N ajvečji aloveotld dnevnik yr Združenih državah
Velja ta vae leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Iistislovenskihdelavcev t Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States.
Iswied every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y, under the Act cf Congress of March 3. 1879.__TELEFON: CORTLANDT 2876.
N0 268. — ŠTEV. 268	___NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 14, 1923. — SREDA, 14. NOVEMBRA, 1923__VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
NAJNOVEJŠI ZAPLETLJJMI V NEMČIJI
Bavarska noče, da bi sodilo bavarske vstaše lipsko državno sodišče. — Hitler in Ludendorff se bosta morala zagovarjati pred posebnim ljudskim sodiščem. — Ministri so pokorni služabniki diktatorja von Kahra. Hitlerjev naslednik je postal stotnik Ehrhardt. — Ludendorff je bil slepo orodje.
Berlin, »indija. Hi. novembra. — Bavarska vlada od-1«m*ii«» protestira proti odloku berlinske vlade, tla bi se morn 1 i bavarski v>ta>i zagovarjati pred državnim sodišeem v Lipskem.
Monakovo, Bavarska, lž. novembra. — Adolf Hitler in general Lu«len«lorff sta obtožena veleizdaje. Proeesi-rana bosta preti jMtsebiiim ljudskim sukIiščem. To sodišet ho organizirano po doltV-bab vojnega sodišča.
Obsojena sta lahko v trdnjavsko ječo, navadno je-ni ali pa na smrt.
Ministrski svet je danes vse odobril, kar je pred lajšal diktator von Kahr. Vlada št» vedno izdaja buloti ne. v katerih pojasimje stališče von Kahra, von Lossowa in polkovnika Seissora.
Pretežna večina prebivalstva je še vedno na strani Ludendorffa in Hitlerja.	-
Ljudje očitajo vladi nepoštenost in zahrbtnost. ker je tako odločno nastopila proti tema voditeljiina bavarskega naroda.
Poveljnik bavarskih fašistov je i)ostal polkovnik Ehrhardt, ki je že dalj časa s|)rt s Hitlerjem ter ^a je že večkrat imenoval demagoga. Ponovno je izjavil, da sc Hitler, von Kahr in Ludendorff figa-možje, ter da je edina stvar na katero se je mogoče zanesti, narodno gibanje Po njegovem mnenju mora imeti Bavarska močno vlado, ki s<* ho zabela pogajati z ostalimi velesilami ter bo zatrla socijalistieni in komunistično gibanje..
Berlin, Nemčija, 3'i. novembra. — Zadnja poročila iz Monakova naznanjajo, da tamošeje oblasti kontrolirajo položaj.
Včeraj ni bilo nikjer nobenega nemira, kljub temu, <la je povsod napetost precejšna.
(»eneral Ludendoi*ff je baje sporočil bavarskemu dik-i n tor ju, da so ga zvabili v past. Bil je, žal, le medlo po učen o Hitlerjevih načrtih.
Državna policija je aretirala Hitlerja v njegovi vili ob jezeru Staffel.
Berlin, Nemčija, 13. novembra. — Vlada odločno dement ira vest. da namerava proklamirati v okrilju državnih meja Po rensko in Porursko državo.
AMUNDSEN PRIPRAVLJEN !
NA POLET.
Kristjani j a, Norveško, 13. nov.: Kapitan Amumlsen m* mudi tukaj. «1h odredi v.se porfrelmo za svoj polet 11« scve»rni tečaj julija nteaeca prihodnjega leta-
K<» se jr raziskovalec vrnil zadnjikrat domov, jo potoval pod iz--mišljenim imenom ter je nosil na-j »a«" no l»ra<l<> ter očala. Sedaj pa >»* je vrnil kot En«?elbert G ravni njr, ker nikakor noče, da l»i pa motili časnikarski poročevalci,
!*ri razpravi svojih načrtov za polet ter .sprejema pomoči n»*ke<ra ameriškega mornariškega častnika je rekel Amundsen, <la upa dohiti večjo denarno podporo v Ameriki, da pa nikakor ne bo na* pro>il vlade v Kristijaniji za finančno potno?.
Potovanje Amundsena bo zanimivo raditega, ker bo to prvi resni po ku* priti na severni tečaj s pomočjo aeroplana.
SMRT ARMAD NEGA LETALCA
Chicago, 111, 11 novembra. — V navzočnosti 50.000 oseb se je danes ubil armadni letalec R. M«* Bride. Padel je iz višine dvajsetih Čevljev -na tla ter je bil na mestu mrtev. Izvedenci pravijo, da mu je naenkrat motor prenehal delovati. .
KOLEDAR
za leto 1924
STANE SAMO 40c H*
Naročite ga. takoj, da ne boste brez njega
"G LAS NAROD A"
82 Cortl&ndt St, New York
BELGIJA ZAHTEVA T/ K0J- : SEN ODGOVOR OD NEMČIJE, j:
__ 11
Bruselj, Belgija. 12. novembra.,
Beljri'a je pozvala Nemčijo, naj'
takoj odgovori na roto, ki j.» ji '
je posla la beljrijska vl^la za stran j
!
usmrtitve i>oro<"nika (i raff a.
*
(iraff je b i usmrčen lansko leto v bližini T)iies^e1<IorFfi. Bdgija
zahteva visoko odškodniiH). -
NADŠKOF JE PADEL V VODNJAK.
London, Anprlija, 12. novembra. | Ko se je izprehajal po svojem j vrtu v Raeaniti, Italija, nadškof I Andreoli, je ponesreči padel v suh ' vodnjak. Ko je dospela pomoč, je bil nadškof že mrtev.
PREDSEDNIK IN NJEGOVA ŽENA V GLEDALIŠČU.
j Washington, D. C\. 27. nov. — Prvič izza časa, ko je postal Calvin Coolidge predsednik Združe-1 nih držav, je bil včeraj s svojo ženo v gledališču.
Ogledala sta si Drinkwarterje-1 vo dramo 44Robert E. Lee".
VELIK POŽAR V OHIO.
Mogadore, O.. 13. novembra- — i Požar je uničil vse tukajšnje me-seto. Domači in sosednji ognje-gasei so se vso noč trudili, da bi •»mejili požar, pa se jim ni po-' sreČil"»
| ZDRAVSTVENO STANJE MEHIŠKEGA PRED8EDNKA.
e	_
Mexico City, Mehika. 13- nov. , Predsednik Obregon je odptoval iz E1 Fuerte v Celejo v državi fcj Guanajuato. Zdravniki so mu pri-\ poročili, naj izpremeni podnebje.
MOZ ARETIRAN V , NOCI PO POROKI
Srečnega ženina je našla policija v prodajalni kožuhov, z osmimi dragimi koiuhi v vreči. — j Žena je zaman čakala doma. — | Slab izgovor.	8
Pet in dvajset let stari San. 3 Weishinan s Clinton St. v New *
Vorku premišljuj«" s^laj svojo nt> srečno usodo v policijskem <rlav nem stanu v Xew Yorku. obdol žen uloma in v noro opremljene« stanovanju ga čaka žena. s katero se je poročil manj kot štiri in dvajset ur predno je bil aretiran Policija pravi. <la je našlf Weissmana v veži tlrujre^a nad stropja trgrovine s kožuhi na iz točni 56. cesti. Pri sebi je imel vrečo z osmimi kožuhi, ki so mer4 bratci vredni $15.000. V enem nj;* govih žepov je našla policija karto, s katero je vabil znance na svojo poroko.
Neka privatna patrolna služb? je obvestila policijo krog polnoči da kaže alarm, da je skušal nekdr vdreti v prodajalno s kožuhi. Pet detektivov se je takoj odpeljale na lice mesta z avtomobilom in odposlan je bil tudi patrolni vo:> z rezervami.
Policisti so obkolili poslopje, in , detektivi so šli na dvorišče v oza- f d je. Tam so nalli na tleh precej vlomilnega orodja. Vlomilec j< skušal priti skozi jeklene droge -> pritličju prodajalne, ki zavzema dva nadtropja. a drogi so bili premočni in vlomilec je opustil ta poskus. Splezal je nato do okli? v višjem nadstropju, kjer je ubil okno ter prišel v prodajalno. S tem pa je tudi sprožil alarm, ki je poslal sporočilo v urad privat-ne patrolne družbe.
Detektivi se preiskali prostor ter našli Weissmana v neki neraz- 1 svetljeni veži v drugem nadstrop- 1 ju. V bližini njega je ležala vreča " z osmimi kožuhi. Eden teh ko- ~
žuh-?>v je bil napravljen za ženo (	... .	. .	I
j nekega milijonarja ter je baje vreden pet tisoč dolarjev, j Weissmana so odvedli na poli- ' cijski glavni stan. Ko so ga detektivi izpraševali, se je jokal te* ' zibal na stolu semintja ter nepre- c ; stano govoril: — Kaj bo rekla r moja žena!
Pomožnemu inšpektorju Ilen« ry-ju je povedal, da se mu je na 1 večer poroke približal neki moški 1 ter mu rekel, da mu bo preskrbe! službo. Sestala sta se na drugi Ave. in drugi cesti in mož ga Je ; poslal v dotično hišo. da vzame kožuhe.
\ Policija pravi, da je bil Weiss- ' j man že trikrat preje aretiran in
|da ni tak svetnik kot se dela. | *
POLJSKA ZAHTEVA ODŠKODNINO ZA RANJENE ŽIDE.
Varšava, Poljska. 12- novembra, j Poljski poslanik v Nemčiji je zahteval pri berlinski vladi odškodnino za one poljske
Žide.
ki sol
" j bili ranjeni pri zadnjih nemirih ' v Berlinu. Ranjenih jih je bilo j nad sto.
I
s	_
ZOPETNI NEMIRI NA KITAJSKEM-
feanghaj, Kitajsko. 13. nov. — ~ j Neoficijelno je bilo razglašeno, da '"j c Sun j at sen. voditelj Južne Ki-tajske, zavzel mesto Waiehov. n Severokitajske sile so se morale z >_ velikimi izgubami umakniti.
S-	LEP DAR.
i '
Philadelphia, Pa., ll nov. —
7.' Verniki so podarili nadškofu il Rhinelanderu 15.000 dolarjev ri vredno posestvo v priznanje nje-i-Jgovega dvanajstletnega vztrajne-e. ga delovanja.
BIVŠI PREDSEDNIK WILSON.
♦lika nam kaže bivšega predsed ir'ka AVilsona. ko je g >voril na I>an premirja preti svojo hišo v Washingtonu velikanski ljudski	Govoril je komaj dve nrnuti. Možak je jako
postaran, telesno uničen, duševno pa še jako čil.
PRISMOJENO! ČAKAJO t 'VSTAJENJA' PRO«
Pristaši neko prismojene versks I sekte čakfej o ob truplu svojega proroka na trenutek, k3 bo
vstal od smrti--Zaenkrat je še
vse odvisno od mrtveca.
Pristaši Friderika L. Rawson, angleškega duševnega zdravilca ter načelnika družbe za širjenje ] poznavanja resnične molitve, ki je umrl preteklo soboto v hotelu' Astor. čujejo noč in dan pri nje- ( govem truplu, ki leži še večino no ] balzamirano v napravah Avgusta ] Eickelberga na osmi Avenue.
Glasi se. da so najbolj navdu- j šeni njegovi pristaši, večinoma ] ?enske. prepričani, da lahko mo- . litev vrne življenje mrtvemu vo- -ditelju, čeprav zanikuje družba oficijelno vsak tak nauk.
Pojasnilo pa se je. da je bil Rawson vedno prepričan, da ni mogoče ugotoviti dejstva smrti. dokler ne prične truplo razpa-lati. Zakasneli o balzamiranje je baje posledica dejstva, da čakajo na sporočilo žene in dveh sinov Ravrsona v Londonu, kaj naj store z zemeljskimi ostanki zamrlega.
Neka članica te >ektt' j<1 rekla:
—	Mi ne pričakujemo absolut no. da bo vstal Mr. Rawson od smrti, kot že imenujete to stvar. Mi enostavno sprejmemo, kar se zgodi te ne bomo prosili Boga. naj stori neka i. kar lil v soglasju z njegovimi načrti.
—	Ce je njegov načrt, da na; . bo Mr. Rawson zopet med nami } v krvi in mesu, bomo sprejeli to i ter se veselili. Če pa je njegova 3 volja, da se to ne zgodi, jo bomo
tudi sprejeli.
