Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrlfo In obrt«
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne	10.	januarja	1935.	štev.	4.
MsiVftna	M
Izkazalo se je, da omejevanje svobodne trgovine ne vodi k rešitvi sedanje svetovne krize in da se zato avtarkija ni obnesla.
A se tudi ni mogla obnesti, ker je velika večina držav navezana na tuje sirovine in ker bi bila popolna avtarkija izvedljiva le v Združenih državah Sev. Amerike in Rusiji ter tudi v Britanskem imperiju, če bi bili angleški dominioni dovzetni za to. —
Vse druge države pa ne morejo živeti brez tujega blaga in že zaradi tega je popolna avtarkija nemogoča.
Toda kaj pomagajo vse te teoretične ugotovitve, če pa je v praktičnem življenju drugače. Kaj n. pr. pomagajo ti lepi nauki državi, ki ne more izvoziti svojih pridelkov, ker so druge države z uvoznimi omejitvami zaprle svoj trg njenim pridelkom.
Za takšno državo so vse teorije o škodljivosti in napačnosti avtarkije brezpomembne, ker jo avtarkija v drugih državah sili, da si tudi sama pomaga z osamosvojitvijo svojega gospodarstva. Tej državi sicer avtarkija ni cilj, še manj ideal, toda zaenkrat vendarle edino sredstvo, da prenese posledice avtarkije v drugih državah.
V takšnem položaju je tudi naša država. Skoraj bo Jugoslavija država, ki je izdala najmanj uvoznih omejitev, toda kljub temu je njen izvoz znižan zaradi cele vrste uvoznih omejitvenih predpisov v drugih državah. Zato zastaja njen izvoz lesa in živine, zato je nazadoval izvoz sadja ter drugih deželnih pridelkov in zato je padel dohodek narodnega premoženja.
Z izgubo zunanjega trga pa je pridobil na pomenu notranji trg in zato treba temu trgu posvetiti mnogo več pozornosti, kakor se je to dogajalo doslej. Treba je povečati potrošno moč notranjega trga, obenem pa tudi delati na to, da bo notranji trg po možnosti kril vse svoje potrebščine doma. Kajti s tem se ustvarjajo doma nove produkcijske možnosti, te pa omogočajo nove zaslužke, ki zopet dvigajo kupno moč ljudstva.
Uvedba avtarkije v drugih državah pomeni zato za nas kategorično zapoved, da z vso doslednostjo delamo za svojo gospodarsko osamosvojitev. Ni pa misliti, da bi pri tem dosegli posebnih uspehov, če ne bomo delali sistematično in po načrtu. — Najprej se moramo osamosvojiti glede najbolj potrebnih predmetov in takšnih, ki jih je najlaže proizvajati in šele pozneje smemo začeti z izdelovanjem dražjih in manj potrebnih predmetov.
Nam vsiljena avtarkija nas sili k načrtnemu gospodarstvu, pa naj je bilo v zadnjem času izrečenih še toliko obsodb nad tem gospodarstvom. Načrtno gospodarstvo pa je zopet nemogoče, če nimamo izvedene organizacije svojega gospodarstva in vseh gospodarskih stanov. Ta organizacija pa je pri nas komaj še v početkih in zato danes niti ni sposobna, da bi dala material za res dobro premišljeno načrtno gospodarstvo.
Saj nima svoje stanovske in gospodarske organizacije niti kmetski stan, o katerem se pri vsaki priliki in nepriliki poudarja, da je najštevilnejši in najpomembnejši stan v državi. Seveda mislimo tu le na organizacijo, ki bi skrbela za kvalitetni dvig kmetijske proizvodnje ter za ustvarjanje boljših in plodonosnih možnosti za prodajo kmetijskih pridelkov, ne pa na one stanovske organizacije, ki dejansko le vpregajo kmetski stan v službo te ali druge politič-ne organizacije. Kmetski stan potrebuje svojo zbornico, ki bo skrbela, da bo kmetijska proizvodnja v danih razmerah čim bolj rentabilna, da bo kvaliteta pridelkov vedno boljša in ki bo imela tudi to moč, da z obveznimi predpisi izsili, da bo vsak kmetovalec storil to, kar je za kvalitetni napredek proizvodnje potrebno.
Ker danes nimamo te osrednje kmetijske organizacije in niti ene takšne pokrajinske organizacije, zato dejansko tudi nimamo ustanove, ki bi skrbela za napredek kmetijstva in njegove prilagoditve sedanjim razmeram. Zato pa se tudi vedno bolj
opaža, kako v tej ali drugi pokrajini propada ta ali druga panoga kmetijstva in kako pada naša konkurenčna sposobnost na tujih trgih tudi zaradi padanja kvalitete našega blaga.
A v kmetijstvu je glavni dohodek našega naroda in če pada ta dohodek, potem padajo tudi dohodki na drugih poljih. Zato je organizacija kmetijstva predpogoj za izvedbo načrtnega gospodarstva, zato je v tej organizaciji ključ za pravilno izvedbo naše gospodarske osamosvojitve.
Prav tako pa je potrebna tudi organizacija vseh drugih gospodarskih stanov. Ne potrebujemo pa seveda teh organizacij zaradi njih samih, ali le zato, da bi se zadostilo nekaterim ambicioznim osebnostim, temveč da na podlagi teh organizacij omogočimo gospodarskim stanovom dejansko sodelovanje pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj. Samo na ta način je mogoče doseči, da bodo pravočasno izdani učinkoviti ukrepi za odpravo tega ali drugega gospodarskega zla in da se ne bodo več ponavljale napake, kakor v komaj pretekli dobi, ko so prišli ukrepi od zgoraj ali prepozno ali pa s takšnimi določbami, da
V >Jutru« je bil objavljen članek ravnatelja ljubljanskega OUZD o bolniškem zavarovanju zasebnih nameščencev. V članku pravi avtor, da se je po krivici ugovarjalo predlogu SUZOR-a, da se zasebne bolniške blagajne odpravijo, mesto njih pa ustanove nove blagajne, ki bi poslovale kot krajevni uradi Središnjega urada. Ta predlog SUZOR-a da je utemeljen zaradi tega, ker nimajo sedanje zasebne bolniške blagajne javno-pravnega značaja in bi torej mogla tudi politična oblast z upravnim aktom demontirati bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev. Pa tudi dejstvo, da ima upravni odbor društva svoj vpliv na poslovanje sicer čisto ločene bolniške blagajne društva, more roditi včasih zelo neprijetne posledice. Še nekaj podobnih argumentov navaja avtor v svojem članku ter nato trdi, da bi ukinitev zasebnih bolniških blagajn in ustanovitev mesto njih novih z javnopravnim značajem pomenili dejansko utrditev in zaščito samostojnega bolniškega zavarovanja zasebnih nameščencev.
Prav žal nam je, toda z vso odločnostjo moramo izjaviti, da nas izvajanja avtorja niso niti najmanj prepričala. In to iz več razlogov.
Predvsem moramo poudariti že ponovno naglašeno zahtevo delodajalcev in delojemalcev, da se socialno zavarovanje decentralizira. Ukinitev zasebnih bolniških blagajn in ustanovitev mesto njih novih blagajn, ki bi bile le poslovalnice SUZOR-a, sta tej osnovni zahtevi interesentov diametralno nasprotni. Z uresničenjem predloga ravnateljstva SUZOR-a bi se decentralizacija socialnega zavarovanja za dolgo vrsto let onemogočila in moč SUZOR-a bi se še povečala. Dosegel bi se torej baš nasprotni učinek, kakor pa ga zahtevajo delojemalci in delodajalci. Že samo to dejstvo je dovolj močno, da morajo gospodarski krogi predlog ravnateljstva SUZOR-a brezpogojno odkloniti.
Ce se ugovarja, da nimajo zasebne bolniške blagajne javno-pravnega značaja, po-
Vlot/a	uevacHO<za
Od uglednega trgovca smo prejeli ta dopis:
Te dni so zborovali tukajšnji obrtniki. Kakor sem izvedel, gre za povišanje mestne uvoznine, da bi se s tem zaščitili ljubljanski obrtniki pred konkurenco okoliških obrtnikov. Razumemo željo mestnih obrtnikov, da bi hoteli ohraniti vsa naročila na mestnem ozemlju za sebe in onemogočiti okoliškim obrtnikom, da bi delali
so več škodovali ko koristili. Tako je cela vrsta uredb ostala brez vsakega učinka, kakor da sploh ne bi bila izdana, kakor uredba o kartelih, druge so bile prekasne ali pa naravnost napačne, kakor razne določbe o zaščiti kmeta, ki so bile v škodo baš gospodarsko najbolj aktivnim kmetskim gospodarjem.
