Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV C E L J A - O K O L I C E IN ŠOŠTANJA Celje, sobota, 28. marca 1953 LETO VI. — ŠTEV. 12 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. Krivični meceni današnjih dni Ce so kdaj bolj cveteli časi »mece- n0v« kot današnje dni, bi bilo težko dokazati. Številna društva dan za dnem oblegajo delovne kolektive s prošnja- mi, da delavski sveti na svojih sejah zapravljajo mnogo časa pri razprav- ljanju, komu bi prošnjo odbili, komu ugodili. Ni dvoma, da društva in orga- nizacije rabijo denar in prav je, če delovni kolektivi, ki edini premorejo odvisna finančna sredstva, podpirajo društva, zlasti tista, ki koristijo naj- širšim slojem ljudstva. Celo dolžnost je, da podjetja s svojimi podporami oživljajo društveno življenje med mno- žicami. So pa poleg nevšečnosti delavskih svetov z obravnavSnjem teh prošenj še druge stvari, ki dokazujejo, da do- sedanja praksa ni najboljša. Podjetja so pri razdeljevanju podpor marsikdaj krivična. Zakaj? Krivična so bodasi zaradi tega, ker ne poznajo potreb, važ- nosti in upravičenosti do podpor v vseh društvih. Kdo »bi navsezadnje vsa ta društva tudi poznal? Kar pa je še bolj zgrešeno je to, da posamezni kolektivi upoštevajo samo gotova društva, ki so z njimi preko svojih vodilnih organov ožje povezani, to se pravi, da so taka društva pri tem ali onem podjetju bli- že skledi. Ce bi banka hotela dati na razpolago podatke, kako se je stekal denar iz raznih podjetij v debelem curku v priviligirana društva, bi vi- deli, kako enostransko so podjetja ob- ravnavala prošnje. Nekatera društva so uspela privabiti vodilne ljudi raznih podjetij v svoje odbore in le-ti se po klubaško »tol- čejo« za svoja društva pri tem odri- vajo vse druge, ki so morda prav tako upravičeni do podpor, pa nimajo tiste sreče, ali z drugo besedo »taktike«, da bi se na podoben način znašli. Tako so v nekaterih podjetjih fizkulturna dru- štva miljenčki, prosvetna in kulturna društva pa pastorki, ali pa ravno na- robe. Med vrsto društev pa so tudi taka, ki so nekake sirote, za katere se »živ vrag« ne zmeni. Kolikor smo informirani, so najbolj pravično upoštevali prošnje najrazlič- nejših društev v podjetju »Beton« in pri »Elektro« Celje. Sicer pa je silno težko v današnjem času te stvari pravilno vsklajevati, kajti pri tem so še delavski sveti v mnogočem pod vplivom najvidnejših predstavnikov podjetij, da večkrat le obvelja beseda le-teh, ki znajo obra- čati besede tako, da se jim »ni moč« upreti. Ce bi torej danes vprašali delavske svete, bi se verjetno vsi strinjali z na- slednjim predlogom: Podjetja lahko že iz izkušenj prej- šnjih let vidijo, koliko lahko žrtvujejo v prid razvoja raznih množičnih or- ganizacij in društev. Podobne zneske naj bi nakazala na enoten bančni ra- čun, s katerim bi razpolagala posebna komisija, ki bi se podrobneje spoznala s problematiko društev in pred javnost- jo odgovarjala za razdelitev teh de- narnih sredstev. Baje se je tako cen- tralno zbirališče teh sredstev že for- miralo na Svetu za kulturo in prosveto. Morda bi bilo prav, da bi ta komisija sprejela še nekatere člane Sveta pro- izvajalcev. Tako je na primer »Tehnometal« že izjavil, da je nakazal večjo vsoto na ta račun. (Svet za kulturo in prosveto jo še ni prejel). Ta komisija bi se od časa do časa sestala in na osnovi po- sebnih prošenj reševala dodelitve pod- por po vsestranskih proučitvah. Društva pa naj bi, seveda če se to uredi, predložila tej komisiji nekako stalno obrazložitev namena društva, njegovih zaslug v javnosti, števila članstva, točnejšo obrazložitev za kaj in kako bodo sredstva podpor uporab- ljala. Društva naj bi komisijo sproti obveščala tudi o potrebah, ki nastajajo v vmesnem času. Tako bi komisija imela pred očmi vsa društva, vedela bi, katero od teh društev najbolj za- služi podporo in katero jo najnujneje Potrebuje za uspešen razvoj v korist družbe. Vse skupaj pa naj bi ta ko- misija od časa do časa objavljala v tisku, tako da bi javnost, predvsem Pa delovni kolektivi vedeli, kam je ste- kel njihov denar. Ni dvoma, da bi potemtakem odpad- la vsa krivičnost sodobnih »mecenov«. Društva in ustanove, ki so bila sedaj sirote bi brez petolizništva in dode- ljevanja častnih sedežev znotraj svojih odborov prišla do sredstev, zavist in tekma v izpodrivanju bi odpadla, de- lavski sveti pa bi se rešili neljubega obravnavanja različnih prošenj in se fia sejah temeljiteje posvetili notranjim Problemom v podjetjih. Da se ne bi kdo našel, ki bi rekel, da se je oglasil nekdo od »sirot« pri- pominjam, da sem mnogokaj, kar je v tem članku napisano, posnel iz disku- sij na raznih forumih, predvsem na skrajnem sindakalnem svetu. J. K. NEKAJ MISLI OB IZDELAVI DESETLETNEGA NAČRTA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA VEC HMELJA, KROMPIRJA IN KRMSKIH RASTLIN Oddelek za kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Celju te dni pri- pravlja predlog načrta za razvoj kme- tijstva v naslednjih desetih letih. Predlog načrta bo predložen Odboru za kmetijstvo, najbrž pa bo dan v raz- pravo tudi na seji Okrajnega ljudskega odbora. Danes že lahko objavimo ne- katere značilnosti tega predloga, ki bo gotovo rodil zanimanje in živahno di- skusijo. , Okraj Celje-okolica je v tem predlo- gu razdeljen na pet gospodarskih oko- lišev — savinjski, konjiški, šentjursko- šmarski, kozjanski in laški. Vsak teh sektorjev ima drugačne perspektive, drugačne specifičnosti za razvoj sodob- nega kmetijstva. V SAVINJSKI DOLINI Razumljivo je, da je treba še dalje širiti nasade hmelja, ki so zelo donosni. Sedaj je v Sav. dolini 1500 ha hme- ljevih nasadov. Po predlogu kmetijske- ga oddelka naj bi to površino še po- večali na račun žitaric. Seveda mnogo se tu ne da več narediti, ker je treba računati s kolobarjenjem. Pač pa bo mogoče bolj razširiti hmeljarstvo na račun melioracij, predvsem z regula- cijo Ložnice in Bolske. Strokovnjaki iz kmetijstva predvi- devajo, da bodo z regulacijami spreme- nili okrog 1200 ha današnjih zamoč- virjenih zemljišč, kislih travnikov in grmičevja v njivske površine, pri če- mer bodo lahko naredili tudi nekaj sto ha hmeljevih nasadov. Tako bi« s po- večanjem hmeljišč na račun žitaric in melioracij v desetih letih dvignili hmeljarske površine na najmanj 2000 ha, torej skupno za 500 ha več. Savinjski sektor ima danes skupno 6.850 ha njiv, tako da je poleg hmeljar- stva še vedno precej zemljišč za go- jitev ostalih poljskih kultur. Kakor že rečeno, bo v predlogu načrta podčrta- no, da je treba zmanjšati površine za- sejane z žitaricami (ali sploh odpraviti gojenje žitaric), ker niso donosne, po- večati pa pridelovanje krompirja in krmnih rastlin. V prvem primeru gre za razvoj tudi že precej razširjene in dobro uspevajoče kulture krompirja, krmne rastline pa naj bi dale osnovo za razvoj živinoreje. KONJIŠKI, ŠENTJURSKO-ŠMARSKI, KOZJANSKI IN LAŠKI OKOLIŠ imajo več ali manj podobne gospodar- ske pogoje v kmetijstvu. V vseh pre- delih je osnovna dejavnost živinoreja, v konjiškem, šmarskem in vzhodnem delu kozjanskega (kraji v bližini Sotle) imajo še vinogradništvo in pa pogoje za sadjarstvo. Laški