Neki uslužbenec dotičnega po grebnega zavoda je rekel, da ni še nikdar tekom eno in dvajsetih lei izkušenj videl trupla, da bi ostalo tako dolgo časa tako dobro ohranjeno.
a — To je res skrivnostno. — je i. rekel. — Prosili so nas, naj ohra-i\ nimo truplo nebalzamirano sedem z dni, a pustiti ga smemo le štiri dni. ker nam to ukazujejo postave.
SEITZ JE BIL IZVOLJEN DUNAJSKIM ŽUPANOM.
n	'	-
»v Dunaj, Avstrija. 13. novembra, e- Danes je bil izvoljen dunajskim e- županom dr. Carl Seitz. bivši predsednik avstrijske republike.
fELIK ŠKANDAL V
VETERANSKEM URADU K
— i Ravnatelj vetsr.anskega urada svreča vso kri /do na zdravnika pokojnega predsednika Hardin ga. — Zatrjuje, da so politiki vsega krivi. Sawyer je bar an- s;
tal z žganjem.	Id
- . j
Washington, I) C.. 13. nov. — 1. Preiskava o velikanskem graftu n v veteranskem uradu se nadalju- p je. Ravnatelji, pod ravnatelj i in g Trugi uradniki so delali z blagajno in zalogami kot svinja z me- ^ hom.	.	p
Ravnatelj C. R. Forbes je od- j ločno zavrnil vse ofMolžitve, ki so 1 mu jih naprtili. Vso krivdo je r zvrnil na brigad nega. generala dr. i E. Saw vera, ki je bil telesni zdrav g iiik pokojnega predsednika Ilard-inga.	r
Rekel je. da je imel velik vpliv j ter da se je hotel polastiti dikta- 1 torske moči.	i
Sawyer je hotel nastaniti ve- ; terane po napol razpadlih poslop- 5 jih. češ. da bi bi'le bolnice predra- i ^e zanje. Iz bolnišnice v Merrv- 1 ville je vzel Sawyer dvajset so- 1 lov žganja ter ga prodal nekemu butlegarju v Ohio.
O drugem obtožencu E. II. Moi-timeru je rekel, dn je znan v just i čnem depart m en tu kot profesionalni butle^ar.
Preiskava bo najbrže razkrila Še več drugih "čednih*' stvari, kako so možje, katerim je patriotizem vedno na jeziku, nesramno fileparili uboge veterane ter raz metavali denar, ki je bil tem revežem namenjen.
BOLGARSKA ODŠKODNINA SRBIJI.
Sofija, Bolgarska. 13. nov. — Jugoslovanska delegacija se je zadovoljila z bolgarsko ponudbo glede plačanja vojne odškodnin*:. Bolgarska ji bo plačala 3CO milijonov levov (tri miLijone dolarjev). Nekaj bo plačala takoj, nekaj pa v obrokih.
NOV NAČELNIK AMERIŠKE NOVČARNE
Washington, D. C'.. 12. nov. — Ravnateljem ameriške novčarne i jc> bil imenovan Robert Grant, i Njegov prednik L. Scofoev je pred kratkim resigniral.
BIVŠEGA KAJZERJA NE BO V NEMČIJO
Poročilo o povratku bivšega kajzerja je bilo prenagljeno. Holandska vlada nedovoli bivšemu kajzerju odhoda.— Bivši kronprinc je dospel v Oels. — Na svojem potovanju se ni ustavil v Berlinu. — Amerika ne bo protestirala proti povratku bivšega kronprinca. -
Berlin, Nemčija, 13. novembra. — Danes je bila t tikaj uradno preklicana vest, da se misli bivši nemški kaj-zer vrniti v Nemčijo, oziroma da je že napoti proti domovini.
Bivši nemški kronprinc je dospel ob šestih zvečer na svoje posestvo v Oel«. Na svojem potovanju se ni bil ustavil v Berlinu.
London, Anglija. 13. novembra. — Nemška vlada se popolnoma zanese na obljubo Holandske, namreč, da ne bo pustila bivčega kajzerja iz dežele.
Washington, D. C., 13. novea/ibra. — Predsednik Ooolidge je izjavil, da ne bo washingtonska vlada protestirala proti povratku bivšega kronprinca. On je mnenja, da ima vsak narod pravico, izbrati si formo vlade, kakoršno sam želi.
Bruselj. Belgija, 13. novembra. — Belgijski kabinet bo poslal zaveznikom, posebno noto, v kateri jili bo o-pozoril na njihove moralne dolžnosti-
Na vsak način je treba do pičice izpolniti vse določbe versaillske mirovne pogodbe.
Kronprinc je zadal sramotni udarec versaillski pogodbi s tem, da se je vrnil v Nemčijo.
DOSLEJ NEPOZNANO
DIVJAŠKO PLEME
_ _
Kapitan Hurley, avstralski raziskovalec, je našel v Novi Gvineji pleme Sambios, kojegu člani imajo židovske obrazne poteze.
Kapitan Frank Hurley, avstralski raziskovalec, ki se mudi sedaj v New Yorku na poti v Anglijo, je izjavil, da je našel pleme ljudožrcev s semitskimi obraznimi potezami. Rekel je, da bi to pleme skoro smatral za enega izgubljenih rodov Izraela.
To čudno pleme je zasledil nekako 250 milj visoko ob Fly rekr. pri jezeru Murray v Novi Gvineji. Kapitan Ilurlev je preživel dve leti v Novi Gvineji, kjer je mapi-ral močvirnata ozemlja s pomočjo hidroplana. Preje je bil fotograf &hakletonove ekspedicije.
Kapitan Hurley imenuje novo najdeni rod Sambios", ker imajo ti ljudje navado vpiti "Ram-bio" ter mahati z vesli, kadar zagledajo tujca. Ta prijaznost pa je le zakrivala izdajstvo, ki bi skoro stalo življenje kapitana in njegovih ljudi, kajti ko so se približali, jih je pozdravila celo ploha zastrupljenih pšic.
Pozneje so bili uveljavljeni pri-
jatelj.ski odnošaji s tem plemenom | s pomočjo barantanja- Hurley pravi, da so jemali domačini po-
■	sebno radi kositrne kon.servne jškatlje, ker niso še nikilar preje . videli nobene kovine.
Ti ljudožrci so izvanredno moC-
■	ni ljudje. Niso veliki, le približno . pet čevljev in šest ineev. a lahko
j streljajo z daljšimi loki kot so | sami.
Pri njih velja fieslo: — Cim več žrtev na tem svetu,
■	toni več sužnjev na drugem. — ;; Največje časti uživa človek, ki
-	ima največ lobanj padlih sovraž-1 nikov.
Domačini so .se strašno bali aeroplana in belih mož, katere so
-	smatrali za vrage. Žrtvovali su • jim vsaki dan po enega prašiča.
e 1
v BECKER BO MORAL UMRETI f NA ELEKTRIČNEM STOLU.
0 V Sing Singu se nahaja Abra-_ ham Becker, ki je usmrtil svojo u' ženo. Ker so nekateri domnevali, r; da ni pri zdravi pameti, so ga vce-il raj zdravniki še enkrat preiskali.
Izjavili so. da je duševno popol-[_ j noma zdrav ter da blaznost le lili-ni. Becker bo moral umreti prihodnji "teden nfci električnem
i
i- stolu.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naš« banka Izrrinjajo anadjfra, hitro b po nlikik
Muh:
TfaraJ m Ml« ni« mm iliiiiil Jugoslavija:
■upq|DJa aa ndn]« poŠte is L«pl*£uje MKr. poBtnl Cekornl »rad" ta "Jadranska banka" t Ljubljani, Zaypetra, Beogradn. Kranju. Celju, Ua rlboru, Dubrovniku, BpUtn, Sarajevu ali drugod, kjer Je p«S m hitri leplagUo najugodneje.
1000 Din.........$12.60
2000 Din.........$26.00
5000 Din.........$62.00
Prt nakazilih, ki snaiaja manj ko« en ftlaoS tlnarjev raSunlm« naaafcel e* U cantov ia poMnln* In irugt atroSk*.
Italija in	saa^dtam amnlja:
iupoUlt na aaftaje poŠte la taplaSnje	"Jadranaka banka" v Trata Opatiji la Sadra.
200 lir ................$ 9.90
300 lir ................$14.55
500 lir ................$23.75
1000 lir ................$46.50
Prt nakazilih, ki snaiajo manj	a« 1.4 lir	raiunlme »oeebej M II aenie*
U peAtnlno In drug« (troika.
paHlJatre. U peeeecajo aneeek r«t tieei dinarjev »U »e dratleef 11» davsUiijesM po motoi. osti k posebni popust Vrednost dinarjem In liram sedaj i-t stalna, menja ae reCkrat In nepzt hkorano; ia tecai razloga nam ni r mogoče podati natančna cene maprej Računamo po ceni onega dne. ko ram dospe poslani denar t roke.
trtede teplažll r saaertfldh dolarji'i glejte poseben eglns t Um HŽa[
Denar asa je poslati najbolje po Daasastta Money Order all pa Sew Točk	Draft.
FRANK 8AKSER STATE BANK
IX Oortlandt Btroot Tel.: cort amtt 4«87	New York, H, Y.
-Glavna nstopntttro Jadranska Banka.
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Own »d and Published by
Slovenic Publishing Company	__
t A Corporation)
FRANK »AKte*. iTeefelent	LOUIS BENEOIK, Treasure
Wac« Of Bueineee of the Corporation and Addresses of Above Officers: t Cortlandt »treet. Bfough of Manhattan. Nev» York City. N. V.
-G LAS NARODA" (Voice of the People)
_issued Every Day E»cept Sundays end Holidays.
Za cete leto velja list za Ameriko [ Za	New York u leio leto...........C7.0C
In Csnado ................ MOO 2a	pol teta ........................
Za pol teta ........................ %3 00 Za	inozemstvo za celo leto ................»7.0
Za tmtrt leta ...................... «1.50 Za	pol leta ................................................M-5
_Subscription Yearly $6.00___
Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izMaja vsaki dan izvxemfci nedelj In praznikov._
Dopld brez podptse in oabennstl n» prlobfu}*]". D#nar n«J M blagovoli pošiljati po Mor.ey Order. lYI spr^inembi kraja naročnikov, prosimo, da se nair tudi prfjinjo bi Iva II P.naznani, da. hltre-je najdemo naslovnika.
"C LAS NAROD A"
•a Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y, Telephone: Cortlandt 2876
SLABO PLAČANE DELAVKE
Iz jK>ro<"ila, kateri* je ravnokar objavil nevvvorški državni industrija In i komisar, je razvidno, da je nujno treba zakonodaje, ki bi uveljavila minimalne plače za delavke v tej državi.
IndustrijaIni koinLsar je uvedel štiri mesece trajajočo preiskavo industrij, v katerih so zaposlene ženske, in njegovo poročilo objavlja uspehe takole:
44Trideset tiso«' žensk, zaposlenih v raznih industrijah ter trgovskih napravah v državi New York, dobiva manj kot po $16 na teden. Več kot ena četrtina žensk, zaposlenih v teh napravah in tvornieah in vee kot ena petina žensk, zaposlenih v trgovskih napravah države, dobiva manj kot po $12 na teden.
"Na tisoče žensk v industrijah in trgovskih napravah pa dobiva manj kot po $10 na teden."
Poizvedovanja so obsegala plače nekako 00,000 žensk, srarih nad šestnajst let ter zaposlenih pri 278 tvrdkah v New Yorku ter 2f>9 v gorenjem delu države. Prav posebno so izbrali tobačne tvorniee, tvomice za izdelovanje pa-( pirnatih škatelj, tvorniee za izdelovanje srajc in ovratnikov ter trgovske naprave, "ker je v takih napravah in tvoruicali zaposlena pretežna večina delavk v državi.''Podatke glede plač pa so dali na razpolago delodajalci.
Soglasno s poročilom je dobivala približno poloviec žensk, zaposlenih v industrijah mesta^ew Yorka, mail" kot $16.25 na teden. Treba je dostaviti, da p omen j a to sprejeti denar, po odštetju radi bolezni, nezaposlenosti ii drugih vzrokov. Nominalna plača v znesku $20 na teder je le v dveh industrijah v mestu New Yorku. V gorenjih delili države je povprečno za $4 nižja.
Popolnoma razvidno je iz teh številk, da je v mestu New Yorku na tisoče žensk, ki delajo za plačo, s katere ne morejo živeti. Tak položaj je nevaren za ženske telesnem in moralnem oziru. Nevaren je tudi za industrije, kajti kakovost in uspešnost delavk morata posta jati vedno slabPa. Nevaren je tudi za državo, ker se h tem slabša, telesno in moralno, delavsko prebivalstvo države.
