Št. 47—48
(1841—42) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 22. novembra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
NAJBOLJŠI ODRED V MIRNI PEČI
NOVO MESTO — Zaključile so se dve leti trajajoče XIII. igre pionirjev vse Slovenije pod naslovom »Rastemo pod Titovo zastavo — pionirji veselo na delo!« Pionirji so v tem času opravili več kot dvajset raznih nalog, med .katerimi so morali npr. nuditi pomoč starejšim občanom, imeti več delovnih akcij, delati in ustanavljati pionirske zadruge, sodelovati in delati v krajevni skupnosti in drugo. Posebna komisija Sveta zveze pionirjev pri občinski Zvezi prijateljev mladine je pregledala in ocenila njihovo delo in prizadevanje, republiška komisija pa je med vsemi izbrala najboljše. Med 24 pionirskimi odredi v Sloveniji je kip pionirja dobil tudi pionirski odred osnovne šole Mirna peč, diplome pa: o. š. Baza 20 iz Dolenjskih Toplic, o. š. Katja Rupena, o. š. Milka Šobar—Nataša, o. š. Vavta vas, o. š. Žužemberk in o. š. Dragotin Kette. Devet pionirskih odredov novomeške občine je prejelo priznanja.
Danes in jutri bo deloma jasno vreme, v soboto pa bo poslabšanje s padavinami.
Plenum ostaja zvest izročilu
12. plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte v Dolenjskih Toplicah — pomembno kulturno žarišče za pobude — Obsodba gonje na Koroškem
DOLENJSKE TOPLICE — Dvanajsti plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, katerega delovni del so opravili minuli petek v prostorih tukajšnjega zdravilišča, v soboto pa se je končal z ogledom oddelka NOB Dolenjskega muzeja in Jakčevega doma v Novem mestu ter samostana v Pleterjah, je poskusil bilančno povzeti vsebinske dosežke in vse, kar je bilo domišljeno in narejeno na plenumskih zasedanjih od leta 1978, ko je na pobudo Lidije Šentjurc spet zaživela dejavnost tega na začetku vojne ustanovljenega telesa.
DOBRA RAZPRAVA O SKLEPIH 13. SEJE
TREBNJE — V trebanjski občini so se priprave na razpravo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ začele že julija. Razprava pa je potem potekala po osnovnih organizacijah, v komisijah in nazadnje tudi na seji občinskega komiteja. Pretekli ponedeljek pa so člani občinskega komiteja in delegati iz osnovnih organizacij na seji obravnavali oceno razprav o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. Ocenili so, da je razprava potekala dobro, da je vnesla v vrste zveze komunistov novo svežino. Več o razpravi na seji občinskega komiteja ZK bomo poročali v naslednji številki Dolenjskega lista.
SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVIH PROSTOROV OBRATA KEMIJE
VELIKI GABER — V torek, 27. novembra ob 11. uri dopoldne bodo v Velikem Gabru predali namenu nove prostore obrata Kemije impex. Obrat Kemije lmpex, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije vabijo krajane, da se udeležijo slavnostne otvoritve.
SPOROČILO BRALCEM Prihodnja številka Dolenjskega lista bo izšla 6. decembra.
Obračun dosedanjih zasedanj pa pomeni tudi slovo od dozdajšnjega načina dela, saj bo že prihodnji sklic plenuma, ki ga načrtujejo za februar prihodnje leto, stekel v novih organizacijskih okvirih.
• Z dvanajstega plenuma kulturnih delavcev OF v Dolenjskih Toplicah so poslali tudi prostestno sporočilo o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. To sporočilo plenuma se glasi: »Zbrani v Dolenjskih Toplicah na 12. sklicu plenuma kulturnih delavcev OF odločno obsojamo gonjo sovražnih nemško-nacionalističnih sil na Koroškem, ki hočejo uničiti dvojezično šolstvo. Zahtevamo uveljavitev avstrijske državne pogodbe. Želimo, da v prijateljski sosednji državi Avstriji prevladajo razumne in prijateljske sile, ki vidijo napredek avstrijskega ljudstva v enakopravnem in neokrnjenem razvoju vseh narodov, ki živijo v Avstriji — tudi Slovencev. Pozivamo vse kulturne delavce, ne glede na njihov jezik, v Jugoslaviji in Avstriji, da povzdignejo svoj glas in enotno nastopijo proti raznarodovalnim naklepom. Preprečimo vse poskuse, ki imajo namen uničiti možnosti mirnega, ustvarjalnega sožitja nemško in slovensko govorečega prebivalstva na Koroškem.«
Dvanajsti plenum je že po tradiciji začel njegov predsednik in starosta sjovenskih razumnikov Josip Vidmar. Ze njegove prve besede sp naglasile, kako je pomembno, da ostaja plenum s svojim konceptom zvest tradiciji prvih štirih sklicev med vojno. V nadaljevanju uvodnega razmišljanja seje odločno zavzel za uveljavitev ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, ki pa je uresničljiva le ob predpostavki, da se vključijo tudi voljni kulturni delavci iz slovenskega zamejstva, to je iz Italije, Avstrije in Madžarske. »Če že ne moremo biti skupaj fizično, pa naj bomo vsaj duhovno,« je poudaril Josip Vidmar.
O tako imenovani prelomnici, ko moramo »izmeriti čas in razdaljo, ki smo ju prehodili od prvega plenuma do danes,« je še posebej govoril Franc Šetinc, predsednik republiške konference SŽDL. Po njegovih besedah naj bi načrt in sam plenum še bolj razvil in aktualiziral tisto, kar je že do zdaj nosil v sebi. To je odgovornost za nadaljnje življenje in razcvet v oblikah, nakaznih že na lanskem zasedanju v Radencih, Dejal je, da bi morali k delu plenuma pritegniti tudi tiste, ki imajo sicer kakršnekoli nazorske ali dru-
SEJEM PRIVABIL TISOČE — Več kot pet tisoč kupcev in prodajalcev se je v soboto in nedeljo zvrstilo na 6. Rogovem smučarskem sejmu v novomeški športni dvorani. Kupčij je bilo kot še nikoli. Letos ne več za majhen denar, pa vendar veliko ceneje kot v redni prodaji, je mnogo smuči in druge opreme za beli šport zamenjalo lastnika. S prodajo so bili zadovoljni tudi prodajalci nove opreme Mercatorja Trebnje in Alpine, turistične agencije in drugi. Letos je s sejmom prišel tudi prvi sneg, tako da so nekateri neučakani otroci lahko svojo »novo« opremo že tudi preizkusili. (Foto: J. Pavlin)
gačne pomisleke, in to predvsem zaradi možnosti, da bi izrazili svoje poglede, ker bi tako plenum razvijal še bolj argumentirano razpravo in celo načelno polemiko.
O vlogi, pomenu in vsebini dosedanjih plenumov je v Dolenjskih Toplicah govoril Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZKJ. Naš narodnoosvobodilni boj je označil kot najširše in najgloblje slovensko narodnostno in socialno gibanje, v katerem je imela kultura svojski pomen. Mnogi kulturni delavci sov tem boju žrtvovali svoja življenja (udeleženci topliškega zasedanja plenuma so posebej počastili spomin na padlega pesnika Mirana Jarca ter na skladatelja Marjana Kozino in slikarja Vladimira Lamuta, ki sta umrla po vojni) in tem so posebej veljale Ribičičeve besede spoštovanja. Mitja Ribičič se je ozrl tudi na tiste, ki niso bili angažirani.
Štirideset let partizanske gimnazije
Jutri proslava, odkritje plošče in razstava ob jubileju črnomaljske šole
ČRNOMELJ — V petek, 23. novembra, bodo v Črnomlju proslavili 40. obletnico partizanske gimnazije, ki je začela v tem kraju delovati kot realna gimnazija 27. oktobra 1944, na ta dan pa praznuje sedaj srednja šola Edvarda Kardelja kot naslednica partizanske gimnazije svoj dan. Ob 13.30 bo v Kulturnem domu v Črnomlju proslava, na katero so vabljeni tudi nekdanji učitelji in občani, zlasti pa nekdanji učenci. Slavnostni govornik na prireditvi bo Marjan Jelen. Ob 13. uri bodo na stavbi nekdanje poklicne šole v Ulici Mirana Jarca odkrili spominsko ploščo, pol ure pozneje pa bodo v srednji šoli Edvarda Kardelja odprli razstavo o ustanovitvi in razvoju šole.
kot je dejal, ker jim je pač manjkalo poguma in zaupanja v NOB, so pa kljub temu ostali pošteni in intimno na strani velikega boja svojega ljudstva, in na druge, ki so ostali na nasprotni strani, tako, denimo, France Balantič, ki pa vendarle ni bil pesniški izpovedovalec klerofašističnega mračnjaštva.
Mitja Ribičič je omenil, daje bilo do zdaj objavljenih že veliko dognanj o partizanskem kulturnem delovanju. V obsežnem zborniku, kije izšel v redakciji 'jugoslovanskega akademijskega sveta, so pomembni prispevki slovenskih kulturnih delavcev in znanstvenikov, ki dokazujejo enakopravno, na več področjih pa celo vodilno vlogo slovenskega boja v revoluciji. Po Ribičičevem mnenju imamo Slovenci od vseh na svetu najbolje urejeno in najobsežnejšo knjižnico spominskega gradiva, ta snov pa še zdaleč ni izčrpana.
Drugi, popoldanski del topliškega zasedanja plenumaje bil namenjen delu na posameznih področjih kulture in umetnosti oziroma poročilom o dosežkih na teh področjih. Kot se je pokazalo, je še največ narejenega na področju poezije iz partizanskega obdobja in bo prva knjiga (od treh) bržkone izšla že za konec leta 1985. V knjigah bo okoli 2500 pesmi od več kot 10-000 zbranih v akciji, kije tekla po Sloveniji pred leti in je bilo v njej odkritih veliko rokopisnih besedil znanih in neznanih avtorjev tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.
L ZORAN
V Žužemberku poimenovanje in otvoritev
Osnovna šola bo no-sila ime 7. korpusa
ŽUŽEMBERK — V tem kraju se zadnje dni mrzlično pripravljajo na večjo slovesnost, ki sodi kot zadnja v program letošnjega novomeškega občinskega praznika, za celotno krajevno skupnost in vso Suho krajino pa pomeni posodobljena in dograjena šola izpolnitev dolgoletnih želja.
24. novembra bo ob 10. uri pred žužemberško osnovno šolo slovesnost, na kateri bodo šolo poimenovali po 7. korpusu in mu v spomin odkrili spominsko ploščo na prenovljeni šoli.
Slavnostni govor bo imel Janez Vipotnik, nekdanji komisar 7. korpusa. V imenu 7. korpusa bo njegov nekdanji komandant France Poglajen izročil spominski trak pionirskemu odredu šole. nakar si bodo gostje in krajani lahko ogledali prenovljeno šolo. Novi del šolske stavbe in posodobitev starih prostorov, predvsem pa centralna kurjava, pomenijo za učence in učitelje eno največjih pridobitev povojnih let in izpolnitev zadnjega referendumskega programa izgradnje šol v občini.
Na slovesnost so poleg aktivistov in borcev 7. korpusa vabljeni tudi starši otrok in vsi krajani, ki jim je pri srcu napredek.
KULTURNIKI V JAKČEVI GALERIJI — Udeleženci 12. plenuma kulturnih delavcev OF v Dolenjskih Toplicah so bili v soboto dopoldan na obisku v Novem mestu. Ogledali so si oddelek Nob dolenjskega muzeja, Jakčev dom (na sliki), zatem pa so se odpeljali v samostan Pleterje. (Foto: J. Pavlin)
Računi se vse teže izidejo
Tričetrtletni obračuni kažejo, da se na Dolenjskem razmere v združenem delu slabšajo — Izgube so trikrat večje, izvoz zaostaja, obresti bremenijo
NOVO MESTO — 14. novembra so na tiskovni konferenci v SDK Novo mesto povedali podatke iz tričetrtletnih obračunov združenega dela štirih dolenjskih občin. Osnovna ugotovitev je: pri ustvarjanju dohodka ni omembe vrednih premikov na boljše, pač pa pri delitvi dohodka.
Pogoji gospodarjenja se nenehno zaostrujejo, stalno spreminjanje pa močno obremenjuje gospodarstvo pri prilagajanju novim razmeram. Celo-
je občina Novo mesto, predvsem po zaslugi IMV.
tni prihodek jev regiji za 64 odst. večji, kot je bil v devetih mesecih leta 1983, dohodek izkazuje le 46 odstotno rast, pač pa so izgube letos skoro za trikrat večje in znašajo skupno 2,4 milijarde dinarjev. »Zastavonoša« pri izgubah
JUBILEJ MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLUŠNO PRIZADETIH
NOVO MESTO — Medobčinsko društvo slušno prizadetih Novo mesto, ki v tem času združuje 466 na sluhu prizadetih oseb občin Trebnje. Črnomelj, Metlika in Novo mesto, praznuje častitljiv jubilej 98-letnico ustanovitve prve slovenske šole za gluhoneme deklice. Šola je pričela delati 15. novembra 1886vsamos-tanu usmiljenih sester v Šmihelu. V počastitev jubileja bodo 24. in 25. novembra v Domu starejših občanov v Šmihelu postavili razstavo izdelkov in pomagal za gluhe. Za vse člane organizacije in druge pa so 27. novembra ob 16,30 povabili v goste igralce ljubljanskega Meštnega gledališča, ki bodo nastopili s predstavo »Otroci manjšega boga«. Igra je pred štirimi leti kot najboljše dramsko besedilo dobila ameriško nagrado Tony. Več bomo o praznovanju in delu društva pisali v prihodnji številki Dolenjskega lista.
Zadolženost je ena najslabših točk dolenjskega gospodarstva, ki je po devetmesečnih obračunih letos za 88 odst. povečalo delež dohodka za obresti. Pa tudi pri zadolženosti ne gre metati vseh v en koš, kajti na eni strani so glavni dolžniki IMV, Krka, Trimo, na drugi pa Novoles, Novoteks, Labod in metliška Beti spadajo med delovne organizacije, ki se jim obrestuje, da v preteklosti z najemanjem kreditov niso pretiravale m so gradile predvsem z lastnimi sredstvi. Za obresti je šlo letos že 5.6 milijarde di-
GLEDALISKI MESEC V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — Drugi del letošnjega, 17. srečanja gledaliških skupin Slovenije, tako imenovano' jesensko zajetje te tradicionalne republiške prireditve za ljubiteljske gledališke skupine, bo decembra v Dolenjskih Toplicah. Zvrstilo se bo sedem predstav, vse pa bodo v topliškem kulturnem domu, in sicer z. začetkom ob 19. uri. Kot prvo bo že 1. decembra gostovalo Amatersko gledališče Tone Čufar z igro Antona Leskovca »Kraljična Harris«. Gostitelj srečanja, KUD Maks Henigman, je razpisal abonma za ogled vseh predvidenih predstav, vstopnice pa bodo tudi v prosti prodaji. Poleg omenjenega topliškega društva sta soorganizatorici tega gledališkega meseca ZKO Slovenije oz. v okviru te delujoče Združenje gledaliških in lutkovnih skupin in ZKO občine Novo mesto.
narjev, nar je tretjino več, kot znaša vsa ustvarjena akumulacija.
V delitveni politiki je na vsem Dolenjskem viden napredek, vendar je dejstvo, da gospodarstvu ne morejo toliko pomagati na noge še tako nizki osebni dohodki. Cene surovin in energije skokovito rastejo, s cenami izdelkov ne bo šlo več dolgo navzgor.
• Vrsta podatkov priča, da z. resolucijami načrtovanih ciljev Dolenjska ne dosega, navzlic priseganjem na stabilizacijske programe pa se odnos do uresničevanja predpisov še' slabša. Zakon o celotnem prihodku in dohodku, katerega učinek se bo v praksi šeje začel kazati, bo po mnenju finančnih strokovnjakov povzročil, da bo še v letu 1985 še teže poslovati brez izgube.
kajti zaloge blaga se kopičujo.
v skladiščih že R. BAČER
Zdravilen
samokritičen
prepih
Po 13. seji CK ZKJ
LJUBLJANA — Zdaj, ko se aktivnost organizacij ZK v zvezi s sklepi 13. seje CK ZKJ izteka, je že povsem jasno, da doživljata tako Z K kot celotna družba močan, zdravilen, samokritičen prepih. To je razumljivo.
Tako so že razprave o enotnosti dokaj pestre. Ponekod zahtevajo, naj bi delovanje ZK v celotni družbi poenotili ter tako presegli delne interese republik in pokrajin, drugje pa sodijo, da bi morali doseči predvsem enotnost pogledov glede temeljnih vprašanj razvoja, to je upoštevati, da so skupni interesi delavskega razreda Jugoslavije sicer enotni, vendar pa ob tem dejstvu ni mogoče spregledati, da ima delavski razred posameznih republik in pokrajin lahko tudi svoje posebne interese glede na stopnjo razvitosti proizvajalnih sil. Posebni interesi pa, razumljivo, ne morejo in ne smejo biti v nasprotju s skupnimi. Ze sama razprava po 13. seji pa je dokaz za neenotnost v samem CK ZKJ, ki je dal sklepe v razpravo organizacijam ZK prav zaradi svoje neenotnosti.
Razprave o enotnosti v ZK mnogi povezujejo z odgovornostjo komunistov, oboje skupaj pa z (ne)uresničevanjem načela demokratičnega centralizma.
Tako mnogi ne vedo, kaj je demokratičnost in kaj centralizem.
Demokratičnost razprav (tako v ZK kot v družbi) je nujna v procesu dogovarjanja. Uresničevanja dogovorjenega pa ni mogoče doseči drugače kot z doslednim spoštovanjem lastnih demokratično sprejetih odločitev. Tako enotnosti kot demokratičnega centralizma pa ni moč uresničevati brez večje odgovornosti vseh delovnih ljudi, še posebno komunistov.
■ .»Člani naše osnovne organizacije se ne čutimo odgovorni za sedanje razmere...« so zapisali v eni od organizacij ZK. »ZK je zgubila stik z bazo, preveč se je zbirokratizirala, v družbi obstajajo zveze partijskih, tehnokratskih in birokratskih vrhov. Korupcija se je razširila iz vrst članov na nečlane... Odpraviti privilegije... Merila odgovornosti morajo biti za vse enaka in usklajena z delom, ki ga kdo opravlja. Kolikor pomembnejše je delo, ki ga kdo opravlja za družbo, toliko večja mora biti njihova odgovornost (upoštevana pri kaznih in nagradah).«
Kako naj uskladimo z likom komunista ravnanje tistih, ki so ob uresničevanju prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo sicer v besedah odločno podprli sklepe in stališča številnih organov ZK o tem, na svojem delovnem mestu v organizacijah združenega dela pa so si prizadevali predvsem doseči čim višje cene za svoje proizvode in storitve, ne pa za dvig produktivnosti, iskanje notranjih rezerv, zaostritev delovne discipline ipd? Ali pa ravnanje tistih, ki prisegajo na moč samoupravljanja, dejansko pa so pobudniki ali vsaj pasivni opazovalci vse močnejšega in obsežnejšega administriranja, ki zožuje manevrski prostor samoupravljanju? Te kritične misli velja torej skleniti s prevladujočo zahtevo iz razprave o sklepih 13. seje CK ZKJ, da je treba komuniste ocenjevati po njihovem konkretnem delu — pa naj gre za delo na delovnem mestu ali v okviru družbenopolitične aktivnosti — ne pa po visoko donečih besedah.
VINKO BLATNIK
Spet male Kidričeve nagrade
Za raziskovalne naloge mladih jih bodo 11. aprila 1985 podelili na novomeški SŠTZU
NOVO MESTO-?-Na novomeški SŠTZU, ki nosi ime po Borisu Kidriču, se že pripravljajo, da bodo 11. aprila prihodnje leto, to je na dan revolucionarjeve smrti, javnosti spet prika/ali razvojno dejavnost, ki se odvija na šoli. Tedaj bodo že drugič podelili t. i. male Kidričeve nagrade.
S slednjimi želijo spodbujati raziskovalno dejavnost mladih, natečaja pa se lahko udeležijo učenci vseh dolenjskih srednjih šol in študenti novomeškega oddelka višje strojne šole. Skupine do največ pet učencev, izjemoma pa tudi posamezniki, se tokrat lahko lotijo nalog, ki bodo obdelale računalnik kot pripomoček na številnih področjih dela, nalog, ki bodo prikazale projektiranje in konstruiranje strojev in naprav, za nagrado bodo prišle v poštev tudi zasnovane ali izdelane različne naprave pa tudi druge naloge.
Naloge morajo obsegati najmanj 15 tipkanih strani, oddane pa morajo biti v treh izvodih do 10. marca 1985. Prva nagrada znaša 5.000, druga 4.000 in tretja 3.000 dinarjev. Glede na kakovost bodo podelili tudi več prvih, drugih in tretjih nagrad. Učenci in študenti, ki se bodo udeležili natečaja za male Kidričeve nagrade, naj naslov naloge, imena izva-jajcev in mentorjev prijavijo na SŠTZU Boris Kidrič v Novem mestu do I. decembra letos.
Jezik ni ovira za sodelovanje
Obmejne slovenske in hrvaške občine ter krajevne skupnosti zgledno sodelujejo
r
DELNICE — Predsednica zbora občin skupščine SR Slovenije Majda Poljanšek in predsednik zbora občin sabora SR Hrvaške Rudi Jelič sta v novembru in decembru sklicala štiri posvete o nadaljnjem medobčinskem sodelovanju občin na obmejnem delu obeh republik. 13. novembra je bilo tako posvetovanje v Delnicah, udeležili pa so se ga tudi predstavniki občin Kočevje in Ribnica.
SODELOVANJE OB MEJI, KI JE NI
REKA — Predstavniki Zdravstvenega doma Kočevje so se 16. novembra pogovarjali s predstavniki SIS za zdravstvo reške regije in Zdravstvenega doma Delnice o sodelovanju na področju zdravstva v krajih ob republiški meji. Zdravstveni dom Kočevje ima organizirano neprekinjeno zdravstveno službo v zdravstvenih postajah Vas—Fara in Osilnica. Hrvaška pa ponekod tudi samo enkrat na teden po eno do dve uri. Zato se bolniki s hrvaške strani zatekajo po zdravstveno pomoč na slovensko stran. So pa tudi primeri — predvsem na območju Čabra — da slovenski bolniki iščejo pomoč na hrvaški strani. Zaradi vsega tega je prihajalo, kljub sicer zglednemu medrepubliškemu sodelovanju na tem območju, občasno do raznih zapletov predvsem pri plačilu stroškov. Na sestanku so se dogovorili, da je treba vse doslej opravljene storitve plačati. V bodoče bodo vsako leto posebej podpisovali posebni sporazum, po katerem bo Zdravstveni dom Kočevje opravljal zdravstveno službo tudi za hrvaške bolnike.
.1. P.
Predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak nam je v svoji izjavi povedal, da občine iz obeh republik že doslej zelo dobro sodelujejo na mnogih področjih, ponekod pa možnosti sploh še niso izkoriščene. Tako je kot uspešno ocenjeno sodelovanje na področju gozdarstva in lesne industrije. Široke in ne dovolj izkoriščene možnosti so tudi na področju kmetijstva v Kolpski dolini, turizma in prometa, predvsem posodabljanja cest, ki so tu zelo slabe. Vse to bo treba vnesti tudi v srednjeročne načrte obeh republik in občin na tem območju.
Delovno srečanje
Ravnatelji osnovnih in srednjih šol o dejavnostih in pouku tujih jezikov
NOVO MESTO — Organizacijska enota zavoda SRS za šolstvo Novo mesto je konec preteklega tedna organizirala celodnevno delovno srečanje ravnateljev osnovnih in srednjih šol z. Dolenjske in Posavja. Udeležilo se ga je nad 70 ravnateljev in pedagoških svetovalcev iz enote in sedeža zavoda. Gostoljubje za tako številno udeležbo je izkazala Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve, ki je na koncu posveta tudi omogočila vsem zainteresiranim udeležencem ogled računalniške učilnice in na novo opremljenih delavnic za praktični pouk in učilnic za pouk osnov tehnike in proizvodnje.
Na posvetu so bile poglobljeno obravnavane kulturne in naravoslovne dejavnosti v osnovni in srednji šoli, ki so pomembna vsebinska sestavina novih vzgojno-izobraževalnih programov na obeh stopnjah. Doseženi rezultati so vsekakor vidni, toda še marsikaj bo potrebno izboljšati v vsebinskem, organizacijskem in pedagoškem pogledu. V načrtovanje organiziranje in izvajanje še niso dovolj vključeni ne učenci in ne družbeno okolje. Poti nazaj ni. tudi ne za naravoslovne dejavnosti, ki imajo velik vzgojni pomen za ohranitev-zdravega okolja, a se tu in tam ne uresničujejo v skladu z. vsebinskimi zasnovami in začrtanimi cilji. Premiki v zvezi z uresničevanjem dejavnosti so nujni v šoli in v družbenem okolju, ki mora postati nepogrešljiv sopotnik v teh prizadevanjih. Tudi aktivi in seminarji za učitelje in mentorje se bodo morali s temi vprašanji tudi vnaprej organizirano ukvarjati.
V središču pozornosti je bil tudi prikaz stanja in problematike pouka tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah. V zvezi s tem je pripravljeno obširno gradivo, ki med drugim išče rešitve za pedagoško bolj utemeljeno napredovanje učencev brez. negativne ocene iz tujega jezika, za enakopravnejšo uveljavitev tujih jezikov predmetnikih in programih srednjega usmerjenega izobraževanja in za ve-čjao prožnost pri uvajanju tujih jezikov kot fakultativnih predmetov.
Ravnateljem šol je bil predstavljen tudi ' delovni načrt organizacijske enote za tekoče šolsko leto.
J. ŠKUFCA
Zelo uspešno je že zdaj sodelovanje na področju oskrbe z elektriko in vodo pa tudi na ptt področju, predvsem pri telefoniji. To urejajo tako, kot da ni republiške meje. Na območju občin Delnice, Cabar in Kočevje že vrsto let s sprotnimi dogovori med občinskimi vodstvi ali
krajevnimi skupnostmi urejajo še mnoge druge zadeve. Pri zaposlovanju, zdravstvenih uslugah, šolstvu in drugod sploh ne upoštevajo republiških ali občinskih meja. Tudi jezik ni problem, čeprav bi nekateri na republiški ravni radi dosegli, da bi se slovenski otroci šolali le v slovenskih šolah, hrvaški pa v hrvaških. Tudi hrvaški in slovenski ribiči sporazumno in zgledno gospodarijo s Kolpo in Čabranko. Pri lovcih pa bo še treba uskladiti nekatere predpise.
J. P.
SREČANJE DELAVCEV POSEBNIH DOMOV — V Dolenjskih Toplicah je bil minuli teden tridnevni seminar vodstvenih delavcev, ki delajo v slovenskih domovih starejših občanov. Prvi dan seminarja je zbranim o sklepih 13. seje CK ZKJ spregovorila članica predsedstva CK ZKS Marija Zupančič-Vičar (na sliki desno). (Foto: J. Pavlin)
Dom postaja bolnišnica
S seminarja delavcev domov starejših občanov v Dol. Toplicah — 73 odst, nepokretnih oskrbovancev
DOLENJSKE TOPLICE —
Skupnost zavodov za varstvo odraslih SRS je od 14. do 16. novembra organizirala v gostišču Rog seminar za delavce, ki delajo v slovenskih splošnih in posebnih domovih.
Sodeloval je tudi predsednik republiškega komiteja za zdravstvo Borut Miklavčič.
Razprava je opozorila na številne težave, s katerimi se srečujejo ljudje v socialnih zavodih. V Sloveniji je v tem času v štiridesetih domovih za starejše občane nekaj več kot 10.000 starostnikov, ki so našli v okviru organiziranega socialnega varstva zatočišče v jeseni svojega življenja. Na tem področju je bil v zadnjih letih narejen viden korak, ki Slovenijo uvršča daleč pred vse republike, po razvitosti pa sodimo celo v sam evropski vrh. V prihodnjem srednjeročnem obdobju takega razvoja zaradi znanih težav ni več moč pričakovati, kljub temu pa bomo v domovih potrebovali še blizu 1700 postelj.
Razprava je opozorila še na številne težave, s katerimi se srečujejo vodilni ljudje v teh socialnih zavodih. Največ pripomb je bilo na račun strokovnih služb SIS, ki so se »postavile« nad samoupravne organe in tako dušijo samoupravno pobudo, kar se odraža zlasti v dohodkovnih odnosih. Domovi postopoma izgubljajo svoj prvotni namen, je bilo ugotovljeno, saj je trenutno po domovih v Sloveniji kar 73 odstotkov nepokretnih oskrbovancev.
Resnica o Krupi vse popolnejša
Rezultati analize živil, ki jih uporabljajo ogroženi vaščani_
ČRNOMELJ — V mozaik, ki bo dal končno podobo o tem. kaj pomeni za Krupo, predvsem pa ljudi, ki žive ob njej in ki sodo letošnjega avgusta oz. septembra uživali s polikloriranimi bilenili (PCB) zastrupljeno vodo iz te reke, postopoma vstavljajo kamenčke. Pred kratkim je bila končana analiza živil, ki jih uporabljajo tamkajšnji ljudje, prav tako pa so na inštitutu za medicino dela. prometa in športa opravili analize na 21 ljudeh, ki so delali v Iskri s piralenom. ki vsebuje škodljivi PCB. Prav zaradi neustreznega odlaganja odpadnega materiala Iskre, ki vsebuje tudi PCB, v kraški svet. je prišlo do zastrupljanja izvira Krupe.
Komisija za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe, ki jo je imenoval republiški izvršni svet, je na podlagi strokovne ocene kontaminiranosti živil živalskega in rastlinskega izvora s področja ob Krupi sprejela naslednjo oceno stanja in ukrepe:
Rezultati analiz vzorcev živil rastlinskega izvora kažejo, da so vse vrednosti PCB tako nizke, da ne obremenjujejo organizma tako. da bi jih morali izločiti iz dnevne prehrane. Rezultati analiz živil živalskega izvora kažejo na različno stopnjo kontaminacije različnih živil in glede na lokacijo rejcev. Odvzeta sta bila dva vzorca kurjega mesa pri družinah, ki živijo ob Krupi. Vrednosti so močno prekoračene. Sklenjeno je bilo. da medobčinska veterinarska inšpekcija iz Novega mesta takoj izda ustrezno odločbo o uniče-
nju. finančno ovrednoti in uniči jajca. perutnino, prašiče in lansko mast pri vseh treh družinah. Analize kažejo na'močno kontaminacijo jajc s PCB na celotnem območju, v vzorcih mleka je kontaminacija na zgornji meji po normah ameriške FDA (Food and Drug Administration).
Ker so analize zaradi uporabe različnih standardov različne, v vaseh Krupa. Praprot, Stranska vas, Mover-na vas. Vinji vrh in Brslovec ponovno odvzemajo in analizirajo reprezentančne vzorce mleka, jajc in perutnine. Nosečnice in otroci naj ne uživajo mleka in jajc, drugi pa man j, oz. naj uživajo mleko z drugih področij. Mleko se lahko oddaja v prodajo, prepoved velja za že omenjene tri družine, za nosečnice in otroke.
• V ponedeljek so v Stranski vasi pripravili zbor krajanov, na katerem so seznanili prebivalce ogroženih vasi Stranska vas, Krupa, Moverna vas, Vinji vrh, Praprot in Brstovec z rezultati analize živil. Kmete je zanimalo predvsem, kako bo s prašiči, ki so jih namenili za prodajo.
Komisija je določila dve območji ogroženosti. V prvo območje sodijo tri družine ob Krupi, kjer se mleko, perutnina, jajca in svinjska mast zasežejo in uničijo in poravna nastala škoda. V drugo območje pa je uvrščenih vseh šest že omenjenih vasi. kjer se uporaba mleka, jajc in perutnine nadzoruje tako po količini kot frekvenci. Zaradi preprečevanja
nadaljnjega vnosa PCB se trem družinam prepove uživanje svinjskega mesa in masti njihovih svinj, čeprav je ugotovljena količina PCB v dopustnih mejah po FDA. Za ostalo prebivalstvo ni omejitve za zakol za domače potrebe. Ker je bila opravljena samo ena analiza govejega mesa. je komisija sklenila, da sc pregleda reprezentančni vzorec. Na podlagi rezultatov novih analiz poljščin, perutnine, jajc. mleka, govejega mesa na širšem območju bo komisija razpravljala o nadaljnjih ukrepih.
Ugotovitve inštituta za medicino dela, prometa in športa pa opozarjajo, da pri ljudeh, ki so bili dlje časa izpostavljeni vplivom PCB (s katerim so delali — op. p.), sumijo okvare, vendar bo za dokončno potrditev potrebno počakati na nadaljnje raziskave. Res pa je. da je se-miška Iskra doslej izvršila vse ukrepe, ki sta jih maja zahtevali vodnogospodarska in sanitarna inšpekcija.
Pretekli torek je bila v Ljubljani 2. seja republiške komisije, na kateri je med drugim tekla beseda tudi o programu zdravstvenih pregledov prebivalcev ogroženega območja ter o oceni kontaminacije živil po izvršenih meritvah v preteklem tednu. Včeraj pa sta črnomaljsko skupščino občine. Iskro in prebivalce vasi od Krupi obiskala predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Borut Miklavčič ter republiška sanitarna inšpektorica dr. Metka Macarol — Hiti.
M BEZEK
ki bi jim bilo mesto tudi v bolnišnicah. Delavci v teh zavodih za enako delo zahtevajo tudi enako plačilo. Povprečni osebni dohodek v slovenskih zavodih je bil v prvem polletju le nekaj več kot 16000 din.	,
Problema, o katerem se ne piše, ni
Ali o tem, kakšna je logika semiške Iskre
SEMIČ — Še isti dan. ko je pretekli leden prišel do bralcev Dolenjski list. ki je v Črnomaljskem drobirju objavi! bodico o tišini Iskrinega glasila o onesnaževanju Krupe, je član kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije Iskra Semič Anton Horvat, na seji izvršnega sveta, ki je bila v Semiču, dejal takole: ••Takšnih člankov, kot je bi! v zadnjem Črnomaljskem drobirju, ne želimo, ker je takšno pisan je tendenciozno. Dokler ni raziskano, mi o Krupi ne moremo pisali."
Ob tem se sprašujem: ali so semiško Iskro res obšli vsi zapisi, vse analize, ki so prišli z republiškega Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, republiškega Komiteju za zdravstveno in socialno varstvo. Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo. Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in ki nosijo datume iz letošnjega junija, julija? Mar ni za Iskro — in ne samo zanjo — dovolj velik signal že podatek, naveden v poročilu republiškega Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora in republiškega Komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, da rezultati analize, opravljene v lanskem avgustu, kažejo 300-krarno prekoračitev koncentracije PCB i’ Krupi, la koncentracija pa sc približuje številki ob katastrofah v ZDA in na Japonskem? Da seveda ne naštevam ostalih rezultatov vseh analiz, tako vode. sedimentov, rib.
In če je zadnja notica v Dolenjskem listu tendenciozna, kako bi lahko potem označili izjavo predsednika KPO selniške Iskre Vlada Zorca, ki je v prispevku pod naslovom Ali res ekološka katastrof a v Beli krajini v junijski številki časopisa sozda Iskra med drugim dejal: -V eni izmed raziskav Krupe je bilo ugotovljeno, da so v njej PCB. In takrat se je gonja proti nam tudi začela. Od inšpekcijskega pregleda v Iskri (14. J. 1984) dalje so se začele vse te naše težave, ki so nam jih naprtili zlasti novinarji. Inšpekcijske službe pa tudi Komite za zdravstvo niso delali preplaha in alarmantnosli. celo poudarjali so. da dokler zadev ne bodo strokovno raziskali. niso primerne za vznemirjanje ljudi, vendar tega naši krajevni novinarji niso spoštovali, ampak so brskali in mešali vse. kar sodi zraven in kar ne. ter tako ustvarili situacijo, ki je zreta za sodišče."
Zakaj hi torej vznemirjali ljudi, naj v miru uživajo zastrupljeno vodo. dokler ne bodo končane vse raziskave in ne bomo začeli o lem pisali in obveščati javnosti! Približno takšna je bila še 16. novembra logika semiške Iskre, čeprav je sum. da je v Krupi PCB in da je ta škodljiv, že zdavnaj potrjen.
M. BEZEK
NAŠA ANKETA
Otrok manj, kot so želje
V slovenskih družinah je vse manj otrok. Kje so časi. ko jih je bilo pri vsaki hiši najmanj pet! Sedaj se večina odloča za dva ati celo samo za enega. Že družine s tremi otroki niso prav pogoste. Rodnost upada vse od leta 1979. Takrat je v Sloveniji prijokalo na svet 30,782 malčkov, leta 1981 29.397. lani le še dobrih 27.000.Vse kaže. da se ho rodnost v Sloveniji znižala pod raven, ki zagotavlja redno obnovo prebivalstva, čeprav velika večina staršev sanja o številnejši družini. Toda življenjske razmere so vse težje, otroci pa za stareše vedno bolj draga investicija...
MARTA NOVAK, prodajalka v Dole-njkini delikatesi na Glavnem trgu v Novem mestu: »Ob tej draginji si družina več kot dveh otrok res ne more privoščiti. Edinčki so crkljančki. pri dveh otrocih pa se da garderoba vsaj prvih nekaj let. kar dobro amortizirati. Oba otroka imam v vrtcu v Žužemberku, kamor ju vsak dan vozi mož z Dvora, kjer stanujemo. Izdatki so veliki, ljubezen do otrok pa tudi. Najbrž bomo čez nekaj let delali le še zanje.«
JOŽE BAJUK z Radoviče:,»S^m še neoženjen in mi je sedaj najlepše. Nasploh pa mislim, da imajo družine danes premalo otrok. V glavnem se mlada zakonca odločata za enega, največ dva otroka, to pa je premalo še za ohranitev vrste. Zlasti je premalo otrok na kmetih. Tako pa je zato, ker sta ponavadi oba zakonca v službi in ker je življenje danes tako drago, da več otrok ne bi mogli spodobno preživiti in spraviti do kruha.«.
OLGA RAHNE.' učiteljica na osnovni šoli v Velikem Gabru: »Vedno sem mislila, da bom imela vsaj tri otroke, pa imam samo dva. Primanjkuje nam prostora, poleg tega želimo otrokom nuditi spodobno življenje. Pri teh dohodkih za več otrok tega ne bi zmogli. Tudi drugi ravnajo tako. Celo na naši šoli, ki je v kmečkem okolju, se pozna, da je otrok vsako leto manj. Da bi imele slovenske družine več otrok, bi morala nekaj narediti družba, npr. uvesti daljšo porodniško, boljše varstvo itd.«
MARJAN KOPLAN, kovinostrugar v črnomaljskem Kovinarju: »V Črnomlju imamo ta čas največ otrok, kar 8, vse pa smo sprejeli z veseljem. Seveda smo se morali marsičemu odpovedati, zaradi njih smo prečuli nešteto noči. Bila so leta. ko jih je hkrati študiralo v Ljubljani kar 5. Zagotovo pa lahko rečem, da so otroci iz velikih družin pridni, se dobro učijo in imajo dobre delovne navade. S številno družino so res veliki stroški, a že gre,«
'1
%
S
I
k
i
s
i
s
ALENKA JEVSNIK. predmetna učiteljica na osnovni šoli Koprivnica: »Zaenkrat sem sprejeta v delovno razmerje samo za določen čas. Z možem stanujeva pri starših. In dokler nebo redne zaposlitve in stanovanja, bova ostala pri enem otroku, čeprav bi rada imela še kakšnega.«
LEA ZAJC, uslužbenka iz Ribnice: »Imam enega otroka, starega tri leta. Več otrok nimam, ker je velika draginja in ker je to velik strošek. Poleg tega z možem dozidavava hišo staršev, da bo imela naša družina primerno stanovanje. Ko bo to končano, se pravi čez nekaj let, pa ne bo več ovir, da si z. možem ne bi privoščila še kakšnega otroka, še posebno, če nama bodo tudi v bodoče otroka varovali starši. Vrtec je drag.«
SONJA MAVRIN, trgovska pomočnica v kočevski Nami: »Otroke imam rada. Z možem že imava enega, zdaj pa je na poti drugi. Žal je za otroke vse zelo drago, skoraj tako kot za odrasle. Vsaj obleka in obutev bi morala biti za otroke občutno cenejša. Pa tudi za vrtec odrineva na mesec kar 4.000 din, govorijo pa, da se bo v kratkem še podražil. Otroci so velik strošek.«
ANICA HRIBAR iz Sevnice: »Odkar sem se poročila in pred dvema letoma rodila sina, sem kljub dokončani administrativni šoli na seznamu brezposelnih. Z možem meniva, da v takih razmerah ni mogoče imeti več otrok, četudi bi jih želela. Imava bridke izkušnje s pomanjkljivim zdravstvenim varstvom, v lekarni ni marsičesa za dojenčka. Pred časom mi je morala še dudo prinesti sestra. Samo za stanarino in elektriko gre mesečno star milijon. Še sreča, da je šla možu Lisca na roke s stanovanjem.«.
BOJANA VUKOSAVLJEVIC, knjižničarka v brežiški občinski matični knjižnici: »Najraje bi imela tri otroke, vendar se želje in možnosti razhajajo. Glavni razlog za to, da nameravam ostati pri dveh. je materialne narave. Bojim se, da tretjemu ne bi mogla nuditi tega, kar mislim, da otrok mora imeti: Razen tega je zelo težko priti do varstva. Zdaj imam starejšega v vrtcu, mlajšega pri mami, ki ga varuje zastonj. Za vrtec pa plačam mesečno nekaj nad 3 tisoč dinarjev.«
DOLENJSKI LIST
Št. 47—48 (1841—42) 22i novembra 1984
kmetijstvo
Za enoten protitočni »dežnik« [
Z obiska v tovarni »19.december« v Titogradu — Dogovorjena dobava raket | - . ^
*
TITOGRAD — Minuli teden sta obiskala tovarno protitočnih raket »19. december« predsednik koordinacijskega odbora /.a obrambo proti toči v Sloveniji inž. Albin Ješelnik in tajnik skupnosti te obrambe za osrednjo Slovenijo Marjan Zidarič. Dogovorila sta se za dobavo 5.500 protitočnih raket za prihodnje leto.
RIBNIČANI SPET V MUENCHEN
RIBNICA — Tudi letos, podobno kot lani bodo Ribničanje s svojo suho robo in lončarskimi izdelki sodelovali na sejmu obrti v Muenchnu v Nemčiji, ki bo odprt 2. decembra. Spet bodo razstavljali v okviru obrtne zadruge »»Panorama« iz Ptuja, ki izvaža tudi ribniške izdelke. Sejem si bodo ogledali tudi nekateri izdelovalci lončarskih izdelkov in suhe robe.
o MALIH ŽIVALIH
LJUBLJANA — Včeraj se je tu v prostorih projektivno poslovnega centra Iskre začel 4. jugoslovanski simpozij »»Male živali v urbanem okolju«, ki ga prirejata Zveza veterinarjev in veterinarskih tehnikov skupaj z VT-OZD za veterino, Biotehnično fakulteto in Kinološko zvezo Slovenije. Simpozij se bo zaključil 23. novembra. Ze zdaj pa je mogoče referate s tega Znanstvenega srečanja prebrati v posebnem zborniku.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO—Tudiminuli ponedeljek je bila na živilskem delu novomeške tržnice borna ponudba, pač pa so svoje izdelke od preprog do volnenih nogavic začeli širiti obrtniki na živilski del pokritega tržnega prostora. Solata še vedno velja 100 din kilogram. jušna zelenjava, sirčki in smetana pa že nekaj časa držijo stalno ceno. Precej živahno je bilo na stojnicah z obrtniškimi izdelki, kjer pa blago tudi vse bolj glasno ponujajo. Z nekaterimi prodajalci ^se je možno za ceno pogajati, kaže pa, da v tem posamezniki uživajo.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkov sejem so rejci pripeljali 183 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, in 115 pujskov, starih od 10 do 12 tednov. Prodali so 196 živali. Mlajši prašiči šo stali 4.000 do 6.000 din, starejši pa 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 363 prašičev, starih do 3 mesece, in 10 prašičev, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 234 mlajših in 6starejših živali. Mlajše so bile po 280 din, starejše pa po 200 din kilogram žive teže.
Letos je ta obramba v osrednji in severovzhodni Sloveniji v izredno točonosnem letu izstrelila nad 7.000 raket. Kljub temu bo od te sezone ostalo okrog 2.000 raket. Čeprav so letos nameravali 7. delom aktivne obrambe končati že prej, so morali streljali še 15. oktobra. Omenjeno količino prihranjenih raket bodo v titograjski tovarni predpisano remontirali. Domenili so se za dinamiko dobav.
Pričakujejo, da bo protitočna ob-rambtPprihodnje leto stala okrog 250 milijonov dinarjev ali 170 dinarjev po
ANALIZA VINOGRADNIŠKIH TAL
SEVNICA — Vinogradniško društvo Sevnica — Boštanj je priredilo v nedeljo predavanje o gnojenju vinogradov. Predavala je inž. Martina Koritnik, direktorica tozd Proizvodnja sevniškega Kmetijskega kombinata. Priporoča analizo zemlje, ker so gnojila draga. Sonde za vzorce imajo v toku v Sevnici, kjer jih tudi zbirajo, analizirali pa jih bodo v žalskem hmeljarskem inštitutu.
Tritikala — žito prihodnosti?
Novo v poljedelstvu
V svetu je na pohodu nova vrsta žita, ki bi lahko delno zamenjala pšenico v ljudski prehrani in koruzo v živinoreji. Gre za vrsto žita, ki je nastalo s križanjem pšenice z ržjo, imenuje pa se tritikala, kar izhaja iz njunih botaničnih latinskih imen.
Tritikala je po rasti nižja od pšenice in rži, saj seže le do 1.2 m, zahteva pa znatno gostejši sklop rastlin, do 550 rastlin na kvadratni meter. Zato pa je njena slama boljše kakovosti in celo primerna za prehrano živine. Predvsem v razvitem svetu namenjajo tritikali zdaj že več kot milijon hektarov njiv, v Jugoslaviji pa novost šele preizkušajo. S tem 'se ukvarjata kmetijski center Hrvaške in inštitut za poljedelstvo v Novem Sadu. Majhni rezultati so več kot spodbudni: hektarski pridelki tritikale so'se gibali okrog 5,5 ton na I ha.
zanimivost
kar je približno tono več, kot so v enakih rastnih razmerah dosegali pri pšenici, ječmenu in koruzi.
Zelo spodbudno je, da so poskusi v svetu in pri nas pokazali, da je tritikala žito, ki se dobro prilagaja in uspeva skorajda v vseh podnebnih razmerah. Prenaša namreč celo najslabše podnebne in talne razmere, je proti suši in mrazu odpornejše od drugih žit, uspeva pa enako dobro v kislih in skalnih tleh. Seveda je potrebna za posamezne vrste zemljišča in za določene podnebne razmere ustrezna sorta tritikale in jugoslovanski strokovnjaki si prav zdaj prizadevajo ustreči temu načelu. (Po Vestniku, Murska Sobota)
Kmetijski
Žito v večji nevarnosti
Konec dober, vse dobro. Žeje kazalo, da narava ne bo imela vedno prav, tako se je vlekla tritedenska zamuda v vegetaciji, na koncu pa so pridelki vendarle pod streho. Dozorele so tudi poznejše sorte koruze. čeprav se jim je vseskozi slabo pisalo. Po načrtu je (le v bloveniji, ne pa v vsej Jugoslaviji) opravljena tudi jesenska setev ozi-min, številna polja v prahi pa dokazujejo, da so naši kmetje dobro izkoristili naklonjenost oktobra in prve polovice novembra.
Na nekaj pa bo vendarle potrebno misliti bolj kot prejšnja leta. Zamuda v zorenju in naglica pri spravilu sta povečala možnost, da se
o pridelek kvaril v shrambi, saj je vlažnejši bolj izpostavljen kvarnim vplivom, ki prizadenejo kalivost pa tudi hranilno vrednost. Ne dovolj suho in utrjeno zrnje je bolj dovzetno tudi za žitne škodljivce, ki se v vlagi in toploti hitreje razmnožujejo.
• Kakšna sploh naj bo idealna shramba za žito? Prva zahteva je čistoča, za njo pa sta primerna temperatura in vlaga. Dobro skladišče naj ima čimbolj stalno temperaturo, ki naj ne preseže 10 stopinj, relativna zračna vlažnost pa naj znaša okrog 65 odst. Pridelek naj bo vskla-disčen tako, da zrak nad žitom prosto kroži. Zrnje mora biti zadosti suho, saj se že pri 12-odstotni vlagi in pri 5 stopinjah temperature začno razvijati glive, ki povzročajo plesnivost in zmanjšujejo kalilno sposobnost. Razkužitev shrambe pred vskladiščenjem žita je obvezno.