Zaradi avtarkije v tujih državah nam je vsaj delna avtarkija naravnost vsiljena in čeprav bi bili načelno še tako za svobodno trgovino, nas za naše blago zaprti tuji trgi opominjajo, da mora biti v gospodarski osamosvojitvi poudarek našega stremljenja. Gospodarska osamosvojitev pa mora biti delo vseh nas in zato mora biti to delo tudi tako pripravljeno, da bo zajelo v resnici ves narod. Nobenih ekstratur ne sme tg biti in tudi zato je potrebno načrtno gospodarstvo, da bo delo enega izpolnjevalo delo drugega, da velika skladnost dela vseh podesetori uspeh.
Vsiljena avtarkija nam predpisuje vsebino in obliko našega gospodarskega dela, ki ga moramo izvesti po načrtu in sistematično, ali pa se nikdar ne izkopljemo iz krize.
tem iz tega ugovora še nikakor ne sledi, da bi morale postati del SUZOR-a. Nasprotno je naravna posledica iz te ugotovitve samo ena, da se da zasebnim bolniškim blagajnam javno-pravni značaj in vse potrebne samoupravne pravice. Zahteva gospodarskih krogov naj se v celoti izvede, pa bo stvar takoj popolnoma urejena. Potem bodo odpadle tudi vse morebitne druge pomanjkljivosti, ki jih imajo še danes zasebne bolniške blagajne. Pri tem pa je pripomniti, da bi te napake že davno bile odpravljene, če bi mogle te ustanove bolj svobodno postopati.
Vzrok za ukinitev zasebnih bolniških blagajn bi mogel biti samo eden, če bi te slabo poslovale. Toda zasebne bolniške blagajne poslujejo boljše kakor pa mnogi okrožni uradi in iz svojih prihrankov morajo leto za letom kriti primanjkljaje drugih okrožnih uradov. Če bi bile zasebne bolniške blagajne čisto samoupravne, bi mogle že danes nuditi svojim zavarovancem mnogo več, kakor pa jim smejo nuditi zaradi predpisov SUZOR-a. Logično bi torej bilo, če se že govori o ukinitvah bolniških blagajn, da se ukinejo one, ki slabo poslujejo, ne pa one, ki poslujejo dobro. Menda vendar ni resnega človeka, ki bi zagovarjal ukinitev bolje delujočih blagajn zato, ker je to dobro delovanje nerodno onim, ki poslujejo manj uspešno!
Vse to je javnost tudi dobro začutila in v tem je tudi vzrok, da je takoj in eno-dušno zavrnila predlog ravnateljstva SUZOR-a. Ne pomagajo prav nobene lepe besede, ker javnost čuti, da gre pri vsem vprašanju le za eno: ali se naj še poveča sedanja centralizacija bolniškega zavarovanja s tem, da se izvede predlog ravnateljstva SUZOR-a, ali pa se z izpopolnitvijo samoupravnih pravic zasebnih bolniških blagajn začne z decentralizacijo socialnega zavarovanja. Samo za to gre. In ker javnost ve, da je le v tem jedro spora, zato slej ko prej odklanja predlog SUZOR-a, in to tembolj, ker je več ko dvomljivo, če bi pri polni udeležbi vseh članov ravnateljstva sploh prodrl ta predlog.
tiuMiciMUe
za ljubljanske odjemalce. Toda povedati treba, da bi bili od povišane uvoznine prizadeti tudi ljubljanski trgovci. Če okoliški obrtnik ne bi imel več naročnikov v Ljubljani, potem tudi v Ljubljani ne bo kupoval svojih potrebščin.
Na tihem se tako pripravlja ukrep, ki bo zopet v škodo trgovini. Vedno izve prepozno trgovstvo o teh zakulisnih ukrepih in zato prihaja prepozno tudi njegov protest.
Ze pred leti je bilo tako, ko se je uvedla uvoznina na vse tekstilno in drugo manu-fakturno blago, ki je že itak preobremenjeno s previsokimi zaščitnimi carinami in čegar obremenitev je bila potem še povečana s prometnim davkom. Tudi takrat se niso upoštevale želje trgovcev ter kratko-malo odredila uvoznina, ki je bila zlasti za nekatere predmete mnogo previsoka, saj je bila dražja od poštnine. V nekaterih primerih se je zaradi te uvoznine blago celo tako podražilo, da ni bil ljubljanski grosist več konkurenčno sposoben, ker ni mogel nuditi blaga po tej ceni, kakor n. pr. kranjski grosist, kateremu ni bilo treba plačevati uvoznine.
Ni seveda mogoče na tem mestu podrobno razpravljati, koliko bi smela znašati uvoznina za vsak predmet posebej. O tem bi moral razpravljati in sklepati poseben odsek. Najbolje bi bilo, da bi imeli v ta namen kar stalen odsek, da bi bila uvoznina vedno v skladu z razmerami na trgu.
Pred kratkim smo čitali vest, da se izdeluje nov načrt uvoznine, ki naj bi veljal za vso državo. Bojimo se, da bo tudi ta načrt prišel kar čez noč, ne da bi se poprej poprašali za mnenje strokovnjaki ali prizadeti trgovci. Naj se nihče ne čudi, če bi potem nastale nove težave, mesto da bi se položaj trgovine olajšal. V Ljubljani bo nameravano povišanje uvoznine prav gotovo v škodo ljubljanskim podjetjem. Obrtniki iz ljubljanske okolice so že zagrozili, da bodo v primeru povišanja uvoznine za njih izdelke izostali kot odjemalci v Ljubljani. In priznati je treba, da imajo prav.
Kakor je trgovina prosta, da more vsakdo kupovati, kjer se mu zljubi, tako naj bo prost tudi obrt. Zato ni prav, če se delajo okoliškim obrtnikom z zviševanjem uvoznin nove težave. Saj je že skrajno pretirano, če se zahteva za isto blago dvakratno plačanje uvoznine. Od blaga, ki ga je kupil okoliški obrtnik v Ljubljani, je vendar bila v Ljubljani že uvoznina plačana; ali naj obrtnik sedaj pri uvozu izgotovljenega blaga plača uvoznino še enkrat! Odjem blaga bi v Ljubljani zopet padel in že z davki pretirano obremenjena ljubljanska trgovina bi imela še manj posla in zaslužka.
Naravno, da je vsled tega nameravanega povišanja uvoznine nastalo precejšnje razburjenje tako med ljubljanskimi trgovci ko okoliškimi obrtniki. Vsega tega razburjenja pa ne bi bilo treba, če bi se upoštevali praktični nasveti trgovstva. Zopet nov dokaz, kako zelo bi bil potreben poseben odsek, ki bi sklepal o uvoznini ter o drugih mestnih dajatvah.
Pa neglede na vse to je treba prav resno povedati gospodom, ki odločajo o tem, da z zviševanjem pristojbin, taks in javnih dajatev nikdar ne pridemo iz krize. Vsako tako povišanje pomeni podražitev blaga in posledica tega je, da ljudje še težje žive in še manj kupujejo. Zastoj v trgovini, pa tudi v vsem gospodarskem življenju postane zaradi tega še večji.
Zato naj se že enkrat neha s poviševanjem javnih bremen, pa tudi z vsem eksperimentiranjem, kako umetno povečati dohodke. Teh eksperimentov je že bilo več ko zadosti. O stvari sami pa naj spregovori tudi združenje trgovcev!
Novi bani in senatorji
Z ukazom Nj. Vel. kralja so imenovani: za bana Donavske banovine Milojko Vasovič, član glavne kontrole, za bana Vrbaske banovine dr. Bogoljub Kujundžič, minister n. r. in nar. poslanec, za bana Vardarske banovine Dragoslav Djordjevič, dosedaj ban Vrbaske banovine, za bana Moravske banovine Dobriča Matkovič, dosedaj ban Donavske banovine.
Dosedanji ban Moravske banovine Nikolič je postavljen na razpoloženje.
Za senatorje pa so imenovani: fin. minister dr. Stojadinovič, inšpektor Milan Dunjič in bivši župan Bakra Vatroslav čanjuga.
Še naprej ugovarjamo predlogu ravnateljstva SUZOR-a
Sanacija naše UotelsUe- Uvdustufe
Referat pom. zbor. tajnika dr. Koceta na prvi seji gostinskega odseka Zbornice za TOI
O sanaciji hotelske industrije se že več let razpravlja. Vse v poštev 'prihajajoče organizacije, zlasti organizacije hotelirjev, državni savez gostilniških združenj, tiij-sko-prometne organizacije so se bavile d tem vprašanjem in stavile tudi konkretne predloge, toda do danes se o tem vprašanju ni storilo nič pozitivnega. Če gostinski odsek na svoji prvi seji razpravlja o tem perečem problemu, potem predvsem iz Razloga, da poudari nujno potrebo, da se to vprašanje v interesu tujskega prometa in našega narodnega gospodarstva že vendar enkrat reši.