A' zadnjih par letih je bilo storjenih že več posku sov, da se sprejme v Albany postavo glede minimalni] plač, a vsi ti poskusi so se izjalovili. Do zadnje spom ladi so okušali uveljaviti prisilno zakonodajo, a taka za konodaja bi bila sedaj brezuspešna, ker je najvišje so dišče Združenih držav odločilo, da je prisiljna minimalna mezda nepostavna.
Močvirje izkoriščanja v velemestih ne bo vsled tegr še tako hitro izginilo.
Ali bo postal New York res suh?
New York, najbolj mokro mesto v teh Mihih Združenih državah. bo v kratkem izgubil to svoje vsega zavidanja vredno stališče Posuiiii bodo za vedno vse vire, iz katerih se je vlivala močna pijača v mesto v potokih in rekah. Edina pijača. ki bo pozneje še na razpolago žejnim, bo lasna tonika, doma zvarjeno pivo in žganje ter soda s čokolado.
Ne smete misliti. da j*- to neumestna šala. To je pošteni in trdno mnenje mož, kojih dolžnost je izvajati prohibieijsko postavo.
Svoje trditve utemeljujejo ti možje z dovršenjem pogodbe med Združenimi državami in Anglijo, ki bo dovoljevala ameriškim obrežnim carinskim ladjam preiskanje angleških ladij, osumljenih, da nosijo kontrabant pijač na* krovu, na razdaljo desetih ali pet-1 najstih milj od obali.
Ko bo ta jtogodba podpisana, bo izginilo tihotaj>sko brodovje, ki preži izven newyorikega pristanišča ter zakLada mesto a poljubno množino žganih pijač. V tem slučaju bo izginilo to brodovje za vedno.
— XaJoga izvršenja Osemnajstega amendmenta bo nato lahka in pri prosta in le maio bomo imeli opravka. — je rekel neki uradnik v uradu prohi-bieijf.fcega ravnatelja.
Nova pogodba po dajala ladjam ameriškega carinskega urada pravico preiskati vsako sumljivo izjrledajoeo ladjo na razdaljo dvanajstih milj od obali. Neki drugi uradnik pa je rekel celo, da ne bo treba ozirati se na dvanaj>t milj in da se bo vršila lahko preiskava na viiokem morju, ako bo pogodba konečno završena.
Ko bo na ta način odrezana edina dobava žganih pijač, bo izgledal New York drugačen kot dosedaj. Butlegarji *>ck1o postali plamberji, Kal one rji bodo otvorili restavracije in odjemalci se bodo morali zadovoljiti z jnetlolžno pijačo.
H Tudi če bi bila uveljavljena meja dvanajstih mUj, i»i se morali t:hotapei posluirveti večjih ladij kot dosedajrJEtetevanje k brotlov-ju a pijačo bi postalo kaj nevarna stvar za čolne kot jih rabijo tU
Vse dobrote
f
m ki so v mleku, so v Bordeno- ml jm vem Grade "A'V Bordenovo j t jm ime je že tekom treh generacij jt jm istovetno s čistobo.	Iml
1 =? IBORDENS
I w I farmProducts Co.Inc. S	Walker 7300
hotapei sedaj. Da dospe tak čoln do brodovja, bi moral prepotovati najmanj štirideset milj. To je dolgo potovanje za težko obložen majhen čoln. V slabem vremenu bi bilo tako potovanje sploh nemogoče.
—	Žganarjsko brodovje je bilo vedno trn v peti prohvbicij.skih uradnikov- To je bil edini vir dobave žganja za mesto New York in okolico, a ničesar ni bilo mogoče storiti, da se odpravi to zlo.
—	Sedaj pa je bil celi problem rešen. Tihotapsko brodovje je nesramno postopalo. Izzivalo je postavo in to izzivanje se je prenašalo brez odpora.
Isti uradnik je nadalje rekel, da razmišlja kongres resno o na-laljnih dovolitvah za ladje, s katerimi bi se ojaeilo obrežno carinsko stražo.
Novice iz Slovenije.
Razširjenje študija na mariborskem bogoslovju.
Let us, ko so dobili na mariborsko bogoslovje v prvi letnik samo tiri kandidate, so sklenili, razsši--iti študij od štirih na pet lt-t. Taco je odredil te dni škof dr. Aii-Irej Karlin. ki se je pred k'ratkini vrnil iz liima.
Dbčinski za stop trga Mozirje raz-puščen.
Kakor razglaša ' * l rudni li>t ". je občinski zasLop trga Mozirje v Savinjski dolini zaradi nezniožno-ti za delo razpuščen. Za getreuta je imenovan na<lučitelj v pokoju Fran Praprotnik. za prLsodnika sosveta pa: posestnik Anton De-eja. trgovec Matija G< ričar, kipar Ivan Cesar, sedlar Peter Trover te«- posc-stnLka Fran Smoditi *ui Fran Mlinar, vsi v Mozirju.
Srnao v Ljubljani.
*4 Jutro >pon«ea: Kakor se čuje. je Lj'il>o 1) Jurkovič, ki je med > ustanovitelji Orjune in o katerem smo že svoj čas pisali, da kot rb^koradikalsk: agitator pač ne ;pada- v organizacijo jugoslovanskih nacijonalisjtov, osnoval v i Ljubljani organizacijo srbskih na-cijonalislov. takozvano Srnao. ka-erc namen in naloga je. delati in posp eše va»i vol et*rbsko	ra t i -
stično propagando. Dosedaj je k •>rnao pristopilo 13 nadebudnih potomcev slavnih očetov slovenske radikali je. .Jurkovič pa objavlja po časopisih odprto pismo, da mu je Orjuna premalo — kako oi rekli — naeijouabia.,.
Profesorski izpit
je položil dne 17. oktobra slovenski pisatelj dr. Ivan bah, ki uč na ženski realni ghimaziji v fvjub-Ijani. Glavna njegova predmeta -ta slavistika in filozofija.
Doktorsko čast
sumiua eum laude filazo frake fakultete na ljubljanski univerzi si je pridobil Anton VakseJj, asistent ua matematičnem senilnaru profesorja Plemlja,
Ta počiva Janez Potreben — denarja!
Due 2->. oktobra popoldne se je obiskovalcem drevoreda 'Zvezde* v Ljubljani nudil zanimiv x>rizor. Okrog štii ih sta se primajala v d revo ret! <i>a vinjena možakarja. Sredi "Zvezde" sta se ustavila in se po kratkem possvetu , v legla vsak na svojo klop ter kmalu trdno za<q>ula. Brž so se jeli okrog njiju zbirati radovedneži, ki jima n;so dali miru. Neki navihan ee. ki se je hotel posebno izkazati, pa je •sestavil iz lesa mali krilec, v katerega i** vtaknil papir sc gorenjiin napisom in ga prislonil enemu aa-
ned o-beh prijateljev alkohola, vljul) draženju pa sta ostala "u-rujrnca" pop lnoiuc mirna ter mr'-ala naprej. Konec komediji >ta napravila šele dva stražnika, a •■ta poklicala možakarja zo]h4 ia "ta svet".
Smrtna nesreča v Zalogu.
Pri prehodu na glavni cesti preti kolodvotooi v Zalogu je po-.-<»z"! dne i!'I. oktolu-a osebni vlak. ki odhaja ob šestih zvečer proti Marib -m. letnega - Jtbncga -Vikarja Franca Srareta iz Ljubljane. ki j * sel o priliki naliva ob progi na kolodvor. Najbrže ni .slišal prihajajočega vlaka. Stroj je neM*ečn"ku odtrgal glavo in ga tudi >ieer močno razmesaril. Stare <e !jI1 u;i mestu mrtev. Pokojnikovo truplo so tak »j prepeljali v mrtvašnico v Dev. Mar. v Polju.
Promocija Ribničana.
Dne ifG. oktobra je bil na dunaj-univerzi proiaoviran za doktorja vs<*ga zdravilstva Ješko Ar-ko iz Ribnice.
Visoko odlikovanje.
Kralj Aleksander .je odLVkoval c vodom sv. Save H. razreda predsednika Trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu vele-induwtrBjah-a Vladimira Arka Predsednik Arko je eden najuglednejših in najagH-nejsih predstavnikov jugoralov, gospodarstva ter uživa tudi v Sloveniji splošno spoštovanje.
Imenovanje v vejaški službi.
Podpolkovnik Alfonz Žerjav je imenovan ?.a pomočnika koman-laiila v: j ne ga okruga v Kosovski Mitrovici. Tja je preaneščen tudi major 1 julijanskega artiljerijske-ga polka e-op kot komandant arid jerijskoga divizijona.
Odvetniško pisarno
je »tvori! v Lrjubl.ian: dr. Gregor ^^^rv^h^vši min. za s/>c. politiko.
"Morska Straža" preneha izhajati.
"Murska Stra'.a" v Gor. Rag-goni javlja v zadnji številki svojim naročnikom, da je vsled finan-eijelnih težav prisiljena l>Tt začasno ustaviti, dokler se ne pokrijejo zadnji dolgovi.
Tatvine na Železnici.
• Tz nekega nepokritega železniškega voza jf» lidla dne 17. oktobra v Zalogu ukradena pločevinasta posoda v 17 kg petroleja.
Med vožnjo iz Zagreba do I.-jub-Ijane je bH vJtraden trgovcu R. Rcinhardu rjav u-snjat kavč eg v vrednosti 2040- kron.
Mariji Kn^rje bila med vožnjo Ljubljana - Zidani moit ukradena u.d jat n, torbica i 800 K.
Peter Zgaga
Monarhisti se vračajo.	i
Bivši nemški kronprinc je že v " emeiji- Kmalu bo prišel tudi pa- j iček s svojo mlado ženico.	j
Parad bo sicer malo malo manj _ Jt jih je bilo prejšnja leta, toda ■ irada je navsezadnje stranska var. da le človek vlada. Nemčija se ne počuti dobro v 'publiki. Manjka ji krone, pre-ola in žezla.
Mark ima hvala Bogu dovolj, e več kot preveč. Njegovo veličanstvo je počiva-
>	pet let na Halandskem -ter se e dodobra (Klpočilo.
-— Bog me je pozval — bo re-:lo. — Z namišljeno božjo pomoe-o je lahko vladati praznoverne-uu ljmLstvu.
Francozi si pulijo lase. Kajzer-a se bolj boje kot pa šestdeset nilijonskega nemškega naroda.
Kajzer je že od nekdaj mešal; 'rancoske račune. Ko so mu jih Prancozi zmešali, so postali čisto >a nk rot.
Pravijo, da se je vojevala sve-ovua vojna za tlemokraeijo.
V resnici sta pa odleteli samo ilve dinastiji: ruska in; avstrijska.
Črnogorska je izmrla naravne smrti z milostnim sodelovanjem bratskih srbskih kraljevašev.
Kljub temu je pa mogoče dobiti v vsakem boljšem pariškem ali londonskem hotelu ruskega princa, ki pomiva posodo, aH rusko princezinjo, ki obrezuje nohte francoskim denarnim mogotcem.
Ta bitja imajo precej trdo življenje. Spadajo ssicer v preteklost, pa so v sedanjosti zaželjiva in bodo morda dobro došla v bo-doaiiouti-
Grškemu kralju so dali dvomesečni dopust. Medtem se bodo grški državniki po-menili. če je še za rabo ali ne.
^pan^ki kralj ima zaenkrat preveč dela s kvartarni in konjskimi dirkami. V.sled tega jr prejni-stil (neprav posebno rad) vlado generalu di Riveri.
Italijanski kralj počiva. Mussolini je namreč izjavil, da mora kralj najmanj še za dve pedi zra-sti. predno bo zmožen poveljevati tako junaškemu narodu kot je laški.
On je zadovoljen, hčere se mti pa giftajo vsled nesrečne ljubezni.
Mussolini je energičen. Kralju je rekel: Delati je treba. Ali naj pljunem tebi v obraz ali sebi \ roko ?
Kralj se je odločil za zadnje. In Mussolini je pljunil v roko ter ga potisnil na stran.
V Jugoslaviji je hvala Bogu vse zdravo.
Kraljica je. varčna. Državi j<» prištedila stroške za dojiljo. Mladi fantek iz plenic predseduje naj-raznovrstnejšim društvomi in jr tudi pokrovitelj Jadranske Stra že. —
Ko bo shodil bo imel že najmanj par regimentov pod svojo komando.
Predsednik največje republiki' na svetu. Calvin ('oolidge. je čestital laškemu kralju k rojstnemu dnevu z besedami:
— Želim vam vse dobro v svojem imenu in v imenu i-esoljnegu ameriškega naroda!