Večja skrb je potrebna še iz enega razloga. Nekdaj so z zrnjem ra v-nali kot s svetinjo, sodobni strojni postopki pa so mnogo bolj grobi.
pijškodujejo, v nastale ranice pase plesni laže vselijo, prav tako pa tudi škodljivci. Semensko blago tako in tako ne sme imeti' več poškodovanih zrn, kot je določeno s strogimi predpisi, kar pomeni, da je pridelovalec lahko še dodatno prizadet. Eno z drugim: stvari so se zasukale tako. da je potrebno s hrano skrbneje ravnati. za neznanje in malomarnost je vse manj prostora.
Inž. M. L.
w
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
hektaru branjene površine, torej toliko kot slab liter vina.
Črnogorski partner, ki edini v državi ustreza tehničnim pogojem hidro-metereoloških zavodov, je z razumevanjem upošteval vse pripombe slovenskega koordinacijskega pdbora. Rakete so v marsičem izpopolnjene in v Titogradu upajo, da bodo uporabniki z njimj v bodoče bolj zadovoljni.
V istem času. ko so se v Titogradu mudili slovenski predstavniki, je bil tam na obisku kot gost črnogorskega, izvršnega sveta, generalni direktor posebne agencije OZN za zaščito intelektualne lastnine Američan dr. Arpad Bogscha iz Ženeve. Udeležil se
je uspešne poskusne izstrelitve protitočnih raket iz nove serijske proizvodnje. Visoki predstavnik OZN. katerega agencija letno razpolaga s proračunom okrog 19,5 milijona dolarjev in v mnogočem pomaga deželam v razvoju, je bil navdušen z uspehi
• NOVA GORICA—Slednjič se občutneje premika tudi glede ustanovitve tretje skupnosti za obrambo pred točo v zahodni Sloveniji s sedežem v Novi Gorici. V skladu 7. osimskimi sporazumi naj bi prvič v zgodovini streljali z raketami v miroljubne namene čez mejo, in sicer v obeh smereh. Žal italijanska stran še bolj kasni s pripravami kot mi.
črnogorskih izumiteljev. Izčrpno seje pozanimal tudi za delo protitočne obrambe v naši republiki.
A. ŽELEZNIK
m
IZPOPOLNJENE RAKETE — V titograjski tovarni protitočnih raket »19. december« so že osvojili serijsko proizvodnjo protitočnih raket, ki so že prestale stroge ateste. Na sliki predsednik koordinacijskega odbora protitočne obrambe Slovenije inž. Albin Ješelnik in sekretar te obrambe za osrednjo Slovenijo Marjan Zidarič med ogledom proizvodnje. (Foto: A. Železnik)
Čebelarska Meka v Krškem
Medexova poslovalnica odkupuje čebelje pridelke in prodaja preko 150 različnih artiklov
KRŠKO — Čebelarji v Posavju in na Dolenjskem so veseli, ker je ljubljanski Medex prisluhnil dolgoletnim željam, da bi se lahko bliže oskrbovali s čebelarskimi potrebščinami. Od srede oktobra namreč deluje na krški tržnici Medexova poslovalnica, ki je odprta ves dan, vse do I9. ure.
»Najbolje gredo v promet zdravila. »Varamit«. izdelek Srboleka. je učinkovito zamenjal podobno švicarsko zdravilo proti varozi. Precej prodamo tudi AŽ in drugih panjev. Med najdražjimi izdelki je gonilo za točilo, ki stane preko 23 tisočakov,« pravi prodajalka Cvetka Kožuh. Pospeševalec čebalarstva pri Medexu Ivan Jesenko pravi, da je gonilo za točilo Medexova novost, v katero je veliko vložil in je menda boljša kot uvožena naprava. Podobne poslovalnice ima Medex le še v Ljubljani, Beogradu in na Rijeki.
tanejo že lastniki najmanj dvajsetih gospodarskih panjev, na leto pa morajo oddati najmanj 300 kilogramov medu in 4 kilograme voska.
P. P.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL.-
Ureja: Tit Doberšek
Nadomestki za dolivanje vina v sodih
Čeprav je dolivanje vina najboljši način napolnitve praznega prostora v sodu po končanem vrenju mošta, se zgodi, da tega koristnega postopka ne moremo opraviti iz naslednjih vzrokov:
— ker nimamo na voljo primernega vina za dolivanje. To je pogost pojav pri zasebnih malih vinogradnikih,
— vino iz soda rabimo za potrošnjo, s tem pa se povečuje prazen prostor nad vinom.
V navedenih primerih nam strokovni nasveti o dolivanju vina nič ne pomagajo. Vino bo v praznem prostoru na vrhu soda izpostavljeno škodljivim vplivom zraka, najmanj, kar se zgodi je to, da se na vrhu vina že kmalu po vrenju pojavi kan (birsa). To velja zlasti za alkoholno bolj šibka vina, kot je na primer naš dolenjski cviček.
V razpoložljivi strokovni literaturi sem našel naslednje nasvete /a nadomestilo zalivanja vina. Prazen prostor nad vinom v sodu napolnimo s plinom, ki izpodrine zrak. V večjih kleteh si pomagajo (poleg dolivanja) z ogljikovim dvokisom ali z dušikom. Dušik se v vinu slabo topi, ga ne kvari in celo zb-oljšuje dobroto vina. Plin pod pritiskom iz jeklenk dajejo v sod. Zasebni vinogradniki se tega načina varovanja vina ne morejo po-služiti, ker trgovina nima na voljo manjših jeklenk s tem plinom.
• Zato pride za male zasebne vinogradnike v poštev le plin, ki se razvije pri gorenju žvepla, to -je žveplov dvokis. V Trstu posebna trgovina prodaja posode (podobne
spreju za lase), v katerih je žveplov dvokis. Iz teh posod s pritiskom na vzmetni gumb v poljubni količini dovajamo žveplov dvokis v prazen prostor na vrhu soda. Na žalost v naših trgovinah tega pripomočka ni mogoče kupiti. Zato našim vinogradnikom ne preostane drugega, kot da se po-služijo posebne pečice za žvep-Ijanje. Pečica je tako preprosta, da jo lahko naredi vsak klepar ali varilec. V pečici žvepleni trakovi gorijo zunaj soda, žveplov dvokis, ki nastaja z gorenjem trakov, pa prehaja po posebni cevi v prazen prostor na vrhu soda. Žveplov dvokis deluje kot razkužilo in preprečuje razvoj za vino škodljivih drobnoživk. Tega preprostega postopka se lahko posluži vsak vinogradnik.
Dr. Radovanovič v knjigi »Tehnologija vina« (Beograd 1970) poleg navedenega zaplinjanja praznega prostora na vrhu soda z žveplovim dvokisom priporoča še uporabo kalijevega metabisulfita (vinobrana), ki je poleg žveplenih trakov našim vinogradnikom prav tako na voljo. Navodilo za uporabo tega sredstva je naslednje: Na liter praznega prostora v sodu vzamemo 2 grama kalijevega metabisulfita v prahu in I gram limonove kisline. Odtehtano količino tega sredstva damo v platneno vrečico in nato vrečico s tem sredstvom na vrvici skozi pilko damo v sod. Najprej vrečico 's pomočjo vrvice potopimo v vino, nato-vrečico potegnemo iz vina in jo pustimo viseti na vrhu nad vinom, sod pa s pilko zapremo. V prisotnosti limonske kisline se v vlažnem kalijevem metabisullitu po malem sprošča žveplena kislina. ki deluje kot razkužilo in preprečuje delovanje za vino škodljivih drobnoživk.
DT
-J
Prvi korak do nove hladilnice
Če bo sporazum kmalu podpisan in denar nakazan, bo v letu dni na Cikavi zrasla težko pričakovana hladilnica regijskega pomena — Več sovlagateljev
NOVO MESTO — Večletna prizadevanja za izgradnjo hladilnice v Novem mestu, ki pa bi bila regijskega pomena, so končno pripeljala do prvega resnega koraka h gradnji. Gre za podpis samoupravnega sporazuma o sofinanciranju gradnje, ki po predračunu zahteva 373 milijonov dinarjev.
NI VEC TREBA V LJUBLJANO — Dolenjskim in posavskim čebelarjem ni treba več za vsako malenkost hoditi v Ljubljano. (Foto: Perc)
Čebelarji z najmanj 60gospodarskimi panji, ki poleg medu proizvajajo matični mleček, med v satju, čebelji vosek in druge čebelje proizvode iz letnega Medcxovega plana, lahko sklenejo s tem našim največjim izvoznikom čebeljih izdelkov tudi dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelovanju. Lahko pridobijo status čebelarja delavca na domu ali kooperanta. Pogodbeni čebelarji pa lahko pos-
POPRAVEK
MIRNA — V 45. številki Dolenjskega lista, ki je izšla 8. novembra, smo naredili napako glede odkupnih cen krompirja v Tovarni za predelavo krompirja na Mirni. Prava odkupna cena za krompir je še vedno nekaj malega več kot 20 dinarjev, in ne 25 dinarjev, kakor smo objavili. Do napake je prišlo zaradi zamenjave med odkupno ceno krompirja, ki velja za kmete, in stroški tovarne za kilogram krompirja. K 20 dinarjem tovarna prišteva še stroške za prevoz, gradnjo skladišč ipd.
Uredništvo DL
V sporazumu je predvidenih več sofinancerjev, med dolenjskimi delovnimi organizacijami pa so v sporazumu zajete: Tovarna zdravil Krka, novomeška Kmetijska zadruga, skupščini občine Novo mesto in Črnomelj ter Mercator — tozd Standard Novo mesto. Hladilnica z zmogljivostjo 3.000 ton bo na Cikavi, kjer nastaja nova industrijska cona.
Kmetijska zadruga Krka Novo mesto je kot izvajalec gradnje dolžna poskrbeti za izdelavo in sprejem investicijskega programa, pridobiti mora vso dokumentacijo ter lokacijsko in gradbeno dovoljenje, opravljali nadzor nad deli in skleniti potrebne
ŠTIRIKRAT NAJDRAŽJE
NOVO MESTO — Sodeč po statistični primerjavi cen na drobno med Ljubljano, Koprom, Mariborom in Novim mestom, je bilo avgusta letos življenje najcenejše v dolenjski prestolnici. Od 50 vrst živil, industrijskih .izdelkov in storitev, ki jih ta primerjava zajema, jih je kar 20 imelo v Novem mestu najnižjo ceno, med njimi npr. fižol, čebula, jabolka, jajca, sir, vino, moški in ženski čevlji, deske, delo za moško in žensko obleko itd. Na tretjem mestu so bile dalje cene lOvrst blaga. Največ so morali Novomeščani odšteti le za orehova jedrca, domačo svinjsko mast. moško srajco in lonec. Pet cen je bilo na drugem mestu.
• V sporazumu, ki bo te dni sofinancerjem predložen v podpis, piše, da je rok za dograditev hladilnice leto dni po tem, ko bodo sofinancerji nakazali denar. Po končani gradnji pa bo novomeška zadruga tudi upravljala hladilnico.
pogodbe za gradnjo ter nabavo potrebne opreme.
SOGLASJE ZA AGROMELIORACIJE
TREBNJE — Pretekli teden se je v Trebnjem mudila komisija Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki si je skupaj z'domačimi strokovnjaki ogledala področja okoli Zagorice, Dobrave, Knežje vasi in Kamenja. Obisk komisije je bil namenjen oceni možnosti za malioracije na tem manj razvitem območju trebanjske občine. Komisija Zveze vodnih skupnosti, ki bo prispevala vččino denarja za posege, se strinja z agromelioracijami. Tako naj bi na področju Zagorica — Dobrava meliorirali 123 hektarov zemljišč, na področju Knežje vasi — Kamenja pa 226 hektarov. Z deli na tem področju naj bi pričeli leta 1986.
KJE BO RAZSTAVA VIN?
SEMIČ — Semičani so na nedavni seji črnomaljskega izvršnega sveta predlagali, da je prihodnje leto vinska razstava v črnomaljski občini, torej v Črnomlju ali v Semiču. Priznali so sicer, da so na prejšnjih razstavah vin, ki so bile v Semiču, delali improvizirano, da pa so se v zadnjih dveh letih na metliški razstavi, ki seje imenovala Vinska vigred, veliko naučili in da so sedaj tudi sami sposobni pripraviti takšno prireditev. Predlog predsednika izvršnega sveta, da bi seveda morali povprašati tudi Metličane, kakšen je njihov interes, pri Semičanih ni naletel na odobravanje.
Če ne bo novih zapletov, se lahko občani v dobrem letu dni nadejajo boljše oskrbe, občutno pa bodo manjši tudi stroški prevozov, kajti zdaj naše delovne organizacije najemajo skladiščne prostore v raznih krajih, predvsem v Ljubljani.
R. B.
Učenci odprli soji pot na jedilnik
Dragatuški osnovnošolci letos prvič pose- jali sojo__________________
DRAGATUŠ — Učenci 5. in 8. razredov dragatuške osnovne šole so pod mentorstvom Jožefe Škala maja letos posejali 6 različnih sort soje, seme pa sta jim poleg ljubljanske biotehniške fakultete zagotovila še kmetijska zadruga v Dragatušu in kmet z Butoraja.
Učenci so ugotovili, da jim zaradi ugodnega vremena za spravilo še najbolj ustrezajo rane sorte. Letos so pridelali okrog 50 kiiog-ramov zrnja, ki ga uporabljajo v šolski prehrani predvsem za obogatitev jedi. Dodajajo ga enolončnicam, kot pire k raznim omakam, med krompir k matevžu, med zeljno solato in kot samostojno solato. Ob roditeljskem sestanku pa so za vse prebivalce tamkajšnje krajevne skupnosti na šoli pripravili degustacijo sojinih jedi. Pokušnja je zbudila pri krajanih veliko zanimanje,saj do takrat soje v prehrani niso poznali oz. je niso uporabljali.
Nemalo jih je, ki sedaj sprašujejo za sojino seme, gotovo pa je. da so prav dragatuški osnovnošolci odprli soji pot na jedilnik tamkajšnjih. ljudi. Izkušnje, ki so jih pridobili ne le z vzgojo soje in pripravljanjem jedi iz nje, ampak tudi z. velikim odzivom ljudi na njihovo delo, so jih pripeljale na misel, da tudi drugim šolam v Beli krajini priporočijo setev te rastline. Prav učenci pa naj bi potem seznanili krajane z uporabo soje v prehrani.
F. T.
-48 (1841—42) 22. novembra 1984
DOLENJSKI UST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
1*5
ii
IMV: zdajle »ne tič ne miš«
V IMV naj se čimprej odločijo za obliko organiziranosti, ker brezpravno stanje ne more trajati — Znova treba proučiti, če so še pogoji za SOZD _
NOVO MESTO — Več mesecev je minilo, kar so v IMV na referendumu izglasovali novo obliko organiziranosti kot SOZD, poslujejo pa po starem, vendar vseh potrebnih aktov ni ne za tako in ne drugačno organiziranost. Na pobudo pravobranilca samoupravljanja je o tem razpravljal izvršni svet novomeške občinske skupščine.
Brezpravno stanje ni posledica brezbrižnosti služb, ki bi morale za ustrezne akte in novo registracijo poskrbeti, marveč ^re bolj za vrsto drugih vzrokov. Ze od maja letos imajo v mapah skoro vse potrebne akte pripravljene,-zataknilo pa se je zlasti v razpravah o delitvi premoženja med tovarno prikolic in tovarno avtomobilov, zadržki pa so tudi pri novi registraciji zunanjetrgovinske dejavnosti.
Dejstvo je tudi, da je bila nova oblika organiziranosti (kot SOZD) naravnana na prvotni sanacijski program, ki je predvideval tri glavne veje dejavnosti v IMV, medtem pa so se razmere že precej spremenile. Po mnenju izvršnega sveta bi morali v IMV znova oceniti, če je SOZD še potrebna. Vsekakor pa menijo, da bi morali pri kakršni koli odločitvi o organizi-
• Razmere znotraj IMV se v smislu ustalitve in iskanja rezerv precej zaostrujejo. Sindikat in Zveza komunistov sta že potrdila predlog, da gre okrog 200 delavcev iz režije v proizvodnjo, da bodo do konca letošnjega leta vsi zaposleni prispevali dva delovna dneva in da bodo število odsotnih dni zmanjšali za pOlp-ion.
ranosti poskrbeti, da se ne bi režija v skupnih službah povečevala ali celo nastajala v petih delovnih skupnostih.
Odločitev o organiziranosti pa je potrebna tudi z vidika kadrovanja, kajti podaljševanje »vedejevs-tva« poslovodnih organov ne
SREČANJE V GABROVKI
GABROVKA — Nekdanje borce, člane KUD Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic ter osnovno šolo iz Dolenjskih Toplic in Gabrovke vežejo že dolgoletne prijateljske vezi. Pred • kratkim so imeli v Gabrovki srečanje, ki ga je organiziralo KUD Maks Henigman. Po sprejemu so s komemoracijo počastili spomin na Ivana Bartla in Maksa Henigmana, ki sta padla na pobočju nad Gabrovko v boju s sovražnikom, nato pa so v osnovni šoli v Gabrovki prisluhnili koncertu moškega pevskega zbora »Maks Henigman« iz Dolenjskih Toplic. Čudovit večer sta popestrila ženski zbor iz Dolenjskih Toplic ter moški, ženski in mešani zbor »Fran Levstik« iz Gabrovke.
JANA FABIJAN
more trajati v nedogled. Če do konca februarja 1985 dela in naloge poslovodnih organov ne bodo zasedene, so spet pogoji za uvedbo družbenega varstva. To pa bi bila poteza, ki si jo delavci IMV in v občini najmanj želijo. Končno pa gre tudi zato, da bi čimprej dobili vodilno posadko, ki bi v IMV ostala, in ne čez leto dni odšla.
R. BAČER
PIONIRJI SE
POVEZUJEJO
NOVO MESTO — Na pobudo občinske Zveze prijateljev mladine so pionirji osnovnih šol novomeške občine sklenili, da se tesneje povežejo in skupaj rešujejo nekatere probleme. Tako se predsedniki pionirskih odredov šol srečujejo na delovnih sestankih enkrat na mesec. Na prvem takem sestanku so se že dogovorili, da bodo enkrat na meseč pripravili zabavne prireditve, vsakič v drugem pionirskem odredu. V začetku prihodnjega leta naj bi organizirali na os. š. Dragotina Ketteja v Šmihelu prvo srečanje telesno prizadetih otrok. V ta namen naj bi pripravili tudi večjo kulturno prireditev, čisti dobiček prireditve pa naj bi namenili telesno prizadetim pionirjem novomeške občine.
do sodobnejših prometu.
vozi! v tovornem
JOŽE STARIČ V. D. DIREKTORJA
KZ »KRKA«
NOVO MESTO — 16. novembra je kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel krmilo v KZ Krka Novo mesto inž. Jože Starič, doslej zaposlen v zadrugi kot vodja tehničnega sektorja. Dosedanji direktor Lojze Ratajc je bil imenovan za podsekretarja v IS republiške skupščine in bo imel na skrbi pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije.
Priporočili so kolektivu Gorjancev, naj do konca letošnjega leta poskrbi za zasedbo delovnih mest s posebnimi pooblastili, v tozdu Tovorni promet pa naj poskrbijo za uresničevanje sanacijskega programa, da se izguba ne bo večala, ampak narobe. Delavski svet delovne organizacije pa je dolžan poskrbeti, da zakonitost v kadrovski politiki ne bo več kršena.
R. B.
V VRTCIH VEČ REVNEJŠIH OTROK
NOVO MESTO — V vrtcih Vzgoj-novarstvene organizacije Novo mesto je v letošnjem šolskem letu 1785 otrok, od tega 140 dojenčkov v jaslih. Socialna struktura otrok v vrtcih je še slabša kot prejšnja leta. Za skoraj polovico dobijo vrtci od staršev le 40 do 52 odst. od ekonomske cene. Zaradi tega bo morala več prispevati občinska skupnost otroškega varstva.
Preveč začasnih rešitev
Kadrovske zadruge pri Gorjancih terjajo nagle ukrepe, ker je ponekod stanje že nezakonito
NOVO MESTO — Pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da imajo v delovni organizaciji Gorjanci Straža štiri vodilna delovna mesta s posebnimi pooblastili zasedena z vršilci dolžnosti, problem pa je zlasti v tozdu Tovorni promet.
Pri Gorjancih nimajo ustreznih kadrovskih rešitev kar za štiri mesta delavcev s posebnimi pooblastili, v tozdu Tovorni promet pa je nastalo že nezakonito stanje, ker je;v. d, direktorja oktobra potekal že drugi možni rok dolžnosti. V prvem smislu je zdaj tozd brez poslovodnega organa, zato je poslovanje nezakonito in bi v morebitnih spornih razmerjih lahko nastale hude težave.
Vršilea dolžnosti irpajo tudi v tozdu Gostinstvo, prav tako je vodja gospo-darsko-računskega oddelka »vedeje-vec«, medtem ko se vodji splošnega oddelka kot vršilcu dolžnosti izteka že drugi mandat.
Ker je vrh vsega tozd Tovorni promet ob 9-mesečni bilanci izkazal tudi 15 milijonov dinarjev izgube, imajo v kolektivu precejšnje težave.
Ko je izvršni svet novomeške občinske skupščine 13. novembra problematiko »Gorjancev- obravnaval, so člani ■ menili, da je zadnje čase v tej delovni organizaciji opaziti pozitivne spremembe. Ni pa še rešitev, kako bi prišli
1
»
Klobuk dol
«
Pavle Mihelčič — najbolj popularni novo-meški trgovec
Z novim letom odhaja med upokojence Pavle Mihelčič, poslovodja Mercatorjeve trgovine Pogača na novomeškem Glavnem trgu. Ljudje ta lokal nazivajo kar »Pri Pavletu- po uglednem in popularnem poslovodji, ki je v Novem mestu za trgovskim pultom že od leta 1935.
»Po rodu sem Metličan. Ker je bilo v družini devet otrok, sem bil prav vesel, ko sem dobil mesto vajenca v novomeški Kobetovi trgovini z živili. Tam sem se izučil in naučil, kar sem kasneje skušal prenesti na mlajše. Trgovina nasploh pa je po mojem mnenju danes bolj podobna kakšni razdelje-valnici blaga kot pravi trgovini. Pridobivati stranke, varovati ugled poštenja, varčno ravnanje pri skladiščenju in tehtanju blaga, prijaznost do strank in še marsikaj drugega — so sicer stara trgovska načela, a žal danes premalo spoštovana.«
— Ali se je mladi rod v vašem lokalu navzel vaših zgledov in odnosa do teh načel?
»Vsak, kdor je bil voljan delati, se je lahko naučil. Če pa je kdo v trgovini le začasno in mu je ta zaposlitev odskočna deska za drug poklic, potem ne moremo pričakovati. da bo zavzet za pultom. Po mojem tudi ni pravih meril, kdo je dober trgovec in kdo ne. Danes veljaš za pridnega že samo za to, ker prihajaš v službo in se morda umiješ, posameznikova zavzetost pa je pri nagrajevanju premalo upoštevana.«.
R. B.
Prebujanje grenkih resnic
Komunisti zahtevajo predvsem odgovornost, vendar to ni edini pogoj za obračun s prakso
Graditeljski denar kopni
Po dolgem času bo v Metliki na voljo 20 gradbenih parcel — Kako bo s komunalno ureditvijo?
METLIKA — Prejšnji teden so se končale dolgotrajne homatije okoli zemljišča za dobrih 20 gradbenih parcel v okviru zazidalnega načrta Breg revolucije 11 v Metliki. Brž ko je bil končan upravni postopek in rešene vse ze-mljiškolastninske zadeve, je komunalna skupnost odkupila teh 20 parcel (nekaj lastnikov je uveljavilo prednostno pravico) in tako je ta zemlja postala družbena last.
To pa, žal, še ne pomeni, da so Sedaj v Metliki po dolgem času na voljo gradbene parcele, kajti prej bo treba rešiti še vprašanje komunalne ureditve teh parcel. Nekaj je jasno: če bodo morali, kot zahteva zakon, te parcele popolnoma komunalno opremiti, ne bodo naprodaj prej kot čez leto dni, kajti komunalna skupnost sedaj za opremljanje nima denarja. Če pa se bodo v Metliki odločili za delno komunalno opremo ali da bi ta dela potekala hkrati z gradnjo hiš, bi parcele lahko prodali precej prej.
Ljudje se za te parcele precej zanimajo, kar ni čudno, saj v Metliki , ne letos ne lani ni bilo na prodaj niti ene gradbene parcele, razen tako imenovanih zapolnitev, se pravi zemljišč v zasebni lasti. Za
odkup zemljišča je komunalna skupnost plačala 3 milijone dinarjev. »Ljudje so se hodili k nam pritoževat, ker v Metliki ni nobenih gradbenih parcel, vendar mi teh parcel nismo mogli odkupiti prej, preden ni bil izpeljan upravni postopek. Če bi bilo to urejeno spomladi, bi mi zemljišče z veseljem odkupili takrat,- pravi Maks.Koležnik, tajnik komunalne skupnosti. »Mi smo to imeli v letošnjem planu, prav tako smo imeli v planu sredstva za komunalno opremljanje teh parcel.«
Zanimanje za te gradbene parcele je, kot rečeno, v Metliki precejšnje. Vendar je vprašanje, če bo še toliko interesentov, ko bo znana cena, ki pa je sedaj prav zaradi nerešenega vrašanja komunalne opremljenosti ne morejo določiti in tudi ne razpisati licitacije. Vsekakor bo cena ekonomska, se pravi, da bodo morali s prodajo pokriti vse stroške. Po izračunih iz lanskega leta naj bi popolnoma komunalno urejena parcela, velika od 700do 1.000nr, stala okoli 800 tisočakov.
Kakorkoli že se bodo v Metliki odločili glede te komunalne opremljenosti, je pa jasno, da je treba to narediti čimprej.
A. BARTEL.I
NOVO MESTO — V novomeški občini 43 osnovnih organizacij ZK še ni obravnavalo predlogov sklepov 13. seje CK ZKJ, razprave iz 113 osnovnih organizacij pa so 15. novembra na seji komiteja strnili v oceno.
Dolgoročni program stabilizacije delavci in komunisti sprejemajo, ocene stanja so veliko bolj realne kot poprej, spreminja se vedenje in način življenja, diferenciacija je prisotna v mnogih okoljih, kar je povzročilo tudi že kadrovske spremembe. Ob nesporno ugotovljenih spremembah na boljše pa sta kritičnost in samokritika še kako potrebna, kajti slabih točk ne manjka. Najbolj zamerijo komunisti in vsi delovni ljudje, da se prevečkrat o posameznih zadevah razpravlja, sklepa, a »karavana gre po stari poti dalje«.
Veliko je na primer kršilcev dogovorov, gospodarskih prekrškov, tudi kraj družbenega premoženja, vendar niti v lastnih osnovnih organizacijah krivcev niso obravnavali, radi pa s prstom kažejo na take primere v drugih kolektivih. Slabo je, ker se urav-
MLADINCI O ROMSKEM NASELJU
Naša organizacija pozorno spremlja, dogodke v zvezi z gradnjo romskega naselja in gonjo zoper našo KS. Kljub tem", da nas ni nihče vprašal za mnenje, mislimo, da se to tiče tudi nas — bodočfc krajane. Ker se je romsko vprašanje že nekajkrat reševalo, a nikoli uspešno rešilo, je tudi sedanji poizkus obsojen na neuspeh. Zakaj? Njihovega načina življenja prav gotovo ne bo spremenilo novo urbanizirano naselje. To lahko trdimo na osnovi dejstva, da so npr. v IMV zaposlili 35 Romov, v delovnem razmerju pa so ostali samo 4. Brez zaposlitve pa si bodo Romi zagotavljali sredstva za življenje na stare načine, pri tem pa smo najbolj ogroženi krajani KS Bučna vas. Poleg tega v Sloveniji nimamo niti bosanskega, srbskega ali albanskega naselja, zakaj bi torej obstajal romski rezervat. Že vsak tak poizkus je pravzaprav poizkus rasizma in izolacije.
O tem vprašanju ne morejo razpravljati, še manj pa odločati ljudje, ki niso nikoli živeli v njihovi bližini. Zato podpiramo stališče krajanov, ki so proti gradnji romskega naselja v naši KS.
OO ZSMS Bučna vas
Riko Cigoj
Te dni je podlegel težki bolezni Henrik Cigoj, ki je še pred tremi tedni slavil 74. rojstni dan. Rojen je bil sicer v Trstu, vendar je vso mladost in kasnejša leta preživel na Dolenjskem, v, Novem mestu. Bil je dolgo let družbenopolitični delavec, celih dvanajst let predsednik Društva upokojencev Novo mesto in nazadnje predsednik Zveze društev upokojen cev Novo mesto. Predvsem njegova zasluga je, da si je novomeško upokojensko društvo pridobilo sloves enega najbolj delavnih tovrstnih dru štev ne le na Dolenjskem, ampak v vsej Sloveniji.
Tovariš Riko je bil aktivni udeleženec NOB. Med drugim je iz tega časa znan njegov pomembni prispevek pri ustanovitvi in delu puškarskih delaV-
mlovške težnje pri politiki nagrajevanja vrivajo v vrste komunistov in ker v večini osnovnih organizacij sploh niso razpravljali o planiranju in razvoju, ampak so se ustavljali le ob vsakdanjih težavah. Tudi to prispeva, da vloga ZK slabi v smislu avantgarde.
Kritične besede so bile tudi o delu komiteja in njegovih organov, vendar bodo celovito oceno dela posameznih članov pripravili do prihodnje seje, ko bo verjetno potrebno poseči tudi po nekaterih kadrovskih zamenjavah. Skoro v nobeni osnovni organizaciji se v razpravah niso spuščali v široko problematiko vzgoje in izobraževanja, komunisti iz teh sredin pa so načenjali predvsem vprašanja nizkih osebnih dohodkov, skoro nič pa niso govorili o organiziranosti in mreži šol, o tehničnih kadrih, ki bežijo iz šolskih ustanov, itd.
ouici so znova zastavili odločno besedo za akcijo, ki naj bi Zvezi komunistov vrnila ugled in vodilno vlogo, dejstvo pa je. da je večina članstva premalo strokovno idejnopolitično podkovana, da bi lahko v svojem okolju pojasnjevala in prepričevala.
R. BAČER
nic v Starih žagah. Po osvoboditvi je opravljal celo, vrsto odgovornih dolžnosti. Novomeščani pa se ga spominjajo tudi kot dolgoletnega direktorja vodovodnoinstalaterskega podjetja, kjer je služboval vse do upokojitve.
Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je prejel več vojaških in mirnodobnih odli kovanj. Njegove izkušnje, vedrino in tovariške nasvete bodo pogrešali predvsem upokojenci, saj je vrsto zadnjih let življenja posvetil predvsem tej dejavnosti. Več let je sodeloval tudi kot pevec v upokojenskem zboru, bil je navdušen kegljač, povsod znan po svoji družabnosti.
Preveč za en samoprispevek
Kaže, da brez novega samoprispevka ne bo šlo, v program pa le najnujnejše
METLIKA — Čez dobrega pol leta se bo v metliški občini iztekel samoprispevek za to obdobje. Občani te občine so med tistimi v Sloveniji, ki si za svoj napredek najdalj sklenjeno pomagajo tudi s samoprispevkom. Kaže. da bo tako tudi v naslednjem obdobju, in to kljub časom, ki takim oblikam niso najbolj naklonjeni. O tem je tekla beseda na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine, in to ob poročilu o uresničitvi programa tekočega samoprispevka.
V zadnjem obdobju so s samoprispevkom zbrali blizu 47.4 milijona dinarjev, kar je dobra tretjina več od načrtovanega. Po cenah iz leta 1980 je bila vrednost del iz programa ocenjena na 320 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bi sredstva samoprispevka predstavljala le dobrih 12 odst. celotne vrednosti. Če pa pri teni upoštevamo inflacijo, bi za izvedbo celotnega programa potrebovali skoraj 820 milijonov dinarjev in bi torej sredstva samoprispevka pomenila še toliko manjši delež. Jasno je pač, daje bil program preširoko zastavljen in
zato v celoti neizvedljiv, saj so vanj »strpali« toliko del, da bi jih bilo dovolj in morda preveč celo za dve, tri srednjeročna obdobja.
Čeprav je jasno, da program nikakor ne morejo uresničiti, je bilo kljub temu veliko narejenega in je vrednost opravljenih del velika. Največ dela so opravili pri gradnji vodovodov in posodobitvi cest. Za boljšo oskrbo z vodo je šlo v tem obdobju skupaj 33 milijonov dinarjev, in to le za material in montažo, vrednost zemeljskih del. ki so jih v glavnem opravili krajani sami in bri-
gadirji, niso všteta. Zgrajenih je skoraj 25 km novih vodovodov, kar je skoraj tretjina vsega vodovodnega omrežja v občini. Za posodobitev občinskih cest v tem obdobju pa je šlo več kot 79 milijonov dinarjev. Pri gradnji vodovoda in cest so krajani še dodatno precej prispevali v delu in denarju.
Akcija za nov samoprispevek se je pravzaprav že začela, saj o tem že teče beseda na sestankih krajevnih konfe renc Socialistične zveze. Seveda bo treba narediti izhodiščni predlog za širšo razpravo, predlog za najnujnejša dela, ki naj bi jih v naslednjem obdobju opravili tudi s pomočjo samoprispevka. V Metliki se zavzemajo, naj pride v program samo dvoje, troje najnujnejših del. Ker [ia teh v tej belokranjski občini ni malo, ga ne bo prav lahko narediti.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
NOTE IN MAST — Občan je v Mercatorjevi blagovnici na Glavnem trgu kupil ploščo. Ko jo je doma položil na gramofon, je igla nastrgala z nje skoraj za žlico masti. Mercatorjeve plošče zato posebej priporočamo upokojencem z nizkimi preživninami.
LEDENI MOST — Zima je pokazala zobe tudi kandijskemu mostu čez Krko. Minuli petek zjutraj sta bila pločnika tako ledena, da je uspelo most prekoračiti brez pomoči samo drsalcem, kotalkarjem in zares preizkušenim kronikotn. Vsi drugi so si morali pomagati z ograjo. V neposredni bližini mostu sta bila tudi dva komunalca. Pa ne da bi skočila po kilogram ali dva soli, mirno sta z me-tlišči brkljala med kockami. Poleti pa bosta najbrž skrbela za snežne pluge.
RAZPIS — SŠTZU Boris Kidrič je dala v javnost razpis za mjile Kidričeve nagrade. Glede na to, da imajo na tej slovenski šoli tudi predavatelja, ki ne zna niti besedice Trubarjevega jezika, bi lahko imela ena,otLnagraje-nih nalog naslov: »Odumiranje slove-načkog jezika u svetlu našeg zajedni-ra.
RESNICOLJUBNOST —V hladilni vitrini Mercatorjevega potrošniškega centra v Plavi laguni leži meso včasih tako dolgo, da »boljšim« strankam trgovske odsvetujejo nakup.
Ena gospa je rekla, da bo najbrž morala zakopati računalo na lesene kroglice, saj je slišala, da po mestu nekaj stikajo za kompjuterji.
V času od 8. do 14. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Mervar iz Gotne vasi — Boštjana, Jovanka Stegne iz Vinice — Petro, Kristina Vlašič iz Tribuč — Boruta, Stanka Simončič iz Cerovega Loga — Nado, Terezija Anzelj z Vrha pri Trebelnem — Rada, Milena Kolenc iz Gornjega Globodola — Primoža, Marija Klobučar iz Šentjošta —- Milana, Tadeja Lavrič iz Podlipe — Petro, Zvonka Bratkovič iz Gornje Brezovice — Gorazda, Justina Bartolj iz Dečje vasi — Klemena, Božica Puška-rič iz Črnomlja — Tineta, Anica^ Šmalc iz Gorenjiji Sušic — Vesno, Marija Robida iz Budganje vasi — Mi-hata, Magdalena Kirar iz Mačkovca
— Boruta, Zvonka Novak iz Gabrja
— deklico in Marija Ivanež iz Gabrja -— deklico. Čestitamo!
V VRTCIH NI VELIKIH OSEBNIH DOHODKOV
NOVO MESTO — Med ljudmi, še posebno med delegati skupščine novomeške skupnosti otroškega varstva, je veliko hude krvi povzročil podatek o sredstvih, ki jih skupnost zagotavlja vrtcem za osebne dohodke, objavljen v posebni številki Odločajmo. Večina je gradivo brala premalo pozorno in sklepala, da gre za znesek za čiste osebne dohodke, ne pa za bruto, kot je seveda res. Vzgojiteljice, varuške in drugi delavci v vrtcih si lahko le želijo takšnih prejemkov. Nobena skrivnost ni, da so za svoje delo nagrajevani precej slabo in pod vsemi povprečji.
Sprehod po Metliki
ZA NOVO LETO BO IZDALA BETI koledar s slikami folklornih skupin, ki nastopajo na vsakoletnem črnomaljskem jurjevanju. Uporabljenih bo dvanajst posnetkov, ki jih je napravil Slavko Dokl, koledar bo natisnjen v nakladi 3000 izvodov, zanj pa je že zdaj veliko zanimanje. Koledar bodo izdelali v Dolenjskem informativnem in tiskarskem centru v Novem mestu.
MERCATORJEVO SAMOPOSTREŽNICO IN BIFE v novem metliškem naselju imenujejo ljudje popularno Šestica, ker stoji v Šestovi ulici. Prodajalci imajo polne roke dela, kupci pa se hudujejo nad neurejeno okolico. Še posebej kritizirajo cesto, kije polna lukenj, ter se vesele snega, ki bo j vse skupaj zravnal.
V TEH DOLGIH VEČERIH in še daljših nočeh se ljudje zadržujejo v glavnem doma. Kam naj bi sicer šli? i Gostilne so res vabljive, vendar v njih! človek prehitro izprazni že tako naj-j večkrat prazno denarnico, kaj druge-i ga pa jim nihče ne ponudi. Dolgočasje bi lahko popestrile primerne kulturne prireditve, a jih v mestu ni, ker primanjkuje sredstev zanje. Morda pa bi se le dalo kaj storiti?
SPOSOJENO TRNJE
•Če se ne bi govori začenjali s »tovariši in tovarišice«, delavski, razred ne bi vedel, da so namenjeni njemu.
DOLENJSKI UST
Št. 47—48 (1841—42) 22. novembra 1084
Črnomaljski drobir
USLUGE IN NEUSLUGE — Na črnomaljski Komunali sicer priznavajo. da bi bile njihove usluge lahko še boljše, res pa je, da vseh svojih želja in želja krajanov niso sposobni uresničiti, predvsem zaradi velikih stroškov in prenizkih cen. Če so njihove usluge slabo plačane, pa to ne velja za elektrikarje. Tako črnomaljska Komunala na enem svojih manjših črpališč v mesecu dni ni porabila niti k Wh električne energije, a so morali plačati 6.817 dinarjev obračunske moči. V tem času so iz tega črpališča porabili 92 m3 vode, zanjo pa prejeli 1.380 dinarjev. Prostorninski meter vode jih je tako veljal dobrih 74 dinarjev. O tem. kdo je potegnil krajši konec, torej ni potrebno razglabljati.
TURISTIČNE TOČKE — V Semiču si želijo, da bi se tudi na njihovem koncu razvijal turizem, vendar se po drugi strani sprašujejo, kaj naj bi turistom pokazali. Predlagamo nekaj turističnih zanimivosti: za dobrodošlico smetišče ob cesti pred Semičem, ki si dela dobro reklamo že samo z odpadki, ki ležijo tudi na cesti. Kot fenomen selniški pension Smuk, v katerem so na voljo in nejevoljo gostom ostali le še trije natakarji in kuharica. Če ne bodo prepozni, pa si kodo turisti lahko ogledali, kako v sc-miški trgovini, preden zmanjka kruha, »razdeljujejo« kupcem kruh le po četrt kilograma. Zmanjka pa ga seveda že okrog 11. ure, ob sobotah pa celo okrog 9. ure.
Ribniški zobotrebci
KMALU NOV BIFE — Ob glavni ribniški cesti (med obema stavbama občinske skupščine) bo že pred dnevom republike odprla Arteja Munih bife oz. bistro. Kot obetajo, bo to sodoben, zelo lep urejen lokal. Obetajo ludl. glasbo, dobro jedačo (pečenje v foliji, sadne kupe itd.) in le boljšo pijačo,- tudi sokove.
VELIKO RAZGLEDNIC —Vrib-niškem spominkarstvu so dobro založeni z razglednicami, na katerih so motivi iz. domače občine. Na njih niso le panorame ali motivi posameznih naselij, ampak tudi turistično privlačni kraji, razni motivi iz domačih obrti. zdomar in celo umetniške podobe (Sv. Jurij iz ortneške kapele, delo znanega mojstra H. G. Giegerlelda. Li.sica—romarka iz cerkvice v Ma-ršičih, delo neznanega mojstra).
NA ZALOGI KORUZA — Medlem ko se kočevski potrošniki pritožujejo-, da vjrgovinah ne morejo kupiti krmil za živali oz. živino, je v Ribnici prav obratno. Trgovina Izbira (v zadružnem domu) celo z obvestilom na vhodnih vratih opozarja kupce, da inia na zalogi koruzo in ječmen.
občan
vprašuje
medved . odgovarja
— Kaj praviš na ugotovitev, da je v Ribnici kar prepogosto videti okoli gostiln sledove bruhanja?
— Da to ni dobra rekmala za gostilniško jedačo in pijačo.
Drobne iz Kočevja
SFtI PO STAREM? — Prvi sneg in mraz opozarjata, da se bo kmalu začelo vse po starem: plugi bodo odrivali sneg s cest in ulic na pločnike, od tam pa ga bodo tisti, ki so zadolženi za čiščenje pločnikov, spet zmetali na cesto. Stara pesem.
S KURJAVO SPET TEŽAVE — Kot že 10 let in več, so tudi letos s centralnim ogrevanjem težave, čeprav so še pred kurilno sezono vsi odgovorni zatrjevali, da bo tokrat vse v redu, to pa zato, ker so v Kidričevi zamenjali, toplovodne cevi, ker bodo obračunavali porabljeno toploto za posamezne bloke le po števcih, ker bodo imeli vse v rokah kurilni odbori itd. Seveda je, kot vedno doslej, vse prav obratno. V Kidričevi ulici se mnogi spet. pritožujejo zaradi slabega gretja. Števci toplote v podobnih blokih kažejo, da so ponekod porabili 100-krat več toplote kot drugod, kar je povsem nemogoče, predsednik kurilnega odbora v Kidričevi ulici je tudi že po blokih izobesil obvestila, da nepreklicno odstopa...
Trebanjske iveri
SREČA KRONANA S PRAŠIČKOM — Eden izmed vaščanov Gorenje vasi v krajevni skupnosti Mokronog je bil tako navdušen nad asfaltom, ki je končno prilczehudi do te vasi, daje za likot obljubil prašička, viri ne govorijo, ali so potem prašička tudi spekli in pojedli. Vsekakor pa se bodo cestarji, če je vaščan obljubo izpolnil, še raje lotevali del v tej krajevni skupnosti.
KONČNO PADEL PRAVI MEDVED — Po tem, ko so v trebanjski občini že nekajkrat streljali na pse, nusleč, da so medvedi, se je enemu izmed lovcev iz. lovske družine Dobrnič le posrečilo, da je ustrelil pravega medveda. Težak je bil kar 170 kilogramov, da je bil pravi medved, pa so potrdili tudi okoliški krajani, ki so si ga lahko ogledovali na poti v Ljubljano. Toda medved, ki je bil odstreljen na Ojstrem vrhu pri Dobrniču.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Za Rome kmalu urejeni domovi
Za Rome pri »štirih rokah« in v drevesnici pri Stranski vasi bodo začeli prihodnje _______leto pripravljati naselje na Sovinjku — Pristanek lastnikov
SEMIČ — Sedaj lahko že zagotovo rečemo, da se bo končno začelo, reševati vprašanje Romov, ki živijo v neprimernih, improviziranih naseljih pri »štirih rokah« in v drevesnici pri Stranski vasi. Že pred leti je namreč na pobudo komisije za vprašanja socialne varnosti Romov stekla akcija za sanacijo razmer v omenjenih naseljih, a je bila neuspešna, saj ni bilo mogoče zagotoviti primerne lokacije.
Predvsem so bile težave s krajani, ki
Krivca pa ni
Tudi denarja za soudeležbo še ni
KOČEVJE — Delegacija Tri-kona je na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje vprašala, kdo je kriv, da se niso začela načrtovana dela v zvezi z razširitvijo kočevske centralne čistilne naprave, in če bo to investicijo možno dokončati v prihodnjem letu,da ne bo razvrednoten denar (16,9 milijona dinarjev), ki ga ima za ta namen rezerviranega Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava.
Na vprašanje je te dni odgovorila Komunala Kočevje. Na kratko ga povzemamo:
Izdelava tehnične dokumentacije kasni, ker so bile študije o zmogljivosti druge laze čistilnih naprav napravljene šele avgusta letos. Projekt bo predvidoma dokončan do konca leta. Projektna naloga je zelo zahtevna, zato kasni izdelava glavnega projekta, ki je vezan tudi na študijo čiščenja voda. Revalorizirana sredstva 16,285.OOOdin OVS bodo prenesena v leto 1985.
Iz odgovora ni razbrati, kdo bi bil kriv za zakasnitev del, oziroma je videti, kot da krivca ni. Pri tej investiciji bi morala namreč investitorica Komunala Kočevje zagotoviti soudeležbo 16,9 milijona dinarjev, ki pa jih Komunala nima, kot nima niti 20 milijonov dinarjev potrebnih bančnih sredstev.
J. P.
Zmanjšana prispevna stopnja
Začetek gradnje sta-novanj na Mirni
TREBNJE — Gradnja novih stanovanjskih blokov na mirenskih Rojah seje že pričela, zdaj pa so investicijski program potrdili tudi delegati stanovanjske skupnosti, Gradnjo 5.0 stanovanj na Mirni so delegati sprejeli že s srednjeročnim planom. Vendar je trebanjski stanovanjski skupnosti, investitorici del, primanjkovalo denarja, prav tako pa med organizacijami združenega dela ni bilo pretiranega zanimanja za odkup. Zato seje začetek gradnje zavlekel do letošnje jeseni. Prvih 33 stanovanj bodo gradbinci dogradili čez leto dni, ostalih 17pa bodo predali namenu sredi leta 1986. Stanovanja \ okviru poslovne skupnosti IMOS gradita Gradbeno podjetje Grosuplje in Gradbeno komunalno podjetje Trebnje, veljala pa bodo 200 milijonov dinarjev.
Delegati so na seji skupščine pretekli teden sprejeli tudi sklep o zmanjšanju prispevnih stopenj za sredstva solidarnosti in vzajemnosti. Znižana stopnja, ki velja samo za december, je tolikšna, da bodo organizacije združenega dela v sklade stanovanjske Skupnosti prispevale za desetino manj denarja. kot bi ga sicer. Gre za okoli 5 milijonov dinarjev, kar je sicer malo glede na obremenitve gospodarstva, je pa vendarle nekaj.
Poleg spremembe finančnega načrta so delegati sprejeli spremembo pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Trebnje. Sprememba je namenjena v korist porabnikom teh sredstev. 17, člen pravilnika o dodeljevanju kreditov so spremenili tako, da se v primerih, ko stanovanjska skupnost nima dovolj den-Tja za pokrivanje vseh potreb, delež soudeležbe poveča pri tistih prosilcih za kredite, katerih organizacije združenega dela imajo višji poprečni osebni dohodek, kot je bil v SR Sloveniji. Seveda morajo prosilci za kredite še naprej zagotoviti najmanj 45 odst. končne vrednosti kupljene hiše ali stanovanja ali predračunske vrednosti hiše, ki jo bodo gradili.
J. S.
niso dovolili preselitve romskega naselja na svojo ali sosednjo zemljo, končno pa so le našli lokacijo na Sovinjku, za kar so dali načelni pristanek na preselitev tudi lastniki zemlje. Tisti, ki zemlje na Sovinjku ne želijo prodati, so pristali na zamenjavo enakovrednih zemljišč pri Stranski vasi, zemljišča pa so sedaj last kmetijske zadruge Črnomelj. Okrog 2,5 do 3 hektare zemlje bodo pri Stranski vasi odkupili še letos, kajti denar za odkup je zagotovljen. Prihodnje leto bodo začeli s komunalnim opremljanjem Sovinjka.
Akcija za sanacijo razmer v obeh romskih naseljih bo seveda morala potekati postopoma, saj ne bo na voljo dovolj sredstev za rešitev problemov v eni sapi. Zlasti še, ker od Romov ni moč pričakovati pomoči, razen v delu, a še ta bo pičla, kajti od 36 prebivalcev naselij pri »štirih rokah« in v drevesnici jih je za delo sposobnih le 9. 7 je za delo nesposobnih, drugi pa so otroci, od tega 8 šoloobveznih.
