Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 197
Opravmfitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126.
tnseratnl oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. —- Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78J.80, Wien št 105.241.
Kako je z vzhodnim paktom
Bližnje zasedanje Društva narodov je oni termin, do katerega se mora Poljska odločiti, kako stališče bo zavzela nasproti vzhodnemu paktu. Dosedanji koraki varšavske vlade sicer ne dopuščajo mnogo dvoma o pravcu nove poljske zunanje politike, vendar se v Parizu še vedno nadejajo, da bosta maršal Pilsudski in polkovnik Beck morda le še spremenila svojo sedanjo koncepcijo in prenehala s sabotažo velikega mirovnega dela v vzhodni Evropi. Rok, ki ga je Chiai d' Orsay stavil Varšavi, poteče že v prvih desetih dnevih prihodnjega meseca, — svet DN se sestane 6., skupščina pa 10. septembra, — vendar je se zelo malo nade, da bi Varšava v zadnjem trenutku zavila na pot stare, priznano uspešne in za Poljsko edino ugodne zunanje politike.	+
Po zaključku poljsko-nemškega pak^a so si na Poljskem močno prizadevali, kako bi tudi javno manifestirali svoje zbližan je s starim neprijateljem in so kot prvi znak nove orientacije dopustili nespametni in neopravičeni napad _na Češkoslovaško zaradi par desettisočev tešinskih Poljakov, ki so kot narodna manjšina v vsakem oziru tako izvrstno preskrbljeni, kakor bi bilo želeti v interesu človečanstva in omike vsaki na-rodni manjšini. Neznatnost razloga govori dovolj jasno, da je Varšava z napadom na Češkoslovaško hotela dati čutiti, da je poljska politika krenila na nova pota. Za tem napadom so prišla še javna bratimljenja Poljakov z Madžari.
Vendar pa je polkovnik Beck pri izvajanju novega poljskega političnega načrta naletel na velike ovire, ki so znatno ohladile njegov prvotni optimizem. Baltske republike so občutile, da je v ozadju nove politike Rosenbergov vsenemški načrt, ki streže po življenju trem svobodnim državam, zato so se odvrnile od Varšave in pristale na vzhodni pakt Pod vtisom te nezaupnice ie svet sodil, da Poljski ne bo preostalo drugega, nego da se pridruži vzhodnemu paktu in iz Pariza so polkovniku Becku že izdatno ugladili ^možnost za izpremembo zunanjepolitičnega Icu 1'jSfl,
Varšava pa je vztrajala na svojem dosedanjem konceptu, boječ se med drugim, da bi s pristopom Rusije v DN bile za daljšo dobo pokopane poljske zahteve po stalnem sedežu v Ženevi in po priznanju Poljske za velesilo. Za kar se Poljska bori, to bi bilo Rusiji privrženo samo po sebi in Poljaki so z nejevoljo opažali, da bi v vzhodnem paktu odločevali Francija in Rusija, Poljska pa da bi bila z ostalimi podpornicami' pakta le nekak privesek^ s t>odrejenim pomenom. Zato so raje šli v negativno opozicijo in se pridružili nemškemu nazoru, da se na vzhodu ne da obdržati mir brez Nemčije. Posledica je bila, da so se v Parizu odločili skleniti vzhodni pakt z Moskvo, ko Berlin in Varšava nočeta slišati o generalni pogodbi, M jo za evropski vzhod predvideva francosko-rusM načrt
Kakor že rečeno, je brezpogojni pristanek treh baltskih republik občutno zamajal poljsko stavbo, vendar pa je nedavna odločitev Finske položaj v toliko popravila, da ima sedaj poijsko-nemški koncept dobrega zaveznika v Helsinkih. Finci so se izrekli proti vzhodnemu paktu iz razlogov, ki v bistvu še niso znani, če ni morda edini vzrok njihova stara mržnja do Rusije. V ostalem so se poslužili istih sredstev za afront proti Rusiji, kakor se jih je Varšava posluževala za napad ^ proti Češkoslovaški. Lapovci so izkopali tezo panmongolskega bratstva in zahtevajo zase rusko Karelijo, kjer je, kakor pravi tamošnje finsko-karelsko prebivalstvo, zatirano in zapostavijano.
V Helsinkih tudi sanjajo o plemenskem sorodstvu z Japonci in nacionalistični finski tisk je s tem. nehote izdal, da je nasprotovanje vzhodnemu paktu v škodo Rusom in v velikem interesu Japoncev. To slednje so Poljaki vedno odbijali kot absurd, trdeč, da se samo zato branijo vzhodnega pakta, da bi Poljska za primer rusko-nemškega spopada ne postala bojišče za dve ogromni vojski, za primer francosko-nemške vojne pa prehodna postojanka za rdeče čete; v obeh primerih bi bili Poljalri proti svoji volji zamešani v spopad in bi krvaveli za tuje interese.
Tudi na jugu išče Poljska stike z onimi državami, ki so proti vzhodnemu paktu. Jeseni bosta posetila Varšavo Gom-bos in K&nya. Vendar ni pričakovati, da bi Poljaki, ko jih država je bila osnovana na mirovnih dogovorih, mogli dobro orati z Madžari ,ki neprestano zahtevajo revizijo mirovnih pogodb. Enako je z Nemčijo, ki pa ji Poljaki zaupajo da nima pretenzij na poljsko ozemlje, ako Ji Poljska da svobodne roke na jugu. ^ _
Zadnje dneve pa se vrše v Varšavi m v Parizu razgovori in v bližnjih dneh odpotuje na Poljsko odposlanec francoske vlade z obširnimi pooblastili glede vzhodnega pakta. Predmet razgovorov je posojilo ene milijarde frankov, s katero misli Francija zagladiti, kar je zagrešil Boncour. Ogromno posojilo bo morda
Ljubljana, torek 28. avgusta 1934
Cena Z.- Din
FRANCIJE
V nedeljo je kancelar v Koblenzu, tik ob meji Posaarja, govoril ogromnim množicam - Zopet je zatrjeval miroljubnost Nemčije in njeno pripravljenost za sporazum s Francijo
Koblenz, 27. avg. d. Včeraj so priredili narodna socialisti v Koblenzu veliko propagandno manifestacijo za vrnitev Posaarja k Nemčiji. Manifestacije se je udeležilo, kakor zatrjujejo nad 150.000 ljudi iz Posaarja, ki so se pripeljali v 127 posebn h vlakih. Ogromna je bila tudi udeležba iz Nemčije same, odkod-er je prispelo 100 posebnih vlakov in nešteto avtobusov. Skupno udeležbo cenijo na 300 do 400 tisoč. Prišel je tudi Hitler, ki so ga množice sprejele z velikanskim navdušenjem. Mimo Hitlerja so dopoldne defilirali športniki, ki so prihiteli v Koblenz v štafetah iz dveh delov države, da na ta način simbolično še bolj poudarijo pomen manifestacije.
Popoldne se ie vršilo velijo zborovanje, na katerem je govoril tudi Hitler. Najprej se je spominjal pokojnega Hindenburga ter izrekel zahvalo vsega nemškega naroda inozemstvu, ker je pokazalo svoje sočutje ob njegovi smrti. Rekel ic nato. da ie Hin-demburg na sijajen način pokazal, da v^ celoti odobrava narodno-socialistiona načela.
Obširno je Hitler govoril o zunanji politiki Nemčije in posebej še o odnošajih s Francijo Nemčija zahteva za sebe samo enakopravnost v vsakem pogledu. Gotovi krogi v inozemstvu skušaio uničiti naša prizadevanja z gospodarskim terorjem, bojkotom itd., toda v tem ne bodo nsoeli. Ce borno prisiljeni omejiti nemško gospodarstvo na svojo lastno proizvodnjo, bodo morali vsi spoznati, da nam ničesar ne morejo. Nemški narod ima za seboj tisočletno zgodovino in svojim nasprotnikom morem prerokovati, da ima pred seboj še tisoč let
Glede na dejstvo, da ie prebivalstvo v
Posaarju v pretežni večini katoliško, je Hitler zlasti naglašal. da ščiti narodni socializem v Nemčiji versko čuvstvovanje in da sodeluje s cerkvami v borbi proti razredni mržnii, proti brezbožnemu pokreta jn proti državljanski vojni. Nato se ie Hitler obrnil na posaarske Nemce ter jim dejal:
Ko bo nastal čas vašega povratka k Nemčiji, ne bomo videli v vas ničesar drugega kakor samo Nemce. Ponudili vam bomo roko, da Stopite v nemško domovino. Mi nočemo videti, kaj je b'lo v preteklosti, pač pa vidimo le 800.000 Nemcev, ki se vračajo k nam in ki jim odpiramo vrata.
Posaarsko vprašanje je odločilno veliko sporno vprašanje med Francijo in Nemčijo. Nikakor ne opuščamo upanja, da bomo prišli do odkritosrčnega miru, ko bo rešeno to vprašamje m ko se bo pojavila na drugi strani pripravljenost presojati tvari, kakršne so. Posaarsko vprašanje je edino teritorialno vprašanje, ki danes Nemčijo še loči od Francije. Po njegovi rešitvi ne bo nobenega vidnega pametnega vzroka, da bi si morala dva velika naroda stati še nadalje n ©prijateljsko nasproti. Čeprav so še brezvestni hujskači, ki se trudijo, da bi obdržali Oba naroda v stalnem neprijateljstvu, sem vendar prepričan, da bo končno zmagal razum in da bo plebiscit v januarju prihodnjega leta prinesel sporazum s Francijo. Po povratku Posaarja .k Nemčiji bo prišla še večia manifestacija, nego je današnja. Tedaj bo na tisoče posebnih vlakov privedlo Nemce iz vseh krajev v posaarsko pokraja-
Poljski pogoji za pristanek na vzhodni pakt
Pridržki glede ruske vojaške intervencije — Pred podpisom vzhodnega pakta se naj urede odnašali med Poljsko in Litvo — Enakopravnost z velesilami
pariz, 27. avg. d. Včerajšnji »Temps« Objavlja iz Moskve naslednje poročilo svojega dopisnika, ki zatrjuje, da so njegove informacije avtentične:
Odgovor Poljske na predlog Rusije, naj bi pristopila k vzhodnemu paktu o vzajemni pomoči, se pričakuje v najkrajšem časru. Kljub veliki rezerviranosti poljskega tiska glede značaja pričakovanega odgovora Poljske je znano v Moskvi, da se vrše o tej stvari neoficielno zelo živahni razgovori med Varšavo in Berlinom. Po infonnacijaih, dobljenih v poučenih poljskih krogih, bi Poljska pristala na podpis vzhodnega pakta o vzajemni pomoči pod naslednjimi tremi pogoji:
1.	V določbe pakta, ki bi Se morda na. našale na vojaško pomoč poljski s strani Sovjetske milje, ne »me biti v nobenem primeru klavzula o prehodu ruSkfh čet preko poljskega ozemlja ali njihovi intervenciji na njem. Ru«ka vojaška pom°« poljski naj H «e izključno omejila na sodelovanje letalskih ta pom<>rskih sil Rusije ter Poljske ta tudi to le na izrečno zahtevo P°ljSko
2.	Varšavska vlada želi, da pOdvzamejo
vse države, zainteresirane pri zaključitvi vzhodnega pakta, potrebne korake pri litovski vladi, da <*e končno rešijo v®i »eda. nji Spori med obema državama. Poljaka, želi, da «e še pred podpisom vzhodnega pakta vzpostavijo normalni diplomatski odnošaji z UtvO.
3. Poljska vlada, ld fi je Ml brez prejšnjega konzul tiran ja predložen francosko, ruski predlog o vzhodnem paktu, Smatra, da je bila s tem omalovaževana In bo zato v bodoče izrečno zahtevala, da se prej Informira o vsaki morebitni pobudi te vr^te ln da Se ji da možnost enakopravne razprave z velesilami o vseh vprašanjih, ki bi se nanašali na mehanizem nameravanega pakta.
To so, pravi na koncu »Tempsov« dopisnik, trije pogoji Poljske za njen pristop k vzhodnemu paktu, toda v Moskvi trdijo, da je Berlin razvil zelo živahno akcijo, da bi prepričal varšavsko vlado, da bi morala Poljska sprejeti med svoje pogoje tudi celo vrsto drugih pridržkov, tako da bi njen pristanek na vzhodni pakt dejansko pomenil njegovo odklonitev.
Turčija za regionalne pakte
Ankara, 27. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta Izmet paša je slovesno otvoril mednarodni velesejem v Smirni. Pri tej priliki je imel govor, v katerem se je dotaknil tudi političnega položaja. Poudarjal je, da si Turčija želi samo miru, sodelovanja in soglasja z vsemi državami. Naglašal je pa nadalje, da so v raznih državah razna psihološka stanja. Potrebno je, da prevladajo države, ki si v lastnem, kakor v interesu vsega sveta žele miru.
V svojem nadaljnjem govoru je predsednik turške vlade izjavil, da so obrambni regionalna sporazumi velike važnosti in da" prinašajo velike koristi. Potrebni bodo vse dotlej, dokler države ne sklenejo splošnega sporazuma. V tej zvezi je Izmet paša poudaril tudi koristnost m pomen balkanskega sporazuma, ki je važen ne samo za balkanske naTode, temveč za mir
vse Evrope.	... ,
Predsednik turške vlade je na kraju posvaril zastopnike listov, naj ne pretiravajo primerov slabega ravnanja s Turki na Bolgarskem. Poudaril je. da je šlo samo za krajevne incidente in da bolgarska vlada energično dela na to, da ti incidenti prenehajo. Pristavil je, da je v tem pogledu dobil zadovoljujoča poročila.
Letalska pošta Moskva-New York
Moskva, 26. avgusta, d. Ljudski komisari-jat.za promet je izdal ameriškemu letalcu Hutchinsonu dovoljenje za uvedbo stalne letalske poštne službe med Moskvo ln New Yorkom. Letalska pošta bo na tej prog: uvedena meseca septemftra. kakor hitro bo Hutchinson končal poizkusne polete s svojim novim letalom.
obnovilo francosko-poljsko prijateljstvo in omogočilo vzhodni pakt. Temu argumentu namreč nihče drugi ne more postaviti nasproti argumente enake sile in prepričevalnosti.
no, da bomo skupaj proslavili to zedrnje-
rtje nemškega naroda.
Francoski odgovor: »Dejanja naj govore!u
Parii, 27. avgusta. AA. Francoski listi posvečajo Hitlerjevemu govoru o Posaarju daljše komentarje. »Intransigeant« poudarja, da posaarko vprašanje ni francosko vprašanje, ker Francija ne zahterva Posaarja. Po sodbi >Tempsa< se ne vidi, kako naj bi Hitlerjeve besede mogle izpremeniti francosko zadržanje zastran posaarskega plebiscita. To zadržanje narek ljeta dva momenta: spoštovanje določb mirovnih pogodb in svoboda glasovanja. Francija nima nikakih teritorialnih aspiracij. List zaključuje: »Francija bo tako pred plebiscitom kakor po njem pripravljena poslušati šele tedaj, kadar jo bodo potrdila dejanja.« Sicer pa je po sodbi lista včerajš-ja manifestacija imela samo namen, da podžge v katoliškem Porenju vnemo hitlerjevcev, ki je že začela popuščati, kakor je pokazal po-izkusni plebiscit 19. avgusta.
Enako mislita tjdi dopisnika lista »Pariš - Soir« v SaarbrUcknu in Koblenzu, ki pravita, da je bil Hitleriev govor precej po-zerski. Poslušalci so dobili vi6, da se mu posaarski problem zdi naenkrat do6ti bolj zapleten, kakor bi hoteli v splošnem priznati nemški uradni krogi. Iz več mest Hitlerjevega govora ee je mogel jasno razbrati nedoločen nemir.
Angleški odmevi
London, 27. avgusta g. Včerajšnje manifestacije v Koblenzu v angleških listih ne presojajo ugodno. Mnogo listov kritizira
Naročnina znaSa mesečno Din Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ulica & Telefon g! 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telet og fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica St L Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Hitlerjev govor, ker Je po njihovem mnenju v nasprotju z obveznostjo nevmeša-vanja, ki jo je Društvo narodov naložilo Franciji in Nemčiji napram Posaarju. Edina zapreka za francosko-nemški sporazum je samo nepopustljivost Nemčije. Končno izražajo vsi listi svoje začudenje glede na trditve Hitlerja, da vlada v Nemčiji verska svoboda.
«News Chronicle« dvomi o tem, da bi Hitlerju uspelo zagotoviti si simpatije po-saarekega prebivalstva. Tudi inozemstvo ee s takimi manifestacijami, kakršna Je bila včerajšnja, ne bo moglo pridotoiti.
»Morning post« piše: Hitler ustvarja sam največje zapreke s tem, da krši nedavno 8 Francijo sklenjeni dogovor o Posaarju. Hitler noče nepristranskega plebiscita, temveč glasovanje <po vzorcu 19. avgusta.
»Daily Telegraph« opozarja, da pri plebiscitu v Posaarju ne bo šlo za to, ali naj pokrajina pride k Nemčiji ali Franciji, marveč za odločitev, ali naj se priključi Nemčiji ali pa ostane se dalje samostojno. Posaarsko prebivalstvo ima sedaj pet mesecev časa, da primerja Hitlerjeve izjave s politično prakso v Nemčiji.
Kar se tiče Hitlerjevih zatrjevanj o miroljubnosti Nemčije o pripravljenosti za, sporazum s Francijo, izrcvene skoro vsi komentarji v to, da morejo svet prepričati le dejanja, ki bodo v skladu s temi zatrjevanji.
Protinemška manife
stacija v Posaarju
Saarbriicken, 27. avgusta. AA. Nad 70.00® oseb iz vseh krajev Posaarja se je včeraj udeležilo manifestacije v Sulzbadro, na kateri so protestirali proti združitvi Posaarja s tretjim cesarstvom. Po govorih komu* nističnega voditelja in katoliškega duhovnika, ki sta oba zahtevala ohranitev statusa quo, je predsednik manifestacije Braun prečita« prisego, s katero se je 70.000 udeležencev obvezalo, da bo glasovalo proti združitvi z Nemčijo.
ČSR je vedno pripravljena
Odločen govor obrambnega ministra Bradača
Ameriki grozi nova ogromna stavka
Washington, 27. avgusta, č. Izvrševalni odbor sindikata tekstilnih delavcev je včeraj objavil odredbo, da se mora 4. septembra pričeti stavka delavcev v vsej bombažni industriji. Če pride do stavke, bo stavkalo 500.000 delavcev. Bržkone se jim bo pridružilo še 300.000 delavcev, ki so zaposleni v industrijah svile, umetne svile in volne.
V Kanadi se bodo morale cele pokrajine preseliti
Ottawa, 27. avgusta. AA. Kanadska vlada proučuje načrt, po katerem naj bi se žitorodna ozemlja, ki jih je uničila suša, pretvorila v prerije in gozdove. Prebivalstvo naj bi se izselilo v rodovitnejše kraje. Preseljevanje se je že začelo iz pokrajine Saskačevan. kjer je prizadetih 40.000 rodbin, to je 200.000 oseb. Suša jim je uničila ves pridelek. Zaklati so morali tudi vso svojo živino. Vlada računa, da bo morala izdati 15 do 20 milijonov dolarjev za olajšanje položaja kmetovalcev.
Izgon tujcev na Holandskem
Pariz, 27. avgusta. AA. Iz Amsterdama poročajo, da je holandska vlada sklenila "izgnati iz Holandske 300 tujcev. Večina izmed njih je nemških Židov, ki so se zatekli v Amsterdam po dogodkih meseca januarja 1933.
Smrt letalskega prvaka
Bukarešta. 27. avgusta, č- Tu se je ponesrečil svetovni letalski prvak kapetan Hubert Kmalu po startu se mu je letalo pokvarilo in ie padilo z višine 40 m na tla. Kapetan Hubert ie bil na mestu mrtev. Naslov svetovnega prvaka si je priboril lani v 1 tekmah na Placidskem jezeru
Praga, 27. avgusta. 6 V Celovicah so bile včeiraj velike ljudske svečanosti, ki so se jih udeležile mnoge ugledne osebnosti te Prage. Pri svečanosti se je zbralo nad 30 tisoč ljudi. Češkoslovaški vojni minister general Bradač je imel ob tej priliki govor, v katerem je med drugim poudaril:
Češkoslovaška država hoče živeti v mim '.in se posvetiti svojemu napredku. Naša država je krenila po poti njiru in demokracije, s katere ne bo odstopila, ker ljubi mir in tjubi demokracijo. Ne smemo pozabiti, da si je Češkoslovaška svoje dandanašnje pridobitve ustvarila z velikimi in težkimi
žrtvami. Naš veliki voditelj rn pobom® demokracije, predsednik Tomaž Masaryk, je organiziral legije in je z orožjem branil interese češkoslovaškega naroda, ko je bilo potrebno. Prav tako bomo mi, zvesti tradicijam sivolasega predsednika, vedno pripravljeni za primer vojne, ker nam je tre-b?, da se zavarujemo pred vsemi neprijetnimi iznenadenji v bodočnosti. Češkoslovaška žeti mir, vedno pa bo pripravljena n« vojno, če bd jo kdo napadel ali skušal ško-d.ti njenim življenjskim interesom.
Vsa množica ljudstva je besede ministri Bradača viharno odobravala.
Valutna vojna med
Anglijo In Ameriko?
Naglo padanje tečaja angleškega fanta — »Franciia na čeln držav z zdravimi valutami"
Curih, 27. avgusta, č. Na svetovnih tržiščih je tečaj funta pričel v soboto naglo padati Šterling je na ameriških borzah padel na 5.06. V Curihu so bili danes začetni tečaja funta 15.28 napram 1531 v so-boto.
Novo nazadovanje fantovega tečaja tolmačijo tukajšnji listi kot pričetek valutne borbe med Zedinjenimi državami in Anglijo.
New Vork, 27. avgusta. AA. »Newyork Times« priobčuje članek o vzrokih, zakaj zlata zaloga francoske Narodne banke neprestano narašča, in pravi: Naj bo glavni vzrok naraščanja zlatih zalog francoske Narodne banke tak »li tak, to naraščanje je dokaz mednarodnega zaupanja v francoski frank. Najmanj, kar se more reči,_ je to, da stoji Francija danes na čelu držav
% zdravimi financami, kjer ima prebivalstvo v denar zaupanje. To mesto so prej zavzemale Zedinjene države do trenutka, ko se je njihovi vladi zazdelo umestno, da ga prostovoljno zapuste.
Bruselj, 27. avgusta. AA. Na občnem zboru belgijske Narodne banke, ki se je včeraj vršil, je guverner banke Franck orisal položaj držav z zlatim standardom in dejal, da v mnogih državah še zmerom trajajo denarstvene zmede, dočim je zlati blok ohranil svoje trdne postojanke. Nadalje je poudaril, da nedavne finančne reforme belgijske vlade ne bodo imele za posledico inflacije. Naposled je napovedal, da se bo eskontna mera, ki jo je banka že aprila znižala, z jutrišnjim dnem vnovič znižala.
Mussolinijeva diagnoza za Francijo
Pariz, 27. avgusta. AA Predsednik italijanske vlade Mussolini Je napisal pod naslovom »Belo pleme izumira« v londonskem listu »Sunday Express« zelo obširen članek, v katerem zlasti omenja čedalje bolj padajoča rojstva na Francoskem. Med drugim pravi: če bodo na Francoskem rojstva v istem tempu padala tudi v bodoče, kakor v zadnjih 18. letih, bo Francija imela čez 10 let le še 550.000 porodov na leto. Ker bo manjkalo ljudi za plačevanje davkov. Francija ne bo mogla spraviti v ravnotežje svojega proračuna, zaradi premajhnega števila vojakov pa ne bo mogla braniti svojih meja. Ne gre za kakšno nevarnost v daljši bodočnosti. P rovi Mussolini, temveč za nevarnost ki grozi v najbliž-nji bodočnosti. Zato Francija ne sme izgubiti niti trenutka ln mora gledati, da čimprej najde zdravilo za to svoje stanje. Ce se razmere na Fracoskem ne tzpreme-ne. zaključuje Mussolini svoj članek, se lahko zgodi, da bo imela Francija konec tega stoletja manj prebivalstva, kakor ga ima današnja Španija
Obisk potiskih letalcev v Beogradu
Var8av.a, 27. avgusta AA. Meseca sept obišče poljska lovska eskadrila Beosrrad Vodil Jo bo vrhovni poveljnik poljskega letalstva.
Zlata ruda v Južni Srbiji
Beograd, 27. avgusta. £. Učitelj Metod Sijanovič, ki službuje v Kočingrobu pod Korabom v Južni Srbiji, je pred nekaj dnevi našel več kosov piritne rude. Pos.a; a je v Beograd,, kjer so jih analizirali. Analiza je pokazala, da vsebuje ruda tudi znatne količine zlata in bakra.
Novo letališče v Rumi
Ruma, 27. avgusta, č. Tu so včeraj dopoldne otvorili novo letališče z velikim letalskim mitingom, na katerem so sodelovala letala Bate iz Borova, Drndarskega, iz Osijeka In Karlovskega iz Vukovara. Ob 11. dopoldne sta se z letali pripeljala Tadi-ja Sondermajer kot zastopnik predsednika osrednje uprave Aerokluba kneza Pavla in podpolkovnik Stanimir Živkovič kot zastopnik komandanta našega letalstva. Mitingu sta prisostvovala kot gosta francoska vojna atašeja iz Beograda Takoj po prihodu gostov In zastopnikov je bilo posvečeno novo letališče. Popoldne so bile razne produkcije v zraku. Pri akrobacijah se je posebno izkazal vojaški pilot kapetan Pavle Burkuš. Na letališču se je zbralo okrnsr 16 tisoč ljudi iz vsega Srema.