Ni vrag, da bi se ne razčeperi! človek, komur se daje tako po-tuho.
* » #
Kralj v Dountownu pravj, da se letos dobro dela in da pride prav človeku, če ga napravi kako kapljo doma.
>	Po mojem mnenju je dotvnton-ski Kralj še najboljši izmed vsega kraljevega veličanstva.
Sngnslmmtmka	Kalni. Urtmnta
Ustanovljena L 1898	Inkorponrana 1 19l>;
GLAVNI URAD v ELY, ADNN.
Glavni odborniki: Prasedclk: RtTDOI.F PERDAN. 933 E. 185 S L. Clevel&nd. (X Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 10« Pearl Ay®.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER. Ely. Minn. Začaanl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box Ml, Ear. Minn.
BlacaJ&lk nei*pla£anih mrtnln: JOHN MOVEHN. 41] — lit h iti MtJtt,
Dttluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American Btat* Bank Bid«.. CM Grant tl at
Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 80« BakewaU Bids-, tor. Diamond and Gmat
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street. Cblcago, IU.
frank SKHAHKC. 4822 Washington Street. Denver, Cole,
Porotni odbor.
LEONARD BLABODNTK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. rORENTA, 310 Stevenson Hide.. Puysllup. Wash. FRANK ZORICH. 1217 Bt. Clair Ave., Cleveland, o.
Zdruiovalni odbor:
VALENTIN prac, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PAULINE ERME.VC, 3S3 Park Str.. Milaaukee, Wis. JOSIP STEULE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CRi.ARC. 638 Market Street, Waukegan. I1L
■--Jednotlno uradno glasilo; "Glas Naroda".	■
Vse stvari tikajoče se uradnih Eadev kakor tudi denarne po*UJatv«
na] se pofiiljajo na flavne^a tajnika. Vee prltnibe na] ee poSIlJa na pred' sednika porotnega odbora. 1'rofinje ta sprejem novih članov In bolnlika spričevala nal se pofiilja na vrhovnega zdravnika.
JuFr.sir»vannkf» Katoliška Jeonota se priporoča vsem Jugoslovanom «a obilen pristop. Kdor želi poeta ti član te organlxaclje, naj se zgl&sl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl s 8 člani ali članicami
POZDRAVI IZ NEW YORKA.
Predno odpotujem ^ paruikom *'Parii»" v -lupro^lavijo. ]x»/.dr:iv-ljam vse .svoje ziuince in pr j.ite-ije v Roggenu, I'olo. — Nikakor ne smem pozabiti posebno s«* zahvaliti tvrdki Frank Sakser State Liank, ker me je njen za.st<iinirk src "-no rešil i/, krempljev nvke /.i-dov«?ke izšeljoniške pisarne. Kdor potuje v staro domovin", naj se j vedno obrne na F»"ank Sakser | State liank. kjer bo vsakdo dobil j ] za p'Vi-ten denar tadi pošteno postrežbo. Vsak do naj pri pt'Miodu v New York niLsli, da ni nikdar zadosti učen in tukaj mu b< d i j šele (vi odprle. Kdor pa bo prišel na t(» domačo t\!-dko. naj bo za-■ dovoljen, ker bo dnbil v re>iiilei ' v.-:> najboljše. — Louis Močilar.
Prodno odpotujem s parnikom "J'i'.ris" v sraro d<unovino. srčno # zdravi jam vse prijatelje, p seb-i no Franka 31ršnika in njegovo j družim- v S;>uth Forku. Pa.. | l^ vč-ča, Franka P.evčiča Ln I'ranka KraV;vea ter njrh tlniž:-ne. Posebna hvala še Tonetu Vov-ku in njegovi ženi. ki sta n;:* opremila na kolodvor v IIoUs »p-
ple, Pa. Hvala tudi Tojiclu Ln Jožetu Hočevarju ter njih družinam v Koekvc-odu. Na tem lm-'u s-prav lej)o zahvaljujem tvrdki Fiank .-"akser State l»ai«k. katere uradniki s-> mi brez velikih -:tm»-vse preskrbeli. Zato omenjeno tvrdko vsakemu priporočam. l»o-dite pozdravljeni in na svidmje! Justin Sefman /. družino iz lbdl-sopple. Pa. na potu \ Kranjsko -oro.
Pred o<Ihod< m \* staro domovino s parnikom "Pnp-.i/.drav ljam vse rrjake po Zdru/ nih državah, posebno pa vse pi jate1.je \ Reno, Nevada. V^ ni S v» net 11 pa priporočam tvrdko Frank Sakser State Bank. kjer človek; tako dobi , postrežejo, da nitiu nobene nejn*ilike. —	K .v
čič. i;a p ti v Železnike.
Sprnlaj podpisal i s»-m jv stare«ra kraja in -e lcp<> zahvalili 1 Frank Sakser State lian':, ker > ! me lepf> sprejeli. J.-iz ini-.'im « -tat j v Pennsvlvaniji. Pozdravljam • ^tt-o. brate in svaka, k stanujejo 'v Nc!»ra^ki. — .Matija llr-daiič.
BOŽIČ, —
čas lepih spominov je pred durmi!
praznik vzbuja pri vsake-j^tJ mu dolžnost, da se s kakim ngv ll denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet.
Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Cene zmerne I	Dobra postrežba zajamčena!
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
jroVA MimVA PTJIQA	— ^pj^j^ ^ strahote z bojnih pohodov bivžega
mj jt vrny a m jmslovenskega planinskega polka.
IlA IklVVAVln	V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega
' 1J/\I V A V A If	polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz
lULJAllAn	Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-
e « , - ... _	jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijel^ Pijave in o
opisal vtn twe	polkovem uporu ter njega zakletvi.
CmipoStnno	--—--
m— ti 50	Knji^A j# trdo roan*. viabnje 270 vtnmi in 26 slik ia roju«.
T * " '	"CULA* HASODA" 82 Cortland* Btnrt, Haw York, T
Kakšno starost lahko doseže človek?
Splošno smatrajo ljndj« v »oko ] htuxwt ra posebno areio. pa do- j •ež« človek izvajarodno starost, se ] ruti ponavadi r^acaljenim, ker so i njemu enaki, s katerimi j« preži* ! vel mladost, ie vsi pomrli ter si'1 Šeli smrti, po&etono t*e ovirajo nad- j loge starosti polno uživanje iiv-njenjs. Kljub temu pa je dorti l ljudi, ki dosežejo izvannedno sta- < ro»t ter ostanejo pri tem zdravi ter življtmja polni, pravi velikani i i;lede «taru*ti in zdravju. Taki lju- i dje vzbujajo uploano zanimanje, i ker ae človek ponavadi vprašuje: — Kje je meja starosta in kako daleč jo človek lahko prekorači?
Dosti je zbirk, v katerih he na- < vaja »lučaje visoke «taro<»ti in iz teh hočemo objaviti naslednji izvleček.	J Sveto pismo govori o Metuzale-mu, ki je baje dosegel starost 960 let. Očak Abraham je postal star 175 le*, in Mojzes je umrl v 1*20. letu. Ker dosežejo Žid je ae sedaj • višjo povprečno htarost kot pa po-! t orne i drugih rodov in plemen, se nam ne sme zdeti to posebno čud-,< no. T>rugaena pa poHtane »tvar, če i vzamemo v poštev dolžino leta. in < v tem slučaju postanejo -v* nave- « dene številke nezanesljive, posebno ker ni bilo v onih časih seveda se nobenega govora o kaki stati- < stiki. i i
Isto velja glede tradicij atarih narodov, med katerimi je bilo do-, sti ljudi, ki so doMigli izvanredno ^ starost. Najstarejai m«d starimi i Grki je bil gotovo modrijan Epi-menkles, ki je postal Ktar 157 let ( ter baje prespal celih petdeset let' v neki votlini. Slavni modrijan De-, raokrhos ja baje dosegel starost j 109 let. Številne druge duševne veličine stare Grške pa so dost -t« ^ starost osemdesetih do devetdesetih let.
Kot posebno znamenitost navajamo življenja dveh ruskih igralk. Ena teh je baje celih sto let vrši-, la svoj posel, druga pa je igral« Se po svojem devetdesetem rojstnem dnevu. V .severni Afriki, katero so smatrali v starih časih ra posebno zdravo, so našli med 3000 ' nagrobnimi spomeniki 55 spomenikov ljudi, ki so postali stari nad sto let, in spomenik za človeka, ki! je postal star 132 let. Ker so imeli i seveda le bogati take nagrobna spomenike, je jasno, da pridejo pri! tem v poitev le višji sloji. Visled tega je nemogoče sklepati iz tega na dolgost življenja vsega prebi-j vaLstva. Izračunalo se je, da je ] ?nasala povprečna življenjska do-1 ba le 42 let in da vsled tega tudi ni bila severna Afrika v starem veku dežela visoke starosti-
Iz prvih krščanskih ča.sov hočemo imenovati apostola »Janeza, ki je postal star sto let. ter ustanovitelja metliških redov, Antonija Velikega, ki je dosegel starost 107 l«t-
Mcd arabskimi zdravniki srednjega veka je bilo tudi dosti mož, ki so dosegli starost stotih let in več. S temi vzgledi pa smo že dospeli do dobe, ko imamo bolje potrjena poročila glede izvanredne starosti posameznih ljudi.
Citat eljem se seveda ne bo zdelo posebno verjetno, da je dosegel neki Thomas Carn, ki je živel do leta 1795.. starost dvesto in sedmih let. Te navedbe pa prihajajo iz nekega londonskega cerkvenega registra, in ker so pričeli v Angliji že sredi sedemnajstega veka voditi redne statistike, ne moremo teh navedb kar tako zavreči. —> Na vsak način zaslužijo te navedbe več vere kot pa sporočila o ogr skem kmetu Petru Czartenu. ki j« baje umrl v starosti 185 let.
Njegov tovariš, ogrski kmet Bo vin, je postal star le 172 let tel je Živel s svojo 164 let staro žen* 147 let v zakonu. (Zanimiv je tud slučaj Mehikanea Jezus Campeclh ki je umrl leta 1892 v Mexico City Soglasno i rojstnim listom je bi rojen leta 1738 v Valladilidn m Španskem. Izgledal je v svojil zadnjih letih kot devetdeset le star mož. Anglež Thomas Paar. k je dosegel starost 152 let, je ime po svoji smrti Sast. da ga je seci ral nesmrtni Tiarvev, razkritel kroženja krvi ter važne razvoje postave, da je pri vseh živalih jaj ce skupni pričetfck življenja.
To je edino znano raztelešen j Starega človeka, V opisu seeiranji
-- ,
katerega je zapustil Harvey, se 1 p las i 7 da so bili vsi notranji orga- s ni popolnoma normalni in da ni o- 2 kostenel niti hrustanec na rebrih. 1 Starec, katerega je poklical kralj * v London, je najbrž umrl radi bo- c gatejše in močnejše hrane, kateTo 1 so mu vsiljevali. Brez te izpremem- š be v načinu življenja bi najbrž še <-dolgo živel.
"Tudi nekateri Indijanci so do- t segli visoko starost, čeprav so dru- t gače, kot vsa necivilizirana elove- .s ška plemena, kratkega življenja, j V braziljskem okraju Palmeira je t umrl leta 1892 indijanski glavar c Tongue v starosti 150 let, in prav } do konca je ostal duševno popolno- j ma čil. V Monterey v Mehiki je 1 umrla istepa leta v starosti 132 let Margerita Riveira, stara mati go- ž vernerja iz Ooahuile, ki je bil ta- < krat star osemdeset let. Iz Španske 1 se je izselila v starosti osemnajstih 1 let.	i
Lstega leta pa je živel v starosti [ 130 let v okraju Mostar v Herce- 1 go vin i Anton JuriČ, ki je sleherni < dan d^al v svojem vinogradu u ] šel vsako nedeljo dve uri daleč v cerkev. Videl je še dobro, a obrvi 1 so mu rastle tako bujno, da si jih < je moral vedno pristriči. Neki irski 1 kmet. po imenu Owen Cordolan, je 1 dosegel starost 127 let. Imel je na 1 rokah in nogah po 5« wt prstov. Za-11 nimiv je tudi t^učaj kirurga Poli- < timana, ki je bil velik pijanec, a 1 je pričel popivati šele zvečer, po 1 za vršen ju svoje prakse. V New j Vorku je umrla leta 1892 poljska Židinja Lescvnska v starosti nad 124 let. Še osem dni pred svojo < ! smrtjo je hodila po ulicah ter o- < j pravljala hišna dela. Zapustila je I 73 let staro hčer, 14 vnukov in več ^ pravnukov.
