. Prične se z življenjskim redom dobrega kristjana. Nato slede najpotrebnejše vsakdanje in tedenske molitve — med njimi je tudi posvetitev sv. Družini, ki se le redko najde v navadnih molitvenikih. Takoj za masnimi molitvami sledi odstavek: Sv. Zakramenti. Upoštevani so vsi od krsta do zakona — kratek jedrnat poduk in primerne molitve. Zakrament sv. zakona obsega še posebej molitve za srečen zakon, za stanovsko čistost, za dobro vzgojo otrok in še dnevno molitev krščanske družine. Tu se bo marsikomu vzbudila vest in ga opomnila zanemarjenih dolžnosti: matere, očeta itd. — Poleg litanij, sv. križevega pota, obsega molitvenik zbirko romarskih pesmi, tako da bo enotno besedilo pomagalo tuid do lepšega in ubranega petja. Tej zbirki romarskih pesmi so dodani hvalevredno še odpevi pri litanijah Matere božje. — Za sklep je pridejana: Zgodovina božje poti na Brezjah, in sicer v treh odstavkih: Cerkev, Milostna slika, Marija Pomočnica. Vse kar je bistvenega, je omenjeno. Oprema knjižice, ki jo k rase tri slike, je okustna, oblika primerna. Dr. PRT.
L. Mav: »Roži Mariji, 2 natis. Part. 16 din, 10 izvodov skupaj 88 din. Samozaložba. — 2c zelo prepevane Marijine pesm: so nanovo izšle. Posrečeni samospev »Dajte mi zlatih strun« in lepo raz-pletena »Kako si nam draga« sta gotovo najznačilnejši za to zbirko. V prvi izdaji nam je skladatelj prvi harmoniziral in presadil s slovenskih goric v naše ljudstvo »Lepa si roža Marija«. Ze zaradi spomina na to presaditev je prav. da je priobčena tudi v drugi izdaji Tisk je še boljši, kot prej. Na str. 7., zadnja vrsta, prvi takt, naj poje sopran v drugi osminki »b« namesto »a«. Kjer še teh lepih pesmi nimajo, j/m jih priporočamo.
L. Mav: Tri pesmi za moški zbor: 1. Jelvica in ptica, 2. Goriške trte, 3 Sholarski pohod. Vse tri so uglasbene na dr. Joža Lovrenčičeve pc?mi. Jelvica sc v prav posrečenm tonu tolaži, »da se vse preboli, ko srce živo skameni«. Druga pesem je krepka, kar udarna. Dijaški pohod ie natašr ?n veselo korakanje « spremljanjem kitare. Vse tri 60 zelo lahke in pripravne, a vendar izrazite, ___
Ženske v službi Francije
V Parizu se je zbrala organizacija inozemk. ki so se prostovoljno prijavile za delo na polju. Ta organizacija je pododdelek »legije žensk za prostovoljna dela v Franciji« in mlade poljske delavke, ki je njih prvi oddelek te dni odšel v srednjo, imajo na svoji uniformi črke »L. F. E. V. F.« (Legion des Femmes Etrangeres Volontaires en France). Več ko milijon tujih žensk biva v Franciji, 400.000 od teh je mladih deklet in žena brez otrok. Med njimi so ženske skoraj vseh narodnosti, tako Italijanke, Španke, Avstrijke, Portugalke, Švedinje, Norvežan-ke, Nizozemke in zdaj še Belgijke. Te ženske so porazdeljene po različnih kmetijah in prejemajo ondi hrano, stanovanje in mezdo. Prav, prav malo jih je, ki bi bile vešče kmečkih del, Saj so tako iz različnih stanov in poklicev, na primer so med njimi tipkarice, slikarice, umet-noobrtnice, učiteljice jezikov in dijakinje. Z majhno prtljago in nekoliko brašna za nekaj dni se pripeljejo dobre volje na posamezne kmetije. Dasi jih je malo, ki bi znale molzti in opravljati živino v hlevu, vendar se veselo opravijo na delo in se brž vsemu priučijo. Nekatere sploh nočejo prejeti nobenega plačila, večina pa so revne in v Parizu ne dobijo nobenega dela, ki bi bilo primerno njihovemu po-