Notranji minister Lazič o aktualnih vprašanjih
Govor na sestanku JNS v Kruševcu — Delo za omiljenje krize in pobijanje korupcije — Le oprta na tako močno stranko, kakor je JNS, more vlada uspešno delati
V nadaljevanju pokrajinskih sestankov
JNS v moravski banovini je bil v nedeljo sestanek v Kruševcu. Kakor vseh prejšnjih ee je tudi tega udeležil notranji minister g. živojin L a e i č, ki je imel daljši govor o delu in stremljenju vlade. Orisal je dosedanje uspehe v stremljenju po izenačenju zakonodaje ter ob tej priliki napovedal, da b0 najbrž že to jesen predložen Narodnemu predstavništvu zakon o banovinskih samoupravah. V nadaljnjih svojih izvajanjih Je med drugim rekel:
Borba proti krizi
Najvažnejša naloga, ki si jo je zastavila vlada, je delo za ublažitev gospodarske krize. Mi v Jugoslaviji ne moremo izdati ukrepov, s katerimi bi se kriza odstranila, saj se ni rodila pri nas in omejena samo na nas. Z reševanjem in odpravljanjem te splošne svetovne stiske se bavijo vsi narodi, tudi veliki v zapadni Evropi. Z reševanjem kriae se bavi tudi Amerika, odkoder je kriza prav za prav prišla k nam. iščejo se sredstva za njeno odstranitev, vendar pa se ne morejo tako lahko najti in bržkone bo prešlo še precej časa ter Do še mnogo eksperimentiranja, preden se bo našla. Našla pa se bodo, kadar se bodo zopet sporazumele vse države ter porušile zidove, s katerimi so sedaj ograjene.
Ukrepi kraljevske vlade so stremeli za tem, da se kriza pri nas ublaži, da bi lažje počakali boljših časov. Razume se, da je feila glavna in največja skrb kraljevske vlade namenjena zaščiti našega najbolj številnega dela naroda, namreč zaščiti kmetov. V to svrho so bili kratkoročni kmečki dolgovi podaljšani, odplačila so bila razdeljena na obroke in obresti, ki so nekdaj znašale 20, 30 in več odstotkov, so se znižale na 6 odstotkov. V mejah možnosti se je vodil račun tudi o slabejših trgovcih in malih obrtnikih ter vseh drugih slojih prebivalstva. Zlasti je v tem pogledu važno, da je obrestna mera za prav vse dolgove zmanjšana na največ 11% z vsemi stroški. Obresti so znižale tudi naše od države privilegirane banke.
Pri teh in drugih zaščitnih ukrepih nismo smeli eksperimentirati ter postopati neoprezno po nasvetih z raznih neodgovornih strani.
Vsak pogrešni korak na trhlo desko bi mogel zrušiti vse naše gospodarstvo, spraviti v nevarnost naš narodni denar ter naše narodno imetje. Gotovo je ena najvažnejših stvari, da bodo mogli kmetje v redu odplačevati svoje dolgove. Potem Ibodo prišli do svojega tudi obrtniki, trgovci in industrijci, tako da bomo že samo na ta način dosegli splošno zboljšanje vsega narodnega gospodarstva.
Kraljevska vlada je skrbela, da se našim agrarnim proizvodom omogoči izvoz na tuja tržišča, če ponovno poudarim, da je vsaka industrijska država skrbela tudi' za 'kmetijstva in skušala na vsak način pokriti svoje potrebe, si lahko predstavljate, kolikšne so bile težkoče, da se zagotovi prodaja večjih količin pšenice, koruze, sadja in živine. Uspehom na tem področju se imamo zahvaliti, če so se cene kmetijskih proizvodov nekoliko dvignile in da so ne katere izmed njih pri nas zmatno višje od svetovnih, kakor je vidimo na primer pri pšenici.
O korupciji
Posehna skrb kraljevske vlade je bila posvečena pobijanju zlorabe dblasti, oškodovanja državnih interesov in sploh korupcije vsake vrste. Gotovo ste že culi glasove o nekakšni veliki korupciji, ki obstoja pri nas. Ti glasovi se širijo z zlim name-Bom, kakor da bi pri nas korupcija obstojala v izredno veliki meri in kakor da bi se proti njej ničesar ne storilo. Zlorabe so bile tudi prej, pred vojno, pa so tudi sedaj in morda v nekoliko večji meri, ker se je po vojni poleg gospodarske krize v gotovi meri pojavila ponekod tudi moralna kriza. Nahajam se na položaju, na katerem moram po svoji dolžnosti jteziti, kaj se kje godi, in zato vam morem (zagotoviti, da je tudi ta moralna kriza pri nas mnogo manjša kakor povsod drugod okoli nas in dalje od nas. Kar je pri tem glavno, je dejstvo, da se korupcija pri nas ne tolerira, temveč se preganja z najstrožjimi ukrepi. Kjerkoli se dogodi, da se javni funkcijonar-ji, dobavitelji ali podjetja v svojem delu pregreše proti zakonu in državnim interesom, se odgovorni ljudje takoj izroče sodiščem.
Zasluge in pomen JNS
Tudi v pogledu notranjega reda in miru se moremo ponašati, da smo na prvem mestu. Citate in čujete, kako se po vsem f vetu pojavljajo nemiri, spori, boji in spopadi, ki jih hvaia Bogu mi nimamo. Nimamo pa jih zato, ker hodi naša notranja politika po določenem potu, v določeni smeri, ki jo je s svojim znanim manifestom začrtal naš vzvišeni kralj naš vrhovni voditelj. Ta pot je pot notranje konsolidacije, notranjega miru in gospodarskega ojačenja. Zato se imam0 zahvaliti razen splošnim iepim lastnostim našega naroda tudi njegovi organizaciji v naši velikj Jugosloven-ski nacionalni stranki, ki je razširjena po vsem državnem ozemlju od Maribora do Djevdjelije v nasprotju z mnogimi prejšnjimi strankami, ki so bile osnovane bodisi na pokrajinski ali na verski ali plemenski podlagi.
Tudi v naših krajih smo imeli pred vojno stranke, ki so vršile svojo blagodejno vlogo in ki so imele Zasluge. Tudi druge pokrajine, osvobojene in zedinjene z nami. so imele svoje stranke, toda kakor se naše niso mogle ukoreniniti tamkaj, tako se tudi one od tam niso mogle ukoreniniti tukaj ter so postale nesodobne in ovira za notranji red in mir. Da so to res bile, je najboljši dokaz žalostni dogodek v Narodni skupščini, kjer so pokali tudi revolverji in so izgubili življenje poslanci. Zaradi teh nesrečnih razmer je bil prisiljen naš vzvišeni kralj, zaščitnik našega narodnega edinstva, da prevzame celotno upravo v svoje roke, onemogoči nevarne spore, in vrne državi notranji mir. Po žalostnih izkušnjah iz dobe pred 6. januarjem je razumljivo, da je naša nova ustava odločila, da ne sme biti več plemenskih niti pokrajinskih strank temveč da morajo obsegati 1
vse ozemlje kot enotne etranke * jasnimi in odrejenimi programi.
S tako veliko in močno stranko, kakor je naša Jugoslovenska nacionalna stranka, ki je zbrala okrog svoje zastave državnega in narodnega edinstva največji del jugo-slovenskega naroda po vseh banovinah, vseh srezih in vseh občinah na vsem državnem ozemlju, se morejo vlade, naslanjajoč se na tako moč mirno posvetiti izvrševanju državnih poslov, ne da bi bile v skrbeh za svoj obstoj in za ministrske krize, ki često vodijo do mešetarjenja tudi na račun največjih državnih in narodnih interesov.
Po zaslugi teh modrih smernic, po katerih se izvaja naša notranja Ln zunanja politika, imamo danes konsolidirano državo, na katero kažejo v Evropi in v ostalem svetu kot na primer urejene države, dočim so do 6. januarja kazali na njo kot na državo, ki se nahaja pred razsulom in ki je nesposobna za življenje.
Ako nadaljujemo po tem potu, moremo z zaupanjem čakati in dočakati lepšo bodočnost, zlasti če bomo vsi složno pozabili vse, kar je bilo neprijetnega v preteklosti, in če bomo vsi složno skupno in zedirijeni šli naprej. Trdno verujem, da bomo dočakali lepšo Ibodočnost.
Govor g. notranjega ministra je bil od zborovalcev sprejet z velikim in dolgotrajnim odobravanjem.
Ban dr. Aleksa Stanisic f
Beograd, 27. avgusta. AA. Noooj je umrl v Banji Vručici (pri TesHčn) ban vardarske banovine dr. Aleksa Stanišič. Pokojnik je imel srčno hibo.
Dr. Aleksa Stanišič se Je rodil 15. decembra 1877 v Prijepodju. Gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Valjevu, Beogradu in Aleksincu, višje pedagoške in filozofske študije pa je dovršil v Leipzigu, Jeni in Bayonneu. Leta 1899 je bil imenovan za učitelja v Skoplju, kjer pa je poučeval tudi na učiteljišču in na gimnaziji. Pozneje je bil več let profesor srbske učiteljske šole v Prizrenu in se je vneto in neustrašeno uveljavljal tudi v nacionalnem življenju. Leta 1911 je postal direktor srbskih srednjih šol v Skoplju, kjer je deloval vse do izbruha balkanske vojne.
Med vojno je dr. Stanišič vodil srbske učiteljske tečaje v Franciji, kjer so mladi srbski dijaki nadaljevali svoje šolanje za časa okupacije Srbije, po prevratu pa je postal prosvetni inšpektor za skopsko ir kosovsko oblast. Tu si je pridobil neven Ijivih zaslug za povzdigo narodne prosvete in organizacijo šolstva. Leta 1919 Je bil član začasnega Narodnega predstavništva ter je bil leta 1920 minister za prehrano. Leta 1922 je postal državni svetnik.
Pred dvema letoma je bil pokojni Stanišič imenovan za bana zetske banovine, odkoder je letos spomladi odšel v Skoplje za bana vardarske banovine. Kot ban je zastavil vse svoje moči in vse svoje bogato znanje in izkušnje v službo naroda ter z vsemi močmi delal za nacionalno, kulturno in gospodarsko povzdigo podrejenega mu ozemlja, ki Je spadalo med najbolj pasivne pokrajine naše države.
Bodi mu blag spomin!
Premestitve učiteljev in učiteljic
Orkansko neurje nad Novim mestom in okolico
Strahovito divjanje vodnih sil in toče — Nad Gorjanci
se je utrgal oblak
Novo mesto, 37. avgusta.
Že par dni je bilo ozračje zelo soparno, posebno pa se je to neugodje občutilo včeraj ter se proti večeru še stopnjevalo. Ob 23. je bil prvi znak nevihte, hud veter, ki se je kmalu izpremenil v orkan. Nebo se je namah prepletlo z bliski, da je bilo svetlo kakor podnevi Opolnoči se je vHla prva močna ploha, ki je prešla v strahovit naliv. Vmes je vsak trenutek udarjala strela. To divjanje pobesnelega elementa je prestrašilo ljudd. ki so vstajali, prižigali sveče in plašno zrli v strahotno noč- Voda je drla po cestah' ter odnašala s seboj vse, kar je dosegla. V mestu požiralniki niso mogli sproti odvajati vode, ki je stala več prstov na visoko po cestah. V Kandiji je voda udrla v več stanovanjskih hiš ter nanesla mnogo blata, prsti in kamenja. K sreči mesto ni trpelo hujše nezgode, pač Ta je okolica imela veliko škodo.
Okrog 24.45 se je nad Gorjanci utrgal oblak. Med groznim bobnenjem in šumenjem je voda drla z gorjanskih bregov v dolino. Hudourniki so valili več sto kilogramov težke skale, kamenje, iblato in debla. V vaseh Gaberje, Brusnice, Hrušica, Hrib, Št Jošt in Jugorje so vodne množine udrle v stanovanja posestnikov ter odnašale vse, kar so dosegle. Voda je preplavila vso brusniško dolino, ki je videti kakor vel ko jezero. Potoka Gospodična in Brus-ničica sta se združila v deročo reko in odnesla v Brusnicah 3 mostove, 2 betonska ter 1 lesenega. Subvencionirana cesta Ra-tež - Brusnice - Gaberje je na dveh mestih raztrgana, zaradi česar je vsak promet na njej nemogoč. Ljudem je tu odnašalo prašiče iz svinjakov, perutnino, poljske pridelke. seno, vozove, stiskalnice, mlatihiice in razno drugo gospodarsko orodje. Na Dolnjem Mokrem polju je strela dvakrat udarila v hišo posestnika Turka ter jo užgala. Le čuječnosti domačinov in sosedov se je zahvaliti, da so ogenj pravočasno pogasili. Hudo so prizadeti prebivalci Hrušice, kjer je voda vdrla v h;še. Mlinarju Antonu Ko-
vačiču na Hribu je voda odnesla 5 prašičev, gospodarsko orodje, vozove, seno jn hlode. Odnesla je tudi gosipodarja samega, ki pa se je zigolj po naključju rešil. Vaščani so pravočasno rešili tudi hčerko posestnika Šaiferja, 151etno Marijo. V Gaber ju so v zadnjem ihripu rešili otroka, ki ga je voda dvigala s posteljo vred, ko le vdrla v hišo.
V Crmošnjicah je voda odnesla mlinarju Udoviču 40 mernikov žita in okrog 20 sa-mokolnic, ki so iih uporabljali pri gradnji banovinske cesta Tu je voda zalila tudi Petanovo hišo ter so družimo rešili iz mučnega položaja sosedje, ki so prihiteli po njihovih krikih na pomoč. Voda je odnašala in rušila cele bregove ter jih zanesla v dolino.
Vas Boričevo so hudourniki popolnoma opustpšiii in. odrezali od ostalega sveta.
Hudo so prizadete tudi vasf 'Krka, Botov -vrh, Veliki Slatniik, Vrh pri Podljubnem m druge. Ajdova setev je domala vsa uničena. Nič manj niso prizadeti drugi poljski pridelki, ki jih je pomagala uničevati tudj toča, ki je padala v nekaterih krajih debela kakor golofcša jajca. To velja predvsem za vasi Krka, Dolž, Hriib, Gaberje in Jugorje, kjer so uničem tndi vinogradi.
Mlinarju Kovačiču pod Šmihelom je odnesla voda 10 kubičnih metrov lesa. Pri Poganjcilh je v nevarnosti državna cesta, ki jo je na več krajih izpodkopalo.
Nevihta je divjala tudi po drugih krajih, zlasti v Suhi Krajini, kjer je užjgala tuda strela. Od Višnje gore do Ponikev so polja ob tiru dolenjske železnice vsa poplavljena.. Krka je narastla preko noči za poldrugi meter nad normalo, vendar pa še ni upanja, da bo nastalo lepo vreme.
Prizadeta škoda Je ogromna ln dosftej še ni bila ocenjena. Najbolj sta prizadeti občini Šmibel - Stopiče ter Brusnice. Župana teh dveh občin sta sreskemu načelstvu osebno poročala o pustošenju. Kmet, ki ie itak že v hudih stiskah in velik siromak je s tem udarcem popolnoma uničen ter potreben nujne pomoči.
Spomenik osvobojenja Bolgarije
V navzočnosti kralja Borisa so včeraj z velikimi svečanostmi odkrili spomenik osvobojenja na Sipki
Sofija, 27. avgusta. AA. Bolgarska agencija poroča: Včeraj dopoldne so svečano odkrili spomenik osvoboditve Bolgarije, ki so ga postavili na čast borcem za osvoboditev v rusko-turški vojni 1877/78. Spomenik je visok 40 m in stoji nad grobnico borcev za osvobojenje na hribu sv. Nikole na zgodovinskem prelazu Šipki, 1400 m visoko. Snomenik so odkrili v navzočnosti kralja Borisa, princa Cirila, članov vlade, bolgarskih veteranov iz bojev za osvobojenje, članov visokega duhovništva. mnogih uglednih osebnosti in 50.060 ljudi iz vseh krajev Bolgarije. Po posvetitvi je imel kralj Boris govor, v katerem se je spominjal veličastnih bojev ruskih čet in bolgarskih legionarjev ter naglasil, da so se ti boji vršili v znamenju osvoboditve Bolgarije. Kralj Boris se je pri tem spominjal tudi carja Aleksandra osvoboditelja in ruskega naroda, ki sta izvršila delo, kakršnega ne pozna zgodovina. Zato bo ta spomenik večna slika bolgarskega naroda in njegove hvležnosti proti junakom velike epopeje osvoboditve. Globoko se klanjam, je rekel kralj, pred velikim deloma našega osvobojenja in v imenu bolgarskega naroda svečano odkrijem ta spomenik in ga izročim novim rodovom v znak večne slave in hvaležnosti. Nato je kralj Boris položil venec na spomenik, z bližnjih vrhov so pa zagr-meli topovi. Zbrano prebivalstvo je na
žil venec. Potem je v imenu bolgarske vojske poklonil venec pred spomenik vojni minister general Zlatev. Dalje so položili še okoli 100 vencev v imenu raznih patri-jotskih in kulturnih društev. Posebno pretresljiv je bil trenutek, ko je položil v imenu svojih tovarišev iz rusko-turške vojne, ki so še pri življenju, venec pred spomenik neki ruski veteran, ki so mu pri tem prišle solze v oči.
Po končani svečanosti je kralj Boris izvršil revijo čet. Medtem ko so vojaške godbe igrale himno, je velikanska množica neprestano navdušeno pozdravljala svojega vladarja. Svečanost se je zaključila s tem, da je kralj Boris pred oddelki čet povišal v podporočnike 90 gojencev vojaške akademije. Hkratu je povišal tudi mnogo častnikov in odlikoval več častnikov in drugih uglednih osebnosti.
vdušeno vzklikalo in pozdravljalo svojega vladarja.
. Nato je imel predsednik vlade Georgijev govor, v katerem je poudaril, da se bo bolgarski narod večno spominjal junakov za osvobojenje, ter je v imenu vlade polo-
Evropska letalska tekma
Varšava, 27. avgusta. AA. Semkaj so prispele letalske skupine, ki -se udeleže turističnega poleta okrog Evrope. Letala od-Iete n-a tekmo jutri iz Varšave, francoska letala so sporočila, da ne morejo sodelovati.
Hudo neurje na Dunaju
Dunaj, 27. avgusta. AA. Popoldne je divjalo nad Dunajem hudo neurje. Prelom oblaka nad Dunaiem ie trajal nad pol ure. Vse kleti so v vodi. Gasitej so morali posredovati v 56 primerjh. Človeških žrtev uL
Beograd, 27. avgusta, p. Z odlokom prosvetnega ministra so na lastno prošnjo premeščeni učitelji, odnosno učiteljice (v oklepaju je poleg krajevnega imena naveden srez): Ankele Franc iz Šemina (Laško) v Sevnico (Brežice); Babnik Ivan in Her-mina od Sv. Benedikta v Ravne (Slovenjgradec); Beloglavec Matilda od Zg. Sv. Kungote (Maribor 1. b.) v St. Vid (Ptuj), Bratok Rudolf iz Cerknice (Logatec) v Radeče (Krško), Čekada Miroslava od Sinjega vrha (Črnomelj) v Dragatuš (Črnomelj), Čekada Marija iz Zitečke vasi (Maribor 1. b.) v Sv. Jakob v Slovenskih goricah (Maribor 1. b.), Cepič Marija iz Solčave v Kam-nico pri Mariboru, Cmilj Hinko iz Št. Vida pri Ptuju v Novo cerkev (Ptuj), Čuk Zora s Tunjic v Frankolovo (Celje).
Dodič Ivan iz Črne v Gorje (Radovljica), Erženak Franc iz Zavrča k Sv. Martinu pri Vurbergu (Maribor 1. b.), Ferlinc Anton od Sv. Trojice v Lokavce (Maribor 1. b.), Gobec Radovan iz Griž v Laško, Golež Lizika iz Zuzma na Pristavo (Šmarje), Grčar Angela iz Podzemlja v Iško vas •"Ljubljana okolica), Gregorič Gizela iz Ga-berja k Sv. Rupertu (Krško), Grum Andreja iz Gaberka na Brezovico (Ljubljana okolica), Ivančič Marija iz Fokovcev na Vransko (Celje), Jereb Bogomir iz Raj-henburga v Zagorje ob Savi.
Kadunc Julija iz Kapce v Goričane (Kranj), Kalat Štefanija iz St. Vida pod Turjakom v Svetinje (Ptuj), Keber Cecilija iz St Vida pri Litiji v Bušeče (Krško), Kerkoč Anton in Marija od Sv. Jošta v Gaberk (Skofja Loka), Klančnik Pavla iz Dovia v Mošnje (Radovljica). Kline Kristina od Sv. Tomaža pri Ptuju v Veliki Trn (Krško), Knap Antonija iz Zabukovja v Tepanje (Konjice), Kočevar Anton iz Velikega Podloga k Sv. Duhu v Halozah, Ko-lar Marija iz Bočne v Rečico ob Savinji, Kolenc Marija iz Križevcev v Dobrniče fNovo mesto), Koman Leopold iz Rake v Bučko (Krško), Korbar Olga od Sv. Marka pri Ptuju v Prevalje, Kosi Oresta iz Majšperga v St Janž pri Dravogradu, Košar Ivana iz Frankolovega v Šmartno pri Kranju, Kraje Justina od Sv. Antona v Stari trg (Logatec), Kravarič Janko iz Pilštaj-na k Sv. Petru pod Sv. gorami (Šmarje), Križman Angela iz Zgornje Ponikve k Sv. Juriju pod K umom (Krško), Križnič Josip od Sv. Duha na Ostrem vrhu k Sv. Trojici v Slov. goricah, Križnič Olga od Sv. Duha na Ostrem vrhu k Sv. Trojici v Slov. goricah, Krušič Hilda iz Vodic k D. M v Polju, Kunčič Antonija iz Pečice v Podsredo (Šmarje);
Lang Hilda od St. Janža pri Krškem v Prev*\ie, Lazar Katarina od Sv. M-mina pri Vurbergu v Razvanje pri Mariboru, Le-ban Jelica iz Ostrivnice v Žužemberk (Novo mesto), Logar Miroslav od Sv. Marka niže Ptuja v Rogatec (Šmarje), Majerič Hugon iz Resnika v čadram (Konjice), Maver Danilo iz Grbavcev (Jajce) v Pečico (Brežice), Mazi Vinko iz Gorjuš v Dovje (Radovljica), Mencej Franc od Sv. Ožbal-ta v Vuhred (Dravograd), Mravlje Lidvi-na iz Slovenjgradca v Št. TI j pod Turjakom, JVlutec Rudolf iz Kuzma (Murska Sobota) v Šmartno pri Slovenjgradcu, Nahtigal Mafija od Sv. Jurija (Maribor 1. b.) v Lokavce (Maribor L b.), Nartnik Marija iz Loškega potoka v Tribuče (Črnomelj), Novak Alma iz Zavrča na Bloke (Logatec);
Pahor Angela iz Šmarja k Spodnji Sv. Kungoti (Maribor I. b.), Perčič Antonija iz Bučeč k Sv. Petru pod Svetimi gorami (Šmarje), Perpar Vekoslav iz Kostrivnice v Koprivnico (Šmarje), Petelin Ruža iz Žužemberka k Sv. Juriju ob južni železnici, Petrič Ida iz Krupljivnika v Dolenjo vas (Dolnja Lendava), Podboj Veronika od Sv. Bolfenka pri Ptuju k Sv. Vidu pri Ptuju, Podjavršek Albin iz Polja v Rogaško Slatino (Šmarje), Potočnik Pavla iz Pilštajna v Donačko goro (Šmarje), Predan Drago in Lea od Sv. Andraža pri Ptuju v Mozirje, Prah Karol iz Slovenjgradca in Prah Marija iz Središča k Št Janžu na Dravskem polju; Radič Marija iz Zabrda v Breznico (Radovljica), Rajh Marta iz Moravč v Kamnik, Rak Miroslav iz Krškega k Sv. Katarini (Laško), Ravber Friderika iz Tomašev-cev (Murska Sobota) v Št. Rupert v Slov. goricah, Ravtner Jakohina iz Pišec v Sevnico (Brežice), Razinger Ladislav iz Koroške Bele na Jesenice;
Sedej Antonija iz Čemšenika na Brdo (Kamnik), Senica Alojzija iz Tepanja v St Rupert v Slov. goricah, Skalamera Neda iz Brig (Kočevje) v Globoko (Brežice), Sko-čir Stanko iz Zamostja v Bogojino (Dolnja Lendava), Skubin Anton iz Lepe njive v Šoštanj, Slekovec Adalbert iz Cremšov-cev k Sv. Bolfenku na Kogu (Ptuj), Stopar Štefanija iz Pleševca v Tomišelj (Ljubljana okolica), Strez Mira iz Guštanja v Prevalje, Svetina Marija iz Izlak v Celje, Šiška Ana od Sv. Križa pri Litiji v Polje pri Muljavi (Litija), Ščurk Angela z Bleda na Gorje (Radovljica), Sketelj Albina iz St Jan-ža pri Slovenjgradcu v Braslovče (Celje), Snuderl Hinko iz Apač v Cezanovce (Ljutomer), Spirič Mihajla iz Božakovcev (Metlika) v Staro lipo (Črnomelj), šušteršič Franja iz Radmožancev (Dolnja Lendava) v Sromlje (Brežice);
Tomašič Jurij iz Ribnice na Pohorju k Sv. Martinu na Pohorju, Tome Ivan iz Sele pri Škofji Loki v Kresnice (Litija), Tomič Vida iz Dolenje Nemške vasi v Trebnje (Novo mesto), ToreUi Janko iz Sčavnlce na Gorjuše (Radovljica), ToTkoš Djuro iz Juga (Darda) v Hodoš (Murska Sobota), Tvr-di Maks iz Zavodnje pri Slovenjgradcu v Primskovo (Kranj), Uran Josip iz Nove cerkve pri Ptuju v Naraplje (Ptuj), Urbajs Alojzija od Sv. Trojice v Dol pri Hrastniku, Vanič Ana iz Vrha pri Sv. Treh kraljih v Dolenjo vas (Kočevje), Veljak Miroslav iz Slovenjgradca v Vitanje (Konjice), Velkavrh Kristina iz Zažarja v Preser-je (Ljubljana, okolica), Vinko Tatjana iz Trbovelj v Zgornjo Šiško, Vičar Franc in Vida od Sv. Lovrenca v Sov. goricah v Po-lenšak (Ptuj), Vičič Stanko iz Mozirja v Bočno (Gornji grad);
Zdešar Henrik in Ljudmila iz Skale pri St Janžu v St. Janž (Krško), Zej Zlatko iz St. Vida pri Ptuju v Ruše (Maribor d. b.), Zupan Josip iz Zetalj v Petrovo vas (Cr-nomelj), Zupančič Koža ij Št. Jerneja pri Krškem v Črmošnjice (Novo mesto), Zupančič Drago iz Št. Vida nad Valdekom (Slovenjgradec) v Dornavo (Ptuj), Zlebnik Josipina iz St. Janža pri Krškem v Podzemelj (Metlika).