V Jeruzalemu je živela do leta 1692 armenska nuna. ki je postala stara 112 let ter ni prišla v 96 letih nikdar preko praga svojega , tamostana.
Prav poseben je tudi slučaj Pran eoza Viviena. ki je leta 1892. še vedno živel v Lvonsu, star sto in šest let. Čutil se je tako zdravega
•	in močnega, da je upal živeti Se i nadaljnih petdeset let. Nikdar v
svojem življenju ni bil bolan te> se je udeležil 22 vojnih pohodov, prvega pod Napoleonom T-, v E-giptu. Bil je tudi v bitki pri Waterloo, ki je zapečatila usodo ve-ilkega Korzičana.
Znan je tudi Lodovico Cornaro iz Benetk, ki je sipisal slavno knjižico o dolgem življenju. Postal je star 100 let, čeprav je v svoji mladosti razuzdano živel ter se poboljšal »ele, ko je bil star petdeset let. Slaven starec, ki je imel tudi velike znanstvene zasluge, je bil Francoz Mitchel Chevreul. slaven kemik. Umrl je v starosti 102 let. ( Stoindve leti star Napolitanec Gi-i useppe Capiello pa se je odlikoval na povsem drugem polju, namreč v nretf*pašt\u. Moral se je namreč , zagovarjati pred sodiščem, ker je 1 z nožem napadel nekega svojega
•	tekmeca? pri prodajanju užigalic. ■ To je vsekakor znamenje izvan-J redne življenjske sile.
Da lahko umre človek od vese->.lja, nam dokazuje slučaj vdove 1 Petit, ki je umrla Sest dni pred ) svojim stotim rojstnim dnevom
-	vsled radostnega pričakovanja m > razburjenja, da bo slovesno pro-i slavila ta dan.
Od najstarejšega človeka pa do
-	onega, ki je dosegel sto let, velja o v splošnem pravilo, da doseže člo-
-	vek, ki je dosegel visoko starost,
-	sorazmerno le malo v svojem živ-j 1 jen ju, prav kot so tudi telesni ve-
e • Ukani le redkokdaj duševno po-I sebno razviti. Med znanimi velika-k ni glede starosti ni niti enega, ki t bi v svojem stotem letu kaj poma-o gal človeštvu, duševno ali materi li jalno, in večinoma niso taki 1 jndjc
•	v vsem svojem življenju storili ni r. česar stičnega.
il Da imamo pri tem pogosto o a pravka s povsem nenormalnim h slučaji, je razvidno iz dejstva, di rt so dosegli celo telesno pokvarjen u in pohabljeni ljudje izvanredno vi el soko starost, in da so se zavriili i- pogosto nenaravne in odurne iz lj premembe, katere označujejo olep ie Sevalno kot "pomlajenje". Števil j-' ni starci so dobili pri osemdeseten •letu nove zobe ali nove lase, ki tu je postali temni, ne pa beli kot po a, prej. Pri nekaterih ženskah so »
vrnile celo mladostne telesne oblike- Številni moški so se poročili v starosti nad sto let ter prišli celo v nasprotje s postavami ali pa so biLi splošno znani pijanci. Drugi zopet so se izpremenili v pravcate si mumije ter se posušili kot sadje. N Neka Marija Piou je tehtala kon- r cem svojega življenja le 42 fantov. n Taki ljudje so žive ilustracije gr- T1 ške bajke o večnem življenju brez
p
daru večne mladosti.	\
Lastnost1 izvanredne visoke sta- ^ rosti je deloma tudi dedna, čeprav j ni posebno zapeljiva. Izjemo pred- u stavljajo le slučaji takih ljudi, ko- t jih življenje je bilo v duševnem in telesnem oziru normalno in ki so ostali v svojem krogu koristni ia po rab ni člani človeške družbe. To a pa so izjeme med izjemami izred- -ne starosti.	'
Kdo pa bi sploh hotel prenašati P življenje petih ali šestih generacij 1 Če bi vprizorili splošno glasovanje, bi večina ljudi glasovala za | normalno človeško dobo. Idealistic s no in poetično razpoloženi bi celo 1 glasovali za življenjsko dobo ljub- F ljencev bogov, ki umirajo mladi, ? če bi živelf naprej v spominu in e pesmih.	''
Izvanredne visoke starosti sploh n ne pridejo v poštev pri določanju u dolžine človeškega življenja. Sta- r tistika nas sili smatrati že več kot 8 75 let starega človeka za izvanred- * no starega. "Naše življenje traja ^ sedemdeset let, in če pride visoko, F osemdeset." — Ta svetopisemski rek soglaša z uspehi moderne statistike in starost 74 ali 75 let je povprečno najvišja.
To nam nudi nadaljoo primero, 3 kako čudovito soglašajo staro- 3 davna opazovanja z rezultati mo- i demega raziskovanja.	* -, i
l
Moški in ženska.
-
Moški — bodisi mož, bodisi lju 1 riji- Čira bolj odkritosrčno fatira * bimec — je povsem sličen davka*- s davčni obvezanec svoje dohodke, i temmanje mu verjame davkarija; i čim več ji priznaš, tem več hoče i še izvedeti, tem sumljivejši postajaš. Križ bo^ji!
Ženska — bodisi žena, bodisi ljubica — je povsem slična davke- ] plačevalcu. Čim odkritejša je, tem 1 manje ji mož ali ljubimec zaupa in verjame; čim bolj se mu izdaja, tem več še hoče izvedeti. Dvakrat križ božji!
A zakaj? Neka dama, ki ima z moškimi slabe izkušnje, je dejala: — Pač zato, ker moški žensko odkritosrčnost zanikuje. A čemu jo zanikuje? Zato, ker sam ni odkrit. Najčešče so moška doživetja • prepovedana in grešna; moški ne I more misliti, da bi bila ženska brez i sličnih doživetij.
Resnično. V mnogih primerih. A . zgodi se — cesto, prečesto! — da ! so ženska doživetja Se zanimrvej-f ša. Toda ostanejo tajna. . . včasih » predolgo. . . In potem, takrat vsi » božji križi.
1	Zato je prav in na vse plati ko-. ristno, da moški in ženska ostaneta . kakršna sta: on sličen davkariji,
ona davkoplačevalcu. Mar net
e
2	Cigani so rmagaji
a Tudi uigani so se mokleniazirald. a Prisvojili so si celo sredstvo, ki se je izkazalo v mezdnih ,sporih včasih za jako uspešno — strajk. V Q Pečuhu na Madžarskem so v vseh kavarnah in restavracijah srvirale ( ciganske kapele. Bile pa so slabo plačane in so zahtevale, da se jim nagrade zvišajo. K&vajrnarji in ho-r~ telirji so se zahtevam ciganov upr-,li. In cigani ao pobrali svode in->_ strumente in sli. Publika, je debelo gledala, ko je v za2>&vše3i naen-ci krat zmanjkalo priljirbijetidi mu-i- zikantov. S^didarizirala se je £ i- njimi ter bojkotirala kavarne in je restavracije tako dolgo, da mo ho-j. telirji podlegli. Cigani ao se nato z velikim trmmfom vnuli na svo-ja stara mesta. Vse kavarne in ft- restavracije so bile namah zopet la polno zaspedene.
Govoreči film. " T* Kopenbagna poročajo, da sta e danska inžeojerja Axel Petersen z~ m Arnold Paulsen izumila stroj, P" ki proiRvaja filmske aGke ter ob-enem govori S to ignajdbo je bije m rečemo vpraftanje foiograftfinth po> ao snetkov in fonografa t iiksi apt-o- rattL Kinematocmfija ai otd nam M uM&be obaU ewlme ddhiBe.
Razne vestL
Rovmlite samomor.
Pariško časopisje poroča o na- i stopiti romantični ljubavni drami : Neki mestni župan se je-do smrti zaljubil v neke učiteljico, ki pa nm ljubezen ni hotela vračati. Nesrečnež je prišel ua interesantno ; idejo, misleč, da bo na ta namn iz- • preobrnil svojo izvoljenko. Postavil je ponovi lestev pod okno svo- ; je ljubice in splezal v njeno sobo'. ] Tenia mlada učiteljica, ki očitno j ui imela mnogo smisla za roman- 1 tiene dialoge po vzoru. Bornea in , Julije, ga je prislila, da je zopet na Ijti način zapustil sobo. Raz- ^
earan se je nato nesrečnež oibeail oa lestvi, po kateri je splezal k -vojemu nedosegljivemu idealu. Vailed nji dan zjutraj so našli župana na lestvi obešenega.
Škodljivost aspirina.
Med ljudstvom je splošno razširjeno naziranje, da je aspirin popolnoma neškodljivo sredstvo proti mnogim boleznim, zlasti pa proti glavobolu. Toda^ v zadnjem času so pričeli angleški zdravniki "stro borbo proti aspirinu. Resnica je, da aspirin za kratek čas> ublaži bolečine, a v prvi vrsti je posledica intenzivne uporabe a-spirina težka prebava. Aspirin bi <e po mnenju angleških zdravnikov smel uporabljati edinole po predpisih zdravnikov.
VUokoioliki študij brez zrelostnega izpita.
Thueringnko prosvetno ministrstvo v Nemčiji je dovolilo dostop na univerze v svojem območju tudi osebam, ki nimajo srednješolskega izpita, a so stare 25 let in so se posebno izkazale na kateremkoli polju. Vse take osebe su lahko vpišejo na univerzo v Jeni. Podvreči pa se morajo pred tem posebni sprejemni skušnji, katera pokaže, kakšna je miselna zmožnost in dar razumevanja bodočeg« slušatelja, ki je glede ugodnosti univerzitetnih Študentov popolnoma enakopraven z onimi, ki imajo maturo.
Eksplozija ▼ varšavski Qitadeli.
Varšava je bila do vojne trdnjava, nje središče je bila Citade-la, stoječa tik ob Visli na nje le-i vem bregu na severni strani me-
-	sta. Citadela je nekoliko ločena : od mesta samega, vendar razdalja ni posebno velika- (Da je eks-
-	plozija političen zločin komuni-: stov, o tem ni nobenega dvoma ■ več. Posebno osumljen je neki de-> lavec, ki je malo pred eksplozijo
-	brez propustnice pasiral stražo 1 in vojakom samo zatrdil, da jo ? ima. Ta človek je nekoliko pred t eksplozijo začel bežati in bil tudi
ranjen. Prišli so mu pozneje na ^ sled v eni izmed vojaških bolnic, 1 tu se je namreč zglasil za obvezo
-	rane človek s fiziognomijo onega 3 delavca, in odšel; v bolnici pa si »i njegovega imena niso zapisali. —
Aretirali so neko žensko, ki one-i- ga dne <13. oktobra) ni prišla \ Citadelo na delo, a je v momentu eksplozije zagotavljala svoje znan ce, da je sigurno Citadela zletela v zrak.
Konec, pruskega slama na fcpan i.	skem.
ie Španci so radi posnemali osab l* ne Pruse in tako so se smešili tu ^ di s pruskimi šlemi v armadi. Se ^ daj pa je diktator Primo de Rive _ ra podpisal ukaz, da se šlem s
prusko konico v španski armadi nemudoma odpravi.
, ga delu sa Hafcsburtane.
"Bivša avstrijska cesarica Žita živi, kakor znano, s svojo rodbino na Španskem v mestecu Lequeito. Nedavno tega so bili zl ~<mi tam z malimi izjemami domalega vsi habsburški princi, ki so prisegli najstarejšemu Karlovemu sinu O-tonu zvestobo in ga priznali kot svojega poglavarja. Obenem so se zavezali, da bodo delovali z vsemi silami za to, da pride do svojih pravic kot cesar avstrijski in kralj ogrski. Sedaj pridejo v Loqueito madžarski magnatje grof Andras-grof Aponnyi, škof Mikes in grof Szecsen, da se poklonijo, kakor pravijo "svojemu kralju" in da obenem urede vprašanje glede oouka mladega princa v madžarski zgodovini in v madžarski dr-^avnopravni vedi. Imenovani magnatje bodo imeli konferenco z voditelji legitin&stičnega ' gibabi-a v ostalih bivših pokrajinah Av-stro-Ogrske, da se zedinijo glede skupne akcije za restavracijo — Habsbucpinov. Mnenja so, da je sedaj najugodnejši trenutek, da se prične s sistematično propagando na Madžarskem in v Avstriji, oa tudi v Jugoslaviji za Otona. Za habsburško propagando imajo baje v rokah ogromna denarna sredstva, katera je večinoma nabral grof Aponnyi na svojem a-gitacijskem potovanju po Ameriki.