in šentjurski oko- liš imata poleg živinoreje tudi pogoje za sadjarstvo. V vseh krajih bi opustili žitarice (kolikor jih imajo) in gojili več krmnih rastlin, ponekod tudi oljarice. Krompir pa je seveda tudi tod povsod doma in je možno širjenje na račun drugih rastlin. Kljub forsiranju živinoreje na pod- ročju vsega okraja, števila živine po predlogu načrta ne bi mnogo povečali od sedanjih okrog 50.000 glav goveje živine in okrog 40.000 prašičev. Gre za zboljšanje kvalitete te živine, za dvig povprečne mlečnosti, teže, tako da bi se vsaj približali povprečju razvitih dežel v poljedelstvu (Nizozemska, Dan- ska). To pa ni mogoče doseči s fraza- mi in »planiranjem« o razvoju živino- reje, pač pa je treba ustreznih ko- rakov. Za dvig živinoreje bo treba med dru- gim dati predvsem prednost ukrepom za uvedbo pasemske živine, ki v do- tičnem kraju najbolj uspeva, dalje že omenjeno krmno bazo in uvedbo krep- kih krmil, ter ureditev planinskih paš- nikov, kjer je to le mogoče (konjiški okoliš, laški, kozjanski). Pri širjenju sadjarstva in vinograd- ništva pride v poštev predvsem usta- navljanje plantažnih nasadov nizko ali srednjedebelnih dreves (pri sadjarstvu). Predvideno je, da bi v desetih letih ustvarili 600 ha sadnih plantaž in okrog 400 ha novih vinogradov. Ta številka ni nerealna, če upoštevamo, da je OZZ že nabavila nekaj traktorjev goseničar- jev z rigolnimi plugi (ki že delajo) in da so v posameznih krajih pokazali za- nimanje za tako obnavljanje vinogra- dov in sadovnjakov. Sicer je to tudi edina perspektiva. KAJ BODO REKLI K TEMU KMETJE Izdelava načrta za eno ali deset let, indeksi, številke o porastu produktiv- nosti in vse kar vsebujejo taki plani, so v glavnem odvisni od tega, kaj bodo rekli kmetje. Ali bodo pritrdili na- črtu strokovnjakov? Ali bodo upošte- vali predloge in jih pričeli izvajati? Brez tega ne bo nič s planom, razen kos papirja, ki bo ostal v arhivih. Ce se ustavimo že pri prvem: v vseh sektorjih naj bi zmanjšali ali celo uki- nili gojenje žitaric. Gre torej za pre- kinitev stoletne prakso, da sleherni kmet goji vse, prav vse, kar more rasti na njegovi zemlji in mu koristiti, ter prične gojiti eno, dve ali kvečjemu tri glavne kulture, ki tam najbolj uspe- vajo. To je velika stvar, predvsem pa gre za zaupanje, da bodo kmetje ver- jeli, da dobijo n. pr. žito od drugod, kjer spet žito bolj uspeva ne pa krom- pir in hmelj. Prepričan sem, da mnogi kmetje vedo, da imajo od krompirja, hmelja, vinogradništva ali sadjarstva v gotovih krajih največ dohodka, ven- dar pa gojijo še koruzo, žita in ne- šteto drugih stvari, češ, ker že mora biti, naj zraste na domači zemlji. Veliko vlogo bodo imele pri tem kmetijske zadruge, ki bodo morale do- biti desetletni načrt v diskusijo in ki bodo organizirale borbo mnenj. Kme- tijske zadruge bodo posamezne stvari najlaže prikazale (marsikje s praktični- mi primeri), ker imajo tudi sredstva. Diskusija na vaseh bi morala dati do- končno obliko desetletnega načrta za razvoj kmetijstva. J. Volf Delovni kolektiv Tovarne perila se ne strinja s sklepom Sveta za gospodarstvo MLO Celje o preselitvi njihovega podjetja V našem listu smo že poročali, da je pred dobrim mesecem odbor za proiz- vodnjo pri MLO Celje začel razprav- ljati o preseljevanju nekaterih indu- strijskih podjetij v Celju. Po njegovem naročilu je izdelala posebna komisija predlog, v katerem je bilo med drugim rečeno, da naj finomehanična tovarna dela v Železnem dvoru na vogalu Cankarjeve in Stanetove ulice ter da ostaneta Tovarna tehtnic in Tovarna perila v dosedanjih prostorih. Hkrati pa je ta predlog, ki ga je pozneje sprejel tudi Svet za gospodarstvo pri MLO Celje, svetoval delovnemu ko- lektivu tovarne tehtnic, da naj pripra- vi načrte za gradnjo nove tovarne. Na izredni seji Sveta za gospodar- stvo MLO Celje, dne 16. marca pa je bil prvotni sklep v bistvu spremenjen, tako da naj se Tovarna perila prestavi v Železni dvor, v njene dosedanje pro- store pa naj se vseli finomehanična tovarna — osnova bodoče optične in- dustrije v Celju.. S tem sklepom, ki pa še nima pravne veljave, ker ga mora odobriti še mestni zbor proizvajalcev, pa se ni strinjal delovni kolektiv tovarne perila, ter je zato sindikalna organizacija te tovarne sklicala v ponedeljek, 23. marca mno- žični sestanek. S tega sestanka je de- lovni kolektiv tovarne perila poslal Svetu za gospodarstvo in komunalne zadeve MLO Celje pismo, v katerem med drugim navaja: Preselitev našega podjetja v neodgo- varjajoče prostore Železnega dvora bi pomenila za' nas začetek konca in s tem bi bil ogrožen kruh približno 300 delavkam. Ne smemo prezreti, da nam je bilo mogoče spraviti naše podjetje na sedanjo višino samo v ostri borbi s konkurenco. Da pa smo v tem kon- kurenčnem boju uspeli, se imamo za- hvaliti predvsem okolnosti, da delamo v poslopju, ki je bilo zgrajeno za ši- valnico, ki je zračna in svetla in omo- goča racionalen razpored dela brez nepotrebnega prenašanja in internega transporta. V neprimernih prostorih Zelezodvora bi se učinek dela gotovo poslabšal za 20%, kar bi bilo za podjetje že usodno, ker ni vseeno, če rabimo za izgotovitev ene srajce 40 ali 48 minut, kajti pri tako povišanem izdelavnem času po- stanemo že nekonkurenčni. Ženski obrat smo, ki je že dosedaj imel visok odstotek bolezenskih iz- ostankov. Ta odstotek bi nedvomno še narasel v prostorih s premajhnimi okni, premajhno prostornino in ob pomanj- kanju sanitarnih naprav. Usposobljenje Zelezodvora, da sprej- me celoten obrat Tovarne perila, je zvezano z velikimi stroški. Prepričani smo, da bi bila tozadevna dela obsežna in dolgotrajna. Da dosežemo za stroje solidno podlago, ki ne bo povzročala škodljivih tresljajev, bo treba leseno tramovje medsebojno povezati in za- gozditi z vmesnimi tramiči. Skrbeti bo treba za ventilacijo in enakomeren ogrev prostorov, za zadostno število garderob, stranišč in umivalnikov itd. Dovesti je treba industrijski tok in na- mestiti njegov .razvod do posameznih strojev. Poskrbeti bo treba za zadost- no razsvetljavo. Zaradi tega bo treba povečati okna, kar pa glede na zu- nanje lice pročelja zgradbe ne bo iz- vedljivo. Ko bi bil obrat Tovarne perila v se- danjih prostorih ustavljen in pa do časa, ki bi stroji stekli v polnem ob- segu v Zelezodvoru, bi poteklo naj- manj 30 dni. To pa pomeni izgubo aku- mulacije v višini 2,500.000 dinarjev. Še težja pa bi bila izguba v komer- cialnem pogledu. Prišli bi izven kon- takta z našimi glavnimi odjernalci in konkurenčna podjetja bi zavzela naše položaje. To bi bila nepopravljiva ško- da, ki bi utegnila ogrožati nadaljnji obstoj našega podjetja. V Zelezodvoru bi bilo treba za potre- be Tovarne perila izprazniti 6 stano- vanj, kar je za Celje zelo pereč pro- blem. Ker se nam zdi, da bi bila ta pre- selitev samo začasnega značaja, se vprašujemo, ali se sploh izplača tro- siti tako visoke zneske za premestitev našega obrata. Ta znesek bi najbrž za- dostoval za gradnjo osnovne dvorane finomehanične tovarne. • Popolnoma zgrešeno in napačno bi bilo pridobiti osnovni prostor za novo podjetje za ceno uničenja cvetočega podjetja — Tovarne perila. Zamišljena