■Babič Filip az Pertoč (Murska Sobota) v Bučko (Krško), Bončar Leopold iz Sevnice v železno goro (Ljutomer), Hartman Janez od Marije Snežne v Loški potok (Kočevje), Hartman Ana od Marije Snežne v Loški potok (Kočevje), Matek Ana iz Rečice ob Savinji k Sv. križu (Litija), Mencej Martin iz Trbovelj v žažar (Ljubljana, okolica), Kasper Marija iz Trnja (Dolnja Lendava) v Krupivnik (Murska Sobota), Bertoncelj Terezija iz Bogojine v Gornji Lakoš (DoiLnja Lendava), Bobič Nada od Sv. Jakoba v Slov. goricah v Ruše (Maribor desni breg), Borko Angela m Borko Franc od Sv. Jakoba pri Mariboru na Sladki vrh (Maribor, levi breg);
Casar Vinko iz Kobilja v Dobrovnik (Dolnja Lendava), Cvetko Ivan od Sv, Petra pri Mariboru na IU. deško šolo v Mariboru, čermelj Olga iz črnuč v Moste pri Ljubljani, čuk Ivan iz Dola k Sv. Jakobu ob Savi, Dežman Alojzij iz Raj-henaua (Kočevje) v Grčarice (Kočevje), Dobaj Emilija iz Krupivnika v Pertoče (Murska Sobota), Fram Vilko iz Hodoša v Prosenjakovce (Murska Sobota), Gajšek Nada iz Rakovcev v Tepenje (Konjice), Germek Marija iz Trbovelj-Vode k Sv. Jedrti (Laško), Golmajer Bogdan in Vida iz Dušeč k Sv. Križu pri Kostanjevici, Grum Adolf od Sv. Miklavža pri Slovenjgradcu v Podgorje (Slovenjgradec), Hameršek Emil iz Konjšice pri Litiji v Ja/vorje (Ljubljana, okolica), Hudales Zoran iz Rajhenaua (Kočevje) v Senovo (Brežice), Ivan Zora iz Kopanja v Sodra-žico (Kočevje);
Kljun Franc iz KonjMce pri Litij, v Zagorje ob Savi, Knajzel Vladislav iz Gan-čan v Dobrovnik (iDolnja Lendava), Kočar Avgust iz Polja v Stoperce Cšmarje), Kokol Urška iz Skomarja (Konjice) v Pobrežje pri Mariboru, Koljšek Martin iz Razbora (Slovenjgradec) v št. Janž na Dravskem polju, Lavrič Kata iz čepelj v Radence (Črnomelj), Laznička Anton iz Pertoča v Kramarovce (Murska Sobota);
Marolt Fran iz Sel pri Metliki v Presi-ko (Ljubljana, okolica), Merima Marija iz Velike doline (Krško) v Trebnje (Novo mesto), Padar Alojzija iz Cerknice v Laze pri Planini (Logatec), Penko Pavla te Petrove vasi v Dragiatuš (Črnomelj), Pipan Justa od Sv. Jurija v Slov. goricah v &t. 11 j v Slov. goricah. (Maribor, L b.), Potisk Jožica od Sv. Lamberta pri Litiji k Sv. Martinu na Pohorju, Prežel j Albina iz Kapce v Gaberje (Dolnja Lendava), Regovšek Bogomir iz Vtič je gomile v Ljutomer, Roje Avrelij in /jnželma iz Hoti-ze (Dolnja Lendava) v Goričane (Kranj), Rotman Rrvin iz Sebeborca v ŠL Jurij (Murska Sobota);
Skulj Bogomila iz Zagorja v Višnjo goro, Sonenvald Josipina iz črne pri Dravogradu v Vuzenico, škilan Josip iz Razbo-ra (Slovenjgradec) v Studence pri Mariboru, škufca Josipina od St. Ruperta pri Celju v št. Jurij pri Grosuplju, štruc Ana tn Struc Franc iz Petiševeev v Dolino (Dolnja Lendava), Tomšič Ivan iz Gro-suplja v Hrušico (Ljubljana, okolica), Traven Ivan iz Iga v št Vid pri Stični, Turk Marija iz Ljubljane v Metfliko;
Valenčič Ana iz Sostrega (Ljubljana, okolica) v Šmarje, Vavpot Mihaela iz Mačkovcev v Caikovo (Murska Sobota), Vajs Alojzij iz Bakovcev v Vidonce (Murska Sobota), Volčjak Ljudmila od Sv. Trojice na Bloke (Logatec), Vozelj Marija od Marije Snežne v Šmartno pri Litip, Zakovšek Josip od Sv. Križa pn Krškem v Čatež ob Savi, železnik Marjan iz Blan-ce v Sevnico in žnidarsič Anzeima iz Dola k D. M. v Pl ju
Poročilo smo prejeM teleforri&io, zato ni izključeno, da so se pri krajevnih in osebnih imenih vrinile kake napake, ki jih zvečer ni bilo mogoče ugotoviti in popraviti.
Premestitve v železniški službi
Beograd, 27. avgusta, p. V železniški službi so bili premeščeni: svetnik Karel Stefin tz prometno-komercijakiega oddelka k občemu oddelka pri železniški direkciji v Ljubljani, višji kontrolorji Janez Kosme d iz občega oddelka v prometno-komercialni oddelek, Anton Gostič s Pragers-kega v prometno komercialni oddelek direkcije v Ljubljani, Ivan Turk iz Litije v prometno-komercialni oddelek direkcije, Josip Princ iz Maribora v prometno-komercialni oddelek direkcije, kontrolorji Anton Pšeničnik iz Račja - Frama na Pragersko, Fran Medica iz Rogaške Slatine v Račje - Fram, Martin Križan iz Središča v Litijo, Ivan Vidovič iz Hrastnika na glavni kolodvor v Mariboru m Viktor Kavčič z ljubljanskega glavnega kolodvora v gradbeni oddelek direkcije.
i
Zmaga Jogosloveuske vojaške ekipe v Ruiminip
Bukarešta, 27. avgusta. AA Jugoeioven-' flko vojaško moštvo je dobilo prvo nagrado na tekmovanju concoursu hippiqr.ni.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved sa torek: Menjajoče ee oblačno, možnonst padavin.
Državna razredna loterija
Srebanje TA. avguste.
Din 10.000.— St.: 5.867 Din 2.000.— St: 46.133
Din 1.000.— St.: 128, 6868, 5870, 5879, 10.891, 15.758, 15.759,	15.796, 17 443
24.869, 24.885, 24.888, 33.043, 51.554, 51.564, 62.018, 62.048, 62.055,	62.061. 89 876* 95.753, 95.795.
Žrebanje 25. avguste 1984. Din 1.000.— St.: 5812, 5863, 10.882, 10.890, 15.711, 15.723. 15.774, 15 785 17 420
17.458, 24.820, 24.823, 24.880, 33.053, 51.584, 62.002, 62.009, 62.046,	89.877,' 89.878!
Zadružna hranilnica r. z* z o« z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19
nacijo bratovskih driadnic. O tem poročamo reč na dragem mestu. Konferenca obrača pozornost na dejstvo da je treba velik del tega fonda kapitalizirati in s tem dati možnost zlasti za podpiranje težke industrije, tako da bi se za fond mobilizirali interen delavstva in industrije obenem. Prav tako je treba spraviti v sklad interese posameznih pokrajin, da se preprečijo di-vergence, kak ršne so se med pokojninskimi organizacijami posameznih rudarskih okrožij pojavile tudi ob ideji tega sanacijskega fonda.
tosi kraji in
Poletje se že poslavlja
La. vzgojo otre
potrpljenje in
je dala pravo orientacijo, da je brez vsake nezgode pristal na letališču. Ko se je motor ustaviK in so odprli potniki kabino, sta potnika začudeno vprašala, če sta že na Sušaku. Ko je deževje prenehalo, se je »Spartan« ob 12.45 dvignil ter odletel proti Sušaku. V borbi z neurjem je potniško letalo srečno prestalo svojo preizkušnjo po zaslugi pilota, pravega mojstra v letanju v oblakih.
Noe groze v Celja in okolici
Celje, 27. avgusta
Prebivalstvo Celja in okolice je danes doživelo viharno noč, ki je ne bo tako kmalu pozabilo. V nedeljo zvečer so se pri-valili nad celjsko kotlino grozeči temni oblaki. Med neprestanim grmenjem se je ob 2330 vlila huda ploha, ki je z malimi presledki trajala do pol 3. zjutraj. Med drugim je tudi treščilo v transformator pri Sp. Lanovžu. Strela je uničila varovalke, zaradi česar je bil ves okoliš do 7. zjutraj brez toka.
Okrog pol 2. ponoči je prihrumel vihar, ki je imel svoj center v Liscah in Medlogu. Vihar je bil tako silen, da je ruval in lomil velika drevesa kakor bilke ter metal opeko s streh. Najhuje je prizadet znani posestnik in restavrater g. Petriček v Liscah. Zračni vrtinec mu je podrl velik kozolec, zmetal tretjino strešne opeke s hiše ter zruval ali polomil okrog 30 sadnih dreves in 80 smrek. Ob državni cesti v Medlogu je vihar porušil mnogo sadnega drevja, pri vojaškem skladišču na Ljubljanski cesti pa je podrl visoko lipo in pretrgal električni vod. Vihar je oklestil mnogo dreves na Glaziji, v mestnem parku, na »Otoku« in drugod ter poškodoval mnogo streh in reklamnih desk. Vsled močnega vetra je pljuskal dež v mnoga stanovanja in kleti ter povzročil znatno škodo.
Ker deževje tudi danes ni ponehalo, so pričeli pritoki Savinje rapidno naraščati. Struge Voglajne, Hudinje, Koprivnice, Suš-nice in Ložnice so do roba napolnjene z vodo. Tudi Savinja je močno narasla. Če bi nocoj deževalo dalje, bo Savinja jutri zjutraj najbrž prestopila bregove. Ker pa je dež popoldne malo ponehal, je verjetno, da bo poplava vendarle izostala.
Vročine Je konec — Zadnji izdatni in obsežni nalivi so prav kakor lani ohladili ozračje nad večjim delom
Evrope
Notranji minister Zivojin Lazič
PROIZVOD UNION, ZAGREB
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Franz Josefova grenčica« prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo vodo« posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Delavska zbornica za starostno in invalidsko zavarovanje
Ljubljana, 27. avgusta
V petek in soboto so v Zagrebu zborovali delegatje vseh delavskih zbornic na konferenci centralnega tajništva, ki je bila v prvi vrsti posvečena razpravi o problemih starostnega in invalidskega zavarovanja delavcev in nameščencev. Poleg drugih sklepov, ki so bili sprejeti na konferenci, je najvažnejša odločitev, da je treba spričo katastrofalne razširjenosti tuberkuloze med delavstvom brez odlašanja uvesti posebno invalidsko podporo za je-tične delavce, ki so zaradi bolezni postali nesposobni za delo. Prav v pogledu tuberkuloze se v našem socialnem zavarovanju občuti najtežja vrzel. Ker je vprašanje tako pereče, da vsaj zasilne rešitve ni mogoče več odlašati, je konferenca naložila Delavski zbornici podvzeti korake, da se ?e pri sedanji ureditvi socialnega zavarovanja zagotovi delavcem, ki so vsaj 250 tednov zavarovani pri SUZORju, v primeru težkega tuberkuloznega obolenja invalidska renta v iznosu 50 odst. zadnje zavarovane mezde. Ko bo realizirana ta zamisel, bo s tem celotna organizacija naše socialne politike storila dobršen korak naprej.
Ob dejstvu, da je položaj delavstva naj-težii v rudarskih revirjih, je konferenca posvetila posebno pozornost razmeram rudarskega delavstva. V posebni resoluciji je ugotovila, da rudarska podjetja svojim delavcem ne izplačujejo redno njihovih mezd. Nekatera podjetja so delavcem na dolgu že več ko leto dni. Namesto denarja jim izplačuje nekakšne nabavljalne bone, za katere oddajajo trgovci blago pogostokrat 20 odst. dražje od dnevnih tržnih cen. Nekatere krajevne bratovske skladni-ce ne izplačujejo redno branarino in rodi-
teljske podpore, za katere so prav tako v zaostanku za več ko leto dni. Posamezna podjetja priganjajo delavce, da delajo po 10 ur dnevno, ne da bi jih nagradila, kakor to določa zakon o zaščiti delavcev. Varnostne naprave v rudnikih so skrajno pomanjkljive. Delodajalci v ta namen ničesar ne investirajo in jim ni mar nevarnost, v kateri se delavstvo nahaja. Rudarska glavarstva pa ne razpolagajo s krediti za inšpekcijska potovanja, da bi mogla izdajati odredbe v pogledu varnostnih naprav. Delavska stanovanja so nehigijenska in naravnost obupna, tako da se delavec po težkem delu niti nima kje odpočiti. Delavci so preganjani tudi zaradi snovanja svojih strokovnih organizacij. Zaradi tega je konferenca soglasno sklenila tele zahteve:
1. Rudarska podjetja morajo redno vsak mesec izplačati delavcem zaslužke. 2. Krajevne bratovske skladnice morajo redno vsak mesec izplačati hranarine in roditeljske podpore svojim članom. 3. Podjetja se morajo strogo držati 8urr.ega delovnega časa, prekočasno delo v primeru nujne potrebe pa naj se plač* s 50 odst. doplačilom. 4. Oblast naj podjetja prisili, da izvrše varnostna dela v rudnikih. Rudarskim glavarstvom naj se odobre potrebni krediti za inšpekcijsko potovanje zaradi nadzorstva varnostnih naprav. 5. Nehigiienična delavska stanovanja je treba higijenično urediti, v primeru pomanjkanja je treba zgraditi nova. 6 Delavcem je treba nuditi polno svobodo v delovanju po strokovnih organizacijah.
V posebni resoluciji je konferenca objavila sklepe o vprašanju invalidskega zavarovanja za rudarje. Resolucija naglaša, da je potreba nove akcije za sanacijo rudarskega starostnega in invalidskega zavarovanja. ki se kaže pri bratovski skladnici v Ljubljani kot neodložljiva, latentni tudi za vse ostale bratovske skladnice v državi. Konferenca soglaša z mnenjem, da je treba takoj ustanoviti poseben fond n Mr
j
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 monumentalni orijentalni velefilm:
1000 IN DRUGA NOČ
Grandijozne svečanosti v carskih haremih! Pesmi! Igre! Plesi! IVAN MOŽ I IIIX	ELITNI KINO MATICA
ace vesti
* Botrovanje Nj. Vel. kralja v Slovenskih Goricah. V nedeljo so imeli pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah lep praznik. Že 14 dni po-prej so pri Sv. Antonu in po vsej okolici govorili, da bo Nj. Vel. kralj boter devetemu sinu madega posestnika Fekonje v Drengovi. Vas se je praznično odela In pred cerkvijo so postavili vel.k slavolok. Tu se je zbrala množica ljudstva z domačim županom na čelu in slavnostno sprejela odposlanca majorja Pavlica, ki je prispel točno ob napovedani uri v spremstvu sreskega načelnika dr. Senekoviča. Pri sprejemu je >biH tudi starosta mariborske sokolske župe dr. Gorišek ter dve četi Sokolov in gasilcev v krojih. Mašo je daroval župnik g. Skof pred oltarjem zunaj cerkve. Po maši je bil slovesen krst, pri katerem je dete dobilo ime Aleksander. Po cerkvenih slovesnostih je kraljevega odposlanca in druge odlične gosto domači župnik povabi na južino. Ofo tej p r liki je zastopnik Ni Vel. kralja izročil za krščenca zlatnik im zlat kirižec, srečnemu očetu Feikonji pa je sporočil, da bo kralj kril vse dolgove nje govega malega posestva. Vse-m, ki so bili pri slavnostnem krstu Fekomjinega sina, bo ostal dogodek v najlepšem spominu.
Povest o stari egiptski mumiji, kateri je neki zdravnik dal življenje, čudni doživljaji egipčana v današnjih dneh. Naslovno vlogo mojstrsko poda Boris Karloff. Danes ob 4., 7. in 9. uri ob običajni nizki vstopnini
Din 4.50 in 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR« Telefon 27-30
+ Sreska skupščina JNS za gornjegrajski okraj bo v sredo 29. t. m. ob pol 11. v Rad-mirju pri Majcenoviču. Udeleži se je tudi minister n. r. in generalni tajnik stranke dr. Albert Kramer. Udeležba vseh delegatov občinskih organizacij je obvezna! Tudi ostali somišljeniki so na skupščino vabljeni! Ako bi biLo v sredo zjutraj slabo vreme, se skupščina preloži in bo dan skupščine pravočasno objavljen.
♦	Stoletnica rojstva zgodovinarja Natka Nodila. V Splitu bod0 v petek 31. t. m. proslavljali stoletnico rojstva slavnega splitskega rojaka, narodnega borca in zgodovinarja Na/tka Nodila. Pri proslavi bodo sodelovali zastopniki oblasti, višjih šol, prosvetnih organizacij in narodnih društev. V gledališču bo prirejena slavnostna akademija, na kateri bo govoril vseuč. prof. dr. Grga Novak, ki je Nodilov naslednik na zagrebški vseučiliški katedri. Nodilov spomin poveličuje tudi plošča, vzidana v poslopje splitske klasične gimnazije. Udeleženci proslave bodo okrasili Nodilov grob in to spominsko ploščo.
♦	Velike slavnosti Nemcev v Vojvodini. V soboto in v nedeljo so se vršile v Torži eredi Baoke velike slavnosti Nemcev, ki slavijo 150 letnico svojega prihoda iz Pfal-ze in naselitve v naših krajih. Nemška naselbina v Torži je bila istočasno tudi prva cerkvena občina nemških protestantov. Proslave so se udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja, protestamtovski škof i,z Zagreba ter večja deputacija iz Pfalze. Vsa nemška naselbina v Jugoslaviji je poslala na proslavo nekaj svojih zastopnikov. Pri proslavi «o razstavili v Torži tudi narodne noše in razne predmete, ki so jih imeli nemški naseljenci pred 150 leti.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« _v Šiški. — Telefon 33-87
Nepozabni velefilm
V glavni vlogi
Johny Weissmialier
Predstave v torek, sredo in četrtek od 7. do 9. ure.
V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride »Roman ene noči«!
♦	Vojaške vesti. Prideljeni so na službovanje: sodni kapetan 1. razreda Leon Mal-nar štabu komande eskadre; sodni kapetan
1.	razreda Andrej Klančič, štabu mornarske komande; poročnik korvete Boris Gregorič kot vršilec dolžnosti hidroizvidnika
2.	hidroeskadrili; poročnik fregate Oton Miklavčič kot hidToizvidnik šolski hidroeskadrili; poročnik fregate Franc Zmrale-kar kot vršilec dolžnosti šefa orožne sekcije 2. hidroplanske komande; poročnik fregate Milan šonc hidrografskemu uradu mornarice; poročnik bojnega broda 2. razreda Boris Vilfan komandi rečne flotile; poročnik fregate Albin Semen na službo na križarki »Dalmacija«, poročnik fregate Alojzij Mohorič pa j prideljen na službovanje ma kr. brodu »Dubrovnik«.
♦	Za meščansko šolo v Litiji. Akcijski odbor za ustanovitev drž. meščanske šole v Litiji je nuimorno na delu. Med počitnicami sta sklicala na njegovo pobudo odbora upravnih občin v Litiji in v šmartnem pri Litiji skupno sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da naj se ustanovi v Litiji drž. meščanska šola. Ustanovitev šole pa je bila pri tem vezana v sklepu litijskega občkiskeg a odbora na sklep, če se istočasno dobi zagotovilo posojila za zgradbo potrebnih prostorov bodisi z nadzidavo dosedanjega poslopja narodne šole v Litiji, ki je bilo postavljeno leta 1912, ali pa s postavitvijo novega poslopja, če ne bi bilo prevelike razlike v stroškovniku, šmarski občinski odbor je poleg tega sprejel sklep, da prispeva po svoji davčni moči tudi k postavitvi novega šolskega poslopja, če se sezida gori na Dobravi, kamor bi imeli litijski in šmarski otroci enako pot. Litijski odbor je za ta sklep zaznal, toda hoče da bi bilo poslopje v Litiji. Začasne prostore iza nastanitev meščanske šole da na razpolago litijska predilnica v svojih stavbah, kjer je bil doslej nameščen dekliški dom za samske delavke, Takoj po sprejetju teh sklepov je izvoljena deputacija litijskega odbora obredla vse denarne zavode v Ljubljani in razgovarjala o najetju posojila za zidavo prostorov. Ker ni dobila pozitivnih odgovorov, kdaj bo denar na razpolago, je bilo videti, da je s tem padla tudi ustanovitev meščanske šole v vodo. V nedeljo pa imel litijski odbor ponovno občinsko sejo in je med drugim soglasno sprejel sklep, da naj se naprosi ministrstvo za ustanovitev meščanske šole ibrez ozira na zagotovljen kredit, ker so prostori za ustanovitev šole na razpolago in bo imela občina tekom 5 let dosti časa in možnosti, da nadzida ali staro šolsko poslopje, ali pa da postavi nove. Vlogo mora županstvo napraviti takoj ih storiti vse potrebne korake, da se šola ustanovi še letos. Za prvi razred se je priglasilo nad 65 otrok. Ustanovitev meščanske šole v Litiji bo razbremenila tudi ljubljanske meščanske šole, ki trpe največje pomanjkanje učnih prostorov.
♦	Zimski semester na ljubljanski univerzi. Zimski semester na ljubljanski univerzi bo trajal od 26. septembra leta 1934. do 15. februarja 1935. Za slušatelje, ki stopajo prvikrat na univerzo, bo vpisovanje od 23. septembra do 5. oktobra, za že vpisane pa od 25. septembra do 10. oktobra. Vpisnina, šolnina in taksa za bolniško blagajno ostanejo nei-zpremenjene. šolnina tn taksa za bolniško blagajno se plačujeta v gotovini pri vpisu. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, _ opremljene s potrebnimi dokazili. V poletnem semestru 1934 je bilo na naši univerzi 1700 slušateljev, io sicer 1698 rednih in ena izredna slušateljica. Filozofska fakulteta je imela 405 rednih in 2 izredna slušatelja (194 rednih in 1 izredno slušateljioo), juridična 575 rednih slušateljev (45 rednih sluša/teljic), medicinska 126 rednih slušateljev (33 rednih slušate-ljic), tehniška 423 rednih slušateljev (14 rednih slušateljic) in teološka 169 rednih slušateljev.
♦	Prošnje akademikov za »prejem v Oražnov dijaški 6om in za podelitev brezplačne hrane. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1934-35 večje število revnih akademikov ljubljanske univerze brezplačno kosilo v Akademskem kolegiju, odnosno javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega kosila, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v
vsem medlclncl tn nezakonski rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in kosilo) se prosi v eni prošnji, podčrtati pa je trelba ugodnost, ki jo prosilec v prvi vrsti želi. Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali o položenih poslednjih izpitih (kolkovijih), pri začetnikih z lzpričevalom o višjem tečajnem izpitu, pri vseh z ne nad eno leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim izpričevalom (premoženjskim izkazom) ter 8 krstnim in rojstnim listom. Oziralo se bo le na ubož-na izpričevala (premoženjske izkaze), ki vsebujejo vse za presojo siromašnosti potrebne podatke. Pomanjkljivo opremljenih prošenj uprava ne bo uvaževala. Zaradi lažje preglednosti naj bodo sestavljene prošnje po enotnem obrazcu. V levem robu prošnje naj označi prosilec svoj priimek Ln ime, pod tem fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pa ugodnosti, ki jih je užival v preteklem semestru. Poudariti je treba okolnosti, ki sprejem posebno priporočajo, n. pr. nezakonski sin, izredna ulbož-nost, odličen uspeh v študiju Ltd., navesti pa tndi eventualne podpore, štipendije, ki jih uživa prosilec, bodisi od kake druge ustanove, bodisi od države ali samouprave. Upravni odbor ODD opozarja na § 1 hišne-
Tsi,
ki bolujete na revmatizmu in protinu
pijte redno Rogaško slatino vrelca >Do-natc. Vprašajte vašega zdravnika!
ga reda za Oražnov dijaški dom, ki se glasi: »Zelja blagopokojnega dr. Oražna je bila pripraviti slušateljem medicinske in eventuelno drugih fakultet preprosto, a kolikor možno prijetno bivanje v dijaškem domu, da se nemoteno posvetijo svojemu strokovnemu študiju, da tako koristijo sebi in domovini. Zato bodi vsakega stanovalca skrb, da bo sožitje v dijaškem domu urejeno in mirno, vedenje kolegijalno in v obče vzgledno«. Zato pričakuje, da se javijo kot prosilci le dijaki, ki se hočejo vedno in povsod ravnati po ustanoviteljevih željah. Nekolkovane prošnje naj bodo naslovljena: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljuibljani (univerza), ki jih bo sprejemal do 3. oktobra t 1. Vse prošnje, ki bodo vročene upravi po tem datumu, se ne bodo upoštevale. Nezadostno frankira-nih prošenj uprava ne bo sprejemala.