Albanija — republika ali monar* irija?
Od bodočih volitev bo odvisna oblika albanske države, Ako dobi večino sedanja vlada, "bo postal dosmrtni predsednik države Alih be j. V nasprotnem slučaju bi postala Albanija prava republika. Katoliški Albanci pa delajo z vso | silo na to, da bi postala Albanija monarhija s katoliškim vladarjem na čelu. V tem smislu so izdali tu ■ di proklamacijo na ljudstvo.
Prosim rojake Slovence in Hrvat« sirarn Amerike, ako ve kdo zi naslov mojega sina FRANK/ * SMREK AR. Doma je iz Zatiči ne na Dolenjskem, star čez 2< let, lepe visoke rasti. Zakaj gj iščem, mu bo znano. Ako on be re sam to vrstice, naj se mi ogla a si. Preteklo je že 2 leti v sep tembru t. L, kar je obiskal svoj 0 mamo na Manville, N. J., in o o teira časa ni duha ne sluha o njem. Kdor mi naznatni kaj 3 i njem, se mu že vnaprej lepo zt [i hvaljujem — Mre. Mary Smrt a kaj-, Box 273, Manville, N. J. i, _(14-15—31-
Mazilo velikega tlcreta.
Za obolele sklepe In mišico - Zoper joleOine v prsih in hrbtu, j Ce epravi revuatizem vuoe mi-Eloe v klopfi"-. Za pomfrlcnje bolestnih, skele-' čih sbodljajev nevral^ije. ■ Za Izpahlce in odrgnenja. t Zoper bolesti In bolečine. > Vdrgnlte ga — prepodite bole-k	fino.
| Ijnejte pri roke h steklenico — i nikdar ne veste, kdaj Jo
boste ral ill. SS In 70c. steklenica v lekarnah
F. AO. R1CHTER St CO.
I Wt-U4S^ <a St^ IfUym. N. Y.
|	Izšel je
Siavauko - Amerlkanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga J« numstrene, poučne ia »teme na-fein« in jo hi moral rsak Imeti, ker mu bo mnpg? koristila in ga bo t marsičem poučila.
BLOVMTOO - AMERIK AN AKT KOLEDAR JE : KNJIGA, XI OCA TBAJHO VREDNOST. :
VABOdlTB OA ŠE DARS. Cena a poštnino 40 cenkPT. Za JngoBlavtjo je Ma mm. ..
flLOVEVZO PUBUftHZNG OOACPAST
82 Cortlandt Street : m^TMk. M. T.
Iščem svojega strica ANSDRGJA KHRNIČAR, doma iz Trstenlka nad Kranjem. Pred enim. in pol letom se je nahajal v Vaneou-vei ju, B. C., Carada, m od takrat nisem več slišal od nje^a. Ako je kateremu rojaku kaj o njeni znano, ga proam, da m>: poroda, ako pa sam eita te vrstice, naj se mi takoj oglasi. — Jofen K eni, 130;* East 55th St., N. E., Cleveland, Ohio.
_(13-15—11)
MVWTIM IN "ILM naroo*'
Mfarjana Pavlin, oniožena Tien i k-man, podoniaee Jakševa iz Ro^ iščem svoja dva bratranca >IA-TTJO in JANEZA PETROV-CIČ, Naj se mi oglasita, ker ji-j ma imam nekaj važnega poročati. — Mariaiuia Henikman. 5608 Carre Ave, Cleveland, O.
_(13-14—11)_
| POTREBUJE SE SLUŽKINJA
pri slovenski družini v svoji last-j !ii hiši Plača po dogovoru. Za po-| drobnosti pSitc na: J. TJ., Bos. 20, i Stirling. N. J. (11.15&19—1 \ \
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA 6LAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebnje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na d*n; 2. res oienil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečki, petem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hLSlcl; & Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se ena ; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnčlce ? 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 1C. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček: 19. Rožmarin: 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel ■em ljubi dve: 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. BoClca i sla valj; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. U sliši nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Ob-laCek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa nafia domovina: 53. Vigred se povrne; 54. Vinska: 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna: 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac. Srb, Hrvat; 60. Na5a zvezda; BI. V slovo; 62. Izgubi jen! cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, tl si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrlnsko, Frankopanka; 80. Sto čutiS, Srbine tužui?; 81. Pobratlmija; 82. Pomlad In jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica: 86, Njoj; 87. Njega nI; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela; 92. Strunam; 03. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-inja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč: 100. Baztanek; 101. S vračanje ; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $8.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street	New York
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jas likal. Spisal Jakob Ale&ovee. Povest slovenskega trpina. V pouk in sabavo. L. 2. in 3. deL Vai 8 zvezki vaebujejo 448 strani, |L60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	,Ti
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočnje ljudstva resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebnje 157 strani,	Je
Jnan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz ^»anskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	Je
! Ve T Ameriko. Spisal Jakob Ale&ovec.	v
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljen. Vsebnje 239 strani,	.iS
Darovana. Spisal Alojzij DostaL
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj mad kr. iianstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 140 strani,	M
Malo življenje. Spia&l D. Fr. Detela. I	Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje
E sloTsnsksge ljudstva ter ae zlasti odlikuje po i fivo ia resnično slikanih domačih ooačajih. . I Vsebuje 231 strani«	Ji
I Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
I	Kriminalni roman. Po vsem sveta znana po-
K	vest, ki opisuje premetenost tajnega policista
1	Sherlock Holmeea ter njegova bistroumna po-
I	ta, kako je priiel na sled skrivnostnim zločinom,
i	Vsebuje 144 strani	J0
I Jeraač Zmagoval. Spisal Henrik Sienkiewiez. I Dve ipa^ilni povesti is ljudskega življenja ia I trpljenja. Vsebuje 123 strani,	M
I Zadnja	vojna. Spisal Avgust Šenoa.
I	Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu-
I	je, kako jo nastal kmečki punt in kako ao ae na-
I	si oiald^ na jim kmeiki kralj Katija Oubee,
I	nadalje kmet Elija Gregortf in drugi kmeSki
I	junaki burili super prevzetne graičake in juna-
I	Sn umirali muieniike smrti.
I	Vsebuje S7S straai,	*	I
I	POCTNINA PSOlTA
I -GLAS NARODA"
I - WWt Cortlandt S*, IN«w3Yorfc
Na Bledu.
Pove*t. — Spisal Rado Mnrnik.
(Nadaljevanje.)
- , !* iit
10. 1
Mlado fma.no jutro je iz mrtve- , mraka prin'arjJo žive barve, t vn.-e iii -rit. Veselo je utripalo t>|rj .# ji-v> r • p<nl laskavimi poljubi ra?:« planinske sape. Kot ne- • i)mrj«M-a lo-b'-sko lepa peseta jo 1* 1* žjii ot! k vai» 1 in zamikal . Mai. no -ire Na Julijskih Alpah , in Karavankah m mufljaJp tiso-
i
»♦e^e :>k»km% kakor tla je ipr*»pla-
*<>n» iu iz>r»b la. svoj, iwto, z , zvi/dattu ctkaiio prv-o na saatot-
idh divjih višavah!
Zoju t sva v vir^Ua v la<tji in ju .jntelj l^or Kal4.1t je nadaljeval ]
svojo idilo.
* *
Ži> prt j dan sem bival na liledu, !:<♦ v*-tu šel 14>: ska vat ravnatelja , .1,'vrtiika. Pri kuW^u nasproti po-J hl»* sna kupil šopek !tujlt*p&h vrtnic in f»red obed« m krenil v črni, « M« ki in svetlih rokavicah proti ; raju, i j.m- je dotnovul moj biv&i I v wmjrni l '-ui vili ob jc j
A k'it itd i mi ni imel umirovljeni^ liran kaj zapovmlati ali prepove. \ dati, nu je vendar nekaj tesnilo s, ee, i." neiiajr proti njegove-' jun dvoren Kar nisem se mogel /ne1 it' eti'lno otožnega občutka,' da se ravnam na vai»*;i in neprijeten pot. < lil vni s»e sam svoji razburjenosti.	j
So!n<-:- >•• s tno pripekalo. Že-' J. zna Mjuku vrtniii vrat je bila
eiVo vr<»e«i. Proti hiši je v<nilla'
- i i
luuUv napeta [>ot, jx^iita z <li\>b-nitu ji* (»m m ob straneh ogra-j**fiu / «yro®djieem. (»rutici so bili /e obrani, ie ponekod se je še svetila pozabljena jagtHiiea kakor ru-| bin ova sol/a. liHit p> vročini naju »t omamljeni in po cvetličnem x kii ntopiavi metulji so trudno' tavali nad L«4<m: vrtnim grahom in • alato. nad vrtnicami in dragimi žlahtnimi cvetlicami.
Na hodniku me j«' srečala plaha po -tarna dekla. Tiho, po prstih, je <>dnesla mojo po**ettiieo in mi poraza! a v s'il» i prveir«i na-dstropja.
Koma i vin potrkal <><l in odprl, /c j<» moetio zadiišiilo po zastalem tobačnem dimu Okajene stene sikni .ill zemljevidi in stari luikro-re-zi, /e vsi obb*deli in rjavo oma-rtigani. Po stolih, p<> naslanjaču.' na dol vi mizi, na oknih in na tleh,' p v sodi so se valjale -»dprte ali /.a-J j »rte knjig«*, zvezki, rokopis«. Na pisr.lrti nt?/' sc je šopiril velikan-k!*"i Č'" ,iliiik ptdo«4 zvonca, nožen e-v»a sipalnika in ribniškega mu hal-n i a. l/tiail | epelnika se je dvigal dim nripd d^gorn-le sinod ke. Svijičuiki	dolgo časili na vseh
neih i i i rajih. Med oknoma je .'<«n<-l star sk.-san koveeg. V tej »u h i ton-j je pr» nflšala Oljra kapri-••e naglo razburjenega eudaka-ll:il:o<-i-j.x'i . kadar ga je obsedel in "iiegavi! vara v i deunra pisateljskega sbtvohlepja. tukaj >i je nareka val čudni mož svoje trakulja-v!r stavke v iurtvas'.i stoveiLŠčini.
Sri «11 «r!»steara tobrnuiejra ditnJu kakor h morski b»»ti v <4>lakfh, je stal moj mali pa hudi ravnatelj Milan Jatiiik. eok«tt in kosmat kot povi>dtti i»s«v.. Ilolina dolgih brkov,	!»ra<le iti močnih obrvi j** !ip«J podala rdeče-mu < bličju. .">' "ftijeni !»ratki * braz. kljunasiti tanki nos iu živahne n i so značile i n1 jrznetra m> /.a. Na čnu*ni mot-vo'kn mu je vis-I /latiHJibrubljeJi le i pa I nik.
*■<> — vendar enkrat'" me je »p;ejei z ^rouukim zvočnim giasotn zdravih srar.li mož in mi pouudii stol	mi je že povedala...
Veseli me. da vas zopet vklim, go-s;» iint ' Sčasoma ise niaisiikaj izmakne ui iz-.uizne s|>oniinuT ali vas pa h tetujem prav dobro — ha-haha! — delali ste nepotrebne pe>*ni. No, na Dunaju ste avansi-rali, kak«/r kaže vizitka. Za to se zahvalite vzorni «oli našega urada! Čestitam vam!"
Prikloni! sem se nemo. Govoril je tako na ,rla>, kakor bi bila soba polna poslušalcev.
"Mene >o pa kar ujiofcojiH, kratkff»nuilo a rgli med staro šaro'"* vj t* jel goev.iti m Jijeg<^>v obrez ni bil vee prijazen, ampak
revn, •-troi?. skoraj ljut kakor s\< je dni v uradu. "škAndal' Delaj Se tako zvesto, vestno in uspeš-n , * bičani, kur moreš, neznana t i • hotli 3t?thava in razvedrilo, pwe-^iij is** svoje moči le službi — vse zastonj! L*»pega ali grdega dne t> vele: Alo, sturee, ne maramo te vee! Izgini! S poti! Z toiei! Mla-
lina mora naprej!"
Zakašljai je posmehljivo in jel	*
hodi'i po sf>J>i jrtn i in doli.	s
"Svoj <",->s s<- bo morala uniak-	r
n.t; tudi mladina, &-<*spod raATia-	t
"A - kaj! Slaba tokužba, go-p^Hne! Jait prestar ? O — čii iai , Aiepak s.-m, hvala l$» gu, in do je-•
i zdrav kakor svoj čas kot asi-<*.t sit. K«>plj'Mii »i«' )»o dvakrat ni tede.i v toplicah, pa čisto po ne
p ; ••ebie in. nimam ne revnuitizm: te bofnili živcev. Tako som .še pre sneto tjibčen. da !>i se m«;^el z le \ >» ii"ir<> popraskati za desnim use-s-<«tt, hahaba!"