Gradnja naših hotelskih objektov ihia svoj razlog v konjtmkturrii dobi tujskega prometa v letih 19^8, 19Ž9 in 1930, ko so zlasti Nemci v‘pred- in po-sezoni Bled popolnoma napolnili. Všled te konjunkture, kakor tudi vsled po državi napbVeda-nih in tudi deloma uzakonjenih predpisov, so naši hotelirji tvegali velike investicije v pričakovanju, da bodo napovedane Ugodnosti za nove hotelske stavbe res izdatni. Dne' 19. julija i$30 smo dobili zakon o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo, ki je bil izrečno izdan za pospeševanje turizma. Ta zakon je 'predvidel, da se davčna osnova pri pridobnini zmanjša za prvih 5 let, to je za leto 1931, 1932, 1933, 1934, 1935 za 40%, za nadaljnjih 5 davčnih let za 30% in za nadaljnjih 5 let za 20%. Isto je predvideno glede plačevanja družbenega davka. Končno pa je določena opustitev nekaterih taks. Priznamo, da je to na prvi pogled znatnd olajšanje. Če pa upoštevamo, da se je na eni strani davčna osnova med tem povišala, davčna praksa poleg tega poostrila, na drugi strani pa, da so znatno padle cene za stanovanje ih prehrano, potem vidimo, da je učinkovitost teh davčnih ugodnosti izredno mnogo izgubila na vrednosti. Zato, naši hotelski podjetniki niso mogli odplačevati v redu svojih dolgov, zlasti ker je bila obrestna mera za hotelske kredite izredno visoka in bi jo hotelska podjetja zmogla le ob polno oddanih sobah. Upoštevati je tudi to, da je bil hotelskim podjetjem kredit privileg. denarnih zavodov paravnost zaprt. Ker pa so hotelski podjetniki gradili v dobri veri na podporo države, saj jih je javna oblast dejansko vzpodbujala h gradnji, je pač edino pravično, ako sedaj javna oblast priskoči na pomoč naši hotelski industriji.
Hotelskih dolgov v Dravski banovini je za 75 milijonov dinarjev, v vsej državi pa za okroglo 160 milijonov Din, pri čemer je upoštevati, da prideta v poštev dejansko samo 2 področji, t. j. Dravska banovina in
V svoji novoletni pioslanici je podal Roosevelt obsežen socialni program vlade, ki je zlasti zaradi sVoje odločnosti vzbudil pbzorhost v vsem svetu. Med drugim pravi Roosevelt v svoji poslanici:	1
Vlada in zvezni kongres sta dobila od ameriškega naroda nalog; da odpravita stare neenakosti in da napravita konec stftnju, da nekaj bogatinov edino odloča v vseh javnih in zasebnih zadevah. Nočemo sicer nobenega shematičnega izenačenja ali Razdeljevanja dobritr. Priznavamo tudi dejstvo, da morejo nekateri zaradi svojih večjih sposobnosti Več zaslužiti ko drugi. Nikomur nočemo zato odrekati pravice na primeren dobiček za svoje pošteno delo, toda vsak državljan ima tudi pravico na socialno varnost, in to ne le za sebe, temveč tudi za svojo rodbino. Zato treba zemeljske zaklade za vzdrževanje ljudi bolje izkoristiti. Nadalje je treba doseči varnost proti udarcem usode in tretjič je treba za Vse ljudi preskrbeti dobra stanovanja. Vsem Amerikancem, ki so zaradi jkrize doživeli, brodolom, moramo priskrbeti delo. Nadalje b^ treba poskrbeti za starostno, bolniško in brezposelno zavarovanje, a treba bo‘ tudliavaroVati blagostanje otrok in zava^bvati vdbve. Moja trdna namera je, da' mora *zv e zna vlada napraviti kondc k izplačevanjem pddpor ' 8 ra 'pol'milijonom' ^judi', ki so na listah zVezriega socialnega delovanja. Vše te'podpore s6 Samo miloščine, ki jemljejo oftim, ki jih prejemajo, spoštovanje pred samim seboj in tudi veselje do dela. Od teh 5 in pol'milijonov..mora priti 1,5 milijona, za katere so preje skrbele občine, zopet v oskrbo občin. Država pa bo morala v ta
hoteli ob Jadranu. Z ozirom na sedanje splošno težke razimere, ni seveda misliti na takojšnje odplačilo teh dolgov. Gre torej le za to, da se olajša hotelirjem odplačevanje dolgov. Anketa, ki jo je v ta namen priredila dne 28. novembra 1934 tukajšnja zbornica, je postavila dve kardinalni točki, ki bi mogli služiti kot izhodišče za rešitev tega vprašanja. Predvsem je treba rešiti vprašanje sanacije našega hotelirstva na1 ta način, da bo hotelir res rehabilitiran, tako glede svojega ugleda in kredita, 'da bo vsaj v doglednem času lahko iin'enoval Hotelski objekt, ki ga je sam sezidal, zopet za Svojo1 Tesnično last. Zato se naj izvede konverzija 'dolgov hotelirjev v tem smislu, da država mobilizira potreben kapital in'prevzame dolgove od privatnih denarnih zavodov, hotelirji pa bi bili dolžni odplačevati državi; odhosrio onemu privilegiranemu zavodu, ki bi ga v ta namen država pooblastila, letno 8% zneska, od katerih bi šlo 4% na obrestovanje, 4% pa na amortizacijo. Tako bi bila dana hotelirju možnost* da bi v dogledni dobi, najpozneje pa v 25 letih postal zopet popblen gospodar vsega hotelskega objekta. Na ta način bi hotelir imel veselje do dela in obenem bi v očeh publike zadobil oni ugled, ki ga po svoji poziciji ne le zasluži, temveč tudi potrebuje. Ravno tako bi bil rehabilitiran tudi njegov kredit, ki je danes do skrajnosti padel.
Ta predlog zasluži tem bolj upoštevanje, ker ne išče za hotelirja nikakih posebnih privilegijev in tudi nikakih posebnih izdatkov za državo, a kljub temu v celoti reši vprašanje sanacije hotelskih obratov. Ta predltfg pa je' tudi stvarno utemeljen z ozirom na zaslužek hotelov. Po statistiki mednarodne hotelske zveze je ugotovljeno, da ostane hotelom od tujskega prometa komaj 8%, medtem ko gre vseh 92% v korist drugih ustanov, odnosno podjetij, tako države, železnice, drugim obrtnikom in trgovcem. Iz tega logično sledi, da so hoteli sicer nosilci tujskega prometa, kajti brez teh si sploh ne moremo zamisliti tujskega prometa, od njega pa imajo, kakor kaže statistika, najmanj koristi. G. Juraj Demetrovid, bivši minister trgovine in industrije je lani ob priliki proračunske debate v parlamentu izjavil, ko je posvetil velik del svojega ekspozeja tujskemu prometu, da je ta vrgel 1. 1932 nad 300 milijonov dinarjev. Ako imamo to pred očmi, potem je gotovo upravičena zahteva, da priskoči država v gori navedenem smislu na pomoč hotelskim podjetjem.
delavce, ki so Zaradi krize brez peslay pa mora preskrbeti delo vlada, in sicer "samo konstruktivno delo, ki naj zlasti zaposli ročne delavce ih ki bo čim manj tekmovalo z zasebnimi pddjetji. Mezde1 teh delavcev morajo biti višje ko sedanje ‘miloščine, toda nižje,1 kakor so mezde v •zasebnih podjetjih, kajti drugače se bo to zgodilo ko lani, da so ljudje opuščali delo v zasebnih podjetjih, ker so brez dela bolje živeli na račup javnpsti. ,,
Nato je Roosevelt govoril še o miru in izrekel prepričanje; da bo mir ohranjen. Z Japonsko se Združene države ne bodo spustile v nobfendi tekmo v oboroževanju, ker upa Roosevelt* da bo mogoče skleniti sporazum; ki bo takšno tekmovalno oboroževanje preprečil.
I  ....-	... ., ... .i...	.	,;j..	:	.v
Dolžnosti lekarnarjev glede dajanja podatkov davčni upravi
Davčna uprava v Subotici je zahtevala od subotiških lekarnarjev, da ji na podlagi, zakona o neposrednih 'davkih zaradi Odmere pridobnine iri družbenega davka'po-' ročajo o sprejetih receptih in o vrednosti izdatfifr* zdravil davčnim aavezantfem. Subo-fišii lekafrharji zahffe^e^cfavčHfe iUpriVte' niso izpolnili, nakar je davčna uprava kaznovala vsakega lekarnarji z globo pd500 Din. Proti tej kazni so se pritožili lekarnarji na finančno direkcijo v Nbvetn SadU ter v svoji priložbi navedli, da lekarnarji po zakonu o lekarnah in po naredbi ministrstva za narodno zdravje niso dolžni, dia dajejo zahtevanih podatkov. Finančna direkcija je ugodila pritožbi lekarnarjev in razveljavila odlok subotiške davčne uprave.