Spoštovana k—Lnte p®8
JUGOLUTZ, d. z o. z.
Ljubljana VII, tel. 3252 Celje: zastop. Majdič »Merkur« veletrg. žel.
♦ O narodnih plesih. Za časa ljubljanskega velesejma bo tudi festival narodnih plesov. Prepričani smo, da bo ta prireditev imela velik uspeh, saj bo pokazala lepoto in bogastvo slovanskih plesov. Omeniti pa moramo, da so se marsikateri originalni narodni plesi že pozabili, oziroma dobili moderne primesi. Te dni je izšla v Beogradu knjiga »Narodne igre« I. del profesoric Ljubice in Danice S. Jankovič. V predgovoru in uvodu je govor o potrebi take knjige; podana je terminologija s potrebnimi anaki; načela dela io kraji, kjer se poedini plesi še izvajajo na originalni način. Teme sledi opis 100 narodnih plesov, starih.
značilnih za kraje, iz katerih So vzeti, čeprav so v tej knjigi zastopani plesi vzhodnih in južnih krajev naše domovine, Izbira je (bogata in raznovrstna. Nekateri plesi so prava remek dela. Z ozirom na formacijo se plešejo nekateri v kolih, odprtih in zaprtih, nadalje v parih ali trojkah, v dveh nasprotnih vrstah Ln najrazličnejših drugih kombinacijah. Tako izbrani in strokovno obdelani narodni plesi nam lahko služijo kot odličen material za ustvarjanje nacionalnega umetniškega baleta. Razen tega bo knjiga koristila vsem onim, ki se zanimajo za narodne plese. Z zadovoljstvom pozdravljamo Izdajo knjige »Narodne igre« in želimo avtoricama na tem polju še mnogo uspeha. Omeniti moramo še. da je gdč. Ljubica Jankovič tudi avtorica odlične šolske knjige »Iz slovenske književnosti«. Njena je zasluga, da se je mnogo srbskih dijakov začelo zanimati za slovensko književnost-
* Dopust skavtskim voditeljem. Na prošnjo glavne uprave skavt&ke zveze in na priporočila ministra za telesno vzgojo je predsednik ministrskega sveta sklenil, naj se vsem državnim uslužbencem, skavtskim voditeljem dovoli dopust zaradi sodelovanja na pokrajinski konferenci voditeljev
I
Pozor na 31* VIII. 1934!!
I
KULTURNI PREGLED
Kongresna številka »Zdravniškega
vestnika«
skavtskega pokreta v Jugoslavijii, ki bo v Beogradu 6., 7. in 8. septembra. Dopust pa se bo vračunal v redni letrai dopust
♦	Državoznanstvo. Ta knjiga dr. Ogrina Frana, sreskega načelnika, izide v kratkem v docela novi, predelani obliki. Vsebuje naufc o državi in državni organizaciji in podaja pregledno vsebino upravnih in drugih zakonov. Knjiga Je odobrena kot učbenik v srednjih in strokovnih šolah ter za nabavo učiteljskih knjižnic v meščanskih in osnovnih šolah. Nedvomno pa se bo mogla upora/biti tudi na drugih šolah. Knjiga je potrebna tudi raznim uradom, kandidatom za izpite iz upravnega prava in priporočljiva za vsakogar, ki želi spoznati ustroj države. Založi jo Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
♦	Tri kilometre dolga in dva m pol metrov široka cesta samih razstav bo, v primeru izraženo, letošnja »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra. Te jesenske prireditve služijo v redno dopolnilo spomladanskim velesejmom. »Ljubljana v je-serai« podaja vsakokrat v zaokroženi obliki raznovrstne razstave kulturnega in gospodarskega značaja. Kako zanimive in priljubljene so te razstavne prireditve pri občinstvu, dokazuje že samo to, da je obisk v jeseni često močnejši kot ob pomladanskem velesejmu. Razstava »Ljubljana v jeseni« bo plod trisooev pridnih rok in duha kmeta, delavca, obrtnika, gospodarje, gospodinje, kulturnega delavca in znanstvenika.
♦	Velika skupščina Ciril Metodove družbe se bo vršila 16. septembra na Vrhniki. Vse CM podružnice, ki še niso naznanile 6vojih delegatov, naj to takoj store, da se jim pošljejo zglasnice.
♦	Gibanje planincev v obmejnem pasu. Pogranična komanda je pojasnila, da morajo imeti planinci v obmejnem pasi potrjeno člansko izkaznico SPD od pristojne policijske oblasti. Radi neoviranega poseta planin v obmejnem pasu prosi SPD, da Člani vpoštevajo predpise pogranične komande.
♦	Najboljša privatna trgovska šola, Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2-n., vpisuje do 13. septembra dnevno v svoj enoletni trgovski tečaj od 9. do 12. in ob 4. do 6. šola se nahaja v središču mesta Ljubljane in razpolaga z velikimi svetlimi učilnicami, najmodernejšimi učnimi pripomočki in odličnim profesorskim zborom. Na trgovskem tečaju poučuje po sodofbaih metodah in izbranem učnem načrtu poleg običajnih trgovskih predmetov tudi nauk o reklami, in sicer kot edina strokovna šola sploh. Zavoljo visokovred-nosti pouka je šolnina tega tečaja tudi najnižja. Podrobna, brezplačna pojasnila in im prospekte daje ravnateljstvo zavoda. Najboljše priporočilo šole je dejstvo, da si je pridobila v kratkem času svojega obstanka velik sloves ne samo v Sloveniji, temveč tudi med brati Srbi. ki jo vobče označujejo kot naslednico Mahrove šole.
♦	Rumene Izkaznice za polovično voznino v Ljubljano na velesejem (od 1. do 10. septembra) prodajajo blagajne vseh postaj po 5 Din. Postajališča teh rumenih izkaznic ne vodijo in ne izdajajo. Kdor potuje v Ljubljano na velesejem in vstopi v vlak na postajališču, mora nalbaviti rumeno železniško izkaznico na prvi prihodnji postaji. 50% popust velja za potovanje v Ljubljano od 1. do 9. septembra, za povratek pa od 2. do 10. septembra vključno. Na odhodni postaji se obenem z rumeno izkaznico za 5 Din knpi cela vozna karta, ki velja potem v zvezi s potrdilom o obisku velesejma za breziplačen povratek.
♦	Zasledovan nepoštenjakovič. Delavec Janez Srebrnjak se je zadržaval dalje časa v okolici št. Vida, kjer je opravljal razna priložnostna dela. Te dni pa je Janez, ki je doma iz Vogelj na Gorenjskem, izginil. Popreje pa je ukradel hlapcu Antonu Tratniku s Trate pri št. Vidu 1000 Din vredno moško kolo, gostilničarju Antonu štruklju, pri katerem je bil nekaj časa v službi, pa novo gnojnično sesalko ter dvigalo za vozove, vredno oboje 1400 Din. Srebrnjak, ki ga zasledujejo orožniki, je vse ukradene predmete najibrže kje pod ceno prodal,
♦	Morilec posestnika Oslja pripeljan v Ljubljano. Orožniška eskorta iz Kranja je v soboto popoldne privedla v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča 1. oktobra 1908. v Prebačevem pri Smledniku rojenega posestnikovega sina Janeza Kni-fica, ki je pred tednom zaklal in oropal posestnika Franceta Oslja v Trbojah.
♦	Epilog umora na Vrhniki. Letos 6. maja so na Vrhniki odkrili umor posestnika ln čevljarskega mojstra 66ietnega Jakoba Gantarja. Moža so našli na njegovem domu zabodenega. Morilca, ki je svoji žrtvi pustil ves denar ter se polastil le njegovega ko-
lesa, so kmalu izsledili. To je bil mizarski vajenec Rudolf Mesec, ki se je učil pri nekem mojstru na Drenovem griču. Pozneje so vrhniški orožniki tudi ugotovili, da Je vajenec Mesec lani dvakrat zažgal hlev svojemu gospodarju. Rudolf Mesec je duševno zaostal mladenič ter so sodni psihiatri ugotovili, da ni odgovoren za svoje zločine. Pred malim senatom ljubljanskega sodišča se je vršila tajna obravnava proti mladoletnemu Rudolfu Mescu in sklenjeno Je bilo, da bo Rudolf Mesec na nedoločen čas izročen varstvu zavoda za nedoletne in nerazsodne zločince.
♦	Vabila k otvoritvi jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra so razposlana. Če komu vabilo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša vel esej mske uprava, da ga reklamira v velesejmskd pisarni.
♦	Gospodinja se večkrat sramuje, ko vidi kako črna je voda, ki je v nji oprala perilo, namesto da bi bila vesela Saj je temna voda samo dokaz, kako temeljito je očistilo perilo Zlatorogovo milo. Obilna, gosta in nežno bela pena, ki jo daje Zlato-rogovo milo, prehaja namreč pri pranja skozi tkanino in ji vzame vso nesnago. Zato je pravilen ljudski glas, ki veli: »Le Zlatorog mil0 da belo perilo!« To milo Je res dolbro in — domače. Priporočamo ga!
♦	Obledele oblek« barva v različnih bar-vah In plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
o— stanje ponesrečene turistke gdč. Je-sihove. V gorah pred tednom ponesrečena gdč. Pavla Jesihova iz LJubljane Je v petek zapustila Leonišče ter je bila prepeljana v neki zagrebški sanatorij. Zdravniki so dognali, da ima gdč. Jesihova tudi drugo nogo nalomljeno.
u— Vsem ljubljanskim pe reškim zborom včlanjenim v Hubadovi župi JPS. Vabim vas, da se gotovo in obvezno udeležite zek> važnega pevskega sestanka in pogovora v sredo 29. t m. ob 20. uri in sicer ženski zbori v Hubadovi dvorani Glasbene Matice, moški zbori pa v telovadnici drž- realke nasproti Glasbene Matice. Prifckujem, da se boste mojemu povabilu vse in vsi solidarno odzvali. Z iskrenim pevskim pozdravom. Zorko Prelovec, pevovodia Huhadove župe JPS.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi
ob 20. vaja mešanega zbora. Nujno zadržani naj to sporoče na listku (v nabiralniku). Odbor.
u— Društvo »Tabor«. Drevi nujna pevska vaja.
u— Mestna počitniška kolonija v Poljanah se vrne dne 28. t -m. ob 17. 'uri popi z avtobusom v Ljubljano. Starši nai pričakujejo svoje otroke ob navedeni uri pred Mestnim domom.
u— Halo, halo jesen je tu. Popravljamo tiskarskega škrata, ki Je vskočil v nedeljsko notico, ki Je mlado in staro pozvala, naj se uče harmoniko in orglice. Vpisovanje pa ni na Bleiweisovi cesti 32, ampak na Bleiweisovi cesti št 21.
u— Aretirani berač. Orožniki v Vevčah so prijeli ožesnjenega pekovskega pomočnika Alojzija Florjančiča, ki je bil zaradi beračenja in tatvine že neštetokrat kaznovan. Je star 38 let zdrav in krepak. Beračil je od hiše do hiše. Kakor hitro se m>ii je nudila prilika, pa je tudi kradel. V Polju je pokradel za 200 Din raznih stvari. Ko so ga orožniki vprašali: »Zakaj krade,« jim je odvrnil: »Kradem, ker sem živčno bolan. Ta bolezen je taka, da me ne pusti« Izročen je bil okrožnemu sodišču.
u— Tatovi so vedno podjetni. Z nove stavbe na Stožicah, v bližini kisarne, je odnesel predvčerajšnjim neznanec na škodo pilarja Ivana Figarja 150 Din vredno vrv, dolgo 18 m. V gostilno Ane Krečičeve na Vidovdanski cesti je bil te dni izvršen vlom. Storilec je odnesel fotoaparat 2 kg čokolade, nekaj škatelj sardin in nekaj drobiža. Krečičeva je oškodovana za nekaj nad 500 Din. Delavcu Francetu Novaku, pa je nekdo odpeljal celo 2 metra hrastovih dTv, in sicer s prostora ob Povšetovi ulici poleg intendantskega skladišča. Tatu še v nobenem primeru niso izsledili.
u— Kopališče, ki ustreza v vseh ozlrlh, je kopališče »Slon«.
Iz Maribora
a— Zdravniška vest Bano vinska uprav« je imenovala specialista za notranje bolezni asistenta dr. Staneta Lntmana za izvrševalca dolžnosti šefa oddelka za notranje bolezni pri tukajšnji splošni bolnišnici
a— Izpred sodišča. Pred malim kazenskim senatom se je včeraj zagovarjal priletni France Lorger iz Maribora zaradi raznih prevar. Od ljudi je izvabljal de-nar na ta način, da se jim je predstavljal kot m-
Vse za šolo letos —» v Cirilov!!
člani uradniške in člani železničarske nabavljalne zadruge, zahtevajte nakaznico za Cirilovo knjigarno!
Pravkar je izšla obsežna, nad 228 strani obsegajoča 6—8. številka strokovnega gia-eila slovenskih zdiavnikov »Zdravniški vestnik«, ki ga ureja dr. R. Neubauer na Golniku. Zajetni zvezek ie posvečen v celoti prvemu jugoslovanskemu protituborku-loznemu kongresu in prinaša poleg izčrpnega poročila o poteku kongresa vsa predavanja in razprave. Tako predstavlja pravi zbornik člankov o tuberkulozi in njenih medicinskih problemih, o organizaciji proti tuberkuloznega boja in o drugih sorodnih vprašanjih. Članki in razprave eo objavljeni v izvirnem besedilu, t j. slovensko in srbohrvaško in opremljeni z resumeji v svetovnih jezikih. Kakor poudarja uredništvo. se 9 tako vsebino »Zdravniški vestnik« prvič predstavlja širši jugoslovanski pa tudi inozemski javnosti. Narodna proti-tuberkulozna liga v Ljubljani je prav storite. ko je kongresni material poverila »Zdravniškemu veetniku«: tako ne bo postal dostopen samo udeležencem samega kongresa, marveč tudi širšim zdravniškim krogom.
Na prvih straneh sta poleg uvoda objav-l*"**" otvoritveni govor predsednika Jugo-
slovanske lige proti tuberkulozi, san. generala dr. Jordana Stajica in spominski govor. ki ga je imel docent dr. Ivan Matko o velikem bojevniku zoper tuberkulozo prof. A. Calmetteu. Priobčen je tudi pozdravni govor predsednika Narodne protituberku-lozne lige dr. J. Bohinjca.
Dolgo vrsto predavanj in razprav otvar-jajo izvajanja dr. Jordana 9tajiča (Beograd) o zakonodajnih ukrepih v boju zoper tuberkulozo. Predavatelj ugotavlja kot neizpodbitno dejstvo, da je tuberkuloza socialna bolezen in dokumentirano dokazuje, kakšne dolžnosti slede iz tega za državo in razne javne korporacije. Referat tudi pred laga razne nove ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti v naši državi, da bi se poglobila in razširila borba proti tuberkulozi. Poeeb no apelira na pristojne činitelje. da naj se čimprej uveljavi zakon o zatiranju tuberkuloze. O istem predmetu referira dr. Štefan Ivanič (Beograd). Dr. Zeljko -Hahn (Zagreb) razpravlja o socialnem zavarovanju v boju zoper tuberkulozo- Le-to je pri nas prav glede tuberkuloznih nepopolno, ker še nimamo invalidskega zavarovanja, bolniško zavarovanje pa je boli nego v dragih
državah obremenieno e tuberkuloznimi. Leta 1931. je imel Osrednji urad za zavarovanje delavcev 609.190 članov, med njimi je 25 479 članov dobivalo podporo zaradi tuberkuloze. Za tuberkulozne je izplačeval dnevno okrog 150.000 Din ali 54 milijonov dinarjev na leto, kar pomeni 23% vseh njegovih dajatev. Nujno potrebno je zavarovanje za primer onemoglosti. V ostalem pa najdemo v tem članku zanimive podatke o delovanju SUZOR. — Posebno pozornost zasluži razprava dr. J. Bohinjca, ravnatelja ljubljanskega Urada za zavaro-vnje delavcev in znanega socialnega ideologa in organizatorja. Pisec naglasa, da sodi problem trberkuloze med najvažnejše so cialno - politične probleme Zahteva enotno in sistematično sodelovanje vseh. ki so v državi odgovorni za ljudsko zdravje. Za uspešno protituberkulozno borbo je nujno potrebno, da tudi politiki in državniki sodelujejo pri reševanju tega problema. Tuberkuloza pa je oredveem bolezen delavcev in kmetov, zato stoji v tesni zvezi z njo vprašanje delavskih mezd in zdrava stanovanjska Dolitika Naša industrija se žal pra\ nič ne zved svojih dolžnosti v tem pogledu in zaradi tega. ker ni vpeljano zavarovanje za onemoglost in starostno zavarovanje. prištedi milijone na leto. Dr. Bohinjec polaga posebno važnost na to. da skušajo organizacije za boj protj tuberkulozi poiskati kar največ bolnikov z začetno tuberkulozo, ki ne čutijo potrebe, da bi šli k zdravnika. K takim ljudem mora priti or-
ganizacija z zdravnikom na dom. Najzanimivejša pot v boju zoper tuberkulozo je volja do zmage.
Dr. M. Vraševič (Beograd) razpravlja o značaju in delu protituberkuloznih dispanzerjev. Važnega kompleksa socialno-higien-ekm problemov tuberkuloze ee dotika dr. Ivan .Mat ko- (Maribor), namreč šo.e in tuberkuloze. ( Otem predmetu pripravlja dr-Matko posebno knjigo, ki izide v kratkem). Obširne razprave ne bo « pridom prečital samo vsak zdravnik, marveč tudi šolnik. Dr. Matko -ugotavlja, da je pri nas do 14. leta starosti 90 do 80Vo otrok inficiranih s tuberkulozo. Umliivo je tedai. da st mora boj zo<>er tuberkulozo začeti že pri otrocih 0 tem stavi dr. Matko vrsto nače'nih prilogov in praktičnih nasvetov. Isto vprašanje. čigar izredna važnot je očitna, obravnava dr. Vasa Savič (T opolščica). S stališča praktičnega pedagoga ee baivi s tem vprašanjem Andre? S k u 1 j (Ljubljana), ki izvajanja obeh zdravnikov izpopolnpiie e praktičnimi opazovanji in izkušnjami šolnika ter opozarja zlasti na pomanjkljivosti šolskih klinik. Dr J Prodan (Ljubljana) obravnava predmet: Protituberkulozni dispanzer v službi higiene Dr Kari Petrič (Ljubliana) 6e bavi z borbo proti tuberkulozi s »tališča higienika. 0 socialno Drofilaktifnem delu protituherkuloznega dispanzerja razpravlja dr Rafo A. Fer*i (Split). Dr. Skarič (Split) piše o propagandi in o eredetrvih za protituberkulozni boj. nakat eiedi obsežna resolucija aodalno-hi-
gienskega značaja
Drugi del zbornika obsega klinično-medi-cinska predavanja, ki eo namenjena kajpak praktičnim zdravnikom. Posebno zanimiva in celo laiku umljiva ie splošna razprava dr. Vladimirja čepuliča (Zagreb) o načelih sodobnega zdi avl jen ja tuberkuloze. Dr. P. Samardžija (Klenovnik) razpravlja o terapiji razpete kaverne v pneumotoraksu, dr. Ibler - Sertič (Zagreb) premotriva zdravljenje pljučne »etike z ambulatornim pneu-motoraksom. dr. Janko Komljenovič (Zagreb) obravnava kirurško zdravljenje pljučne tuberkuloze. 0 pomenu frenikoeksajrere in procesu v zgornjih pljučnih partijah piše dr. Fran Sorič (Split), medtem ko dr. Tomaž F u r 1 a n (Golnik) govori o teoriji in praksi pri pleuritičnih komDlilkaciiah v umetnem pneumotoraksu.
0 vprašanju »Ali je pljučna jetika ozdravljiva?« razpravlja dT. Miloš Sekulič (Beograd). O tiežkočah in zaprekah pri zdravljenju pljučne tuberkuloze piše na osorvi zanimivega primera iz prakse dr. OtoD Haue (Ljubljana). dT. Jevrem Nedeljko-vid in dr. Julka Popovič (Beograd) navajata izčrpen pregled svojih izkustev v kri-zoteratiji (zdravljenje % zlatom). O poizkusih zdravljenja pliufne tuberkuloze s holin-ekimi preparati referira dr. Miloš Murič (Beograd) O med'"kamentnem odpravljanju hemoptoe (krvavenja pri tuberkulozi) poroča dr. Vjekoslav Kušan (Sarajevo), a dr Pr. Debevee (Ljubljana) se bavi z zdrav-Ijecjam Pttučne liibedailaze ^a»ebiih»
t
ienjer, ali tkalski mojster in kaj sličnega* Svoja dejanja je priznal, hotel jih je pa o bi až iti z navedbami, da je bil vselej pijan. Lorberja, ki je že star znanec sodnije, saj ni bil nič n.arej kot 2?kra<t kaznovan, so obsodili na 2 leti težke ječe m 360 Din denarne. odnosno 5 dni zaporne kazni Po prestani kazni bo odveden v prisilno delavnico.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
Dr. Fran Toplak
zopet redno ordinira.
MARIBOR, Glavni trg št. 18 od 9. do 11. ure in od 15. do 16.
vstopnice v predprodaja v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. Kar vlada za uprizoritev zelo veliko zanimanje, priporočamo zunanjim obiskovalcem da si takoj rezervirajo vstopnice v predprodaji.
e— Zopet nesreča pri mlačvi. V soboto j« pomagal 24 letni brezposelni ključavničarski pomočnik Alojzij Kajtna od Sv. Krištofa nad Laškim pri mlačvi pri posestniku Francu Skalicu. Pri delu je mlatilni-ca zgrabila Kajtno za levo roko in mu zmečkala prste. Kajtna se zdravi v celila bolnišnici.	, .
e— V celjski bolnišnici je umrl v soboto 67 letni čevljarski mojster Vinko Gobec iz Celja, Gosposka ulica 8.
Iz Ptuja
ure
a— Nagla smrt V nedeljo popoldne je
umrla zaradi srčne kapi 531etna gostilriičar-ka m oskrbnica rlaninske postojanke pri Sv. Bolienku na Pohorju Frančiška Setina. Pokojnica je bila zelo priljubljena. Pokopali jo bodo danes popoldne na limbuškem pokopališču. Naj ji bo lahka zemlja.
a_ Tragična smrt. Včeraj zjutraj so potegnili izpod jeza mlinarja Alojzija Soštarja v Frankolovem 221etnega posestnikovega sina Josipa 2nidarja. V nedeljo popoldne je ves vesel hodil iz gostilne v gostilno in ie najbrže zvečer padel v narastH potok in
»tonil
Iz Celja
„— S celjske gimnazije. Prof. dr. Fran 2geč je po potrebi službe premeščen z drz. realne gimnazije v Ptuju na drž. realno gimnazijo v Celju. Za suplenta na drz. realni g,mnaziH v Celju sta na novo nastavljena gg. Anton Knap in Ivan krasnja.
e— Za Hofmannsthalovega »Slehernika«, kri ga bo uprizorila ljubljanska drama v soboto 1. septembra ob 19.30 in v nedeljo 1 septembra ob 16. in 19.30 pred Marijino cerkvijo v Celju, v primeru slabega vremena pa v Mestnem gledališču, se dobijo
Vse za šolo letos — v Cirilov!!
Člani uradniške In člani železničarske nabavijalne zadruge, zahtevajte nakaznico za Cirilovo knjigarno!
Zločinska roka požiga
Kamnik, 27. avgusta
Pred kratkim smo poročali o požaru v Lokah v Tuhinjski dolini, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku g. Mahju. Ogenj je nastal v slami nad hlevom ob 3. zjutraj in je bil po dosedanjih ugotovitvah podtaknjen.
Zdaj pa so imeli v Lokah spet nov požar. Ob isti jutranji uri je pričel goreti kozolec posestnika Alojza Frontinija iz Lok št. 9. Pod dvojnikom je bil naložen voz z žitom, v kozolcu pa je bilo tudi žito. Ogeni je nastal v žitu na vozu in je bil ob tako nenavadni uri očividno podtaknjen. Pogorelo je 5 oken kozolca in voz z žitom. Gasilci so z velikim trudom omejili požar, da se ni razširil na sosedna poslopja m kozolce, v katerih je bilo še naloženo žito. Posestnik g. Frontini trpi občutno škodo, ker mu je pogore'o precej žita. Škoda je tem večja, ker kozolec ni bil zavarovan.