Smej;ila sva se ol»a. on bolj ža lost HO.	,
"Kdo pa n.ieeluje vašemu ui"a du na Dunaju, irM-j> d Kalan?"
"K fvnatelj Vaclav Kvapil, jaki pni juld,«en •r<>slK>d.",
"O. Kvap la p znani pa jak< lobro! Klu/'-Ia ^vn nekaj let sku paj. Lavi predlnns"ki.ni je leto ! - ;il tudi on na lib lu. i.etf»s pa j ; ji- j> nihal menda drugam. Š> | prav d< bra pri jat lja ^va z Vacla . VftOI."
"K.)k;>r vidim, mu "go pišete L" -p <1 ravnatelj' Kako prijetm m n b;ti ]>i sat el je vanje ob jeze i*u' T" s znali ceniti že Plisiij H «-acij m Katul. "
4'Pišem, govpodine, da, toda no b-nii: iH»s»ni, ampak nekaj resne /a. koristnega V1
| "Ali <r' 'spodiene hčerke ni do loa .'' seru vprašaj in pog-Iedal n: svoj šopek.
; "Olga pomaga spmlaj v kuhi nji. da sc čim prej kaj zasmodi al *li"' se je poleg svoje navad« ^:ilil iiiKb uničili oče. Vzel je zvo nee ^ pisalne mize, odprl vrata, i>o zvonil in zaklieal: ' O'.ua'*' Nati pa 'i1 j-1 rhniil ;*"pet k meni, re k(>'; "Vaš šn]H'k bo pa res lep< iiš.d. ako ostaneva >" kaj dolg tukaj. iW-iui. preseliva se v na. Jittdarni salon!'*
S|;t sva v s' s»slnjo s >bo. Naj , prvo sem zagh dal klavir; na njen je po *-i val kup net. Tipke so bil« j>recej iu mene: režale s» se m j kakor zobovje nevarne zverim Na miz-, p »ktiti s krasjio veszeniij i	nami/nikom, -^ta zraven le
p cvetlične vaze ležala <lva ide '■'•plišista albuma za t itosrrafiji nb mizi jf vabila zelena zofa n nizki sieH. vsi prijeti*) zeleni ka kor špinača. Na sien:ili s> j>ara<L rale pL-cine razglednice in ponare jen* japonske pr.hljače v ličil pletenih slamnatih oponah, velik i ««urle<lalo in slabe tuje slike, tovai niški posnetki, katerim ne uide ' /lepa. Pri oknih so zelenele širo
•	iiolistue lepotne ia.stline. Pod mi 1 /.(> in pred klavirjem sta bili pre ; progi.
i S! š;il sem lahne korake iu za ' gleda! Olgo ^ bledorožnati oblek.
Na levici se ji je svetila preprost. 1 srebrna zapestnica; sieer ni imel. nobenega okrasa na sebi. Koma. je prišla, že se mi je zdelo lepše u
•	prijetneje v titularnem salonu.
Ko sem ji [Knlal šrtv|»ek, se je —
•	i'eke!ik< v zadregi — zahvalila h /ar i'*la. V tem dražestnem ognji
J <e mi je zdela tako ljubka in ča ! robna, da bi jo bil najrajši pripre
-	n<» obje! in vroče poljubil — p. i smo b* pogovarjali o vročai -.pasjih dni.
" Na klavirnem stojalu je eetve ''uročna skladba", sem dejal, k
-	s »no s"d!i "(iospodična. s kom p;
i igrate?" i •
"Z gi^»pod;čno lialenovičevo."
ei "Ali znate tudi vi, gospodine?' »! me je vpnišal njen oče. J "Malo. gospod ravnatelj!"'
•	I No, pa poizkusita! J>e kar tpc »- dom a e' Pri nas ni nobenih cere J-1 »noni j Klavir je že star; nič ne de. li.če «ru malo polomita. Tudi nae nt t-i de, če pritisneta v naglici kje na-e pa eno — saj imam že utrjene i-j ušesa. "
e ■ Olga sc je nasmehnila tiho, ipo-
-	i trpežljivo in me pogledala, češ. ; naj oprostim besede odkritosrčne-
" ga papana.
1 -
(Dalje prihodnjič.)
I t	-
i-} Krnlj arg^leskih lovcev umrl.
vi Nflavno je umri na lovni An-k i -lež
lord Ripon, 751etji« sta.rček. r i kalerejra Anglež; po pravici nazi-j vajo "kralj lovcev". l»nd Ripon ■»-j je bil irboren strelet. Vsak strel, ti ki ga je * Kidal, je sigurno zadeL i-1	letih je lord Rij>fni ustreiil
se fiOO živali. V to ^t«»vil<> je tre-lilba vrteti 111.190 fazanov. 89,400 e i slo!;. 45.(MK> prepelia m 26,1^00 zaj-i-]eev t^T nobtnj druge divjačine.
S
Red častne legije.
Guy de Manp&scant. — Za "Glas Naroda" prevel A. S.
Vsak človek pride na svet s kakim posebnim instinktom, ali vsaj s čutom do kakega poklica ali tež"' nje, ki se takoj ztoudi v njem, ka-korhitro toliko odraste, da zamo-re samostojno misliti.
Gospodu Sacreanentu je rojila že izza otroških let samo ena misel in želja po glavi, namreč želja/ la bi dobil kako odlikovanje. Že cot mali deček je nosil na svojem uiknjiču pripet križ častne legije, irav kakor nosijo drugi dečki na •ami lesene puške ali na glavi vola ške čepice. Ponosen je šel ob -(►ki svoje matere po ulici ter zrl iri tem ves zadivljen na svoja okinčena prša-
Ko je izvršil študije si je pois 'tal neko lepo deklico ter se ože lil, kajti imel je premoženje in ni %-edel, kaj naj ž njim počne.
Tako sta živela on in žena v Pa-•izu kot žive bogati meščani, kre ala sta se v svojih krogih, z vis iim svetom pa nista prišla v doti o. Pons na sta bila na znanje v lekim jK)slancem. ki postane en-trat še lahko minister, in istota-co sta bila ponosna na svoje zna ije z dvema majorjema.
Toda želja, ki je gospoda Sa-'rementa obvladovala že izza njegove otročje dobe, želja, ki ga je nucila noč in dan, da bi imel pra .ico nositi na svojem 'suknjiču -deči trak odlikovanja, ga ni za pustila.
Kadarkoli je srečal na bulvai-ih dekorirano gospodo, ki se je am šetala, se mu je stisnilo od •aJosti in zavisti srce.
Zavistno jih je pogledoval od trani. Včasih, posebno ob dolgočasnih popoldnevih, j* pričel prt. itevati te odlikovanee. Rekel s? e : — Bom le videl, koliko jih bom laštel od Madeleine do Rue Droiv it. Počasi je torej korakal ter ;krbno motril suknjiče in svršnU-'ce, in njegovo bistro oko, ki je1 )ilo že posebno izvežbano za to. e že oddaleč ugledalo na suknji-•u ono malo rdečo piko. Ko je cončal svojo promenado, se je ■udil nad naštetim številom: — Osem častnikov in sedemnajst vi-i ezov. Toliko! Preneumno je. taco brezskrbno metati križe okoli! Da vidimo, koliko jih bom našte? ^b povratku?
Počasnih korakov je šel potem lazaj. in ves je bil iz sebe. če je / gneči izgubil ali pregledal kako xllikovano osebo.
Natančno je poznal one dele nesta, kjer se je videlo največ od-ikovancev. Najbolj so bili zastopani ti srečni ljudje v okolici Pa-ais Royal, in na Avenue de 1'Ope-•a se jih ni videlo toliko kakor v riue de la Paix. Na desni strani uilvarja jih je bilo vedno več kot ia levi.	4
Videti je bilo, da zahajajo ti ljudje le v gotove kavarne in gledišča. Kadarkoli je ugledal gospod Sacreinent na uličnem pločniku skupino sivolasih gospodov* ki so >tali tam ter zapirali mimoidočim pot, si je dejal: — To so oficirji 'astne legije! — in podvizal se je. la jih je uljudno pozdravil. _ Oficirji fto je večkrat opazil) so se čisto drugače obnašali kakor navadni vitezi- Glave so držal: bolj dostojanstveno. Takoj se j« ipazilo. da so to člani višje družbe n da uživajo splošno spoštovanje Včasih pa se je tudi polastila gospoda Sacrementa divja jezs napram vsem odlikovancem, ot takih prilikah je občutil napram njim nekako soeijaldemokratskc sovraštvo. — Kadar se je potem ko se je. nato ko je videl tolike odlikovancev, vrnil domov, mu j< bilo pri srcu kakor gladnemu srt • romaku, ki je šel mimo prodajalna j est vi n z lačnim želodeem. Teda; ie ponavadi glasno in jezno zakli cal: — Kdaj se nas bo že vendai enkrat osvobodilo te proklete čast ne legije?!,— Njegova žena pa gi je začudeno vprašala: I — Kaj pa imaš danes? 1 On ji je odvrnil: — Ogoreei sem vsled krivic^, ki jo vidim vse povsod. Vidim, da imajo komuni j sti koneem konea popolnoma pra-* Toda takoj po obedu je Sel spei )iven 1er je ogledoval izložbe, kjei - so bila razstavljena različna odli j kovanja in redovl Natančno ji
ogledoval in presojal vsa ta odli- j kovanja, ki so se mu svetila na- g ■Sproti v najlepših barvah. Najraj- j, ši bi imel vse, da bi si ž njimi oki- j til svoja prša.	j
Toda, žal, nobenega izgleda ni bilo, da bi dobil kako odlikova- s nje.	* - » » 4 t
^,Zato si je moral končno reči: 3
—	Red mastne legije je težko dobi- t ti možu, ki ne deluje v kakem { javnem uradu. Ka^j če bi se poskn- -sil dati imenovati oficirjem Aka- . lemije i! — Tmla vedel ni, kako | naj prične, zato je vprašal svojo , ženo, ki mu je vsa osupla zaklicala : — Kaj pa si že storil v tem j pogledu, da želiš biti imenovan ( »ficirjem Akademije?
On je razdraženo odgovoril:! j
—	Razumi me vendar prav, karj^ ti hočem reči!	j ■ 1 — Saj ravnokar mislim, kaj je « storiti. Včasih si res preneumen!
— Seveda imaš prav. Vendar ne vem, kaj naj storim.	]
Toda on je dobil idejo: — Kaj , '•e bi ti govorila s poslancem Ros- ( selinom ? On bi mi morda dal vsaj ( dober svet. Saj me razumeš: jaz]] e nočem s tem vprašanjem obra-L •ati naravnost nanj. To bi bilo prekočljivo in tudi pretežavno- , ' 'e pa se izcimi cela stvar od tebe. i vakor da jaz o vsem tem ničesar -ie vem, potem bo šla stvar sama xl sebe.
Gospa Sacrement je naredila, , "cakor je zahteval. Gospod Rosse-lin je obljubil, da bo govori o tem ■ z ministrom. Nato pa mu je pričel ; udi Sacrement počasi prigovar- ; 'ati. Poslanec mu je končno od-rovoril, naj vloži tozadevno pro-'njo, na kateri naj zabeleži svoje zasluge.
Zasluge ! No. torej taka je cela itvar! Saj ni položil niti doktorskega izpita ; vendar je pričel de-ati ter se lotil pisanja neke bro-1 mre. v kateri je razpravljal o ' pravicah ljudstva v pogledu na . muk in izobrazbo. Toda ni je morel dovršiti, ker mu je pred ča-■ som zmanjkalo tvarine.
Poiskal si je torej lažji predmet er je za počel povrsti več del. —
-	Prvo delo se je zvalo: 11 Elemen-
-	tarni pouk otrok". V tej brošuri ! je hotel namigniti, da bi bilo do-1 bro, če bi se v mestnih delih, kjer
stanuje proletariat, ustanovilo i nekaj otroških gledišč. Starši naj ? bi že v nežni mladosti vodili svoje 5 otroke tja; tamkaj pa bi se otroke poučevalo s pomočjo slik laiterne p magice. To bi bili pravi učni kur-
-	zi; oko bi poučevalo duha.