Glasilo zagrebških trgovcev o vladni deklaraciji
>Trgovački Vjesnik« pravi v svojem komentarju o deklaraciji vlade g. Jevtiča naslednje:
»Vsi gospodarstveniki bodo gotovo z navdušenjem pozdravili posebno one dele iz deklaracije, v katerih vlada obljublja, da bo upoštevala, da je davčna obremenitev že dosegla svoj višek ter da bo zato gledala na to, da prepreči davčne pretiranosti in doseže pravično razdelitev javnih davščin ter spravi davčno obremenitev v sklad z davčno močjo prebivalstva. Zlasti pa bodo pozdravili gospodarstveniki obljubo vlade, da bo iskala sodelovanje in nasvete ■ gospodarskih organizacij, da doseže 'one cilje, ki si jih je postavila na finančnem in gospodarskem polju. Z veseljem moramo konstatirati, da dosedaj ni še, nobena vlada tako jasno, kratko in odločno povedala svojega programa v finančno-goSpodarskih vprašanjiht ko vlada gg. Jevtiča. Zato s polnim' upanjem pričakujemo uresničenje vladnih obljub. Pri tem svojem delu bo zato našla kr. vlada vso pod^ poro in iskreno pomoč vsega trgovskega stanu Jugoslavije.«
••'I	>■’ *.»	<:	..• v .l : ■ > j; i • j. u •. . ...
Splitski obrtniki zahtevajo uvedbo minimalnih cen c .
Na predlog Združenja obrtnikov'v Splitu je poslala splitska Obrtniška zbornica ministrstvu za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahteva, da se uvedejo minimalne cene za vse obrtniške izdelke. Te cene so potrebne zaradi nelojalne konkurence, ki postaja zaradi sedanje krize vedno bolj ostra. Če se minimalne cene ne uvedejo, bodo prišli obrtniki v še težji položaj, mnogi pa bodo sploh morali prenehati z obratovanjem.
Tudi pri nas potrebno
V Nemčiji pripravljajo novo kodifikacijo vseh deviznih predpisov, ker so sedanji že tako zapleteni in nejasni, da se v njih ne spoznajo niti strokovnjaki. Posledica tega je, da potrebuje državni osrednji zavod za dodeljevanje devi?, vedno več urad-ništva, a še ne gre delo prav iz rok. Nova kodifikacija ne ;bi stvarno prinesla nobenih posebnih izprememb, temveč bi samo poenostavila vse predpise, da bi postali ti jasnejši in preglednejši.
Kaj podobnega bi bilo treba storiti trudi pri nas za celo vrsto zakonov, ker so tudi pri nas zakoni zaradi številnih izprememb; dopolnitev ter naredb postali tako nejasni, da se že živ krst v njih ne spozna.
, , tu . , t ./i	.	.
Pridobivanje zlata v Jugoslaviji
Compagnie industrielle du platine v Parizu javlja, da je v mesecu decembru pridobila v svojem rudniku v Peku v Srbiji 18 kg čistega zlata. V letu 1934. je pridobila skupno 156 kg zlata. Nove naprave, ki začno delovati v februarju, bodo omogočile dvakrat večjo produkcijo, is j |o. v. 3 jv y i '.ji ?«-* ; r-i.n cr.jtvt* Konkurzi in prisilne poravnave v decembru
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. decembra 1934 naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta):	vku,-	i.
' '	’	1.	Otvorjeni konkurzi:	i
V Dravski banovini 2 (1), Savski 4 (5), VrbaSki ^ (2); Primorski -r (1), Drinski 1 (5), Zetski 1 (3), Dunavskii2 (8), Moravski — (1), Vardarski 6 (4), Beqgrad, Zemun, Pančevo 4 (8).>	...... . > >
2. Razglašene prifeilne- poravnave izven
konkurza:	-<H	<
” ■ V Dravski banovini 5 (9), Savski 4 (.3), Vrbaski ' (1), Primorski 1 (3), Drinski 1 (^-»), Zetski *— {—), Dunavski 1 (2); Mo-j ravski - (-^V, Vardarski — (—), Beograd, Zemup, Pančevo 3 (2).
3. Končapa konkurzna postopanja;
V Dravski banovini 4 (4), Savski 7 (5)> Vrbaski 1 (—), Primorski 3 (1), Drinski — (6), Zetski l‘ (l), DUnaVskf 6 (8), Moravski (5), Vardarski 3 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2).
•> i 4. Potrjene.prisilne poravnave;.
V Dravski banovim 12 (5), Savski'6 (4), Vrbaski 1 (1), Primorski 5 (3), Drinski 1 (1), Zetski 1' (—), Dunajski 6 (—), Moravski —■ (—), Vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (6).
1.1 jrj A i i <12. . ?f; .1	•	;
iDr. Matej Pretner
bivši odvetnik v Trstu- ima sedaj svojo
r .- v odvetniško pisarno ■	< ■».
v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12
Politične vesli
Za predsednika poslanskega narodnega kluba, ki ga ni zamenjati z Jugoslovansko narodno stranko, je bil izvoljen bivši minister Precca.
Sklenitev francosko - italijanskega sporazuma se še vedno komentira v vsem svetovnem tisku. Angleški listi pišejo, da je s sporazumom odpravljena vojna nevarnost v Evropi. >Times« pišejo v istem smislu ter dostavljajo, da bo temu sporazumu sledil pomorski in sredozemski sporazum med Italijo in Francijo.
V uradnem italijanskem sporočilu o sporazumu se poudarja, da ni ta proti n.iko-; mUT naperjen. Zato se je Nemčija spsroti obveščala o poteku pogajanj, ker se hoče k dogovoru o srednji Evropi pritegniti tudi Nemčija.
Mussolini svari v svoji ponovni izjavi P
sporazumu pred pretiranim optimizmom. Ni še doseženo vse, temveč je treba ustvarjeno prijateljstvo še naprej gojiti.
Češkoslovaški listi ugodno komentirajo doseženi rimski sporazum. »Lidovč Novi-, ny« pravijo,, da ima sporazum to dobrp stran, da Italija in Francija ne bostp.več delovali ena proti drugi. Druge državne se. morajo temu sporazumu prilagoditi. Nobenega dvoma ni, da so biji interesi Male antante, v Rimu dobro zavarovani.
Francoska delegacija pri rimskih pogajanjih oficialno demantira, da bi se sklenila v Rimu tajna vojaška zveza med Franci-, jo in Italijo, Podpisani so bili le dokumenti, ki so bili navedeni v uradnem sporočilu,..^.'. t t.i’ii.,1 '
V torek opoldne je odpotoval Laval ,iz Rima. K slovesu je prišel tudi Mussolini, ki. se je pri tej priliki prisrčno rokoval z vsemi tremi poslaniki držav Male antante.
V zvezi z rimskimi pogajanji dobi Italija od Francije posojilo 1 milijarde frankov, pOzneje pa še treh milijard. Posojilo bo Italija uporabila za plačilo zapadlih posojil in za kritje proračunskega primanj-kljaja.. .	.	^	^	v
Afriški sporazum med Italijo in Francijo obsega 3 točke. Italijanski naseljenci Ohranijo za dobo dveh generacij italijansko državljanstvo, v francoski Somaliji,dobi Italija oki>li 1000.km2 (brez pristanišča Oloh), južno Tripolitanije ip. Libije do Čadskega jezera pa 800 milj dolgo in, 100 milj široko ozemlje. Italija dobi končno proti plačilu 2000—3000 delnic železnice v Adis-Abebo.
•'	«	1\	,	l .. t	Ifl
Razmerje msd nemško redno vojsko in narodnimi socialističnimi SS-oddelki je še
vedno zelp napeto. Vojska vztraja na tem, da sme biti ona edina oborožena formacija v Nemčiji in zahteva zato razpust SŠioddelkov. Ker se Hitler,vedno bolj naslanja na vojaške kroge, je verjetno,, da bo vojska.;s svojo zahtevp tudi prodrla,
Gftringi je na znanem sestanku vseli vaditeljev Hitlerjeve slranke in ,vseh -višjih oficirjev vojske v opernem gledališču obžaloval usmrtitev generala Schleicherja ip dal s tem vojski zadoščenje, ki ga je ta zahtevala.	w.	.:	.»*	„•
Nemški parlament je sklioaji k zasedanju 30. januarja, na dan obletnice nar. socialistične vlade. Hjtler bo jimel na zasedanju govor, v katerem aa, bo dotaknil tako * rimskih pogajanj, ko tudi sarskega plebiscita/ „ . a o . . . . .. t,- ;oh., i Schacht hoče postati naslednik Hitlerja, kakor piše emigrantski »Neues Tagebuch«:, ki izhaja , v Parizu: List pravic da , Schacht nalašč i odreka nemški vladi zahtevane kradite, da postaja zaradi tega .vlada vedno bolj nepopularna. Obenem z njo pa tudi Hitler, ,ki .se ■ ho na ta: način ,v par letih < popolnoma iztrošil. Za Hitlerjem bo potem nastal velik .vacuum in tedaj se.,bo pojavil- Schacht kot rešitelj, ker bo tudi vojska na njegovi strani. Vest pariškega lista je treba seveda sprejeti z. vso rezeevoj
Madjarski kmetijski minister Kallay je ■ odstopil, Tudi’finančno ministrstvo je izpraznjeno zaradi imenovanja fin. ministra zk guvernerja Narodne banke. .