klicn. Zatorej je to poljsko delo tndi srečen
izhod iz njihove brezposelnosti
Zmagovalec izpred Verduna
Maršal Petain, dosedanji francoski poslanik v Madridu, je bil pri preosnovi francoske vlade imenovan za podpredsednika vlade. Petain je izredno popularen. S svojim prodirnim jx>gledom, z mogočnim čelom in s svojo osebnostjo je eden najvažnejših mož Francije. Njegov plemeniti obraz, ki ga časih prešine zagoneten smehljaj, je j>oln dobrotljivosti in njegovo bistvo je jasno in preprosto. Sleherna ne-odkritosrčnost in vsak poskus, da bi se resnica prikrivala, se mu studi in zato tudi ni prijatelj dolgoveznih in sladkih besed. Nobenih poklo-nov ne mara, najljubša mu je resnica in svobodna kritika. O pravem času razodene svoje sklepe, ne da bi pri tem storil kaj zgolj zato, ker bi tako in tako čutil. Nobene stvari ne prezre in v vsem je človek dejanja in vojak iz dna duše. Ko je bival v Madridu, si je znal pridobiti naklonjenost vseh krogov in je tako ugled Francije v Španiji jx> državljanski vojni na vseh panogah povečal. Zmagovalec izpred Verduna je v svoji novi službi pravi mož na pravem mestu.
ŠPOMT
Uspehi švicarskih atletov v leto 1939
V naslednjem prinašamo rezultate pelerih najboljših švicarskih atletov v posameznih disciplinah. Brez dvoma bo zanimiva primerjava z uspehi in rezultati, ki so jih v preteklem letu dosegli naši, jugoslovanski atleti. Takole izgleda lista posameznih uspehov v atletskih disciplinah:
TEKI
Teki: 100 metrov
10.5	Studer Jean, Biel.
10.6	Hanni Paul, Biel.
10.6	Seeger Fritz, Riehen.
10.8	Marchand Bernard, Bem.
10.9	Faes Rolf, BaseL
200 metrov:
21.7	Hanni Paul, Biel. 22,1 Seeger Fritz, Riehen.
22.1	Faes Rolf, Basel.
22.2	Jud Albert, Lausanne
22.5	Flaig R., Basel.
400 metrov:
48.6	Jud Albert, Lausanne.
49.8	Meyer Georges, Basel.
49.8	Faes Rolf, Basel.
50.3	Neuenschvvander W., Bern.
50.9	Walser Albert, Basel.
800 metrov:
1:56,1 Merkt Walter, Zfirich. 1:57,0 Frey Hans, Lausaniie. 1:57,0 Thommen Franz, Basel. 1:57,2 Steffan Philipp, Baden. 1:57,4 Minder Paul, Zurich.
1500 metrov*.
4:01,8 Thommen Franz, Basel. 4:0-4,8 Minder Paul, Zurich. 4:06,6 Barih Hans, Zurich. 4;07,0 Muller Emil, Zurich. 4:08,0 Meier Eugen, BaseL
3000 metrov:
8:51,2 Muller Emil, Zfirich. 8:54,8 Thommen Otto, Basel. 8:55,6 Meier Eugcn, Basel. 8:56,8 Utiger Gottfried, Bem. 9:13,8 Meier Arnold, Zurich.
5000 metrov:
15:29,0 Thoirmen Otto. Basel. 15:31,0 Muller Emil, Zurich. 15:32,4 Meier Arnold, Zurich. 15:33,2 Meier Eugen, Basel. 15:46,2 Utiger Gottfried, Bem.
110 metrov zapreke;
14.7	Anet Raymond. Schaffhausen. 15,0 Kunz Ren6, Solothurn.
15.2	Šansoni Marino. Bettlatch.