Poleg tega. da bodo v novemnase-Iju Romom postavili bivalne prostore, napeljali vodo in elektriko, bo vsaka hiša dobila tudi košček zemlje, tako da si bodo Romi pridelali nekaj hrane, s tem pa bi preprečili tudi krajo na bližnjih njivah.
M.BEZEK
Ribnica: še naprej dobro
Dohodek gospodarstva naraščal hitreje kot inflacija — Izgub ni ne v gospodarstvu ne drugod
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo je tudi ob tričetrtletju doseglo podobne, se pravi dobre uspehe kot ob polletju. Poslovalo je brez izgub. Temeljni kazalci gospodarjenja se še naprej izboljšujejo.
Ribniško gospodarstvo je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarilo za 64 odst. več dohodka kot v istem obdobju lani. cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih pa so porasle za 61.1 odst. Stopnja pokritja uvoza z izvozom je znašala 4,6 (2.2 na konvertibilnem in 12 na klirinškem trgu).
Število zaposlenih v gospodarstvu se je v letu dni povečalo za 6 odst. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek je porasel za 51 odst. in je znašal 25.875 din. V celoti pa je bilo izplačano za osebne dohodke in skupno porabo 61 odst. več, po določilih republiške resolucije pa bi lahko izplačali le 51 odst. več.
Tudi organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti so poslovale v prvih devetih mesecih (enako kot v istem obdobju lani) donosno, se pravi brez izgube. Povprečni čisti osebni dohodek jeporasel za 45 odstotkov in je znašal 23.791 din. Določila republiške resolucije o delitvi
sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na področju negospodarstva, gledano kot celota, niso bila kršena.
J. P.
POSOJILA SO* BILA RAZDELJENA
TREBNJE —; Na 10. natečaju trebanjske stanovanjske skupnosti za posojila iz. združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje je bilo dodeljenih 31 posojil v skupni"vrednosti pet milijonov dvesto tisoč dinarjev. Najvišji znesek posojila je znašal dvesto tisoč dinarjev in ga je prejelo deset prosilcev. Za nakup etažnih stanovanj je bilo razpisanih 800 tisoč dinarjev, vendar denar še ni bil porabljen. Trebanjska enota skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja pa je namenila za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev 200 tisoč dinarjev. Predvidena sredstva so bila dodeljena 29 upokojencem. Upokojenci so dobili najmanj 50 tisoč in največ 100 tisoč dinarjev posojila za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj.
Martin Golobič
Ni kos naročilom
M. Golobič obupuje nad iztrošenimi stroji
CEROVEC — Martin (jolobič iz Cerovca pri Semiču je pet let delal kot kovinostrugar v Nemčiji, ko pa se je vrnil, si je služil denar z rovokopačem. A želel sije nazaj v svojo stroko, zato je pred petimi leti odprl kovinostrugarsko delavnico. Najprej je delal usluge raznim tovarnam, predvsem z. izdelovanjem delov, pred tremi leti pa se je odzval na oglas Župančiča iz Trebnjega, ki je na podlagi daljšega raziskovanja in preizkušanja začel izdelovati mizarske kombi-nirke. a je bilo zanje takšno povpraševanje, da mu ni bil kos, zato je ponudil-del drugim obrtnikom.
Od takrat Martin s tremi delavci izdeluje le mizarske kombinirke, s katerimi je moč opraviti 5 operacij: debelinsko skobljanje, poravnavanje. vrtanje, rezkanje in žaganje s cirkularjem. Cena tega stroja je za mizar je dostopna prav zaradi tega, ker podobnih strojev na domačem trgu ni, saj smo jih prej uvažali iz Italije, pa je povpraševanje izredno veliko. »Ljudem delamo le skomine, saj v naši delavnici naredimo na leto 15 do 20 strojev, s tem pa zadovoljimo ko-, maj vsakega desetega kupca,« pove Golobič, ki si ne dela skrbi s pomanjkanjem dela. tudi materiala je dovolj, težave pa so z njegovimi stroji.
»Dva izmed sedmih strojev sta stara po 5 let. ostali pa od 20do 3Q let. A kaj, ko za nove stroje ni denarja. s starim pa ni moč prislužiti novega, kreditov ni. o uvozu ni govora! Tudi davčna politika je takšna, da lahko shajajo le vpeljani obrtniki, za nas, ki so šele prebijamo, pa je težko. Zaradi vsega tega že razmišljam, da bi si našel zaposlitev v združenem delu,« pravi Martin.
M.BEZEK
Vlaganje v obrt se še ne splača
Kaže pa, da bo po novem letu bolje — Načrti o sodelovanju Industrije z obrtniki  se niso uresničili — Tako za industrijo ne bo načrtovanih deviz
RIBNICA — V ribniški občini so že pred dvema letoma veliko govorili o tesnejšem sodelovanju malega gospodarstva oz. obrti z industrijo. Zamisli so bile lepe, uresničile pa se niso. O vzrokih za neuspeh smo se pogovarjali s predsednikom in tajnikom obrtnega združenja Ribnica Zdenkom Moharjem in Pavlom Hočevarjem, predsednikom komisije za razvoj drobnega gospodarstva občine Ribnica Julijanom Ozimkom in referentom za obrt pri občinski skupščini Vinkom Mlakarjem.
meraval poslovno sodelovati z dvema obrtnikoma z Reke, ki sta v Kastavcu, 15 km od morja, zgradila za 30 milijonov dinarjev 1.800 kv. m proizvodnih hal, v katerih bi zaposlila (to bi bil
POZD) 64 delavcev.............
Od občinske skupščine sta imela vsa potrebna soglasja in zato je tudi Riko sodeloval pri tej investiciji. Pa vendar seje zapletlo, ker imajo na Hrvaškem še predpis o varovanju priobalnega pasu, ki določa, da gradbena inšpekcija lahko v letu dni
V ribniški občini ni večjih obrtnikov, ki bi bili sposobni izdelovati večje serije, le taki pa so zanimivi za industrijo. Med 209 rednimi obrtniki in še ostalimi popoldanci jih je večina lesne stroke. Majhna proizvodnja jim ustreza, ker davčna politika (progresivna lestvica) zanje ni spodbudna. Izdelke tudi raje prodajajo zasebnikom in se tako izognejo raznim evidencam in kontrolam.
Za serijsko proizvodnjo potrebuje obrtnik večjo delavnico, nove stroje, več zaposlenih. Tega pa zdaj ne zmore, ker mu na leto ostane za investicije največ do 800.000 din, kar je premalo. Tudi naša zakonodaja je preveč zapletena, polna lukenj pa tudi prehitro'se spreminja. Tako zdomec prihranjene devize raje veže pri banki, kot vloži v stroje.
Za sodelovanje z obrtniki se zelo zavzema ribniški Riko, vprašanje pa je, koliko časa se bo še. Tako je Riko na-
POPRAVEK
8. novembra je bil v Trebanjskih ivereh na 5. strani DL opisan zaplet, ki je nastal ob tem. da so delavci SCiP Grosuplje pri zemeljskih delih pretrgali cev vodovodnega omrežja. Ker je bila v zapisu kritizirana naša delovna organizacija GKP Trebnje, tozd Komunala, pojasnujemo. da je omenjeni poškodovani vodovod v upravljanju Dane Mirna in KS Mirna. Naša delovna organizacija je resda bila obveščena o okvari, vendar cevi in spojk, ki so bile potrebne za popravilo, nimamo na zalogi, niti jih ni mogoče kupiti v Sloveniji. Zato nismo mogli pomagati. Navedena časopisna bodica ni letela na pravi naslov.
BOŠKO VU.IASiN' GKP Trebnje Tozd Komunala
razveljavi v tem pasu vsa gradbena dovoljenja. In to se je tri dni pred iztekom roka, ko hale že stoje, tudi zgodilo. Izdana je odločba o rušenju objekta in tudi določen izvršitelj rušenja. Že od julija sem se vlečejo razni pritožbeni postopki.
Zaradi zapletenih zmedenosti naše zakonodaje so pri Riku zgubili še drugega kooperanta iz Ljubljane. Raje bo zgradil tovarno v Avstriji, kjer je manj zapletov... Hkrati pa smo prav te dni dovolili vlaganje tujim državljanom pri nas tako rekoč brez omejitev.
Kaže, da bo z. novim letom že veljal novi zakon o davkih, ki bo obrtnike spodbujal, da bodo več investirali. .
JOŽE PRIMC
Težko do postaje
Odgovori na vprašanja avtobusnih potnikov
RIBNICA. KOČEVJE — Jožetu Mlakarju, direktorju tozda SAP Stojna v Kočevju smo zastavili nekaj vprašanj, ki so jih na nas naslovili občani.
— Že več let govore v Ribnici o gradnji nove avtobusne postaje...
»Prvi razgovori med SAP in odgovornimi organi v občini Ribnica o gradnji nove avtobusne postaje v Ribnici so se začeli že pred sedmimi leti. Takrat smo gradili postaje tako, da je domača občina dala brezplačno komunalno opremljeno zemljišče, SAP pa je postavil postajo. V Ribnici tega niso naredili, zato SAP ni mogel postaviti postaje. Danes pa so taki časi, da je za take gradnje precej težko. Nova postaja bi stala ob cerkvi, kjer je stari dom J LA. ki ga je seveda pred gradnjo treba podreti.«.
— Zakaj ob sobotah, nedeljah in praznikih ne vozi avtobus proti Novemu mestu. Loškemu potoku. Reki, Osilnici ali pa je avtobusnih zvez manj kot ob delavnikih?
»Ker te proge niso donosne. Izgubo na njih pokriva proga Kočevje—Ljubljana.«
— Zakaj so na voznem redu v Kočevju objavljeni le odhodi avtobusov ne pa tudi prihodi?
»Ker je za potnike pcmembno predvsem, kdaj avtobus odpelje.«
J. PRIMC
Vsi bi lepili les
Nekaj misli iz kočevske razprave o planiranju
KOČEVJE — V kočevski občini na področju gospodarstva razmeroma uspešno poteka priprava planskih dokumentov za prihodnje leto in prihodnje srednjeročne obdobje, najmanj pa je napravljenega pri dolgoročnem načrtovanju. Tako so ugotovili na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL.
Za planiranje v krajevnih skupnosti še ni izdelana enotna metodologija. Slabost načrtov KSjevtem.da planirajo predvsem želje.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da bo potrebnega za planske dokumente zagotoviti tudi precej denarja. Samo urbanistični načrt bo, na primer, veljal 15 do 20 milijonov dinarjev. K razpravam o planskih dokumentih pa bo treba pritegniti vse delovne ljudi in občane. V razpravi je bilo opozorjeno, da je potrebno posebno pozornost posvetiti lesni industriji, ki je nosilec razvoja. In prav na tem področju se že kažejo prave pomanjkljivosti: vsi bi radi lepili lesne odpadke. Inles to že počenja. »Snežnik« je tudi že kupil stroje za lepljenje, zdaj pa načrtuje to dejavnost še LIK.
J. P.
PODRUŽBLJANJE ŠOLE ZAOSTAJA
TREBNJE — 15. novembra je bila v Trebnjem že 3. problemska konferenca o problematiki vzgojno izobraževalnega dela, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL. Osrednja točka razprave je bilo podružbljanje vzgoje in izobraževanja. Delegati konference so ocenili, daje bil na tem področju narejen korak naprej, a le zaradi izjemnih naporov posameznih šol, medtem ko v celoti rezultati pod-ružbljanja še niso sprejemljivi.
Ujme povečale dohodek zadruge
Kmetijska zadruga Trebnje je izredno dobro poslovala tudi zaradi toče in poplav  — Zaradi pomanjkanja krme se je namreč povečal odkup živine
TREBNJE — Naj se sliši še tako neverjetno, pa je vendarle res. Devetmesečni obračun Kmetijske zadruge Trebnje je bil dober tudi zaradi naravnih nesreč, ki so prizadele občino. Zaradi manjšega pridelka krme so kmetje živino prodajali pred rokom in zadruga ima zaradi tega povečan odkup, kot bi bil sicer, in boljši dohodek. Zato pa zna biti obračun v zadnjem četrtletju slabši, prave posledice pa se bodo pokazale prihodnje leto.
Prav zaradi tega inž. Drago Kotar, direktor Kmetijske zadruge Trebnje, v nasprotju s politiki ne kaže posebnega zadovoljstva zaradi poslovnih rezultatov. Večji prevzem živine, ki je posledica toče in poplav, se bo kot slabost razkril Sele v prvem četrtletju naslednjega leta: Na srečo ne bo prizadeta osnovna čreda, izboljšali pa so tudi odkup mleka..kjer so plane presegli za 4 odst. Tu pa ima zasluge republiški sklad za intervencije v kmetijstvu. Izplačevanje premij za povečanje priveza, ki poteka že četrto leto. pomeni, da je v trebanjski občini vsako leto 140 krav več. Poleg tega pa je cena mleka \ primerjavi z mesom še bolj stimulativna pa tudi denar se
hitreje obrača.
Povsem nasprotno pa kažejo podatki za poljedelsko pridelavo. V devetih mesecih tega leta je bil sicer prevzem kmetijskih pridelkov za domala šest odst. večji, celotna pridelava pa za 15 odst., vendar se bodo posledice ujm pokazale šele ob koncu leta. Najhujši izpad bo pri krompirju.
»Zdaj je naša glavna naloga, da čimprej in čimbolj učinkovito poskušamo popraviti posledice naravnih katastrof, ki so našemu kmetijstvu prizadejale za 190 milijonov dinarjev škode. V skladu s sanacijskim načrtom. kije bil narejen skupaj z oceno škode in tudi posredovan pristojnim
organom, smo že razdelili brezplačno seme za strniščne posevke. Dajali smo tudi dušična gnojila, semensko pšenico. Glavni sanacijski ukrep pa bo dokup koruze, pesnih rezancev in ostalih krmnih koncentratov. Večina solidarnostnih sredstev bo šla za te namene. Žal pa ne moremo čakati, da bodo ta sredstva prišla, zato najemamo kredite, ki pa niso niti najmanj ugodni. Poleg tega bodo še težave z nabavo koruze, saj je zadnja ponudba iz Vojvodine zastrašujoče draga. Koruza je po 39 dinarjev kilogram, če pa prištejemo še prevoz, nas bo veljala 45 dinarjev za kilogram. Vendar pa moramo za sanacijo v resnici vse narediti, saj nam je ali nam bo stalež živine na najbolj ogroženih področjih, kjer pa so tudi naši največji kooperanti, padel za desetino. Poleg tega se bomo prihodnje leto lotili tudi izrednih pospeševalnih ukrepov za povečanje pridelka krme,« je dejal inž. Kotar.
J. SIMČIČ
Sč-2r_^(1341 - 42; 22. nov,	;84
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Hitra gradnja bo iztrgala denar inflaciji
V brežiški bolnišnici so popolnoma neprimerni operacijski prostori
BREŽICE — Končno je na vrsti druga etapa modernizacije Splošne bolnišnice. Čimprejšnjo izgradnjo operacijskega trakta je spodbudilo predsedstvo OK SZDL. na zadnji seji občinskega komiteja ZK pa je bila prav tako izrečena misel, naj Zdravstveni center začne zidati še letos, sicer bo ves denar požrla inflacija.
Gradbeni odbor je za to investicijo sčrejel okleščeno varianto, katere predračunska vrednost je 44 milijonov dinarjev, vrednost celotne investicije pa 62.5 milijona. V poročilu za izvršni svet občinske skupščine je zapisano, da že prva podetapa predstavlja funkcionalno zadovoljivo celoto in jo bodo lahko takoj po izgradnji izročili v uporabo.
Iz samoprispevka v brežiški občini se bo za te namene od letošnjega aprila do konca decembra nabralo 27 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev bolnišnice predvidevajo 10 milijonov, h katerim bodo dodali še 6,2 milijona dinarjev, ki so ostali pri gradnji otroškega oddelka. Prispevek občinske zdravstvene skupnosti Sevnica znaša 3 milijone dinarjev.
Gradbeni odbor je ocenil, da je gradnja možna letos, vendar morata občinski zdravstveni skupnosti Krško in Sevnica poravnati svoje obveznosti za opremo, ki je pretežno iz uvoza, bolnišnica pa mora izterjati dolg od zdravstvene skupnosti Klanjec, da bo zapolnila poslovni sklad.
Odbor se je to jesen obrnil na družbenopolitične organizacije brežiške občine, da bi vsi podpisniki družbenega dogovora o modernizaciji bplnišnice izpolnili svoje obveznosti, pri čemer je imel v mislih obe posavski sosedi, krško in sevniško občino. DPO so ga podprle, zavedajoč se. da kirurgi v takih prostorih, kot so sedaj, ne morejo več delati. Za operacije niso primerni niti po razporeditvi niti po velikosti in opremljenosti, kar je potrdila tudi republiška sanitarna inšpekcija.
J. T.
Nujen je pospešen razvoj občine
Javne razprave o razvoju sevniške občine
SEVNICA — Sevniška občina je po narodnem dohodku že vrsto let na repu lestvice slovenskih občin, zato mora še toliko resneje pripraviti svoje razvojne dokumente.
Občinski izvršni svet je 16. novembra obravnaval analizo razvojnih rezultatov v minulem srednjeročnem obdobju in razvojne možnosti za naprej. S tem se začenja tudi razprava v širši javnosti. Prihodnji teden se bodo o tem izrekli tudi delegati občinske skupščine. SZDL pa pripravlja usmerjene javne razprave.
V prihodnjih letih ni računati z gradnjo novih tovarn. Delež naložb bo sorazmerno majhen, denar bo namenjen le izboljševanju obstoječih zmogljivosti. Vsi kolektivi še nimajo svo«h razvojnih načrtov.
Do leta 2100 se bo število občanov Zmanjšalo od 19.420 v letu 1981 na 19.149. Tako namreč kažejo dosedanji trendi. Vsa pozornost bo namenjena učinkovitejšemu gospodarjenju in izvozni usmeritvi. V tem bo imelo važno mesto kmetijstvo. Dosedanji uspehi dokazujejo, da prav to lahko postane pomembnejši razvojni dejavnik.
Načrti predvidevajo, da se bo slednjič odprlo tudi Stillesu, celotna kovinsko predelovalna industrija pa načrtuje 6-odstotno rast izvoza. Glede Jugotanina meni izvršni svet. da se ne sme več razvijati na škodo varstva okolja.
A. Ž.
SOLIDARNOST NAJ SE POVEČUJE,
NE ZMANJŠUJE
BREŽICE — V torek, 20. novembra, je bilo v dijaškem domu prvo skupno zasedanje zborov občinske skupščine in skupščine izobraževalne skupnosti. Obravnavali so analizo o uresničevanju svobodne menjave dela v drubže-nih dejavnostih SRS ter analizo položaja osnovnega šolstva v občini. Pri tem so opozorili na povečevanje razlik pri osebnih dohodkih med občinami in zahtevali, naj se materialni položaj in osebni dohodki v izobraževalni otroško-varstveni dejavnosti in zdravstvu bolj izenačuje. Neizenačena gospodarska moč posameznih območij opredeljuje različne standarde pri izvajanju teh dejavnosti ter različne obremenitve dohodka tozdov in OD zaposlenih. Tako so v brežiški občini obremenitve pri vrhu lestvice. položaj in opremljenost šol pa sta med najslabšimi v Sloveniji.
t*
Ji
Prazen žep ali mir v hiši?
Bolje organizirano šolstvo bo cenejše in pomeni razbremenitev za gospodarstvo
BREŽICE — Z besedami: »Smo za kvaliteto učnovzgojnega dela, za racionalno izkoriščenost kadrov in prostorov« so minuli teden zaključili sejo občinskega komiteja ZK.
VSI ZBORI ZA RAZPIS REFERENDUMA BREŽIŠKI OBČINI
BREŽICE — Delegati občinske skupščine so se na skupni seji 20. novembra odločili za razpis referenduma, na katerem bodo občani 16. decembra glasovali o novem občinskem samoprispevku za sanacijo cest, ki so jih zgradili v tretjem in četrtem referendumu.
MLADI ROKOMETAŠI
V torek, 13. novembra, je bilo v športni dvorani na Senovem predtekmovalno prvenstvo v rokometu za starejše pionirje. Sodelovale so tri ekipe. Najboljši so bili pionirji senov-ske osnovne šole, druga je bila ekipa iz Brestanice, tretja pa ekipa kopriv-niške šole.
BRANKA GERŠAK, 7. b OŠ XIV. divizije
K stališčem iz javne razprave o organiziranosti šolstvS so dodali še svoje poglede, ki tudi tukaj niso bili enotni, vendar je prevladala ugotovitev, da so zaradi racionalnosti spremembe nujne. da si v občini ne morejo privoščiti razkošja, da bi imelo dve tretjini šol v oddelkih le po 16učencev. Zaradi tega so nazadnje menili, da bi pri pripravi predloga o novih šolskih okoliših izpustili prvo varianto, ker ne predvideva nobenih sprememb, in se omejili le na četrto in peto, za kateri se je v razpravi od marca do oktobra letos izrekla- večina občanov. Peta je najcenejša, Četrta pa za malenkost dražja, vendar pedagoško najbolj ustrezna.
Na seji je prišlo na dan, da izvajalci glede sprememb niso več tako enotni kot prej, zato naj bi po mnenju Jožice Šalamunove najprej znotraj šolskih kolektivov razčistili, če je to stabilizacija, da je v občini 106 oddelkov namesto 80. Menila je, da vseh majhnih šol tudi ne bo mogoče opremiti, vsaj ne z dragimi pripomočkL/.a računalništvo ipd. Zatorej naj bi se učenci združevali vsaj na višji stopnji.
Regovič in še nekateri so pozvali k enotnosti v učiteljskih vrstah, Stanko Zlobko pa je pojasnil, da so osebni dohodki v šolstvu tako skromni tudi zaradi neizkoriščenosti nekaterih šol. Cenejše šolstvo je razbremenitev za gospodarstvo, zavzemanje zanj je torej zelo konkretno področje stabilizacijske bitke v občini, je poudaril.
Slišati je bilo tudi glasove, da so vse variante preveč kompromisarske, da bi bile zares dolgoročne. Razpra-vljalec Ivšič je obrazložil razloge krajanov Krške vasi za nespremenjeno organiziranost, to je samoprispevek, ki so ga plačevali za izgradnjo sedanje osnovne šole v Brežicah. »Dokler bomo vodili tako stanovanjsko politiko. da bomo gradili samo v
občinskem centru, potem bomo še naprej šolali otroke z Gorjancev in drugih oddaljenih krajev v Brežicah.« je dejal. S tem je želel opozoriti na to, da si šolstvo ne kroji usode samo, ampak je odvisno od usmerjanja razvoja na drugih področjih.
Trenutno so na izobraževalni skupnosti v' zadregi, kaj storiti v Pišecah, kjer imajo v enem oddelku samo 13
učencev, marca pa sojih imeli še 15. »Samo dve možnosti sta: kombiniran pouk ali združitev s sosednjo šolo. Denarja ni, da bi lahko vzdrževali oddelke mimo normativa,« je izjavila tajnica skupnosti Iva Gorenc.
Pri pripravi predloga za novo organiziranost se bodo soočili izvajalci in financerji, ob tem pa naj bi se, kot je dejal Miha Haleri vsi, ki hočejo mir v hiši, zavedali, da to pomeni tudi prazen žep.
JOŽICA TEPPEY
Obveznosti »pojedo« preveč
Tovarna Djuro Salaj daje za sise materialne oizvodnje in nerazvite dvakrat več kot lani
pr-
KRŠKO — Delavci krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj so v letošnjem tričetrtletju dosegli še boljše poslovne rezultate kot ob polletju. Vse temeljne organizacije so poslovale brez. izgub, kljub temu pa rezultati gospodarjenja še niso taki, da bi zadostili vsem potrebam delovne organizacije.
Gre predvsem za to, da akumulacije še ni dovolj za obvezno združevanje za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in za obvezna posojila manj razvitim republikam in pokrajini Kosovo, zato jih plačujejo iz amortizacije. Te obveznosti so bile letos za 108 odst. večje kot lani in so znašale kar 442,8 milijona dinarjev.
Letos so dokončno opustili poslovanje na osnovi kupoprodajnih odnosov in v celoti prešli na dohodkovne odnose na osnovi skupnega prihodka. Tudi zato se nekolikanj izboljšuje ekonomski položaj krške tovarne. Poslovni sklad in amortizacija sta se glede na lansko devetmesečje povečala za 87 odst. toda upoštevaje inflacijo. računajo, da znaša povečanje komaj petino.
V letošnjih devetih mesecih so v tovarni Djuro Salaj najbolj povečali proizvodnjo izdelkov papirkonfekcije
(skoraj za 40 odst.), lepenke in embalaže ter časopisnega papirja. Tega so naredili krški papirničarji 95.400 ton (3,4 odst. več!), celuloze pa 99.600 ton. kar je za poldrugi odstotek manj kot lani v tem času. Skupaj je količinska proizvodnja večja za poltretji odstotek.
P. PERC
r
v
I
\
I
N
I
t
I
S
I
S
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
I
s
l
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
t
s
I
s
L
ČETRT
y^sj2žEl!!lHiS0l
Gre zgolj za preživetje
Septembra prejemalo zajamčeni osebni dohodek 363 delavcev v krški občini
KRŠKO — V krški občini je bilo ob koncu prejšnjega leta 4.085 'upravičencev vseh vrst socialnovarstvenih pravic, ki so jim lani izplačali 114,415.710 dinarjev. Največji delež v tej vsoti predstavlja preko 40,6 milijona za družbeno pomoč otrokom, kot pri skupnosti otroškega varstva pravijo otroškim dodatkom. Aprila letos je denarne pomoči za otroke prejemalo 1.550 upravičencev, in sicer za 3.664 otrok. Med temi je bilo 259 kmečkih otrok, povečano denarno pomoč je prejemalo 228 edinih hranilcev in 71 otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Kako sindikati v krški občini spremljajo in ocenjujejo stanje na področju socialne varnosti, smo skušali zvedeti v pogovoru s predsednikom občinskega sveta ŽSS Francem Dularjem »V luči sklepov in stališč 10. seje Zveze sindikatov Slovenije smo se lotili analize socialne politike in konkretnih razmer v naši občini.
Podlaga za to analizo je bila anketa. ki smo je poslali osnovnim organizacijam sindikata, obiskali pa smo tudi vrsto delovnih kolektivov. Zanimivo je, da so v glavnem zatrjevali, da nimajo socialnih primerov in problemov.«
— Realna vrednost osebnih dohodkov se zmanjšuje vse od leta 1980. Življenjska raven seje po letu 1981 zniževala za 3,5 odstotka letno. Kako je to prizadelo delavce?
»Povedati kaže, da seje družbeni standard zmanjševal počasneje, osebni pa povprečno za 7 odstotkov letno. Zaskrbljuje, ker so realni osebni dohodki močneje nazadovali kot sterilnost dela. V negospodarstvu se osebni dohodki zmanjšujejo še hitreje in to se nadaljuje tudi letos. V krški občini je povprečni osebni dohodek ob polletju znašal 24.966 dinarjev, kar je nad republiškim povprečjem. Septembra letos je prejemalo nižji osebni dohodek od 15 tisočakov 363 delavcev, kar je 3,5 odstotka zaposlenih v občini.«
— Kje dela največ delavcev z zajamčenimi osebnimi dohodki in kaj menite o teh?
»Največ delavcev, ki prejemajo nižji osebni dohodek od 15 tisočakov, je v komunalni dejavnosti, lesni industriji, gradbeništvu in v trgovini. Večina je takih delavcev, ki glede na rezultate dela zajamčene OD zaslužijo, nekaj pa je tudi delomrznežev. ki skušajo prevedriti na delu, seveda na račun drugih, marljivih delavcev.«
P. PERC
1
S
I
S
I
s
I
s
I
K
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
K
I
K
I
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
hrane Dular	r.	^
Več znanja za konkretno delo
Uspešna sezona usposabljanja komunistov v Krškem — (Pre)velik osip
KRŠKO — Čeprav so zastavljeni program idejnopolitičnega usposabljanja članov zveze komunistov v sezoni 1983/84 v krški občini skoraj docela uresničili in je v primerjavi s prejšnjimi izobraževalnimi sezonami narejen korak naprej, so pri občinskem komiteju ZK ugotovili še precej pomanjkljivosti.
Za vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja komunistov na občinski ravni že vrsto let vzorno skrbi krška Delavska univerza. Izvedli so dva seminarja za kandidate za sprejem v ZK, od tega enega v srednji šoli Krško. Slednjega so izvedli v okviru marksističnega krožka, in čeprav je vtem krožku sodelovalo več dijakov, se jih je za ta program odločilo le osem. pa še med temi je bilo pet že sprejetih v ZK.
Drugi seminar je od 17 kandidatov končalo zgolj 9. Kandidati so se pritoževali, da z. njimi pred seminarjem ni nihče govoril in jih pripravil.
Tudi to, da v osnovnih organizacijah ponavadi le vprašajo kandiate, če so pripravljeni vstopiti v ZK, kaže površnost in neodgovornost, saj marsikje mislijo, da so s tem že dovolj storili.
Komisija za idejnopolitično usposabljanje pri občinskem komiteju ZK v Krškem je pripravila še nekaj drugih oblik, podobno kot Brežičani in Sev-ničani pa imajo tudi Krčani težave pri zagotavljanju ustreznega števila ude-, ležencev za usposabljanje, ki ga izvaja Medobčinsko študijsko središče v Brežicah. Po besedah predsednika OK ZK Krško Hermana Pregla želijo v osnovnih organizacijah več individualnega izobraževanja. Zdaj se, žal, v delovnih kolektivih komunisti oportunistično pošiljajo na idejnopolitično
Novo v Brežicah
Boj »fušu«, red med popoldanci
Popoldancev kar 149, rednih obrtnikov le 121, pravih davkoplačevalcev le 18
SEVNICA — Tukajšnjemu vodstvu obrtnega združenja ni vseeno, kako obrtništvo zaostaja. Ker je ta čas dosti govora o načrtih občine do konca tega desetletja, so na seji izvršnega odbora predzadnjo sredo odkrito povedali, kaj mislijo.
PREMAJHNA
SOLIDARNOST?
SEVNICA — Objavljeni podatki kažejo, da naj bi sevniška zdravstvena skupnost prihodnje leto prejela nekaj manj kot 20 milijonov iz republiške solidarnosti. To je le 46 odstotkov več kot letos in bo ob znatno večjem primanjkljaju le slab obliž za rane v proračunu te skupnosti.
Kot prvo so navedli težave osrog poslovnega prostora. Resda obstaja v Boštanju celo obrtna cona. ki pa je žal vse kaj drugega. Združenje želi v bodoče sodelovati pri dodeljenju tega prostora. Gostje "iz Krškega, kjer je obrt bolje razvita, so povedali, da pri njih obrtnikom pomagajo tudi z denarjem od davkov.
Redni obrtniki, člani ivršnega odbora, so iz izkušenj povedali, da jim popoldanci (teh je kar 149. rednih obrtnikov pa I2I) prevzemajo vabljive posle, ko pa je treba kaj popravljati, pridejo stranke k rednemu obrtniku. V združenju zahtevajo red, stanje naj bi temeljito prevetrili prihodnje leto. ko poteče dveletni rok od sprejema občinskega odloka.
Je davčni vijak hudo breme, ki jemlje Z#gon obrtništvu? Davkarji odgovarjajo, da to sploh ne drži. Če ni osnove, namreč ni tudi od česa priznavati olajšave. V potrditev tega je bilo navedeno, da je v občini plačalo davek lani le 18 obrtnikov. Marsikdo seveda zamenjuje davek s prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Predsednik krškega združenja Franc Žabkar je zato priporočil, naj davkarija čimveč obrtnikov pavšalira, dokler si ne opomorejo.
Se obrtniku sploh izplača vlagati v delavnico in vse bolj redke stroje? Iz svojih izkušenj so vsi po vrsti ugotavljali. da bi marsikdo bolje storil, če bi denar vložil v banko in lagodno živel od obresti. »In kaj bo storila občina?«
je na kraju vprašal predsednik Sev-niškega združenja Matko Kurnik. Predsednica komiteja za družbeni razvoj in gospodarstvo Marija Jazbec se je galantno izvila s pripombo, češ
• Obrtniki imajo v sedanjih gospodarskih razmerah nove težave. Če si že najdejo delo, ne dobijo materiala, predvsem pa si je težko najti dobrega delavca. Nasploh bi se morali v družbi zamisliti in torej nemudoma tudi nekaj storiti ob ponavljajočih sc opozorilih, da usmerjeno izobraževanje ne bo dalo kadrov, kot so jih dobre stare obrtne šole.
naj še te izkušnje povedo gostje iz Krškega. To so ti sicerstorili.čepa namerava sevniška občina res napredovati, bo treba o tem kaj domisliti tudi
doma'	A.	ŽELEZNIK
•Tudi v seminarju za novosprejete člane ZK opažajo precejšen osip, kljub temu da je ta oblika usposabljanja obvezna. Preteklo sezono se je od 48 povabljenih udeležilo seminarja 34 komunistov, uspešno zaključilo pa 31. O trinajsterici, ki se za povabilo sploh ni zmenila, se bodo morali resno pogovoriti v osnovnih organizacijah. Od takih članov ZK ne more kdove kaj pričakovati!
usposabljanje predvsem tiste komuniste, ki jih bodo najmanj pogrešali.
P. PERC
POGOZDOVALI SMO
Pred kratkim smo pogozdovali. S kombijem smo se odpeljali na Čanje, kjer sta nam gozdarja Franci in Aleš pokazala, kje in kako bomo sadili drevesca. Fantje so v razdalji dveh metrov kopali jame. dekleta pa smo za njimi sadile smrečice. Čeprav so nas malo ovirale ostre robide, smo delo hitro opravili. Posadili smo 900 smrečic. Bili smo zadovoljni in tudi gozdarja sta nas pohvalila.
IRENA ROMIH, 8. r.
OŠ Blanca
TA NESREČNI KINO! Vsi se ga otepajo. Kako tudi ne, ko že od 1981 vrti filme z izgubo. »V tretje gre rado, so se sprva tolažili na Radiu, na Delavski univerzi in v knjižnici in izgubo solidarno pokrivali. Zdaj pa se že nekaj časa sprašujejo, če so.druge enote Zavoda res dolžne poravnavati izgubo iz sredstev za lastno dejavnost. Menijo, da ne, zato so odpovedali solidarnost. Za Kino Brežice pomeni to ukinitev, če morda le ne bo Kulturna skupnost razpela svoj dežnik nad njim, in prispevala del sredstev vsaj za filme z umetniško vrednostjo. Morda bodo potem vrteli samo dobre filme.
SMETI NE DELAJO METRI, AMPAK LJUDJE — Komunalci računajo to drugače in ta ključ za zaračunavanje smeti je do mnogih občanov krivičen. Količina smeti ni odvisna od površine, zato so v spremembi občinskega odloka predvidene olajšave. Na zahtevo uporabnikov se cena za odvoz smeti zmanjša, če živi v stanovanju samo en človek ali dva, znižan račun pa si lahko izposlujejo tudi kmetje. Pravico, do take olajšave bodo po sprejetju -edloka imeli še plačniki smetarine za poslovne prostore, če nastajajo pri proizvodnji uporabni odpadki. Ob stalnih podražitvah si bo marsikdo oddahnil, če bo vsaj ta strošek pravičneje poračunan.
KJE SO ŠOLARJI? — Zelo redki so učitelji, ki pripeljejo učence na muzejske razstave, da bi jim ponazorili snov. Razstava o Štirinajsti diviziji bi četrtim razredom zagotovo olajšala razumevanje tega poglavja zgodovine, vendar jo je videlo zelo malo učencev. So urniki za take ure zgodovine preveč natrpani ali pa učitelji niso za popestritev?
GOSTJE IZ MAKEDONIJE NA PROSLAVI
BREŽICE — V torek, 27. novembra, ob 18. uri bo v prosvetnem domu svečana akademija v počastitev dneva republike. Nastopile bodo plesne, glasbene in pevske skupine kulturno-umetniškega društva Josif Josifovski iz pobratene Gevgelije, To bo osrednja občinska prireditev ob 29. novembru. Organizira jo Zveza kulturnih organizacij Brežice.
MILO ZA DRAGO
BREGANSKO SELO — Leseni most čez potok Bregana, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško, je do polovice, ki sega na območje brežiške občine, dobro vzdrževan, druga polovica pa žalostno propada. Kot da bi nam sosedje radi vrni li milo za drago, ker smo v Sloveniji vrsto let slabo vzdrževali ceste čez Sotlo, zlasti proti Kumrovcu je bila dolgo prašna in jama st a...
Krške novice
SMUČARSKI SEJEM — Krški Smučarski klub in Kostak vabita ljubitelje bele opojnosti v nedeljo, 25. novembra, na drugi smučarski sejem. Na tržnici bo živahno vse od 8. ure, saj bodo sodelovale tovarne smučarske opreme Elan, Toper, Alpina in druge; Kompas in Izletnik bosta poskrbela za turistične informacije o naših in tujih smučiščih, odprta pa bo večina lokalov na tržnici.
PREPOGOSTO SPREMINJANJE UČBENIKOV — Delegat Celuloze Stane Bajc je na zadnji seji zbora združenega dela krške občinske skupščine opozoril, da je prepogosto spreminjanje učbenikov za večje družine že precejšen problem. Venomer morajo kupovati za svoje otroke nove učbenike, namesto da bi lahko mlajši uporabili učbenike svojih starejših bratov in sestra. Nekaterih učbenikov pa še vedno ni mogoče kupiti, ker jih sploh ni.
DRUG INSTRUMENT — Tudi v Krškem se številni delavci ogrevajo za to, da bi našli drugačen način za stabilizacijo, kot je padec stvarnih osebnih dohodkov. Pravijo, da bomo prej splavali iz težav, če bomo vsi bolje delali in bomo za takšno delo bolje plačani, kot pa če bi čakali, da nam bo nekdo zaigral na piščalko melodijo, ki nam je tuja in nanjo nismo pripravljeni plesati....
Sevniški paberki
VESELO, DA JE BILO KAJ — Konec minulega tedna je bila v sev-niškem Partizanu izjemoma veselica. Člani so si na ta način skušali pridobiti nekaj denarja Za prepotrebne športne rekvizite. Posebno mladina je podprla njihov trud.
USPEŠNI MILIČNIKI — Sev-ničan je bil že skoraj odpisal lanske hčerine nove smuči, ko so to jesen potrkali na vrata sevniški miličniki in mu jih prinesli. Po skoraj letu dni so namreč prijeli zmikavte in prijavljeno krajo na Lisci pojasnili. Hvalevredna vztrajnost!
PRESENEČENE MAMICE — V novem sevniškem vrtcu Ciciban bodo morali pojasniti, kako je mogoče, da jim lahko uidejo malčki iz vrtca. Od tod do Lisce, kjer so iskali mamice, je namreč kar precej ulic in nevarnih križišč.
6
DOLENJSKI LIST
St. 47—48 (1841—42) 22. novembra 1984
tura
in
fora-
anje
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 23.'XI.
1
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Postal bom pionir, Barva, Francoščina, Kaj je film, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Planet Zemlja, Mali program. Risanka, Teorija književnosti. Zadnje minute
17.05 — 23.40 TELETEKST 17.20 POROČILA
17.25 ČEZ TRI GORE: Boštanjski fantje
Oktet Boštanjski fantje že dve desetletji razveseljuje ljubitelje petja v Posavju in celi Sloveniji. Z veliko ljubeznijo gojijo slovensko narodno, borbeno in umetno pesem. Poznavalci jih uvrščajo med boljše slovenske
oktete. Kakovostno raven okteta gre pripisati tudi mentorstvu prof. Egona Kuneja, ki je za zdrave in ubrane glasove znal izbrati tudi ustrezen repertoar.
17.55 JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 MISLITI- USTVARJALNO: Kako do ustvarjalnosti, izobraževalna serija
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 VČERAJ ZA JUTRI: Novic ničkoliko, dokumentarna serija 20.35 NE PREZRITE
20.55 DA, GOSPOD MINISTER, humoristična nanizanka
21.25 DNEVNIK
21.40 SALAMANDER, švicarski film
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Otroška televizija — 18.15 In tudi letos — 18.45 Večer z orkestrom —
19.30 Dnevnik — 20.00 Portret koreografa Milka Šparembleka — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Vidiki — 21.50 Ivan (sovjetski film)
TV ZAGREB
16.30 Videostrani — 16.40 TV v šoli
— 17.40 Poročila — 17.45 Otroška televizija — 18.15TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Tribuna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šogun
— 21.00 Formula 1 — 21.45 Šahovski komentar — 22.00 Dnevnik — 22.15 Paleta
SOBOTA, 24. XI.
7.45 — 14.45 ip 15.00 — 23.40 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 ZBIS — R. Crotet: Svilena obleka
8.20 PEDENJŽEP
8.50 PEŠEC V AVTOMOBILU,otroška serija
9.20 T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nadaljevanka
9.50 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Violinske citre
10.20 PRED IZBIRO POKLICA: Poklic oblikovalca v tekstilni industriji
10.40 ČUDEŽI NARAVE: Zgodba o tigru, kanadska poljudnoznanstvena serija
11.00 VČERAJ ZA JUTRI: Poletje 1946, dokumentarna serija
11.35 LJUDJE IN ZEMLJA
12.40 POROČILA
12.55 NOGOMET — SLOBODA : HAJDUK
15.15 POROČILA
15.20 MALI LORD FAUNTLEROY, angleški mladinski film ' 17.00 ROKOMET (M) — CRVENA ZVEZDA : INFOSISTEM
18.30 ČUDEŽI NARAVE: Skrivnostni svet plazilcev II, kanadska poljudnoznanstvena serija
19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVK1K
19.55 VREME
20.00 NAŠE 33. SREČANJE V tej oddaji se bosta pomerili ekipi Kamnika in Gornje Radgone v sedmih igrah. Nekatere elemente iz lanskoletnih oddaj bodo odslej prenesli v oddajo Košnikova gostilna, ki bo na sporedu vsake tri mesece. Oddajo Naše srečanje bo tudi letos vodil Mito Trefalt.
21.35 ZRCALO TEDNA
21.55 PLAČANEC, italijanski film Zgodba je postavljena v leto 1915, v
čas mehiške revolucije. Kot v večini italijanskih vesternov, so tudi v tem junaki vse prej kot revolucionarji. Vse, kar storijo dobrega, je bolj mimogrede, sicer pa jim gre bolj za
uveljavljanje osebnin ambicij in za korist. Vsekakor je film izredno dinamičen, gledljiv, še zlasti odlična pa je glasba Ennia Morriconeja.
23.35 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.35 Test — 15.50 Zvezda v prahu (ameriški film) — 17.10 Lovska zgodba — i7.50 Dnevnik J. Otčenaška(TV nadaljevanka) —	18.45	Odbojka
Mladost : Partizan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Poje Nina Spirova — 20.30 Dokumenti našega časa — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Martin Luther — 23.20 Poezija
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli — 12.55 Nogomet Sloboda : Hajduk — 16.15 Kritična točka — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Rokomet CZ : Info-sistem — 18.15 Mal i koncert — 18.30 To je to— 19.30 Dnevnik — 20.00 Zbogom, ljubljena moja (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna
NEDELJA, 25. XI.
9.00 — 22.20 TELETEKST
9.15 POROČILA
9.20 ŽIV ŽAV, otroška matineja
10.15 JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka
10.40 B. Ščepanovič: SUTJESKA, nadaljevanka TV Sarajevo
11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 ZNANJE — IMANJE 14.25 POROČILA
14.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
15.15 MOSTOVI
‘15.45 OTVORITEV LUTKOVNE-
GA DOMA V LJUBLJANI 16.35 ŠPORJNA POROČILA 16.50 KMEČKA HČI, ameriški film
18.25 KABARET KOROŠKIH SLOVENCEV
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 A. Marodič: RESNIČNI OBRAZ ANITE NOVAK, TV nadaljevanka
Ta nadaljevanka se dogaja danes in tukaj. V ospredju pozornosti je usoda bolniške sestre, ki se mora odločati znotraj konlliktne situacije. Samoupravljanje je tu v preizkušnji in ga opredeljuje konkretno človekovo ravnanje in odločitve znotraj konkretne-
ga, večkrat protislovnega sveta, niso lahke. Tudi glavna junakinja niha v svojih odločitvah. Nadaljevanka ima pet epizod.
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 ŽIVLJENJE RIBIČEV, reportaža TV Novi Sad
22.15 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.30 Glasbeno popoldne — 15.00SP v dviganju uteži — 15.30 Umetnostno drsanje za »Zlato pirueto« — 17.00 Košarka (ž) Željezničar : Crvena zvezda — 18.40 Izviri — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet v letih 1900—1939 — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Pragovi (madžarska nadaljevanka)
PONEDELJEK, 26. XI.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Nevarna vojska, Makedonščina, Za učitelje. Ustno izročilo danes, Poročila 10.30 TV V ŠOLI: TV berilo. Risanka, Angleščina, Mali program. Risanka, Poklici, Zadnje minute 17.05 — 22.45 TELETEKST 17.20 POROČILA
17.25 PEŠEC V AVTOMOBILU.
otroška serija TV Titograd
17.55 NEGA BOLNIKA NA DOMU, izobraževalna serija
18.10 VARNOSTNI PAS, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.40 PET-MINUTZA REKREACIJO 18.45 VIDEO ŠOLA, oddaja za mlade 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 Želimic Žilnik: PRVO TROMESEČJE PAV*LA HROM1ŠA, drama
TV Novi Sad 21.35 SPOZNANO oddaja o znanosti 22.30 DNEVNIK
NEZNANO,
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Mesto basni — 18.00 Miti in legende— 18.15 Narava in človek — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 22.05 Hit meseca
TOREK, 27. XI.
9.00 TV V ŠOLI: TV ko!edar„Dan republike, Stare kulture Mezopotamije, Izbrali smo z.a vas. Japonska, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod, Risanka, Metropolitanski muzej, Mali program. Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute
16.20 — 22.15 TELETEKST
16.35 ŠOLSKA TV —SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Obnova predmeta; ZGODOVINA: HRVAŠKO SLOVEN-
SKI KMEČKI UPOR 1575; EKOLOGIJA: Hrana in sonce
17.35 POROČILA
17.40 ZBIS—J. Ribičič: NANA, MALA OPICA, otroška serija
17.55 NAŠA PESEM. 5. oddaja
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40 ČLOVEK Z ULICE, jugoslovanski kratki film
18.55 KNJIGA
g 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 J. Romains: NEKAJ LJUDI DOBRE VOLJE, francoska nadaljevanka
21.00 AKTUALNO
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja— 18.15 Čas knjige— 18.45 Glasba za mlade — 19,30 Dnevnik —
20.00 Narodna glasba 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Čas podvigov — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Čas jazza
SREDA, 28. XI.
■8.45 IV V SOLI: TV koledar. Postal bom pionir. Kultura govora. Po sledeh Odiseja. Računalniki, Poročila 10.35 TV V SOLI: Življenjske skupnosti, Risanka, Ob igrišču. Risanka, Mali program. Kocka, kockica, Zadnje minute
12.55 NOGOMET — UN1VERSI-TATEA : ŽELJEZNIČAR
četrtek, 29. xi.
9.15 — 23.30 TELETEKST 9 30 POROČILA
9-35 PRAZNIČNI ZVOKI: Pihalna godba Litostroj
10.05 ŽIV ŽAV, otroška matineja 1100 B. Ščepanovič: SUTJESKA, nadaljevanka TV Sarajevo 2.00 OTROŠKA ODDAJA 13 30GREMONAPREJ,jugoslovanski film
Film govori o prvih mesecih svobode v manjšem srbskem mestecu, je čas navdušenja in neskaljenih
16.20 — 22.30 TELETEKST 16.35 POROČILA
16.40 CICIBAN, DOBER DAN: Je to res papir?
16.55 NOGOMET — V1DEOTON : PARTIZAN
18.45 KOROŠKI OBZORNIK
19.00 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
29.55 VREME
m00 35 mm — FILMSKA DELAV-
iluzij. Film nostalgično prikazuje revne, a lepe čase, ki so sledili krutemu obračunavanju. Film je prejel več mednarodnih priznanj.
14.45 NARODNI PARK IN SPOMINSKO OBMOČJE BRIONI, reportaža TV Zagreb 15.35 POROČILA
15.40 A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, mladinska nadaljevanka
16.15 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja TV Koper
17.10 KAKO UKRADEŠ MILIJON, ameriški film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
NICA. ob slovenskem filmu Eva ... DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
15.35 Dnevnik — 15.55 Merlin — 16.25 Živko Milovanovič — 16.55 Nogomet Videoton : Partizan — 18.45 Ohridska starogradska srečanja — 19,30 Dnevnik — 20.00 Košarka (m) Jugoslavija : Nizozemska — 21.30 Zagrebška panorama — 21.45 Koncert za TV kamere — 22.30 Povodi in sledi
19:55 VREME
20.00 PREPOVEDANE IGRE,francoski film
21.30 J. Clavell: ŠOGUN. ameriška nadaljevanka
22.20 FESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA
23.20 POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.00 Smučajmo vsi — 15.00 Boks za »zlato rokavico« — 18.00 Videoart — 18.45 Mali koncert — 19.00 Evrogol — 19.15 Glasbena oddaja — 19.30 Dngvnik — 20.00 Hlapec Jernej (oratorij) — 21.30 Poročila — 21.35 Policijska pištola 357 (francoski film)
Prvič o ribniški kulturi
Starejši za tradicijo, mlajši za sodobnost — Ob likovni še glasbena in literarna kolonija?