Blok muslimanskih držav ^ nameravajo ustanoviti Turčija, Iran .(preje Perzija), Irak in Afganistan. Pogajanja za sklenitev bloka' napredujejo ugodno.	,
20 admiralov je bilo na Japonskem upokojenih, ker so zagovarjali pomorski..sporazum z Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike-
Atenska policija je aretirala roparsko tolpo, katere poglavarka je bila leta 1931 izvoljena najlepša Grkinja,
Vojni minister Nove Zelandije je izjavil; da Nova Zelandija ne uvede splošne vojaške dolžnosti.
m
'fr y
Rooseveltova novoletna po-> slanica
nameri občinam pomagati. Za Vse- driige
(Scnarsžvc
Denarni zavodi niso dolžni dajati davčnim upravam podatkov po čl. 108 zakona o neposrednih davkih
Nekatere davčne uprave so poslale nekaterim denarnim zavodom naslednje dopise: »Na podlagi čl. 10$. zakona o neposrednih davkih in § 17,, zakona o izpre-membal) in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, se naproša naslov, da sporoči do dne ,15. januarja davčni upravi imena, vsnh trgovcev in obrtnikov, ki so kakršnokoli, blago prevzeli ali delo do-, vršili pri naslovu, obenem z navedbo, od kje izhaja blago in. kakšna je vrednost blaga ali poslan Ta dopis davčne uprave pa ni po zakonu .utemeljen. Kajti .po čl, 108. zakona o neposrednih davkih so .dolžni dkU davčni japravi potrebne podatke za odmero pridobnine,:.l-.lastnikj; posestev,, danili v najem, glede svojih najemnikov, odnosno najemniki glede lastnikov in podnajemnikov. 2. slpžbodajalcj glede svojih. nameščencev. 3. vse obl.astj in .uradi, o izvrženih javnih delih ter sklenjenih, pogodbah z davčnimi zavezanci, ..4. vse. druge javne ustanove, samoupravne,, in držf,Yhe (občipe, pošte, carinarnice, železnice itd.),, o delih, jci se po njih.opravljajo. Po čl. 17 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona p neposrednih davkih pa še: 5,, vse strokovne zbornice (obrtniške, trgovske, industrijske, zdravniške, .odvetniške itd.), ip uradi za zavarovanje delavcev in, 6. vsa privatna transportna podjetja kakršnekoli vrste. Denarni zavodi torej tu niso navedeni in zato tudj niso dolžni dajati davčnim upravam zahtevanih podatkov.
Velik dvig papirjev v Parizii
Ker je Francoska banka znižala obrestno mero za reeskontne zakladne menice pod 3 odstotke, ae je takoj silno dvignil nakup rent. Samo prejšnji četrtek je bilo nakupljenih na pariški borzi za 400 milijonov frankov rent. V štirih dneh pa je bilo kupljenih rent za 2 milijardi Jrankov. „ To hausso so podpirali tudh angleški ip nizozemski finančniki in od nje so pridobili tudi tečaji tujih papirjev. Med drugimi so se dvignili tudi tečaji Youngovega posojila, avstrijske zlate rente in srbskih predvojnih posojil.
*
v Po podatkih Agrarne priv. banke in Hipotekarne banke dolgujejo kmetje v Zetski banovini obema bankama 108 milijonov
dinarjgv.
, Predsednik madjarske Narodne banke Popovitzi je demisioniral. Na njegovo mesto je bil imenovan minister Bela Imredy.
Barclays Bank je kpt prva petih lon-dpnskjb velebank, objavila bilanco za leto 1934. Cisti dobiček banke zjnašg 1,7 (leta 1933, 1,6) milijona funtov. Izplačala bo isto diyidendo ko lani.
• Lloyds-banka je imela lani .1,65 (predlani 1,4). milijonov funjov čistega dobička. ^Plačana bo 12-odstotna dividenda. Re; zervnemu fondu bo pripisano pol milijona funtoy.	......
Tudi druge angleške banke bodo izplačale visoke dividende. Tako Martinsbanka 14%, National Discount Co. 24% ih Ale-xanders Discount Co. 19%.
Letni izkaz Banke za mednarodna izplačila y ."Baslu.(vse, Številko,v milijonih š^ic. frankov) jzkazuje bilančno vsoto v višini 654,3, zm 3,3 več Ro pred enim mesecem. Vloge emisijskih bank za lasten račun so se zmapišale za h,71. np, 147,1. Vloge na ,račun, jretjin, so sej&vijšate nebistveno od 12,14 na 12,^4. Zneski na 'pokaz so zno-
detai/ske-	mazde	vVetilri
inf*f cm
Eden najvažnejših narodno gospodarskih, pojavov minulega leta,, ki ima tu,-di dalekosežne socialne posledice, je padec delavskih plač, kateri se je, nepričakovano poostril spomladi leta 1934. Dočim zaposlenost delavstva .že dalje časa precej napreduje, nazadujejo delavske plače,-in sicer v tako velikem Obsegu, da smo se že(. resno pripravljali na zakon o minimalnih mezdah,. Da do tega zakona ni prišlo, bo najbrže vzrok tudi pomanjkanje primerne, mezdne statistike. Zaradi tega je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani uvedel mesečno mezdno statistiko, po industrijskih skupinah. Za enkrat objavljamo. povprečne dnevne zavarovane mezde samo delavcev v Veliki Ljubljani in v njeni šjrši .okolici (vštevši Vrhniko in sreza Logatec in Kamnik).
Podatki se nanašajo na vse, člane OUZD-a, in siepr z vajenci in brez vajem ; cev. Na ta način pridejo plače pompčniko.v in izvežbanih delavcev bolj-do izraza. Pripomnimo, da je povprečna dne,vna zavarovana mezda zaradi .sistema lestvice mezdnih razredov in zaradi ..nepravilnosti v pri-i javljanju,, delavskih zaslužkov za kakih 20% nižja od dejanske .povprečne delav-iske plače. Izjemo tvori le hišna služinčad, katera je brez ozira na dejanske prejemke uvrščena (kategorizirana) v mestih v IV, mezdni razred z dnevno zavarovano mezdo 1160, po dež.eli pa v III. mezdni razred z dnevno zavarovano mezdo Dni 9*60.
Rhdi pravilnega pojmovanja podatkov moramo naglasiti, da načelno pri OUZD-u niso zavarovani niti poljedelski delavci, niti rudarji, niti osebje dTžavnih prometnih naprav, pač pa ostalo obrtho in industrijsko delavstvo.
Podatki so razvidni iz priložene' tabele.
Povpr. dnevna zav. mezda v Dih Industrijska skupina (brez vajencev)
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
Ce se računa mezda z vajenci, potem, je precej nižja in znaša skupno povprečna dnevna, zavarovana mezda za Vel. Ljubljano le .2,3.'49 Din (z vajenci 2557 Din), za ljubljansko okolico pa 22*77 (25‘01).
Mezde delavcev, zaposlenih v Veliki Ljubljani so v glavnem višje od mezd delavcev, ki .so zaposleni v ljubljanski okolici. V posameznih industrijah so razlike izredno velike, n. pr, javni promet 41*34 napranl Din; 17*04, gradnja prev. sredstev 28*80 nasproti Dip 16*80.itd. Izjemo tvorijo samo štiri industrije. Industrija papirjakaže razmerje med mestom in deželo Din 25*46 napram Din 36*40. Temu bodo vzrok mezdne razmere tovarn papirja, v ljubljanski okolici.. Pri ostalih treh industrijah so pa odločilne za obratno razmerje mezd plače uslužbencev, zaposleni): na račun bednost-nega fonda pri, centralah za proizvodnjo sile, pri gradnjah železnic itd. in pri občinskih obratih v Ljubljani.
ga zelja;, do 2,3. .januarja glede dobave 265 kg uspja, 35 kg tranSmisijskiji jermfen, j 11 kg jelenje kože,, raznegajeklenega ma-!* terrnla im raznega' električnega 1 materi-’' ala; do 21. januarja o dobavi pločevine in železa; 1050 kg olja, 1100 kg petroleja in 1000 kom. igel za jadra; do 25. janUarja pa o dobavi 800 kg mila za pranje in 260 kilogramov stearinskih' sveč. ‘
Že v 24 urah
.larva, plesi™ in kemično maži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetloiika srajce, ovratnike, in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarrta JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selenburgbva ul. 3.