začasna preselitev bi ne pomenila'ko- rak naprej, temveč korak nazaj, ki je začetek konca. Delovni kolektiv Tovarne perila je to pismo, iz katerega smo povzeli le osnovne misli, sprejel z dolgotrajnim ploskanjem. Nato pa se je razvila zelo burna debata, v kateri so se delavke čudile, kako so mogli oblastni organi odločati o premestitvi tovarne, ne da bi poklicali na sejo zastopnika njiho- vega podjetja. Op. uredništva: Ne glede na pravilno oziroma morebitno napačno stališče de- lovnega kolektiva Tovarne perila v Celju, ki v tej razpravi ni upošteval osnovne težnje, ki je vodila Svet za gospodarstvo, da je spremenil prvotni sklep, namreč, da je treba industrijske probleme mesta Celja reševati perspek- tivno, se nam zdi, da je le treba upo- števati to mnenje ter h končnemu skle- panju povabiti še zastopnike prizade- tega kolektiva Tovarne perila. -ič OB POPISU PREBIVALSTVA Podadki o odnosu do vere Dejstvo, da je cerkev ločena od dr- žave v ničemer ne menja istega, da je religija, kot narodnost ali bilo kakšno svetovno nazorsko prepričanje, druž- beni pojav s svojimi vzroki in posle- dicami, ki se morajo v najrazličnejših oblikah in stopnjah odražati v družbe- nem življenju. Da je era religioznih križarskih vojn minila, še ne menja družbeni karakter religije, ki ga mo- ramo pri analizi družbenega življenja upoštevati. Popisovanje prebivalstva po njego- vem odnosu do religije je, kar je lo- gične, posebno aktualno v več konfe- sionalnih državah. Posebno pa to drži za dežele, kjer obstojajo politične stranke z verskim obeležjem in vladajo verska nasprotja. Zaradi tega je ra- zumljivo, da so takšne države že od- davna vodile evidenco o verski pri- padnosti prebivalstva, ga podrobno analizirale in to ne samo zaradi zahtev cerkvenih organizacij, temveč pred- vsem zaradi interesa države in javno- sti. Zgoraj omenjenega stanja sicer pri nas ni, toda s tem še ni rečeno, da je za nas verski popis nezanimiv, ne- potreben ali pa odveč. Nedvomno, da je tudi za našo drža- vo važno, da s statistiko spremlja šte- vilčni časovni razvoj poedinih konfe- sij, po narodnosti, poklicih, posebej za mesta in vasi, z ozirom na starosten strukturo prebivalstva. Takšen popis ni naša statistika vse od leta 1931, torej celih 20 let, več notirala. Logično nastopi pri tem vprašanje, ali se naj popiše verska pripadnost na podlagi pravnega stanja, ali pa na pod- lagi subjektivne odločitve. Mnenje, da bi naj služil za temelj pravno stanje, ker bi drugo bilo baje ali mogoče ne- pravilno, je napak in nedialektično. Milijoni ljudi so bili pri nas pred voj- no vpisani v matične knjige z neko določeno konfesijo, ker je bila v stari Jugoslaviji brezkonfesionalnost zabra- njena. Dobljena slika je bila pri tem izključno formalne narave, resnično iz- nekažena in ni mogla prikazati de- janskega stanja. Civilnih matičarjev ni bilo, to delo so opravljali cerkveni uradi in lahko na ta način registrirali tudi prepričane ateiste, kot goreče ka- toličane. Zato je odločitev, da pri popisu ver- ske pripadnosti, oziroma brezkonfesi- onalnosti ali neopredeljenosti odloča izjava prizadete osebe, pravilna in edino pravična ter točna. Ta princip ne predstavlja sicer v praksi in teoriji popisa prebivalstva ničesar novega. Pred prvo svetovno vojno se je po- pisovalo na isti način. Tako se je de- lalo v predvojni Češkoslovaški, Kanadi in drugod. V kolikor nekdo na to vpra- šanje ne bo odgovoril, ga bo pa stati- stična obdelava prikaza v številu »ne- opredeljenih«, oziroma v številu v po- gledu veroizpovedi nepoznanih. Še eno vprašanje je potreba preveriti. Nekateri mislijo, mogoče, da je popis prebivalstva priložnost, da se prikaže pri nas čim večje število brezvernih in drugi zopet, ki mislijo nasprotno. Prvo in drugo mišljenje je napačno in nasprotno svrhi popisa. Statistika mora ugotoviti stvarno stanje odnosa do vere kot družbenega pojava, kateri se občutno in znatno menja le v toku generacij ter velikih zgodovinskih in revolucionarnih sprememb. Na noben način pa pod vplivom neke občasne kampanje, ki nima mesta v popisu, ker je pri nas svoboda veroizpovedi ustav- no zajamčena. Ravno tako pa ni izpo- ved konfesije v popisu nek političen akt, ker število ljudi, ki bodo na pri- mer deklarirali katoliško veroizpoved, še daleč ni istovetno s tistim majhnim številom katoliškega dela prebivalstva, ki bi mu vatikanska propaganda bila blizu. Zato je nujno in potrebno, da popi- sovalec v nobenem primeru in na no- ben način ne poizkuša vplivati na pri- zadeto osebo v pogledu njene verske izpovedi. Popisna oseba se pa naj za- veda, da se bo njena popisnica zbrala z milijoni drugih, da pri tem ni važno njeno ime, pač pa le število, ki bo prišteto k ostalim. Vsak posameznik mora imeti popolno svobodo pri odgo- voru na vprašanje odnosa do vere, da bo lahko po svojem prepričanju vpisal svojo opredeljenost, oziroma neopre- deljenost. Praktično so možni štirje od- govori: opredeljen, neopredeljen, brez- konfesionalen ali pa brez odgovora. V zadnjem primeru se evidentira priza- deti med tiste, katerih Mersko prepri- čanje je neznano. Vprašanje verske pripadnosti, od- nosno nepripadnosti, mora biti dopri- nos k stvarni analitični sliki, potrebni naši javnosti, administraciji, kot samim cerkvenim organizacijam, ki bodo prvič v zgodovini popisov naših narodov do- bili realno stanje prebivalstva s sta- lišča verske pripadnosti. O prisotnosti prebivalstva Ker ob popisu gotov del prebivalstva ne bo prisoten v kraju, kjer stalno prebiva in da bo popis zajel vsako osebo ter onemogočil dvakratni popis, se prebivalstvo deli v tri skupine: I. trajno prisotne osebe, to je tiste, ki so v kritičnem trenutku popisa v kraju, kjer stalno prebivajo. II. Začasno odsotne osebe, ki v da- nem trenutku popisa niso v kraju, kjer stalno žive in jih njihova gospodinj- stva smatrajo za začasno odsotne. III. Začasno prisotne osebe, ki v kri- tičnem trenutku popisa niso v kraju, kjer stalno žive in se v kraju, kjer so ob popisu, popišejo kot začasno pri- sotne, oziroma v kraju, kjer stalno žive kot začasno odsotne. Iz zadnje točke je razvidno, da se začasno prisotne, oziroma odsotne ose- be popišejo dvakrat. To se pravi v go- spodinjstvu, kjer stalno žive (kot za- časno odsotne) in v kraju, kjer so, kot začasno prisotne. Pod I. spadajo osebe, ki bodo v času popisa a) v kraju, kjer stalno žive, b) osebe, ki bodo v kritičnem trenutku izven kraja kjer stalno žive (prometno (Nadaljevanje na 2. strani) Narodova kultura se meri s Knjigami. Prešernova druZ- &a bo dala na našo kultur- no tehtnico svoj doprinos v dobrih in poljudnih knjigah! Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. marca 1953 Stev. 12 Pogled po svetu Teden velikih dogodkov! Oči vsega sveta so bile uprte v našega Maršala, v njegove razgovore z vodilnimi angle- škimi državniki, pa tudi v komentarje, ki polnijo stolpce vseh svetovnih in lo- kalnih listov. Nič ne pretiravamo, če ponovimo: Jugoslavija kaže svetu pot, kako ohraniti mir. Ohraniti mir pa po- meni danes varovati in ohranjevati vse pozitivme človeške vrednote, vse, za kar se je doslej človeštvo v boju za svobodo in napredek prizadevalo. V luči tega dejstva presojamo težave, ki jih ima svet pri zatoru hladne vojne, ki mu jo vsiljuje sovjetski birokratski sistem s svojo strahotno oborožitvijo in armado. Najšibkejša točka je pravzaprav še vedno Evropa s svojim zrahljanim go- spodarstvom in s svojim obotavljanjem v obrambi zahodnega sveta. Ne nazad- nje po zaslugi italijanske demokrščan- ske gospode in neofašistične slabo pri- krite zalege, ki bi rada s svojo »impe- rialno« politiko v Egiptu, Iranu, Španiji in Pakistanu vzpostavila nekaj, kar naj bi spominjalo polentone na ducejeve čase, ko je on zatrjeval, smešen in na- pihnjen na balkonu palače Chiggi: da je deset milijonov bajonetov dovolj za ukrotitev vsega sveta. Morda, toda ne v rokah laških vojakov žalostnega spo- mina! Kar je v laški politiki najogab- nejšega, je njihovo spogledovanje s kominformom in izsiljevanje v zahod- nih prestolnicah. Kako se bo ta famozna, zgovorna diplomacija zasukala po mar- šalovem obisku v Londonu, nas res za- nima. Kaj pametnega od nje menda ni treba pričakovati. Kominformski svet živi nekako v znamenju pogrebnih koračnic in mo- skovskega sanatorija za politične bol- nike. Nimamo namena ugibati o stva- reh, ki jim ne moremo priti do dna, pač pa se zadovoljimo z neizpodbitnimi pričevanji o zadrževanem drgetu, ki pretresa SZ in njene satelite. Svet se počuti zaradi tega bolj varnega; ni vi- tjdeti, da bi izza železne zavese držali roko na petelinu. Imajo dovolj važnej- ših opravkov. V Evropi se je med tem izvršila ratifikacija pogodb v Bonnu, kar ni majhna reč, pa tudi ne tako ve- lika, da bi se z njo rešil francosko- nemški problem. Anglija zna ceniti vo- jaško vr.ednost ankarske pogodbe in »bočno osiguranje«, ki je z njo dobilo hrbtenico, na njeni glavni prometni žili preko Sredozemlja. Zato je njen po- ložaj okrog Sueza kar nekako trdnejši. Na Daljnem vzhodu, kjer je prišlo do podobnega incidenta med ZDA in SZ kakor nad Nemčijo, skušajo ZDA skle- niti z oborožitvijo Japonske nekaj po- dobnega kakor z oborožitvijo Nemčije v Evropi. Je pač tako, hudiču repa ne izdereš, če ga ne zagrabiš zanj. Če SZ utrjuje Stettin kot najbolj zapadno sovjetsko pomorsko bazo, je treba na to odgovoriti v istem jeziku. Mi s ponosom pričakujemo rezultate Maršalovega obiska. Dejstvo, da je možno premostiti razlike v družbenem sistemu in potem iskreno sodelovati pri obrambi miru, nas pomirja in navdaja z upanjem, da bodo naš zgled posne- mali tudi tisti, ki nočejo videti naše poštene ponudene roke. Čas je, da svet spozna, kam drži naša pot, kam pa pot naših sovražnikov. Kljub želji večine zadružnikov ni prišlo do združitve KZ Škalce $ konjiško zadrugo!! V Slov. konjicah že dober mesec go- vorijo o združitvi splošnih KZ Slov. Konjice in Škalče v eno samostojno zadrugo, ki naj bi postala močna go- spodarska enota. Ta misel je bila spro- žena na letnem občnem zboru KZ Škal- ce, obravnaval jo je gospodarski svet pri MLO na svojih' sejah in jo v celoti podprl. Precej se je o nameravani zdru- žitvi govorilo po okoliških vaseh na frontnih sestankih, pa tudi oba zadruž- na odbora sta se sestala in proučila možnosti in koristi, ki naj bi iz tega nasatle. K sami združitvi in njeni umestnostni govori več razlogov. Kmetijska zadruga Slovenske Konji- ce zajema vse okoliške vasi (Bezina, Konjiška vas in ostale), ki že po svoji legi teže na to naravno središče. Ko- njice same so na ta način dobile moč- no povezavo s svojim zaledjem — kmečko okolico, kar je popolnoma na- ravno. V Bezini je sicer do lanskega leta obstojala samostojna kmetijska za- druga, vendar pa se je zaradi majhne- ga okoliša, ki ji ni omogočal njenega gospodarskega razvoja, nato priključila konjiški. Zadruga v Škalcah pa sega skoraj do mesta ter ima svoj sedež in trgo- vino v Konjicah. Njeno zaledje sicer ne tvori posebne gospodarske moči, njeni člani pa so v glavnem srednji in mah kmetje, ki se največ bavijo z vinogradništvom. Sposobnosti njenega vodstva je pripisati, da se je v zadnjih letih precej utrdila in dosegla boljše gospodarske uspehe od konjiške. Rezultat več kot enomesečne razpra- ve naj bi bila združitev, ki je bila predvidena preteklo nedeljo. Vendar do združitve ni prišlo, čeprav so člani konjiške zadruge v veliki večini bili za združitev. Ravno nasprotno pa je bilo pri zadružnikih iz Škalc, ki so se s tajnim glasovanjem izrekli proti, oziroma da ostanejo še naprej samo- stojni. Tu so vmes le nekatere stvari, ki nam povedo, zaka*j do tega ni pri- šlo. Škalska zadruga je zadnja leta boljše gospodarila od konjiške, čeprav so njene možnosti bile dosti manjše. Vzroki za slabo delovanje v KZ Konji- ce pa so bili v glavnem pri njenem vodstvu, ki ni znalo k delu pritegniti članstva, premalo se je zanimalo za razvoj kmetijstva in nabavo strojev. Poleg tega pa je večina zadružnih pod- jetij te KZ lani poslovalo z izgubo, kar je vplivalo na zadružnike iz Škalc, da so bili proti združitvi. Vsa ta dejstva pa še niso dovolj zgovoren dokaz za to. Vse kaže (in tudi iz pogovora za- družnikov iz Škalc je bilo slišati), da je pri vsem tem imelo svoje interese vmes le nekaj ljudi, ki so svojo vlogo dobro izpeljali. Kako si moremo na primer tolmačiti, da so v Škalcah že vnaprej pripravili listke za tajno gla- sovanje, čeprav se lahko vsakdo izreče tudi z javnim glasovanjem? Bližnja bodočnost bo pokazala, koliko je bila taka odločitev pravilna. Ne oziraje se na napake konjiške zadruge pa bi bi- lo iz gospodarskega stališča mnogo bolj pametno, če bi se zadrugi združili v res močno gospodarsko enoto, ki bi lahko razvoju kmetijstva mnogo več nudila kot pa v okviru malih zadrug, ki zajemajo le nekaj vasi. 209 milijonov za pospeševanje hmeljarstva Razlika med odkupno in prodajno ceno hmelja, oziroma komisijska raz- lika trgovskega podjetja »Hmezad« v Žalcu (komisijska zato, ker je »Hme- zad« med odkupom in prodajo hmelja igral le vlogo komisijske trgovine) je znašala v letošnjem letu 209 milijonov dinarjev. Hmeljarski odbor pri Okrajni zadružni zvezi je ta znesek v celoti, razen 15 milijonov, ki bodo ostali za investicije, namenil za dvig proizvodnje hmelja. Največji delež te vsote in sicer 70 milijonov je določenih za regulacijo Ložnice od Polzele do Celja. Za regula- cijo tega potoka, ki bo končana čez pri- bližno tri leta, bo pridobljenih okoli 1000 ha plodne zemlje. Za gradnjo novih sušilnic hmelja je iz komisijske razlike določenih 45 mili- jonov dinarjev. Ta znesek je pred dne- vi Hmeljarski odbor razdelil med 20 kmetijskimi in kmetijsko-delovnimi za- drugami. S tem denarjem, ki je bil po- sameznim zadrugam razdeljen v višini od 5,800.000 pa do 408.000 dinarjev bo v letošnjem letu zraslo v Polzeli, Kaplji vasi, Preboldu, Šeščah, Grižah, Bizovi- ku, Vrbju, Petrovčah, Prekopi, Taboru, Šempetru, Gotovljah, Ponikvi pri Žalcu, Vranskem, Šentvidu pri Polzeli in Šent- janžu pri Velenju veliko lepih in ko- ristnih gospodarskih poslopij. Zlasti pa bodo zadruge gradile sušilnice s površi- no okoli 16 kvadratnih metrov, ker do- sedanje po večini dosti manjše sušilnice niso zmogle vseh potreb. Za dokončno ureditev in opremo Hmeljarskega inštituta j a namenjenih 25 milijonov