RIBNICA — Približno 25 občanov, ki se kakorkoli ukvarjajo s kulturo, se je udeležilo nedavnega razgovora na temo o kulturi v ribniški občini. Med njimi sta bila tudi gosta, akademski slikar .Jože Centa iz Ljubljane in akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. Toje
Vesna Poštrak: »Tudi na proslavah je udeležba slaba, saj samo harmonika in recitacije gotovo ne pritegnejo poslušalcev. Premalo se pogovarjamo o tem, kaj je treba spremeniti.«
bil prvi tak razgovor v ribniški občini. O njem smo se pogovarjali z Vesno Poštrak, mentorico dramske skupine v Ribnici.
— O kateri zvrsti domače kul-" ture je bila razprava najbolj živahna?
»O likovni koloniji oziroma vsakoletnih likovnih srečanjih.
Vsi smo se strinjali, da so potrebna tudi v bodoče. Starejši so menili, naj likovna kolonija upošteva tradicijo ribniške doline in ribniškega človeka, mlajši pa naj se likovniki približajo ribniškemu ali kateremkoli človeku takšnemu, kot je danes.«
— Kaj ste na razgovoru še ugotovili oziroma sklenili?
»Sklepali smo bolj malo. Več smo ugotavljati. Petkova galerija v ribniškem gradu je premajhna in nekoliko odmaknjena, zato naj bi po možnosti uredili galerijo v Miklovi hiši, ki je kulturni spomenik. Kakovostne prireditve so že kar po pravilu slabo obiskane. Že mlade ljudi je treba vzgajati tako, da bodo znali kulturne dobrine sprejemati in vrednotiti. Kulturna dogajanja je treba osredotočiti na tista obdobja leta, ko ima delovni človek čas. Spet naj bi poleti organizirali ribniške kulturne festivale, ki so zamrli že pred skoraj dvajsetimi leti. Poleg likovne naj bi v Ribnici organizirali še glasbeno in literarno kolonijo. Posebno skrb pa je treba posvetiti vzgoji kadrov, ki bodo vodili posamezna področja kulturne dejavnosti.«
— Je razgovor o kulturi po vašem mnenju uspel ali ne?
»Velik uspeh je, da so ljudje prišli na razgovor in da smo se tako prvič bolj poglobljeno in široko pogovarjali o kulturi v občini. Prepričana pa sem, da bodo naslednji razgovori obrodili tudi rezultate.«
J. PRIMC
Kakšno usmeritev?
Galerijski svet o novi vlogi Dolenjske galerije
NOVO MESTO — V okviru Dolenjskega muzeja delujoča Dolenjska galerija se mora čimprej otresti vsega, kar je povezano z naključji in ni sad vnaprej oblikovane politike. Pri tem seveda ne gre samo za razstave, ampak tudi, če ne celo predvsem, za vlogo galerije v muzeju in na Dolenjskem. Drugače povedano. Dolenjska galerija bi morala dajati več, kot daje, in postati kulturno žarišče v pravem pomenu.
Toda do pravil, ki bodo omogočala ravnanja v skladu s takimi zahtevami in naravnanostjo, in med taka pravila sodi tudi tako imenovana programska usmeritev galerije, je šele potrebno priti. Razumljivo je, da tega brez sodelovanj^ in poglobljenega dela slehernega člana galerijskega sveta ne bo moč napraviti, čeprav je res, da bo največ tovrstnega dela na ramenih samega vodje in kustosa Dolenjske galerije pa tudi drugih muzejskih delavcev. .
Skoraj petsto nastopov
Ribniška glasbena šola obstaja že 20 let
RIBNICA ■— Glasbena šola Ribnica je letos slavila 20-Ietnico obstoja. Prvo leto jo je obiskovalo 82 učencev, danes pa 115, ki so razvrščeni v 6 oddelkih: klavir, violina, kitara, harmonika, pihala (blok flavta, klarinet in flavta) in trobila.
Na šoli poučuje 6 učiteljev, od tega so trije redno zaposleni. Učenci so iz vse ribniške občine, tudi iz Loškega potoka, nekaj jih je iz Velikih Lašč in Kočevja. To so predvsem otroci iz delavskih in kmečkih družin. Zaradi premajhne zmogljivosti so letos odklonili 30 učencev.
Andrej Puhar, ravnatelj šole že od ustanovitve, pravi, da so glavne težave šole: premalo učiteljskega kadra, premalo prostorov in tudi z denarjem ne kaže najbolje. Z malo več posluha širše skupnosti bi sedalo te težave rešiti, kar bi jim glasbeniki povrnili s svojimi nastopi. Teh je bilo v 20 letih kar 471. Učenci so nastopali na samostojnih koncertih, proslavah, jubilejih, svečanostih in tudi na RTV, kamor jih zaradi kakovostnega izvajanja skladb radi vabijo na snemanja.
M. GLAVONJIČ
NOVO ABONMAJSKO GOSTOVANJE
NOVO MESTO — V ponedeljek in torek je tu gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice zO' Neillovim delom »Dolgega dneva potovanje v noč«. Prvi dan je bila abonmajska predstava za red A, naslednji dan pa še predstava za red B.
Galerijski svet, ki ga nekaj manj kot leto dni vodi 'akademski slikar in likovni pedagog Jože Kumer, si zadnje čase prizadeva oblikovati predvsem programsko usmeritev gaJe-rije in v okviru te načrtovati program dejavnosti v letu 1985. Osnutek tega , dokumenta je pripravljen in predvideva znatno aktivnejšo vlogo Dolenjske galerije na likovnem področju. Minuli teden so osnutek obravnavali člani galerijskega sveta.
Iz osnutka in pripomb nanj je razbrati, <la bo glavno delo v oddelku za umetnostno zgodovino Dolenjskega muzeja, v katerega programje kajpak zajeta Dolenjska galerija, še nadalje muzeološke narave, vendar pa se morajo ti sadovi kazati tudi navzven. En vidik tega naj bi bila stalna postavitev kulturnozgodovinske zbirke v Križa-tiji in vanjo vključena stalna razstava najpomembnejših starejših del iz galerijskega fonda.
Pomembna pozornost naj bi bila poslej posvečena likovni dediščini. Dolžnost oddelka za umetnostno zgodovino in galerije je, da pri tem zaobsežeta tudi likovno dediščino oziroma slike, kijih hranijo zasebniki, delovne organizacije in ustanove. Vsa ta dela bi morali kar najhitreje popisati in prenesti na diapozitive, da bodo vsaj tako dostopna širši javnosti in na voljo proučevalcem.
Kar zadeva razstave, te ne bi smele nastajati zgolj na podlagi ponudb zainteresiranih razstavljalcev, marveč na podlagi odločitev galerijskega sveta. To pomeni, da bo morala galerija poslej sama narediti tiste korake do ustvarjalcev, ki bodo imeli dela za javen prikaz v skladu z razstavno politiko, kot jo bo določil galerijski svet.
Prooram Doleniske aaleriie tvvln člani galerijskega sveta določili na decembrski seji, pri čemer bodo seveda upoštevali že zbrane ponudbe. Če galerija katerega od predlaganih razstavljalcev nikakor ne bi mogla sama gostiti (morebiti zaradi pomanjkanja denarja ali česa podobnega), ga ne bo zavrnila kot nezanimivega, pač pa poskušala poiskati za njegova dela drugo razstavišče v Novem mestu.
I. Z.
NOVA RAZSTAVA V PETKOVI GALERIJI
RIBNICA — V Petkovi galeriji v ribniškem gradu bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo kiparskih stvaritev akademskega kiparja Petra Černeta iz Ljubljane. Za razstavo je precejšnje zanimanje, saj prihaja Černe v Ribnico kot znanec; lani se je, denimo, udeležil petega ribniškega srečanja likovnikov, imenovanega po Janku Troštu. Peter Černe pa je znan tudi v drugih dolenjskih krajih. V Kostanjevici je sodeloval na enem od tradicionalnih mednarodnih kiparskih simpozijev Forme vive.
Prvo srečanje
Na Senovem nastopilo pet posavskih pihalnih orkestrov
POSAVJE — Pred dnevi je Zveza kulturnih organizacij krške občine pripravila na Senovem prvo srečanje vseh pihalnih orkestrov iz Posavja. Pri organizaciji in izvedbi prireditve, kije bila v Domu XIV. divizije, je izdatno pomagal domači dirigent Janez Ceglar. Pod njegovo taktirko se je koncert tudi začel; obiskovalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kota, so prvi aplavz namenili domačinom.
Delavski pihalni orkester se-novske Svobode je pod Ceglarje-vim vodstvom po prvih dveh skladbah — Brooklynovim »Soncem nad Arizono« in Bachovo »Pomlad se prebuja« — prejel visoko državno odlikovanje, s katerim ga je za izredne dosežke na glasbenem področju odlikovalo predsedstvo SFRJ.
Naj ponovno omenimo, daje ta orkester zablestel leta 1981 najprej na območnem tekmovanju v Krškem, nato pa še na velikem finalu slovenskih pihalnih orkestrov, ki je bilo na Bledu, izredno presenečenje pa pripravil lani v Slovenskih Konjicah, ko je prejel skoraj vse možne točke na tekmovanju v korakanju med igranjem.
Ko je senovski orkester izvedel še tretjo skladbo. Adamičev »Sol-daški boben«, seje predstavila delavska pihalna godba GD Sevnica pod vodstvom Bogomira Hrovatiča. Orkester, ki je po triindvajsetletni prekinitvi pred šestimi leti ponovno začel delovati, se je predstavil s Kavaličevo »Zadvor-sko«, Učakarjevim »Slovenskim partizanom št. 3« in Čajkovskega uverturo »Fedora«.
Zatem je nastopila gasilska godba na pihala iz Loč pri Dobovi in pod vodstvom Stjepana Obrubiča izvedla dve koračnici ter Uča-karjevega »Slovenskega partizana št. 3«, torej skladbo, s katero so nastopili že Sevničani. Da se je zgodil ta spodrsljaj, so krivi organizatorji, ki so preveč površno prebrali poprejšnje prijavnice s priglašenimi skladbami.
Gasilska godba na pihala iz Kapel, ki bo prihodnje leto slavila 135-letnico ustanovitve, je pod taktirko Jožeta Staniča izvedla Gobčevo »Pesem o svobodi«, Leškove »Domače viže« in Hu-lakovo »Brnensko polko«. Zistim sporedom je orkester letos poleti kot gost nhstopil na prvem srečanju slovenskih orkestrov, delujočih v Italiji, in sicer v Proseku pri Trstu.
Kot zadnji se je na Senovem predstavil pihalni orkester Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« iz Krškega. Pod taktirko Draga Gradiška je izvedel Štruc-lovo »Židano marelo«, napisano po slovenskih narodnih motivih, zatem VValtersovo »Jamaican folk suito« in še Hugensov »Choral and rock out«.
Tudi ta orkester je v minulih letih krepko posegel v slovenski vrh in se na zadnjem tekmovanju uvrstil med šestnajst najboljših na Slovenskem.
Na koncu kaže omeniti še spodbudno dejstvo, da je vseh pet posavskih pihalnih orkestrov zelo pomladilo svoje vrste. Skoraj tri četrtine zasedbe predstavljajo v njih mladi fantje in dekleta.
B. H.
Št. 47—48 (1841—421 22. novembra 1984
ŠMIHELSKI PEVCI BODO GOSTITELJI
NOVO MESTO — Moški pevski zbor GD Šmihel seje letos maja udeležil prvega srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije v Šmartnem. Na prireditvi je sodelovalo šest zborov. Drugo srečanje gasilskih zborov bo prihodnje leto v Novem mestu, organiziral ga bo zbor GD Šmihel, ki bo s tem proslavil tudi 10-letnico delovanja. O organizacijskih in drugih pripravah na to srečanje in jubilej bo tekla beseda na sestanku, ki aa odbor zbora sklicuje za danes v klubskih prostorih Doma starejših občanov v Šmihelu.
DOLENJSKI LIST
POTA
NA PRAGU I. REPUBLIŠKE LIGE
NOVO MESTO — Novomeški igralci namiznega tenisa so pred nekaj dnevi na turnirju v Izoli dokazali, da jih upravičeno štejejo med najresnejše kandidate za nove člane I. republiške namiznoteniške lige. Vsega dve koli pred koncem imajo dve točki naskoka, poleg tega bo naslednji turnir v Novem mestu, tako da jim končni uspeh pravzaprav ne bi smel uiti. Sicer pa bi si nastop v višjemtekmovalnem razredu kaj lahko zagotovili že v .Izoli, vendar so jih domačini po ogorčenem boju le ugnali s 5 : 4, medtem ko so bili Novomeščani boljši od Jesenic (5 : 2) in Pirana (5 : 3).
Omenimo naj še, da je bil 10. novembra v Ljubljani 2 selekcijski mladinski turnir 1. skupine, na katerem je Hribar zasedel 2. mesto. Kočevar pa 4.
TEK ZA OBČINSKI PRAZNIK
LOKA — V počastitev sevniškega občinskega praznika. je tamkajšnja ZTKO ob pomoči KSK iz Loga pripravila .tradicionalni spominski tek Dušana Kvedra-Tomaža v Loki pri Zidanem mostu. Nastopilo je 67 tekmovalcev iz Radeč, Boštanja, Blance, Sevnice, Novega mesta in Loga. pomerili pa so se v desetih kategorijah. Največ zanimanja je veljalo članski tekmi, v kateri je zmagal Vižintin iz Partizana Radeče.
T. MIKOLIČ
TEK ZA DAN REPUBLIKE
TREBNJE — Mladinska organizacija Trima i/ Trebnjega pripravlja v počastitev dneva republike tek na 10 kilometrov. Start bo v četrtek. 29. novembra, .ob 13. uri pred Trimom, pot pa bo tekmovalce in tekmovalke vodila do Gomile in nazaj čez Lanšprcž in Rodine do Trima. Tekmovalke bodo tekle v eni kategoriji, tekmovalci pa bodo razdeljeni v tri: do 20 let. od 20 do 35 in nad 35 let. Prvi trije v skupni razvrstitvi bodo dobili pokale, prvi trije v vsaki kategoriji medalje, vsak tekač pa priznanje.
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, moški, ZAHOD, 6. KOLO: KARI.O-VAC — PIONIR 0:3(11, -6,-15)
PIONIR: Vernig. Petkovič, Smrke, Škrbe, Kosmina. Grcgurek. Pečar, Brulec, Primc.
LESTVICA: 1. Fužinar, Študent in Novi Zagreb po 10, 7. Pionir 6 točk.
V 7. kolu igra Pionir doma z Reko.
I.	SOL, ženske, 6. KOLO: BLED — KOČEVJE ,7 : (I (9, 12. 12) ,
KOČEVJE: Ahac, Drobnič. Gornik. Klun, Kočevar, Levstik, Piškur. Turk.
LESTVtCAv 1. Ljubno I2točk, 8. Kočevje 2.
V 7. kolu igrajo KočeVke doma z Rogozo.
Pari 1. spomladanskega kola: Krško — Ponikve, Lipa — Inles itd.
SRE, ženske, II. KOLO: ISKRA — RUDAR 26 : 16 (16 : 8) ISKRA: Jakše, Gorenc 1. Dolar 12, Kovačič 5, Simončič 1, Turk 4. Rangus, Vide 1. Kotar 2, Kos. BURJA — ITAS 22:21 (II : 12) 1TAS KOČEVJE: Štefanišin, Klarič 2. Fajfarič, Križman 4. S. Jerič 6. M. Jerič 5, Bejtovič. Oražem, Zalar 4.
KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA: I. Burja m Jcklotehna Izola po 19, 6. iskra Šentjernej II. 10. Itas Kočevje 6.
V 1. spomladanskem kolu igrajo: Itas Kočevje — Polana, Iskra — Veta itd.
nogomet
rokomet
II.	ZVEZNA LIGA. ženske, 8. KOLO: NOVO MESTO —SPLIT 21 : 22(12 : 13)
NOVO MESTO: Jerman. Pelko, Simončič, Stular. Sitar. Jakše 3. Kramar. Godler 2. Kastelic. Mršnik 14, Udovč, T. Zupančič 2.
LESTVICA:	I.	Dinamo	14
točk. 11. Novo mesto 2.
V 9. kolu potujejo Novome-ščanke k ekipi Borova.
SRE, moški, II. KOLO: JELOVICA — INLES 24 : 26 (9 : 12) INLES: Gelze. Lesar, Dejak 1. J. Ilc 4, Lukič 3, T. Ilc 4. Tanko 2, Ambrožič 5. Mate 6, Fajdiga 1, Parezanovič.
KRŠKO — JCKLOTEHNA 26 : 20(12 : 9)
KRŠKO: Kastelic, Junkar. Božič. Starc 16. Bizjak 3, Kekič 1. Šebalj, Avguštin, Šerbec 4. Iskra
2. Rakar. Štiglic.
AJDOVŠČINA — DVZ PONIKVE 23 : 22(11 : 12)
DVZ PONIKVE: Jambrovič, Bambič 3, M. Strnad 4, D. Strnad
3, Fink, Vujadinovič 8. Vrbinc I. Pregelj 3. Šantelj. Pirc.
6 KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA: 1. Inles 19,
2.	Šoštanj 19, 3. Ajdovščina 18. 4. Krško 13. 7. DVZ Ponikve 9 itd.
SNE, zadnje 13. KOLO: BREŽICE — ŽELEZNIČAR 2:1(1: 0)
BREŽICE: Veble, Kranjc. Kos (Hode). Predanič. Mirkac, Severo-vič. (Rožman), Povh, Brdik, Rat-kajec, Barbič. Lazanski.
Strelca: Barbič (5). Povh (64).
KONČNA LESTVICA: I. Koper 21 točk, 9. Brežice II točk.
1. spomladansko kolo: Ilirija — Brežice itd.
košarka
SKL, moški. 4. KOLO: NOVO-LES — TIMA MTT 88 : 118 (40 : 61)
NOVOLES: Lalič 19. Bajc 10, Seničar 21. Kek 6, Župevec 22, Plantan 10.
LESTVICA: 1. TIMA MTT 8 točk, 7. Novoles 4.
V 5. kolu igrajo: Triglav — Novoles itd.	• .
SKL, ženske 2. KOLO: ILIRIJA — NOVO M ESTO 92 : 55 (48: 37)
NOVO MESTO' Avguštin 14. Gal 5. Smrke, Srebrnjak 18. Bunc 13, Vesel 4, Adamič 1.
LESTVICA: 1. Jesenice, Mengeš in Ilirija po 4. 9. Novo mestoO.
V 3. kolu igrajo Novomeščanke doma z Metko.
Odbojkarski vrh v Novem mestu
Janko Goleš novi predsednik predsedstva OZ J — Predsedstvo podprlo kandidaturo prof. Vladimira Jankoviča za zveznega selektorja — Veliko novega
NOVO MESTO — Novomeška odbojka je dobila konec minulega tedna novo priznanje. Pa ne le zategadelj, ker je bila dolenjska metropola gostitelj najprej petkove seje predsedstva Odbojkarske zveze Jugoslavije in nato še sobotne volilne konference OZJ, pač pa, ker je novomeški odbojkarski klub prispeval na najodgovornejši mesti v jugoslovanski odbojki dva »svoja« človeka: še naprej bo namreč zvezni selektor jugoslovanske reprezentance prof. Vladimir Jankovič, sicer trener novomeškega Pionirja, medtem ko je poslej novi predsednik predsedstva Odbojkarske zveze Jugoslavije Janko Goleš.
Novomeški shod jc prinesel veliko novega, tudi nekaj vročih debat o sta-
\' -' ■> ■
Janko Goleš:	novi	predsednik
predsedstva Odbojkarske zveze Jugoslavije.
nju v tem športu pri nas. bila pa je tudi neenotnost ob tem. kdo bo zvezni selektor. Strokovni svet OZJ je namreč na to mesto predlagal nekdanjega reprezentanta Lazarja Grozdano-viča, medtem ko je predsedstvo vendarle podprlo kandidaturo dosedanjega selektorja državne reprezentance prof. Vladimira Jankoviča, da se javi na ponovni razpis. Člani predsedstva so namreč ocenili, da je s svojim dosedanjim delom upravičil zaupanje, čeprav rezultati tega včasih niso potrdili.
• Obširnejši pogovor z novim predsednikom predsedstva OZJ Jankom Golešem bomo objavili v eni prihodnjih številk.
Domačinke na tujem
Bi rokometašicam uspel podvig, če bi srečanje namesto v Trebnjem odigrale v Novem mestu?
Čeprav jc nemogoče zatrditi, da bi se sobotno srečanje II. zvezne rokometne lige meti Novim mestom in Splitom končalo drugače (končni izid je bil 22 : 21 za Splitčanke). če bi bilo srečanje namesto v Trebnjem i' novomeški športni dvorani pod Marofom, je vendarle, milo rečeno, čudno, če morajo varovanke trenerja Janeza Štruklja, ki se krčevito bore za vsako točko r boju za obstanek v ligi. tako pomembno tekmo odigrati domala na tujem igrišču.
Vzrok, tla so se morale Novomeščanke v soboto preseliti v Trebnje, je znan (v novomeški športni dvorani je bil namreč v soboto in nedeljo sejem Smučarske opreme), ni pa opravičljiv, kaj malo argumentov govori r prid temu. tla je moral bili smučarski sejem prav ta dan. navsezadnje bi ga bilo moč pripravili nuli kje drugje (morda v telovadnici OŠ (Irm), če so se že njegovi organizatorji tako trdno držali tradicionalnega datuma. Morda je celo res, tla se ob vse to ne bi nihče spotaknil, ko bi novomeščanke v Trebnjem visoko izgubile, saj jim domala nihče pred tekmo s Splitom, doslej še neporaženo ekipo na prvenstvu, ni pripisoval večjih možnosti za uspeh, lotla po sobotnem razpletu je jasno, da so bile domače igralke sposobne podviga. Čeprav so imele tudi v Trebnjem izdatno podporo gledalcev, jim »domače<> igrišče ni dajalo liste prednosti, ki bi lahko odtehtalo tisti zadetek, ki je Novomeščankam manjkal do osvojitve dragocene in. po prikazani igri sodeč, povsem zaslužene točke. Skoda’ Kajti prav laltko se zgodi, da bo v tako izenačenem boju za obstanek odločilna prav vsaka točka.
Novomeščankam v uteho pa obstaja njihova dobra igra in spoznanje, da so vendarle sposobne premagali nuli nasprotniku, ki se bori za sam vrh na lestvici.
n. liuh/A
l/med poglavitnih nalog sobotne volilne konference naj omenimo le, da je poslej potrebno državnim selekcijam posvetiti bistveno večjo pozornost, saj nas prihodnje leto v Jugoslaviji čakajo kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki-bo v Amsterdamu. Pri tem ne gre le za večje razumevanje klubov do reprezentančnih obveznosti, pač pa bo potrebno urediti predvsem klavrno finančno stanje. Konferenca seje zato zavzela, da bi poslej klubi prve in druge lige prispevali vsako leto v poseben sklad po 50 oziroma 30 tisoč dinarjev, sredstva pa bi porabili za priprave in udeležbo reprezentance na pomembnejših mednarodnih nastopih. Veliko besed, so delegati v nadaljevanju namenili še registracijskemu in disciplinskemu pravilniku (slednji prinaša prav drastične kazni za nedisciplino), kot pomembno novost pa zapišimo spremembo tekmovalnega sistema v sezoni 1985/86.
TURNIR ZA DAN REPUBLIKE
ČRNOMELJ — NK Bela krajina pripravlja v počastitev dneva republike od 30. novembra do 2. decembra turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 2.000 din, zainteresirani pa naj denar nakažejo na žiro račun 52110-678-83279, ali ga nakažejo osebno pred žrebanjem, ki bo 25. novembra ob 10. uri v prostorih NK Bela krajina na Loki. Vse dodatne informacije dobite dopoldne na telefon (068) 51-045 in po 14. uri na telefon 51-013 (Terzič).
METLIČANI DOLENJSKI PRVAKI
NOVO MESTO — Na kegljiščih na Loki in v domu .11.A se je pred nekaj dnevi končalo letošnje dolenjsko ekipno prvenstvo. Prepričljivo so zmagali kegljači Metlike, ki so podrli 9.892 kegljev, drugo je Novo mesto z 9.845 in tretji trebanjski Mercator z 9.832 podrtimi keglji. Metličani so se s to zmago uvrstili na kvalifikacijski turnir za ri publiško ligo, ki bo 7, in 8. januarja v Kranju in Celju.
N. G.
NOGOMETNI TURNIR — FLORJANSKI
SEVNICA — Domači ZTKO je organiziral že drugi turnir v malem nogometu, na katerem je zmagala ekipa Florjanske, drugi so bili nogometaši Posta je milice, tret je mesto je pripadlo Radovanom. 4. pa ekipi Veteranov. Najboljši strelec je bil Ivančiči/ Radeč s 7 zadetki.
T. M.
Skupaj že 15 let zapora
Martin Gracar ponovno pred sodniki — Po grozovitem uboju predlani sedaj obsojen še za tatvino
NOVO MESTO — 25-Ietni Martin Gracar iz Uršnih sel je že star znanec sodnikov. Spomnimo se ie malo nazaj, ko je skupaj s 26-letnim Marjanom Smiljaničem sedel na zatožno klop črnomaljskega sodišča zaradi grozovitega uboja, ki sta ga izvršila v noči od 17. na 18. april 1982, ko sta v Kotu pri Semiču zverinsko umorila Martina Suklje-ta in potem iz hiše odne.la 19 tisočakov. Podrobneje smo o tem dogodku že pisali, tokrat pa je moral Gracar, ki ta čas prestaja kazen v KPD Dob, pred sodnike novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto skupaj s 25-letnim Dušanom Kresetom iz Birč-
Na starega leta dan pred tremi leti sta se Gracar in Krese dobila v Novem mestu in pričela popivati po gostilnah. Bila sta brez denarja, zato jima je kot naročena prišla družba deklet, ki sta jih srečala v hotelu Metropol: med njimi je bi! tudi Niko Starešina. Ta je, seveda močno vinjen, družbi kavalirsko plačeval pijačo, kar Gracarjeve-mu očesu ni ušlo. Pridružil se je Starešini, ko je ta odšel na stranišče, in mu tam hladno segel v notranji žep, zmaknil denarnico, pobral iz nje ves denar, prazno denarnico pa vrgel v koš. Nato se je mirno vrnil do družbe in ji predlagal, naj menjajo lokal. Med potjo do kavarne na Glavnem trgu je enega tisočaka velikodušno ponudil tudi Kresetu in mu na njegovo začudenje, od kod nenadoma denar, pojasnil, da ga je vzel vinjenemu Starešini.
NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE
NOVO MESTO — 41-letni Novo-meščan Jože Lap seje 18, novembra peljal z osebnim avtomobilom proti križišču Kurirske poti in Ceste brigad. Ne da bi vozilo ustavil ali vsaj zmanjšal hitong, je zapeljal v križišče s prednostno cesto, po kateri seje ravno takrat na kolesu pripeljala 16-letna Suzana Hrastar iz. Brezovega' loga. Lap je Hrastarjevo zadel in zbil po cestišču, pri čemer je dekle dobilo hude poškodbe in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 20.000 din.
Hotel se je rešiti z lažno prijavo
Do smrti povozil pešca, nato pa prijavil tatvino svojega avtomobila
SENOVO — Z nevsakdanjim tragičnim dogodkom so imeli minuli petek opraviti krški miličniki. Nekaj po 21. uri je namreč prišlo na cesti proti Brestanici do hude prometne nezgode, v kateri je.izgubil življenje 49-letni pešec Mihael Štalekar s Senovega. Po takrat zbranih podatkih je Štalekar hodil po levem prometnem pasu kaka 2 metra od roba pločnika, za njim pa je z osebnim avtom pripeljal neznan voznik, ki je pešca povozil, nato pa pobegnil.
Obsežna akcija iskanja neznanega voznika se je razpletla še isto noč, ko se je ob 1.30 na krški postaji milice oglasil 22-letni Franc Kozole iz "Dobrave in prijavil, da mu je prejšnji večer med 17. in 20.30 uro nekdo izpred gostilne Senica na Senovem ukradel neregistriran osebni avto. Podrobnejši razgovor s Kozoletom je pokazal, da je šlo za lažno prijavo, kot tudi to, da je bil prav Kozole tisti, ki je tisti večer z neregistriranim avtom, najverjetneje je vozil tudi pod vplivom alkohola-, podrl pešca.
Na sodni obravnavi pred nekaj dner vi je Gracar priznal krajo denarja, trdil je le, daje Starešini denarnica sama padla na tla. No, sodniki so imeli na voljo dovolj nasprotnih dokazov in so Gracarja zaradi tatvine štirih tisočakov obsodili na I leto zapora, zaradi že uvodoma omenjenega dogodka, za katerega je bil Gracar v Črnomlju obsojen na 13 let in 6 mesecev zapora, pa izrekli enotno kazen 15 let zapora. Jože Krese je bil. ker je pač za tatvino vedel, pa o tem ni obvestil miličnikov, obsojen na denarno kazen štirih tisočakov. Sodba še ni pravnomočna.
SMRT NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU
LIBNA — V nedeljo nekaj minut pred 19. uro je prišlo v Libni pri Krškem na prehodu lokalne ceste prek železniške proge do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 54-letni Franc Kapusto iz Bukovška. Kapusto seje peljal v osebnem avtu, ki ga je vozil 32-letni Franc Kunej iz Osredka pri Podsredi. Taje zaradi neprimerne hitrosti zapeljal naravnost na železniške tire, kjer mu je ugasnil motor. Skupaj s še eno sopotnico in dvema pomagačema je skušal vozilo, v katerem je še zmeraj sedel Kapusto, spraviti s tirov, vendar mu to ni uspelo. Prav takrat so se zaprle avtomatske zapornice, takoj zatem pa je iz Krškega pripeljal vlak, ki je silovito treščil v avtomobil. Kapusto je bil precej mrtev.
V GOZDU NAŠLI TRUPLO
VELIKI DOL — Krški miličniki so bili v nedeljo obveščeni, da so v gozdu Veliki dol pri Koprivnici našli mrtvega 54-letnega Avgusta Fridla iz Velikega dola. Pokazalo se je. da je Fridel dan poprej v gozdu pripravljal drva, pri tem pa je med žaganjem izruvane bukve nanj padel panj in ga zadušil.
SMRT ZA VOLANOM
KOČEVJE — Djuro Bilbija iz Oneka se je 13. novembra okoli 19. ure smrtno ponesrečil s svojim avtom v Salki vasi. njegov sopotnik, Stanislav Doles pa je bil hudo poškodovan in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Do nesreče je prišlo, ker se je Bilbija na zelo ozki cesti izogibal nasproti vozečemu vozilu, hkrati pa je zaviral. Zaradi velike hitrosti je avto zaneslo s ceste v betonsko cisterno.
Požar v Krkini kotlovnici
Po prvih ocenah je škode za preko 2 milijona dinarjev
NOVO MESTO — Sprva navidezno nedolžen požar, do katerega je prišlo 17. novembra nekaj po polnoči v novomeški tovarni zdravil Krka, je po sicer neuradnih podatkih povzročil precejšnjo škodo. Zaenkrat jo namreč ocenjujejo kar na preko 2 milijona dinarjev.
Požar seje pojavil na obtočni črpalki termičnega olja v kotlovnici. Delavca. ki sta ogenj opazila, sta pričela takoj gasiti. Ker pa jima ni uspelo ogenj zadušiti, sc je ta kmalu razširil na cel kotel in kasneje celo na ostrešje zgradbe. Vzroki, ki so privedli do požara, še niso znani in jih raziskujejo. ,
NOVO MESTO — Čeprav lani na slovenskih smučiščih ni hilo pretiranega števila kraj smuči, je ob dejstvu, da je smučarska oprema za poprečnega občana že pravo premoženje, še kako prav, da so se tudi službe organov za notranje zadeve na morebitna neljuba presenečenja dobro pripravile.
Seveda je prej ko slej varnost smuči predvsem v rokah njihovega lastnika. Prav njim v pomoč seje nedolgo tega v trgovinah s šport no opremo (nedvomno bi kazalo prodajo razširiti tudi po drugih prodajalnah) pojavila novost: za smuči prirejena ključavnica, katere sestavni del je tudi veriga, s katero je moč smuči prikleniti bodisi k drevesu ali kakšnemu drogu. Nekaj tolažbe pa ostane za smučarje tudi. če bi jih zmikavti presenetili pred nakupom varnostne ključavnice. Že lani so smučarska društva in turistični delavci po slovenskih smučiščih razdelili kar 90 tisoč pomnilvenih lističev, podobna akcija pa se bo ponovila tudi te dni. Na lističe naj smučarji poleg osnovnih podatkov o smučeh zapišejo še njihovo serijsko številko. Kajti doga |a
se, podobno kot s kolesi, da organi za notranje Zadeve razvozlajo večino kraj,.najdejo tudi smuči, teže pa je priti do lastnika, če ta o svojih smučeh ve le to. kakšne barve in znamke so.
B. B.
porncajo
ODNESEL ETUI Z BONI — V noči na 13. november je nekdo vlomil v osebni avto Antona Černiča iz Kra-sinca in mu odnesel etui, v kateremje hranil dokumente in za 160 litrov bencinskih bonov. Tatu še išpejo.
RAZGRAJAL V KAVARNI — Novomeški miličniki so 13. novembra pridržali do iztreznitve 37-letnega Franca K. iz Novega mesta. Možakar je namreč rogovilil po kavarni na Glavnem trgu in vznemirjal goste, pomirjevalno je nanj deloval le prostor za streznitev in pa, seveda, modre uniforme.
L.E VLOM —Nekdojevnočina 13. november vlomil v trgovino KZ v Gribljah, vednar je odšel praznih rok. Čemu potem vlom, skušajo sedaj ugotoviti možje postave.
SAMO DO REZERVOARJA — Zaman se je nekdo v noči na 13. november trudil vlomiti v osebni avto Antona Muhiča s Suhorja, Uspelo mu je le nasilnj odpreti pokrov rezervoarja, v katerem pa očitno ni bilo dovolj goriva za pretakanje.
OB BONE — Isto noč je bil ob bone za 60 litrov goriva Miran Matkovič iz Dobravice. Ta je dragocene papirčke hranil v avtomobilu, ki pa ga je sredi noči obiskal še neznan tat.
DVAKRAT VLOMIL
NOVO MESTO — Neznan storilec si je v noči na 17. november privoščil dva vloma. Oba je zagrešil pred delavnico zasebnega avtomehanika Bog-, oljuba Murna iz Novega mesta. Najprej je iz vozila Metke Čebular odvil zadnjo luč, nato pa je iz prtljažnika vozila Alenke Gazvoda ukradel rezervno kolo, poleg tega pa odvil še dve kolesi. Za storilcem poizvedujejo.
UKRADEL VEČ METROV DRV
OTOVEC — Pred nekaj dnevi je Matko Petrič iz Tuševega dola pri Črnomlju zaman iskal svoja drva, ki jih je imel spravljena na gozdni parceli ob cesti med Otovcem in Sredgoro. Še neznan nepridiprav sije meni nič tebi nič odpeljal bukova polena na svoj dom in tako Petriča oškodoval za hli/u 10 tisočakov. Predrzneža še iščejo.
Smuči poslej varnejše
Nova ključavnica za smuči .obeta brezskrbnejšo smuko — Za vsak primer še Pomnitveni lističi
Po dolenjski deželi
• Danijel Popovič, ki pa se od svojega mnogo bolj znanega soimenjaka ne razlikuje le po tem. da je pesem »Džuli« prvikrai slišal preko televizorja, pač pa tudi po letih, saj jih šteje že 49, in po tem, da prebiva v Škomljevcu prt Metliki, je pred nekaj dnevi prijavil miličnikom vlom v hlev: izginile so mu tri kokoši,
• Čeprav ni čisto jasno, kaj so počenjali dolarji v blagajni poslovalnice metliške KZ v Adlešičih, jih je bil vlomilec, ki je v noči na 15. november obiskal prostore prodajalne, nedvomno vesek Poleg 20 ameriških bankovcev je odnesel še 21 tisočakov, prav tako spravljenih v blagajni, in 5 tisočakov iz miznega predala. Tisto, kar bi morali storiti trogvci.je tako storil vlomilec: blagajno je namreč potrebno vsak dan izpraznili. Dvomimo, da je denar odnesel v SDK. ..
• Nepridipravom pridejo prav celo v avtobusih vgrajene mini blagajne. Iz ene takih, last novomeških Gorjancev, je nekdo v noči na 15. november zmaknil stotaka. Dovolj Ie za tri brizgance.
PEŠEC NENADOMA NA CESTO
— Anton Turk iz Kočarije pri Krškem se je 16. novembra peljal z osebnim avtom iz Kostanjevice proti Šentjerneju. Tam je ob cesti opazil pp.šca, ki je ustavljal vozila. Turk mu ni nameraval ustreči in je vozil naprej z nezmanjšano hitrostjo, takrat pa je pešec, 29-letni Vinko Zagorc i/ Šentjerneja, nenadoma stopil na vozišče. Turk ga je navzlic zaviranju zadel, pri čemer je Zagorc padel na pokrov motorja in od tam na cesto. Na srečo je ob tem dobil le lažje poškodbe in so ga pripeljali na zdravljenje v novomeško bol-
nišnico. Materialne škode je bilo za 15 i tisočakov VOZILA V PREKRATKI RAZ-j DALJI — Trebanjčanka Marinka Ozimek seje 13. novembra peljala z J osebnim avtom iz Lipnika proti do- ; mu. Pred njo je lep čas vozila neznana i voznica, ki jc v levem ovinku pričela zavirati. Zaradi prekratke razdalje je Ozimkova trčila v njeno vozilo, pri tem pa je zadela še vsek ob cesti in se ; prevrnila na streho. Ozimkova je bila pri tem na srečo le laže poškodovana j ih soji pomoč nudili v novomeški bol- 1 nišnici. Materialne škode je bilo za 60 j tisočakov,
S
~r.
PRILOGA
JT=
S
V
1=
tehniškim muzejem tretje tisočletje?
Že vrabci poznajo našo pesmico o tem, kako so pred združenim delom še zelo težki časi, kako velike in odgovorne naloge ga čakajo predvsem pri povečanju proizvodnje, izboljševanju kakovosti izdelkov in povečanju konvertibilnega izvoza, da bomo lahko pravočasno odplačevali velike dolgove tujini. Za izpolnjevanje teh nalog naše združeno delo praktično nima osnovnega pogoja — tehnologije, s katero bi se lahko kolikor toliko enakopravno vključevalo v mednarodno delitev dela in na svetovnem trgu konkuriralo drugim proizva-
<„'r-•;-;.T.y	sO.-
jalcem. Obnovo stare in obrabljene opreme smo namreč zanemarili (začasno celo z zakonom omejili uvoz opreme), za nove tehnologije pa ni veliko denarja, še posebno, ker tudi pravega razumevanja ni.
S stanjem tehnologije v Sloveniji in vsej Jugoslaviji že dolgo nikakor ne moremo biti zadovoljni. V Sloveniji je izrabljene tri četrtine opreme, še delujoči stroji pa so tako zastareli, da je jasno, da tehnološka raven naše proizvodnje precej in vse bolj zaostaja za razvitim svetom. Leta 1980 je bilo v Sloveniji odpi-
sane 69,8 odst. opreme, lani že 77,4 odst. Nad tem povprečjem je odpisanost opreme v izvozno pomembnih panogah, kjer dosega celo štiri petine ter v razvojno-tehnoloških panogah, kot npr. nekateri ožji deli farmacevtske industrije, elektronike, proizvodnje gospodarskih cestnih vozil, strojegradnje itd., kjer je od-pisariost 78,9-odstotna. V tozdu Konfekcija novomeškega Novoteksa je odpisanost strojev 100-odst.l Nekaj boljše, bistveno pa ne, so razmere v drugih republikah. Leta 1982, ko je bilo v Sloveniji odpisane 72 odst. opreme, so
— .....................  ,--------., , • . i / ..s.
imeli na Hrvaškem oopisane 64 odst., v^iH 59 odst., v Vojvodini 58 odst., v Makedoniji 57,5 odst., najmanj pa v Črni gori 57,2 odst. Vsepovsod pa je bilo odpisane opreme več kot polovico! Lani se je stanje na tem področju še poslabšalo.
Dodatno zaskrbljuje podatek, da je naša oprema relativno slabo mehanizirana. Skoraj tretjini strojev v Sloveniji je še vedno treba streči ročno, v svetu pa so na pohodu računalniško integrirane proizvodnje, s katerimi je možno izredno ekonomično avtomatizirano izdelovati proizvode, ki so prirejeni željam vsakega kupca. Produktivnost takšnih proizvodenj je tako velika, da je z našo običajno in za povrh staro opremo v ceni ne bomo mogli več dohiteti, četudi bi naši delavci delali zastonj. Produktivnost takšnih sodobnih računalniško vodenih avtomatiziranih proizvodenj je večja od običajnih tudi za 300 do 500 odst. Ti proizvodni sistemi predstavljajo decentralizacijo in despecializacijo proizvodnje, kjer velika serija ni več pogoj za nizke cene.
Če se torej v naslednjih letih ne bomo lotili temeljite obnove in posodobitve obstoječe opreme, bo njena zastarelost postala temeljna tehnološka omejitev za razvoj slovenskega in vsega jugoslovanskega gospodarstva, ki tako ne bo moglo izpolnjevati nalog, ki so mu jih naložili. S stroji, ki nosijo letnico 1914 in 1924 in so povrh vsega ključni v neki proizvodnji, tega res ne bo mogoče. A takšno, od trideset do šestdeset let staro proizvodno opremo ima precej naših delovnih organizacij, ki predstavljajo ključno izvozno industrijo (npr. Metalna, Tomos, Litostroj, Rog, Iskra itd.). Z denarjem, ki je namenjen novim, še vedno tudi dvomljivim investicijam, bi bilo veliko koristneje obnoviti zastarele stroje v teh industrijah, saj bi kolektivi z bogato industrijsko tradicijo, znanjem in izkušnjami prišli do možnosti, da povečajo proizvodnjo. Sedaj je teh možnosti malo. Ostre omejitve uvoza opreme v zadnjih dveh letih onemogočajo posodobitev ali zamenjavo strojev in opreme celo tistim, ki so si prislužili devize in dinarje za nakup. Takšno splošno omejevanje uvoza opreme, ki ene očitno prizadene veliko bolj kot druge, naše gospodarstvo še bolj odmika od svetovne ravni in še zmanjšuje njegovo konkurenčnost na tujem.
Prihodnosti posebno dajeta pečat stroj-, ništvo in elektroindustrija. To sta področji, kjer je treba takoj začeti načrtno akcijo posodabljanja, sicer bo prepozno. Uporaba mikroprocesorja je bistvo bodočnosti, a zato je treba vse stroje in naprave prenoviti, da se jih bo dalo avtomatizirati. Toda tega kot da nihče noče razumeti. Ne gre namreč za to, da bi gradili novo strojno in elektroindustrijo, treba je le predelati, obnoviti, posodobiti vso obstoječo.
> splošnimi .pogoji za tehnološki napredek in ustrezno strategijo tehnološkega razvoja je najpomembnejše torej nenehno in čim hitrejše vključevanje sodobne komunika- j cijske tehnologije v naše življenje in delo. I Zavestno se moramo opredeliti za hitrejše j osvajanje sodobnih, našim razmeram primer- i nih tehnologij razvitega sveta in Z3 njihovo dopolnjevanje z domačimi raziskovalnimi zmogljivostmi. Tretji pogoj je neposredna proizvodnja novih tehnoloških znanj (izumov, izboljšav) na izbranih področjih. Neumno je namreč pričakovati, da to zmoremo prav povsod. Da bi vse to lahko uresničili, moramo smotrno izbrati strateška tehnološka področja (v elektroniki, računalništvu, komunikacijski tehnologiji, strojegradnji, kemiji itd.), kjer lahko .marsikaj naredimo za dvig tehnološko-tehnične ravni ter zmanjšamo našo odvisnost od tujine.
Nekako bo treba »spraviti k sebi« tudi nizko inovativno sposobnost. Jugoslavija je po številu patentov na repu evropske in svetovne lestvice. Povprečje so trije patenti na milijon prebivalcev. Druga naša posebnost, škodljiva seveda, je razmerje med organizirano in individualno inovacijsko dejavnostjo. V svetu je to razmerje 80:20 v korist prve, pri nas pa 12:88 v korist slednje. Prav malo tolažilen je podatek, da Slovenci prijavijo petkrat več patentov kot drugi Jugoslovani. Tudi tu je torej še veliko manevrskega prostora. Ni namreč logično in sprejemljivo, da je izumiteljstvo, inovacijska dejavnost in sploh izboljšave vseh vrst te odraz neke ljubiteljske amaterske dejavnosti, ne pa organiziranih naporov. Na tak način se bo zaostajanje za svetom, ki naglo hiti naprej, le še povečalo. A tega si ne smemo in ne moremo privoščiti.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
V neobvezen premislek
PODRAŽITEV PRA-AVTOMOBILA
V razmaku nekaj dni smo lahko v časopisju prebrali dve novici. Prva je iz Italije in pripoveduje, da je torinski Fiat po štirih letih dela in ob pomoči računalnikov skonstruiral bencinski motor, ki ima 1000 kubikov delovne prostornine in moč 32 kilovatov. Tehta samo 69 kg, ima za tretjino manj sestavnih delov kot sedanji Fiatovi motorji s podobno delovno prostornino, za 100 km vožnje porabi do 4 litre bencina. Motorju je ime Fire 1000, po začetnicah angleških besed, ki povedo, da je plod »popolne integracije in robotizacije«. Motor bo vzorec za agregate tega razreda v naslednjih 15 letih. Za razvoj najmanjšega in najlažjega motorja na svetu v razredu 1000 je Fiat porabil 330 milijonov lir.
Druga novica je iz Kragujevca in napoveduje, da se bodo Zastavina vozila sredi decembra podražila za več kot 23 odstotkov, za fičkp bo
treba po novem odšteti skoraj 340.000 din, kar je dobrih 40 tisočakov več-, kot je »popularna« zastava 750 stala doslej. Novica v isti sapi dodaja, da jo skrbi, kaj bo s prodajo, predplačil za njene modele je vedno manj, nekoč tako iskanega fička je mogoče dobiti celo takoj.
Na eni strani torej vest o avtomobilskem motorju, ki bo vzorec za varčne in tehnično dognane motorje v naslednjem desetletju, iz naših logov pa napoved podražitve avtomobila—dinozavra, za katerega je Zastava v nekaj desetletjih po nakupu Fiatove licence naredila samo to, da mu je obrnila vrata. Osupljivo je, od kje Zastavi pogum za začudenje, da nenadoma ne gre več v denar vozilce, ki ne bi dobilo dovoljenja za udeležbo v prometu v nobeni tehnično napredni deželi. Ob slabem podvozju, sedežih, ki se ob hujšem trku praviloma odtrgajo, posodi za gorivo, ki je skupaj z akumulatorjem (!) v prednjem delu vozila, porabi zastava 750 kar 8 do 10 litrov bencina. Toliko kot na primer lacia thema i. e. s svojimi 2000 kubiki, 120 konji.
pospeškom n,or,j kot 10 sekund od 0 do 100 km na uro in največjo hitrostjo skoraj 200 km na uro! In lancio smo postavili fičku ob bok samo zato, ker je iz Fiatovega hleva, prav lahko bi primerjalno izbirali tudi pri BMW, Mercedesu, Saabu, Volvu itd.
Za današnji jugoslovanski avtomobilski trenutek je torej značilno, da država, ki skopari pri uvozu vsakega litra nafte, po drugi strani dovoljuje proizvodnjo praavtomobilov, ki popijejo toliko dragocenega bencina, kot sodobni jekleni konji iz za dve stopnji višjih razredov. Značilno za ta in tak čas je tudi, da monopolistična tovarna te muzejske primerke tudi mirno draži. Ob vednosti, da jih ne bo mogla prodati. Pa ne zato, ker so tako brezupno zastareli.
Tehniški muzej namreč ne bo razprodan samo zato, ker povprečni Jugoslovan s povprečno plačo ne bo zmogel 340.000 din. Za pod in nadpovprečne nas ne skrbi. Prvi že hodijo peš, drugi pa so v vsem kos tako bližnjemu in hkrati tako oddaljenemu razvitemu svetu.