Telefon št. 22-72.
trgovina
se, zn^^njšale ,zu .7,5 ij’^,^1,6.	,,
Na zboru upnikov varšavske Industrijske, banke .je bi^ konstptiranp, da,zhašajo
banka
  ___________________________ milijon
zlotov.
V 17 Poljedelstvo	rel. Lj. 25*66	Lj. ok. 20*25
2. Javni promet	41*34	17*04
3. Zaseb. prom. podjetja	27*30	24*25
4. Rudarstvo	—	—
5. IiidUstrija kamenja		
in zemlje	32*73	22*74
6. Kovinska industrija	32*04	27*34
7. Gradiija prevoznih		
sredstev	28*80	16*80
8. Kemična industrija	33*90	29*91
9. Centrale za proizv.		34*64
sile, preskrb, z vodo	31*11	
10. Tekstilna industrija	217)3	2i*54
11. Industrija papirja	25*46	36*40
12. Industr. kože in gume	29*64	26*99
13. Predelovanje kože in		18*63
njenih surogatov	22*81	
14. Gozdno žagarska indu		
strija	26*68	22*91
15. Industrija za predelov.	£$‘67	22*tl.
lesa in. rezbar.		
16. Industrija hrane in		
pijače	29*22	22*33
17. Industrija tobaka	29*70	—
18. Gostilne, kavarne		17*14
in krčme	23*43	
19. Oblačilna industrija		
ih Čiščenje	24*94	23*77
20. Gradnja železnic, ‘cešt,		
Vodnih zgrkdb	24*46	27*23
21. 'Gradnja nad jfe’tnljo {visoke gradnje)	30'86	'^8*26
22. drafična industrija	40;16	29*112
23. Higiena	'23*82	21*65
24. Občinski obrati	27*09	'29*18
25. Trgovina	29*87	22r38
26. Denar, in zdvar. za-		
vodi, Samost, pisarne 35*05		‘28*-
27. Gledališča,: švob. *pb- kfici in razho	28*54	25T5
28. Hišna služinčad	II74.	9*93
Vse industrije skupaj 25*57		•25:01
^ •** ***. rr»c**«* 		if*		
Dobave^licifivciie
Splošiii oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. januarja ponudbe o dobavi raznega pisarniškega materiala. (Pogoji so na vpogled pri oddelku).
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 16. januarja ponudbe o dobavi jekla; do 23. januarja pa o dobave 70.000 kg stare strpjpe litine.	,
Direkcija'drž. rudnika Kakanj sprejema-do 17. januarja ponudbe o dobavi 500 kg karbida.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 16. januarja ponudbe o dobavi 1200 Samotnih opek in 1500 kg šamotne moke; dne 9. februarja pa o dobavi medenine.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 17. januarja ponudbe o dobavi ca. 25.000 kg pločevine; do 24. januarja o dobavi kabla, žice, žarnic, vijakov, žebljev in železnih cevi; do 25. januarja- o dobavi 2500 m lanene jadrenine, večje množine jekla, železa in zakovic; do 27. januarja o dobavi 600 m kokosovih preprog; do 29. januarja o dobavi lesa, železnih vozičkov ter raznega električnega materiala; do 30. januarja pa o dobavi mizarskega orodja, vijakov, zakovic, motvoza, smirka ter raznega drugega materiala.
Pri upravi jetnišnice Okrožnega sodišča v Ljubljani bo dne 12. januarja ob 1L uri dopoldne pismena ofertna licitacija za dobavo sukna, dvotkanin, molinosa, blaga za brisače, sukanca in usnja. (Pogoji so na vpogled pri upravi.)
Les se proda dne 18. januarja ob 10. uri dop. pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 16. januarja ponudbe o dobavi 230 m konopnega platna, 250 m luret-svile, 24 platnenih brisač, 240 m amerikana, 35 m klota, 80 m platna za zastore, 250 kg žveplene kisline, 31 kg solne kisline* 45 kg lužnega kamna, 120 kg navadne sode, 20 kg naftalina, 120 kg Špirita, 300 kg kalcijevega karbida, 100 kg glicerina, 40 kg kavčuka, 60 kg vazelina, 125 kg kalijevega mila, 95 kg mila za pranja, 300 kg cementa, 20 kg sadre, 150 kg kar-bolineja itd.; do 17. januarja o dobavi raznega -lesa, 120 kg smirka v prahu, 3650 pol smirkovega iplatna, 4200 pol steklenega papirja, 110 kg paste za čiščenje kovine, 110 kg masti za usnje, 250 kg svinčenega minija, -20 kg cinkovega belila, 550 kg lanenega firneža, 120 kg kita ter glede dobave barv, laka, šelaka, sikativa, minija, terpentinskega olja itd. itd.; do 18. januarja o-dobavi 1595 kg rumenega vaze-liha, -10'kg jelenje kože, 300 kg konsistentne masti, 1000 kg strojnega olja, 300 kg motornega olja, 60 kg olja za fino mehaniko, 5000 kg bombaža za > čiščenje ter o dobavi 5000 kg sladkega in 5000, kg kišle-
Izvoznikom v Madjarsko
Generalna direkcija državnih železnic' namerava v .najkrajšem času začeti izdelovati ^lačrt direktne tayife.(za prevoz blaga med našo državo ‘in Madjarsko, ko tudi za tranzitni prevoz'blagd skbzi Madjarsko. Da ' bj'nova tarifa čiih bolj odgovarjala potrebam trgovine, je’ potrebno, da zainteresirani .trgovci Čifh prej pošljčjh direkciji ali zbornici pbdafke: l; katero blago pošiljajo na Mhdjarško. 2. kakšno bl'Agfd uvažajo iz' Madjarske. 3.' katere!' madjarske nameWfbiie pbstajd ptihajhjo pri tfeni v pbšteVV Podatki? daj se nanašajo samd na blago, ki se izvaža' v vagonih'v obe smeri.
#
Na podlagi sporazuma med'avstrijsko in našo vlddb je dovoljen uvoz; naše zaklane perutnihe v Avstrijo po znižani carini 15 kron za lOOkg. Za izvoz v Avstrijo ni več' potrebno uvozno dovoljenje, temveč le izvoznica, ki1 jo bo izdajal urad za kontrolo izvoza. Uvažati pa bodo smele lfe avstrijske tvrdke, ki so dbsedaj uvažale perutnino.
Rusko-rumunsko trgovsko združenje S6‘ je ustanovilo v Bukarešti; da se povečajOi trgovinski stiki med Rusijo ih Rumunijo.
Pogajanja med bolgarskimi tvornicami sladkorja in ministrom za gospodarstvo so se kot brezuspešna razbila. Zato dela sedaj samo sladkorna tvornica v MitropoljU. Vendar pa so sladkorne zaloge na Bolgarskem tako velike, da bo z njimi Bolgarska izhajala do 'konca leta 1935.
Češkoslovaška je dovolila za jannar uvoz 2000 vagonov koruze iz držav Male antante. V primeru potrebe se more uvoziti še nadaljnjih 2000 vagonov.
Praški občinski svet je protestiral proti uvedbi živinskega monopola, ker bi se potem živila preveč podražila.
Češkoslovaški kartel 26 tvornic za lepenko, >ki obstoji pod imenom nakupne in prodajne družbe »Kartonia«, je bil podaljšan do 31. decembra 1936.
Avstrijski proizvajalci umetne svile so se na svojem zborovanju izjavili proti sprejemu italijanske zahteve, da se poveča uvoz italijanske umetne svile,
Avstrija bo uvozila iz Argentine 1000 vagonov pšenice.
Papirna industrija, v Avstriji bo v kratkem sklenila kartel. Tudi tkalci nameravajo ustanoviti kartel.
0*» bencina je v zadnjem času na svetovnem trgu narasla in pričakovati je, da bo 'čvrsta tendenca trajala še naprej.
Proizvodnja sirovega olja je po statistiki AngicnPersian Go. narasla od 197,,1 milijona ton v letu .1933 na ,208,1 milijona ton v 11. 1934.
iEranooska vlada >bo dovolila Rusiji zg nakup francoskega blaga kredit 4 milijard rfrankov, kakor hitro ibo »rešeno vprašanje •francoskih predvojnih dolgov Rusiji.
Svoboden uvoz vina in alkoholnih pijač 'je v Združenih državah Severne Amerike podaljšan do ikonca 'februarja.
Japonski izvozni dumping financirajo, kakor se je sedaj ugotovilo, velike angleške in ameriške družbe, ki so investirale v .japonsko industrijo okoli 2,4 mijijard jen.
le prvovrsten domač izdelek, % liaterim pripravite zdrav?, izdatno, fecfelnto in; ceneno pijačo ra Dr. Pirčeva sladna kava |e prav priletnega okusa in |o pilo odrasti kol oiroci z užitkom.