Gospodarstvo
Zahteve našega trgovstva
Resolucije glavne skupščine Zveze trgovskih združenj
Kakor je že ponedeljkovo »Jutroc poročalo, se je v nedeljo vršila v Slovenskih Konjicah XIV. redna skupščina Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Na tej skupščini eo bile soglasno sprejete številne resolucije, ki vsebujejo glavne zahteve našega trgovstva in se v glavnem glase takole:
Gospodarska politika
Trgovstvo, razpravljajoč o gospodarskem položaja, je sklenilo zahtevati, da se omogoči gospodarstvu na osnovi svobodne gospodarske diskusije zdravo in temeljito razpravljanje o vseh varnih vprašanjih in problemih. Naša notranja gospodarska politika ni v skladu s potrebami gospodarstva-Upravlja ee enostransko, dajajoč poedinim stanovom preveč zaščite. Iz nee tajnosti gospodarske politike izvirajo težkoče, s katerimi gospodarstvo bori (zaščita kmeta, ustavitev kredita in splošno pomanjkanje denarja, nazadovanje prometa in zaslužka). — Nujno je potrebno, da ee naša notranja gospodarska politika preustroji v tej smeri, da bo v bodoče temeljila na načelu objektivnega in pravičnega zastopanja in pospeševanja blagostanja vseh delovnih stanov, na pošteni in pravični razdelitvi dobrin in bremen. Naroda naj ne razkraja politična in verska pripadnost, marveč naj ga združuje v naprej določeno gospodarsko dek>. Gospodarski krogi streme za tem, da se težnje gospodarstva v naši gospodarski politiki bolj uvažujejo. Trgovstvo za mnoge težnje ne najde pravega razumevanja. Zaradi tega ugotavlja, da je nujno potrebna reforma gospodarske politike, ki naj 6e izvede tako, da bodo zastopani v narodnem predstavništvu vsi delovni stanovi po svojih stanovskih organizacijah; predhodno naj se v7:po6tavi gospodarski svet, čigar člane naj odpošljejo svobodno izvoljene uprave gospodarskih korporacij.
Davčne zadeve
Trgovstvo ugotavlja, da je davčna obremenitev presegla meje znosljivosti in plačilne sposobnosti. Zaradi velikega padca prometa, na minimum znižanega zaslužka in pomanjkanja vsakega cenenega kredita trgovina na^lo propada. Eden važnih vzrokov propadanja te važne gospodarske stroke je velika neskladnost, ki vlada med onemoglo plačilno zmožnostjo davčnih ob-vezancev in vedno večjimi javnimi dajatvami. Vsa težka davčna obremenitev leži na malem in srednjem gospodarju. Velika industrija, ki je pretežno v rokah tuiega kapitala, prenaša svoj zaslužek v inozemstvo in prispeva sorazmerno le malo k finančnim potrebam države. Prekomerna
davčna obremenitev trgovine postaja nepravična, ee pogledamo na ogromni blagovni promet nabavljalnih in konsumnih zadrug, ki uživajo pri svojem poslovanju, pri dobavi blaga, pri prevoznih stroških in pri prodaji blaga, take ugodnosti, da znaša izguba na davkih iz tega zadražnega prometa za državo mnogo milijonov dinarjev. Ta iz guba pada predvsem na malega gospodarja v obliki zvišanih davkov, saj so v poslednjem času zvišane davščine in trošarine posredno in neposredno prizadele predvsem našo trgovino.
Trgovstvo ugotavlja nujno potrebo, da ee v skladu z reformo naše notranje gospodarske politike reformira tudi finančna politika v tem praveu: 1. da se porazdele davki sorazmerno po gospodarski moči stana; 2. da ee ukinejo privilegiji nabavljalnih in konsumnih zadrug in vseh drugih ustanov, ki uživajo razne davčne ugodnosti; 3. da ee izvede reforma zakona o neposrednih davkih v pogleda na kontingentiranje pridob-nine in določitve davčnega minima; 4. da 6e spremeni način sestave davčnih odborov tako, da člane davčnih odborov imenujejo stanovske organizacije in ne občine; 5. da se ustavijo davčne rubežni in dovolijo obročna odplačila in da ee olajšajo dajiatvo in prepisi, ki obremenjujejo izvoz
Kredit
Med važne probleme naše trgovine spada tudi kredit Kreditne prilike eo postale v poslednjih letih nevzdržne. Zaščita kmeta je prinesla trgovcu zaledenitev visokih vsot; nelikvidnost denarnih zavodov je odvzela možnost razpolaganja s prihranki in povzročila pomanjkanje denarja. Poleg vseb težkoč, s katerimi se mora boriti trgovina, so trgovski dolgovi izpostavljeni prisilnemu izterjavanju. Ob ustavitvi kreditov in slabih splošnih finančnih prilikah je zamrla vsaka volja za investicijsko gibanje v trgovini. Zato zahteva trgovstvo: 1. Narodna banka naj zniža eskontno obrestno mero na višino, ki jo ima večina ostalih držav, od nosno na največ 5 •/». Narodna banka naj postane regulator obrestne mere. 2. Narodna banka naj, kar so storile druge države, podpre denarne zavode 0 krediti, v svrho njihove zopetne likvidnosti. 3. Uvede naj večje in direktno kreditiranje trgovine.
Trgovstvo je v načelu proti vsaki zaščiti. Vse dotlej pa, dokler trajajo druge zaščite, zahteva tadi trgovstvo zaščito. Trgovstvo zahteva, da se za aktivne, a po kmečki zaščiti in nelikvidnost denarnih zavodov v plačilne težkoče zašle trgovce, izda uredba o ureditvi plačil po predlogih, ki so jih predložile trgoveike stanovske organizacije. V po-
gleda uredbe o zaščiti kmeta zahteva trgovstvo, da se terjatve trgovcev izločijo iz zaščite.
Izvoi lesa.
V razpravi o gospodarskem položaju je skupščina razpravljala tudi o težavnem stanju naše lesne trgovine in je ugotovila, da eo glede na propadanje te za narodno gospodarstvo važne stroke potrebni nuini ukrepi. Trgovstvo zahteva:
1. V notranje trgovinskem pogledu naj ee olajšajo predpisi, ki ovirajo izvoz lesa. Posebno težko prizadenejo naše lesne izvoa-nike prekomerno visoke prevozne tarife. Sosedne države dajejo izvoznikom lesa velike ugodnosti v prevozninah in izvoznih premijah, kar povzroča našemu izvozu, ki trpi na visokih stroških izvoza po žedeznici, občutno konkurenco. Trgovstvo apelira na kr. vlado, da glede na velike ugodnosti, ki jih 'oživa Avstrija na lasnem tržišču v Italiji, z znatnim znižanjem prevoznih tarif, ustvari možnost bodočega izvoza lesa v Italijo
Mnogo težkoč povzročajo našemu izvozu razni devizni predpisi, zlasti pa odredba, e katero se zahteva predložitev potrdila o plačanih davkih v evrho izdaie izvoznega overenia; cenik za zavarovanje valute je dosledno previsok in izvozniki v nobenem primeru ne dosežejo v ceniku določenih cen. kar povzroča težkoče pri kritju overenja; rok za kritje overenja je mnogo prekratek in overenie z ozirom na netočno plačilo k ipcev v določenem roku ne more biti krito; tudi se ne upošteva v kritje uverenja denar, ki ga dobi izvoznik Po kakem denarnem zavodu ali osebno od kupca.
2 V zunanje - trgovinskem pogledu zahteva trgovstvo: a) da se doseže prefereuč-na ugodnost, kakor jo po gospodarskem sporazumu z Italijo uživa Avstrija, tudi za naš izvoz lesa v Italijo, b) V pogledu ureditve izvoza lesa v zvezi z ustanovitvijo kontrolnega urada v Beogradu, izjavlja trgovstvo, da se s to centralizirano ustanovo ne strinja. ker bi taka ureditev povzročila težkoče pri izvozu. Zatfo zahteva da se izvrši revi ziia načrta uredbe o kontroli izvoza lesa v toliko, da se osnujejo izvršilni organi po lesnih področjih (Ljubljana. Zagreb. Sarajevo, Sušak). e) Zaradi neagodnih denarnih prilik, padca cene in produkcije ter nazadovanja izvoza, ie zašlo naše lesno trgovstvo v težaven kreditni položaj. Lesna trgovina ne more pridobiti inozemskih trgov. ker zaradi popolnega pomanjkania kreditov ne more prevzemati večjih naročil. V interesu izvoza našega lesa in uvažujoč. da tvori les važno postojanko tudi v naši trgovinski bilanci, je, da ee izvoznikom lesa nudijo obratom primerni krediti od strani državnih denarnih zavodov.
Zakon o obrtih.
Glede na nejasnosti, ki jih povzročajo predpisi zakona o obrtih in ki dopuščajo različna tolmačenja, je potrebna novelizaci-ja tega zakona. Novelizacija zakona o obrtih naj v načelu prizna večjo pristojnost reševanja poslov banskim upravam, da bi mogle v okviru zakona same odločati v stvareh, ki ee tičejo gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik trgovine dotičnega bano-vinskega področja. Posebno pa zahteva • br govstvo glede novelizacije zakona o obrtih: 1. Učna doba trgovskih učencev naj znaša tri leta. 2. Ukine naj se krožnjarstvo za vse vrste blaga, izvzemii izdelkov doneče hišne industrije, lei pa morajo biti v dovoljenju našteti. 3. Iz zakona naj se izločijo določbe o posečanju zasebnikov po potnikih z vsem blagom. 4. Otvoritev prodajaln industrijskih podjetij na; bo vezana na prijavo trgovinske obrti in podvržena plačilu vseh davščin. 5. Spremeni naj ee § 14. (4) zakona o obrtih tako, da se odvzame pravico obrtnikom, da bi po treh letih samostojnega obrtovanja mogli otvarjati trgovske lokale, za katere je potrebna izobrazba. Obrtnik naj bi imel pravico zaprositi za dovoljenje izvrševanja trgovskega obrta le za sorodno stroko.
V	poročilu o poteku letne skupščine Zveze trgovskih združenj, ki je bilo objavljeno v ponedeljkovem »Jutru«, je zaradi tehničnih ovir izostal naslednji odstavek, ki ga danes naknadno objavljamo:
V	imenu konjiškega prebivalstva ln kot član banovinskega sveta je zborovalce pozdravil konjiški župan g. Jereb. Enako je v daljšem govoru pozdravil občni zbor narodni poslanec g. G a j š e k, ki je izjavil, da je prišel na zbor kot prijatelj trgovcev, zavedajoč se, da trgovci niso samo posredovalci, temveč tudi važni faktorji v modernem gospodarstvu ter kulturni pionirji. Omenil je med drugim, da daje trgovski stan največji nacionalni davek v obliki prispevkov za nacionalna in kulturna društva. Poudarjal je tudi potrebo smotreae gospodarske politike, zlasti pa pametne finančne politike, ki ne sme iti eamo za tem, kje bi našla nove davčne vire. Pri nalaganju davčnih bremen pa se je treba strogo držati zakona. Kot domačin je zborovalce pozdravil predsednik konjiškega združenja g. 6 n m e r, ki je še posebno pozdravil vidne predstavnike našega trgovstva gg. Ivana JelačLna, Konrada Elsbacherja, Ferda Ptnterja, Al-
bina Smerkolja io dr. Plessa.
Zbornični predsednik g. ivan Jelsčln je imel nato Jedrnat govor, v katerem je najprej poudarjal, da vlada v trgovskih vrstah solidarnost in stanovska zavest Dotaknil se je vprašanja naših podeželskih denarnih zavodov, to je kreditnih zadrug, ki jih je 800 in ki danes vegetirajo ter nimajo pravega življenja. Te zavode, ki so važen instrument slovenskega gospodarskega napredka, je treba postaviti na noge. Tudi drugod je prišlo do krize de narništva in do stisk, toda brez polemike in raz&urjenja so omogočili zopet vzpostavitev zaupanja. Češkoslovaška je žrtvovala milijarde, da je ohranila likvidnost denarnih zavodov. Avstrijska država pa je za sanacijo treh dunajskih velebank žrtvovala skoro 10 milijard Oin. Za vzpostavitev likvidnosti naših denarnih zavodov so pri nas v primeri s temi državami potrebne malenkostne vsote. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavil z vprašanjem Prizada, ki je povzročil našemu sadnemu izvozu s svojim postopanjem občutno škodo. Monopolizacija je že pri žitnem režimu pokazala dovolj neuspeha, saj je ta režim stal državo 500 milijonov Din. Na koncu svojih izvajanj je še poročal o potovanju jugoslovenskih gospodarstvenikov v Bolgarijo, kjer 60 bili naši gospodarstveniki presemečeni od bratske
Veliko obrtniško zborovanje v Ljubljani
Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani bo priredila v nedeljo 2. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela pri Mikliču veliko zborovanje, na katerega so že povabljena vsa obrtna društva, kakor tudi obrtna združenja iz vse dravske banovine. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o sledečih važnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu: 1. Splošni gospodarski položaj in naše obrtništvo; 2. Davčna preobremenitev in eksistenca obrtniškega stanu: 3. Nujna potreba stanovske zaščite obrtniškega stanu. 4. Propaganda domačega dela.
Ta dnevni red dokazuje, da bo to obrtniško zborovanje velikega pomena za nase obrtništvo, ki bo imelo priliko, da javno opozori vse merodajne činitelje na dejanski položaj, v katerem se nahaja danes naše obrtništvo in na ukrepe, ki jih je treba storiti v interesu celotnega gospodarstva za naše obrtništvo.
Ta pestri dnevni red še sam dovoli zgovorno dokazuje upravičenost m pomen tega obrtniškega zborovanja, kjer bo imelo obrtništvo priliko, da se izrazi ▼ vseh važnih vprašanjih našega gospodarskega življenja in da javno opozori vse merodajne činitelje na dejanski položaj in na ukrepe, ki jih je storiti. Zborovalci si bodo po zborovanju ogledali tudi zanimivo obrtno razstavo na velesejmu. na kateri bo nazorno in podprt s statistiko prikazan položaj slovenskega obrtništva. Udeležba bo ve.i-ka, ker imajo udeleženci zborovanja razne ugodnosti. Legitimacijo, ki stane za velesejem sicer 10 Din. bodo dobili udeleženci zborovanja v hotelu Miklič (kjer se bodo legitimacije tudi žigosale) za 6 Din. Vsak udeleženec kupi vozni listek na odhodni postaji in istočasno kupi tudi rumeno železniško legitimacijo za 5 Dm, jair vse pri prihodu v Ljubljano obdrži, ker ima. ako se udeleži zborovanja, pravico do polovične voznine.
Poročila s hmeljskih tržišč
žateška Zveza hmeljarjev poroča, da je obiranje hmelja v žateškem okolišu v polnem teku in bo v zgodnjih legah kmalu končano. Poizvedbe v posameznih občinah
kažejo, da bo pridelek po količini mak, kakor je bil lani (pri čimer pa je treba upoštevati, da je bil lanski pridelek mnogo manjši nego prejšnja leta). Kakovost obranega hmelja je glede barve in vsebine lupulina z izjemo onega hmelja, ki so ga morali predčasno obrati, dobra, deloma ce k) izvrstna. Kupčija še nI prišla prav v tek in se novo blago kupuje po 1800 Kč za 50 kg (68 Din za kg), slabše blago pa tudi izpod 1800 Kč. Ta cena je razmeroma nizka glede na cene v Nemčiji, kjer znašajo 1975 do 3000 Kč.
Zadruga hmeljskih trgovcev v 2atcu poroča, da bo letina v žateškem okolišu letos dosegla že prej cenjeno količino 95.»00 starih stotov. V barvi in rasti je letošnje blago mnogo boljše nego lansko, le hmelj iz nasadov, ki jih je napadel rdeči pajek, ima slabšo in slabo barvo. Novi hmelj nakupujejo poleg domačih izvoznikov in komisionarjev tudi predstavniki nemških velikih pivovarn. Cene novemu hmelju pa znašajo za prvovrstni žateški hmelj 1800 Kč, za srednji pa 1600 do 1700 Kč za 50 kg. Pretekli teden je bilo prodanih nekaj manjših partij lanskega hmelja po 1400 do 1500 Kč.
Tudi iz Niirnberga poročajo, da je obiranje hmelja v južnonemških okoliših v polnem teku in da je kakovost letošnjega proizvoda prav dobra, tako glede velikosti kobul, vsebine lupulina in lepe zelene barve. Letina pa je po količini slabša, nego je bila lanska in se ceni pridelek po količini na 70 odst. lanskega pridelka.
ozirom na specifično zdravljenje. Dr. G juro Orlic (Dubrovnik) piše o zdravljenju tj-berkuloze v Jugoslovaneikem Primorju (ali eo primorski kraji primerni za pljučno boi-ne?). Dr. R. Neubacher (Golnik je prispeval na osebnih izkušnjah sloneči donesek: >Sodobno zdravljenje tuberkuloze in sanatoriji-«
S tem eo izčrpani članki in razprave. Zvezek zaključujejo razna poročila in vesti.
Najnovejša številka »Zdravniškega vestni ka-c je nedvomno ena naših najboljših rn po snovi najšiiše zajetih publikacij o tuberkulozi in je zaradi tega vredna, da smo ji tudi pred širšo javnost posvetili pozornost ter opozorili na njo ne le zdravnika, marveč tudi vse, ki jih zanimajo socialno-politični, higienski in zdravstveni problemi našega naroda. Oprema je prav dostojna in je v čast izdajatelju.
Gledališke igre v Rušah
Staroslavne Ruše pod zelenim Pohorjem so vas, kakršne Slovenci sicer ne premoremo. Njihovo kulturno življenje bi lahko tekmovalo z marsikaterim podeželskim mestom, pa bi Rušani pravo g.otovo odnesli prvenstvo. Nekoč je imela ta nenavadna vas oelo gimnazijo, in v Rušah so ee igrale pasijon-ske igre prvič v našem slovenskem jeziku. To ie bilo tako sploh prvo slovensko gledališče. in to v času. ko dr.igod po Slovenskem oač še nihče ni mislil na to. da bi tudi slo-Venščina lahko postala odrski jezik. Pozneje
so Ruše slovele zaradi svoje odločne narodne zavesti, ki je kljubovala vsem naporom germanizatorjev. L. 1914. so dobile Ruše .ime cMali Beograd«, ki jim je ostalo še vse doslej. Po o6vobojenju so si zgradili Rušani najmodernejšo osnovno šolo na Slovenskem, Sokolski dom, ki bi delal čast tadi vsakemu mestu in v njem gledališki oder, primeren tudi za predstave v večjem stilu. Nedavno eo proslavili s pevskim festivalom dvajsetletnico obstoja Pevskega društva Ruše, a vedno so tudi zvesti tradiciji diletaniskega gledališča.
Menda so Ruše sploh naša edina vas, ki ima redne sezone svojega odra, na katerem <5el j jejo izvrstni, zelo požrtvovalni in ambi-cionzni diletanti. gotovo pa edina z rednim letnim gledališčem. Samo ljubljansko Narodno gledališče je na Slovenskem prirejalo predstave na prostem pred Rušani, Maribor jih ie pa uvedel istočasno, t. j. pred tremi leti. Na iniciativo člana ljubljanske opere Vekoslava Janka, ruškega rojaka, ki preživi vsako leto počitnice v svoji rojstni vasi, so pred tremi leti uredili nad vasjo, tam, kjer ee začne z gozdom poraslo Pohorje dvigati proti Sv. Arehu, letno gledališče, ki je po svoji krasni legi in vseh mogočih prednostih pač edinstveno. Lani so prostor še izpopolnili, letos 00 spet nekaj dodali, prihodnje leto pa nameravajo napraviti še več. In tj. na tem Prostoru so v nedeljo. 19. t m otvorili svojo tretjo sezono z dramatizacijo Jurčičevega »Desetega brata«. Niso ee pa zadovoljili z dramatiza-
cijami, ki eo jih napravili drugi, pripravili eo si sami 6vojo, prilagodano pozorišču in ansamblu. Oskrbel io je nenavadno talentirani trgovski pomočnik, Franjo Sor-nik, ki je igral tudi Martina Spaka. Njegovo zanimanje za gledališče je tako veliko, da si ogleda v Mariboru vsako premiero. dasi eo Ruse precej oddaljene, a videl je tudi že več drugih poklicnih gledališč.
Vekoslav Janko je kot režiser zbral za predstavo »Desetega brata« okoli 60 dile-tantov in diletantk, samih Rušanov vseh poklicev, od preprostih kmečkih fantov in deklet dk) inteligence in jih v treh tednih pripravil za predstavo, ki ie vec-kakor vredna upoštevanja. Obenem je pa bila ta predsSa-va tudi proslava Jurčičevega jubileja rojstva. V ta namen je napisal ruški rojak, pesnik Janko Gl«6er kratek opis Jurčičevega življenja in dela. ki ga ie pred predstavo orečital pred tisocslavo množico poslušalcev g. Stani starejši. Strel v gozdu in udarec na gong (menda ie bila žaga) je naznanil pričetek predstave in pred nami se je pričela razvijati čisto neprisiljeno Jurčičev m Sornikov »Deseti brat« z nenavadno naravno kuliserijo Za pozoriščem vas. za njo dolina Drave, tam čez pa prekrasni obronki Kozjaka. čigar slikovitost barv v odtenkih njiv. vinogradov, travnikov, pašnikov, goe-dov in gozdičkov bi mogel posneti le resnični umetnik.
0 posameznih scenah in igralcih bi bilo t« težko pisati io potrebno hi bilo tudi či-
sto posebno, individualno merilo, lahko pa trdim, da je Sornikova dramatizacija ra Ruše in njih oder na prostem zelo Prikladna in da je tudi celotna predstava pokazala resno vnemo in silo Jankove režiserske roke. Vee tisto, kar pri diletantih moti. je skrbno zabrisal, da se ekorai nikjer ni opazilo, de 6e pa je. je bik) vidno komaj veščemu očesu. Skupinske scene, ki so pri diletantih najkočljivejše. eo to najboi i potrdile. Višek vsega ie pa bila Sornikova upodobi*^ desetega brata. Sornik ki ie grbast in si je za predstavo pustil nalašč rasti brado. Je igral tako resnično da bi mogel nastopiti na vsakem odru. Občudoval sem zlasti tudi njegovo mimiko in geste. Najboljši poleg njega je bil K rja val i Jankovega brata, lik, ki je res vreden pohvale. Pa tud5 cela vrsta drugih likov zasluži vee priznanje, kožarjev graščak. Koruzova Manica, Stanijev Kvas itd. In to brez pretiravanja. Ruški diletanti imajo tradicijo in jemljejo stvar nenavadno resno, kar so priznali tudi že mnogi kritiki, poklicni igralci, režiserji itd., kot Skrbinšek. Kreft. Tomaži č in drugi. Želimo le. da bi ruško letno gledališče ostalo in rodilo po našem podeželju obilo resnega posnemanja. __B. Reha*.
0 Heinrifhn Heinen ie iz^la pri Nouvelle
Revue Francaise ohfipžna studi«? Antonina Vallfntina z naslovom »Henri Heine«.
Češko gledališče » Brnn ie napovedalo za prihodnjo, sezono Krleževo »Ledoc in »V taborišču« (U logaru).
ljubezni, s katero so bili sprejeti. Izrazi, je apel, da bi kraljevska vlada sedaj, k« imamo z Bolgarijo trgovinsko pogodbo, pripravila teren za carinsko unijo s to državo. Na njegov predlog je zveza z občnega zbora poslala pozdrave sofijski zbornici.
V imenu trgovskega društva Merkur je nato govoril g. Albin Smerkolj, za njim pa v imenu mariborskega trgovstva predsednik Zveze trgovskih združenj v Mari-boru g. Ferdo P i n t a r, ki je poudaril, da je položaj našega trgovstva podoben položaju tistega, ki visi na stnmi skali nad prepadom ter vsak hip lahko omahne in zdrkne v prepad. Ni vsega kriza kriva. Kriza je dala le osnovno dispozicijo za obolenje, bolezen pa se da obvarovati. Nadalje je poudaril, da je pri nas zaradi politike Narodne banke postal nemogoč položaj, da leže v blagajnah zavodov stotine milijonov brezplodno. Kriza se ne da zdraviti samo s paragrafi in zaščitnimi ukrepi. Trgovstvo sedanjih davščin pri skrčenem prometu ne more nadalje nositi, kar dokazuje dejstvo, da je samo lani 5000 trgovcev in obrtnikov v Sloveniji opustilo obrate. Tudi banovinske davščine so v dravski banovini najvišje. V zvezi s postopanjem Prizada pri izvozu jaibolk v Nemčijo se je govornik z"asti izrazil proti monopolizaciji trgovine.
Gospodarske vesti
—	Žrebanje vojne škode 1. septembra. Na podlagi določb čl. 3 februarske novele k zakonu o izplačilu vojne škode se bo 1. septembra ob 9. dopoldne vršilo v oddelku državnih dolgov in državnega kredita ▼ Beogradu XV. žrebanje dobitkov loterijske 2-5 odst. državne rente za vojno škodo in sicer obveznice nove izdaje, ki so bile z t menjane za stare obveznice.
Borze
27. avgusta.
Na ljabljanski borzi so ofieielni devizni tečaji ostali danes skoro brez sprememb. Avstrijski šiling ie nadalje slab in notira v privatnem kliringu 7.96—8.06 (v ZagTebu promet po 7.98), grški boni pa notirajo 29.65-30-35 (v Zagrebu 29 zaključek). Angleški funti so v privatnem kliringu na zagrebški borzi znova popustili na 225, kar ustreza oficielnemu tečaju s premijo 31.9 odstotka (v beograjskem privatnem kliringu je bil zabeležen tečaj 225.70—227.30). Španske pezete pa so se v Zagrebu nudile po 6.05.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bil zabeležen nov znaten skok Vojne Škode, in sicer kar za preko 10 točk. Za kaso je prišlo najprej do zaključka po 349, pozneje pa po 355 (v petek po 341). Nadalje je bil promet v 4% agrarnih obveznicah po 4o in v 6% begluekih obveznicah po 61 ter končno v delnicah PAB po 215.
Devize
Ljubljana. Amsterd. 2300.96—2312.32, Berlin 1325.14—1335.94, Bruselj 796.91—800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 169.75 do 171.35, New York 3316.61—3344.87, Pariz 223.95—225.08, Praga 140.90—141.56, Trst 290.90—293.30 (premija 28.53). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 7.96—8.06.