MARJAN BAUER
(S'rt
rd O 2 £ o.®
pH e,
18 S 4»
>
a
Nedavno tega je v Miamiju skupina študentov prava obiskala policijsko postajo. Na oddelku za boj proti narkomaniji so jim pokazali umetnije psa Rexa, ki je dresiran za iskanje mamil. Pred demonstracijo pasjega znanja so policaji po poslopju poskrili 10 majhnih zavitkov mamila. Rex- se je odlično izkazal, našel je kar 13 zavitkov, presežne tri pri študentih, oziroma bodočih pravnikih.
Slavni angleški pisatelj madžarskega rodu Arthur Koes-tler je bil v mladosti reporter pri nekem pariškem dnevniku. Ena od njegovih najvažnejših nalog je bilo izmišljanje novinarskih rac v poletnih mesecih. V svoji avtobiografiji se Koestler s ponosom spominja ene od teh rac, ki jo je preneslo nekaj sto listov v Evropi in Ameriki. Raca poroča o dveh tovornjakih, ki sta se zaletela v okolici Pariza. Eden je prevažal maslo in mleko, drugi pa jajca. Po nesreči se je eden od tovornjakov vnel. Sad vsega je bila velikanska palačinka, ki sojo z užitkom snedli policaji in nekaj sto voznikov in potnikov iz avtomobilov, ki so čakali, da bodo počistili cesto.
VOJAŠKI KOTIČEK
SMRT ZA GOZDOVE IN LJUDI
Med vojno v šestdesetih letih je bilo na Vietnam odvrženo 170 do 500 kilogramov dioksina, kar je neprimerno več kot tistih 300 gramov, ki so pred sedmimi leti povzročili katastrofo v italijanskem mestu Sevesu. Po podatkih iz Hanoja je zaradi strupov umrlo več tisoč ljudi, dva milijona pa jih čuti trajne posledice.
V zadnjih letih se jevVigtnamu število obolelih za rakom na jetrih.za štirikrat povečalo Podobno je tudi s hudimi živčnimi boleznimi, otroci pa se rojevajo z raznimi okvarami. Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da gre za posledice desetletja, v katerem so Američani v Vietnamd izvajali kemično vojno. Po ameriških uradnih podatkih so v letih med 1961 in 1971 razpršili 72 milijonov litrov herbicidov in drugih sredstev za uničevanje rastlinstva Vse te strupe so v obliki
r>-
megle ali dežja posuli na 1,7 milijona hektarjev džungle. V padavinah boga Marsa je bilo tudi 44 milijonov litrov zloglasnega »rumenega agensa«, strupa, ki vsebuje izredno nevarno kemikalijo TCDD. To je dioksin. Z umetnim dežjem je na Vietnam padlo 170 do 500 kg tega strupa, ki je umoril nekaj tisoč ljudi, dva milijona jih je trajno bolnih, uničena pa je tudi polovica mangrovih gozdov, ki so dajali za prehrano pomembne sadove.
V Hošiminhu (prej Sajgonu) je bil nedavno mednarodni simpozij, ki so ga posvetili doslej nezadostno raziskanim dolgoročnim ekološkim in genetskim posledicam uporabe sredstev za uničevanje listja v vojne namene. Udeležilo se ga je okoli 40 znanstvenikov iz zahodne Evrope in ZDA.
Nekatere raziskave so dale pretresljive rezultate. Med njimi je tudi podatek, da rastlinski strupi trajno škodujejo naravi, saj še petnajst let po zastrupitvi ni opaziti znakov oživljanja, gozdovi so se spremenili v savane Ni še ugotovljeno, kako dolgo deluje zelo odporni dioksin v življenjskem okolju. Po vietnamskih analizah ga je v vzorcih vode in tal zlahka odkriti tudi po 15 letih.
Če ta strup prodre v človeški organizem, povzroči zelo hude poškodbe celo takrat, ko je zastrupljena oseba že Zdavnaj zapus-
tila ogroženo območje. Strup povzroča spremembe v kromosomih, ki vplivajo na dedne spremembe, smrtnost fetusov, splavitev in rojevanje otrok z deformacijami, epilepsijo, kronične živčne bolezni, slepoto in raka. Starši, ki so bili pod vplivom strupov, imajo precej otrok — »pošasti« z dvema glavama, kiklopskim očesom sredi čela in drugimi strašnimi telesnimi deformacijami. V provinci Ben Tre, ki so jo nekajkrat posuli s strupom, se na 15.000 otrok rodi 150 spačkov. ,
Na simpoziju so sklenili, da je treba nadaljevati raziskave o posledicah kemične vojne. 2rtve niso bili samo Vietnamci, ampak tudi tisoči ameriških vojakov, ki so kasneje prodrli na kotamini-rano območje. Mnogi veterani so po vrnitvi v ZDA zboleli za rakom ali pa so se jim rodili otroci z deformacijami. Nekaj teh veteranov je pred sodišči sprožilo spektakulturne sodne spore: od velikih kemičnih koncernov, ki so izdelali »rumeni agens«, zahtevajo denarno odškodnino.
Emona Dolenjka, TOZD
Engro-detajl
Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
1. vodje en gros skladišča
2. snažilke v prodajalni Market Šentjernej
Pogoji:
Pod 1: končana poslovodska šola in 5 let delovnih izkušenj v stroki
Pod 2: zdravstvena in fizična sposobnost za opravljanje teh del ter smisel za red in čistočo Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Emona Dolenjka. tOZD Engro-detajl, Novo mesto. Glavni trg 28.
Pred desetimi leti je newyo-rška telefonska centrala uvedla servis, ki so ga imenovali Dial a Joke. Vsakemu, ki obrne njegovo številko, pove magnetofon najnovejšo šalo. Danes dela v servisu 50 zbiralcev najnovejših šal in nekaj sto magnetofonov. Servis daje kar precej denarja, vsak mesec ga »pokličejo na pomoč« vsaj 500.000-krat.
•
Po statistiki uničijo Američani vsaj 35 milijard žvečk na leto. Da bi kupili to neznansko količino lepljive in sladke gume, je potrebno 500 • milijonov dolarjev. Ekipa sociologov je ugotovila, da je poraba žvečk barometer psihičnega stanja nacije. V kritičnih obdobjih poraba narašča, v konjukturnih pa upada.
Andrevv Jackson je bil prvi ameriški predsednik, ki se je vozil z železnico. James Gar-
field je bil prvi ameriški predsednik, ki je telefoniral. Theodore Roosevelt je bil prvi ameriški predsednik, ki se je vozil z avtomobilom. Richard Nixon je bil prvi ameriški predsednik, ki se je v mladosti preživljal z igranjem pokra. Lyndon Johnson je bil prvi ameriški predsednik, ki je pred televizijskimi kamerami spustil hlače, da bi milijonskemu avditoriju pokazal, kako lepo se mu je zacelila rana po operaciji na spodnjem delu trebuha.
Federico Fellini, slavni italijanski režiser, je v številnih intervjujih izjavil, da je na njegovo režisersko kariero bistveno vplival dogodek, ki se je zgodil, ko mu je bilo 7 let. Federico je takrat ušel od doma in se 10 dni družTl s potujočim cirkusom. Najraje se je družil s klovni.
i
KIT Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto Kmetijska TZO »Suha krajina« Žužemberk
objavlja
po sklepu zadružnega sveta javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev:
1. tovorni avto TAM 5,5 t izklicna cena 600.000 din
2. skedenj in funkcionalno zemljišče v Žužemberku
izklicna cena 400.000 din
3. rabljena živinska tehtnica 1500 kg izklicna cena 20.000 din
Osnovna sredstva si lahko ogledate v Žužemberku. Licitacija bo v petek, dne 28. 11. 1984, ob 14. uri. Interesenti morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne vrednosti.
. 774/47-84
Industrija in rudniki nekovin Kremen,
Novo mesto
Po določilih statuta delovne organizacije in po sklepu DS razpisna komisija
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodenje in organizacija dela računskega sektorja
z naslednjimi pogoji:
— višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta prakse ali srednja izobrazba ekonofnske smeri in 8 let prakse na ustreznih delih in nalogah, poznavanje finančno-bančnega poslovanja in metode analiz poslovanja. Kandidati naj pošljejo-svoje pismene prijave najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Industrija in rudniki nekovin KREMEN, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 9 — Razpisna komisija.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka
775/47-84
/0(2
dolenjskega. lisU{
Peter Sneler	Žagar	Franc	na	mestu,	kjer	je	njegov	oče	prepeljal	slovensko	delegacijo	ob	pomoči	še	nekaterih	domačinov	ore-
ko Kolpe	K	Ivan	Sneler
priloga dolenjskega lista	jj
Za dan republike
KORAK Z DOLGE
POTI
Velike stvari so največkrat sestavljene iz mnogih manjših, a po svoje prav tako pomembnih. Za temi malimi stvarmi pa so včasih skrite še drobnejše, komaj opazne. Radi jih prezremo, ko gledamo velike in pomembne dogodke, čeprav iz.njih raste tisto, kar velikemu daje čar topline, bližine, človeškosti. In ko te dni razmišljamo o rojstnem dnevu naše republike in premišljamo o velikem dogodku v zgodovini slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov ter narodnosti, razumemo izjemni pomen, ki ga je imelo drugo avnojsko zasedanje v Jajcu. O tem, kako so tam sredi vojne vihre postavili temelje nove socialistične države enakopravnih narodov in narodnosti, zasnovali pravičnejše družbene odnose, o vsem tem navsezadnje vsako leto redno v tem času prebiramo v časopisju, slišimo govoriti po radiu in'televiziji, o tem pišejo otroci v šoli, govore slavnostni govorniki na proslavah po številnih krajih naše domovine, kot se spodobi in je navada. Toda le malokdaj človek pomisli na vse tiste drobne stvari, ki stoje za tem velikim dogodkom. Ne pomislimo, da za sklepi, ki še danes oblikujejo našo družbo, stojijo ljudje, ki so morali v Jajce priti, da jim je na tej poti pomagalo na stotine drugih, nepomembnih, tako imenovanih malih ljudi. In prav k njim je naju peljala letošnja predpraznična pot.
Slovenska avnojska delegacija, ki sojo izvolili na Kočevskem zboru, je imela pred seboj dolgo (n naporno pot, ko je v začetku novembra krenila iz roških gozdov. Od izvoljenih 40 odposlancev jih je na pot krenilo le 16, medtem ko je Edvard Kardelj že bil v Jajcu. Odhod so za en flan oelo odložili, čakali so na morebitne zamudnike. Ker pa jih ni bilo, so 10. novembra proti večeru krenili na pot. V delegaciji so bili: Avšič, Brecelj, Fajfar, Jakac, Jeras, Kidrič, Kocbek, Lubej, Lunaček, Mikuž, Novak, Polič, Rus, Slandrova, Vavpetič in Vidmar.
V strnjeni koloni so krenili do Črmošnjic, kjer so prtljago naložili na vozove. V Semiču so na vozove posedli že tudi utrujeni odposlanci in se v jasni, a mrzli noči odpeljali vse do Črnomlja. Zaradi mraza so nekateri med vožnjo skakali z vozov, da so se s hojo ponovno malte ogreli. Zares pa jim je toploto pognal po telesu golaž s polento, ki ga je za vso karavano skuhal tržaški partizan v črnomaljski gostilni. Pot jih je vodila naprej proti Vinici, kjer pa so bili že bolj previdni, Saj so zapustili osrčje osvobojene Bele krajine in se približali meji sovražne Nezavisne države Hr-vatske. Tega kraja so se ognili v dolgem loku, nato pa so se začeli vzpenjati na obkolpske strmine proti Sinjemu vrhu. Bili so že pošteno utrujeni in jim je načrtovani počitek v tem kraju prišel prav. Odposlance so porazdelili po hišah. Na Sinjem vrhu so zadnjikrat spali na rodnih slovenskih tleh. Od tod so namreč naslednjo noč odšli v Damelj, kjer so jih tamkajšnji brodarji prepeljali na hrvaški breg Kolpe.
PO 41 LETIH
Na Sinji vrh naju je vodila predpraznična pot, da bi podoživela dogodka izpred točno enainšti-ridesetih let in povprašala domačine, ali je med njimi še živ spomin na tisto noc, ko se je njihov kraj zapisal v zgodovino.
Vreme je bilo močno podobno tistemu, kot ga je opisal Edvard Kocbek v svojem slavnem partizanskem dnevniku, mrzlo in temačno. Drevje se je svetilo od ledu, ki je oklenil veje, se pobesil po žicah, tablah, naredil tanke svečke od streh in travo posejal s srebrnino. Dolga in samotna je pot iz Vinice do Sinjega vrha in potniku se zazdi ta kraj odmaknjen in bogu za hrbtom. Skoraj ne bi verjel, da se v strminah nad Kolpo še pretaka življenje. A vendar se je v mrzli zrak zarisalo več prijaznih znanilcev prižganih ognjišč. Iz dimnikov so se pod nebo svedrali prameni dima. Ni nama bilo težko podoživeti občutja utrujenih in
premraženih potnikov izpred 41 let, ko so zagledali strehe Sinjega vrha.
Najprej sva se oglasila pri upokojenem kovaču Ivanu Šnelerju, znanem dolgoletnem občinskem odborniku, ki se je v klopeh občinske skupščine boril za odmaknjene kraje v tem predelu obkolpja, da bi ne ugasnili in zamrli.
»Takrat, ko je tu prespala slovenska avnojska delegacija, mene ni bilo doma,« je začel pripovedovati 73-letni Sneler z živahnim in čilim glasom. »Bil sem že v Levstikovi brigadi, ki seje zadrževala v okolici Semiča. Od afežejevk sem slišal govoriti, da ena od njihovih tovarišic potuje s posebnim poslanstvom na drugo stran Kolpe in da gre za nekaj velikega. Tudi to sem slišal, da so prespali v naši vasi. Sicer pa so se partizani v naši vasi večkrat oglasili. Sinji vrh z okolico je plačal velik krvni davek naši borbi. 33 vaščanov je padlo v partizanih, dva sta bila žrtev italijanskih vojakov, na prste ene roke pa prešteješ tiste, ki so zašli na nasprotno stran. V
času, ko je skozi Sinji vrh šla slovenska delegacija, so bili doma samo otroci, ženske, ostareli ter bolni.«
NI JIM VERJEL
S Šnelerjem smo odšli skupaj v središče vasi k hišam, kjer so pred štirimi desetletji počivali člani slovenske delegacije. Pri Petru Šnelerju, ki šteje že 78 let, sva zvedela nekaj več podrobnosti.
»Najprej sem zagledal nekaj ljudi, ki so prišli s strani Zapudja proti vasi. Rekli so, da so partizani, vendar jim nisem verjel. Vse sorte ljudje so bili že v vasi. Mislil sem, da so morda celo ustaši ali skrivači. Nič kaj dobro niso bili oblečeni in vsi so bili v civilnih oblekah. Sem in tja je imel kakšen partizansko kapo. Za njimi, ki so bili očitno predhodnica, pa so prišli bolj urejeni ljudje. Nekateri so imeli škornje, kar je bilo znamenje, da so nekaj več, pa jim kljub temu do večera nisem verjel, da so res naši. V naši hiši je prespalo ne-
zaKonca Ivan in Vladka Žalec pred svojo hiio; tu je prespalo osem ali devet odposlancev
kaj partizanov iz spremstva, odposlanci pa so prespali pri Žalčevih in Fortunovih, ki imajo večie hiše.
Fantje so spali kar po tleh. Saj veste, revščina je bila. Nastlali smo slamo in kaj za pod glavo se je še našlo, drugega pa ni bilo.«
Peter je še povedal, da so bili partizani skrivnostni. Nič niso povedali, kam gredo in po kaj. Se ko so odšli, so naročili, naj pustijo slamo na tleh, češ da se bodo čez nekaj ur vrnili. Tako so svojo pot skušali obdržati v tajnosti.
GOSTOLJUBNOST JE OSTALA
Glavnina poslanstva je prespala pri Zalčevih, po domače Guštinovih. Njihova domačija je precej velika, tisti čas pa je bila gotovo med največjimi hišami v vasi. Nič čudnega, da so večkrat gostili partizane in da sta v nji za dobra dva meseca našla zatočišče mama Vide Tomšičeve in Vidin triletni sin Miško.
Ne nazadnje sva gostoljubnost te hiše okusila tudi midva. Kot nekaj povsem samoumevnega je gospodinja Vladka, medtem ko je tekel pogovor s sedanjim gospodarjem Ivanom, postavila pred nas krožnike. »Tukaj bosta jedla, vse imamo pripravljeno za kosilo. Kaj bi hodila lačna od tod!« je dejala gospodinja v odgovor na najino začudenje. »Mrzlo je, kaj toplega se prileže,« je dostavil gospodar.
Tako se je že v drugo ta dan vrnil drobec tistih davnih dni — tokrat v toplem gostoljubju belokranjskih ljudi. Počutila sva se kot nekakšna partizana, ki sta našla prijazno besedo, topel prostor in okusno hrano sredi odmaknjenih, zapuščenih krajev, kamor noga popotnikov ne zaide kaj pogosto. Morda se je prav zato neposrednost in domačnost tamkajšnjih ljudi ohranila.
Ivan je povedal, da je bil tisti čas, ki se ga dobro spominja, star dvanajst let in so mu dogodki kot radovednemu fantiču z marsikatero podrobnostjo živo v spominu.
»Dan prej so prišli partizani povedat, da bo prenočilo v naši hiši osem ali devet ljudi, nekaj pa pri Špeharjevih in Fortunovih,« je pripovedoval Ivan Žalec. »Seveda nismo vedeli, kdo so in kaj so ti ljudje. Sklepali pa smo, da morajo biti nekaj več, saj je bila hiša ves čas, ko so bili pri nas, zastražena 'in je brez dovoljenja nismo smeli zapustiti. Zanje smo pripravili eno sobo, vsa naša družina pa se je stisnila v drugo.«
Utrujeni odposlanci so res prišli. NeKaj časa so se, kot se spominja Ivan, zadrževali v kuhinji in čakali na večerjo. Med seboj so se pomenkovali, nato pa vpletli v pogovor tudi domače. V sproščenem in prijetnem vzdušju so se začeli tudi šaliti. Ivanova sestra, ki je bila bolj šaljive narave, si je privoščila tudi nedolžno šalo z enim od poslancev. Rekla mu je, naj na listek najprej napiše: »Nisem jezen in ne bom jezen!«, potem pa še »Zlij, le zlij!« In ko je žrtev šale to pisala, je Ivanček skrivaj podal sestri kozarec in odposlancu je steklo za vrat nekaj mrzle vode. Revež se ni smel jeziti, saj je pismeno tako obljubil.
»Ko sem po vojni v knjigi Spomini na partizanska leta bral odlomek iz Kocbekovega dnevnika, v katerem opisuje pot v Jajce, sem hitro ugotovil, da se je prav on mudil v naši hiši, saj je med drugim zapisal tudi nekaj besed, ki jih je izrekel moj oče. Partizane je spravil v dobro voljo očetov izrek: Kuge, lakote, vojne in mlade žene reši nas, o Gospod! Oče je bil namreč že tretjič poročen, tretja žena pa je bila kar 22 let mlajša od njega,« je dejal Ivan, nato pa pripovedoval, da so se po vojni v njihovi hiši še večkrat oglasili nekateri tovariši. Še največkrat se je oglasil Janko Gregorič, ki je tistikrat stražil pri vratih v veži. On je tudi največkrat spremljal mlade povojne pohodnike po poteh slovenske delegacije in vsakič je obiskal še Žalčeve.
Po počitku na Sinjem vrhu je delegacija odšla do Damlja, kjer sojih domačini ponoči v varstvu teme prepeljali čez naraslo in mrzlo Kolpo.
Tako je bilo na Sinjem vrhu pred enainštiride-setimi leti, ko je skozi te kraje potovala zgodovina. Spomini na ta drobec so še živi, vendar je vse manj tistih, ki so bili priče. Starejši so pomrli, mlajši pozabili ali odšli. Sinji vrh in okoliški kraji so namreč po vojni začeli odmirati. Danes štejejo pol manj prebivalcev kot takrat, revščine sicer ni, a odmaknjenost in zapuščenost nista dosti manjši. Z ljudmi umirajo spomini, sspomi-ni pa mnogokrat tudi kakšen dragocen drobec.
Eden takih drobcev naj bo ta prispevek, zapisan ob enainštiridesetletnici drugega zasedanja Avnoja.
ANDREJ BARTELJ MILAN MARKELJ
dnji strošek je vštet v ceno komunalnega opremljanja, na podeželju pa napeljavo od centrale do naročnika prevzemajo krajevne skupnosti. Stroški so od 30.000 do 80.000 din na aparat. Zdaj pa pomnožite število priključkov recimo s 50.000 din, dodajte stroške za zidavo poštnega poslopja in še bi se našlo kaj. Ko potegnete črto, ugotovite, da stane mali telefonski sistem za manj kot 400 naročnikov okoli 60 milijonov dinarjev. To je veliko denarja. Danes smo prisiljeni dodatno združevati sredstva. Naš sis je namreč specifičen. Ustanovitev je po zakonu obvezna, pristop pa temelji na prostovoljni bazi. Prostovoljno je tudi združevanje denarja. Ne glede na vse težave je novomeško podjetje za ptt promet v minulem obdobju doseglo realizacijo, ki je za 5 odst. boljša od republiškega povprečja.
Dolenjski list: Vaše besede silijo k misli, da se našemu poštnemu omrežju bližajo slabi časi ali pa smo že sredi njih. Do klestenja načrtov prihaja v času, ko se želje in potrebe skokovito zvečujejo.
Gerdovič: »11 uumiu se po svojih najboljših močeh. Povedati je treba, da smo lani morali sprejeti rebalans plana, s katerim smo za približno 35 odst. zmanjšali investicijske naložbe in skladno s tem tudi predvidevanja o razvoju celotnega ptt omrežja. Povedati je treba, da so se medtem pogoji gospodarjenja za ptt promet še poslabšali. Ugotavljamo, da bomo lahko v planu začrtane cilje na investicijskem področju dosegli le 67-odstotno, kar bo nedvomno zelo vplivalo na razvoj poštnega omrežja. Poleg že omenjenih cen poštnih storitev, ki ne dohitevajo inflacije, so za takšno stanje krivi popoln izpad bančnih posojil, polovični izpad blagovnih kreditov ter dejstvo, da je ptt promet v primerjavi z drugimi infrastrukturnimi dejavnostmi precejšen pastorek. Položaj so naredili še težji prepoved uvoza opreme, pomanjkanje deviz, pomanjkanje reprodukcijskih materialov (kablov), o čemer sem že govoril, in zaostreni pogoji za investicijsko izgradnjo.
Popolnoma prav imate, ko ugotavljate, da prihaja do upočasnjenega razvoja v času, ko so želje in potrebe največje — predvsem na področju telefonije. Telefon je postal orodje vsakdanje komunikacije. Pred nekaj tedni sem se pogovarjal s kmetom, ki mi je navdušeno pripovedoval, kako lahko za domala vsako stvar povpraša kar po žicah, prej pa se je moral v pražnje obleči in hoditi od trgovine do trgovine, da o klicanju živin-ozdravnika in zdravnika niti ne govorimo. Ni torej naključje, da je povečanje telefonskih kapacitet in števila telefonskih naročnikov ena glavnih nalog v na-
Pogovor Dolenjskega lista
Telefon je pomemben znak življenjske in gospodarske moči neke ureditve ali države. Nekateri statistiki ga postavljajo ob bok proizvedenim tonam jekla in elektrike na prebivalca, spet drugi menijo, da ga je bolj smotrno uvrstiti v statistične rubrike, v katerih nastopajo televizorji, hi fi naprave in sesalci za prah, torej reči, brez katerih bi se še dalo (čeprav težko) živeti. Glede na načelne opredelitve naše družbe bi vsekakor pričakovali, da bosta telefon in vse, kar gre z njim, deležna vsaj takšne pozornosti kot nekateri drugi infrastrukturni objekti. Zal ni tako, telefon je vsak dan dražji in teže dosegljiv, za razširitev in posodabljanje omrežja zvez namenjamo manj denarja, kot smo načrtovali, več telefonov kot mi imajo tudi že nekatere dežele realnega socializma, na primer Madžarska in Češkoslovaška. Skratka: problematika telefonije in zvez je pri nas tako pereča, da ni človeka, ki ne bi imel vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Rajko Gerdovič, direktor Podjetja za ptt promet Novo mesto. Z njim seje pogovarjal naš novinar Marjan Bauer.
Dolenjski list: V razvitem svetu dobi družina ali posameznik, ki še nima telefona, dopis, v katerem ga telefonska družba milo prosi, naj izvoli postati njen naročnik. Stroškov ni nobenih, razen seveda plačevanja telefonskih impulzov po števcu. Pri nas pa je napeljava telefona v hišo podvig, ki ni zvezan samo z velikimi denarnimi stroški. Od kod taka razlika?
Gerdovič: »Vsega je kriva prenizka cena telefonskega impulza. Tako na primer je ta v ZR Nemčiji osemkrat dražji kot pri nas. Napeljava enega telefonskega aparata stane v razvitem svetu 2000 ameriških dolarjev ali 4000 zahodnonemških mark. V tej vsoti so tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Pri nas pa je telefonski impulz tako poceni, da mora bodoči telefonski naročnik pomagati pri gradnji omrežja z denarjem, delom ali materialom. Za nas bi bilo veliko laže, če bi se ves denar za telefonijo stekal iz naročnine in impulzov. Denar bi pritekal avtomatično, kdor ne bi plačal, bi moral računati na odvzem številke. Takšna logika navzven nima razpoke, edino vprašanje je, če so naša življenjska raven in dohodki tako visoki, da bi prenesli prehod na osem- do desetkrat višjo telefonsko naročnino. Zal najbrž ne.«
Dolenjski list: Sistemi zvez, v katere spada tudi telefonija, so danes neznansko dragi, v njih je vse več elektronike. Kako sestavljate konec s koncem?
Gerdovič: »Domače opreme je zelo malo, kar pa je pravzaprav vseeno, saj so cene svetovne. Poštarji se stepemo dobesedno za vsak meter kabla, ki se mu posreči uiti izvozu. Danes stane telefonska centrala s 384 priključki 5 milijonov dinarjev. Centrala potrebuje spojne poti z višjo centralo, kar navrže dodatnih 10do 15 milijonov. Visokofrekvenčne naprave za ta mali sistem stanejo dodatnih 10 ali 15 milijonov. Tu so še prostori in napeljave od centrale do naročnika. Ta za-
Znanost i/ kratkih hlačah
KRČANI ODLIČNI GOSTITELJI ČEBELARSKEGA TABORA
Čebelarstvo v krški občini ima dolgo tradicijo, še bolj pa se je razmahnilo po drugi svetovni vojni. Sadje in drevje je prvo leto po vojni zelo medilo in ljudje so ob pomanjkanju skladkorja med uporabljali kot sladilo. Pred vojno in po njej so čebelarili le moški, danes pa je med okoli 250 krškimi čebelarji tudi nekaj žensk. Mali čebelarji se ukvarjajo s čebelarstvom zaradi veselja do čebel, manj zavoljo koristi. Pred vojno so imeli skoraj pri vsaki hiši kranjiče, menili so, da je to nujno za kmete, saj čebela opraši sadno drevje in druge cvetne rastline. Med vojno in po njej so začeli kranjiče zamenjevati drugi panji. Danes uporabljajo predvsem A2 in nakladne panje. Čebelarjenje se deloma prenaša iz roda v rod, v zadnjem času se vse več ljudi ukvarja s čebelami zaradi konjička.
Pred vojno so bili čebelarji predvsem kmetje in obrtniki, po vojni pa je več delavcev, kmetov in intelektualcev. Razveseljivo je, da je v krški občini zelo veliko mladih čebelarjev, zato ne preseneča, da so bili ravr.o Krčani gostitelji prvega čebelarskega raziskovalnega tabora. 15 mfadih raziskovalcev, dijakov iz raznih slovenskih krajev se je v prvi polovici julija, zbralo v Leskovcu pri Krškem, kjer so v štirih skupinah proučevali čebeljo pašo, opravljali pelodno analizo, delali pašni kataster in se baviti z etnologijo. Mladim so bili v veliko (jomoč mentorji Metka Škornik, diplomirana biolog1 tja iz Rimskih Toplic, Janko Rode, profesor biologi; - iz Celja, Ivanka Počkar, kustodinja Posavskega muzeja v Brežicah, in Janko Božič, študent biologija iz Čreteža pri Krškem. Božič je bil hkrati or-gamzac , rki vodja tabora, zato nam je lahko postregel ,.z zanimi.šmi podgtki.
Naše cene oziroma cene naših storitev bi morale rasti z inflacijo. Naj povem primer, ki odlično slika naše zaostajanje. Recimo, da je lani meter telefonskega kabla stal 100 denarnih enot. Letos je treba za enak kabel odšteti 200 enot, nam pa so šele s prvim avgustom odobrili 30-odstotno podražitev storitev. Kablov, ki so pri pošti eden temeljnih zidakov razvoja omrežja, pa ni mogoče dobiti kar tako, za denar. V zameno za kable moraš ali oddati baker ali pa združevati denar za rudnik bakra Veliki Krivalj. Krajevne skupnosti si pri bakru pomagajo celo tako, da ga odkupujejo od Romov! Direktor tovarne kablov iz Svet-ozareva je med obiskom pri nas mirno izjavil, da bomo kable, ki smo jih naročili, dobili šele v tretji četrtini prihodnjega leta. Podobno je tudi z dobavo in nakupom druge opreme. Dobavni rok za nekatere Iskrine izdelke je štiri leta.«
Vse skupine so delovale na istem področju, na kakih 40 kvadratnih kilometrih, in sicer 4 kilometre zahodno od Krškega in 10 kilometrov južno od Save do avtoceste. Tabor je namenoma potekal v času cvetenja pravega kostanja (Castanea sativa), ki je bil glavni predmet raziskav bioloških skupin. Glavna čebelja paša na tem območju je v začetku julija pravi kostanj, na katerem čebele nabirajo medičino in cvetni prah. Kljub obilni paši na pravem kostanju pa so čebele nabirale tudi cvetni prah drugih medonosnih rastlin, denimo grabljišča in poljskega maka. Botanična skupina je v sedmih panjih čebelnjake leskovške osnovne šole Milke Kerinove analizirala osmukanec, ga razvrstila po barvah obnožine in stehtala obnožino posameznih barv. Izkazalo se je, da ni velikega nihanja. Čebele v posameznih panjih so torej v vseh treh dneh, ko So pobirali osmukanec, obiskovale pretežno rastline istih vrst približno enako pogosto.
V čebelarstvu je problem določiti izvor medu in cvetnega prahu. Delno se da določiti po organoleptičnih lastnostih, vendar ta način ni zanesljiv. Zelo natančna pa je pelodna analiza. Ta metoda temelji na tem, da je v vsakem medu vsaj nekaj cvetnega prahu rastline, na katerih je bila medičina nabrana. Cvetni prah ima zelo različne in značilne zunanje oblike, po katerih lahko natančno določijo rastlino, s katere je prišel. Tako natančna določite'1 je možna samo z obdelanim cvetnim prahom. Najbolj razširjeno Erd-tmanovo metodo acetolize je uporabila tudi skupina za pelodno analizo na čebelarskem raziskovalnem taboru v Leskovcu.
slednjem petletnem obdobju. V Sloveniji imamo danes 12 telefonov na 100 prebivalcev, na območju novomeškega ptt podjetja pa 10. Leta 1990 naj bi imeli v naši republiki 20 telefonov na 100 ljudi, na novomeškem območju pa 16 do 18. Čeprav bo to domala še enkrat toliko, kot premoremo danes, bomo še vedno capljali daleč za razvitim svetom. Današnje povprečje razvitih držav je 20 do 50 telefonov na 100 prebivalcev, Švedska in ZDA pa imata celo 65 telefonov na 100 ljudi'. Kje bodo razviti s telefonijo čez pet let, ni težko predvidevati, prehitevajo pa nas tudi nekatere manj razvite države.«
Dolenjski list: V pojasnjevanju rebalansa plana razvoja stoji tudi formulacija, da se s posebnimi sporazumi neposredno dogovarjate z zainteresiranimi uporabniki za sofinanciranje posameznih naložb. Te možnosti se poslužujejo predvsem krajevne skupnosti pri graditvi krajevnega telefonskega omrežja. Njihov delež je tako rekoč neizmerljiv, lahko bi celo rekli, da si podeželje za razliko od mesta samo napeljuje telefon.
Gerdovič: »Malo vas bi popravil, tudi mesto si samo napeljuje telefon, samo oblike zbiranja denarja so drugačne. S tem pa seveda nikakor nočem in ne želim zmanjšati zaslug in prizadevanj predvsem-podeželskih krajevnih skupnosti pri graditvi krajevnih telefonskih omrežij. Brez njih bi bilo današnje telefonsko omrežje bistveno šibkejše. S krajevnimi fSk»pnostmi sklenemo samoupravni sporazum o gradnji omrežja. KS financira kabelsko omrežje, pošta pa centralo, medkrajevne povezave, trasiranje in nadzor nad izvajanjem del. Krajani si pomagajo tudi z lastnim delom in materialom, cenejšim izvajalcem izkopov, gradbenih del itd. Prispevek krajevnih skupnosti pri graditvi krajevnih telefonskih omrežij bomo v najkrajšem času posebej ovrednotili. Gre seveda za težke milijarde. Složno podeželje je neverjetno ustvarjalno, za cestami in vodovodi si je z dokaj pičlo pomočjo družbe uredilo še telefon. Pošti niti na misel ne pride, da bi se kitila s tujim perjem, v posebnem poročilu, ki ga pripravljamo, bodo ovrednoteni ali zapisani vsaka deska, drog, tisočak ali delovna ura, ki so jih za razvoj telefonskega omrežja prispevali krajani.
Po dograditvi telefonskega omrežja ga krajevna skupnost s posebno izjavo, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma, prenese v posest, razpolaganje in upravljanje podjetju za ptt promet. Pošta se med drugim obveže, da bo omrežje redno vzdrževala in odpravlja vse napaKe, vse do hišnega voda.«
Dolenjski list: Napeljevanje telefonov v vsak zaselek je nedvomno hvalevredno in koristno početje, vendar pošta niso samo telefoni. Sistemi zvez v svetu se nenehoma posodbaljajo, telekomunikacije so ožilje in živčni sistem informacijske družbe, na katere pragu stojimo. Lahko današnje denarne zadrege usodno vplivajo na naše že tudi sicer precejšnje zaostajanje?
Gerdovič: »Morda smo res malo preveč govorili samo o telefonih. Poudariti moram, da so med našimi nalogami na prvem mestu sovlaganje v mednarodne, magistralne in tranzitne zmogljivosti, RR postaja Trdinov vrh pa je objekt kontinuitete. Ena naših glavnih skupnih slovenskih in jugoslovanskih poštnih nalog v naslednji petletki pa je vzpostavitev javne mreže za prenos podatkov. Poudariti moram, da je zanimc nje združenega dela za ta sistem zelo veliko precej večje, kot smo pričakovali. Morda pa smo se tudi ušteli in nekolik.o podcenjevali vrednost, ki jo imajo naše gstanove in predvsem gospodarstvo o informatiki. Ta trenutek se želi v omrežje za prenos podatkov vključiti kar 12 interesentov iz novomeškega konca in Posavja. Glede na veliko zanimanje bomo morali startati z večjimi kapacitetami. Mreža.se bo v Sloveniji gradila sinhronizirano, načrtujejo je v Ljubljani. Računamo, da bomo prve uporabnike lahko priključili konec prihodnjega leta. Kot zanimivost naj poudarim, da med bodočimi strankami na nas najbolj pritiska Novoles s svojim novim računalnikom. In vsi smo veseli, da je tako. Ko bi le bilo takšnih »sitnežev« še več!«
ličnih stojišč in letnikov našli cvetni prah pravega kostanja. Med vzroki za to je lahko staro satovje, v katerem je še ostanek kostanjevega medu iz prejšnjega leta. Kostanjev med se lahko uporablja tudi kot krma, zato je možno, da del tega medu prenesejo v satovje čebele med pitanjem. Naposled pa nekaj kostanjev tudi dokaj zgodaj, že konec junija, cveti in čebele nabirajo medičino in cvetni prah tudi iz njih. Na osnovi analize medu in obnožin je torej moč ugotoviti tudi čebeljo pašo. Kakovost medu in čebelja paša pa sta bistvenega pomena za čebelarja, zato bo praktična vrednost dela skupine za pelodno analizo tudi na prihodnjih taborih velika.
Kostanjev med je med vsemi našimi medovi najbogatejši s cvetnim prahom. V okolici Krškega, na severu in vzhodu do Save, na jugu do avtoceste, na zahodu pa do Nemške gore in Senuš, daje kostanj tretjino vsega medu. Skupina za čebelarski kataster, ki jo je vodil Janko Božič, je raziskala, kako je razširjen in razporejen kostanj. »Ogledali smo si tudi opazovalni panj in čebelnjak ter se seznanili z življenjem čebel. Opazovali smo čebelji ples. s tem da smo šteli čebele, ki plešejo v določeno smer, in določili, kje je sonce ob tem času. S čebeljim plesom čebele obveščajo ostale o položaju paše«, pravi Božič, ki ga je za čebelarstvo navdušila že v osnovni šoli Minka Zupančičeva, »duša« krškega čebelarstva, podarila pa mu je tudi prvi družini.
Kostanja je na površini 1.800 hektarjev gozdov kar za 40 hektarjev. Veliko pa je obolelega, zato bi bila potrebna širša akcija za preprečitev odmiranja kostanja.
»Čebeljih družin je veliko manj, kot bi jih lahko bilo. Sedaj jih je okrog 600. Ker pasišče še ni zasičeno, bi skoraj vsi čebelarji lahko imeli dvakrat več čebel, kot jih imajo sedaj. Trenutno je tod 37 stojišč z različnim številom družin, od 5 do 45 družin. Nekaj mest je primernih za nova stalna ali prevaževalska stojišča. S fenološkim opazovanjem smo dognali, da za donos medu ni'važna samo količina padavin, ampak predvsem razporejenost. Res veliko smo se naučili o čebelarstvu,« sklene Janko Božič.
Dober glas daleč seže, zato.so Krčani dobili za odlično organizacijo prvega čebelarskega raziskovalnega tabora številna priznanja, največje pa je verjetno to, da bodo prihodnje leto znova gostitelji tabora, ki bo zajel še širša področja in nove teme. saj o čebelah nikoli ne veš dovolj.
PAVEL PERC
Metoda določanja cvetnega prahu po barvi kepic obnožin se je izkazala kot nezanesljiva. Po obdelavi obnožin so začeli analizo medu. Mlade raziskovalce je presenetilo dejstvo, da so v šestih vzorcih medu iz raz-
Neprehodna močvirja z nizkim rastjem se raztezajo na stotine in stotine kilometrov v vse smeri. Za človeško nogo, razen takrat, ko jih severni veter spremeni v ledeno skorjo, so nedostopna.
Sredi neprehodne divjine in nepreglednih gozdov se cesta nenadoma razširi v letališče. Torej mora biti nekje v tem raju severnih jelenov in nadležnih komarjev vendarle prostor tudi za človeka?
Pred krvi žejnimi drobnimi prebivalci močvirnih ravnin se črede severnih jelenov in Laponci z njimi preselijo na visoke planote, kjer neprestani veter prežene male vsiljivce.
ONKRAJ
POLARNEGA
KROGA
Veliko novih prijateljev sva srečala na najini dolgi poti, a število sovražnikov je bilo neprimerljivo večje. Zagrizenih, nepopustljivih, krvi zeljnih sovražnikov bojne trume so naju zalezovale skozi neskončne ravnice Finske, prežale so na naju v gozdovih, ob čudovitih samotnih jezerih, na robovih neprehodnih močvirij. Le kadar je avtodom potegnil malo višje nad ravnico, na katerega od redkih zaobljenih hribov, je ledeni veter, ki je tam bril do kosti, pregnal neusmiljenega sovražnika, da sva se malo oddahnila in si brez nevarnosti v jezercih umila roke, stopila malo po gozdu pogledat za drobnim cvetjem in za skrivnostnim losom. Zelo naju je mikalo, da bi v divjini videla to žival. Pravili so nama, da m kakšna posebnost videti losa gori na severu, resnica pa ie. da ga tudi tisti, ki sojo govorili, niso videli. Namesto losa sva boleče spoznala predvsem že omenjene dedne sovražnike vseh toplokrvnih bitij — komarje.
Ko sva se z najinega »baznega taborišča« v Stockholmu odpravljala na pot, sva med priprave vključila tudi nakup posebnega mazila proti komarjem. Znanci so nama svetovali, naj si nikar ne drzneva odpotovati na sever brez tega prepotrebnega pripomočka, ker naju bodo sicer komarji obžrli in znorili. Slišala sva praviti o nogometni tekmi v enem od severnih mest, kjer je vratar gostujočega moštva postaval v svojih vratih in se bolj leno branil pikajočih komarjev. Po končani tekmi so ga morali hitro prepeljati v bolnišnico, kjer je čez nekaj dni umrl. Slišala sva tudi o primerih, ko so črede domačih živali zaradi nadlegovanja komarjev pobesnele in brezglavo poteptale mlado živino, podrle ogFade in se razgubile v nepredhodnih gozdovih in močvirjih.
Midva seveda vsemu temu nisva verjela. Komar je komar, saj jih poznava iz domačih krajev: počiš enega, dva, pa je mir. Kljub dvomu o resnosti komarjeve nevarnosti pa sva si vseeno kupila dišeče mazilo. Šele takrat se nama je odkrila tudi drobcena skrivnost, po čem diši poletna Švedska. Kot najrahlejši odtenek je v mestih začutiti vonj tega mazila, brž ko prideš v večjo skupino ljudi Midva, kremenita Dolenjca, pa se nisva hotela nadišaviti s tovrstnimi vonjavami. Komarjem bova že kos. In kdo ve, morda jim dolenjska kri ne bo teknila, saj se v nji kdaj pa kdaj pretaka tudi sloviti kisli cviček.
SOVRAŽNIK NASTOPI
2e drugi dan potovanja proti krajem onkraj polarnega kroga sva izkusila vso zahrbtnost in okrutnost dorbnega sovražnika. Ker sva prenočila (izraz ni povsem točen, saj tisti čas tam ni več noči) sredi divjine, sva seveda morala telo olajšati odvečne tekočine in prebavljene hrane karVgozdu. Nič hudegasluteč,sva se odpravila vsak v svoj konec, nato pa nenavadno hitro pribežala nazaj k avtodomu. Preklinjala sva kot furmana in se hkrati drug drugemu smejala, ker sva tako hitro opravila potrebne zadeve. Tisti hip namreč, ko so komarji začutili toplo človeško kožo, je vsakega od naju zagrnil gost oblak teh žuželk. Nobeno mahanje, miganje ali skakanje ni pomagalo. Edina rešitev je bil beg. Tistikrat so naju komarji popikali po hrbtu in tam, kjer hrbet izgubi to spoštljivo ime, da sva se še nekaj dni nemirno presedala.
Potlej sva se temeljito namazala po vseh izpostavljenih delih kože, a treba je povedati, da so bili v oblakih komarjev, ki so naju obdali že po nekaj trenutkih, ka-
dar sva stopila iz vozila, vedno takšni predrzneži, ki niso upoštevali napisa na mazilu, da »zanesljivo odganja komarje«. Tu in tam je še boleče zapeklo.
Če bi ne bilo komarjev, bi bili severni kraji najbrž mnogo bolj obiskani, saj so tamkajšnje divjine prečudovite. Ko sva vozila mimo jezer, počivajočih v temnih objemih gozdov, ali mimo svetlih brezovih gozdov, ki so kar vabili na sprehod, pa mimo divjih rek in rečic, kjer sva videla marsikateri lep ribji kos, kako se je metal v zrak za plenom, sva vzdihovala od teh lepot, a hkrati sva, bridko preizkušena, vedela, daje romantika lepa le ob pogledu skoz okno, na prosto pa ni iti, če se ne utrdiš proti komarjevim pikom.
Res je, da ni vsako leto nadloga enako velika. So obdobja poleti, ko komarjev skoraj ni in naletiš nanje le ob jezerih, so pa tudi obdobja, ko živalce postanejo st-rahotng nadležne in lezejo celo v usta. V takih komarjem všečnih dnevnih se jim pridružijo še mušice — pravijo jim »hnott« — ki so še bolj nadležne od komarjev in ne grizejo nič manj boleče. Najpametneje je, da se takrat človek drži višjih predelov. Laponci in severni jeleni to vedo, zato se poleti gibljejo bolj po višjih planotah in se ne gredo romantike ob čudovitih jezerih.
ZLATO IN GOLAŽ
Zaradi teh presnetih žuželk sva se uprla tudi mamljivi ponudbi, da bi se vsaj za en dan ali dva zapisala med zlatokope. Ko sva vozila po Finskem, sva naletela na oznake, da se nahajava blizu zlatonosnih potokov. In ker znajo Finci za turista pripraviti zanimive stvari, so tudi to svojo naravno posebnost izkoristili v turistične namene. Za nekaj denarja najameš potrebno posodo za izpiranje zlata, potem pa poskusiš srečo in znanje v eni od rek. V prodajalnah spominkov si kasneje lahko kupiš, seveda če se ti ni posrečilo zajeti kaj zlatu podobnega peska, lične krožničke z nalepljenim zlatonosnim peskom iz rečic in potokov. Celo nekaj malega zlata je v njem. Človek bi pomislil, da Finci na severu svoje dežele, ki je večji del leta zagrnjena v noč in ledeno zimo, ne bodo poznali turizma. Pa ga. Gostom pač ponudijo tisto, kar imajo, a iz tega znajo narediti zabavno reč.
Tako sva med potjo naletela na skupino ameriških turistov, ki sta jih vodili finski vodički, zlatolasi lepotici v laponski narodni noši. V nekakšni zemljanki, šotoru, obloženem z rušami, ki služijo kot poceni
Tri tisoč kilometrov od doma, v daljni Finski, sva prestopi la polarni krog. Lesena konstrukcija na levi točno kaže, kod in v katero smer poteka ta namišljena zemljepisna črta. Gneča na parkirišču dokazuje, da nisva bila sama, prijazni Finci pa se radi pohvalijo, da so bili tu ze tudi znameniti državniki, med njimi predsednik Tito.
izolacijski material, so pripravili golaž iz jelenjega mesa na način, kot pripravljajo to jed tamkajšnja ljudstva. In ko je iz kotlička, ki je visel nad ognjem sredi zemljanke, začelo prijetno dišati, sva le z največjim naporom volje odšla naprej. Finci namreč svojega arktičnega golaža ne prodajajo po cenah, po kakršnih si lahko golaž privoščiš pri nas na Dolenjskem. Navsezadnje je to b!stvo turizma: dobro prodati, kar ponudiš!
DONOSNI POLARNI KROG
Da se Finci spoznajo na to, kako se tu- . rižem vnovči, je bilo videti že takrat, ko sva prestopila polarni krog. Ta sicer imaginarna zemljepisna črta je bila na glavni cesti v bližini mesta Rovaniemi kar se da otipljivo označena, nanjo pa so naju opozarjali obcestni napisi že desetine kilometrov prej. In ko sva se približala tej privlačni turistični točki, sva imela kaj videti: v ogromnih halah so prijazni prodajalci ponujali turistično blago, okrasne in praktične predmete, bogato steklenino in kožuhovino, vse, kar širna Finska v tej smeri premore. Finski čut za lično oblikovanje je že tako znan po vsem svetu in v vsej tej bogati beri skoraj ne bi našli predmeta, ki bi ga lahko imenovali kič. Pri nas, sva zopet z malo sramu vsrcu priznala, žal ni tako. Najbolj pa so seveda izstopali izdelki laponske narodne umetnosti, ki so tudi najbolj privlačevali tuje turiste. Noži, žličke, skodelice, deli oblačil, vse iz lesa, roževine, krzna ali usnja, bogato okrašeno in popisano s prastarimi laponskimi znaki, vse to je dolarskemu turistu kar samo sililo roko k denarnici. Midva take denarnice nisva imela, zato sva najprej temeljito napasla oči, potem pa sva se postavila ob oznaki za polarni krog v vrsto za fotografiranje. Tako kot Amerikanci, Nemci, Angleži, Japonci, Švfedi in turisti številnih drugih narodnosti sva hotela tudi midva prinesti domov spomin na prestop arktičnega kroga, pa četudi samo fotografijo.
Avtodom je preko polarnega kroga krenil po neskončnih ravnicah proti severu in z nama je potovalo bleščeče in neutrudno polarno sonce. Ob polnočni uri seje nizko nad obzorjem ogledovalo v vsej svoji škrlatni lepoti, razliti po gladini številnih jezerc in močvirij. Mimo so leteli pritlikavi gozdovi, zaliti s črnp močvirnato brozgo, in le številne vodne ptice so naju spominjale, da je tudi ta neobljudeni svet sicer poln življenja.