I Kcnjorž? -|| = priižfnc poravnale
Razglašen je konkurz o premoženju Adolfa Porupskega v Kočevju. Konkurz-ni sodnik dr. Češarek, upravnik mase odvetnik dr. Arko. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kočevju dne 15. januarja. Ogla-sitveni rok do 13. februarja. Ugotovitveni narok dne 25. februarja ob 11. uri.
Razglašen je nadalje konkurz o premoženju Lukek Slave, roj. Borštnar, trgovke v Mokronogu. Konkurzni sodnik Čoš, upravnik mase notar Demšar. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Mokronogu dne 19. januarja ob 11. uri. Oglasitveni rok do 9. februarja, ugotovitveni narok dne 23. februarja ob 11. uri.
Potrjena je prisilna poravnava, ki je bila sklenjena v zadevi zapuščine po umrlem Leonu Hamannu, trgovcu v Ljubljani.
Potrjena je tudi poravnava Franceta Iz-gorška, tvorničarja pohištva in lastnika elektrarne v Šmartnem pri Litiji.
Osnove francoskega načrtnega gospodarstva
Ministrski predsednik Flandin je sprejel novinarje in jim podal glavne smernice svojega načrtnega gospodarstva. Izjavil je, da je treba smatrati pripravljeni načrt o organizaciji proizvodnje le kot začasno odredbo, povzročeno od krize. Glavni namen novega zakona je, da odpravi zle posledice nadprodukcije, ki je skoraj popolnoma izrinila kvalitetno blago. Z ustanovitvijo industrijskih kartelov naj pride kvalitetno blago zopet do veljave. Novi zakonski načrt hoče doseči ustanovitev produktivnih kartelov, s katerimi naj bi se dosegla prilagoditev pfoifcvodnje potrebam konzuma. Novi kartelni sistem pa ne bi bil v nobenem oziru podoben korporativnemu sistemu, čeprav bi tudi slonel na avtoritarni podlagi. Posamezne produktivne skupine bi se (prostovoljno združile v kartele, vendar pa bi bili možni tudi obvezni karteli. Če bi se večina podjetij enega kartela izrekla za kakšen predlog, bi dobil ta obvezno moč. Izdale pa bi se tudi posebne določbe z ozirom na število zaposlenih delavcev in višino investiranega kapitala. O morebitnih sporih bi razsojalo posebno razsodišče. Ni pa še določeno, kako bi bilo to sestavljeno. Razsodbe razsodišča bi bile pravno obvezne. Razsodišče bi moralo pri svojih razsodbah upoštevati tudi socialne interese in one potrošnikov.
Proizvodnja bakra vedno večja
Francoski list »L’Information« objavlja podatke o borskem rudniku bakra. V zadnjem četrtletju 1. 1934. je znašala proizvodnja bakra 12.221 ton, v vsem letu 1934. pa 44.370 ton, za približno 4000 ton več ko v 1. 1933. Ce bi prišlo do sporazuma med proizvajalci bakra, bi borski rudnik povečal svojo proizvodnjo na 48.000 ton letno.
Nov napredek »Glasnika«
>Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanjo trgovine« je ob svoji petletnici napredoval v tednik (dosedaj je izhajal vsakih deset dni), a mu je kljub temu ostala naročnina neizpremenjena. V svoji najnovejši številki objavlja 'med drugim: Ob petletnici Zavoda za pospeševanje zuinanje trgovine — Gospodarska vprašanja in dogodki — Problem vinske nadprodukcije v Franciji — Gospodarski program' panevropske unije — Gospodarski položaj Poljske — Iz korespondence Zavoda — Trgovinsko^)olitične in carinske vesti — Plačilni promet s tujino — Pregled trgov (s pšenico, koruzo, živino, jajci, sadjem, povrtnino, tujim lesom) — Prometne vesti — Gibanje zunanje trgovine — Cenovnik za zavarovanje valute — Povpraševanje po našem blagu v tujini — Raždelitev kontingentov. Glasnik izhaja enkrat na teden im velja za vse leto 200 Din. Naroča pri upravi, Beograd, Ratnički dom.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 9. januarja ima to vsebino: Pravilnik o kontroli antirabične vakcine — Odločbo o prenosu odločb po §§ 64. in 110. zakona o uradnikih na resorne ministre — Odločbo o izpremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi — Izpremembo pravilnika o postranskih prejemkih osebja prometnih naprav — Ratne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
I »n pc »vetu
Rojstni dan težko preizkušene kraljice Marije je letos ves jugoslovanski narod proslavil s posebno prisrčnostjo.
Nj. Vel. kralj Peter II. je daroval 100 tisoč dinarjev za Njegošev spomenik v Beogradu.
Novi železniški minister Vujič je izjavil, da je uspeh prometne službe v tem, da je promet velik. Minister je mnenja, da se mora promet prilagoditi gospodarsko-so-cialnim potrebam naroda in zato bo delala vlada z vsemi silami na to, da se tarifno vprašanje uredi na način, ki bo najbolje ustrezal potrebam našega gospodarstva.
Bivši minister za gozdove dr. Ulmanski je zopet prevzel dolžnost generalnega direktorja Šipada.
General Denikin je objavil v praškem »Narodnem večerniku« svoje vtise iz Jugoslavije. V članku pravi, da ni bila ruskim emigrantom v nobeni drugi državi izkazana tako velikodušna pomoč ko v Jugoslaviji.
V Zagrebu je umrla gospa Sefa Lakatos, soproga direktorja »Jugoslo venskega Lloy-da«. Bodi ohranjen pokojnici blag spomin!
Avstrijski narodni socialisti, ki so bili internirani v Varaždinu, so iz raznih krajev Nemčije mnogim Varaždincem poslali novoletne čestitke.
IV. panevropski kongres bo v dneh od 16. do 18. maja na Dunaju. Istočasno priredi avstrijska vlada mednarodni kongres za tujski promet, ki naj ves kontinentalni tujski promet centralizira na Dunaju.
Vsi dohodki češkoslovaških državnih železnic so znašali v 1. 1934 2720 milijonov Kč, za 2,8 odstotkov več ko v letu 1933.
Poljski založniki niso mogli dobiti v Miinchenu dovoljenja za izdajo Hitlerjeve knjige >Moj boj« v poljskem jeziku.
Po novem turškem zakonu o. imenih, Iti velja za vse turške državljane brez razlike na narodnost, se ne sme nobeno ime končati, z armensko končnico -jan, ali slovanskimi na -ov, -ev, -ič ali grškimi na -is, -os, in -aki. Vsako rodbinsko ime mO-ra imeti turško kohčnico.
V Italiji se od kandidatov za diplomatsko službo ne zahteva več znanje francoščine, temveč je francoščina postavljena v isto vrsto z angleščino in nemščino. Kdor hoče postati diplomat, mora znati samo enega teh jezikov. V zvezi s to vestjo je pripomnil >Temps«, da ne bi bilo na- i pačno, če bi Laval govoril z Mussolinijem tudi o tej odstavitvi francoščine kot diplomatskega jezika.
»Pravda«, glasilo komunistične stranke v Rusiji, je čisto odkrito obtožila Nemčijo, da je ona inspirirala atentat Nikolajeva na Kirova. »Izvestja«, glasilo sovjetske vlade, pa so bolj rezervirana ter pravijo samo, da ni težko uganiti, da je bila za konzulom znane male države neka velika sila, ki je inspirirala atentat.
Dve zanimivosti o svetovnih listih; Indijsko uredništvo »Times« brzojavlja vsak dan redakciji v London 3 dolge stolpce vesti, od katerih pa objavi list le en stolpec. Dva stolpca teh dragih vesti sta le v informacijo urednikom. — Moskovska »Pravda« zaposluje za 8 strani teksta 292 urednikov. Vsa Slovenija ima le okoli 100 urednikov.
Po ravnokar objavljeni statistiki je bilo na Češkoslovaškem 1. 1930. 126 velepodjetij, ki so zaposlovala po več ko 1000 delavcev. Od teh je bilo industrijskih podjetij s 1000—2000 delavci 108, v 10 podjetjih je bilo od 2500—5000 delavcev in samo v 6 podjetjih je bilo več ko 5000 delavcev.
Najmanjši dinamomotor, ki je 4 mm dolg in 2 mm visok, je napravil brezposelni Stefan Zimmermann v Budapešti. Os motorja je debela eno desetinko milimetra. Da je mogel napraviti motor, je delal pod mikroskopom s 500kratno povečavo.
Premogovna proizvodnja v Turčiji je narasla od 1,8 milijonov ton v 1. 1933 na 2,1 milijona ton v 1. 1934. Turški premog se izvaža že do Madjarske.
Po bilanci, ki so jo sestavili likvidatorji, je izgubljena pri Citroenu vsa glavnica in vse rezerve v višini 1200 milijonov frankov. Upniki upajo vseeno, da dobe 50% kvoto.
Na progi Moskva—Leningrad se je dogodila velika železniška nesreča, ki je zahtevala nad 20 človeških žrtev.