dinarjev. Za novo hme- ljarsko šolo v Vrbju pa 10 milijonov dinarjev. Ali bo ta šola enoletna ali dvoletna in kakšen bo njen učni načrt, proučujejo strokovnjaki v Žalcu. Vse- kakor pa bo njen namen vzgojiti dobre- ga gospodarja-hmeljarja, ki bo znal v šoli pridobljeno znanje koristno upora- biti pri praktičnem delu doma. Med drugim je del komisijske razlike razdeljen še za nabavo impregnacijskih naprav (10,400.000 din), ki bodo podalj- šale življenjsko dobo hmeljevk za več kot dvakrat, nadalje za žične nasade (15,200.000 din) itd. Poleg premij hme- ljarjem (7 milijonov dinarjev) in še za nekatere druge potrebe je 6 milijonov dinarjev namenjenih za organizacijo kongresa Zveze evropskih hmeljarjev, ki bo v sredini avgusta letošnjega leta v Žalcu. —ič Volitve delavskega sveta v Železarni Štore Dne 25. t. m. je bila tovarna Železarne Štore pri Celju v znamenju volitev čla- nov za delavski svet tega podjetja. Ze zunanje lice je kazalo praznično raz- položenje, saj so bile v proslavo tega dne izobešene zastave, transparenti in slike naših voditeljev. Okrašeni so bili volilni prostori s prvim spomladanskim cvetjem in zelenjem. Veselo pa se je oglašal tudi zvočnik na upravnem po- slopju. S kandidatno listo za bodoče člane delavskega sveta, ki jo je predložila sindikalna podružnica metalurških de- lavcev št. 1 v Štorah, je bilo predlaga- nih 68 članov, od teh so volivci izbrali 60 najboljših. Volilne komisije so imele kar polne roke dela. Volitve, ki so bile pod vodstvom predsednika tov. Jožeta Mrevljeta in tajnika tov. Marijana Fin- ka dobro organizirane, so potekale v najlepšem redu in so na vseh šestih voliščih volilne komisije delo zaključile že ob 9. uri zjutraj s 100% volilno ude- ležbo delavcev. i Samo sto dinarjev več na leto?. • • Vsem našim naročnikom in bralcem je več ali manj že znano, zakaj se bodo skoraj vsi časopisi podražili. Zato ne bi na dolgo in široko obravnavali visoke stroške in ceno papirja v primerjavi s prodajno ceno našega lista. Dejstvo je, da smo doslej skušali na vse načine, da bi čim ceneje posredovali bralcem naš list. Ceno bi že morali dvigniti v začetku leta, da bi vsaj nekoliko zmanj- šali velik razpon med našo lastno ceno in prodajno ceno, ki je seveda v škodo uprave. Doslej smo izgubo, ki je pri vsaki izdaji lista nastala, krili z de- narjem, ki so ga gospodarska podjetja prispevala lani ob raznih prilikah. Ven- dar je ta prihranek naglo skopnel ter smo primorani tudi mi vsaj za nekaj zvišati ceno našemu listu. Sicer pa je dosedanja cena v primer- javi z drugimi proizvodi bila zelo nizka in nenormalna. Celoletna naročnina za list (300 din) je enaka ceni 2 litrov vina. Razlog, da bomo s prvim aprilom zvišali ceno od šest na osem dinarjev v kolportaži in letno naročnino od 300* na 400 din, utemeljujemo tudi s tem, da izhaja letos naš list redno na šestih straneh (lani samo na štirih straneh) in/ so stroški tiska veliko večji. Poleg tega se naš list ne -tiska na rotacijskem papirju kot dnevniki, zato so stroški tiska večji in papir še dražji kot rota- cijski. Kljub temu, da so doslej bili že samo tiskarniški stroški večji kot prodajna cena, se tudi z novo ceno ne bodo mogli kriti vsi stroški tiska in uprave na račun naročnine, ampak bo list še ved- no odvisen od razumevanja gospodar- skih podjetij, ki bodo list ob raznih pri- likah podpirala. Da bi se naročniki in bralci z novo ceno ne razburjali preveč, jim hočemo zaradi ilustracije prikazati, koliko oni prispevajo s tem, ko plačajo 6 din za izvod. Ze tiskarniški stroški lista (tisk in papir) znašajo 10,70 din za izvod. Ce temu dodamo še stroške uredništva in uprave, poštnino, provizijo kolpor- terjem, klišeje, honorarje (čeprav so razmeroma zelo majhni) in ostale stro- ške, znaša lastna cena za en izvod »Savinjskega vestnika« preko 14 din. Torej dobimo pri vsakem izvodu 8 din manj, kar znaša pri nakladi 7000 izvo- dov tedensko 56.000 din izgube. Iz tega je razvidno, da bodo tudi sedaj po novi ceni naročniki in bralci plačali le nekaj nad polovico lastne cene lista, ostalo bo moral list še vedno kriti z oglasi in subvencijami gospodarskih podjetij. Želimo in upamo, da bodo vsi naši naročniki in bralci to stvar razumeli, saj iz zgoraj naštetega jasno vidijo, da pri takšnih pogojih nižja prodajna cena ni mogoča. Še enkrat na kratko: Ceno lista bomo iz navedenih razlogov zvišali v aprilu. Prihodnja številka bo že stala 8 din, letna naročnina pa 400 din. Zato prosimo naročnike, ki so že pla- čali celoletno naročnino, da razliko po 100 din nakažejo naknadno. Kdor pa je plačal komaj za pol leta, bo nakazal namesto 150 din za drugo polletje — 250 din. Gospodarska podjetja in delovne ko- lektive pa prosimo, da upoštevajo to stanje ter po svojih zmožnostih pod- prejo naš lokalni list s primernimi zneski. Upamo, da nam bodo ostali naročniki in bralci v tem trenutnem težkem sta- nju zvesti, da bomo vsi skupaj dočakali boljših pogojev tudi za naš list, ki je brez dvoma med vami postal priljub- ljen in potreben. Uredništvo. O prisotnosti prebivalstva (Nadaljevanje s 1. strani) osebje, delavci v nočnih izmenah in podobno), c) osebe, ki so zaposlene iz- ven kraja, kjer žive pa prihajajo red- no, vsaj enkrat tedensko domov. V kra- ju, kjer delajo se ne bodo popisale, niti kot začasno prisotne niti kot od- sotne, d) osebe, ki so v trenutku po- pisa na potovanju, ali izletu, ki bo potekel tako, da ne bodo nikjer po- pisane (da bodo v vlaku in slično) se popišejo po vrnitvi domov, kot trajno prisotne, e) osebe, ki so zaposlene iz- ven kraja, kjer stanujejo njihove dru- žine, se v kraju, kjer so zaposlene, popišejo kot trajno prisotne. Ravno tako se družine takih oseb popišejo brez odsotnega starešine kot posebno gospodinjstvo, f) osebe, ki so odšle na sezonsko delo za več kot eno leto, se popišejo kot trajno prisotne v kraju, kjer delajo, g) tuji državljani, ki v FLRJ stalno bivajo, h) tuji strokov- njaki, ki delajo v naših podjetjih ali ustanovah in stanujejo v FLRJ. i) po- litični emigranti, ki so dobili zatočišče v naši državi in se tu naselili, j) osebe, ki stalno prebivajo v hotelih, domovih ali ustanovah soc. skrbstva (domovi onemoglih in slično). k) osebe, ki za- radi bolezni stalno žive v bolnišnicah, oziroma umobolnicah. 