15.3	Kcllerhaus Werner, Basel.
15.4	Christen Werner, Bern.
400 metrov zapreke:
55,0 Christen Wcmer, Bem.
55.6	Kellerhaus Wcmer, Basel.
55.8	Rugel Werner, Basel.
56.7	Franzen Paul, Zurich. 58,0 Bernhardsgriittcr, Biinipliz.
SKOKI
Skok v višino«
1,825 Grogg H., Bem. 1,82 Weisskopf Erich, Thurn. 1,80 Schori Paul, Thun 1,80 Scheurer Armin, Solothurn. 1.80 Blaser Werner, Bem.
Skok ob palici:
3,80 Scheurer Armin Solothurn. 3,80 Anet Raymocd, Schaffhausen.
3.70 Stalder Ernst, Zfirich.
3.70 Geisinger Oskar, Basel.
3,60 Landolt Konrad, Geni
Skok v daljavos
7,43 Studer Jean, Biel.
7,00 Paganetti Aldo, Lugano.
7,00 Faes Rolf, Basel.
6.91 Schori Paul, Thun.
6,91 Scharer.
6,91 Scharer.
6.91 Anet Raymond, Schaffhausen.
Troskok;
13.24	Lattmaim Henri, Pariš.
13,23 Studer Jean, Biel.
13,16 Gilli Georges, Menziken.
12,98 Hegglin Georges, Zurich.
12,90 Steffan Philipp, Baden.
METIi
Krogla:
14.25	Dr. Zeli Spartaco, Bellinzona.
13,81 Hadener Robert, Baden.
13,35 Meier Adolf, Zurich.
13,32 Biihrer Willy, Neuhausen.
13.20	Steffen Werner, Bern.
Kopje;
63,30 Neumano Joseph, St. Gallen.
61,73 Schumacher Jack. Zfirich.
60,05 Hadener Heniz, Egerkingen.
59,52 Faes Rolf, Basel.
59,48 Ospelt Oskar, Balzem.
Disk
43,62 Meteger Max, Olten.
43,41 Conturbia Arturo, Bellinzona.
41,95 Ospelt Oskar, Balzers.
41,55 Guhl Armin, Schahffhausen.
40,98 Flaig Rudolf, Basel.
Kladivo:
50.26	Nido Silvio, Zfirich.
46,59 Vogler Heinrich, Zfirich.
43,58 Štefan Weriner, Beri.
42,50 Hur.enberger Fritz, Basel.
42.21	Hoch Edy, Basel.
Kakor vidimo, ie švicarska atletika v preteklem letu dosegla prav za prav zelo lepe uspehe, tudi povprek. V primerjavi z našimi, vidimo, da so Švicarji skoraj v vseh disciplinah boljši kakor naši! Ta stvar pa tudi ni pav nič čudna, saj ima švicarska atletika že svojo veliko tradicijo, neglede na to, da se je razvijala in se tudi še zdaj razvija pod popolnoma drugačnimi, neprimerno ugodnejšimi po« goji kakor se razvija naša atletika.
Lahkoatletsko tekmovanje ljublj. okrožij ZF0 v Ljubljani
Dne 2. VI. t. 1. priredp barjansko, šmarno-
gorsko, zasavsko in polliovgrajsko okrožje ZFO na Stadionu tekme s pričetkoin ob 9 dopoldne.
Program disciplin je sledeč:
Teki: 100m mladci in člani, 200m mladci hi člani. 400 m člani, 1000 m mladci, 1500 m mladci in člani, 5000 m člani.
šitalete: 4X100 m, 400, 300, 200, 100 m.
Meti: Krogla 7.25 kg člani, 5 kg mladci. IMsk: 2 kg Člani, 1.50 kg mladci. Kopje: 800 g člani, 600 g mladci.
Skoki: daljava mladci in člani, višina mladci in Člani, troskok mladci in člani. Skok s palico mladci in člani.
Tekmovanje se prične točno ob 9. Vstopnina 2 din.