MESTA SO MESTECA
Kdaj pa kdaj je cesto prečakala čreda severnih jelenov. Sprva sva takoj ustavila in pograbila fotografske aparate, potem
pa sva le uvidela, da bova zanje porabila preveč filma. Tako sva se navadila nanje, da so te sicer lepe severne živali postale že kar nadležna cestna ovira. Za avtomobile se niso dosti zmenili, ampak so po svojih tisočletnih poteh prečkali cesto počasi in dostojanstveno. Približati se pa jim peš tudi nisva upala kaj preveč, saj je samec vodič takoj ponosno dvignil glavo in z močnim rogovjem zagrozil: »Brigaj se za svoje zadeve, nas pa pusti pri miru!«
Avtodom je požiral kilometre za kilometri.Kako daleč v divjini sva, sva se zavedela šele, ko se je cesta na nekoliko dvignjeni ravnici razširila v več pasovnico. »Avtocesta«! sva vzkliknila presenečeno, potem pa sva po drugih znakih, vrisanih na asfaltu, ugotovila, da voziva po letališču. Nikjer nobene stavbe. Nikjer živega človeka. Po kakem kilometru vožnje je skrivnostno in samotno letališče ostalo.za nama in cesta se je zopet zožila.
Na zemljevidu so bila sicer ob cesti označena mesta. »Od enega do drugega bova že zmogla z enim rezervoarjem goriva, »sva računala, vendar je bil to račun brez krčmarja. Ko naj bi iz divjine, po mapi sodeč, pred nama zraslo mesto, se je prikazalo nekaj barak pa kvečjemu še kakšen kiosk in zopet se je cesta izgubila v neskončni ravnini. Nekajkrat sva morala iz zlate bencinske rezerve kar sredi gozda, otepajoč se nadležnih komarjev, napolniti najinega žejnega konjička. Vožnja naprej je bila potem bolj živčna. Le kaj naj bi storila? Kam naj tri Usmerila korak, če bi se tank osušil? Ob strani neprehodna močvirja, pred nama stotine kilometrov nepoznane, od komarjev zasedene ceste. Na srečo naju je iz zagate končno le rešila težko pričakovana obljudena bencinska črpalka.
MED DVEMA BLOKOMA
Bolj sva se bližala norveški meji na skrajnem severnem delu Skandinavije, hitreje je pokrajina menjavala podobo. In prestop državne meje je pomenil tudi prestop v drug svet. Norveška je bila nenadoma vsa razčlenjena, skalovita in hribovita. Ze tako revno rastje na finski strani je na norveškem prešlo v skrotovičeno, od vetra bičano grmičevje. In težko sva v tem grmičevju prepoznala sestro ponosne tankolase belokranjske breze. Tukaj je majhna, po kamnu se plazeča, vendar bolj trdoživa kot marsikatera druga drevesna vrsta, ki je na najini poti že zdravnaj umanjkala.
Spoznala sva še enega sovražnika človeštva. Roje komarjev je odpihnil
veter, ostali so na finskih ravnicah in tukaj, nad norveškimi fjordi in pod večnim snegom na ponosnih vrhovih, bi lahko nemoteno uživala sveži severni zrak in čudoviti razgled, če...
Nad najinima glavama je spet brnelo. Ni bil komar, ki ga človek odpravi z zamahom roke, ampak delo človeških rok, stvar, narejena da uničuje. Helikopter je nosil oznake norveškega vojnega letalstva. In ko je grozeče zakrožil nad avtodomom in nad najinima glavama, sva hitro pospravila fotoaparate, skočila v vozilo in odpeljala naprej. Poslej sva številne oznake ob cesti, ki opozarjajo, daje ustavljanje in fotografiranje prepovedano, bolj spoštovala. Počasi nama je postala tudi jasno, da tukaj, na tem skrajnem delu Evrope, nisva tako sama. Ostro oko je na visokih hribovih opazilo radarske antene, vojaški konvoji so izginjali po cestah, ki so vodile v neznano. »Prepovedano ozeml,c!-so naju opozarjali napisi. Zavedela sva se, da sva le štirideset kilometrov od sovjetske meje. Tukaj, na vrhu Evrope, si stojita nasproti vojaška bloka, do zob oborožena z. najmodernejšo tehniko in pripravljena na vse.
Narava je izgubila del svojega čara. In glej, tudi polarno sonce je izginilo. Videla sva ga šele čez nekaj dni, ko sva se vračala v nevtralno Finsko in Švedsko.
črede severnih jelenov na cesti so postale vse bolj vsakdanji, pa tudi nevaren pojav. Ponosni vodnik črede se samozavestno postavi na cesto in brani pred vsiljivimi tujci svoje tisočletno kraljestvo.
r§«-
P E S M m m m
I / D O L
♦ m *
E N J S m m m
K E/D E *
Z E L E
>•. \obena zgodovinska knjiga ne bi podata tako verne podobe n dolenjski deželi, kol jo podajajo le pesmi. Jz mozaika v antologiji zbranih pesmi je nastala jasna slika. Dolenjska je v nji zaživela. «
Janez Menart
PESMI
DOLENJSKE
DEŽELE
NAROČILNICA
Naročam izvodov antologije Pesmi dolenjske
dežele.
Cena izvoda je 2.300 din. Račun bom poravnal v 15 dneh po prejemu knjig.
Ime in priimek ali naziv delovne organizacije: ...
Kraj, ulica, hišna številka:
Datum:
Podpis (za DO tudi žig):
Naročilnico pošljite na:
S Dolenjski list, Germova 3, Novo mesto
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST BO IZHAJAL POSEBEJ
Skupščinski Dolenjski list (SDL), v katerem družbenopolitične skupnosti sedmih občin objavljajo raznovrstno uradno gradivo, že 21 let izhaja kot priloga Dolenjskega lista, in sicer v celotni nakladi tega časopisa. Tak način izdajanja SDL že dlje časa precej gmotno obremenjuje poslovanje naše časopisne hiše, zaradi omejenih možhosti tiskanja so nevšečnosti tudi pri urejanju Dolenjskega lista, kar navsezadnje najbolj občutijo naročniki objav, ki morajo pogosto (pre)dolgo čakati na izid SDL.
Iz več razlogov smo se odločili, da bomo od januarfa 1985 dalje SDL izdajali posebej, v manjši- nakladi, le za tiste, ki to želijo, s to našo odločitvijo pa soglaša tudi izdajateljski svet Dolenjskega lista. Vse družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in drugi, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino, bodo že naprej prejemali SDL, ne da bi se morali nanj posebej naročiti, preostali, ki želijo prejemati SDL (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista), pa naj izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3. V prihodnjem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 250 din, posamezni izvod, ki bo tudi v prosti prodaji, pa bo stal 10 din.
Uredništvo Dolenjskega lista
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
Ime in priimek:.............
Kraj, ulica, hišna številka:....
Datum:
Naročilnico pošljite na:
Dolenjski list, Germova 3, Novo mesto
Podpis:
Avto moto društvo Novo mesto
razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila Z 750, letnik
1981, in Z 101, letnik
1982. Licitacija bo 25. 11. 1984 ob 8.00 uri na Ljubljanski cesti 8/b. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% varščine.
771/47-84
SMUČARSKO DRUŠTVO VABI
NOVO MESTO — Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta vabi mladino in odrasle na organizirano rekreacijo ob ponedeljkih in četrtkih ob 16. uri v športno dvorano. Posebej vabi društvo otroke od 6. do 10. leta starosti, da se vpišejo v alpsko šolo. Istočasno obveščamo občane, da se lahko včlanijo v društvo v mladinski turistični poslovalnici na Novem trgu. Občane vabimo tudi, da se prijavijo v smučarske tečaje, ki jih društvo organizira na Rogu (Gače), Jahorini in Zatrniku. Prijave za tečaje sprejemamo ob ponedeljkih od 18. do 19. ure v društvenih prostorih v domu športa na Loki.
Smučarsko društvo Rog
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
TUDI TO JESEN IN ZIMO VAS KOMPAS JUGOSLAVIJA IN JAT AIRLIFT VABITA ZA ZMERNE CENE PO SVETU. PREDNOST TEH POTOVANJ JE UPORABA JATOVIH REDNIH LINIJ, KAR ZAGOTAVLJA ODHOD ŽE PRI ZELO
majhnem Številu prijavljenih potnikov.
IN KAM VAS VABIMO? NAJ NAŠTEJEMO LE NEKAJ DEŽEL: TUNIS, EGIPT, MALTA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA, TURČIJA, ANGLIJA, GRČIJA, FRANCIJA, SINGAPUR, INDONEZIJA, ZDA ITD.
KDAJ? ZA KOLIKO ČASA IN PO KAKŠNI CENI?
TA ODGOVOR IN OSTALE PODROBNOSTI BOSTE DOBILI V VSEH POSLOVALNICAH KOMPAS!
769/46-84
Razpisna komisija Mercator Rožnik n. sub. o. tozd Gradišče n. sub. o.
Trebnje, Golijev trg 11
razpisuje
v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov in zakona
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
Pogoji:
kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, najmanj 5 let izkušenj na odgovornih delih, izpolnjevati pogoje družbenega dogovora o kadrovski politiki.
Navedena dela in naloge razpisujemo za mandatno dobo 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa na naslov Mercator Rožnik n. sub. o., tozd Gradišče n. sub. o., Trebnje, Golijev trg 11 (z oznako »za razpisno komisijo«).
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
772/47-84
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško
tozd Transport objavlja prosta dela oz. naloge:
I. strojnik za upravljanje razkladalne naprave za premog
— 2 delavca
Pogoji:
— poklicna šola — 3 ali 2-letna kovinska ali avtomehanična usmeritev,
— 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj,
— odslužen vojaški rok,
— delo v 3 izmenah.
II. voznik V. stopnje
— 4 delavci
Pogoji:
— strokovni izpit cestno-prometne stroke,
— izpit B, C in po možnosti E kategorije,
— srednja šola III. stopnje kovinske ali avtomehanične usmeritve, — 3 leta delovnih izkušenj pri vožnji tovornega vozila nad 3,5 ton nosilnosti,
— odslužen vojaški rok.
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za sprejemanje prijav.
773/47-84
Gozdno gospodarstvo Novo mesto
razpisuje
javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev
Izklicna cena din
1. Buldožer TG-90, vozen,	500.000,00
2. Avtobus FAP Dubrava 10-P, letnik 75,
43 sedežev, vozen,	350.000,00
3. Dvigalo LIV — Javornik 7	300.000,00
4. Traktorji IMT 558, 3 kom.,
ocenjeni od	250.000,00	—	300.000,00
5. Kombi IMV 1600, 3 kom.,
ocenjeni od	30.000,00	—	60.000,00
6. Motor Perkins, 24 KS	25.000,00
7. Kombi Zastava 435 K, vozen	50.000,00
Licitacija bo dne 7.12.1984 ob 9. uri na tesalnici v Straži. Ogled možen dan pred licitacijo v Straži za št. 3-7, za št. 1 v Soteski v peskokopu, za št. 2 pa v TOZD gozdarstvo Podturn. Pred pričetkom je treba položiti 10% varščine. Na izlicitirano ceno se razen pod točko 4 zaračuna še ustrezni prometni davek.
773/47-84
42 POPUSTOV 42 ARTIKLOV 42 DNI
Mercatorjeva praznična ponudba v 1000 PRODAJALNAH
od 20. 11. do 31 % •«		. 12.	1984
		Redna	Akcijska
		cena	cena
Suhe klobase, 1 kg	(Mercator —		
Šunka v mreži, 1 kg	TMI, Ljubljana)	850,56	767,03
	(Mercator —		-
	TMI, Postojna)	735,32	663,31
Hrenovke, 4 pari (vakuum),			
1 kg	(Mitros)	390,55	315,49-
Šunka (vakuum), 1 kg	(Mitros)	630,99	507,84
Domača salama, 1 kg	(Mitros)	850,56	683,50
Rdeča pesa, 650g kozarec (Mercator — Eta)		75.00	60,00
Čokoladno medeno srce.			
400 g	(Pionir)	164,00	126,80
Mešani bonboni, 200g	(Pionir)	58,70	43,43
Jutera, čajno pecivo, 500g	(Medela)	105,00	84,00
Travarica 40%, 1/1	(Fructal — TOZD Alko)		t ii
Vino Dalmatinsko belo, 1/1	(PIK Neretva)		
Vino Merlot, 1/1	(PIK Neretva)		
Lozovača 40%, 1/1	(PIK Neretva)		
Vino Hercegovsko belo, 1/1 (Aprokomerc)			
Sirup Jaffa gold, 0,71	(Aprokomerc)	126,00	113,40
Sirup Apro — mešani, 1/1	(Aprokomerc)	166,40	149,76
Zobna krema Radentax,			
80 g	(Ilirija-Vedrog)	59,75	41,80
Šampon Kismi, 15g	(Iliri ja-Vedrog)	8,36	5,85
Parfum Tamaris, 12 ml	(TKI Hrastnik)	298,40	238,70
Parfum Madame X, 12,5mi (TKI Hrastnik)		214,47	171,60
Detergent za posodo			
Bravo 10, 1 kg	(TKI Hrastnik)	162,30	130,50
Belilo perila/			
Efekt plus, 1 kg	(TKI Hrastnik)	, 263,04	211,20
Paloma kozmetične			
brisače, 100 listov	(Sladkogorska)	62,65	52,75
Garnitura za črno kavo,			
6 kom	(Vraneštica)	971,90	582,60
Skodelica za črno kavo,			
1 kom	(Vraneštica)	145,65	96,70
Desertni krožniki			
(4 dizajni), 1 kom	(B. Kidrič)	228,15	114,10
Garnitura kozarcev 2 del,			
6 kom (dekor)	(SFS Paračin)	373,80	270,70
Garnitura kozarcev, 2 kom	(Steklarna Sijaj)	146,30	103,10
Kozarec art. 683, 1 kom	(Steklarna Sijaj)	19,35	12,90
Garnitura za sladkor,			
olje, kis	(Steklarna Sijaj)	371,80	297,50
Stekleničke »frakelj«			
z emblemom Vučko, 1 kom (Steklarna Sijaj)		11,00	11,00
Kozarec art. 31 (gladek),			
1 kom	(Steklarna Sijaj)	45,10	38,70
Ženska halja »Komen«	(Verna »Kroj«)	1.100,35	880,30
Ženski predpasnik »Centa«	(Verna »Kroj«)	570,45	456,90
Ženski predpasnik »Sanda<	(Verna »Kroj«)	549,60	368,25
Jutranja halja »Cetina«	(Verna »Kroj«)	3,760,00 2.964,00	
Ženski predpasnik »Cetič«	(Verna »Kroj«)	641,20	549,60
Otroške hlače (1 —2 leti)	(Verna »Kroj«)	1.850,00 1.410,00	
Otroške hlače (3, 4, 5 let)	(Verna »Kroj«)	1.950,00	1.500,00
Ženska halja »Najlon«	(Verna »Kroj«)	1.450,00 1.021,00	
Moški smučarski puli	(TPK Sežana)	2.350,00	1.470,00
Moške nogavice -»Hilton«	(Ključ-Šik)	150,00	100,00
Mercator
■•vttlvS
• • •-# r
• • • • • • • • • • .• • » UmA ur • • • • • • • • •
KRKA
želi zaposliti
Krka, tovarna zdravil, n.sol. o. Novo mesto
v tozd Zelišča delavca za opravljanje del na področju vzdrževanja proizvodnih obratov
Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo končano 3-letno poklicno šolo elektro smeri in dve leti delovnih izkušenj. Zainteresirane kandidate vabimo, naj pošljejo svoje ponudbe v roku 8 dni v kadrovsko službo Krke v Novem mestu, Cesta herojev 45.
priloga	dolenjske
-TONf.gtVC
lAKHVfEKTUimo vmst l PASI \ftJEVv tmVATOEV : IN Oci.AR.1LY RA • SLOVENSKEGA
PREBRALI
O francoskem pesniku Charlesu Baudelairu je našim bralcem težko povedati kaj novega, saj je v zavesti pesniškega ustvarjanja na Slovenskem prisoten že dobrih devet desetletij, čeprav smo prve prevode njegovih pesmi dobili mnogo kasneje. Pri tem začetniku moderne poezije, ki ga mnogi označujejo kot dekadenta, so dobili zglede tudi predstavniki naše modernet posebno še, ko so bili na začetku in so si še brusili svoj izraz. Poet, ki je čutil grozo pred življenjem in bil zavzet nad življenjem, je zlasti z zbirko »Rože zla«, s katero je I dosegel svoj ustvarjalni vrh, vplival i na tok pesniške misli cele vrste ustvarjalcev v različnih obdobjih, tako rekoč do današnjega dne. Moč njegove misli in izraza, kakor se kažeta v celotnem .Baudelairovem | opusu, lahko zdaj celovitej? spoz-| namo iz knjige, ki jo je uredila in ji spremno besedo napisala Marjeta Vasič. Urednica je v knjigo uvrstila I kakih 70 pesmi različnih prevajalcev (Ceneta Vipotnika, Boža Voduška, Jožeta Udoviča in Andreja
trije veliki
Bati se je bilo, da bodo neugodne gospodarske razmere še močneje pritisnile na založnike in jih prisilile k še večjemu krčenju knjižnih programov, kot se je sicer zgodilo. V mlinih negotovosti so se znašle tako posamezne knjige kakor tudi knjižne zbirke, med slednjimi celo tiste z daljšo tradicijo. O drugih, ki so bile že prej obsojene na občasno izhajanje, ker niti pri bralcih niso imele prave podpore, si je malokdo upal misliti, da bodo preživele. Tako je tudi za Liriko, knjižno zbirko Mladinske knjige, splahnelo skoraj vse upanje, da bo še kdaj prišla na svetlo, še posebej zato, ker je od izida zadnje knjige, ki ima zaporedno številko 52, minilo že kar precej časa. Zato imamo kar za nekakšno presenečenje, ko je Lirika pred kratkim spet ugledala beli dan in razveselila ljubitelje poezije s paketom, v katerem smo v slovenskem prevodu dobili Baudelaira, Elitisa in Mandelštama.
Capudra), kar priča o velikem zanimanju za Baudelr.ira pri nas.
Drugi pesnik iz paketa Lirike je grški nobelovec Odiseas Elitis, eden najznačilnejših in najizvirnejših predstavnikov sodobne grške poezije, ki jo poznamo predvsem po prevodih prof. Marijana Tavčarja. Povejmo, da je prof. Tavčar naš najzaslužnejši prevajalec iz novog-rščine, saj je presadil v slovenščino že kakih dvajset knjig grške književnosti, za zbirko Lirika pa pripravil izbor in prevod že prvega grškega nobelovca Seferisa. Elitisove pesmi smo v slovenskem prevodu prvič brali že pred leti, ko je prof. Tavčar pripravil antologijo grške lirike. V pričujoči izdaji, za katero je pesmi odbral avtor v sodelovanju s prevajalcem, pa se nam Elitisova poezija po zaslugi Marijana Tavčarja širše razgrinja, v različnih plasteh pesnikovega snovanja. Pri tem je potrebno omeniti, da Eli-tisov opus ni velik; resda je izdal več pesniških zbirk, vendar so to drobne knjižice, od katerih imajo »zajetnejše« po 50 strani. Poznavalci opozarjajo predvsem na pesnikov jezik in izraz. Pravijo, da v izvirniku zapoje z izjemno melodičnostjo, da pa je hkrati slovesen in ljudski. Tak kot sama poezija, premerjaj-oča človeške in pesniške izkušnje od najstarejših, starohelenskih časov do danes.
Po svoje najzanimivejši avtor v omenjenem paketu je ruski pesnik židovskega rodu Osip Emiljevič Mandelštam. Pesnik, ki je za Stalinove vladavine prišel navzkriž s politiko, bil obsojen in v zaporu tudi končal, je dolgo veljal za najhujšega sovjetskega oporečnika, zato je bila na nemilost obsojena tudi njegova poezija. Pesnika, ki je umrl leta 1938, star vsega 47 let, so uradno rehabilitirali šele leta 1956, vendar so smele njegove pesmi v Sovjetski zvezi iziti šele dobrih šest let kasneje. Malo zatem, leta 1965, smo nekaj Mandelštamovih pesmi lahko brali v slovenskem prevodu, ki ga je opravil Tone Pavček. Pričujoči izbor v prevodu in s spremno besedo Draga Bajta je pravzaprav prvi večji prevod Man-delštamove poezije, poezije pesnika, ki je bil duhovno povsem evrop-eiziran, po usmeritvi akmeist, zasidran nekje med simbolisti in futuristi, s katerimi je neusmiljeno obračunal, potem pa zavestno odšel v osamo. Živeč povsem izoliran, v nekakšni opoziciji s časom in ljudmi, si je gradil in zgradil svojski pesniški svet; zanj je bil idealni pesniški model sveta arhitekturni model, za katerega je značilna trdna gradnja v strogem zaporedju elementov. Sredi vsake pesmi je jedro, okoli katerega je naneseno pesniško tkivo. Brati je treba tudi tako imenovane podtekste — smi-
selno vgrajena dognanja z raznih delovnih področij, celo verze drugih pesnikov, ker se dostikrat šele tako razkrije tako imenovana ar-hitekturnost njegovega pesniškega sveta. Sicer pa je to že predmet posebnega eseja Tu zaključimo z mislijo, da prinaša knjiga poezijo, ki je do zdaj tako rekoč nismo poznali in pomeni srečanje z njo v več pogledih pravo presenečenje.
I.	Z.
o estetiki
Med mlajšimi marksisti, ki uveljavljajo marksistično estetiko kot podlago kritični misli o umetnosti, je vse bolj opazno ime Aleša Erjavca. Pred kratkim je Državna založba Slovenije ob denarni pomoči Kulturne skupnosti Slovenije izdala drugo Erjavčevo knjigo, v kateri se ta avtor loteva vprašanj estetike. Gre za knjigo »Estetika in epistemologija«.
V nji je Aleš Erjavec zbral več člankov in razprav, ki so nastajali ob različnih priložnostih in so bili objavljeni v različnih publikacijah, vendar se v knjižni izdaji povezujejo v zanimiv sklop razmišljanj o estetiki kot filozofski panogi, kot o teoriji posameznih umetnosti, hkrati pa avtor sega preko meja tako ali drugače uveljavljenega pojma in razširja razmišljanja na kritično preverjanje samega pojma, na zgodovino pojmov, govori pa tudi o tistih pomenih umetniških del, ki niso le estetski. Beseda torej teče o estetiki in epistemologiji, kot to jasno pove že sam naslov knjige. Povezovanje teh ravni je novost in prava vrednost te knjige.
Članke in razprave je avtor razdelil v štiri dele. V prvem so na poljuden način prikazani nekateri pogledi na značaj, mesto, vlogo in pomen estetike in marksizma, v drugem delu teče beseda o splošnih estetskih problemih, medtem ko se v tretjem estetska obravnavanja že prevesijo v epistemološka. Četrti del je najbolj filozofski, vsebuje pa dve razpravi: Ruski forrrtalizem in Arheologija Michela Foucaulta. Vsi štirje deli ne predstavljajo lete-matskih razdelitev, marveč tu-,di težavnostne stopnje, pri tem pa je zadnji del najtežji in za bralca najbolj zahteven, ker zahteva nekaj teoretskega predznanja in poznavanja del francoskega strukturalista Foucaulta.
MiM
iz izložbe
Slovensko ljudsko stavbno izročilo doslej ni bilo pogosto predmet strokovnih raziskav in obdelav, tako da lahko na prste ene roke naštejemo strokovna dela s tega področja, medtem ko imamo pomembnejšo stavbno kulturno dediščino precej bolj obdelano. Morda je temu nezanimanju botrovalo mnenje, da v tovrstnem ljudskem izročilu ni stvari, vrednih obdelave, morda je svoje odigrala tudi drugačna usmeritev zanimanja, pomanjkanje možnosti in denarja. Vsekakor šele v zadnjem času opažamo porast zanimanja za ljudsko stavbno izročilo, o čemer priča tudi nedavni izid izredno lepo oblikovane in reprezentativne monografije Toneta Cevca »Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem«. Knjigo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, založila Državna založba Slovenije, finančno pa je izid podprla Kulturna skupnost Slovenije.
Tone Cevc je v knjigi podal kulturnozgodovinski in etnološki oris občasnih bivališč in gospodarskih poslopij na Slovenskem in tako predstavil značilnosti te arhitekture, katere korenine so zasajene gjoboko v slovanska in staroselska tla. Gradivo zanjo je ob pomoči sodelavcev zbiral več let, pri tem pa je raziskave usmeril predvsem na alpski svet in del Slovenskega primorja. Tako so Dolenjska s Kočevskim, Bela krajina, Posavje in Prekmurje ostali neobdelani. Res je sicer, da morda na teh predelih tega izročila ni toliko, je pa le škoda, da je avtor izpustil obširne predele kočevskih gozdov in Gorjancev, kjer so oglarji in drvarji gotovo gradili svoja občasna bivališča.
Cevc je najprej obdelal pastirska, drvarska in oglarska naselja teh značilnosti ter občasnih bivališč, nato se v knjigi loteva prikaza gradnje in konstrukcije, stavbne opreme, prostorov in njihove uporabnosti, opreme pa tudi estetskih elementov, ki so se pojavili na teh sicer preprostih stvareh. Po ugotavljanju virov slovenskega ljudskega stavbnega izr-
očila načne pereče vprašanje varstva tovrstne arhitekturne dediščine. Osrednji del knjige sklene s tipologijo zavetišč, pastirskih hišic, gospodarskih poslopij na senožetnih planinah, pastirskih koč na visokih planinah in drvarskih ter oglarskih koč. Temu slede opombe z navedbo uporabljene literature. Slovar narečnega in strokovnega besedja s seznamom zemljepisnih imen in povzetkom v nemškem jeziku zaokrožujejo to znanstveno delo.
Nikakor ne smemo prevzeti prispevka Janeza Suhadolca in tiskarne Ljudske pravice, ki sta poskrbela, da je knjiga po svoji opremi, grafičnem oblikovanju in tisku v samem vrhu slovenske knjižne produkcije.
Ker je Cevčeva monografija napisana v poljudnem, razumljivem jeziku, bogato opremljena s slikovnim gradivom in obravnava domačo temo, se najbrž ni bati, da bi ne zamikala tudi nestrokovnjaka. Za strokovnjake pa predstavlja poziv in pobudo za podobno predstavitev poljedelskih, vinogradniških in solinarskih stavb.
M. MARKELJ
PRIROČNIKI
svetovna
književnost
Književnost je področje, ki je bilo doslej deležno največje pozornosti v sklopu malih leksikonov Cankarjeve založbe. Po zvečine literarnoteoretični, že nekajkrat dopolnjeni in ponatisnjeni »Literaturi« je izšla »Slovenska književno-
st«, zdaj je že mogoče kupiti še »Svetovno književnost«, napovedan pa je tudi leksikon »Jugoslovanske književnosti«. Za zadnje tri je treba posebej poudariti, da so v celoti delo slovenskih poznavalcev; podobni nemški Herderjevi leksikoni, ki so bili neogibna podlaga za domala vse druge v slovenski iz-
daji, so tukajšnjim proučevalcem književnosti služili le za vzorec.
V leksikonu »Svetovna književnost« je Ksenija Dolinar obdelala okoli 2000 gesel, se pravi prav toliko imen svetovne književnosti od začetkov do zdajšnjosti. V geslih so na kratko, a dovolj pregledno obdelani pisci v ožjem pomenu besede, to so pesniki, pripovedniki in dramatiki iz vseh koncev sveta, največ pa iz nam bližjih kulturnih krogov. Gesla, v katerih najdemo osnovne podatke o književnikih, dopolnjuje nad 800 preglednic s seznamom glavnih del pomembnejših piscev, naslovi so podani v izvirniku in slovenščini, z letnico prvega izida, izvemo pa tudi za morebitne slovenske prevode.
Kakršen je, je pričujoči leksikon dobrodošel za približno seznanitev z življenjem in delom dolge vrste ljudi, ki so »spisali« svetovno književnost, avtorica, ki je pri sestavljanju uporabljala številne vire, pa v uvodni besedi opozarja, da je črpala tudi iz gradiva, kolikor je že pripravljenega za veliki slovenski leksikon o svetovni književnosti.
Ker smo že pri leksikonih, naj zapišemo še to, da je v zbirki Literarni leksikon, ki jo za SAZU zalaga Državna založba, izšel že 23. zvezek, v katerem Denis Poniž podrobno razčlenja t. i. konkretno poezijo.
D. R.
kuhajmo z burdo
Iz nekega poročila o nedavnem frankfurtskem knjižnem sejmu smo izvedeli, da celo največji prikaz knjižne bere na svetu odraža dejstvo, ki ga že dokaj let opažamo tudi na Slovenskem. Namreč to, da se založniki čedalje manj ogrevajo za leposlovje, bolj se zanimajo za dokumentarne, zlasti pa za t.i. praktične knjige. S tem založniki kajpak strežejo okusu, da ne rečemo zahtevam bralstva, v omenjenem poročilu pa je nakazano, da to počnejo s številnimi knjigami o vračanju k naravi, o gojitvi rastlin, o psih, konjih, da ne naštevamo še naprej, pri čemer kuharskih knjig ne bi smeli omeniti nazadnje. Slednjih tudi slovenski knjižni trg premore že precej, pri Državni založbi pa so jim pred Frat-kim dodali še eno: »Kuhajmo z Burdo«, pod naslovljeno s »500 izbranih receptov za vsak dan«.
Za razliko od mnogih tovrstnih praktičnih knjig v pričujoči uvodoma ni nič modrovanja o tem, kaj so
DEVET GLASOV DESET LET
Konec prejšnjega tedna so se v avli ribniške osnovne šole kdove že katerič zlili glasovi noneta Vitra v ubrano, občuteno pesem, le da so bili tokrat glasovi malo bolj svečani, malo bolj vzneseni, saj .so s pesmijo počastili desetletnico delovanja. Deset let sicer ni prav veliko, a če se desetina napolni z uspehi, priznanji, ljubiteljsko zagnanostjo, potem dobijo ta leta pomembno tehtnost, ki je ni mogoče prezreti.
Novembra 1974 je glasbena pedagoginja Bernarda Kogovšek na osnovni šoli Ribnica zbrala iz mladinskega pevskega zbora devet pevk in ustanovila nonet, ki se je leta 1977 krstil z imenom Vitra, se pravi po osnovnem elementu ribniškega rešeta. Nonet se je prvič predstavil javnosti za dan žena 1975, natančno leto kasneje pa je imel že prvi celovečerni koncert.
V desetih letih je zbor skupno nastopil 181 -krat, od tega je imel 19 celovečernih koncertov, največ v Ribnici (6), po dva v Kočevju, cerkvi pri Novi Štifti, pri zamejskih Slovencih (Dolina pri Trstu, Ricmanje) in v Bosni (Bužim), ostale pa drugod po Sloveniji, S po več kot tremi pesmimi jp nonet sodeloval na 32 koncertih, in proslavah, največ po Sloveniji, avgusta letos pa nazadnje tudi v Bistrici ob Zili na srečanju z zamejskimi zbori. Za oddaje radia m televizije je zbor snemal 13-krat.
Za svoje nastope je nonet vedno požel veliko priznanja poslušalcev, kritikov in tudi glasbenih strokovnjakov. V Stopu so decembra 1982 njegovo petje ocenili kot občuteno in dostikrat tudi tehnično zahtevno. V Primorskem dnevniku (junij 1983), da je to eden najkvalitetnejših zborov, ki je zadnja leta nastopal v občini Dolina (Vitra pa se jim je predstavila z repertoarjem skladb iz renesančnega obdobja, črnskimi duhovnimi pesmimi, slovenskimi' umetnimi in ljudskimi pesmimi ter pesmimi drugih narodov).
Kočevski profesor glasbe in skladatelj Miloš Humek je pevkam po koncertu v cerkvici pri Novi Štifti (ta koncert so izvajale skupaj z organistko Angelco Tomanič) juli-. ja 1980 napisal, daje bil ta koncert enkratno
doživetje za pevke in poslušalce. 2e leto prej pa jim je po skupnem koncertu s kvartetom Vre čestital, ker so dale poslušalcem nekaj tako lepega, da se ne da izraziti z besedami. »Izbira programa, izobrazba glasov, prednašanje, vse je bilo na višini, kot si jo le moremo želeti. Občudujem vaše sposobnosti in blagrujem pevke, ki imajo tako požrtvovalnega pevovodjo!« je prof. Humek med drugim zapisal v svojem pismu Bernardi Kogovšek 10 junija 1979.
Posebno priznanje nonetu Vitra in dirigentki je gotovo pismo, ki ga je 30. marca 1982 pisaL skladatelj Radovan Gobec in v katerem med drugim pravi, da se je ob poslušanju noneta odločil, da jim bo poslal kako svojo skladbo, ker je prepričan, da jo bodo izvedle vzorno. In resjimjeposlaldve: »Goski« (scherzo) in »Ne ouri« (globoko občutena prekmurska pesem in nalašč pisana za taka dekleta, kot pojejo v Vitri). Nonet je obe skladbi tudi uvrstil v svoj program.
Že vse od začetka vodi nonet prof. Bernarda Kogovšek. Danes pojejo v njem Mirjam Klemenc, Marjana Benčina Martina Zbašnik, Eda Štanfelj, Mira Kordiš, Iva Lovšin, Irma Nosan, Mojca Šipka in Vika Petrovič. Ob desetletnici pa naj se spomnimo še nekdanjih pevk. To so: Marta Benčina, Andreja Klun, Mateja Voljč, Jasmina Melkič, Snežana Stefanovski in Tea Lavriv.
Ob zaključku naj zapišemo le še, da je nonet Vitra prejel za svoje nastope mnoga priznanja, med temi letos, ob 10-letnici obstoja, tudi najvišje priznanje občine Ribnica — »Urbanovo nagrado«.
JOŽE PRIMC
jedi, pijače, lonci in še kaj, ampak preglednemu stvarnemu kazalu takoj sledijo recepti za t.i. uvodne jedi, solate pa hladne plošče, za juhe in omake, za ribje in jajčne jedi, za meso, divjačino in perutnino, za priloge, glavne jedi in enolončnice pa sladice, kolače, torte in drobno pecivo, končno še za pijače. Vse recepte, opremljene z vsemi podatki o potrebnih sestavinah in načinu priprave posamezne jedi ali pijače, dopolnjujejo barvne slike dobrot, ki jih je pripravila mojstrska kuharska roka.
Petsto receptom sledi kratka preglednica, koliko kalorij vsebuje kaj, še bolj skopa, a vseeno dovolj poučna je kuharska abeceda o raznovrstnih načinih priprave jedi, pred abecednim kazalom vseh obravnavanih jedi in pijač pa najdemo še poglavje z zgovornim naslovom »Na pomoči«; v njem je nekaj nasvetov, kaj storiti, ako nam jedi ne uspe pripraviti, kakor smo želeli. Tako smo za krompir, ki seje razkuhal, deležni nasveta, naj iz njega naredimo pire.
Dober tek!
D. R.
Priloga dolenjskega lista,
iTj	V	e,	^	\
PONEKOD PA ČAS STOJI
Na Ještovcih vlada mir. Mrak se tiho splazi skozi priprta vrata v pzko vežico, mimo odprtega ognjišča v izbo, na topli zapeček, kjer v teh hladnih jesenskih večerih dolgo druguje z ostarelim Alojzom. Skoz okence edinega bivalnega prostora v hiši prihaja zvečer le malo svetlobe, miru v tej dolini in v Ucmariovem domu ali po domače pri Škufcovih pa nikoli ne zmoti glasba in govor radijskega aii televizijskega sprejemnika, in mraka, ki le redko zapusti kotičke njihovega doma, nikoli ne preseka ostra luč električne žarnice. Le stara stenska ura enakomerno šteje sekunde, vendar se ti zdi, da so tukaj, v tem samotnem domu, mnogo daljše, da ura še vedno meri čas, ki pripada nekemu drugemu, preteklemu stoletju. Starožitna kmečka idila je to, kakršno bi sodobni človek, ki mu stres modernega življenja nenehno para srce, moral kdaj pa kdaj okusiti, da bi se iz pehanja povrnil v tirnice svojega izvora. Za tiste, ki jim je ta idila vsakdanjik, pa je tudi breme. Občutijo jo le kot revščino, iz katere klešč ne vidijo izhoda.
»Pred kakimi tridesetimi leti sem se priženil sem,-pripoveduje Alojz Ucman s svojega zapečka. »Žena je bila petnajst let mlajša od mene in je imela že prej enega otroka. V zakonu so se nama rodili še trije. Tudi njena starša sta bila še živa. Da, da, malo stiske je bilo.«
. Tast je bil nekoliko starokopiten. Zadovoljen je bil s tem, kar je bilo, in novotarij ni preveč čislal. Zato je tudi takrat, ko je v to gorjansko Podgorje — Ucmanova domačija je nekje med Gabrjem in Dolžem, čeprav je nad vrati hišna
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
številka Dolža — prišla elektrika, to zavrnil. Njegovo nezaupanje pa sedaj, dolgo po njegovi smrti, tepe naslednike. »Hotel sem zidati, popravljati, modernizirati,« se spominja Alojz, »pa nisem imel moči niti denarja. Nekaj hektarjev zemlje imamo. Vso bolj hribovito. Komaj da pridelamo nekaj hrane zase in za kravico, ki jo uporabljamo za molžo in za vleko voza. Košnjo moramo jemati v najem in jo tako ali drugače odslužiti, prav tako je s kurjavo, saj nimamo lastnega gozda. Pot do nas pa je bila vseskozi tako slaba, da se nobene gradnje tako ali tako ne bi mogei lotiti. Šele sedaj, ko je v bližini zraslo še nekaj zidanic, se do nas lahko pripeljete z avtomobilom. Čim so otroci tako zrasli, da so pokukali iz šolskih klopi, so izginili v dolino. Domov v ta odročni kraj poredko pridejo. Tako smo z ženo in še z enim sinom večinoma sami. Električne napeljave tudi sedaj ne bomo zmogli, če nam nihče ne bo pomagal. Še dobro, da je v bližini hiše studenec. Vsaj vodo imamo:«
Mrak se gosti v temo in Alojza na zapečku je komaj še slutiti, ko razpreda svoje spomine: »Rodil sem se na Vrheh pred štiriinsedemdeseti-mi leti. Doma sem pomaga! na kmetiji. Bil sem »stric«, tako kot mnogi kmečki fantje, ki so ostali doma poleg gospodarja. Pomagal sem pri vseh delih. Zaposlitve takrat ni bilo. Med vojno sem večkrat vozil za partizane s tega konca Podgorja tja v Konec in na Pristavo. Bili smo revni in tudi pozimi sem moral največkrat hoditi bos. Šele ko sem aprila štiriinštiridesetega stopil med partizane, sem dobil prve dobre čevlje. Z Levstikovo brigado sem bil pri Žužemberku, v Ribnici, na Ilovi gori, v Šentvidu. Konec junija sem bil pri Šentvidu ranjen in ujet. Belogardisti, med njimi je bilo nekaj podgorskih domačinov, ki so me prepoznali, bi me s puškinim kopitom skoraj ubili, pa so me rešili Nemci/Odvlekli so me na sojenje v Ljubljano, od tam pa s transportom hkrati s tisoči drugih Slovencev v delovno taborišče v Nemčiji. Znašel sem se v avionski tovarni v bližini Dresdena. Ker sem delal pri sestavljanju avionov, sem še kar nekako shajal. Sicer pa je bil to pravi pekel: Zavezniški avioni so dan ža dnem v valovih bombardirali mesto, dokler je še stal kamen na kamnu. Naših barak pa so se izogibali, saj so vedeli, da smo v njih ujetniki z vseh koncev sveta. Strahu pa smo le veliko prestali. Malo pred koncem vojne so me zopet strpali na vlak in poslali nazaj v Ljubljano. Malo pred ciljem je tudi ta transport obtičal v razbitinah. Zavezniki so z letali takozmitraljirali lokomotivo in vagone, ki so se iztirili, da od njih ni kaj dosti ostalo. Jaz sem med rafali, ko so žagali vrhove dreves, bežal po gozdu in se rešil. Nihče me ni več iskal. Tako sem jo kar peš mahnil domov in prišel v domače Podgorje, ko je že bilo konec vojne.«
Kot kmečki upokojenec dobiva Alojz nekaj več kot štiri tisočake mesečno, približno en tisočak dobi pa še borčevske pokojnine. Kako družina s tremi odraslimi člani živi od petih tisočakov mesečno, ga nisem spraševal. Skromnost je bila že od nekdaj podgorska vrlina, za najnujnejše pa se morajo pač udinjati srečnejšim sosedom. Nekaj pa je jasno: brez pomoči skupnosti bosta v domačiji na Ještovcih še dolgo samevala srednjeveški mrak in mir.
TONE JAKŠE
MLIN, KI MELJE SAMO ŠE SPOMINE
Mnogim ljudem je Krupa še do nedavnega pomenila življenje, nekaterim tudi kruh, čeprav je bil težko prislužen Toda življenje v Krupi počasi usiha in tudi ob reki je postalo negotovo. Čeprav tamkajšnji prebivalci še ne vedo natanačno, kaj jim bo prinesla zastrupitev reke s PCB, pa se močno zavedajo, da prav gotovo nič dobrega. Nihajo med negotovostjo, razočaranjem in celo besom. »Ne vidim prave prihodnosti, postajam ravnodušen, pravzaprav mi je že skoraj vseeno, kako bo s krajem, ki sem ga imel tako rad in kamor pravzaprav še vedno najraje »zahajam,« pravi Milan Jurejevčič iz vasi Krupa ter misli pri tem na mlin in žago doli ob reki, le kakšnih sto metrov od izvira nekdanjega belokranjskega bisera.
Jurejevčičev mlin sicer ne melje več: pred tremi leti se mu je polomilo mlinsko kolo, a še preden ga je Milanu uspelo popraviti — ne zato, da bi ga uporabljal, ampak zato, da bi mlin obdržal nekdanjo zunanjo podobo — je zvedel za zastrupitev Krupe. »Sedaj sem zgubil vso voljo,« pravi Milan ob pogledu na mirujoče Rolo. Toda notranjost mlina je še vedno takšna kot takrat, ko so kamni mleli zadnje zrnje. »Večkrat v njem obujam spomine, ga ppmetem, počistim. Več posluha bi morala imeti naša družba do takšnih stvari, ki so tako rekoč že preteklost,« pove otožno o svojem malem »muzeju« Jurejevčič. 2aga še vedno žaga, vendar v glavnem za domačine in predvsem zato, da Jureje-včičeva domačija ob Krupi ne ostane popolnoma zapuščena.
Mlin in žago venecijanko je Milanov očim Hlu-parjev Janez postavil pri izviru Krupe na pragu tega stoletja. Ko je leta 1940 očim umrl, je moral tudi šibki Milan poprijeti za delo, čeprav so imeli mlinarja, žagarja, hlapca in deklo. Čeprav so imeli dva »gatra«, torej dve stojali za liste, je šlo delo počasi, kajti v vsakem stojalu je bil vpet le po en list. Da je sežagal štiri metre dolg hlod s premerom 40 centimetrov na colarice, je preteklo dve uri. Prav zaradi počasnega dela je prečul marsikatero noč. Spominja se, da so med vojno žagali in mleli tudi za partizane, saj v širšem okolišu ni bilo ne žage ne mlina. Okupator je sicer bdel nad njihovo domačijo, a so jo tako partizani kot Jurejevčičevi v glavnem srečno odnesli.
Leta 1948, ko se je Milan oženil, je od mame prevzel gospodarstvo. Žago je preuredil na štiri liste, vendar jo je moral tako kot vsi ostali žagarji v Sloveniji zapreti, češ da je pri venecijanki premajhen izkoristek lesa. Ker tudi mlin na kamne ni sledil siceršnjemu napredku, so odpustili pomočnika, Milan si je našel zaposlitev v semiški Iskri, kajti mlinsko kolo se je vrtelo le še občasno. Pred 14 leti so mu le dovolili popoldansko žagarsko obrt, in četudi sta mu žaga in 'mlin nekdaj dajala vsakdanji kruh, mu danes ne gre za tiste dinarje, ki jih zasluži ob Krupi. Želi le, da življenje tam doli pod vašjo le ne bi popolnoma zamrlo. Kot utapljajoči zadnje rešilne bilke se Milan oklepa te žage, se zateka v mlin, obuja spomine. »Spomini so lepi, le sedanjost je kruta,« pravi. Še toliko lepši na mlin, v katerem so imeli do leta 1951 še šest parov kamnov in stope, vsak par pa je imel svoje vodno kolo. Potem so mlin preuredili na štiri pare kamnov in eno mlinsko kolo. Ve, da bi moral takrat, ko je moral žago zapreti, mlin modernizirati, a ni bilo denarja. Dokler še ni bilo valjčnih mlinov, je imel Milan sicer dovolj dela, potem pa vse manj. V tistih zanj zlatih časih so nosili v mlin iz celotnega semiškega konca. Bližnji osebenjki so prinašali vrečo kar na hrbtu, privezano z vrvico. »Takrat je vsak dobil svojo moko. Za en mernik, torej 25 kilogramov, so čakali eno uro. Niso plačevali z denarjem, ampak v zrnju. Od 100 kilogramov pšenice smo v mlimu obdržali 10 kilogramov, od centa koruze pa 9 kilogramov- zrnja- Pri kmetih je veljalo pravilo, da
mora biti vreča, tudi ko jo nesejo iz mlina, polna, kar je pomenilo, da mora biti moka rahla,« pripoveduje Jurejevčič.
Za takšno moko pa je moral biti kamen lepo skle-pan. »Pšenični« kamen, ki je mlel belo moko, so klepali vsake tri dni. »Črni« kamen, na katerem so mleli koruzo ali mešanico ječmena, ajde, pšenice, ovsa, ki so jo uporabljali za prašiče ali za zmesni kruh, pa sp klepali le enkrat na teden ali celo na dva tedna. Zgornji kamen, ki je tehtal okrog 250 kilogramov, so odstranili, nato pa obe ploskvi, ki sta drobili zrnje, namazali z mokrim ogljem. Povsod tam, kjer so se pokazale črne lise, so morali s; klepcem — to je železen, na obeh straneh ošiljen' »svinčnik«— delati jamice. Milan, njegova žena in mati so kamen sklepali v eni uri. Čeprav so imeli po deset klepcev, pa so jih morali skoraj vsak teden nositi h kovaču v Gradac, da jih je znova ošilil. V začetku so morali zgornje mlinske kamne odnašati ročno oziroma s pomočjo zagozd, pozneje pa je eden Milanovih žagarjev naredil pripravo, s katero so »odnesli« kamen vstran. Sicer pa so tudi vso leseno opremo za mlin naredili na lastni žagi.
Milanova žaga je delala^e od oktobra do junija! Slap, kakor pravijo Belokranjci jezu, je spodaj puščal, zato je bilo premalo vode za žago in mlin. Spominja pa se Jurejevčič, kako je njegov napredni očim postavil tudi agregat, s pomočjo katerega so osvetljevali okrog 60 gospodinjstev v štirih sosednjih vaseh. Med vojno so partizani uporabljali dinamo tudi za polnjenje akumulatorjev, s Hluparjevo elektriko pa so si svetili tudi v Semiču in v bolnici na Črešnjevcu. Leta 1946 so Milanu pustili potrdilo, njegovo »elektrarno« pa menda odnesli v neki ljubljanski muzej.
Čeprav Jurejevčičevi 13 let ne živijo več ob Krupi, ampak v vasi Krupa, gre Milan vsak dan k vodi, četudi nima dela na žagf. Gleda in razmišlja: še konec letošnjega aprila je jedel ribe iz Krupe, maja pa pil vodo iz reke, iz reke, ki naj bi dajala vodo velikemu delu Bele krajine, iz reke, ki je imela vedno, pozimi ali poleti, 11,5 stopinj Celzija. A sedaj, le nekaj mesecev ptTtistem, njegov korak na poti na žago večkrat razočarano obstane, kot je obstalo vodno kolo na njegovem mlinu, ki zaman čaka popravila.
M. BEZEK
NAGRADA BARŽIČU
NINO BARŽIČ iz Novega mesta je izžrebanec zadnjega žrebanja. Kot nagrado mu bomo te dni poslali roman Aleksandra Tišme »Uporaba človeka«, ki ga kritiki uvrščajo med pomembnejša dela sodobne jugoslovanske književnosti in je zanj pisatelj prejel več nagrad. Pri branju te knjige se človek notranje bogati. Rešitev te križanke pošljite najkasneje do 30. novembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,^ Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Izžrebanca ^čaka lepa knjižna nagrada.
444I44J4IJTTT!
prgišče
Naša pamet je na naravnem področju pogostoma v zadregi.
./. JANŽEKOVIČ
Samo tisti živi. ki uživa življenje.
MENANDER
Če želiš biti ljubljen, potem ljubi!
H EKA TON
Želeti se pravi pričakovali.
S ULE Y-PRUDHOMME
Vsako zlo se rojeva iz omejene misli in povprečnega čustva.