Veliki ameriški parnik »Havana«, ki je istega tipa ko lani zgoreli parnik »Morro Castle«, se je potopil. Posadko so rešili.
J* trgovinskega. _____________________
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri teh tvrdkah:
Al. Neudauer, lesna eksportna trgovina, družba z o. z., Gornja Radgona. Osnovna glavnica v višini 10.000 Din je sedaj polno vplačana.
Tvornica sekta in vinske kleti Clotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo v Gornji Radgoni, Jugoslavija. Izstopil je iz družbe javni družabnik Friderik Bouvier. Odslej samoimetnik Clotar Bouvier.
Ana Cor, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Murska Sobota. Izstopil je iz družbe javni družabnik Viktor Cizelj. Odslej samoimetnica družabnica Ana Cor.
»Rinora«, družba z o. z., Celje. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so bivši poslovodje družbe: Henrik Falter, podjetnik, Rimske Toplice, Karel Carotta, poslovodja v Radečah, Ivan Strajin, podjetnik v Novem Sadu in Juro Mišič, podjetnik v Novem Sadu. Podpisuje Henrik Falter skupno s še enim likvidatorjem ali Karel Carotta s še enim likvidatorjem.
Maks Vale, trgovina z mešanim blagom, gt. Jernej. — Izbriše se dosedanji imetnik Maks Vale zbog smrti, vpišeta pa se novi imetnici Josipina Vale in Marija Bon, obe trgovki in posestnici v Št. Jerneju. Vsaka imetnica podpisuje za firmo samostojno.
Izbrisale so se nastopne tvrdke:
Ivan Zurl, trgovina z mešanim blagom in prašiči, Borovec — zaradi opustitve obrta.
Franc PeČnjak, kramarija in krčma, Hrib pri Hinjah — zaradi opusta obrta. Mathias Honigmann, mesarija, Kočevje Zbog smrti imetnika.
Alojzij Rom, trgovina z mešanim blagom, Kočevje — zaradi opustitve obrta.
Johann Haller, trgovina z mešanim bla-robo, Sodražica — zbog smrti imetnika.
Ivan Klun, trgovina z mešanim blagom, Ribnica — zbog opustitve obrta.
Alojzij Gnidca, trgovina z leseno suho robo, Sodražica — zbog smrti imetnika.
A. Oset, trgovina z deželnimi pridelki in žganjem, Tolsti vrh — zaradi prestan-ka obrta.
Franc Špringer, gostilna in pekarija, Trebnje — zaradi smrti imetnika.
Josip Honigmann, trgovina z lesom in ogljem, Vrbovec — zaradi opustitve obrta.
Franc Erčulj, eksportna trgovina z lesom in ogljem, Zdenska vas, — zaradi opustitve obratovanja.
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se nastopni zadrugi: Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. ter tiskarna, podružnica v Novem mestu. Med drugim je namen podjetja tudi: prodajati molitvenike, muzikali j e, slike, razglednice, papir, pisarniške in šolske potrebščine na drobno in na debelo. Načelništvo sestoji iz 15 članov.
Jlffžna^popcčila
Tržne cene v Celju
dne 1. januarja 1935.
Govedina: 1 kg volovskega mesa 8 do 10 Din, 1 kg volovskega mesa III. vrste 6 do 8, vampov 4 do 5, pljuč 4 do 5, jeter in ledvic 8, loja 5 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 10 do 12, II. 8 do 10, 1 kg jeter 8, pljuč 7 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12 do 16, pljuč in jeter ter glave 8, parkljev 6, slanine domače 14, slanine hrvaške 15 do 15‘50, slanine na debelo 15, sala 15, suhe slanine 18 do 20, masti 17, šunke 18 do 20, prekajenega mesa 14 do 18, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 18 Din.
Konjsko meso 4 Din za kg.
Klobase: 1 kg krakovskih 20, debrecin-skih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, kranjske klobase, komad 3 do 4, 1 kg braunšviških 10, salami 50 do 60 Din.
Perutnina: 1 piščanec, majhen 8 do 10, večji 10 do 16, kokoš 15 do 20, petelin 15 do 25^ raca 18, gos 40, puran 60 do 70, domači zajec, manjši 5, večji 12 Din.
Divjačine: divji zajec 20 do 25, 1 kg srne 12 do 16 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 24, čajnega masla 28, masla 22, bohinjskega
sira 24—28, trapistovskega 16—20, sirčka 5, eno jajce 1 Din.
Pijača: l liter starega vina 14 do 16, novega 10 do 12, piva 10, žganja 20 do 30 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3‘50, črnega 3, mala žemlja 0’50 Din.
Sadje: 1 kg jabolk I. 4, II. 3, III. 2, orehov 6, luščenih orehov 20, suhih češpelj 7 do 10, suhih hrušk 7, 1 limona 075 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80, Santos 56, Rio 48, pražene kave od 54 do 98, čaja 76 do 100, kristalnega belega sladkorja 12'50, sladkorja v kockah 14'50, sladkorja v prahu 15'50, medu 18 do 20, kavne primesi 16, riža od 4‘50 do 11, 1 liter namiznega olja 11 do 16, olivnega olja 17 do 30, bučnega olja 10, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg morske soli 275, kamene soli 3’50, popra 38 do 40, paprike 26 do 30, testenin 7 do 10, mila 12, sveč 16, kvasa 36, marmelade 7, 18, 28, sode za pranje 2 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 (na debelo 2‘50) na drobno 275, št. 0 (2'50), 275, moke št. 2 (2‘30) 2’65, št. 4 (2‘10) 2’55, št. 5 2'45, št. 6 (2) 2'35, ržene enotne moke 2‘30, pšeničnega zdroba 275, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 175, ajdove moke 3'50, kaše 3, ješprenja 275 ovsenega riža 7 Din.
Žito: 1 q pšenice 150, rži 140, ječmena 160, ovsa 130, prosa 150, koruze 115 do 125, ajde 150, fižola 275 do 400, graha 1200, leče 1200 Din.
Kurivo: 1 q premoga, črnega trboveljskega 35 do 37, črnega zabukovškega 37 do 39, rjavega velenjskega 20 do 24, 1 kub. meter trdih drv 85, 100 kg trdih drv 28,
1 kub. meter mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 22 Din.
Krma: 1 q sladkega sena 40, polsladkega sena 35, kislega sena 30, slame 25 do 30 Din, prešana stane 5 Din več.
Zelenjava: endivija (komad) 0‘50 do> 1*25 Din, krožnik motovilca 1'25, 1 kg ra-diča 12 do 16, poznega zelja 2, kislega zelja 3, ohrovta 2'50 do 3, karfijola 6 do 8,. 3 kom. kolerabe 1, krožnik špinače i'25,. 1 kg čebule 1'50, česna 6, krompirja poznega 1, kisle repe 3 Din.
| BttdleȣlMblignn _
Petek, dne 11. januarja. 11.00: Šolskai ura: Prenos vaše prisege na Oplenac (Vekoslav Mlekuž) — 12.00: Pozimi pa rožice ne cveto (revija plošč) — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Dvorakove kompozicije na ploščah — 18.00: Iz filozofije (dr. France Veber) — 18.20: Radijski orkester — 18.40: Literarna ura: Gogolj ob 100-let-nici (dr. Nikolaj PreObraženski) — 19.00: Radijski orkester — 19.25: Čas, jedilni list, program za soboto — 19.30: Nacionalna: ura — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.15: Radijski orkester.
Sobota, dne 12. januarja. 12.15: Narodne od blizu in daleč na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Narodne od blizu in daleč na ploščah — 18.00: Radijski orkester — 18.15: Aktualnosti (Ludvik Mrzel) — 18.30: Radijski orkester — 18.50: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.20: Francoske arije na ploščah — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.20; Čas, jedilni list, program za nedeljo — 20.30: Makso Reš poje kuplete, vmes harmonika sdlo, g. Edvard Kovač — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Radijski orkester.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 10. januarja: Žalujoči ostali. Red C.
Petek, dne 11. januarja ob 15.: Cvrček za- ' pečjo. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din.
Sobota, dne 12. januarja: Vihar v kozarcu.
Red Četrtek. — Premiera.
Nedelja, dne 13. januarja: ob 15.: žalujoči ostali. — Izven. Cene od 24 Din navzdol.
Ob 20.: Vihar v čaši vode. — Izven. — Cene od 28 Din navzdol.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 10. januarja: Rigoletto. Gostovanje tenorista Dariana.
Petek, dne 11. januarja: Zaprto.
Sobota, dne 12. januarja: Dežela smehljaja. Izven. Gostovanje tenorista Dariana.. Cene od 36 Din navzdol.
Nedelja, dne 13. januarja ob 15.: Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Ob 20.: Štirje grobijani. — Izven. Cene-od 36 Din navzdol.
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O MIHALEK. Ljubljana