1) osebe, ki so pri vojakih, vojaških vajah, ali v za- poru, se popišejo kot stalno prisotne v njihovih gospodinjstvih. Isto velja za državljane, ki ob času popisa žive v inozemstvu ter imajo veljaven potni list FLRJ. Potujoči artisti in cigani se popišejo v kraju, kjer se trenutno na- hajajo. Pod II. spadajo osebe, ki so: a) na potovanju (privatnem ali službenem), b) začasno v bolnišnicah, zdraviliščih in drugih sličnah ustanovah, c) dijaki in visokošolci, ki se šolajo izven kraja, kjer stalno stanujejo. Izvzeti so oni, ki so si medtem časom ustanovili last- no gospodinjstvo (poročili), d) zaradi zaposlitve pri sezonskih delih odsotne manj kot eno leto. e) zaposlene pri pro- stovoljnih delih ali taboriščih predvo- jaške vzgoje. Pod III. se prištevajo osebe, ki so: a) naštete pod II. in se vodijo v nji- hovem stalnem bivališču, kot začasno odsotne, b) samci in cela gospodinjstva, ki so ob času popisa na potovanju ali bolnišnici, se popišejo v kraju prisot- nosti, kot začasno prisotni, c) tuji dr- žavljani, ki bodo ob popisu poslovno (zastopniki inozemskih tvrdk, strokov- njaki tujih podjetij, ki delajo pri mon- taži v naših podjetjih), ali so kot tu- risti v naši državi, se ne glede na čas, ki ga prebijejo pri nas, popišejo kot začasno prisotni. Želje popisovalca prebivalstva Priprave za popis vsega prebiyalstva v naši državi so že v polnem teku. Okrajne, mestne in občinske popisne komisije že dajejo popisovalcem na- tančna navodila, kako se naj ta pri nas doslej najpopolnejši popis izvrši, da bo res ustrezal našim sedanjim in bodočim gospodarskim potrebam. Saj tem je v prvi vrsti namenjen. Komu bo ta ljud- ski popis najbolj koristil, če ne ljudstvu samemu? Gradimo socializem, to se pravi: skrbeti za vsakega človeka, da bo lahko užival sadove našega kultur- nega in gospodarskega napredka. Iz- ravnati moramo prezaposlenost in ne- zaposlenost našega prebivalstva, urav- nati njegovo splošno in strokovno iz- obrazbo, njegovo zdravstveno zaščito, po številu prebivalstva usmerjati vso našo gospodarsko dejavnost v industriji, obrti, trgovini in kmetijstvu. Na pod- lagi natančnega števila ljudi po zapo- slitvi, poklicih, izobrazbi in starosti šele lahko ugotovimo potrebe našega delov- nega ljudstva v njegovo korist in vse- stranski napredek. Popisovalci se ob prejemanju navodil že zavedajo svoje težke naloge, ki jo hočejo izvršiti z največjo natančnostjo in vestnostjo. Te naloge pa brez pod- pore prebivalstva samega ne bodo mogli izvršiti. Zato je njihova največja želja in prošnja do vseh prebivalcev, da bi popisne tiskovine čim vestneje izpolnili. Kakšne so te tiskovine? Najvažnejša je osebna Popisnica, ki jo bomo izpol- nili za vsako živo osebo od novorojen- čka do najstarejšega starčka, ki živi opolnoči med 31. marcem in 1. aprilom. Tiskovina je opremljena z natančnimi navodili, ki jih bo treba pred izpolnit- vijo dobro prebrati. Šele potem jo iz- polnimo z natančnimi podatki na za- htevana vprašanja. Tiskovina ima na robu tiskane »grabljice«, ki so name- njene za strojno obdelavo štetja, zato mora ostati ta rob čist in prazen. Ti- skovine ne smejo biti ne zmečkane ne prepognjene. Važno je vprašanje o šol- ski izobrazbi, pri kateri navedemo le tisto stopnjo oziroma razred ali letnik šole, ki ga je popisana oseba res do- vršila. Razredi z nedovršenim uspehom ne pridejo v poštev. Na vprašanje o poklicu ne navedemo poklica, katerega se je kdo izučil, marveč poklic dela, ki ga sedaj opravlja. Iz pojasnila na Popisnici so razvidni pravilni odgovori o položaju v poklicu in panogi dejavno- sti. Popolnoma nejasna vprašanja naj ostanejo prazna, da jih izpolni popiso- valec. Druga zelo važna tiskovina je Go- spodinjski list. Izpolni jo tista oseba, ki gospodinjstvo upravlja in ga običajno predstavlja, to je starešina gospodinj- stva ne glede na spol. Za pravilno iz- polnjevanje je treba prebrati navodila. Samostojno gospodinjstvo imajo na pri- mer tudi samske osebe, ki žive same ali stanujejo z osebami, s katerimi se ne hranijo skupaj in ne uporabljajo z njimi svojih dohodkov. Važen je natančen odgovor na vpra- šanje o skupni površini zemljišča, ki je v lasti gospodinjstva. Tu se všteje vsa površina, torej tudi zazidani del (stav- bišče), dvorišče, pota itd. Solastniki zemljišč vpišejo idealni del, ki jim v solastništvu pripada. Pri najetem zem- ljišču se vpiše ime lastnika, a v zakup vzeto zemljišče se ne računa v gospo- dinjstvu, ki ga ima v zakup. Člani kme- tijskih obdelovalnih zadrug vpišejo sa- mo površino ohišnice, ne pa zemljišča, ki so ga vložili v zadrugo. Površinske mere morajo biti vpisane v hektarih, arih in kvadratnih metrih. Lastniki zemljišč naj skrbno ugotove, kolika je skupna površina njihovega zemljišča. Pregled o številu oseb, popisanih v go- spodinjstvu, izvrši popisovalec (točka 5 gospod, lista). Ker na dan popisa ne bodo prisotne vse osebe, oziroma bodo prisotne neka- tere samo začasno, to je v času popisa, ločimo pri popisu prebivalstva v trajno prisotne, začasno odsotne in začasno prisotne osebe. Trajno prisotne so tiste osebe, ki v tistem kraju v času popisa stalno žive. Sem spadajo tudi tiste ose- be, ki so v tem času na potovanju, vo- jaki, zaporniki in osebe, ki delajo izven* kraja, a prihajajo vsaj enkrat tedensko domov iz kraja kjer delajo. Natančnejša navodila o tem bodo dajali popisovalci. Začasno odsotne so osebe na potovanju, v bolnicah, dijaki (razen tistih, ki so se ločili od gospodinjstva in imajo svoje posebno gospodinjstvo), sezonski delav- ci, ki so odsotni nad eno leto. Začasno prisotne so osebe na potovanju ali let- nem dopustu, osebe, ki se zdravijo, di- jaki in visokošolci, ki se šolajo izven kraja njihovega stalnega gospodinjstva. Dalje delavci pri sezonskih, javnih in drugih delih, ki so ob popisu izven kraja, kjer je njihovo stalno gospodinj- stvo, bolniki v bolnicah, osebe pri vo- jakih in vojaških vajah. Pomožna popisnica (rdeča) velja torej za osebe, ki so začasno odsotne in jo izpolnijo osebe, preden odpotujejo pred popisom ter jo puste pri svojem gospo- dinjstvu, ako se do popisa ne bodo vrnile domov. Dalje dijaki in visoko- šolci, ki stanujejo izven svojih gospo- dinjstev. Osebe na potovanjih bodo pre- jele Pomožne popisnice pri potniških blagajnah, hotelih itd., torej vse osebe, ki so v času popisa na potovanju ter jih izpolnjene pošljejo svojemu gospo- dinjstvu po pošti (takse prosto). Pomožni list je tiskovina, ki jo iz- polnijo podjetja za osebe v delovnem razmerju. Z njo so natančno popisana vprašanja o poklicu, položaju v pokli- cu, panogi in vrsti dejavnosti in o go- spodarskem sektorju. To tiskovino pu- sti vsakdo pri svojem gospodinjstvu, ki jo predloži popisovalcu skupaj z osta- limi obrazci. Popisovalci imajo dolžnost, da obišče- jo vsako družino, vsako bivališče, kjer bodo oddali prazne tiskovine s potreb- nimi navodili in jih v določenem roku (1. in 2. aprila) zopet popisane pobrali, pregledali in uredili. Veliko uslugo in častno dolžnost ter olajšavo pri delu popisa bodo tedaj storili popisovalcem vsi prebivalci, ki se bodo vestno držali njihovih navodil ter bodo v dogovorje- nem času vsi za listine odgovorni ljudje doma, ko jih bo popisovalec obiskal. Prepričani smo, da bomo v složnem delu in s tankovestno odgovornostjo to važno delo v najlepšem redu izvršili. Popisovalec. Skrb za vojne invalide ter za otroke padlih borcev S SESTANKA ORGANIZACIJE ZB V PRVI ČETRTI V ponedeljek je bil množični sesta- nek organizacije ZB v prvi četrti. Ude- ležba je bila kar zadovoljiva, saj je bilo prisotnih nad polovico članov. Po poročilu o delu odbora se je raz- vila živahna razprava o tem, kako so preskrbljeni vojaški vojni invalidi in otroci padlih borcev ter talcev, kakor tudi demobilizirani borci in oficirji. Ugotovili so, da v tej četrti ni kritičnih primerov, da bi bil kdo izmed teh kjerkoli prikrajšan ali zapostavljam Le tov. Tone Poženel, ki je vojni in- valid, je izjavil, da še do danes nima stanovanja. Čeprav je stanovanjski urad izdal več odločb o zamenjavi s sosednjo