M. MAETERLINCK
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
				METER	PODROČJE VLADAVINE IMAMA	PRESTOLNICA DOLENJSKE	NEKDANJI RODOVI V ITALIJI	SOMBOR	NAMIZNO PREGRIN- JALO	NESESTAV- LJENOST	r* REVA	TKALSKI . IZDELEK	DL
				►									OL
				POTNIŠKI VAGON Z LASTNIM POGONOM									RAZISKOVALEC JAM
				IGRALKA GARDNER				TOČILEC/ PLANOTA V BiH					
/ egi 1 4 ^ ~ • J				POMOL/ MIT. IND. PRINC					ZlLA DOVODNICA /SUKANEC				
				►							IMMANUEL KANT/ SVETOPIS. PREROK		
TONA		KALUP	GR. BOGINJA NESREČE/ PRITOK RONE				KONEC HLODA/ VOGAL						
M. IME					ŠAHIST GLIGORIČ/ KEM. ORG. SNOVI								
lEL OBlTAZfl				PESNIK ZUPANČIČ/ FR. TEROR. ORGANIZAC.					SARAJEVO/ ČEBELJA TVORBA			KURIR	ORJENT. PRAŠEK ZA LASE
MISELNI VODJA NAZORA								MOČAN PRIJEM/ GR. ČRKA					
SULTANOVA PALAČA						DOBA				JAP. OENAR			-
OL	VRATA V PLOTU					GREZILO				KRILO RIM. LEGIJE			
Iz davne zore človeštva
V Keniji so našli doslej najpopolnejše okostje človečnjaka, ki je živel pred 1,6 milijona let
Živali — reševal ke življenj
Presajanje živalskih organov in tkiv na človeka — Pavijani so primerni darovalci ______—	Devet	mesecev	z	opičjo	ledvico	—	Začasno	jetra	šimpanza
Nedavni kirurški poseg, s katerim so zdravniki rešili življenje dva tedna stare deklice tako, da so ji namesto hudo okvarjenega srca vsadili srce enoletnega pavijana, je zbudi' hudo različne odmeve, od navdušenja pa do zgražanja, od sprejemanja tovrstne medicinske prakse pa do popolnega zavračanja. Vendar pa poseg, kakor je vsekakor uspešen in izjemen, ni nekaj, kar bi bilo v zgodovini medicine nepoznanega. Človek si pri živalih že dolgo sposoja nekatere dele njihovih organov in tkiva, medicina pa se že skoraj stoletje dolgo resno trudi, da bi premostila prepad, ki zeva med človekom in živalmi, vsaj kolikor se to presajanja tiče.
, Kirurgi že dolgo uporabljajo nekatera živalska tkiva pri svojih posegih. Čreva koz so se izkazala kot odlično sredstvo za nekatera kirurška šivanja, kožo prašičev šo večkrat uspešno Uporabili kot začasno nadomestilo hudo opečene kože pri ljudeh, kosti in kite krav pomagajo delno nadomestiti te dele pri težkih ponesrečencih. Tudi v človekovo srce so v dosedanji kirurški praksi vsajali dele živalskega tkiva. Dele kravjega osrčnika uspešno uporabljajo pri kirurškem popravilu srčnih zaklopk pri človeku, medtem ko kirurgi nasploh pri starejših pacientih raje vsadijo prašičjo srčno zaklopko kot zaklopko iz umetnih mas. Statistika kaže, da so v zadnjih 14 letih vsadili prašičje zaklopke več kot 100.000 srčnim bolnikom.
Res pa je, da so presajanje celih organov poskusili le poredkoma. Zadeva je namreč neprimerno bolj zapletena kot takrat, ko gre le za dele tkiv. Medicina pozna danes tri stopnje presanja: homo-grafijo, ko gre za presajanje organov iste živalske vrste, heterog-rafijo, ko presajajo organe med zelo sorodnimi živalskimi vrstami, in ksenografijo, ko gre za presajanja organov med manj sorodnimi vrstami. Slednje velja kot strokoven naziv tudi za presajanje živalskih organov v človekov organizem.
Medicinski raziskovalci že desetletja dolgo delajo poskuse s presajanjem organov med sorodstveno bolj oddaljenimi živalskimi vrstami. Opravili so precej poskusov s presajanjem ledvic med kozami, prašiči, ovcami in opicami že v začetku tega stoletja, pri tem pa so prišli do zelo koristnih spoznanj.
Kaj je važnor-po kakšni poti si kdo išče resnico? Po eni sami poti ni mogoče prodreti globoki skrivnosti do dna.
. A, S. EUSEBIUS
Laže je prešteli lase kot pa strasti in vzgibe srca.
A. AVGUŠTIN
Etika je nadomestilo za dejansk o družbeno prakso.
T. MASTNAK
Tisti, ki znajo dobro govoriti, govorijo jedrnato.
E. M. VOS LOJE VEKI
ki so služila kasnejšim presajanjem človeških organov. Vendar se jim ni posrečilo, da bi bile operacije kaj prida uspešne, zato so jih čez čas opustili.
Zanimanje za presajanje živalskih organov se je prebudilo, ko sta v šestdesetih letih dr. Keith Reemtsma in dr. Thomas Starzl začela z izpopolnjenim presajanjem opičjih ledvic na človeka. Prvemu je uspelo izvesti šest uspešnih presaditev šimpanz.ovih ledvic. drugemu pa kar 12 transplantacij pavijanovih ledvic obolelim pacientom. Resje, da so se vse te presaditve pokazale kot ne dovolj uspešne, vendar je oba strokovnjaka presenetilo, ker so v nekaterih primerih živalske ledvice delovale nepričakovano dolgo v človeškem telesu. Simpanzo-va ledvica je delovala najdlje dva meseca, pavijanova pa kar devet mesecev, nakar je pacient, ki so mu ledvico vsadili, umrl zaradi infekcije.
Oba kirurga sta presajanja živalskih organov na človeka po teh poskusih opustila, vendar sta’ z nekaj drugimi strokovnjaki še nadalje proučevala presajanje organov med različnimi živalskimi vrstami, da bi tako raziskala vprašanja imunološkega sistema v živih bitjih. Odkrila sta, daje uspešnost presaditve odvisna od treh činiteljev: krvne skupine, ce-
lične reakcije in tipizacije tkiva. Bolj ko se vsi trije skladajo, bolj uspešna je presaditev. Izkazalo sc je, da so človeku najbližji šimpanzi. gorile in orangutani, vendar pa so se pokazali kot zelo zanimivi tudi pavijani, ki so v tem pogledu sorodstveno dlje, vendar imajo sestavo svojih organov zelo podobno človeški, prav tako pa je pri njih izslediti tri krvne skupine: A, B in AB.
Leta 1968 je dr. Joseph Fortner v .New Yorku opravil dokaj nenavaden poseg: enaindvajsetletni bolnici, ki je umirala za rakom na jetrih, je poskusil razstrupiti in obnoviti jetra tako, da je njen krvotok speljal preko jeter živega pavijana, medtem pa so si njena jetra nekoliko opomogla. Dekletu je tako podaljšal življenje za dva meseca.
Ta in še nekateri drugi dosežki — gotovo je najimenitnejši zadnja presaditev srca — kažejo, da je v živalskem svetu najprimernejši darovalec organov pavijan. Teh opičje v nasprotju z gorilami, šimpanzi in orangutani, ki so enako ali še bolj primerni kot darovalci, veliko. V divjini te živali niso ogrožene. Kljub temu so v San Antoniu zgradili farmo pavijanov, kjer jih živi zdaj okoli 2.500. Vsako leto jih dve stotniji žrtvuje svoje življenje za znanost in za zdravje ljudi.
Prazni okvirji v galeriji naših najbolj zgodnjih prednikov dobivajo svoje vse bolj popolne podobe. Pred kratkim je iz Kenije prišla novica, tla so raziskovalci našli fosilno okostje človečnjaka, ki je živel pred približno 1,6 milijona let. Znani antropolog Rio hard Leakev in profesor celične biologije Alan Walker sta v kamnitem bregu reke Nariokotome našla najprej del fosilne lobanje, nato pa še skoraj celotno okostje Homo erectusa. Tako ima znanost na voljo, da prouči najpopolnejše okostje tega davnega človekovega prednika in zve kaj novega o življenju ob zori človeštva.
Fosil je dobit kataložno številko WT 15000 in pod tem imenom je zaenkrat poznan. Najbrž se ga bo prijelo kakšno pri-Ijudnejše ime, kot seje fosila,ki ga po svetu poznajo pod imenom Lucv. WT 15000 spada v vrsto človečnjakov, ki so živeli po votlinah in savnah Afrike in se razširili v Azijo. Znana sta pekinški človek in javanski človek, katerih fosilne ostanke so odkrili na prelomu stoletja oziroma pred zadnjo vojno. WT 15000 ju prekaša po ohranjenosti in bo zanesljivo prodrl v šolske učbenike.
Hominid je bil telesno bolje razvit, kot so strokovnjaki doslej predvidevali. Izkazalo seje tudi,daje bil po postavi precej višji. Doslej so antropologi menili, da so bili praljudje visoki manj kot poldru-
Ubogi koala
Je ljubka žival zapisana gotovemu poginu?
Ljubki mali drevesni medvedki, ki po cele dneve prežde v krošnjah evkaliptusov. prežvekujoč mlado listje, so se znašli na črni listi ogroženih živalskih vrst. Vse več teh živalic najdevajo crknjenih ob vznožjih dreves ali jih vidijo brezvoljno poginjati na drevesih. Kaj je z. njimi?
Kot ugotavljajo avstralski veterinarji, ki so problem raziskali, je koale napadel parazit hlamidija. Ta mikroorganizem povzroča pri medvedkih slepoto, pljučnico, neplodnost in smrt.
Strokovnjake je to odkritje presenetilo: saj bi se žival teh parazitov moraia sama ubraniti, zato domnevajo, da gre za globlji, vzrok poginjanja teh živih avstralskih simbolov. Domnevajo, da so živali močno oslabele zaradi stresov, ki jih doživljajo, ker njihovo naravno okolje propada, ker so motene in omejene.. Prava rešitev bi bila. kot opozarjajo tudi varstveniki narave, pogozditev izsekanih površin. Zaenkrat pa le pripravljajo cepivo, s pomočjo katerega naj bi koale rešili pogina.
Ni več skrit
Povzročitelj vnetja jeter ni več skrivnost
Virusnega vnetja jeter, hepatitisa. je pri nas še zelo veliko, ker higienske razmere povsod še vedno niso dobre. Vendar pa je te nevarne bolezni precej tudi v razvitih državah, kjer bi težko govorili o slabih higienskih razmerah. Tako v ZDA vsako leto zboli okoli 100.000 ljudi za hepatitisom, krivec pa je v 90 odstotkih' primerov krvna transfuzija.
Znanstveniki poznajo dva povzročitelja — virus A in virus B, vendar pa so pogosto pred dejstvom, ko ugotovijo virusni hepatitis, a preiskava pokaže, da ne gre za nobenega od omenjenih virusov. Na deluje torej še tretji, skrivnostni virus.
Prav tega škodljivega skrivnost-neža so pred kratkim razkrinkali. Dr. Robert Geretv in njegovi sodelavci so odkrili, da gre res za posebno vrsto virusa, ki mu pravijo retrovirus. Imena mu zaenkrat še niso dali, a poznajo ga. To pomeni, da bo mogoče preventivno pregledovati kri in preprečiti razmeroma številne okužbe zaradi krvne transfuzije. Metodo pregleda krvi in ugotavljanja hepati-tičnega retrovirusa bodo izdelali v enem letu.
gi meter, WT 15uuu pa je se neicaj višji, kot so v poprečju dandanašnji ljudje. Strokovnjake je presenetilo tudi to. da je po anatomskih z.načilnostih želo podoben modernemu človeku.
»Razočarani bodo tisti, ki mislijo, da so bili praljudje smešne pojave. Zelo človeški so bili in to preseneča. Pred poldrugim milijonom let so tam doli hodili čisto pravi ljudje,« pravi Laekey.
Tudi po velikosti se lobanjska votlina WT 15000 loči od pekinškega in javanskega človeka. Ima nekaj večjo prostornino, kar kaže razvitejše možgane. Kljub temu pa so bili v primerjavi z možgani sedanjega človeka kar za polovico manjši. Ni pa rečeno, da je bil zaradi tega dvakrat bolj neumen. Odlikovala ga je tudi povsem pokončna hoja (od tod ime Homo erectus, pokončni človek).
Kaj več bomo o WT 15000 gotovo še zvedeli čez čas.
MiM (Vir: Time)
Biblija brez spolnega rasizma
Bog ni več oče in Jezus ne sin — Priredbe
Sveto pismo je najbolj prevajana knjiga na svetu. Doživela je že tudi nekaj sprememb, čeprav so vsa besedila- pod strogim nadzorstvom cerkvenih učenjakov. Toda nedavni novi prevod ključnih besedil Svetega pisma, ki je izšel v angleškem jeziku, je vseeno nekaj nenavadnega. Gre za objavo teh starih besedil, v katerih naj bi bila, kot zatrjujejo prirejevalci, dosežena enakopravnost obeh spolov.
Posebna komisija šestih moških in šestih žensk je v Svetem pismu prečistila vsa tista mesta, kjer se je izkazovala prevlada moškega spola nad ženskim. Na težave so naleteli že na samem začetku. Namesto običajnega naziva Gospod so uporabili le naziv Bog, ki nir.v. izrazito spolnih oznak. Ogibali so se tudi oznak oče nebeški, zaimka on, skratka moškosti. Vendar se niso ustavili le pri tem. Tudi dodajali so svetim besedilom tisto, kar po njihovem manjka. Tako se ena od zapovedi ne glasi več le »Ne želi svojega bližnjega žene«, temveč se nadaljuje s pristavkom »ali moža«. Pri naštevanju »Bog Abrahamov, Izakov, Jakobov...« so vmes vtaknili še ženske, da se besedilo glasi: »Bog Abrahamov in Sarin, Izakov in Rebekin, Jakobov in Rahelin...« Jezus je seveda ostal moški tudi v tej inačici, vendar pa sin, marveč božji
»enakopravni ni več božji otrok.
TOMO
KRIŽNAR
MOJE AFRIŠKE
Kljub zatemnjenemu oknu si natakne sončna očala, potem mi pomigne na umazano strgano posteljo. S tolkalom mi tolče po sklepih, pogleda v oči, reči moram »a a a a« in nekaj zarjavelega dobim v grlo, tudi čelo mi potipa, nato se trpeče zamisli in zaključi: »Malarija, malarija tropikana!«
Prijazno, kot se le da, rečem, da sem malarijo prebolel že štirikrat, da poznam njene simptome...
»Malarija! Tukaj je samo malarija. Nobene druge bolezni ni kot malarija. Jaz sem študiral v Moskvi, jaz menda že vem. Če jaz rečem, dajemalarija.potemje malarija! Malarija...«
Odprem usta...
»Malarija, malarija, vsak dan injekcijo klorokinina, čez 4 dni... Bomo videli.« S temi besedami možakar togotno odkoraka nazaj v svojo čumnato. Dva do pasu gola strežnika s plemenskimi bradavicami Dinkov me primeta pod roke in odpeljeta v sobo.
Ležem na trebuh. Prvi me prime za ramena, drugi strga injekcijo iz plastike, brezbrižno, s potnimi prsti za vsak slučaj očisti vrh igle... in dobim vbod, ki ga ne bom nikdar pozabil. Vrli mož je zabadal počasi, skrajno počasi, prepričan, da bo tako manj bolelo. Podobnega trpinčenja sem bil deležen vsako jutro. Kljub temu mi je čelo gorelo naprej. Prosil sem za odvzem krvi, le tako bi lahko dokazal napačno diagnozo.
Vaška mladina je tiste dni špricala šolo, ker je slišala, da je moč v bolnici videti belca iz šolskih knjig za obvezno čtivo. Vaški firbci, berači in postopači, vse to se je vsak dan prerivalo okoli moje postelje, se režalo, dregalo in ponavljalo moje besede.
V teh krajih na straniščih in mehkega toaletnega papirja. Običajno stoji tam puščajoča konzerva z vodo, seveda običajno prazna, zatd.se edino toliko očediš s prstom, ki si ga nato obriše ob steno. Ker se tod še vedno pozna vpliv islama, t- »ečina počne z levo roko in zato so leve stene zel oisane. Ko sem šel v tako.stranišče brez vrat. sc t-	-ma navalili za
mano in se neverjetno zabavali nad mojim zaprtjem. Zavijali so z beločnicami, kazali bele zobe in se tolkli po kolenih...
Prvi dan nisem dobil ničjesti. Kernisem imel apetita, hrane pravzaprav tudi drugi dan nisem pogrešal. Četrti dan v bolnišnici je bil že moj peti dan, kar nisem spravil po grlu niti grižljaja.
»Ja,« so rekli strežniki, »hrano našim bolnikom prinašajo sorodniki, prijatelji... Nimaš žene? Haha, če nimaš žene, si kupi eno. Kupi si črnoženo... haha... A nimaš denarja...?«
Strežniku, ki je bil videti najbolj miren in zadržan, sem dal precej denarja in ga prosil, naj mi prinese kruha in mleka. Cel peklenski dan sem ga čakal. Vrnil se je šele z luno, glasen in režeč. »Ni kruha, ni mleka...« nedolžno puha vame po domačem žganju dišečo sapo.
»Ni več denarja?« previdno vprašam.
»Yes, no mani, finiš mani,« se blaženo nasmehne in se vleže na beton v kotu.
Nekateri ga suvajo in zmerjajo, kažejo mi, da je nor, drugi se zabavajo... Mlada, za najlepše stvari godna deklica pa se ponudi, da mi bo doma skuhala večerjo.
Ko je črna vila čez čas odkrila skledo, nenadoma nisem bil več lačen. Kuhan loj z ocvirki in čebulo. V tem trenutku sem imel eno samo željo in potrebo: biti sam. Tako zatohlo vsiljivo je bilo pod pločevinasto streho, robato, impulzivno, divje... Nisem mogel več dihati...
Ovit v brisačo sem odtaval na hodnik in stopil pod zvezde. Kot bi vstopi! v cerkev. Precej daleč v pesku savane sem brisačo pogrnil po tleh in gol sedel nanjo. Lepa noč je bila. Nežni'vetrič meje prijetno hladil. Potem seje od črne gmote bolnice odlepila senca ib se namenila proti meni.
"Kaj, nag si?« zavpije črni doktor in si z roko pokrije oči. »Nag, te ni sram. Ti nisi noben gospod, barbar, divjak!« Opravičujem se, da sem bolan, aa potrebujem mir in počitek.
»Ja, ampak tole, kaj je tole tu, sramota, ti sploh nisi belec, ti nisi nič...«, kolobari z očmi. »Bil sem v Rusiji, jaz sem študiran, tam so fini ljudje, nikjer ni nagih. Ti si najbolj primiteven belec...«
Zlatenica je sitna bolezen jeter. Zaradi prizadetih jeter je bolnik razdražljiv, hitro pobesni... Tega kvazi doktorja sem nenadoma imel dovolj. Tako mi je šel na jetra, da sem mu oporekel slabo organizacijo prehrane v bolnici, namignil, da vem, koliko slane injekcija protimalaričnega seruma in da torej vem, da me je poskusil ogoljufati. Pojasnjujem, da tukaj skrit nikogar ne pohujšujem, da mi je tako prav, da na tem koncu Sudana hodi pkoli tudi veliko nagih domačinov in da to za mojo pamet ni nič narobe, verjamem pa, da on tega pač ne more razumeti... in da mi je žal za to... Ko me je skušal na silo dvigniti, sem zagrozil, da bom zjutraj takoj odšel iz bolnice. Pravzaprav sem se zavedal, da nimam kam iti. Teden dni na tovornjaku naravnost čez savano do Waua, od koder je prva letalska zveza s Kartumom, ne bi prenesel, vendar sem v puhli brezupnosti nekaj moral reči. Že me je zapuščala trezna pamet. Gledala sva se kot stekla psa, ki se bosta vsak hip spopadla.
Črn in bel, stara stvar, ampak vseeno nisem mislil, da sem tudi jaz sposoben takih strasti.
»Nikamor ne boš šel. Takoj sedajle bom pisal na jugoslovansko ambasado v Kartum, naj pridejo iskat umobolnega, norega, zmešanega državljana. Dokler te ne prevzamejo, boš pod ključem na policiji. Šef policije je moj prijatelja se mi zareži vobraz. Tedaj je v mgnj popilo.	■	..
DOLENJSKI UST
št. 47—48 (1841—42) 22. novembra 1984
METLIKA PRAZNUJE LETOS SKROMNO, A DELOVNO
Ob občinskem prazniku metliške občine — Zgledno sodelovanje pobratenih občin Metlike in Ozlja
Kakšni so letos gospodarski rezultati___________________ ^
Ob praznovanju praznikov občine Metlika in dneva republike se nam vračajo spomini na čas slavne zgodovine naših narodov. Spominjamo se revolucionarnih dejanj in težkih borb za naš obstoj. V Beli krajini se je začela vstaja že v letu 1941, pod vodstvom tedanjih komunistov — prvoborcev. 26. novembra 1942 pa je bila uničena že prva večja belogardistično-itali-janska postojanka na Suhorju. V napadu na to sovražno enoto so prvič sodelovale brigade slovenskih in hrvaških partizanov. Ta partizanska zmaga je bila usodna za belogardizem v Beli krajini. Pripomogla pa je k hitremu razvoju NOB in utrdila zaupanje v naš odpor in revolucijo ne šamo v Beli krajini, pač pa tudi v ostalih krajih Slovenije in Hrvatske.
Enotnost in sodelovanje med občani naše občine in sosednje Hrvatske, ki se je rodilo v težki skupni borbi, se je nadaljevalo in utrjevalo tudi v vsem povojnem času. Zato ni naključje, da sta danes občini Metlika in Ozalj pobrateni ter da izredno dobro sodelujeta v gospodarstvu in ostalih dejavnostih. To sodelovanje se najlepše kaže ob letošnjem dnevu republike, ko naši delovni organizaciji BETI in NOVOLES odpirata nove proizvodne prostore na območju občine Ozalj, v Radatovičih in Žakanju. Tudi na področju kmetijstva je bilo v zadnjih letih izvede-
nih več skupnih naložb in proizvodnih akcij.
Letos praznujemo naš praznik bolj skromno in delovno, v skladu z ekonomskimi težavami, ki nas pestijo. Vendar naši občani še niso malodušni in nestrpni. Prepričani smo, da bomo dobili tudi to bitko z ekonomsko krizo, kot smo dobili bitko v naši revoluciji in kot smo premagali vse povojne težave, ki jih ni bilo malo, in dosegli tako lep gospodarski razvoj. Lahko smo ponosni na dosežke v industriji, kmetijstvu pa tudi
v vseh ostalih dejavnostih naše družbe. Uvrščamo sev skupino srednje razvitih slovenskih občin. Tudi letošnji • proizvodni rezultati gospodarstva so spodbudnejši, kot so bili v preteklih letih. Dohodek v gospodarstvu se je povečal za 67%. Dobri so tudi naši izvozni rezultati. Investicije so usmerjene predvsem v obnovo in modernizacijo strojne opreme. Samo za naložbe v gospodarstvu smo letos investirali nad 750 milijonov dinarjev. V negospodarstvu pa je bilo kljub težavam tudi vloženih nad 18 milijonov dinarjev.
★
*
*
*
j SKUPSCINA 1 OBČINE METLIKA
MM******«*««*«
*
* * * * ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * * ★
IZVRŠNI SVET
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV * OBČINSKA KONFERENCA ZSMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKI ODBOR ZRVS
Razumljivo je, da imamo odprtih še veliko problemov, tako v gospodarstvu kot v komunalni dejavnosti. Računamo, pa da bodo naši občani, ki so se vedno znali marsičemu odreči in sodelovati z velikimi prispevki in delom pri urejanju svojega kraja, tudi sedaj podprli pobudo skupščine občine Metlika za sprejem novega krajevnega samoprispevka za naslednje 5-letno obdobje. Le tako bomo lahko uspešno reševali skupne probleme, kot so oskrba s pitno vodo, telefonsko omrežje,
. modernizacija cest in druga javna dela.
Ob našem občinskem prazniku in prazniku dneva republike izrekam občanom v imenu naše delegatske skupščine, njenega izvršnega sveta in v imenu družbenopolitičnih organizacij iskrene čestitke ter prisrčno zahvalo za požrtvovalno delo, odrekanja in prispevke za naš skupni družbeni razvoj.
JANEZ GAČNIK, predsednik skupščine občine Metiika
i ČESTITAMO
IZA PRAZNIK OBČIN El
★ ★
j***************************************************************.*.*.*.**
*	s
KRAJEVNA SKUPNOST SUHOR
VSEM KRAJANOM KS SUHOR ČESTITmMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK 26. NOVEMBER
ZBOR DELEGATOV KS SUHOR
■fc****************************************************.*.*****.*.*.,,,,*.,^.,,*
*
*
*■
*
*
*
*
*
♦
* ¥ ' * *
I	Cklnt	elijshci	zcuLtnufa.	(AtelliJzci	NSa.o
|	F	68330	METLIKA,	TRG	SVOBODE3	—	TEL.	068-77261
h SOZD KIT
1
S
I
I
s
I
>
v
I
s
I
s
I
s
ROSt
___-
»/C/T« Kmetijska zadruga Metlika, ki jo sestavljata temeljni enoti TOZD Vinska klet in TZO Kooperacija, zagotavlja uspešno sodelovanje z vsemi kmetijskimi proizvajalci, pa tudi z vsemi kupci in potrošniki.
Samo dolgoročno in pošteno sodelovanje med proizvajalci grozdja, sadja, mesa, mleka, krompirja in ostalih kmetijskih pridelkov na eni strani in Kmetijsko zadrugo na drugi strani lahko zagotovi trajno preskrbo s kvalitetnimi pridelki naših občanov.
ČLANOM ZADRUGE, KOOPERANTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE.
NOVOTEKS
TOZD	PREDILNICA
ZA PRAZNIK	OBČINE
REPUBLIKE, 29. NOVEMBER, ČESTITAMO POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM	OBČANOM
novoles
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
belokranjska trikotažna industrija metlika
| ZA PRAZNIK	OBČINE
\ REPUBLIKE, 29. NO VEMBER, ČESTITAMO j POSLOVNIM PRIJATELJEM \ IN VSEM OBČANOM
ot. 47-—48 (1841—42) 22. novembra 1984
90LENJS
19
obrtni dom
METKO metlika
METALIZACIJA - TRANSPORT • KOVINSKA OBDELAVA p.o.
68330 METLIKA. Cankarjeva cesta b.b. teleqram: METKO Metlika — poštni predal 33
telefon h.c. (068) 58-180. 58-189. kooperacija 58-351, računovodstvo 58-600 telex: 35837 YU METKO iiro račun: 5130-601-14104
DOLENJSKI UST
—48 (1841—42) 22. novembra 1984
Mercator
ROŽNIK	TOZD
— avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Metlika tel. 068/ 58-510, 58-179, 58-201, 58-598
Vsem občanom in potrošnikom čestitamo za praznik občine Metlika in dan republike ter se priporočamo za obisk in nakup v naših trgovskih in gostinskih lokalih
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO
tozd tovarna avtomobilov obrat Suhor
KRAJANOM	KRAJEVNE	i
ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK, OBČA- i NOM	OBČINE	METLIKA	j
PRAZNIK	IN	VSEM	)
i 1
— avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Novo mesto Kastelčeva 9	068/23-001
— avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Ljubljana Resljeva 34	061/313-749
— avtoprevozništvo in gradbena enota
Krško	068/72-505
i ČESTITA	VSEM	SVOJIM	j
j RANTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM i ; OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN i j DAN REPUBLIKE TER SE PRIPOROČA S SVO- i i JIMI IZDELKI IN STORITVAMI!	\
i____________________________________________J
V obratu tozda Avtomobilov IMVna Suhorju izdelujejo posamezne kovinske in lesne dele za prikolice.
PROIZVODNI PROGRAM: nedrčki, stezniki, hlačke, elastični pasovi za nogavice
NUDIMO:
— METALIZACIJO (OBNOVO) IZTROŠENIH STROJNIH DELOV (OSI, DRSNI LEŽAJI, PUŠE, MOTORNE GREDI ITD)
— METALIZACIJO (OPLEMENITEV) STROJNIH DELOV ZA ZAGOTOVITEV POVEČANE ODPORNOSTI NA OBRABO, ABRAZIJO, EROZIJO, TOPLOTNE UDARE, ELEKTROPREVODNOST, ELEKTROIZOLACIJO, ITD
— ANTIKOROZIJSKO ZAŠČITO POVRŠIN
— STROJNE USLUGE BRUŠENJA, REZKANJA, STRUŽENJA IN VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA
OBRTNIKE PREVOZNIH IN GRADBENIH STORITEV IN STROJNE OBDELAVE VABIMO H KOOPERACIJSKEMU SODELOVANJU:
— ORGANIZIRAMO IN ZAGOTAVLJAMO DELO,
— ZAGOTAVLJAMO OSKRBO Z MATERIALI,
— NUDIMO SVOJE STROJNE USLUGE.
VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN DAN REPUBLIKE.
KOLEKTIV	KONFEKCIJE
ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE
ZHVA L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka
FRANCA PIRCA
iz Vel. Trna 10 upokojenega poštarja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Turščevim. tozdu in kolektivu PTT Krško, ZD Krško, Prevozu Brežice. Obenem se zahvaljujemo tov. Preglju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za lepo zapete pesmi ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Angela, otroci Lado, Franci, Jožica, Jože in Edi z družinami, vnuk Ladi z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 60. letu nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož. ata, stari ata, stric in brat
FRANC KOCJAN
iz Gornjega Grčevja 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se SGP Pionir — tozd MKI, TOZD Iskri TNN in IMV Novo mesto, župniku in pevcem ter tovarišici Škufčevi za opravljeno žalno stovesnost. Se enkrat hvala vsem!
Žalujoči: vsi njegovi
Z A H V A L, A
V tihi žalosti naznanjamo vest, da je v 86. letu mirno zaspal naš oče
ANTON STARIČ
Uhanov ata
iz Ornuške vasi 2 pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in posebno Pucljevim za_ nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi GD Štatenberg in Trebelno. ZSMS Štatenberg, župniku in pevcem za lepo opravljeni obred, kakor tudi vsem ostalim, ki ste nam izrazili sožalje in podarili pokojnemu toliko lepega cvetja.
Žalujoči: vsi njegovi
»Prečesali« partizanski Rog
Ekipa strokovnjakov in pričevalcev je na Rogu poiskala, popisala ter izmerila 48 objektov iz časa NOB — To je prvi korak k topografiji območja_
NOVU MhS 1 (J — Štirinajst dni je skupina kustosov Muzejp revolucije iz Ljubljane s pomočjo še živih prič iskala, kopala, merila in zapisovala na območju partizanskega Roga. Našli so 48 pomembnih objektov, od katerih predstavlja Baza 20 s pripadajočimi poslopji le eno pomembnih skupin objektov iz časa NOB.
Akcija je stekla v okviru dogovora o varstvu spomenikov NOB in naravnih' znamenitosti Roga, podpisanega že leta 1976. namen pa je začeti topografijo spominskega območja Roga. Ekipa je imela težavno delo. saj je po 40 letih, odkar je prenehala uporaba objektov na Rogu. težko ugotoviti točen kraj z
ODSTOTKI SO VISOKI, TODA...
Uradno je ugotovljeno, da je znašal poprečni osebni dohodek zaposlenega v gospodarstvu novomeške občine ob tričetrtletju letos 22.175 dinarjev in da je bil za 47 odst. večji kot v tem času lani. Lep napredek, a samo na prvi pogled, kajti cene in inflacija soskoro za polovico večjo poprečno »plačo« izničile. Za osebne dohodke je združeno delo v devetih mesecih letos izplačalo čez 6 milijard dinarjev, dohodek na delavca pa je napredoval za 38 odst.
Baltski jantar
Najdba z Debelega vrha v Arheološkem  vestniku_________________
KOČEVJE — Že pred leti smo večkrat poročali o najdbi prazgodovinskega depoja Debeli vrh nad Predgradom, ko so med gradnjo gozdne ceste delavci Gozdnega gospodarstva Kočevje 8. aprila 1977 odkrili eno najbogatejših najdišč iz. bronaste dobe. Skupno so takrat našli 147 večinoma bronastih kosov orožja, orodja, nakitnih in drugih okrasnih predmetov, nekaj bronaste pločevine in žice, kamniti brus. talilno pogačo in surov amorfni bron.
O tej najdbi je izšel letos posebni odtis pri Arheološkem vestniku, ki ga izdaja Inštitut za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V njem kustodinja kočevskega pokrajinskega muzeja Greta Hirschback—Merhar strokovno razčlenjuje pomen najdbe in najdene predmete razvršča po dobah, za katere so značilni. Biba Teržan s filozofske fakultete v Ljubljani pa je napisala za ta odtis poseben prispevek »o jantarju z Debelega vrha nad Predgradom«. ki je baltskega izvora in ki prestavlja eno najstarejših najdb jantarja v Sloveniji.
J. P.
IZŠLI NOVI TIRI
ČRNOMELJ — Pred kratkim je po nekajletnem premoru znova izšlo glasilo občinske konference ZSMS Črnomelj Novi tiri. Glasilo, ki izhaja v okviru centra za informiranje pri občinski konferenci mladine, bo prišlo med bralce enkrat mesečno, ob tem pa bo enkrat mesečno izhajal tudi ciklostirani Informator, ki bo prinašal vesti o delu in programu organov občinske konference in osnovnih organizacij. Za nov časopisje moč reči. da je pohvalno, da se je med mladimi Črnomaljci zopet prebudila želja po izdaji lastnega časopisa.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
FRANC HREN
iz Vrhovega pri Žužemberku
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem vaščanom za pomoč, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice iz Novega mesta za lajšanje bolečin v zadnjih urah njegovega življenja. Nadalje velja zahvala kolektivom računovodstva SGP Pionir Novo mesto, Mercator, PE Standard, poslovalnica Pogača Novo mesto, Hoja Ljubljana in Slovenija avto, DO Velomotor Ljubljana. Posebno zahvalo pa smo dolžni lovski družini Plešivica Žužemberk za organizacijo pogreba in govor ob odprtem grobu, pevskemu društvu za ganljivo zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala.
Žalujoči: vsi njegovi
izmerami, dostopi in skicami objektov. Ponekod je okolica že močno spremenjena.
Ne glede na težave pa so trije kustosi Muzeja revolucije iz Ljubljane s pričevalci, med katerimi so bili: dr. Janez Milčinski, dr. Ruža Segedin— Meta, Zoran Polič. dr. Tone Štancer in še vrsta drugih, le našli 48 objektov. Razen splošno znane Baze 20 š pripadajočimi poslopji so izmerili in popisali tudi objekte na Cinku, barako Joštove čete za Daleč hribom, več bunkerjev, objekte v opuščeni vasi Travnik, kjer so bila skladišča sa-
RAZSTAVA STRIPOV
LJUBLJANA — Aktiv mladih ustvarjalcev stripa, ki deluje pri RK ZSMS. pripravlja razstavo stripov. ki bo prvič odprta 4. januarja 1985 v avli občinske skupščine Bežigrad v Ljubljani, zatem pa se bo »selila«po Sloveniji, in sicer v kraje, kjer ji bodo zagotovili brezplačne prostore. Zato vabi aktiv vse OK ZSMS in kulturne ustanove. da omogočijo razstavo stripov v svojem kraju. Mlade ustvarjalce pa obvešča, naj do konca novembra pošljejo na naslov aktiva (Aktiv mladih ustvarjalcev stripa. RK ZSMS, Dalmatinova 4. Ljubljana) svoja originalna dela z osnovnimi osebnimi podatki, da jih bo ocenil in najboljše uvrstil na razstavo.
mtetnega materiala, oazo 80, Tiskarno Urška itd. Med poiskanimi objekti na območju Roga so tudi objekti političnega, vojaškega in takratnega oblastnega vodstva in sanitete na krajih, poimenovanih s partizanskimi imeni, različnimi od pravih. Prav tako so našli in popisali številna grobišča, ki pa so označena bodisi s spomeniki ali imeni padlih.
R. B.
IMV: SLABA OSKRBA Z MATERIALI
V devetih mesecih letošnjega leta so v Tovarni avtomobilov IMV naredili celo za malenkost več »katrc« kot v tem času lani. vendar s poprečno 323 manj zaposlenimi. Fizična produktivnost je narasla za skoro 10 odst. Slaba ali nepravočasna oskrba z repromateriali je letos povzročila že hude preglavice, včasih tudi zastoje v proizvodnji. Za nekaj mesecev so ustavili proizvodnjo gospodarskih vozil, zaradi nepravočasne oskrbe in zastojev v nedokončani kompresorski postaji pa je bilo samo v lakirnici izgubljenih 118.954 delovnih ur.
LUCIJAN BRATUŠ V GALERIJI DSLU
LJUBLJANA — V galeriji DSLU bodo drevi odprli razstavo del akademskega slikarja in grafika Lucijana Bratuša. Dela ustvarjalca, ki je pred leti nekaj časa kot likovni pedagog deloval na kostanjeviški osnovni šoli, bodo na ogled do 12. decembra.
Kočevje: rahlo izboljšanje
Ob devetmesečju boljši gospodarski rezultati
KOČEVJE: Kočevsko gospodarstvo je ob devetmesečju letos v primerjavi z istim obdobjem lani zabeležilo za skoraj 3-krat večjo izgubo, padec gospodarnosti ter rast donosnosti, akumulativne in reproduktivne sposobnosti. Niso ozdravljene tudi stare bolezni: odvisnost od posojil, kreditiranje kupcev in ncuresničevanje družbenih usmeritev o razporejanju srestev. To so glavne ugotovitve analize SDK.
Industrijska proizvodnja je večja za 4.6 odst., stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša 2,59 itd. Izguba vseh treh Itasovih proizvodnih tozdov znaša 76.2 milijona dinarjev in je v primerjavi z lanskim devetmesečjem skoraj za trikrat večja, kljub temu pa je za 7 odst. manjša, kot je bila ob letošnjem polletju. Če bi kupci Itasu redno poravnavali račune, pa bi bila izguba še za precej več kot polovico manjša. V teh Itasovih tozdih je zaposlenih 525 delavcev ali 8 odst. vseh zaposlenih v kočevskem gospodarstvu. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek pri teh Itasovih tozdih je znašal 22.551 din, v gospodarstvu občine pa 23.200 din.
• ODSLEJ TUDI TISKAN POROČEVALEC
ČRNOMELJ — Na nedavni seji sveta za informiranje pri črnomaljski občinski skupščini so člani sklenili, da bo poleg dosedanjega Poročevalca, glasila za odločanje, dvakrat do trikrat na leto izšel še tiskan časopis v nakladi okrog 5 tisoč izvodov, ki ga bodo prejela tudi gospodinjstva. Dosedanji Poročevalec bodo morali dopolniti z vsebinskimi prispevki, ne pa. da bo — tako kot doslej — prinašal v glavnem le poročila s sej zborov občinske skupščine. Opozorili so, da bi moralo biti pisanje v Poročevalcu bolj poljudno.
NIČ Z VRTCEM IMV
NOVO MESTO — Delegati novomeške skupnosti otroškega varstva so že večkrat govorili o preurejanju dveh hiš IMV Novo mesto v vrtec. Ker je ugotovljeno, da bi preurejanje stalo kar 20 milijonov dinarjev, so sklenili, da se temu odpovedo. To bi bila namreč le začasna rešitev, saj sta hiši predvideni za rušenje, za kar je cena previsoka. Torej pa naj bi začeli s pripravami za nov vrtec v Žabji vasi.
ZBRALI NAJVEČ PAPIRJA
KOČEVJE — Učenci kočevske osnovne šole Zbora odposlancev so v minulem šolskem letu zbrali kar 81 ton starega papirja in so bili tako med najuspešnejšimi v Sloveniji. Del izkupička za papir so namenili v dobrodelne namene (Onkološkemu institutu). del pa za zaključne izlete. Razred, ki je zbral največ starega papirja, je šel na brezplačen izlet. Tudi letos uspešno nadaljujejo zbiranje.
Na področju negospodarstva so poslovale z izgubo tri delovne organizacije (Delavska univerza. Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov in Dom Dušana Remiha), ki so imele skupno 1,543.000 din izgube, od tega večino Dom Dušana Remiha (1.209.000 din). V vseh treh predvidevajo. da leta ne bodo zaključile z izgubo. Kot celota so pri delitvi osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo upoštevale določila republiške resolucije.
J. P.
ITAS JE SE V TEŽAVAH
KOČEVJE — Kljub sanacijskemu programu in novemu vodstvu se v Itasu ob koncu tričetrtletja ni posrečilo zmanjšati polletne izgube. ki znaša še vedno prek 77 milijonov dinarjev. Tako so ugotovili 12, novembra na seji občinskega izvršnega sveta. Udeleženci so se v glavnem strinjali z ugotovitvami in zahtevami gospodarske zbornice, ki bo, če ne bo ustreznih ukrepov in rezultatov, ponovno predlagala ukrep družbenega varstva. V Itasu navajajo kot glavni vzrok za izgubo visoke obresti za posojila, in celo v svojem stabilizacijskem programu računajo na nižje obresti, kar je gotovo nestvarno. Rešitev je predvsem v boljšem delu.
J. P.
Še: Od bolnikov je jemala denar
Dopolnilo iz Zdravstvenega doma v Kočevju
8. novmebra 1984 je v Dolenjskem listu izšel članek pod naslovom: Od bolnikov je jemala denar. Ta senzacionalni naslov, blago rečeno, ne bo pripomogel k boljšim odnosom med uporabniki in izvajalci (v tem primeru gre za Zdravstveni dom Kočevje), ampak bo zopet sprožil val negodovanja in nezaupanja.
Kaznivo dejanje, ki je opisano pod tem naslovom, se je dejansko zgodilo. Vendar tovarišica mi oškodovala bolnikov, saj je od njih pobirala denar za participacijo za zdravstvene storitve, kot je dogovorjeno, oškodovala pa je Zdravstveni dom.
Ravno zato, ker smo že imeli primer nezakonitega prilaščanja.denarja, smo uvedli kontrolo in zadnji primer hitro odkrili. Glede na olajševalne okoliščine, ki so bile ugotovljene v disciplinskem postopku v TOZD. ji je izrečen disciplinski ukrep prenehanja razmerja, ki je pogojno odložen za eno leto. S kaznivim dejanjem smo sami seznanili postajo milice v Kočevju, ki je po uradni dolžnosti sprožila postopek pred javnim tožilstvom.
MARJETA OREL v. d. vodja TOZD Zdravstveni dom Kočevje—Ribnica
Tretjina izdelkov Kovinopiasta za izvoz
Vijaki vseh vrst za naročnike iz vse Jugoslavije
JESENICE NA DOLENJSKEM — Vsi majhni kolektivi niso obsojeni na životarjenje, če se znajo pravočasno vklopiti v gospodarske tokove in najti v njih svoje razvojne cilje. Tukajšnji Ko-vinoplast je že eden takih, saj spremlja proizvodne programe velikih delovnih organizacij v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, kjer s svojimi izdelki posredno sodeluje tudi v izvozu. Dolgoročne pogodbe ima na primer z Utenzilijo iz Zagreba, z DO SIP iz Bistrice ob Sotli, z DO TIM iz Laškega ter z vrsto velikih trgovinskih organizacij po vsej Jugoslaviji. Skoraj tretjino izdelkov proizvaja za izvoz. in zaradi tega je delovna organizacija letos prejela oktobrsko priznanje brežiške občinske skupščine.
Kovinoplast je bil ustanovljen 1964. leta. Takrat je zaposloval petnajst delavcev, izdeloval pa je bakelitne proizvode. Kmalu se je preusmeril na kovinsko predelovalno dejavnost in se specializiral za izdelovanje vijakov, ki predstavljajo še danes njegovo osnovno dejavnost. Z dobrim gospodarjenjem so si delavci zagotovili denar za povečanje poslovnih prostorov, v katerih je trenutno zaposlenih že 86 delavcev. Zaradi nabave strojev in gradnje delavnic so se morali delavci marsičemu odpovedati, vendar jim danes ni žal, še zlasti ne za to, da so si pravočasno zagotovili dovolj strokovnjakov.
Dobre delavce je kolektiv zadržal tudi z dosedanjo stanovanjsko politiko in s splošno skrbjo za izboljšanje delovnih razmer in počutja zaposlenih. Za izgradnjo novih stanovanjskih hiš in za preureditev starih so v tej delovni organizaciji do danes porabili pet milijonov dinarjev. Zgradili so tudi obrat družbene prehrane. v katerem kuhajo delavcem brezplačno malico. Vse to jih spodbuja k boljšemu delu, k iskanju novih poti do naročil in vključevanju v mednarodno delitev dela.
J. T.
O USMERITVI IMV
ČRNOMELJ — Kot so povedali na nedavni seji črnomaljskega izvršnega sveta, bo do konca letošnjega leta znana usmeritev za rešitev IMV. Med delavci črnomaljskega in semiškega tozda IMV vlada malodušje, saj ne vedo, kaj bo jutri, kakšna je njihova bodočnost. Kot so povedali na seji, postajajo v Črnomlju nestrpni, kajti zavedajo se. da je za delavce v obeh tozdih —okrog 300 jih je — potrebno najti delo, usposobljeni pa so toliko, da bi lahko prevzeli tudi kakšno drugo delo v lesni stroki. Po drugi strani pa se v Črnomlju zavedajo, da bodo morali biti do konca leta, ko bodo zvedeli za usmeritev, pač strpni in počakati.
Že 13 izgubarjev
V novomeški občini je ob tričetrtletju za čez 2 milijardi dinarjev izgub
NOVO MESTO — V prvih devetih mesecih lanskega leta so izgube v novomeški občini znašale 520 milijonov dinarjev, letos v tem času jih je za več kot 2 milijardi dinarjev. Kar 1.9 milijarde dinarjev vseh izgub v občini odpade na štiri tozde IMV!
Očitno pa je, da gre težko tudi nekaterim drugim delovnim organizacijam, predvsem tozd Tovorni promet Gorjanci, ki ima za dobrih 14 milijonov dinarjev izgub, in Krkini tovarni Izolacije z blizu 93 milijoni dinarji izgube.
Dva zadružna tozda Mirna peč in Straža, sta tudi na listi izgubarjev, prvi le s 413 tisočaki, drugi za malo manj kot 2 milijona dinarjev. Poleg teh pa so trije tozd, ŽTO (železnica) izkazali nekaj nad 13 milijonov dinarjev izgube in Iskrina Ela okrog 44 milijonov dinarjev izgube. Med negospodarskimi delovnimi organizacijami je izgubar spet novomeška bolnišnica, ki ima za 1.5 milijona dinarjev premalo sredstev za kritje obveznosti.
Vsota izbub je skoro trikrat večja, zaskrbljujuče pa je zlasti, da je v teh delovnih organizacijah zaposlenih nad 5.000 delavcev, kar je skoraj četrtina vseb zaposlenih v občini.
Ker je tričejrletje že obdobje, po katerem je mogoče soditi celoletno poslovanje, je malo upanja, da bi bila slika neuspešnih do konca leta bistveno lepša. Razmere kažejo, da so najhujše težave v IMV, kjer že mesece žive v negotovosti.
R. B
			mg	im		m	
E51T- 21
Št. 47—48 (1841-
-42) 22. novembra 1984
1
Jr f f *
Četrtek, 22. novembra — Cecilija Petek, 23. novembra — Klemen Sobota, 24. novembra — Flora Nedelja, 25. novembra — Katarina Ponedeljek, 26. novembra — Konrad Torek, 27. novembra —Virgil Sreda, 28. novembra — Jakob Četrtek, 29. novembra — Dan republike
Petek, 30. novembra — Andrej Sobota, 1. decembra — Natalija Nedelja, 2. decembra — Blanka Ponedeljek, 3. decembra — Franc Torek, 4. decembra — Barbara Sreda, 5. decembra — Stojan Četrtek, 6. decembra — Miklavž
LUNINE MENE
22. novembra ob 23.57 — mlaj
30. novembra ob 9.00 — prvi krajec
an
BREŽICE : 23. in 24. 11. ameriški film Prvi ponedeljek v oktobru. 23. 11. švicarsko-španski film Črni pesek. 25. in 26. 11. ameriški film Blejd Raner — uničevalec. 27. 11. danski film Zakaj ne prideš v mojo posteljo. 28. in 29. 11. ameriški film Telefon. 30. 11. in 1. 12. francoski film Živi ogenj. 2. in 3. 12. ameriški film Zločinski laboratorij. 4. in 5. 12. hongkonški film Kača v orlovi senci.
ČRNOMELJ: 22. in 25. II. ameriški film oficir in džentelmen. 23. in 25. 11. francoski film Žandar in žandarke. 27. 11. ameriški film Žena na dopustu.
ljubica v mestu. 29. 11. jugoslovanski film Padec Italije. 30. 11. angleški film Vampirove ljubice.
DOLENJSKE TOPLICE: 24. in 25. II. francoski film Gadje na počuniča h. 1. in 2. 12. švedski film Šest Šve-dinj v internatu.