Curih. Pariz 20.2025 London 15-3050, New York 302.25, Bruselj 71.90. Milan 26.29, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.65, Berlin 119.60, Dunaj 56.90, Stockholm 78-90, Oslo 76.90, Kobenhavn 68-35. Praga 12.7225, Varšava 57.90, Atene 2.9150, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.68. London 26.92. Milan 46.17, Newyork 530.67, Pariz 35.56, Praga 21.72. Curih 175.67. 100 S v zlata 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 345—350, 7°/o :n-vest. 71 den-, 8°/o Blair 67 bi., 7% Blair 57 den., 6% begluške 62-50—63, 4% agrarne 40—41.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
352—355,	za avgust 351 den., za september
353—358,	za oktober, november 352 den-, za december 353—362, 4% igrarne 40—41, 7% investicijsko 71.50 den., 7% Blair 57 denar, 6% begluške 62-^63; delnice: PAB 215 do 220, Šečerana Osijek 120 bi., Šečerana Vel. Bečkerek 750 bi., Trboveljska 70—78.
Beograd. Vojna ekoda 355—356 (355, 352), za september 355—357 (356, za dec. 358 den.), 7®/» invest. 72 den., 6% begla-ške 63.25—63-50 (63.50). za december 64.48 do 64.50 (64.25), 8°/» Blair 68 bi., 7°/» Blair 57.50—58.50, Narodna banka 4090—4120, PAB 216.50—217.50 (217.50).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 9.90, Ruše 7, Trboveljska 9-85, Alpine - Montan. 9.25. Kranjska industrija 4. Šečerana 14.50.
Blagovna tržišča
3IT0
-f- Chicago, 27. avg. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 103.50, za dec. 104.75, za maj 106.50; koruza: za sept 78.875, za dec. 80.75. za maj 83.375.
+ VVlnnipeg, 27. avg. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 84.50, za dec. 85.625.
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito neizpi emenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mleveki tarifi): baška 79/80 kg po 155 — 157.50; baška, 80 kg po 157.50 do 160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma šaha s kakovostno garancijo za avgust 147.50 — 150; moka: baška, »0< po 250—255. banatska »0< po 255 _ 260.
+ Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšenica baška okolica Novi Sad, srednje-baška, gornjebeska in gornjebanatska 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 106; baška. ladja Tisa in Begei 115 — 117.50; slavonska 104 — 106; sremska 102 — 104; baška in banatska. ladja Dunav 112.50 do 115 (vse nova. 79 kg. 2%). Oves; baški, sremeki in slavonski 62.50 _ 65; banatski
—	62.50: baški. ladja 68—70. Rž: baška 80 — 82.50. Jefnien: baški in sremski novi. 65/66 kg 102.50 — 105; baški iari, 67/68 kg 115 — 120. — Turščiea: baška 85—87; baška okolica Sombor 86 — 88; banatska 83 do 85; sremska. pariteta Indjija 85 — 86: baška ladja Šid 92 — 93; baška. ladja Tisa in Dunav 93 — 94 Moka: baška in banatska >0g« in >0gg« 180 - 200; »2« 160—180: »5« 140 — 160; »6« 120 — 140; »7< 105 do 110: »8« 105 — 107.50: sremska in slavonska >0g« in »0gg< 180 — 190: >2< 160—170: tO* 140 — 160: »6« 120 — 140; »7« 1(6 do 110: »8« 105 _ 107.50. Fižol: baški in srem. beli brez vreč. 2»/» 125 — 130. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 72.50—75; ba-natski. v jutastih vrečah 70—72.50, bašk5 ladja 80—82.50.
4- Bndimpeštanska terminska borza (27. t. m.) Tendenca za koruzo prijazna, za pšenico slaba Pšenica; za okt. 15.94 do 15.95, za marc 17.08—17.09; koruza; n »eot, 1L05—1U.0, za m«,] lLMt^ftV

Borba za pomladitev
Nova odkritja In novi uspehi Steinachove šole
Zparei »oče pomlajevanja«, dunajski profesor Steinach, in njegovi učenci so v zadnjih časih raziskovali učinke močno koncentriranega spolnega hormona, ki so ga pred nedavnim pridobili v čisti obliki. Že v svojih znamenitih eksperimentih s presaditvijo je prof. Steinach odkril odvisnost telesnih in duševnih spolnih znakov od delovanja klicnih žlez. Ta odvisnost se je pokazala najočitneje z umetnim spreminjanjem spola. Samice z vsajenimi samskimi spolnimi žlezami so kazale izrazito pemske spolne znake, samci s samičjimi flezamri so se vedli nasproti samcem ka-
kor samice. Dr. Kun, učenec prof. Steina-
cha je analiziral učinke čistega spolnega hormona in je ugotovil, da so ti učinki isti kakor pri presaditvah spolnih žlez.
To odkritje so poskusili uporabiti za odpravo ženske friigidnosti. V mnogih primerih je z injekcijo hormona ta namen res uspel. Čeprav ima frigidnost večinoma du-ževne izvore, se da normalno stanje doseči brez psihoterapije s hormonalnimi postopki.
Napredek v pridobivanju spolnega hormona pa je omogočil tudi nove uspehe v
zatiranju starostnih težav. Neki ginekolog je z močnimi injekcijami spolnega hormona odpravil neki 74 letni ženski srbenje, ki se pojavlja v starosti, a se je pri tem pokazal pomlajevalni učinek tega hormona tudi v delovanju njenih starostno okrnelih organov.
Steinach je zadnja leta s hormonskimi
injekcijami dokazal, da se da z njrimi pri živalih odpraviti tudi sterilnost, kolikor je te kriva oslabelosti kličnih žlez. Sedaj preizkušajo na Dunaju to metodo tudi z ženskami in uspehi so zelo veliki.
Bolgarski kralj med dijaStvom
Mednarodni geografski kongres v Varšavi

Tajno policijsko poročilo
Stavisky še vedno razburja francosko javnost
Pariški »Matin« je objavil izjavo, da mu >je mogoče podati vsebino tajnega poročila policijskega komisarja Guilleauma o Pnin-ceovi aferi. To poročilo prihaja do sklepa, da je treba domneve o samomoru ali roparskem umoru Princea zavrniti, samo hipoteza o političnem umoru je pravilna.
Ta vest pariškega lista je zbudila v francoski javnosti velik odmev. Spet so se začele polemike med pristaši domneve o samomoru in domneve o političnem umoru. Pravosodni minister Cheron je tisku poslal izjavo, v kateri pravi, da se preiskava o
Avstrijski kancelar optimist
DR. SCHUSCHNIGG,
ki se je po obisku svojega rojstnega kraja Rlve ob Gardskem jezeru, vrnil s svojega političnega potovanja iz Italije, je izjavil zastopniku pariškega »Tempsa«. da je prepričan o skorajšnji konsolidaciji evropskih razmer
Princeovi zadevi nadaljuje z vso skrbnostjo in objektivnostjo ter da predstavlja Guiileaumovo poročilo sarno del te preiskave. Družina umorjenega sodnega svetnika Princea je protestirala proti nekim trditvam tega poročila, a tisk zahteva odločno, naj se to poročilo uradno objavi.
Med tem je pravosodni minister vdovi Staviskega, ki je, kakor zna.no, v preiskovalnem zaporu ženske jetnišnice »La Pe-fcite Roquette«, dovolil, da sme videti svoja otroka. Za pet ur je smela ostaviti zapor, ne da bi jo spremljal kakšen organ javne varnosti. Otrokoma so, kakor smo opetovano pisali, povedali, da je oče odpotoval v Ameriko, a mati leži v bolnišnici. Vdova Staviskega ni hotela razdreti te pravljice. Iz zapora je odšla naravnost v neko kliniko, kjer si je dala obvezati nogo, kakor da ji je ta bolna. Šele potem so privedli otroka la njej.
Listi poročajo tudi to, da je začel eden izmed glavnih obtožencev v aferi Staviskega, njegov odvetnik Giboud-Rdbaud z gladovno stavko. Mož ne je in ne pije že več nego teden dni iz protesta proti zavlačevanju razprave. Njegovo stanje je zelo resno.
Dedič v mrličevi postelji
Svojevrstna goljufija poljskega kmeta
Po sedmih letih so odkrili na Poljskem primer goljufije, kakršnemu menda ni para. Do odkritja je pripomogla izpoved neke dekle na smrtni postelji.
V vzhodnppoljski vasici Vilag je umrl 1. 1927. bogat samec in ostavil svoje posestvo in vse imetje svojemu mlajšemu bratu. Bilo je sicer znano, da sta oba brata živela že več nego 20 let v razprtiji, a ker je sestavil oporoko zanesljiv notar, je ni mogel niihče ovreči. Pred kratkim pa je obolela neka dekla, ki je služila na tistem posestvu in ko je čutila, da se ji bliža zadnja ura, je izpovedala, da je pred sedmimi leti sodelovala pri hudi slepariji za dediSCino.
Mlajši brat je namreč z njeno pomočjo in s pomočjo nekega hlapca spravil umrlega starejšega brata takoj po njegovi smrti v sosedno sobo, se vlegel sam v njegovo posteljo ln dal poklicati nekega no-
€osyns in van der Elst v Bruslju
r
mmm

••S:.". - ' I -

'/Z :. Z-'	: S • \w. . v
5ftw\x-	, -.v
s. V.,:••*»<i^mJl < %
' r	^ mm
..	-x-. - i.
m "sžfS;?: ; :: i: 7
m	.
m, 6-
m- ■.
rJigZ^Z?- . -m


tarja. Pomoč dekle in hlapca si je zagotovil z denarjem. Notar obeh bratov slučajno ni poznal in goljuf je igral vlogo na smrt bolnega moža tako mojstrsko, da je notar le s težavo sledil s slabotnim glasom govorjenim besedam »zapustnika«. Tako je prišlo takrat do oporoke, ki je mlajšemu bratu priznavala vse pokojnikovo imetje. Komaj je notar odšel, so mrtveca položili v posteljo in mlajši brat je postal gospodar na posestvu.
Sorodniki, ki so bili talrrat prikrajšani, so gia sedaj seveda tožili in ne bo izgubil samo po krivem pridobljenega' posestva, temveč se pojde za svoj greh še pokorit za zamrežena okna.
Grozotna usmrtitev
Vso zanesljivost ameriškega načina usmrtitve z električno stolico kaže primer usmrtitve v Eddyvillu v državi Kentucky.
Po drugi sprožitvi električnega toka je zdravnik ugotovil, da obsojenec še vedno živi. Morali so električni tok vključiti Se v tretje in šele sedaj so nesrečnika usmr-tili.
Ta intermezzo je usmrtitev nekega drugega zločinca zakasnil za celo uro.
Izumitelj Kaplan umrl
V Unterachu ob Atterskem jezeru je umrl za kapjo profesor strojne gradnje na nemški tehniški visoki šoli v Brnu dr. Viktor Kaplan, izumitelj znane vodne turbine.
Kaplan se je rodil v MOrzzuschlagu ln je že 1. 1903 dobil meste na brnsld tehniški visoki šoli. Bilo mu je 57 let
Kakor smo že poročali, se vrši v Varšavi mednarodni kongres geografov. Slika kaže otvoritveno sejo. (Od leve proti desni:) PavlovakL Vouie, Charles Close, Hornv, de Martonnee, Jedrzejewicz, Roraer, Mecldng, Bianchi, d'Espinosa, Steese in Loth Jerzy
Ko je e dni kralj Boris otvoril neld dijaški dom, ao ga po končani svečanosti
odnesli v njegov avto
Italijanski manevri
Demonstracija za inozemstvo, ki naj bi se prepričalo o tehnični in moralni vojni pripravljenosti Italije
Letošnji italijanski vojaški manevri, ki eo se osredotočili v četverokotniku med Bologno, Forlijem, Firenzo in A betonski m prelazom, so dobili neko posebno politično noto z veliko uporabo vojske (100.000 mož), mnogih najvišjih vojaških poveljnikov in najmodernejših vojnih pripomočkov. Vodilni krogi so hoteli inozemstvu predočiti italijansko tehnično in moralno vojno pripravljenost in ni čudno, da so poleg vseh vojaških atašejev v Rimu povabili na kraj manevrov še 12 inozemskih
obsegal dva dni, so se začete sovražno*! a
spopadi obmejnih kordonov, v katerih, zaščiti so se zbrale vse ob meji ustaljene divizije, kakor tudi vsi, v nekoliko urah pripravljeni oddelki milice, k arahin ijerjerv, carinikov in drugih enot, ki se dado na hitro mobilizirati. Posebno važnost so polagali na to, da se zbere na meste fim prej tako zvana »hitra divizija* iz motoriziranih čet, konjeništva, kolesarjev ln tei. ke ter lahke artiljerlje na konjih. Izvldno službo opravljajo izključno letalci.
Žrtev lastnega izuma
Te dni smo poročali o nesreči, ki se je primerila v laboratoriju za izdelovanje strupenih plinov v fortu Aubervilliers na Francoskem in zahtevala človeško žrtev. O tem poročajo sedaj podrobneje:
Mladi francoski kemik Roger Gaillard, ki je štel komaj 23 let, je izumil tako hud strupen plin, da more človeka usmrtiti v eni sekundi. Piin se izdeluje v tekoči obliki. Gaillard je vršil poskuse ž njim v ke-mičnem vojnem laboratoriju omenjenega forta pri Parizu. Iz laboratorija so nosili plin v velikih steklenih balonih v skladišče, ko je začel na dvorišču iz nekega balona hipoma uhajati. Takoj so ukrenili vse potrebno, Gaillard pa, ki je bil v bližini bar Iona, je nekaj plina že vdihnil. Utegnil je okoli stoječim še zaklicati, naj si nataknejo plinske maske, potem se je zgrudil. Spravili so ga takoj v bolnišnico. Tu si je navidezno opomogel, a ponoči ga je spet napadlo in je umrl za oslabelostjo srca.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Tanki italijanske vojske med manevri
vojnih misij (skupno je dospelo v glavni stan 60 inozemskih častnikov) in cela vrsta tujih novinarjev. Italijanski listi sami so tem vežbam rezervirali celo prvo stran in še več.
Vodstvo manevrov je hotelo pokazati vojno med dvema državama, ki sta se zaradi medsebojne napetosti že dolgo in dobro pripravljali nanjo. Meja med obema državama je bila zamišljena preko toskan-sko-emilianskega Apenina od morja do morja. »Rdeči« naj branijo »modrim* vdor v svoje ozemlje, ki leži severno od te namišljene mejne črte, ravnino na obeh straneh Apenina so tako močno utrdili, da je mogoče samo v gorovju izvesti prodor v severnovzhodni smeri v ravnino reke Pada. Obe vojni sili sta prilično izenačeni, tako da nimajo modri kot napadalna sila nobenih posebnih prednosti tn je odvisno samo od spretnosti obojestranskih vodstev, da-li se bo vojna vršila kot premična ali položajna vojna.
Manevri so se razdelili v dva dela s presledkom enega dne. V prvem delu, ki je
Modri sc takoj začeli z ofenzivo, da ±r-boljšajo svojo strategično linijo; rdeS so v glavnem držali svoje postojanke, a so sa proti važni točki Futašksga prelaza vendarle počasti rinili naprej. »Hitra dbvboja« modrih se približa z motoriziranimi deH, tanki in artOjerijo sovražniku, dočim ostanejo kolesarji in konjeniki v rezervi. V tej fazi se izvrši akcija napadalnega oddelka s strojnicami rta. sovražne čete. Prvi del manevrov se zaključi s premočjo modrih, ki so z ojačenji izenačili tudi tejgube ozemlja ob Futaškem prelazu tn doaegfi strategiični položaj, ki omogoča splošni napad. Presledek med koncem prvega dela in začetkom drugega bi trajal v resnem primeru nekako sedem dni in bd rabil za pripravo vseh razpoložljivih vojnih sfl za glavno bitko.
Izven pravih manevrov se je Izvršila vrsta manjših akcij, kakor v noči do dneva, presledka letalski napad na Bologno. Napad je bil razdeljen v štiri podrobne napade in od teh so tri ocenili kot uspešne.
Duhovnik samomorilec
Na londonski glavni postaji Charing Crosa je skočil pod vlak in je ostal na mestu mrtev mlad človek, v katerem so potem dognali anglikanskega vikarja Edwar-da Manila. Samomor je izvršil iz gneva nad tem, da ga zaradi slabega zdravja niso poslali kot misionarja v Afriko, kakor si je sam želel.
Mladi duhovnik je deloval zelo uspešno. V domačem kraju je prej zelo neznatno cerkveno občino dvignil na 3000 duš, tako da so morali pričeti z graditvijo nove cerkve, za katero je nabral tudi sam okrog 50 milijonov Din. Dograditve te cerkve ni več učakaL
Osem dni v ledniški razpoki
Iz Chamonixa poročajo, da je neka rešilna kolona po osemdnevnem iskanju odkrila na dnu 18 m globoke ledniške razpoke nekega pariškega alpinista, ki bdi ponesrečil med turo na Alguilie des Granda Charmoz.
Mož je bH še živ, a je imel eno nogo zmrznjeno.
Cel teden se je hranil s skopim živežem, ki ga je ime pri sebi, ln eno svečo.
Na bruseljskem letališču so sprejeli poleg oficielnih zastopnikov »atratosferna junaka«
tudi sorodniki in prijatelji
Cerkve na Dunaju
Neka dunajska magistratna statistika pravi, da je bilo lani v tem mestu skupaj 436 cerkva in kultnih zgradb. Katoliki so imeli 142 cerkva in 190 kapel, evangeliča-ni 6 cerkva in 5 kapel, pravoslavni 3 cerkve in 1 kapelo, starokatoličani isto toliko, Žid je pa so imeli 85 svetišč in molilnic.
Gibraltarsko ožino preplaval
Podčastnik britske mornarice WiUiam Brewer je preplaval morsko ožino iz Gibraltarja do Algedraaa. Progo, ki meri 5 milj, je opravil v 204 minutah. Pred njim je poskušalo že več plavačev to podjetje, a ao ga morali zaradi močnega toka opustiti.
Otroka živega zakopala
Pri neki žagi v Lipnjci na avstrijskem Štajerskem je neki delavec zagledal otroške nožice, ki so mol al e iz zemlje. Otroka, novorojenčka, je hitro odkopal in mu vzel iz ust šop trave. Spravili so ga takoj v bolnišnico, kjer ao mu rešili življenje. Za nečloveško materjo, M si je hotela na takšen način rešiti otroka, ni še nobenega sledu.
ANEKDOTA
Riehard Strauss, še popolnoma neznan, je sedel s svojim najboljšim prijateljem L.udwigom 'Riuillejem in nekaterimi drugimi prijatelji v kavarni. Govorili so o Beethovnovi »Drugi«, ki jo je bii Stranss v tistem času dirigiral. »Sijajna stvar, a končno le nemoderna,« je menil Ttouflla, ki je takrat malo koketiral z revolucionarnostjo. »Ah, če bi jaz lahko postal kdaj tako nemoderen!« je odvrnil Strauss.
VSAK DAN ENA
Sreča v pušfiavi »Pomisli tovariš, našel sem zlatnik!«
{pJudgsc)
Naše zadnje straže
na Jadranu
Bttdva, Bar, Ulčinj — zanimivosti južne riviere
		mg^mm
H mmMMMkmmSSi		Mili ilililll ...... s
Pogled na Stari Ulčinj s trdnjavo ob morju
Poslednji del naše revšere, obala od Boke
Kotorske "do izliva Bojane v morje, hna za jadranske izletnike čisto poseben, eksotičen čar. Obala je zajedena zdaj v strmo skalovje, zdaj trsi oče na v poftrogu v zalive, v njih pa Me starinska mesteca, čudovita po svoji romantični legi, slavna po svoji zgodovini, pred stoletji skoro propadla in umirajoča na ruševinah. danes v novem postanku, z vsemi pogoji, da si zagotovijo gospodarski obstanek in primamijo letno na tisoče stalnih in potujočih gostov.
Bud v a. Bar, Ulčinj — še pred nekaj lete smo sodili o njih, da so to kakšna zanikrna, zasteničeoa naselja, ostanki nekdanjega gusarskega divjaštva in umazane turške uprave. Zadnja leta pa je sloves o lepotah teh krajev prodrl tako krepko, da je naša iužraa riviera ne samo zaslovela v inozemstvu, temveč da so tudi izletniki iz Jugoslavije vedno boli pogosti. Čudno, mar ne? 2e se je storilo marsikaj, a trata bo storiti še to in ono, kar je neobhodno potrebno za civilizacijski dvig in tujski promet Le na ture same ne bo treba čisto nič popravljati.
Nova cesta, drzovito speljana od Ceti-nja na Budvo, je ta biser našega Jadrana odkrila svetu v čisto novi luči. Sam novi dvorec v zalivu Petro vcu, ka ga ie tam dala zgraditi naša kraljica, je jamstvo lepot teh krajev. Tako je popotnik, ki si je ogledal Budvo, po prvem presenečenju po-ln zadoščenja, da je vendarle Dubrovniku našel par nižje doli na jugu. Vse bolj radoveden pa postaneš, ko se ladja pomika dalje ob visokem črnogorskem obalnem bregovju, polnem skalnate divjine in mlačno zelenega južnjaškega grmičja.
Ladja se bliža pristanišču v Baru. Poglej. to ni zapuščena vas, marveč je vse tako nekam novo: že samo pristanišče je lepo u-rejeno. Zadaj v gričevje onkraj ceste nasto neke ponosne bele hiše in streljaj daleč v.zalivu je Meno mestece, da si. ga človek z zadovoljstvom ogtleda. Posedei. bi. tam v senci kavarne. Ali številni avto-' taksiji vabijo s seboj — kam? I mi, v stari Bar. Temperamentno, kakor je to običaj pri sinovih juga, se je treba pogoditi za niizko ceno. In avto zdirja po široki beli cesti in se mahoma znajde v veličastnem oljčnem gaju, ki mu ni in ni kraja Blizu 70.000 ali koliko olik razteza tu daleč naokrog svoje stare korenine v skopo zemljo. Slavna je barska industrija olja. Ali že je zadnji če s, da se nasadi obnovijo. Stara drevesa so dala in doslužila svoje.
Za ovinkom se znajdemo v starinskem, še danes skoro čisto turškem mestecu. Ruševine nekdaraze tureške trdnjave nain sicer pričajo o propasti osmanske oblasti, a potomoi nekdanjih priseljencev ostanejo zvesti najvišjim zapovedim preroka: so dobri državljani in mnogo bolj pravoverni muslimani, kakor oni, ki jih je moderniziral Kemal paša. Kako vam je živo na čaršiji, kako mikavne so pristne turški prodajalne na ulici! Za pokušnjo kupim za po-l dinarja proje in Turčm mi odreže takšen kos teh pečenih koruznih žgancev, da se ustrašim in pobegnem nizdol po čaršiji. Kakor le še malokje v Evropi nahajajo tod bule in zagrnjenh obrazov z neugnano žensko te do vednostjo poškilijo za tujci. A efendije postajajo jn posedajo natanko po zgiledu nekdanjih turških veljakov; košate brke imajo namazane, da se jim svetijo kakor oranže, a prsi jfi«m dičijo črnogorska odlikovanja-
Vse bo?J umerjeno vetim peljati šoferju
mzaj skozi oljčni gaj. Saj to je kraj, kjer ima človek kaj videti in prsi slastno zajemajo mehki, topli zrak. Poglejte, kako se od pristanišča pne ozkotirna železnica v gostih vijugah med eksotičnem zelenjem! Vzpenja se na prelaz Sutorman, od koder na drugi strani zdrvi nizidol do V^rpazarita na Skadarskem jezeru. Notbene druge napake nima, kakor to, da je še vedno v italijanskih rokah. Nič čudnega: tudi tiste lepe hiše ob pristanišču so italijanske, lastnina ne vem kakšne privilegirane plovne družbe. Ljudje ne šepetajo, marveč glasno povedo. da so uradniki
Sirena tuli zategto, dvakrat, trikrat Nastopimo poslednjo postajo poti ob našem Jadranu. Dve uri traja vožnja, dve uri ob čereh in bregovih, kjer ob siJG menda ni pristanka in zavetja. Proti Italiji pa se v nedogled širi morje, v globino in daleč počez razsvetljeno od žgočega solnca. da je kakor samo olje in živo srebro. Slednjič na koncu skalnate verge, na rtu, ponujenem v morje, obupna sljka, prikazen iz srednjega veka: na vsem rtu, na vsem tem hribu so razipadrle hiše, okma kakor očesa slepcev, vse mesto kakor rjavo pogorišče.
To je stari Ulčinj, nekdanje slavno trgo-višče. že v rimskih časih sloveča kolonija Olcimum. V srednjem veku so ga utrdili grški graditelji, kakor je to velela kuegimja Jelena Balšičeva. Ali pozneje so udarili gusarji. in danes je staro mesto skoro en sam kup razvalin. Ni več sledu razkošnih dvoran lepe kneginje. Le še podzemski hodnik vodi k morju, od koder so se hranili, kadar je sovražnik po kopnem udaril
na tndmjavske zidove. Nekaj turški rodovin pa menda še prebiva po hišah starega mesta. Ko se ustavlja naša ladja zunaj na morju, vidimo, kako se goji po zidovju sprehajajo neke bele prikazni, Turkmje.
(Tedaj takole: v Baru najprej prehod iz novega v staro mesto, v Ulcinju pa najprej uzreš stare ostanke in se ti šele pred zalivom pokaže novi Ulčinj. Zaliv, v polkrogu globoko zarezan, je tako plitek, da vrže količkaj večja ladja sidro tri streljaje daleč zunaj na morju. Že so prihiteli k njej čolnarji, da izkrcajo potnike. In financarjd so vmes, na prvi pogled sipoznaš Slovence med njimi. Kakor da smo zašli v čisto iztočni svet, takšni so ulcnjski čolnarji: krivonosi Turčinj. pohlevni Arnavti io trije, štirje pravi zamorski fantiči, potomci nekdanjih haremskih čuvajev, ki so jih bili turški veljaki kot sužnje privedli s seboj naravnost iz Azije. Brrr, kar strese človeka, ko vidi, kako polno natovorijo potnikov v svoje čolne. O, jaz se vsedem v mo-torko. Ena sama je na razpolago, pa kakšna! KI i>u kom os Turčin čepi ob nekakšni pečic] ali motorju, priliva nafto ali kaj, da smrdi kakor sam zlodej. In vendar nas ■srečno priči jazi do brega. Hvala Bogu, brez eksplozije!