stranko, katera sploh stano- vanje malokdaj uporablja, ker je v službi v Petrovčah, do zamenjave še ni prišlo. Poženel je tudi povedal, da zadržuje preselitev tožilstvo, čeprav ne ve iz kakšnih razlogov. Upoštevajoč stvarno stanje in življenjske potrebe (vojni invalid, katerega žena je tik pred porodom se stiska v mali sobici, medtem ko sosednja stranka, katera skoraj nikoli ni doma, razpolaga z ve- liko sobo in kuhinjo), so navzoči izra- zili ogorčenje nad tem in obljubili, da se bodo za stvar zavzeli, kar je tu- di njihova dolžnost. Kaj je vzrok, ali so res paragrafi (ali morda kaj drugega?) tisti, ki ovi- rajo to preselitev, ko je že na prvi po- gled vsakomur jasno, da je ta prese- litev pravilna in pravična. Pomagaj gluhonemim! _ Kupi tablice tombole gluhonemih! Ste v. 12 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. marca 1953 Stran S Laško si mora spet pridobiti izgubljeni sloves... (Anketa med Laščani - Splošna opazovanja) Vprašanje laških toplic je zadnje čase postalo v Laškem zelo obravnavan problem. Ker pa je vprašanje turizma v vsej naši domovini postalo aktualno, je uredništvo »Savinjskega vestnika« sklenilo ta vprašanja obravnavati malo širše. Naš sodelavec, ki se je ves dan mudil v Laškem, je nabral obilo izjav, pripomb in opazk. Dajmo mu besedo: KAJ JE PRIPELJALA »LUKA MATIJA« Ko je pred stoletji stekla ob Savinji Južna železnica, laških toplic še ni bilo. Takrat so bile znane le toplice pod Smarjeto, ki so nosile ime »Bad Tuffer«. Graditelj Južne železnice ing. Rodi je postal pozoren na izročilo, da »stoletja opažajo nedaleč od trga (Markt Tuffer), kjer se izliva planinska reka Rečica v Savinjo tople vrelce. V zimi se je tam topil sneg in led. V peščenih jamah, ki jih je polnila voda, so ubogi ljudje s pridom zdravili svoje obolele ude. Ko pa so ob Rečici gra- dili mlin, so naleteli na močan topel vrelec. Tedaj je ing. Rodi zajel vrelec in zgradil bazen, sprva preprost v le- senih barakah, pozneje pa je vložil ves svoj denar in postavil del današnjih toplic. Svečana otvoritev je bila na 1. maj leta 1854. Od takrat je »Luka Matija« iz vseh strani vozila skupaj tujce. Laščani so prišli v stik s svetom, prisluhnili so pripombam tujcev, ki so vedeli po- vedati, kako so letovišča drugod ure- jena in gradili so. Zelo hitro je Laško pridobivalo na slovesu. Aristokracija različnih narodnosti je ob vznožju Hu- ma v zavetrju in ob vročih vrelcih iskala zdravja, mirnih sprehodov in zabav. Laščani so po svoje znali pri- staviti lonce k vrelcu denarja. Pre- velik dotok obiskovalcev ni mogla za- jeti zdraviliška zmogljivost. Zato so meščani gradili sobice, ki so jih od- dajali, premožnejšim so zacvetele go- stilne, obrtniki so imeli polne roke de- la, kmetje pa so prodali sleherni sad, sleherni pridelek. Da celo v trg jim ni bilo treba nositi, ker so letoviščarji ho- dili po vaseh in kupovali. ŠESTDESET LET RAZVOJA — NATO NENADEN PADEC Ni toliko važno, da so laške toplice hitro menjale gospodarje, ker so vsi po vrsti preveč vlagali vanje in so eden za drugim bankrotirali. Važno je, da je Laško le nenehno pridobivalo na gospodarski moči. Ko je Južna železni- ca stekla, so našteli v Laškem okoli 600 prebivalcev. Zgrajen je bil le pro- stor med »farovžem« in »mestno »gra- ščino«. Le dve sto hiš je takrat stalo okrog cerkve do Savinje. To zadostuje da spoznamo, kako hitro se je Laško takrat širilo, kajti med obema vojnama je bilo kaj malo dograjenega (vile nad železniško postajo in venec stanovanj- skih hiš in vil okrog starega dela me- sta). Prva svetovna vojna,, ki je prinesla narodnostno osvoboditev Slovencev, je pa za Laško prinesla tudi rak rano. Lastniki so obubožali. Nekaj časa so se držali v toplicah še privatniki, leta 1930 pa je šlo vse na boben. Laške toplice so bile na prodaj. Kaj je takrat zameglilo glave laškim občinskim mo- žem, da so spustili iz rok toplice, je še danes uganka. Skratka, kupil jih je tisti, ki je imel največ denarja. Tako so toplice prišle v roke Uradu za soc. zavarovanje delavcev, ki je imel de- lavskega denarja na pretek. Zagradili so laško letovišče v nevidno obzidje. Toplice so postale nekaka re- publika v mestu, ki ji ni bilo več mar, g kako se bo razvijal kraj. Tujski in tu- ristični promet je padel in v parih letih čisto zamrl. Kasarniški režim je odbijal dolgoletne obiskovalce Laškega. Iskali so si oddiha -in zabave drugje. Laško je enostavno obubožalo in niti novozgrajena pivovarna ter dozidana tekstilna industrija z rudnikom vred, niso mogli več kaj občutnega storiti. Laško je zraslo na osnovi zdraviliškega slovesa, in ko je kraj zgubil turistični značaj, so mu prerezali glavno arte- rijo. MED VOJNO IN PO VOJNI... Nemci, kot vojskujoči se narod, spet niso ničesar storili, razen škode, ko so zdravilišče le izkoriščali, ničesar pa niso vložili vanj. Nova Jugoslavija v .težkih povojnih letih ni mogla storiti drugega, kot da je za največjo silo Tzdrževala to, kar je bilo že tu in res- nično namenila zdravilišče v korist zdravja delovnim ljudem. Stotine bol- nih delavcev iz vse naše domovine je našlo v njih zdravja, stotine borcev se je zdravilo v zdravilišču od posledic težkih borb v gozdovih. , Zdravilišče je bilo po vojni prora- čunska ustanova. Delovnemu kolekti- vu ni bilo treba misliti na to, kje bo dobil denar. Vse to je bilo zanje pre- skrbljeno. Toda z nastopom nove go- spodarske politike, ko so tudi v zad- njem času mnoge zdravstvene ustanove Prešle na sam no upravljanje, se ie stanje bistvt izpremenilo: V stanju, kakršno je danes v zdra- vilišču Laško in vsa njegova okolica, je težko pričakovati nenadne spre- membe. Zlasti še ne, ker vlada v zdra- vilišču strogi internatski režim, ker so toplice neprivlačne za turiste in ko- ristnike letnih dopustov in ker vse poslovanje ne odgovarja modernemu zdravilišču in turizmu. ZDRAVILIŠČE MORA ODPRETI VRATA ŠIROKI JAVNOSTI... Tov. Jelen, odbornik MLO in uprav- nik hotela »Savinja« mi je povedal ne-1 kako takole: Zdravilišče Laško mora biti tako urejeno, kot je Dobrna in Ro- gaška Slatina. Tudi tam je gostinska osnova, pa vendar niso ti letovišči nič manj priznani kot zdravilišči. Treba je doseči samo to, da bodo laške toplice odprte široki javnosti, da bodo poleg socialnih zavarovancev imeli možnost obiska sindikalisti s popustom in. pri- vatniki, med kateremi najbolj raču- namo na tujce. Ni ravno treba.vzga- njati v zdravilišču burk in veselic, to premorejo drugi lokali v Laškem. Zdraviliška disciplina mora seveda biti, toda ne tako stroga in odbijajoča. Kdo bo prišel v toplice na zdravljenje, če ima vsak pravico »vtakniti nos« v vsa- ko spalnico, če ne sme sprejemati obi- skov niti najbližjih sorodnikov in če ne sme z njimi sesti za isto mizo k obedu? Zdravilišče mora postati spet vabljivo za vse sloje, zdrave in bolne, skratka turistična točka, ki ima vse po- goje za razvoj. ZAPRAŠEN AKT JE SPET ZAGLEDAL BELI DAN... Tov. Hrastelja sem srečal v Celju. Sam od sebe mi je povedal: Si že bral odgovor tov.""M. K. v Večeru? Pravi, da ne bo vode za prostozračni bazen. Ko sem bil v bivši Jugoslaviji odbor- nik, smo hoteli urediti prostozračni ba- zen. Takratna uprava