KOSTANJEVICA: 24. 11. ameriški film Električni konjenik. 25. 11. ameriški film Človek Puma. 1. 12. angleški film Človek slon. 2. 12. ameriški film Jezdeci na dolge proge.
KRŠKO: 22. 11. angleški film Pas-tuh. 25. 11. francoski film Obračun pred blagovnico. 27. 11. ameriški risani film Ton in Jery — oskarjevca. 27. 11. film Sijaj ženske. 29. 11. domači film Znajdi se, tovariš. 30. II. in 1. 12. ameriški film Deset zapovedi 1. del. 7. in 8. 12. ameriški film Deset zapovedi — II del. 28. 11. Slavnostni koncert.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 22. in 23. II. angleški barvni film Annie. 24. 11. mladinski program Annie. 24. in 25. 11. nemški barvni film Podmornica. 27. in 28. 11. hongkonški barvni film Nora misija. 29. in 30. II. ameriški barvni film Superman 2.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 23. do 25. 11. ameriški film Lovec na jelene. Od 26. do 28. 11. nemški film Velika Kača. Od 29. 11. do 2. 12. jugoslovanski film Sutjeska.
SEVNICA: 22. 11. ameriški film Reši se, kdor se more. 23. in 24. 11. nemški film Resnične zgodbe — 4. del. 25. 11. ameriški film Peklenski pregon. 28. in 29. 11. jugoslovanski iilm Vonj telesa. 30. 11. ameriški film Cestni bojevnik — pobesneli Maks — 2. del.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ Zaposlim delavca / znanjem mizarstva. Izključno samo terensko delo. Telefon 20—408.
S
TA IM O VANJ A
ODDAM v najem trosobnd opremljeno stanovanje v bližnji okolici Novega mesta samskima moškima ali študentom in delavnico za tiho obrt. Naslov v upravi lista (6581/84).
MLADA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. Man-da Malič, Gor. Straža 166.
DEKLE išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (6585/84).
IŠČEM stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Pokličite me, prosim, na telefon 21-826, int. 281.
Motorna vozila
Prodam ZASTAVO 101, letnik 73. Cesar Jure. Muhaber 6.
PRODAM obnovljen 126 P, letnik 1976. Informacije na tel. 24-847 (popoldne)
PRODAM ZASTAVO 750, po delih. Gorše, Meniška vas 3. (Pri Dol. Toplicah)
PRODAM ZASTAVO 101, letnik maj 1984, Informacije na tel. 20-228. PRODAM karamboliranega lička.
letnik 1977. Bojan Kirn, Dolenje Kronovo 19, Šmarješke Toplice.
PRODAM plinsko napravo za avto Dedini sprint, novo, še zapakirano. Ivan Grahek, Dobindol 17, Uršna sela.
R 4 GTL, letnik 1981, poceni prodam, Informacije na telefon 22-871.
HONDO CB 750 K, letnik 1980, prodam. Cena 60 milijonov. Telefon (068) 22-871.
R 4, letnik 1976. dobro ohranjen, prodam. Jože Grubar, Šentjernej 212.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prodam. Marinka Kašič. Migolska gora 3, 68233 Mirna.
PRODAM zelo dobro ohranjen RENAULT 4 TL special, letnik 1978, prevoženih 25000 km. Franc Može, Dol. Kamence 66, Novo mesto, telefon 20-432.
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Telefon 25-562.
RENAULT 4TLS, letnik 1978, prodam. Franc Judež, Lobetova 14, Novo mesto.
ZASTAVO 101, karambolirano, prodarri. Šimič, Resljeva 3, Novo mesto, tel. (068) 22-825. Ogled po 14. uri.
FIAT 750, letnik 1979, prodam. Telefon 51-529, Planinc, Heroja Starihe 8, Črnomelj.
ŠKODO 120 Ls, letnik 1979, registrirano do novembra 1985, prevoženih 51000 km, ugodno prodam. Hostnik, Senovo, Kvedrova i.
R 4 TLS, letnik 1977, obnovljen, prodam za 12 M. Informacije: Cesta herojev 64. Mrak.
LADO, letnik 1973, prodam. Ogled
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoren in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 30 din. Letna naročnina 900 din. Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvbdov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov. Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
možen popoldne. Janez Rolih. Pete-linjek 55, Novo mesto.
PRODAM RENAULT major 10. letnik 1965, v dobre stanju, registriran do 14. 7. 1985. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Jože Dular, Sela 9, Dolenjske Toplice.
R 12, letnik 1970, vozen, neregistriran, prodam. Naslov v upravi lista (6584/84).
R 4 TL, letnik 1976, neregistriran, prodam. Telefon 23-939, od 16. do 18. ure.
PRODAM FORDA 17 M. letnik 1980, registriranega do oktobra 1985. ali zamenjam za lička. Džekič, Cesta herojev 24/17, Novo mesto.
FIAT 101 prodam. Dilančeva 1, Novo mesto, tel. (068) 21-608.
MINI 1000, dobro ohranjen, prodam. Telefon 51-029.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled vsak dan po 15. uri. Alojz Žagar, Birčna vas 55, 68000 Novo mesto.
SIMCO 1300 S, letnik 1973, obnovljeno, prodam. Informacije na telefon 85-226.
UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1976, registriran do oktobra 1985. Informacije na tel. (068) 84-559.
Z 101 C, letnik 1980, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Ždi-nja vas 13.
Z 750 S, letnik 1978, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Krka 15, Novo mesto.
Z 750 L, letnik 1975, prodam. Martin Andrejčič, Dol. Mokro polje 8.
PRODAM 126 P, letnik 1979. Franci Zupančič, Veliki Podljuben 18.
OSEBNI AVTO W K 70 L, registriran, prodam ali zamenjam za kredit. Jože Luzar, Škocjan 72.
Z 750, letnik 1975. neregistrirano od oktobra 1984, ugodno prodam. Niko Šuštarič. M. Kozine 22, Črnomelj.
Z. 750, letnik 1980. prodam. Cankarjeva 25, Novo mesto.
Z 750, letnik 1977. prodam za 7 SM. Oglasite se pri: Martinčič, C. 4. julija 60/a„ Krško, telefon 71-126, od 6. do 7. ure.
R 4 TLS, letnik 1978, ugodno prodam. Cer.:' 18 S milijonov. Vinko Grilc. Selce 18, 68283 Blanca.
FIAT 126 P, leto izdelave avgust 1980. prodam. Mavrič. Otočec 65.
ZASTAVO 750, letnik 1976, ugodno prodam. Telefon 84-600, dopoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam ali menjam za lado. Telefon 22-432.
R 12 prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 51-197 (od 14. ure dalje).
R 4 letnik 1977 ugodno prodam. Milan Kobčar, Regrča vas 75, Novo mesto.
POCENI PRODAM karaJnbotjrano LADO 1200. Ogled po 15. uri. Žabja vas 15, Novo mesto.
Z 750, letnik 1976, registrirano do aprila 1985, in karoserijo za R 4 prodam. Ogled v soboto. Marjanovič, Stranska vas 1 a. Novo mesto.
VW 1300, letnik 1970, obnovljen, prodam. Oglasite se na telefon 21-426.
Z 101 skupaj ali po delih prodam. Šime, Vel. Orehek 23, Stopiče.
GOLFA, letnik 1978, prodam. Telefon (068) 25-820.
FORD TAUNUS 1600 ccm, letnik 1972, nekompleten, prodam ali zamenjam za rabljenega fička ali vinogradniški traktor. V Brezov log 37, Novo mesto, telefon 25-001.
PRODAM Tomos avtomatik, letnik 1980, motor za zastavo 750 ter pokrov motorja za 125. Breg 22, Novo mesto.
ZASTAVO 850 AF furgon, letnik 1984, prodam. Franc Kožar, Pristava ob Krki 15, Podbočje.
jj Kmetijski stroji
::
KOSILNICO BCS, malo rabljeno, prodam. Ludvik Luzar, Gor. Dole 6, Škocjan.
UGODNO prodam traktor URSUS 335 s kosilnico, letnik 1978, dobro ohranjen. Albin Udvanc, Ostrog 46, Šentjernej.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja Tajfun 2200 in avtomobilsko prikolico. Ivan Babič, Velika vas 25, Leskovec.
PRODAM traktor ŠTORE 402 s kabino in kompresorjem. Rudi Punge-ršič, Štrit 2, Škocjan.
PRODAM obračalnik s kardanom za traktor "Tomo Vinkovič-. Rifelj, Dol. Kamence 15, Novo mesto.
PRODAM traktor Zetor 59-11, v odličnem stanju, ali zamenjam za traktor štore na dva pogona. Viki Stritar. Poklek 62, 68283 Blanca.
PRODAM traktor ursus (57 KM) ali ferguson (60 KM). Možna je tudi zamenjava za lažji traktor. Ciril Skedelj, Dobrava 13, pri Podbočju.
UGODNO prodam traktor 1 ENDT (38 KS). Pavel Breznikar. Škrljevo 6. Šentrupert, telefon (068) 40-172.
PRODAM traktor TV 420, star pol leta. Informacije po telefonu (068) 40-255. popoldne.
UGODNO prodam jermenico /a IMT 533-539. Maks Stariha, Partizanska 4/a, Črnomelj.
PRODAM traktor TV (18 KS). Franc Kren. Gor. Straža 15.
TRAKTOR TV (30 KM) s prikolico, frezo in plugom ter I m’ suhih hrastovih plohov prodam. Telefon 84-178.
PRODAM rabljene traktorske gume 11/10 28, uporabne. Štefan Može, Srebrniče 4 a. Novo mesto.
PRODAM
PRODAM štiridelno, kuhinjsko visečo omaro. Informacije na tel. 24-953 (dopoldan).
BAKRENO PLOČEVINO — plošče 0,6 ter smrekove obloge prodam. Ka-tič. Kajuhova 17, Krško.
PRODAM psico, staro 4 mesece, odličnih staršev, tetovirano, z rodovnikom, kratkodlako istrijanko. LD Brusnice 18.
PRODAM štedilnik na drva. Slabe, Črmošnjice 5.
PO UGODNI ceni prodam trajno žarečo peč. Stojšin. Jedinščica 33, telefon 25-416, po 15. uri.
PRODAM smučarske hlače. nove. številka 50. Srečko Zupančič, Dol. Nemška vas 2, Trebnje.
PRODAM novo kučmo in ovratnik iz polarne lisice po zelo ugodni ceni. Telefon 85-125, od 16. ure dalje.
PRODAM poročno obleko številka 38. Telefon 71-982.
PRODAM 300 strešnikov kikinda po 50 din. Telefon 21-456.
PRODAM rabljen pralni stroj gorenje ingramofon. Mihelič, 21. oktober 4/a, Črnomelj, telefon 51-014, vsak dan po 18. uri.
PRODAM pralni stroj gorenje 663 bio, rabljen (okvara bobna), primeren za rezervne dele. Jože Glušič, 68296 Krmelj 38.
PRODAM dvižna kovinska garažna vrata. Telefon 23-460.
PRODAM trajno žarečo peč kuep-persbusch, rabljeno eno zimo, Kren, Potok-37, Straža.
PRODAM sedežno garnituro (tro-sed in dva fotelja). Telefon 24-225.
PRODAM novo svetlo sivo zajčjo jakno številka 40, narejeno po meri. Telefon 23-342.
PRODAM dva prašiča, od 120 do 130 kg. Mirko Verbič, K Roku 80, Novo mesto.
PRODAM predsobo iz boksov v bordo barvi (boksi, stene, ogledalo). Telefon 22-845.
PRODAM otroško posteljico. Informacije na tel. 79-322.
PRODAM dva domače krmljena prašiča po 140 kg. Prešeren, Šmarjeta 50, Šmarješke Toplice.
PRODAM brejo kravo. Telefon (068) 25-862.
PRODAM vola. Anton Okleščen, Gor. Kamence 13, Novo mesto.
UGODNO prodam novo lisico (ovratnik), italijansko moško obleko (nerabljeno), žensko in moško dirkalno kolo. Tel. 22-893.
PRODAM pletilni stroj Standard. Telefon 22-019.
OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam. Telefon 23-5(18.
HARMONIKO, 90-basno, prodam. Staniša, V Brezov log 50, Novo mesto.
PRODAM-krzneno jakno. Naslov v upravi lista (6586/84).
PRODAM otroško posteljico z jogijem in otroško kolo. Telefon 25-492.
PRODAM zložljivo stajico in športni zložljivi voziček. Telefon 20-361, zvečer.
3500 kosov strešne opeke Kaniža prodam. Tel. (068) 21-183.
PRODAM hladilnik (170-litrski), dobro ohranjen. Tel. (068) 23-140..
PRODAM nerabljen jogi. Medle. Adamičeva 40, Novo mesto, telefon 24-835.
PRODAM motokultivator Honda 350 s priključki in nove smuči. Telefon 85-754.
PRODAM dalmatinskega oslička, starega 6 let. Branko Prah, Jelenk 5, Raka.
PRODAM prašiča za zakol (okoli 100 kg). Irena Golob, Vrbovce 14, 68310 Šentjernej.
PRODAM žrebico. staro 6mesecev. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Potov vrh 2, Novo mesto.
PRODAM 3 do 4 m' suhih hrastovih plohov. Naslov v upravi lista (6583/84).
KRAVO, sivorjavo, z drugim teletom ali brez. prodam. Knavs, Šalka vas I, Kočevje, telefon (061) 852-467.
UGODNO prodam nosečniški plašč številka 40. Tel. 24-974.
PRODAM več lovskih psov (istrski gonič), starih 3 mesece. Pleskovič, Gomila 4, Šentjernej.
PRODAM kompresor, primeren za obrtne dejavnosti. Jože Počervina, Jurka vas 24.
PRODAM nove italijanske škornje številka 37 in krzneno jopo številka 42-44. Nad mlini 41/5, Novo mesto.
PRODAM nov štedilnik Kuepper-sbusch DERBY 84 po ugodni ceni. Marija Bevc, Šmalčja vas 7, Šentjernej.
PRODAM kombinirano peč za kopalnico. Hostnik, Zagorica, Velika Loka.
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Telefon 25—990.
PRODAM telico, brejo 4 mesece. Martin Hrastar. Brusnice 82.
PRODAM konja, starega 3 leta, kasača - žrebca, primernega za jahanje in vožnjo. Kilometrski čas 1.26, ugodno. Milan Pavlič, Roje 8, 68310 Šentjernej.
PRODAM kravo ali telico, brejo 8 mesecev. Leopold Kumelj, Drenje 9, Straža.
PRODAM ovce in koze. Telefon 25-460. TAM STADLER — peč za centralno kurjavo z bojlerjem, malo rabljeno. 35.000 kkal, ugodno prodam. Jakše, Škerjanče 2 A. Ogled v popoldanskem času. Tel. 23-610 (dopoldne).
KUPIM
KUPIM baterijsko cisterno (plastično ali kovinsko) do 2000 I. Telefon 24-220. zvečer.
KUPIM hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Šifra: »HIŠA«.
POSEST
PRODAM vinograd in zidanico v bližini Novega mesta. Informacije na telefon 23-955, od 19. do 21. ure.
PRODAM vinograd z zidanico (12 a). Miklič, Dol. Dobrava 1. Trebnje.
VINOGRAD z zidanico ter motokultivator in motorno škropilnico prodam. Informacije po telefonu 21-393, zvečer.
PRODAM zidanico in vinograd v Trški gori. Informacije na telefon 85-950, popoldne.
V BOJNIKU pri Malkovcu prodam staro podkleteno hišo z elektriko in vodnjakom in 15 ari zapuščenega vinograda. Samo pismeno se oglasite na naslov: Frančiška Fink. Kristanova 26, Novo mesto.
PRODAM travnik v izmeri 20 a pri Razdrtem. Bevc, Šmalčja vas, Šentjernej.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z.
lokalom in skladiščem, primerno za obrt, y Šentvidu pri Stični prodam ali zamenjam (proti doplačilu) za stanovanje v Ljubljani. Naslov v upravi lista (6582/84).
ANA RESNIK, Anže 4, preklicujem vse besede, ki so bile mišljene kot žaljive proti Alojzu ŽAJBERJU, Gorica 9. Brestanica.
KARL RADIČ, L .ončarjev dol 32, Sevnica, prepovedujem riakup nepremičnin od bivše žene Slave RADIČ, nepremičnine so v Lončarjevem dolu. Kdor tega ne bo upošteval, bo sam nosil posledice.
RAZNO
V SOBOTO popoldne sem na Jerebovi pred blokom 18 pozabil črno torbo z orodjem. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Telefon 24-034.
V VARSTVO vzamem otroke. Telefon 25-492.
CILKI KREVSOVI iz Ljubljane želita ob njenem srečanju z abra-hamom in za god vse najboljše in obilo zdravja Pavla in Ančka s Trške gore.
Dragemu očetu ANTONU ŠEGINI iz Tribuč 52 pri Črnomlju za 77. rojstni dan iskrene čestitke z željo, da bi bil zdrav in še mnogo let med nami, enako mami za bližnji god. Sinovi in hčerke z družinami.
ŠTEFKI HRIBARJEVI iz Bršljina 59 iskrene čestitke ob njenem praznovanju. Prijatcliice.
Dragemu možu in očku ALOJZU BRULCU iz Novega mesta, to začasno živi v ZR Nemčiji, želijo za rojstni dan vse najboljše. Vsi njegovi.
^OBVESTILA I
NOVO! MONTAŽA in popravilo antenskih napeljav, postavljanje individualnih in skupinskih anten. Telefon 24-447, Blažič, Jerebova 20; Novo mesto.
CENJENE odjemalce plina butana v Rumanji vasi 43 obveščam, daje prodaja plina ob delavnikih od 20. novembra 1984 dalje:
— dopoldne od 9. do 10. ure,
— popoldne od 14.30 do 15.30 ure,
— ob sobotah od 9. do 11. ure.
Ivanka ŠETINA, Rumanja vas 43.
VALILNICA PETEL1NKAR bo začela z valjenjem piščancev. Obveščamo cenjene stranke, da že sprejemamo naročila za enodnevne piščance težke pasme za meso in rjave nesnice. Naročila sprejemamo vsak delovni dan od 7. do 14. ure v Muzejski ulici 3 pri novomeški tržnici ali pa v valilnici v Cegelnici tudi v popoldanskih urah. Prvi piščanci bodo v drugi polovici Januarja. Za naše stranke so krmila preskrbljena. Se priporočamo!
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ISKRA — servis gospodinjskih aparatov v Metliki. Štedilniki, plinske peči, mešalniki, sesalniki, sušilci las, kavni mlinčki, itd. v garanciji in izven. ELEKTROINSTALA-CIJE IN POPRAVILA gospodinjskih aparatov Ivan PETRIČ, CBE 59. Se priporočam!
SNEGOBRANE za vse vrste kritin vam dobavlja in montira Obrtna delavnica Daneta MIZIGOJA iz Krškega, telefon (068) 71-637, od 20. do 22. ure, razen vikenda.
KOVINSKO STROJNO VZDRŽEVANJE — BORIS KOS, Gubčeva 11. Krško, obvešča, da sprejema naročila za popravila in montažo strojev, naprav, vodovodnih in ogrevalnih instalacij. Prevzamem tudi pogodbeno vzdrževanje in montažo. Cene so konkurenčne. Naročila sprejemamo ob delavnikih od 6. do 8. ure in od 12. do 14. ure, od 18. ure dalje na tel. 72-771,
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega sina, brata, nečaka in strica
JANEZA BOHTETA
iz Gribelj
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, k i so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. za izrečeno sožalje, darovano cvetje ih vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravniškemu osebju za intenzivno nego Splošne bolnišnice v Novem mestu za pomoč, GD Griblje, GD Zaloka, pevcem iz Gribelj in predstavniku KS Griblje pa za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala kaplanu za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Griblje, Ljubljana, Toronto, dne 30. oktobra 1984
Predragi oče naš, prezgodaj si odšel od nas. Kje tvoje pridne so roke, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN ŠIMEC
borec NOV iz Gerkšičev 8 pri Metliki
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste pokojnega v času njegove bolezni obiskovali in ga bodrili ter nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka in kirurškemu oddelku — septika Splošne bolnišnice Novo mesto ter Zdravstvenemu domu Metlika za nego in zdravljenje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili k zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala gasilskemu društvu Dobravice, ZB, pihalni godbi, govornikoma Martinu Matkoviču in Alojzu Stefaniču, kolektivu poškodbenega oddelka Splošne bolnice, DO Iskra Semič, Beti Metlika, CEMENTNINE — Gorše Metlika ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Francka, hčerka Marija z družino, sin Mirko z ženo Nežko, sin Stanko, brat Stanko ter sestri Ivanka in Anica z družinami in ostalo sorodstvo
22
DOLENJSKI UST
Št. 47—48 (1841—42) 22. novembra 1984
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče, brat. stric in boter
JOŽE MOHAR
iz Gabrja 36, Brusnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja kolektivu Gorjanci, šoli SŠ1 ZU Šmihel. 6. razredu OŠ Brusnice, članom ZRVS Brusnice, tovarni Novoteks — Konfekcija 1. tovarni IMV — proizvodnja 5 in mladini Gabrja. Iskrena hvala pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Z A H V A L A
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni prezgodaj zapustila naša draga žena.jnama, sestra in stara mama
KRISTINA ŽIC
Cesta herojev 12, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za intenzivno nego, posebno dr. Tonetu Starcu in dr. Boehmu za hitro pomoč in posredovanje. Zahvaljujemo se tovarni zdravil Krka tozd Kozmetika, IMV, tozd Transport. Pionir, tozd MKO, ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebej se zahvaljujemo Štefanu Seničarju za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem iz Šmihela, vsem sosedom in prijateljem iz KS Center za tolažilne besede in izraze sožalja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivo, hčerka Jelka in sin Zoran z družinama, sestre Mici, Jožica, Tončka, Ela, vnuki in pravnukinja, sestra Ruža ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in sestra
MARIJA KOVAČIČ
iz Nove vasi 5 na Bizeljskem
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, vaščanom, prijateljem, ki so nas v najtežjih trenutkih tolažili in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Zorkovi, medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Brežice, tov. Roku Kržanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, skupnosti za obrambo pred točo v Sevnici. Farmi Dubravica, kolektivu Šešir. godbi iz Stare vasi, župniku za opravljeni obred. Najlepša hvala vsem, ki so pokojnico spremili k zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje. Hvala tudi Sosedom za vsestransko pomoč.
Žalujoči: mož Avgust, hčerka Boža z možem, Miran, Slavek in ostalo sorodstvo
Bizeljsko,-Ljubljana, Zagreb, Celje, Varaždin
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata iri strica
FRANCA PERŠETA
z Brezovice 31
sc iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo 1MV-TOZD Tehnoservis in Tovarni avtomobjlov, Krki, tovarni zdravil-tabletni oddelek, oddelku mikrobiološke kontrole KAS ter zdravilišču Šmarješke Toplice. Posebna zahvala patronažni sestri za nego na domu. Hvala župniku za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama. sestra, stara mama
FRANČIŠKA
MEDVEŠEK
roj. Androja iz Šentjerneja
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti. ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje, vsem sosedom, posebej še Zo tiče vi m in Bregarjevim, IMV Podgorje Šentjernej, šentjernejski godbi. PGD Šentjernej ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Kako povsod nam manjkaš ti, zaman vsak dan te iščejo oči...
ZAHVALA
V 76. letu starosti je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, dedku, pradedku, bratu in stricu
IVANU
LESJAKU
Zg. Mladetiče 3
Prisrčna hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izekli sožalje, darovali cvetje, nam kakorkoli pomagali in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala LD Tržišče za lepo organiziran pogreb, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Nerazumljiva je stihija življenja, saj si nas zapustil, ko si komaj začel živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očka, sina, brata
JANEZA '' VUKANA
iz Kočevske Reke
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sodelavcem delovne organizacije Snežnik iz Kočevske Reke, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala tovarišema Andreju Pečniku in Cirilu Cimpriču za tople in iskrene besede. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem Gasilskega društva Kočevska Reka za njihov zadnji pozdrav. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki sočustvujete z nami in Janeza ne boste nikoli pozabili.
Žalujoči: žena Marijana, sinova Simon in Miha, oče Feri, brat Boris, sestra Marijana in ostalo sorodstvo
Z A H V A L A
V 48. letu starosti nas je zapustil
FRIDERIK FIŠTER
z Mestnih njiv 46,
Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala Iskri TNN za pomoč, njegovim sodelavcem, tov. Muhiču za poslovilne besede in godbi na pihala. Zahvala tudi kolektivu Novoteks — pripravi. VVO Novo mesto, sodelavkam enote Ločne II. nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto ter proštu za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dobri ata, stari ata in pradedek
VINKO ŠIPELJ
iz Pavle vasi pri Tržišču
8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala velja med. sestri Milki Leničevi za obiske na domu, ZB in DU Tržišče,govorniku in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti me je nepričakovano zapusti! moj dragi mož
VASILIJ JURJEVIČ
iz Bojane 13 pri Vinici
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, cvetje, vence, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala godbi na pihala iz Črnomlja ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Savka s sinom Rajkom z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
DRAGICE JURIČ
z Ljubljanske 15
se iskreno - zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu ŽTO Novo mesto, sindikalni organizaciji tozda za promet Novo mesto in vsem sodelavcem, ki so mi stali ob strani v tem težkem trenutku. Zahvala velja tudi krajevni skupnosti Bršljin, DO Novoteks in kolektivu tozda Transport IMV. Hvala duhovniku za poslovilne besede in opravljeni obred.
Mož Marko in sorodniki
Z A II V A L A
V 87. letu starosti je umrla naša draga mama in stara mama
KATARINA DRAGOŠ
iz Dragovanje vasi 12
Vsem. ki so sočustvovali z. nami, nam izrekli pismeno ali ustno sožalje, darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji po-tj, iskrena hvala, Prisrčno se zahvaljujemo sodelavcem TO Črnomelj, planincem iz. Črnomlja, PŠTO Novo mesto, dobrim sosedom Ankinim za pomoč ter Bernardki za skrb in ljubezen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni  ____________________________________________
Kako povsod nam manjkaš ti, zaman vsak dan te iščejo oči... ‘
V SPOMIN
2.	decembra bo minilo štiri žalostna leta, odkar ni več med nami našega dragega
STANKA SIMONIČA
z Vinjega vrha pri Semiču
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Žalujoči: vsi njegovi    --------------------------------------------
Št:'47—48 (1841—42) 22. novembra 1984"
DOLENJSKI LIST
23
ni g i i
PETER	MAV
p
p
p
p
p
p
p
p
p
- p p p p p p p p
p
p
p
p
p
p
p
!\ p p p p
J!
p
p
p
p
p
i
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
I
\
I
p
5
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p ■■
p
p
p
p
p
'p
p
p
p
p
p
■v
Ko se je pred 35 leli Peter Mavrinac priženi! na odročni Krašnji vrh, najvišje ležečo vas v metliški občini, ni znal prijeti v roke ne kose ne motike in tudi slovenskega jezika oziroma belokranjskega narečja ni bil vešč. Le nekaj je prinese! od doma iz Cernika pri Grobničkem polju — veselje do konj. To mu je ostalo do danes, trdo delati na zemlji in v gozdu pa se je kmalu privadil in se naučiI vsega. kar spada zraven. Tudi že lep čas govori kot pravi Belokranjec.
»Od daleč je prišel naš gospodar, zato je pa še bolj gospodaren,« ga pohvali žena Ivanka. Pa tako ne misli samo ona, marveč tudi njegovi sovaščani pa v metliški Kmetijski zadrugi, katere član ježe vseskozi, in prav na predlog zadruge bo Mavrinac v ponedeljek na slavnostni seji ob prazniku metliške občine dobil najvišje občinsko priznanje — plaketo občine Metlika.
»Kakšna je bila naša vas. ko sem jaz prišel sem? Se elektrike ni bilo, kakšna revščina! Pot skozi vas je bila tako ozka. da nisi mogel hoditi ob volih, zapreženih v voz. Po petrolej sem hodiI peš v Sošice, po dva kilograma sladkorja pa sem šel zaradi otrok v Jastrebarsko. Ne da se povedati, danes ne bi verjeti,« se z grenkobo spominja tistih dni Mavrinac. In samo enkrat ga je premotilo, da bi šeI za leto ali dve v Nemčijo za zaslužkom. da bi se doma hitreje premaknilo naprej. Pa ga je st-
reznila žena: »Pet sinov imava in še tvoja^ nepokretna mama je pri nas. Če greš, sama ne bom zmogla in me žive ne boš več videi« In je ostal, se še bolj zagrizel v delo. Ne, pri tej hiši se ni delalo, tukaj so garali. Kmetija meri 10 hektarjev, a od tega je samo 3 ha obdelovalne zemlje, pa še ta ni primerna za obdelavo s traktorjem. »Hribovito in kamnito je pri nas. Ce s traktorjem pol dneva orješ. dva dni potem kamen koplješ pa še traktor hitro uničiš. Zato imamo pri nas od nekdaj konje. Dvajset let sem delal samo s konji. Pa koliko drv sem zvozil v Metliko! PoI življenja sem izgubi/ v toži, tudi po dve /uri na dan sem opravil s Krašnjega vrha v Metliko, vse zato. da smo lahko plačali davke, oblekli in šolali pet sinov. Takrat ni bilo motorne žage, vse smo delali na roke. še danes imam tiste žage in jih ne dam za noben denar.«
Mavrinčevi sodelujejo z zadrugo od vsega začetka. Petru tudi delovna doba teče kot njihovemu delavcu in čez dve leti bo šel v pokoj. Ne samo da vsako leto dajo v Vinsko klet po štiri, pet ton grozdja, redijo bikce, sedaj ima gospodar v hlevu tudi tri lepe kobile in žrebe. »Žrebeta bom prav tako dajat zadrugi.« Pa še nekaj je vredno omeniti. Lani so Mavrinčevi dali zadrugi 520. letos pa 400 kilogramov pšenice. Če gledamo samo težo. to ni vp-liko, veliko večjo težo pa ima ta stvar, če jo pogledamo z drugega zornega kota: da je ta pšenica pridelana na hribovski kmetiji, na kamnitih knjivah in da je' teh dobrih 900 kil pšenice edino zrnje, ki je doslej v zadrugo prišlo s Krašnjega vrha.
In kako je gospodar Peter sprejel novico o plaketi? »Je prav, da občinski možje vidijo človeka, ki se ubija in trudi na zemlji, in da mu dajo za to tudi priznanje. Ampak to priznanje ni samo moje. namenjeno je ceh naši družini, tudi ženi in sinovoma, ki sta še ostala doma in po službi v Metliki krepko po-primeta za delo na kmetiji. Jaz sam nisem nič vreden, naj bo gospodar cele Jugoslavije, sam ne more nič narediti, če mi vsi ne poprimemo. «
A. BARTEU
*
*c
*
%
V
*
N
<n
N
*
S
I
I
*
%
N
*
!
Nafta je ogrozila podtalnico
Iz prevrnjene cisterne s priklopnikom je pri Belem bregu izteklo 38 tisoč litrov nafte — Le 300 metrov stran je glavno črpališče pitne vode
KRŠKO — Verjetno še nekaj časa ne bo znana dokončna škoda, ki jo je povzročila prevrnitev cisterne v soboto nekaj po polnoči na magistralni cesti med Drnovim in Krškim pri Belem bregu. Zaenkrat lahko zapišemo le, da neposredna, na pločevini in z razlitjem nafte povzročena škoda znaša 5 milijonov din, medtem ko je o posledicah, predvsem morebitni zastrupitvi glavnega črpališča pitne vode za okoli 17 tisoč prebivalcev krške občine, ki je od nesreče oddaljeno vsega 300 metrov, še prezgodaj govoriti.
Kot že rečeno, je do nesreče prišlo v soboto nekaj po polnoči. 35-letni Franc Cvetko iz Brežic, zaposlen pri
Združenju kmetijskih organizacij Kočevje. tozd Kmetijska kooperacija, je
KAKO ZAVAROVATI AVTO PRED KRAJO — Gotovo je. da tega avtomobila ne bo mogel nihče ukrasti, če ne bo prej uporabil žage, da bo prežagal deblo okrog 10 metrov visokega topola s premerom 4 decimetre. ki je zrasel na mestu, kjer je imel avto sicer motor. Za fiat 1100, narejen leta 1938. je dal njegov lastnik pred 25 leti nov moped, a se ga je kmalu naveličal, saj gaje moral popravljati tudi po dva tedna, da seje z njim vozil eno uro, najdlje pa se je z njim peljal do Karlovca. Zato gaje pustil v sadovnjaku v Stranski vasi pri Semiču, kjer že 24 let kljubuje vremenskim neprili-kam. Seveda uspešno, saj mu rja ne more do živega in v tem mu gotovo zavidajo današnji železni konjički.
(Foto: M. Bezek)
to noc peljal cisterno s priklopnikom, napolnjenima s 40 tisoč litri nafte, po magistralni cesti med Drnovim in Krškim. Nekje pri Belem bregu pa je na domala povsem ravnem delu cestišča najverjetneje zaradi utrujenosti zapeljal na desno bankino, od tam pa po strmini navzdol na travnik, kjer sta se cisterna in prikolica prevrnili. Voznik, ki ob nezgodi ni bil poškodovan, je iz nepojasnjenega razloga zapustil kraj nesreče, ne da bi o tem kogarkoli obvestil, in odšel v Brežice. Sele ob 8.50 se je javil tamkajšnjim miličnikom.
Prav to nerazumljivo početje voznika je bilo tudi krivo, da je prišlo sporočilo o. nesreči tako pozno do miličnikov in vseh tistih, ki bi morali takoj ukrepati. Tako pa je šele nekaj po sedmi uri zjutraj neznan občan sporočil krški postaji milic, da je videl' pri Belem bregu prevrnjeno cisterno. Tačas je od 40 tisoč litrov nafte v zemljo steklo že 38 tisoč.
Občinski štab za civilno zaščito Krško je zelo pozno, šele ob 11.30, izvedel za nesrečo in je naglo ukrepal. Na izrednih sejah sta se sestala tudi občinski izvršni svet in komite za SLO. Poveljnik občinskega štaba CZ Janez Kalan nam je v nedeljo in ponedeljek takole opisal ukrepe: »Štab se je sestal okoli 13. ure. Takoj smo zmanjšali črpanje pitne vode za polovico, in sicer na 30 litrov v sekundi. Prepričani smo namreč bili. da je na kraju nesreče gramoz, ki bi prepustil olje v podtalnico. K sreči je olje prodrlo le okoli 5 metrov globoko skozi mivko, do gline. Skopali smo 7 metrov globok vodnjak, po nasvetih geološkega zavoda smo namreč zmanjšali črpanje vode na 15 litrov v sekundi, iz tega novega vodnjaka pa smo črpali vodo v kanalizacijo, če bi bila podtalnica slučajno onesnažena. Toda zbita glina doslej ni spustila niti
kapljice olja. Zato smo ob 19. uri spet začeli v omrežje črpati s polovično zmogljivostjo. Delavci Kostaka in vodnogospodarskega podjetja so pričeli s šestimi buldožerji nakladalci odstranjevati z oljem prepojeno zemljo in jo odvažati po nalašč za to priložnost zgrajeni 300 metrov dolgi cesti do magistralke in nato na sanitarno deponijo v Vrbino. Pazili smo, da so prepojeno mivko odlagali na neprepusten sloj pepela iz tovarne Djuro Salaj. Tudi povrhu onesnažene mivke bomo nasuli pepel, da bo preprečeno onesnaževanje. Ob tem pa smo poskrbeli, da so bila s cisternami s pitno vodo oskrbljena vsa naselja, tako da preskrba kljub nevarnosti onesnaženja ni bila resneje motena.
B. B„ P. P.
Predvsem igre
ČRNOMELJ — 9. in 10. novembra so učenci srednje šole Edvarda Kardelja iz Črnomlja pripravili računalniške dneve.
Na srednji šoli v Črnomlju so začeli s poukom računalništva pred osmimi leti na takratni ekonomski šoli, vendar so se učili le jezike, brez praktičnega dela. Tako so hodili bodoči ekonomski tehniki kot tudi gimnazijci. ki so se odločili za računalništvo pri praktičnih znanjih, ogledovat računalnike le po večjih belokranjskih tovarnah. »Lani pa je osnovna organizacija mladine na šoli kupila ZX 81, s tem pa seje osnoval na šoli tudi računalniški krožek, katerega štirje člani so pripravili s pomočjo računalnika raziskovalno nalogo, s katero so osvojili 2. Krkino nagrado,« pravi mentor krožka Vincenc Petruna. Vendar en računalnik ni zadostoval, zato so zaprosili za pomoč pri nakupu delovne organizacije, med katerimi so jim semiška Iskra, ribniški Riko in črnomaljski Belt radi pomagali. Naj-
Uplenjena »kraljica Rinže«
Jože Poje uplenil doslej v Rinži največjo ščuko, ki je bila dolga kar 109 cm in težka 10 kg
KOČEVJE — Kot je sulec kralj Kolpe, medved kralj kočevskih gozdov, tako je ščuka kraljica Rinže. Jože Poje je šel nadnjo 10. novembra zgodaj zjutraj. Rinžo je začel »česati« zdoma izdelanim voblerjem. Pravi, da je vrgel vabo le kakih IO-krat. in že je prijela ščuka in bliskovito potegnila v vodno rastlinje, da ga je kar porezala. Krepko se je upirala, končno pa seje le umirila pri bregu ob ribičevih nogah. Takrat pa so se šele začeli pravi zapleti. Ribič ni imel podmetalke. Skušal je ribo zgrabiti z levo roko zadaj za škr-
gami pa je ni mogel, ker je bila predebela. Daje bila smola še večja, se je strgala najlonska vrvica in ščuka je bila prosta! Na srečo pa ni odplavala, ampak obstala ob bregu in takrat je ra-skurjeni, a prisebni ribič zakoračil do
PREKINITI
MRTVILO
NOVO MESTO — V mali dvorani Doma kulture v Noveln mestu je bil v petek, 16. novembra, izredni občni zbor Foto-kino kluba Novo mesto, ki naj bi prinesel konec nekajletnemu mrtvilu v tej organizaci ji. Da bi oživili delo kluba, vabijo člani vse. ki jih zanimata film ali fotografija, da se vključijo v klub in aktivno sodelujejo. Vpisu jejo vsak petek od 18. ure dalje v mali dvorani novomeškega Doma kulture.
Pisanje tke trdne vezi
Deveto tradicionalno srečanje novinarjev Večera in Dolenjskega lista — Izmenjava izkušenj
OBVESTILO
TABORNIKOV
TREBNJE —Taborniški odred Sivih jelš iz Trebnjega prireja v počastitev dneva republike akcijo »Ilegalec«, ki bo tradicionalna. To akcijo bodo izvedli v soboto, 24. novembra, v Trebnjem. V njej bodo iskali »ilegalca«,' ki bo poskušal podtakniti eksploziv pod pomemben objekt v Trebnjem. Ker bodo taborniki v okviru akcije na vsak način poskušali najti »ilegalca« z eksplozivom, bodo verjetno ustavili tudi kakšnega nič hudega slutečega občana. Taborniški odred prosi, da se občani zaradi tega ne bi preveč razburjali.
NOVO MESTO — Novomeščani so bili gostitelji devetega tradicionalnega srečanja novinarjev Večera in Dolenjskega lista. Srečanja, ki so izmenično v Mariboru in'Novem mestu, vsebujejo poleg izmenjave stanovskih izkušenj tudi obvezno merjenje moči v malem nogometu, kasneje pa združena štajersko-dolenjska sedma sila pomalem preide tudi na področja, ki jim posvečajo mesece boja.
Nogometno merjenje mpči se je kljub silni štajerski zagnanosti končalo neodločeno. 4:4. Rezultat devetih srečanj je tako 6:2 za Dolenjce. Največjo zmedo je v ekipi Večera naredil Bojan Budja, nekdanji maribo-rčan, zdaj.pa član ekipe dolenjskega tednika. S kriki v pristni štajerščini je dosegal, da so ga večerovci imeli za svojega in mu poslušno podajali žogo. Svoje je zoper sicer ljube nam goste storila tudi žoga v domoljubni barvi zelene šmarnice. Štajerce je ob pogledu nanjo kar stresalo. Kar je še manjkalo, je moral postoriti sodnik, sicer bi se bolj težko vrnil na rodni Otočec. Zaradi neodločenega rezultata so Mariborčani silili v streljanje sedemmet-
rovk. Ko so bili slabši, so predlagali, naj bo neodločeno. Modro smo popustili. dolenjski obstoj je pač zgrajen na popuščanju in gostoljubnosti.
Ta seje pokazala v najsvetlejši luči v kartuziji Pleterje, kjer smo bili novinarji gostje priorja Janeza Drolca. Po ogledu samostanskih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti je stekel odkrit in prijateljski pogbvor o življenju in poslanstvu kartuzijanov.
Gostinski del srečanja se je začel in končal v gostišču Kosov hram na Vrhpolju. Cebi bila tisti večer pri roki kakšna komisija, bi hram za dobrote in postrežbo zanesljivo dobil pet zvezdic. O podrobnejšem dogajanju na Vrhpolju ni vesti, poročajo samo, da je zadnji avlo, ki je izpred gostilne odpeljal proti Novemu mestu, za seboj na vrvi vlekel harmoniko.
M. B.
SREČNI RIBIC — Jože Poje iz Kočevja je uplenil v Rinži kar 109 cm veliko ščuko. Ni znano, da bi že kdo ujel v Rinži daljšo.
kolen v mrzlo Rinžo in šel previdno z. rokama do ščukine glave, jo nato zag-rabil in vrgel na breg.
Srečni ribič je povedal, da'bo glavo kraljice Rinže prepariral, saj je njegov konjiček tudi preparatorstvo.
J. PRIMC
Vincenc Petruna
bolje pa se je odrezala občinska raziskovalna skupnost, ki ji ni je kupila kar tri stroje, takodajih imajosedaj na šoli šest. Računalniški krožek je zato lahko zaživel šele letos, pritegnili pa so tudi 56 osnovnošolcev.
Tako so 9. in 10. novembra mladi pokazali vrsto svojih programov na računalnikih, obiskovalci — prevladovali so mladi — pa so si ogledali tudi računalniško opremo Iskre in hišne računalnike tamkajšnjih prebivalcev. »Pripravili smo tudi okroglo mizo o računalništvu pri nas in zlasti na šoli, pa tudi razgovor o ustanovitvi računalniškega kluba, ki se gaje udeležilo le 8 ljudi, čeprav so v anketi mnogi izrazili željo, da bi postali člani tega kluba,« pravi razočarano Petruna. Črnomaljski srednješolci pa so izdali tudi posebno številko Mozaika, glasila, ki je bilo vodilo prvih črnomaljskih računalniških dni.	g	m.
SPOSOJENO TRNJE
• Prihodki od turizma ne zadoščajo za to, da bi plačali razhodke avanturizma.
(Iz Mladosti)
OBISK PLETERIJ — Novinarji Večera in Dolenjskega lista so v okviru tradicionalnega stanovskega srečanja, ki je bilo letos v Novem mestu, obiskali tudi kartuzijo Pleterje, kjer jih je sprejel in se z njimi zadržal v pogovoru prior Janez Drolc. (Foto: J. Pavlin)
Mladi sedmič preizkusili , svoje glasove
23. in 24. novembra v Črnomlju Glas mladih Bele krajine in Slovenije
ČRNOMELJ — Občinska son ferenca ZSMS Črnomelj letos že sedmič zapored pripravlja zabavno glasbeno prireditev z naslovom Glas mladih, ki pa bo tokrat potekala nekoliko drugače kot doslej. Prireditvi, za katero vlada v Beli krajini veliko zanimanje, bodo letos namenili dva večera.
Prvi večer, v petek, 23. decembra, se bo na 6. glasu mladih Bele krajine predstavilo 14 izvajalcev iz Bele krajine, ki bodo izvajali predvsem že znane pesmi prav tako znanih pevcev, razen dueta in enega izmed dveh ansamblov, ki bosta nastopila z lastnimi skladbami. Med tem, ko bodo preštevali glasove občinstva, pa bodo pokazali svoje veščine V magiji trije mladi Celjani.
Na drugem, sobotnem večeru pa bodo na 2. glasu mladih Slovenije sodelovali mladi izvajalci — amaterji z lastnimi skladbami, prvič izvedenimi na Glasu mladih. Odziv na razpis za ta večer, ki so ga iz Črnomlja poslali le občinskim konferencam ZSMS in klubom mladih po vsej Sloveniji, je presegel vsa pričakovanja. Programska komisija pri organizacijskem odboru za priprave Glasu mladih je imela zelo težko nalogo, saj se je morala med 65 prispelimi skladbami — nad dvakrat več kot lani — odločiti za 15 najboljših. To je bilo toliko težje, ker so bile skladbe zelo raz.novrstne. Tudi na drugem večeru bo o zmagovalcu odločilo občinstvo, med tem, ko bodo preštevali glasove, pa jih bo s countrv glasbo zabaval ansambel Pohorje express.
Glede na to, da je interes za prireditev, ki bo v'črnomaljskem Kulturnem domu, izredno velik, so vstopnice že v predprodaji, in sicer v Dolenjkini blagovnici, moč pa jih bo kupiti tudi uro pred prireditvijo, če jih bo seveda kaj ostalo.
B. M.
1
Bife z živalmi
Uspešna prva razstava
SEVNICA — Za nedavno uspešno gobarsko razstavo je bila tokrat na vrtu Osovnikarjevega bifeja od minulega petka do nedelje zvečar L razstavaJ članov društva gojiteljev malih živalii iz te občine. Marljivi sevniški gojitelji žal, tokrat niso mogli širše preveriti svojih uspehov, saj ocenjevalna.komi-
kozerijcf • •«
PRVI TISOČAK ZA IZBOLJŠAVO
PESTER IZBOR — Predsednik sevniškega društva Silvo Osovnikar otvarja razstavo. (Foto: A. Železnik)
sija tovrstne slovenske zveze kljub vabilu ni prispela.
Že nekaj dni prej je bilo pri Osovnikarju, predsedniku sevniškega društva, izred to živo. Člani društva so ročno iz 't au razstavne kletke. Prt J slal vremenom so živali za- i varovali Hiastično ponjavo. Naj naštejemo najprizadevnejše obrtnike: klepar Viktor Gole je izdelal vse lične i pločevinaste tablice za kartoteke o razstavljenih živalih. Zvone Kadilnik kovinske kletke in Janez Hohkraut, ki je naredil kletke. Delali so tako rekoč vsi člani vseh petih sekcij.
S pomočjo sevniških kolektivov, ki so prispevali tudi dobitke za srečelov, J so izdali razstavni katalog. Kar 36 razstavljalcev je razstavilo nad 350 živali.
Repičani so sloveli kot pametno in iznajdljivo ljudstvo. Če ne drugje, se je to kazalo pri zakonih. Nihče se ni mogel spomniti in nato sprejeti tako popolnega zakona, da ne bi* našli Repičani v njem luknje že med javno razpravo. Zavoljo vsega tega je bila toliko osupljivejša Ugotovitev, do katere so prišli v Hitrotkalu med eno od utrudljivih razprav o tem, kako povečati med zaposlenimi zanimanje za inovatorstvo, za izumiteljstvo, za izboljšavice, ki bi prinesle skupnosti dobiček, izumitelju pa nagrado.
Brez dvoma imamo domače pameti dovolj, vendar je ne znamo zbuditi, za izdelke tujih možgan pa plačujemo hudo potrebne devize, je pričel ponovno vrteti izgubljeno ploščo direktor vseh direktorjev iz Hitrotkala.
Ljudje marsikaj pogruntajo. vendar to raje obdrže zase, ker se boje zavisti, ki je med našim delovnim ljudstvom ni malo, je ugotovil direktor rdečih nogavic.
Ne gre zgolj za zavist. Tu je še predolga precedura od izuma
do priznanja le-tega. Fri nas se vse skupaj vleče leta in leta, preden... je hotel dolgoveziti direktor zelenih nogavic, a gaje zaustavil komercialni direktor s težo besede: denar.
Denar, je povzdignil glas in vsi so se zazrli v njegova usta. Gre samo za vprašanje denarja. Če bi pogruntavnike primerno nagrajevali, bi v našem Hitrotkalu lahko delali iz novosti gnoj. Pustimo postopke, zavidanje, nevoščljivost in podobne zadevščine ob strani in se raje dogovorimo za nagrajevanje.
Dandanašnji zanima ljudi le še denar. Zakaj bi si delali utvare? Denar je sveta vladar!
Urednik tovarniškega glasila Zapozneli glas je napisal dolg članek, v katerem je desetkrat poudaril — to se je kazalo v mastnem tisku — da bo prejel vsak, kdor bo predlagal direktorjevemu kolegiju še tako majhno izboljšavo, nagrado v enkratnem znesku 1000 din.
Že drugi dan se je razvedelo po Hitrotkalu, da je dobil prvih tisoč dinarjev neposrednik Jožič Repič. Predložil je namreč, da bi znižali vsoto od 1000na 500din.
IONI GAŠPERIČ