1 Resnično, kako čudovito raznolik je ta naš južni svet.
Natanko v sredini za zalivom pa je lična gostilna in na njej stoji zapisano: Marija Zaletel. Kar nas je Slovencev, posede-mo sipredaj v senci drevesa in prijazna gospa nam na moč ljubeznivo streže, česar si le moremo poželetj ob take-m dnevu: z brizganci iu duhtečo črno kavo. Ves radosten ji gospod Rasto kakor sestri položi desnico okrog vratu:
— Za božjo voljo, gospa, kako ste se pa Vj semkaj zaleteli?
'— Ja, Sa sem srečo iskat Pa nisem
začela v Ljubljani, marveč na najdaljšem koncu Jugoslavije. Vidite, zaenkrat sem ta ostala, saj se da kar živeti.
Ogromna plaža s širokim robom same fine mivke m daleč plitkim morjem, na levi hrib z idiličnim gajem, mnogo solnca... o, za dobro hrano in za snažno ležišče v mesta poskrfji gospa Zaietelova, — aH se ne odpira vidik bodočega vabljivega letovišča, še bolje: zimovišča? Ti kraji zime ne poznajo.
Kakor v soteski, se polagoma dvjga v klanec, leži novi Ulčinj. Devet muslimanskih mošej govori o tem, kakšna je večina-Med bornimi muslimanskimi hišami so lepo urejene domačije črnogorskih družin. Trgovinice so dobro založene, ljudje v njih od sile postrežljivi in pošteni. Razen črnogorskih in drugih noš so posebno slikovite malisorske. Ženske imajo smolasto črne ia-se, ostrižene kakor Lia de Putti in njihova krila so krojena izrazito po zvočasti modi-Izpod poševnih črnih obrvi potbliskavajo zapeljive oči, v koščena Mca je zarezan smehljaj, da se zobje blestijo kakor naj-belejša slo no vina.
—	Gospoda moja, nam pravi zastaven črnogorski domačin, ki nas spreurija vso pot, — nikjer ni tako poštenih ljudi, kakor v teh naših krajih. Samo Malisori — oni katoliki — nu, kaj bi jih opravljal] Mak> bolj dšvje žive.
—	Malisori? — se Je začudil eden iz naše družbe. — A kakšni so potem Veliki Sori?
V smehu smo v tem prišli na vrli klanca Ln od tam se nam je odiprj razgled tja doli do nove solarne, do Bojane, do hribovja, ki divje in gosto sega v Albanijo. In ob samem pogledu na prostrano polje in na moderno solarno, ki bo letno dobavljala toliko vagoinov soli, je kaj očitno, kaj je še treba storiti, da se bo naš skrajni jug na Jadranu razcvetel. Asanirati je treba ufc njsko polje, kjer je na milijone komarjev. Pridobljenih 'bo nad 1000 ha plodne zemlje in premagana bo malarija. Zvezati je treba mesto po lepib cestah z zaledjem in uredlitj pristanišče, ki bo služilo ne samo za solarno, temveč tudi za pristajanje velikih parnikov. Ako bi brli zadnjih deset let potrošili tiste denarje, ki jih je država izdala za ozdravljenje malarije in pokončava,™ e komarjev, rajši za melioracijo zemljišč, bi bil Ulčinj že danes zdrav in na konju.
Večer se je približal. Kakor zjutraj ob vzhodu, tako je tudi zvečer morje pred Ufciniem polno bajno lepih odsevov. Z mi-naretov se oglašajo hodže. Prepolni potnikov. ki le molče strmimo nazaj na starinsko mesto, obsijano od tonečega sobica, se zibajo čolni ob enakomernem pljuskanju vesel proti ladji, ki bela in spočita čaka na nas. Trikrat zatufo' sirena in potem krenemo v nepopisno lep, zlato in modro ožar-jen večer.	n.
O R
Balkanske igre v Zagrebu
T
Nekoliko pripomb k nedeljskim tekmovanjem, ki so pokazala lep napredek lahke
atletike balkanskih narodov
Zagreb je imel v soboto in nedeljo največje športne manifestacije, ki so bile sploh dosedaj prirejene v naši državi.
že sobotna impozantna športna manifestacija je razgibala ves športni in j>ne-sportni« Zagreb tako, da se je v nedeljo z upravičenostjo pričakovalo rekordno zanimanje. Celo pričakovanja največjih optimistov so bila prekoračena! Jugosloven-ska lahka atletika je triumfirala. Pridobila si je ogromno množico novih pristašev in lahko rečemo, da so se lahki atletiki v naši država z balkanskimi igrami otvorila nova vrata v lepšo bodočnost in napredek.
Tudi vse jugoslovensko časopisje je storilo svojo polno dolžnost! Posvetilo je pripravam in samemu tekmovanju največjo pozornost, vložilo je največ truda, da razgiba širše mase in je v polni meri tudi uspelo.
Tekmovanje samo je bila revija najboljših, navdušenih lahkoatletov pionirjev iz
vseh balkanskih držav. Mnogim je bila sreča bolj naklonjena, nekaterim manj, toda vzlic temu je vsak posameznik vložil vse svoje znanje, sile in energijo, da v plemeniti borbi čim častnejše zastopa barve svoje države. In ravno ta višek borbe je ona notranja tajna sila, ki je priklenila vso navzočo množico na sebe in jo razgibala do delirijuma, ko so naši reprezen-tanti zmagovali, ki pa je ravno tako z največjim navdušenjem pozdravljala, tudi zmage reprezentantov ostalih balkanskih držav.
Ker dosedaj objavljeni suhi rezultati niso v stanju nazorno prikazati veličino tekmovanja samega, smatramo za potrebno prikazati v par vrsticah samo tekmovanje ki je bdlo otvorjeno
s predteki na 100 m.
Izenačenost tekmovalcev je pričala, da se bo glavna borba vodila med obema Ju-goslovenoma Bauerjem in Kovačičem, obema Grkoma Lambroujem in Mantikasom 'ter Rumunima Kovaciem in Crum Iones-cuem. V prvem predteku je po odlično uspelem startu Kovačič takoj v vodstvu — uspešno mu sledi le Grk Man tikaš. Kljub temu, da ni Kovačič razvil do cilja vseh svojih sposobnosti, zmaga v odličnem času (10.9). Drugi predtek pa ne uspe popolnoma. Rumun Kovači in Grk Lambrou startata predčasno, toda starter pokliče nazaj. To /znemiri Bauerja, ki v ponovnem startu zaostane, toda v efektni borbi se prebije V viSino obeh močnih nasprotnikov. Sodniški zbor aoloči vrstni red: prvi Rumun Kovači 11.1, drugi Bauer z istim rezultatom, Grk Lambrou malenkost za njima.
Naslednja disciplina,
met diska,
ni nudila nobenih izgledov, da bd naša reprezentanca zasedla placement v zgornji grupi, ker je bilo znano, da je Rumun Ha-valetz nekoliko dni pred balkanijado postavil novi rumunski rekord z rezultatom 47.17, Grk SyHas pa je v tej sezoni beležil ogromen napredek, kajti dosegel je tudi odličen rezultat in novi grški rekord (45.75 m). Toda nastopajoči atleti so gladko ovrgli naše pričakovanje, da zasedemo tretje in četrto mesto, šanse sta nam po-
kvarila oba bolgarska zastopnika, ki sta na tem tekmovanju prekosila sama sebe. Kot prvi je nastopil naš Kleut, ki je vrgel disk 42.52 m. Rumunu Havaletzu uspe met približno 4,1.50 m. Turku Veysiju isto-tako. Drugi Rumun Fritz, Albanec Lyko-ka, Grk Antypas so daleč zadaj. Našemu reprezentantu prof. Ambroziju met ne uspe. Disk leti zelo nizko in pade na m»r-ki 38 m. Nastopi Bolgar Gančev. Kratek in silovit sunek sledi in že preleti disk balkanski, bolgarski, turški in albanski rekord ter se zapiči v bližino jugoslovenske rekordne zastavice! Ni se še polegla burja navdušenja, ko gledalci zastrmijo nad obratom in strelovito hitrostjo diska, ki preleti vse rekordne zastavice, tudi ru-munako (47.17!) in se zapiči v bližini 48 metrov linije! Ta uspeh navduši vso maso, naša dva in večino ostalih reprezentan-tov pa spravi iz ravnotežja, zaradi česar mečejo nesigurno in ne morejo več prekositi svojih prvih metov. Edini Rumun Ha-valetz, zavedajoč se svojih sposobnosti, je trden. Drugi met mu je odličen! Disk se zapiči v bližino romunskega rekorda in okoli 80 cm za Syllasovo marko (46.72)!. Gd tu naprej se vrši samo borba med Syl-lasom in Havaletzom. Syllas odličnejši in tehnično boljši prekosi še dvakrat svojo zastavico in doseže krasen rezultat 48.52 metrov, ki ga uvršča med najboljše svetovne metalce! Met diska konča z pozitivno ugotovitvijo: novi grški, bolgarski, turški in balkanski rekord, ki so ga prekosili trije tekmovalci.
Tek 800 m.
Ta tek je končal z uspehom za naše barve. Kljub slabi prvi rundi in veliki borbi za mesto, v kateri sta oba naša zastopnika potisnjena v ozadje, zlasti mlajši žor-ga, se je finish razvil v dramatično borbo, ki je končala s polovičnim uspehom za grške zastopnike. Nikhagi je bil za spoznanje drugi, dočim se je žoriga v zadnjih 300 m odlično prebil, silovito porinil v ozadje vso ostalo polje in se do cilja na 4 m približal vodilni skupini obeh Grkov in našega Nikhazija.
Skok v višino.
Borba šestih enakovrednih nasprotnikov, ki so vsi letos beležili rezultat 1.80 m. Dr. Buratovič, lažji in sigurnejši, gladko preskoči 1.80 m, dočim se mora težji in zaradi mehkega terena nesigurnejšd Martini spustiti v borbo za placement z ostalo pe-torico, ki so vsi preskočili 1.75, ln se zadovoljiti s četrtim mestom.
Tek 10.000 m
se Je vršil v znamenju suverene nadmočl obeh Grkov. Bolan Bručan je odpadel že po petem kilometru, najžilavnejšl Rumun Manea pa po osmem. Lep placement je dosegel Starman, ki je prestal med tekmovanjem hudo krizo in zasedel peto mesto.
Med kopja
se je vrSU zopet v znamenju nadmočl obeh Grkov, šele v zadnjih metih je uspelo Ko-vačeviču vriniti se na tretje mesto, dočim je drugi naš zastopnik, Nikolič, zadovoljil tfelno z zasedbo šestega mesta, nikakor pa ne s stilom in slabim rezultatom.
Spored festivala slovanskih plesov
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. VeL kraljice Marije
Sreda, 5. septembra ob 30.: Slovanski plesi. Simfonični koncert opernega orkestra v Filharmonični dvorani.
Četrtek, 6. ob 30.: Ce&a selška svatba. Izvaja Narodopisna společnost iz Plzna. Operno gledališče.
Petek, 7. ob H7-* Slovanski plesi na sokolskem telovadi-šču poleg velesejma. Raj pod lipo pri Ziljanih. — Rusalija (Gjevgjelija). — Istrsko kola Šumadijsko - resavsko -levačko kolo (Duboko pri Jagodini). Kolo z otoka Krka (Dobrinj). Črnomaljsko kolo. — Ob 20.: »Mala Floramy«, opereta v opernem gledališču (dalmatinski plesi).
Sobota, 8. ob pol 11.: Sprevod narodnih noš. — Ob 15.: Slovanski plesi na sokolskem telovadišču poleg velesejma. Bolgarska kola (Sofija). — Ples iz okolice Trsta. Baranjsko kolo (Beli Manastir). — Bunje-vačko kolo (Subotica). — Kajkavsko kolo (Lupoglav). — Moreška (Korčula). Med plesi monstre koncert Hubadove pevske župe (300 pevcev in pevk). — Ob 20.: Premiera operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, operno gledališče. (Slovaški plesi).
Nedelja, 9. ob pol 11.: Promenadni koncert v Zvezdi. Skup narodnih noš. — Ob
15.: Prodana nevesta s sodelovanjem Narodopisne společnosti v Plznu na letnem gledališču v Tivoliju. — Ob 19.: Slovanski plesi na sokolskem telovadišču poleg ve lesejma. Adlešičko kolo. — Poljski plesi (Zakopane). — Kolo iz skopske Črne gore (Skoplje). — Slavonsko kolo (Andrijevci pri Brodu). — Braničevsko-šumadijsko kolo (Požarevac). — Kumpanjija (Blato na Korčuli).
Ce bo slabo vreme, se bodo izvajali slovanski plesi v unionski dvorani. Zato je na vsaki vstopnici za sedež označen tudi sedež v unionski dvorani.
Finale 100 m — vSek tekmovanja.
Po treh neuspelih startih, ki so jih zakrivili oba Grka in Rumuna, so bili vsi razburjeni, med njimi tudi starter. Zadnji start je uspel, toda v škodo obeh naših, zlasti Kovačiča, ki je v startu obtičal in izgubil okoli 2 m. Borba Kovačiča in Bauerja v polju je bila občudovanja vredna. Bauerju uspe v samem cilju za las prekositi ostalo polje, Kovačič je morda tudi za spoznanje bil za njim v isti vrsti z Rumu-nom Covacijem in Grkom Lambrujem.
Zaključek tekmovanja.
Štafeta 4X400 m je v znamenju borbe med Jugoslavijo in Grčijo, v kateri je vsak naš tekač pokazal nadmoč nad posameznimi Grki. Nerazumljiva pogrešita enega sodnika, ki je za trenutek zadržal grškega finalista, Je povzročila, da se bo ta borba med našimi in Grki ponovila. Naši tekači pa bodo brez dvoma tudi pri ponovitvi, v sredo, ponovno pokazali svojo superior-nost
Kolesarsko državno prvenstvo
V	nedeljo se je na tradicionalni progi Ljubljana—Zagreb vršilo seniorsko kolesarsko drž. prvenstvo. Nastopilo je 22 kolesarjev. Ob 6. 10 je bil start pri mitnici na Dolenjski cesti v Ljubljani. Proga je bila po Dolenjskem prav dobra, kjer so se zlasti odlikovali naši orožniki, ki so skrbeli za red. V področju Bregane je bilo v tem o žiru slabo, v Samoboru pa spet odlično. Tekmovalci so se držali ves čas tesno skupaj. Pred Kostanjevico je imel defekt dosedanji državni prvak Grgac. Drugih defektov ni bilo. Dolgo časa je bdi na vodstvu Ljubljančan Oblak in se je splošno pričakovalo, da bo dosegel prvenstvo. Ljubljančan bi se vsekakor lahko plasiral na prvo mesto, vendar so v Zagrebu cilj pomaknili 700 m bližje, kakor je bilo prvotno določeno in je to predvsem zmotilo naše dirkače. Končni rezultati so bili:
1. Piket (Gradjanski, Zagreb) 4:453, 2. Oblak (Primorje) 4:45.4, 3. Faninger (Gra-djanski) 4:45.4,60, 4. Grgac 4:45.4.8, 5. Ljubic (Zagreb) 4:45.5, 6. Davidovič (Zagreb) 4.45,6, 7. Abulnar (Hermes, Ljubljana) 4:45.6,2, 8. Kose (Zagreb) 4:45.7. 9. Brezo-vič (Zagreb) 4.45.8, 10. Gartner (Ljubljanica, Dobrunje) 4.45.10/ 11. Ivkovič (Zagreb), 12 Saibrl (Zagreb), 13. Gregorič (Disk. Domžale).
Fiket je prišel na cilj s svojimi zadmj5-mi močmi popolnoma izčrpan, tako da so ga morali podpirati, dočim ko sta. oba ljubljanska vozača bila popolnoma čila.
Če bi bili ljubljanski vozači nekoliko bolj taktični ter bi se medsebojno pravočasno sporazumevali, bi že letos lahko prišlo državno prvenstvo v Ljubljano.
Po končanih dirkah je bila razdelitev nagrad, katere so se udeležili tudi grški in bolgarski časnikarji, ki eo se zelo pohvalno izrazili o našem kolesarskem športu.
Kako fe Ilirija postala najboljši plavalni klub v državi
V	nedeljo se je z ju morskimi tekmovanji v Dubrovniku končalo letošnje plavalno prvenstvo Jugoslavije. Kakor smo že poročali, je ljubljanska Ilirija postala najboljši plavalni klub v državi, čeprav m povsod zasedla prvega mesta. Ocenitev za placement v državnem prvenstvu se določi po t*Vo imenovani šeričevi tabeli, po kateri je končno stanje naslednje: (prva številka pomeni točke v seniorskem plavanju, druga v waterpolu seniorjev, tretja v skokih seniorjev, četrta v skokih juniorjev, peta v jtsniorskem plavanju, šesta v vaterpolu juniorjev m zadnja skupno število točk. Ilirija Jug
Concordia Jadran Viktorija KSU Hašk Bob
Po Šeričevi tabeli se računa prvo mesto s 13 točkami, druga z 8, tretje s 5, četrto s 3, peto z 2 in šesto z 1 točko. Te točke veljajo za skoke. Pri plavalnih tekmovanjih pa dobijo klubi trikrat toliko, pri vaterpolu pa dvakrat toliko točk. _
V	boljše razumevanje navajamo kot primer Ilirijo. Plavanje seniorjev prvo mesto 3 X 13 = 39, waterpok> seniorjev drugo mesto 2 X 8 = 16. skoki s^orjev in juniorjev, obakrat prvo mesto 13 +13 = 26, drugo mesto prvenstva juniorjev 3 y g _ 24 in tretje mesto v vaterpolu juniorjev 2 X 5 = 10, skupno 115 točk
Naj še omenimo, da je Ilirija eduni Jelub v državi, ki se je udeležil letos vseh šestih plavalnih prvenstev.
Laskav poziv našemu spOrtnikn. Te
dni je prejel ŽŠK Hermes povabilo, naj se njegov dirkač Starič udeleži mednarodne motociklistične dirke v PragL G. Starič je povabilo sprejel ter bo v Češkoslovaški gotovo dostojno reprezentiral našo državo. Nekaj dni pozneje pa bo nastopil na dirkališčnd dirki v moravski Ostnavi.
39	!6	13	13	24	10	115
15	26	_	_	39	26	106
9	-	-	_	15	4	28
	—_	_	.—.	9	16	25
24	-		_	—	—	24
6		8	8	—.	—	22
3	10	_	_	-u	—	13
			—.	6	4	10
Koturaški podsavez »Ljubljana«. Redna seja upravnega odbora podsaveza danes ob 20. v posebni sobi pri »Amerikancu«.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za ligdno skupino. Zemljak gotovo. Po treningu sestanek. Trening vseh ostalih nogometašev v sredo in petek, in sicer juniorskih skupin od 15. do 17., prvega moštva od 17. naprej.
Gostovanje ŽSK Hermesa v Šoštanja. Dne 2. septembra bo v Šoštanju športni dan, katerega se udeleži tudi nogometna sekcija ŽSK Hermesa. Ker je Šoštanj lepa izletna točka, organizira klub avtobusni izlet ki se ga lahko udeleže vsi, ki bi radi lep dan preživeli v prijazni Savinjski dolini. Vožnja tja in nazaj stane 40 Din. Prijave sprejema Spectrum dd., Celovška cesta 81, telefon 23-43.
2SK Hermes. (Uprava igrišča.) Danes ob 19.30 seja odbora upTave igrišča pri Beliču.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. 22. avgtf*ta 1934.)
Odobrijo se prijateljske tekme Rapid : Olimp 2. septembra v Celju, Rapid : Atle-tik SK 16. septembra v Mariboru, Maribor : vojaški team Maribora 26. avgusta v Mariboru, železničar : SK Celje in železničar : Svoboda, Varaždin, obe 2. septembra v Mariboru, SK Hrastnik : SK Šoštanj 26. avgusta v Hrastniku. Naknadno se odobri odigranje mednarodne tekme Mura : Austria, Gradec, 19. avgusta v Murski Soboti.
Rezervira se termin 2. september Amaterju, Trbovlje, in SK Hrastnika sa proslavo kluba.
Iz seznama verificiran* igralcev se Črtata Haberl Valter in KOnčan Joetg, oto« Olimp.
Pozivata se Svoboda, Tržič, tn SK Kamnik, da takoj predložita svoje igralce za predpisanih tiskovinah, enako todi Gorenje. — Tajnik n Novak.
-(Seja k. o. 23. avgusta 1934.)
Navzoči: Kralj, Logar, Božič, Galof, Ko-sirnik, Tršan, Grabrijan, inž. Kuljiš, Tomšič. Kaznuje se po § 31 k. p. zaradi prestopka po § 30 k. p. Josip Habiht, Svoboda, s 14 dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 8. septembra 1934. Kaznuje se po §§ 30 in 36 v vezi s § 13 k. p. Branko Palčič, Elan, z enomesečno zabrano igranja; všteje se mu suspenz in mu je s tem kazen potekla. Kaznuje se po I 18 k. p. Jože Šenica, Korotan — Kranj, s 14 dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 8. septembra. Zabeleži se izključitev Borisa ličarja, Svoboda — Maribor, na podlagi sodniškega poročila o tekmi Svoboda : Maribor 29. julija. Kaznuje se po § 36 k. p. Ervin Urschitz, Ptuj, z enomesečno zabrano igranja; kazen mu poteče 25. septembra 1934. Poziva se Dobrna, da v iz. ogib suspenzu zasliši Franca Podkoritnlka in zapisnik o zaslišanju v roku osmih dni dostavi podsavezu (igralec je bdi izključen pa tekmi Svoboda : Dobrna dne 29. julija). Na prošnjo Amaterja se po §§ 82 in 86 k. p. obnovi postopek proti Gvidonu Jancu in Ferdu Mrzel ju, oba Amater. Po ponovne izvedenem zaslišanju igralcev in na podlagi izjave predsednika okrožnega odbora Trbovlje se ugotovi, da omenjena igralca nista bila povzročitelja incidentov, zaradi katerih sta bila kaznovana, in se njun prestopek ne more kvalificirati po 5 25 k. p., prvi odstavek, temveč po zadnjem odstavku istega paragrafa; zato ee jima na 6 mesecev izrečena kazen zniža na 3 mesece; potekla jima je ta kazen 28. Julija.
• Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanje.
26.	avgusta
Ljubljana 7, 762.1, I7.0, 94, G, 10, 3.8, dež; Maribor 7, 762.3, 17.0, 90, 0, 10, 1.0, dež; Zagreb 7, 762.3, 18.0, 90, ESE1, 8, 9.0, dež; Beograd 7, 761.5, 21.0, 80, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 762.5, 15.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 761.7, 21.0, 60, 0, 0, —, —; Split 7, 759.0, 26.0, 50, NE2, 5, —, —; Kumbor 7, 759.9, 24.0, 80, 0, 0, —, —; Rab 7, 759.7, 23.0, 50, NE2, 5, —, —.
Temperatura: Ljubljana 23.0, 16.0; Maribor 22.4, 16.0; Zagreb 25.0, 17.0; Beograd 29.0, 18.«- Sarajevo 30.0, 12.0; Skoplje 34.0, 140; Split 32.6, 23-0; Kumbor —, 22.0;
27.	avgusta
Ljubljana, 7, 756.6, 18.0, 92, NE2, 10, 10.7. dež; Ljubljana 13, 758.8, 15.4, 90, JHNE3, 10. ,—, —; Maribor 7, 758.7, 18.0, 90, NW1, 10, 29.0, dež; Zagreb 7, 756.4, 21.0, 80, NE3, 7. 2.0, dež; Beograd 7. 757.8, 22.0, 60, SEM, 5, —, —; Sarajevo 7, 757.9, 17.0, 90, 0, 7, —, —; Skoplje 7, 761.6, 21.0, 80, 0, 0, —, —; Split 7, .756.8, 22.0, 80, SSE6, 10, 0.4, dež; Kumbor 7, 758.5, 25.0, 70, NE3, 5, —, —; Rab 7, 754.9, 17.0, 90, ESNE3, 10, 12.0, dež.
Temperatura: LJubljana 17.0, 15.0; Maribor 22.0, I7.O; Zagreb 26.0, 20.0; Beograd 35.0, 18.0; Sarajevo —, 14.0; Skoplje 34.0 14.0; Split 23.0, 22.0; Kumbor — 23.0;
Garragan
Roman
Garragan se je počasi vrnil na dvorišče. Stopil je k staremu kostanju in pritisnil čelo na njegovo skorjo. Nato se je ohrabril in krenil v Glorijino sobo.
Macpherson je klečal zraven Glorije. Njegov obraz je bil čudno majhen in droban.
Garragan se je približal.
Macpherson je vzdignil trepalnice in ga pogledal kakor blazen. Glorija je bila mrtva, a njena smrt ni bila ničesar spravila, ničesar ntolažila.
Garragan je strmel v ta obupani obraz. Nič se ni ganilo v njegovem srcu, kakor da bi stal sredi steklene krogle, ločen od zraka, boli, gorja in radosti.
Dr. Lemarchand, zdravnik, je zasopel planil v sobo, se sklonil h Gloriji in jo preiskal.
Nato se je ozrl v Macphersona, ki ga je poznal, in v tujca ter t odkritosrčno žalostjo rekel: »Mrtva je, gospoda. Svinčenka je šla skozi srce.«
Glorijine sinje oči, obledele in skaljene, so strmele v Garragana, kakor da bi ga gledale.