Nič lažjega in enostavnejšega
-	od tega, da se malčkom vtisne v opomin svetovna zgodovina, nara-
v voslovje, geografija, botanika itd. i To brošuro je dal v tisk ter je t nato poslal vsakemu poslancu po en iztis, vsakemu minLstu po deset, i vsem pariškim časopisom, vsake-
mu po pet. 3 Nato je začel razpravljati o a vprašanju javnih knjižnic, ali
0	Vilje, pouličnih knjižnic. Pripo-n ročal je, naj si mesto nabavi pn-ji pravne vozove, na katerih bi se ?. vozile po ulicah knjige. Vsak državljan naj bi imel pravico abo-
) mranja desetih zvezkov na mesec, r proti odškodnini enega soua.
1	i Gospod Sacrement je rekel: — e Ljudstvo se briga samo za svoje e zabave; ker noče prihajati k iz-
obrazbi, mora priti torej izobraz-a ba k njemu! — a O tej poskušnji se ni dosti go-b vorilo. vendar je vložil svojo pro-n šnjo. Odgovorili so mu. da se bo-o do o stvari poučili in posvetovali-i. Bil si je že gotov uspeha, toda nič o se ni zgodilo.
je Tedaj pa se je odločil, da pod-i- vzame osebno nadaljne korake, e Prosil je za avdijenoo pri mini-ij stra prosvete, kjer je bil sprejet i- od nekega mladega kaibinetnega t šefa, ki pa je kljub svoji mladosti t- izgledal zelo dostojanstveno in ki a se je vedno igral na vrsti belih gumbov, ki so klicali nižje uradnike, kadar je pritisnil na nje. n Ta je prosilcu dejal, da se bo tebt-no pretreslo njegovo prošnjo ter i- mu je svetoval, naj .nadaljuje s p. svojim delom.
»t Gospod Sacrement je zopet od-»r šel.
i- <?5Rpod Rosselin. poslanec, se je je zaeel jako zanimati za njegovo za-
devo ter Je dal Sacrementu mnogo j do-brih svetov. On ssm je nosil > red, n« da bi vedela živa duša, > s kakšno zaslugo si ga je stekel. ] Ta je svetoval Sacrementu, ka-! ko naj prične nove študije, pred-| stavil ga je učenjaškim krogom, j ki so se bavili z vedo in znanostjo. In celo pri ministrstvu se je zanj ■ potegoval.	I
Ko je nekega dne obedoval pri svojem prijatelju Sacrementu — tekom zadnjega meseca ^e pričel zahajati pogosto tja na obed — mu je dejal: — Posrečilo se mi dobiti za vas lepo priliko. Odbor za historična dela vas pooblaščuje za gotovo misijo. Gre namreč za preiskave, ki jih je treba uvesti v različnih knjižnicah Francije.
fsacrement je malone omedlel, in ni mogel ne jesti, ne piti. Osem
■	dni zatem je odpotoval.
Potoval je od mesta do mesta ter študiral kataloge, šaril po za-I prašenih in s pajčevina.mi prepre-| žeirih podstrešjih ter si nakopaval sovraštvo vseh knjižničnih arhivarjev.
Nekega večera, ko se je nahajal ravno a- Rouenu, mu je#prišlo mv misel, da bi se naglo odpeljal k svoji ženi. katere ni videl že teden dni. Sel je torej na večerni vlak,' ki ga je opolnoči pripeljal v do-, mače mesto.
Ključe svojega stanovanja je i-mel seboj, in tiho je vstopil, presrečen ob misli, da bo svojo ženo' veselo presenetil. Kako neumno vendar, da se je zaklenila! Zato je zaklieal skozi zaklenjena vrata: •— Jeanne, odpri, jaz sem!
Ona se je morala zelo prestrašiti, kajti slišal je, kako je skočila iz postelje ter sama seboj govorila, kot v sanjah. Nato je stekla v svojo toaletno sobo. jo odprla ter zopet zaprla, šla je večkrat z bosimi nogami po svoji sobi, prerivala je pohištvo, da so kozarci, ki so stali na njem, žvenketali. Kon-čuo je vendar vprašala : — Ali si ti. Aleksander?
— 1 seveda sem jaz! Odpri vendar!
Vrata so se odprla, njegova žena se mu je vrgla okoli vratu, neprestano jecljajoč: — Oh, ta strah! To presenečenje, to veselje! On je botel obesiti svoj površ-
■	nik pred vrata, da bi ga nasled-' nje jutro služkinja izprašila, to-i da mahoma je, kot od strele zadet
-	obstal — v gumbnici je bila rdeča " rozeta.
>	Ves zmešan je zaječijal: — To-i da ta. površnik je vendar dekori-1 ran, saj je vendar red v gumbni-
? ci!
-	— Ne, ti se motiš! Daj mi sem
-	površnik! — Toda on ga ni izpustil. — Kaj ! .Kako! Povej, čigav
1 je ta površnik? Moj ni. saj vidiš r da je v njegovi gumbnici red čast-
-	ne legije!
■	Ona mu je hotela površnik vze-e ti z rok, pri čemer je jecljala: —
0	Torej poslušaj me vendar! Daj mi površnik sem! Jaz ti ne morem
' povedati. . . to je tajnost. . . poslušaj vendar. . . u On pa se je še bolj razjezil ter
1	obledel: — Vedeti hočem, čigav
*	:e ta površnik in kako je prišel ~ sem!
fc Ona si ni vedela drugače poma-~ gati, kot da mu je zaiklicala: — Miruj vendar, prisezi mi. . . da, z eno besedo, odlikovan si!
On je bil tako ginjen, da je spu-stil površnik nastol.
e
—	Jaz sem. . . praviš. . , jas ' sem odlikovan?
—	Da, ampak je še tajnost, —
>	stroga tajnost! — Ona je med teru nesreini površnik zaklenila v o
( raaro ter prišla tresočih korako\ j nazaj k njemu. To je nova suknja
-	ki sem jo dala jaz narediti zate Toda prisegla sem, da t: *ega nt
j povem; kajti tvoje odlikovanje i bo oicijelno proglašena, šele ee2
•	šest mesecev, ko 'bo tvoja misija t končana; ti bi imel o tem izvede. a ti šele ob svojem povratku. Go-j spod Ross« 'in ti je izposloval od .j likovanje.
h Sacrement je jecljal, bolj mr [_ tev kot živ; — Rosselin. . , odli » kovan. . . Jaz. . . jaz. . . ah. . , t_ Moral je popiti čašo vode. r Na tla je padla bela posetniea s ki se je prej najbrž nahajala v že ; pu površnika. Sacrement jo je po-l- bral in pogledal. — Cital je: Rosselin — poslanec, je Od veselja se je pričel jokati, i- Osem dni pozneje je bilo v TJ
i
Kretanje pamikov - Shipping News
1 5. novembra:
Westphalia. Hamburg. ■ 7. novembra:
I America, Cherbourg, Bremen; Orduna, j Cherbourg. Hamburg; Chicago, Havre; i Ryndam, Boulogne; Muenchen, Bremen.
20.	novembra:
| Duilio. Genoa,
21.	novembra:
Canopic. Cherbourg-. Hamburg; Pres. Van Buren. Cherbourg; Zetland, Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay, Hamburg. 24. novembra:
Majestic. Cherbourg: Rochambeau, Havre; Ohio, Cherbourg, Hamburg; 'Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen: N'«s Amsterdam, Bourogne; Tyrrhenla, Cher, baurg.
27.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield, Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; Mongolia. Hamburg.
30.	novembra: President Wilson, Trst.
1. decembra:
Leviathan, Cherbourg: La Savoie. Havre; Olympic, Cherbourg.
5.	decembra:
Pres. Polk, Cherbourg. Bremen; Pres Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Colombo, Genoa.
6.	decembra:
Thuringia. Hamburg; Minnekahda, Cherbourg, Hamburg.
7.	decembra:
America, Genoa.
8. decembra:
Aquitania, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen; Rotterdam. Boulogne.
11.	decembra: Suffren, Havre.
12.	decembra:
Paris. Havre; rittsblirgh. Cherbourg. Hamburg; Pres. Adimt Cherbourg; Muenchen. Bremen: Lapland. Cherbourg; Conte Kosso. Genoa.
13.	decembra:
George Washington. Cherbourg, Bremen; Hansa, Hamburg.
14.	decembra:
Andania, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic, Cherbourg; DerffUnEer, Bremen.
19.	decembra:
Pres. Monroe. Cherbourg: Orbita. Cherbourg, Hamburg; Veendam, Boulogne.
20.	decembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
22. decembra:
Berengarla, Cherbourg: America, Cher, bourg, Bremen; Albania. Cherbourg; Seid-litat, Bremen.
26. decembra:
Chicago, 1 l.i vre; Pres. V;«n Ruron, Cherbourg; Canopic, Cherbourg, Hamburg.
127. decembra:
I Westphalia. Hamburg; Torek, Bremen.
28.	decembra:
Martha Washington, Trst.
29.	decembra:
La Savoie, Havre; Pre«. Harding. Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
Božična odplutja v Jugoslavijo
ly A KOŽIC IhmIo V	4	^ post'liuit odjllut-
WASH1XGTON pa lil. decern lira iz New Yurka. Tiuli druga, odplutja. Preskrbljene so dobre £veze x Jugoslavijo preko Bremena ali Cherbourga. Uživajte udobnosti potovanja na ameriških vladnih parnikih: velike kabine; zakonski i»ari in družine potujejo v posebnih prostorih; prostorni promenadi krovi; postrežba idjudnih stre-žajev: izvrstna in raznolika hrana.
United States Lines
45 Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih.
Upravitelji za U. S. SHIPPING BOARD
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačani karte svojim sorodnikom za n«ie črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Majestic 24. nov.; 15. dec.; 12. Jan.
(Največji parnlk na svetil 1 Olympic ____ 1. Cec.; 1. mar.; 22. mar.
^iwi|rntCAN |.INr Joint WHITE STAR LINE Service
New York — Cherbourg — Hamburg Canopic 22. nov.; Mongolia 29. nov. Minnekahda (3. razred) ........ 6. dec,
Pittsburgh .................... 12. dec
Red Star Line
N'p'v York — Cherbourg — Antwerp Gothland.. 21. nov.j Poland. 5 dec
Samland. 12. dec.; Zeeland 5. Jan
Dobra hrana. £*prll proetorl. Velika Javna zbirališča. Oglasite b< pri lokalnem agntu alt pri
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway	New York
Caao*gpi» 0(1 ifeaJ^saaJidnncp*
New Yorlc. Plymouth. Havre. Parts
PARIS .................. 12. decembra
New Yorlc. Havre, Pari«
CHICAGO ............ 17. novembra
ROCHAMBEAU ........ 24. novembra
LA SAVOIE ............ 1. decembra
New York. Vigo I Spain J. Bordeaux
LA BOURDONNAIS ........ 27. nov.
Rata za »rodila lokilua if cat* ali aa ttavai atJ: 19 STATE STREET.	NEW YORK
radnem listu objavljeno, da je gospod Sacrement vsled izrednih zaslug, ki si jih je stekel, imenovan vitezom častne leg-ije.
MOŠKI! Zaičitite ae
®	Proti naleztnju
Nabavite si najboljšo rajfit o PREPRE*_B A xa MOiKE Velika tuba 35c. Kit (4'a) ti V* lekanarji alj PREHLAD	San-Y-Kit Dept; B
MEHURJA 92 Beakman St.. New York
I	PiSite za okroimeo.	1
POZOR, SLOVENCI!
Lepa priložnost so nud i Sloven--oni. Protla se pohištvo treh »ob. Rent $15S.00. Proda se radi odho-la i7. New Yorka. Oi^la^ite s<1 otl "». do 8. zvw";,r. — Frank Žagar. !f>0 East -JJ St.. New York City.
L\jtr je JOHN PODJED ? Zadnji naslov i<- imel l'»ox 68, Ixibanon ali Cornwall. Pa. Oglasi naj s< Ivanki R<»i>set, Dvor je stev. ]>. Cerklje pri Kranju, Slovenia, Jugoslavia.	(13-14—11)
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnine za "Glas Naroda", so: Joseph černe, Anton Simčič in Joseph Smalxel.
Upravnistvo.
Prav vsakdo—
kdor ka] Uče; kdoij k»J ponuja; kdor ka] kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit usjfeli • j
mali oglasi v "Olas Naroda
Kako se potuje v starikraj in nazaj y Ameriko.
KDOR Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naSe dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in ( so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika all pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih prišeljercev.
Za potno stroške Izplačuje po našem naročilu JADRANSKA RAJNKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortland! Street New York Glavno zastopstvo Jadranske bank«.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENB MATICE"
Za štiri moške glasove
Uredil Matej Hizbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših, in najnovejših pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" 32 Cortlandt St., New York, N. 7
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.