»Samomor?« je tiho vprašal dr. Lemarchand.
Macpherson se je zbral. »Nesrečno naključje, gospod.«
Zdravnik je dvomljivo pogledal, kakor bi hotel reči, da bo cežko prepričati oblasti o pravilnosti tega tolmačenja.
»Madame Je bila prepobožna katoličanka, da bi bila zmožna is-vršiti zamomor, gospod,« je rekel Macpherson, gledaje zdravniku v oči. »Saj razumete.«
»Popolnoma razumem, gospod,« je odvrnil Lemarchand in za-tisnil Gloriji oči.
Garragan je s tipajočimi koraki odšel iz sobe in zapustil vilo.
Na cesti je obstal, poizkusil ujeti misel, ki mu je spet in spet uhajala, krenil dalje, zgrešil pot in zavil nizdol na Meudonsko planoto. Tu je brez konca in kraja sedel na toplem jesenskem solncu in strmel predse, kakor v topi omotici, ki se ji ni mogel izviti.
Pozneje se je odpeljal nazaj v Pariz in mehanično krenil v restoran. Jesti ni mogel, a željno je izpil steklenko vina. Nato je z zmerom enakim korakom taval po mnogih ulicah, dokler se ni jelo mračiti. Sacrecoeurska cerkev se je lesketala v večerni zarji kakor grad arabskega kalifa. A zdajci je postala vsa siva in revna. Solnce je zašlo. Tisti mah so se užgale luči pariškega mesta in zavile ves Pariz v pisano ognjeno odejo. Večerni hrup se je zgrnil nad Garraganom.
Neizmerno truden se je vrnil v svoj hotel. Tam je brez cilja sedel v veži. Mnogo ur je šlo mimo njega. Nazadnje je zbral toliko moči, da je vstal in odšel v svojo sobo, ki že ni več pomnil, kdaj jo je bil zapustil.
»Tukaj, v tihi samoti, se je izkristalizovala Garraganova prva misel: »Zdaj sem prost.«
Misel je prišla, a prinesla mu ni ne radosti ne olajšanja. Samo pribila je, kar je bilo.
Garragan se je trudil, da bi doumel, kaj pomeni ta misel, toda izmučeni možgani ga niso hoteli ubogati. Slekel se je in legel v
posteljo, ki je bila podobna prijaznemu, rahlemu gnezdu. Ko je pa utrnil luč in zaprl oči, mu je siknil glas: »Morilec!«
Čedalje togotneje in čedalje bliže je silil vanj ta glas.
Garragan je spet prižgal luč in sčdel pokoncu. Glas se svetlobe ni zbal, ampak je poklical še druge glasove na pomoč. Kmalu jim ni bilo več števila, ki so klicali: Morilec! Garragan je kimal, kakor da bi pritrjeval. Njegov obraz je bil bolan.
Cez nekaj časa je vstal, se oblekel, odšel iz hotela in spet začel svoje romanje po mestu. Polnoč je bila zdavnaj minila. Bulvarji so bili prazni. Samo lovci na uspeh in obupanci ©o Se begali po ulicah.
Mlado dekle je nekaj časa stopalo zraven Garragana, ne da bi jo bil opazil. Nazadnje je vljudno vprašala: »Ali ni žalostno, če je . človek sam, gospod?«
Hvaležno jo je pogledal, toli grenko in mučno je bilo njegovo hrepenenje po človeškem glasu, ki ne bi klical; »Morilec!«
»Ostaniva skupaj, chčri.«
»Da,« je resno odvrnil.
»Zelo ste ljubeznivi,« je dejala s srečnim nasmehom. »Jako me veseli, da sem vas srečala, gospod. Ne vem, kaj je, da nimam ptav nič sreče. Mlada sem in nikakor ne grda, saj boste videli, gospod. A nekatere ženske nimajo sreče in je nimajo.«
»Prav pravite. Nekatere ženske nimajo sreče.«
Odvedla ga je v hotel, ki je stal v stranski ulici za bulvarjem.
»Dober večer, madame,« je prijazno odzdravila gospodinja, stveni gospe, ki jima je v svili prišumela naproti.
»Dober wečer, madame,« je prijazno odzdravila gospodinja. »Kako se kaj imate? Ze dolgo vas nisem videla.«
»Časi niso rožnati, madame.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« f|Sn » m » ___
odgovor, priložite LF1I1 J« v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
•Jeseda 1 Din. davek 2 Din za Sllro ali dajanje ca »lcrva S Om. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Mojstra za
emajliranje
iSeam. Ponudb« Da ogIa6. oddelek »Jutra« pod šifro »•Kovina«.	21487-1
Razpis
sa 1 mesto tajnika, za 1 namestnika tajnika ali prve pisarniške moči in za 1 dmgo pisarniško moč z nastopom 1. januarja 1933 v pisarni Združenja gostil Diskih podjetij v Ljubljani
Aid 1) Za. tajnika (moška m>oč) j« potrebna doka.zana pnkpc v poslovanju v z-imče-njih aH eMonrah organizacijah. Predhodna iz-c-bna-Tiba najmanj dovršena srednja šola. Zahteva ee poipolno znanje knjigovodstva, bilamciramja. strojepisja in nemSkega ali francoskega jezika v govora in pisavi. Prednost o*fi. ki obvladajo stenografijo. Kavcija 10.000 Din.
Aid 2) Za nameet®?k« tajnika aH prve pisarniške moti (ženska) je potrebna 'istotako praksa mi ana.nje jffi vsaj 6 raz.red«<v 6Tedinje ftole.
A d 3) Za drogo pisar-aiSfco moč (žensko) vsaj Štiri razrede srednje šole ta znanje strojepisja. — Prednost, oni s pisarniško prakso pri združenjih.
Podrobni poboji se ne pismena prošnjo dobe pni predsedniku Združenja g. Ciiriia Majcen«, kiolodvor-Bfea restavracija, kamor je 'Sreba nasloviti profeje B jrHpnro^eraiim dopisrnm po pošti do na.jkaemeje ■ 15. septembra t. L — Osebne intervencije inkJjuiJen«. — Oprava Združenje jrostffinS-<3k?h podjetij v Ljirblieim.
01979-1
Brivskega
pomočnika
dofcraga otiduif er ja sprejmem -akoj. Naefcvv por>« oglasa oddelek »Jutra-*.
21372-1
Mojstra
za emajfiranje
iSWv. Prvnmdbe na ogl asm oddelek vjtibrtt-c pod šifno »Korona«.	21070-1
Šofer
kaznijo, do*» mesto. —
Poondibe na podrnž. Jutra v Celju pod značko »Ta-koijfcen nastop«. 3S006-1
Usnjen suknjič
<i o b t o ohran jen, nredirnje Tetfkosti, bapltm.. Ponudbe na oglasni oddeJek Jutra pod »Suknjič ra mr>iwi-feisfca*.	21978-7
Perfektno kuharico
z dobrimi priporoči®, za Beograd išče Dr. M., vila Pinrter, Bled.	31939-4
Natakarico
pridno, pošteno in Ijivo sprejmem. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 21981-d
Frizerka
dobro izro-jeno, doi>i stal
no ntestio v boljšem salo®iu v Ljubijarai. Pomradibe na oglas. odde!ek »Jutra« pod »Damski salom«. 21996-1
Natakarico
sprejmem na ra&un. Naslov pove og'fw=>rri oddelek ».Jutra«.	22009-1
Poštena prodajalka
t dveletno pomočniško dobo v trgovini mešanega blagR, dobi sliužbo Naslov v oglasnem odd-ellbu Jratra«.	2106&J.
Besed a 1 Din tlavpk 2 Dtn za Slfro ali dajan]« na slova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din
Vajenca za pekarno
i« poštene hiše, sprejmem Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	22008-44
Beeeda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 17 nin.
Pozor lastniki naprav za hlajenje!
Popravljam hritfcro to solidno »troje za hlajenje. Specialist n Auto-Poia?-Liode-Sflrtfi b kionrootH om. Naeio^- t oglasnem oddal. »Jutra«,	28674-8
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova S Din. Najmanjš' enesek 17 Dtn D(tak5 13 Din
Strojepisni pouk
mrwi tečaji, od 6. do ta od % 8. do 9. ure rve-6er. SoSnina aiiBiaiiia., raifea ara 2 Din. Začetek pouka 3. septembra. Vpi&oramje dnevno od 6. ure dalje. OhriBtiofov tuSni bervod, Do-moibramrfna ceete štenr. 15.
Službe išče
Seseda SO para davek
< Din sa ttlro ail da-anje naslova 3 Dtn Naj-
nantS" 7n«welr 19 m n
Hotelska sobarica
išče sltržho. — Pon-udbe oa ogia«. odefek »Jutra« pod značko »Hotelska sobama* 20048-2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Natakar
et&r 36 let, kd lahko položi 5000 Din kavcijo, išče »iU®x>. Ne«iior v oglasnem oddelku »Jutra«. 21918-2
Železninar
stare^i, diohro izurjen, išče primemo službo k<rt poslovodja, detajlliet aili elkla-dišonik, ozir. elične sorodne stroke. Govori nemško, hrvašbo, slovensko im madžarsko. — Cenjen« ponudbe prosi pod značko »Eisenhlttthe 100« na ogl. oddelek »Jutra«.. 21503-2
Prodajalka
iiručena v mešani sbro&i, želi premeniti s>l«ižlbo v Ce-lj< ali LjufbI'jano. — Po-midibe na oglasni oddelek »Jrotra« pod »Meni ji va in poštena«.	2106ff-2
Lahek voziček
na pereeih, za majhnega konja, kupna. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 21968-7
Opero Boheme
v nemškem ali hrvaškem jeziku, kupim. Nas.!io<v pove oglasni oddelek Jutra,.
22000-7
Šivilja
bi Sa proti majhni ptačn život qa dom.
Služkinja
dobrimi spričevali, iSf« služho. Vprašaiti: Stuidenei pri Maurrbonu, Jwčfičeva 38 32003-2
Kuharica
eamoefeojna — ki ramime češko, { 8 č « e liušSbo pri majhini bo43'ši družini. Nastop takoj. Pomidhe na ogle«, oddeftefe »J'u>tra« pod »Perfefctaa«.	21096-2
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za fclfro alt dajanje na slova S Din. Najmanjši 17 Din.
Gospodinje, gostilne in obrtniki
m mnudkti ugodne prflV k«. Bodi »praztrKtve zaloge prodaja k skladišča Stonk« Florjeoftič. ieteea!-na, Reeljeva eeste 8 (pri Zmajske« mesta) po naj-niijih eenak. Vhod v ekla d išče «jt«d dvorišča.
190-6
Od 550 Din
siprtj dobit« modeme gfotofc«
otroške vozičke
▼ torarni otro&ah vwiSk^yv
Kader & Co.
CehnrSka eesta Sten-. 28 — poleg pfvovairae »Union«.
21665-6
Prodam:
otomamo, 2 stolčka, ko omaro, belo železno poste! jo in apatofioo eno osebo. NasAo-v v oglasnem oddelku »Jotra«. 21967-6
Svetovni patent
prodam, aH sprejmem dru-žaimika. Ponudibe na ogl. oddel«& »Juitma< pod šifro »Veiik »askižek«. 20007-6
Avto, rhoto
Kieseda 1 Dtn. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova i Ola. Najmanjši snesek 17 Din
Motor
znamk« S. M., 360 «n', v
zelo dobrem stanju poceni prodom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra.«. 21871-10
T ritenski avto
tororoi, prodani. Ponudbe do oglaenii oddelek Jutra pod »Ugodna prilika 40«.
21094-10
Na srečo ga je bila spotoma, ko je stopal po takem krasnem solncu, nekoliko minila slaba volja; dal si je dopovedati, da dečka konec koncev nista kriva, če se je tako nenadoma pokazal parnik. >Nu,< je rekel, »ako mi po moreta, da spravim čoln epet v vodo, bo danes popoldne še nekaj dela za vaju. čeljust me namreč hudo boli, In rad bi se vrnil domov!«
Soperbakmke
Goodyear
6^0—16 Sest ko4ee za Ford affi F4ymoni11h, molo rabljena
P1ymouth-Chryster
Kmnošno, lanski model, kiot nov, »eJm ugodno proda ali zamenja Lovše. Ljubljano, Beethovnova ni. 14 21999-10
Kupitn
Beseda 1 Din. davek 3 Din
za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Aparat za galvansko elektriziraoje
s merilom, ig&eoi. — Po-nndfce oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Aparat« 22014-7
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
r s e b bank kupujemo ln prodajamo najpovoijneje in promptno. Bankarsko poslovni zavod d. (L.. Za greb. Praška ulica 6/U. TeL tot. 38-38. Za odgovor priložite znamko za 3 Din.	196-16
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne - papirje
kupuje, prodaja, lomberda-ra St. Praznik, Zagreb. Varšavska 6. telefon 28-33 20988-16
60.000 Din
potrebujem
za dograditev enonadetrop-n-e vile. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju>t>ra« pod šifro »Vknjižbo«.	21980-16
Vlogo
Kmetske posojilnice ' in Ljubljanske kreditne banke eca. 100.000 Din, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod wMerku<r«.
2199446
Beeeda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova s Din. Najmanlši znesek 17 Din
Tristanovanj. hišo
prodam v karlovškem predmestju. Potreben kapital 100.000 Din. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod zma<9ko »200«. 21993-20
Vilo
r eerai do 150.000 Din kupim (brez posredovalca) na Viču, v Šiški, Moeteh ali v krakovskem predmestju. Polovico kupnine plačam v giotovini v dinarjih ali v čeških kronah. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod snačtko »1890«. 22012-20
Vrednote
3eseda 1 Din. davek 2 Din. *.a Slfro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvižjih eenab
CERNE — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Lokali
rteseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na lova t Din. Najmanjši znesek 17 Dtn
Restavracija
v centru mesta Zagreba, radi odpotovanja naprodaj Lepi prostori, lep vrt, odličen mesečni promet 70 bi piva kakor tudi vina, mesečni denarni promet eca 150.000 Din. Stanarino to lo nioka. Ponudbe na naslov: Tavčar, Zagreb, Mes-nička ulica 17. 21598-19
V Kranju
na glavnem trgu se oddajo lokala za
edini buffet
strokovnjaku s kapitalom, oziroma se sprejme kot družabnik. — Gostilniška konee&iia se izvršuje. Natančne in resne ponudibe pod »Stalen strokovnjak s kapitalom« na oglasni oddelek »Jutra«. 21402-39
V Kranju
na glavnem trgu in v stranskih ulicah se oddajo
lokali
pripravni za vsako trgovino, ohrrt, s-ldadišča, pn.raf.e itd. Le resne in natančne ponudbe na oglasni oddelek »Jn.tra« pod šifro »Vse preureditve napravi najemnik sam«.	21401-19
Dva dijaka
sprejmem v eounčroo eoibo 6 posebnim vbodom, z dobro hrano. Kopalnica. Nasproti drame. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
21990-22
Dve dijakinji
nižjih ra.iredov, sprejmem v vso oskrbo poleg drž. gimnazije. Naeliov v oglas, oddelku »Jutra«. 219S3-22
Višjo srednješolko
ali profesorico sprejmem kot sostanovalko k nadarjeni četrtošo-lki. Značka: »Solidna in center«.
21986-22
B
Brivnico
iiz pnoste roke takoj prodam. Remi reflektamti z navedbo imena naj oddajo pisma v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Reflekta.nt«.
21973-19
Mesnico
klavnico in ledenico, na obmejni prometni točki od dam takoj v najem. Ponudbe na naslov: Lesjak Josip, mesar v Gornji Rad goni.	22013-19
Gostilna
mesarijo, trafika, trgovi-prvovretna biSo. go-'» poslopja, zem-v industrijskem pno metoem krajo, zelo ugod no naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Hipoteka«. 22004-19
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Sodna dražba opeke
Dne 3- septembra ob 9. u.ri se bodo prodajali Zireh-Stara vas 99 na sodni dra-žbi en stroj za izdelovanje opeke, 3V> prstenih plošč za peči. 7000 komadov žgane opeke.
21995-32
Živali
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Dir Najmanlši znesek 17 Din.
Kupim
10—'15 teli« in 1 jonco montajfonske pasme za plemensko rejo, star« 4—6 tednov. Naslov v ogla«, oddei. »Jutra«. 21672-27
Stroji
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Čevljarski stroj
levoročni, malo rabljen naprodaj. Na ogled pru tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljano, Goeposveteka c. 2.
22010-29
Stanovanje
Seseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Štirisob. stanovanje
suho, zračno in sotočmo, v I. nadstropju odda Mourer, Napoleonov trg štev. 7/TI.
21568-21
Dijaške sobe
Beseda 1 Din daveK 2Dtii za Slfro ali dajanje ua ilova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva dijaka
sprejmem v centru Bfsta v dobro oskrbo in strogo nadizonstvo. Sobo zračno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21974-22
Učenca
meščanske šole sprejmem v popolno oskrbo. Stroga vzgoja. Pomoč pni učenju. Naslov t oglasnem oddel. »Jutra«.	21726-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v vso osikrbo na Reslgevd cesti 3/n desno.
21971-22
Srednješolko
sprejmem v popolno oskrbo po zmerni ceni. Vrt in event. klavir na razpolago — Istotam oddam tudi
opremljeno sobo
2 gospodoma dijakoma s 1. ali 16. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	211985^2
Dijakinje ali dijake
v kompletno oskrbo sprejme boljša obitelj. Kopalnico, klavir, tostrnkcija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21982-22
Dva nižješolca
sprejmem no hrano in stanovanje. Souporaba kopalnice. centralna kurjava, v strogem centrn mesta. Na slov pove oglasni oddelek >Jutra«.	21977-22
Učitelj mešč. šole
sprejme k svojemu sinu, dijaku srednje tehn. šole na stanovanje, hrano in I vso oskrbo dijaka iste §o-I le iz boljše hiše. No razpolago klavir in kopalnica Naslov v oglasnem oddelku »Jutro«.	SSOlil-22
eseda 1 Din davek 2 Din Slfro ali dajanje na <lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kabinet
a separatnim vhodom a stopnišča, v centra mesta takoj oddam. Ogledati t Knafljevi ulici Štev. 13/11.
21065-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesto oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21976-23
Sostanovalko
išče samostojno gospo v lepo, zračno in toplo sobo Naslov: Fremkioponska uL št. 23/11 (poleg gorenjskega kolodvora). 21407-23
Lepo solnčno sobo
opremljeno, parketirano, 7 minut od glavne pošte takoj oddam v Gradaki nI. št. 8.	21983-23
Sobo
separirano, v centra, e souporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21997-23
Na stanovanje
z vso oskrbo sprejmem mlajšega gospoda ali gospodične. — Hrano dobra, obilna in poceni. Poi®ve se no Sv. Petra nasipu 39 23008-23
2 opremljeni sobi
eno veliko in eno majhno, čisti in zračni, sami zase ia stopnic, x uporabo kopalnice ter hrano «11 bre«z takoj po Mnerni ceni oddam. Levčeva ulico ld — pred Rožno dolino.
22001-28
Rdzno
Beseda l Dm. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i7 Din.
Prevozniki!
Tovwni avto ii Sušaka dobi to ted en emotoneki tovor za Ljubljano. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nazaigrede«.
21909-37
Za avtovožnjo
v Dubrovnik
preko Bosne, eca 5. septembra imam prostora za 3 potnike. Eleganten osebni avto. Ceno enaka kot vlak. Prijaviti tvrdki A. Goreč, d. z o. z., telefon 30-06.	21991-37
ŠOLSTVO
Uspeh

uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jotrovega« malega oglasnika!
Na I. drž. dešk| meščanski šoli v Ljubljani (Prule) bodo popravni izpiti 29. in 30. avgusta od 8. do 12. nre dopoldne. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure dopoldae. V 1. razred se smejo vpisati učenci, ki so do-vršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene. Natančnejši podatki o prčetku šolskega leta 1934-35 so razvidni :z uaznani-la, ki je nabito na razglasni desi! v reži šolskega poslopja.
Pričetek vpisovanja vajencev na Soli Združenja trgovcev v Ljubljani. Popravni izpiti se vršijo dne 5. septembra od 2. do 6. ure popoldne. Vpisovanje za vajence v L letnik se vrši dne 5. septembra od 9. do 11. ure dopoldne ter od 3. do 5. ure popoldne, dne 6. septembra od 9. do 11. nre dopoldne. Za sprejem v L letnik se zahteva tri razrede srednje ali meščanske šole. Vsak vajenec mora prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo. Vpisovanje za II. in •III. letnik se vrši 6. septembra od 2. do 5. ure popoldne v pisarni Združenja trgovcev. šolnina znaša za L letnik 600 Din, za IL Ln III. letnik 500 Din. Brez plačane šolnine ne bo nihče vpisan v šolo. Istotako se ne dovoli pod nobenim pogojem plačevanje šolnine na obroke. Prošnje za znižanje oziroma opustitev šolnine so brezpredmetne. Pričetek šole dne 10. septembra ob 2. uri popoldne. Podroftxno je razvidno na šolski deski, Trgovski dom. Združenje trgovcev.
Vpisovanje na šoli Glasbene M»tioe, na
kateri se poučujejo splošna glasbena teorija in mladinsko petje, klavir, violina, so-lopetje ter vsi ostali orkestrski instrumenti in teoretični predmeti, se bo vršilo dne L, S. in 4. septembra. Prav posebno opozarjamo, da je odbor Glasbene Matice ljubljanske za novo šolsko leto znižal uko-vino za več kakor 10%. Vpisovanje se bo vršilo v naznačenih dneh vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice. Redni pouk začne 5. septembra z razdelitvijo in določitvijo urnika. Vse podrobnosti v veži Glasbene Matice.
Državni konservatorij začne z rednim poukom dne 15. septembra. Vpisovanje se bo vršilo v dneh od 1. do 7. septembra, vmes so tudi sprejemni izpiti Opozarjamo vse gojence, da morajo pri vpisu predložiti uradno prijavo, katero kolkujejo s ko-lekom od 50 Din, prijava pa se dobi v pi-
RODITELJI!
Otroku, ki pohaja Solo, dajte, ako Je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-ginaa, za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br. 19147-33
sami konservatorija. Ravnateljstvo poziva stare in nove gojence, da se praviloma v zgoraj napovedanem roku vpišejo.
Radia
Iirlečki is programov
Torek, 23. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19: Otroški kotiček (Mirko Rončič). _ 19.30: Referat o knjigi Joeepha Marža >Die Adrialragec (Ciril Kočevar). — 20: Radio orkester: Klasična glaeba. — 21: Tijardovičeva »Mala Flo-ramye« na ploščah. — 22.10: Čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 29. avgust*
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — Pogrebna svečanost in žrtvovanje device - prizor iz poganske Rusije (Fr. Terseglav). — 19.30: Literarna ura (prof. France Vodnik). — 20: Vokalni koncert Julija Betetta s spremlje-vacjem radio-orkestra. — 21: Slovenski vokalni kvintet. — 22: Čas, poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 18.30: PesmL — 19JO: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22: Orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Koncert iz Ljubljane. — 22.15: Pl<«. — PRAGA 19.10: Dueti. _ 20.25: Kvariet mandolin. — 21.40: Komorna glasba-22.15: Plošče. — BRNO 19.10: Prenos iz Prage. — 20.25: Klavirski koncert — 20.40: Program iz Prage. — VARŠAVA 20.12: Orkestralen in pevski koncert — 21.12: Nadaljevanje koncerta. — 22.15: Ples.
—	DUNAJ 12: Plošče. _ 16.40: Koncertna »ara. — .17.35: Plošče. — 19.15: Prenos opere >Rožni kavalir«. — 23.20: Orkester. — BERLIN 20: Mešan program. — 24: Lahka in plesna glasba. — KONIGSBERG 20: ITe-noe iz Berlina. — 21: Orkestralen m klavirski koncert — 22.45: Ples. — MCHLACKER 20-10: Pren. iz Berlina. — 21: Radio balada. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert
—	BUDIMPEŠTA 17.40: Klavirske skladbe. _ 18.55: Orkester. — 20: Igra. — 20.55: Jazz. — 22: Ciganska kapela. — 22.40: Operni orkester. — RIM 17.10: Lahka glasba. — 20.10: Plošče. — 20-45: Opera »Lak-mec.
za
Na poročnem uradu v Chelseji sta se te dni v drugič poročila zakonca Heneage, ki sta bdla pred letom dni junaka senzacionalne ločitvene tožbe v Londonu. Takrat sta se ločila tako rekoč za poskušnjo in ta poskušnja ju je drago stala, aaj so znašali stroški tega procesa 20.000 angleških funtov, neglede na to, da so bili ti izdatki s sedanjo ponovno poroko brezuspešni.
Mlada človeka sta se prvič poročila pred petimi leti in ta poroka je bila eden naj-sijajnejših družabnih dogodkov tistega leta v Londonu. Tedanje priče, ki so nastopate tudi kot priče v ločitvenem procesu, so bile sedaj edini gostje pri preprosti ceremoniji, ki je oba ubežna zakonca ponovno zvezala. 2enin in nevesta sta nosila ista prstana kakor tedaj, samo da sta dala tedanjemu datumu vgravirati še novi datum. Nevesta je nosila isto obleko kakor na dan, ko je sodišče izreklo ločitev njenega prvega zakona.
Citafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
ŠOLSKI ZVEZKI!
Vse vrste šolskih zvezkov iz najfinejšega papirja Vam Se vedno dobavi najceneje ter vsako poljubno količino
A. JANEŽIČ
papirna Industrija
LJUBLJANA, Florjanska ulica 14. Telefon 32-20
Dalje izdelujemo in imamo vedno v zalogi vsakovrstne trgovske knjige, odj. knjižice, kopirne bloke, foto-albume, spominske knjige, mape, risalnike ltd. Istotam trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo.
JUfoblfeni