nam je odgovo- rila na isti način, kar se je dalo ra- zumeti, češ vi kar delajte, mi vam ne bomo dali vode. Zanimal sem se, če res ne bo vode. Pa mi je tov. Jelen pokazal spis, v ka- terem je razvidno, da preko noči od- teka iz toplic toliko vode, da bi lahko vsaj dvakrat tedensko zamenjali vodo v bazenu. Kolikor se pa spominjam, so nedolgo od tega v zdravilišču sami mislili na prostozračni bazen. Le kako bi takrat dobili vodo? So se v upravi zdraviliSča res tako zakleli proti me- stu, ki je vendar upravičeno imeti ne- kaj od naravnih dobrin, ki so svojčas živele mestno prebivalstvo? laško nima druge perspektive kot je ta... Direktor tovarne »Volna«, tov. Mli- nar Boris, me je sprejel v pisarni. Vprašal sem ga, če Laško lahko priča- kuje od industrije razširitev in s tem v zvezi povečanje narodnega dohodka: Industrija v Laškem, vsaj kar se tek- stilne tovarne tiče, nima izgledov za večje širjenje. Laško nima druge per- spektive kot je turizem in zdravilišče. Temu vprašanju je treba posvetiti vso pozornost. To je vir dohodkov in te- melj razvoja tega kraja. Mi lahko pri- čakujemo samo to, da se bomo kdaj morali, z ozirom na turistično priori- teto, seliti kam ven iz mesta, je za- ključil tov. Mlinar. menda ni Človeka, ki bi si tega ne želel... Pred »Prinčičevo« prodajalno sem za- del ob lesostrugarja tov. Jutrišo. Seveda, mi pravi, zadnji čas je, da se to vpra- šanje uredi. Menda ni človeka, ki bi si tega ne želel, vsi bi imeli več dela, tudi obrtniki. Ravno to je bistvo vsega. Večji pro- met, več dela, več dohodkov, boljša življenjska osnova mesta in njegovih prebivalcev. Vsi, ki si s svojim delom, s svojim prizadevanjem služijo kruh, si dela želijo. Več dela, večji kos kru- ha. Ravno narobe pa bo menda v zdra- vilišču. Ce torej drži, da Svet za zdrav- stvo LRS daje od 5 do 6 milijonov dotacije za čiste izgube zdravilišča kot »samostojnega podjetja«, so le-tam pre- skrbljeni. Z dotacijami in delom last- nih dohodkov se da živeti. V takem olju »zmrzne« iniciativa, prizadevanje omrtvi, kajti, bodimo odkriti, kdo bi se gnal za večjim »kosom« dela, če je pa kos kruha že v rokah. Danes pa je v Laškem dolgčas. Dolgčas na ulicah, dolgčas uslužbencem v zdravilišču, kadar je komaj 10 pa- cientov, dolgčas pa je tudi v mestni blagajni. Vrelec dohodkov je že 20 let zabetoniran. bi Laško napravila za celoletno sezon- sko letovišče. Spočetka ne velikih ho- telov. Majhni penzioni, Weekend hi- šice v okolici Laškega in na obronkih Huma, bi bili začetek. Pozneje pa... Ni da bi našteval. Človeku se zamegli "pred očmi ob možnostih, ki se kar po- nujajo, pa hodimo slepi mimo njih. CEMU NA BOJNO NOGO, CE BI ŠLO LEPO VŠTRIC... Predsednik MLO, tov. Vodovnik, ki se resno trudi, da bi Laško postalo spet živahno turistično mesto, ne vidi v nastalem časopisnem sporu takih za- prek. Pravi samo to, da bi vsi posa- mezniki, ki bi jim morda taka spre- memba ne bila od koristi, pač morali mimo lastnih nagibov v korist kraja in skupnosti. Cemu bi dvigali hrup, čemu rivaliteta, ko so pa koristi in ce bo to vprašanje rešeno, bo šlo le še navkreber ... S tov. Mirkom Kopačem iz Marija gradca sem o tem že večkrat govoril. Tudi on pravi, da je sprostitev laškega zdravilišča poleg regulacije Savinje prvi korak, ki nas povede po- stopnicah napredka navkreber. Laško s svojo prelestno okolico ne vabi samo turi- stov, temveč tudi projektante, ki jim položaj in značaj" tega kraja nudi obi- lico domišljije za gradnjo. Ni treba vsega z veliko žlico naekrat zajeti. Prostozračni bazen, zimsko-športne na- prave in zimska zabavišča na prostem, potreba spremembe tako jasni. Nobene sporne točke, ki bi mogla še nadalje zavirati želje za razvojem, ne more biti, razen morda osebnih hotenj. Ko- lektiv zdravilišča mora vendar videti, da ob sedanjih pogojih ne bo moglo podjetje več dolgo obstojati. Vprašanje dotacij ni nekaj neizpodbitnega, neiz- podbitno za gospodarsko osnovo je v Laškem gostinstvo, turizem in tujski promet. Svet za zdravstvo bržčas ne bo na večne čase dajal dotacije za podjetje, ki ne »gre«. Človek mora biti že popolnoma slep, ali zaslepljen, če ne sprevidi, da je tako najbolje za ustanovo in za ves kraj. PIJTE POVSOD IN OB VSAKI PRILIKI priznano „Laško pivo" visoke vrednosti! Termal- no Laško pivo je zdravo, okusno in osvežujoče! Trgovsko podjetje »Izbira" Laško se priporoča s svojimi poslovalnicami: LAŠKO 1 — LAŠKO 2 — TEVČE — HUDA JAMA — REČICA — ŠMARJETA IN RIMSKE TOPLICE Pri nas boste vselej vljudno postreženi! Prihranite si stroške za pot v Celje! Pri nas dobite vse kar potrebujete. Vsaki Vaši nakupni želji bomo skušali ugoditi! — Na zalogi imamo vedno sveže ko- lonialno blago. Na razpolago je velika izbira gradbenega materiala in manufakturnega blaga! — V »IZBIRI« si boste lahko po mili volji izbirali vse potrebščine za dom, darila in potovanja. LETOVIŠČARJI IN IZLETNIKI! Ne mučite se s prtljago. V lokalih trgovskega podjetja »IZBIRA« Laško boste našli vsega dovolj! ZAHTEVAJTE POVSOD V VSAKI TRGOVINI IZDELKE »VOLNA LAŠKO Pomlad je tu. Volneno blago za moške obleke, ženske kostume, pomladanske plašče je najprikladnejše za Vas. Blago je v najno- vejših vzorcih in najmodernejših barvah. Je trpežno, kajti kolektiv konkurira le v kvaliteti svojih izdelkov. TRGOVSKA PODJETJA! CE HOČETE IMETI ZADOVOLJNE KUPCE, NAROČAJTE BLAGO PRI »VOLNI« LAŠKO! TEKSTILNA TOVARNA »VOLNA« LAŠKO Telefon: Laško 9 Telegram: »Volna« Laško Zahtevajte vzorce naših izdelkov! Stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. marca 1953 Ster. iž Za Celjane izgubljen glasbeni užitek Sobotni koncert zbora Centralnega doma J L A je redkim poslušalcem nudil izredni glasbeni užitek. Kvaliteta pev- skega materiala in za Slovenijo poseb- no prirejen spored, bi morala najti med Celjani večji odziiv. Ne o izvajanju, obisku in koncertni mlačnosti Celja- nov naj spregovori ta sestavek. Ze itak majhna dvorana Narodnega doma je bila polprazna. Dvomim, če je bilo toliko poslušalcev kot pevcev. Pre- težni del udeležencev je bil oficirski skupaj z družinami, medtem ko celjske koncertne publike ni bilo nikjer. Morda je res bilo ponesrečeno, da* je organizacijo obiska vodila le gamizija JLA in »Putnik«. Organizatorji bi se miotrali pravočaisno povezati s predstav- niki Ljudske prosvete in z Glasbeno matico, ki bi jim lahko dala nasvete in nudila pomoč. Povrhu tega je tudi so- bota za prireditve v Celju ponesrečen dan, zato koncertni 'prireditelji v Celju in Sloveniji izberejo najraje sredo ali torek, zakaj bodo že vedeli. Lepaki so res "bili pravi čas nabiti, vendar so Ce- ljani zadnje čase talko »komodni«, da jih je treba za vsako kulturno priredi- tev na razne načine spraviti v dvorane in uporabita najrazličnejše metode pro- pagande in obveščanja. Vse to pa vendar ne opravičuje sobot- ne praznine v Narodnem domu. Ta dvo- rana bi bila brez vsega posebnega 'pro- pagandnega aparata lahko naipOlnjena, če bi tisti, ki so na obiskih koncertnih prireditev osebno zainteresirani, prišli. Vzemimo samo pevce celjskih zborov? Silno majhna peščica je bila navzoča. Vsaj pevci bi lahko imeli do gostujoče- ga zbora, ki bi jim navsezadnje koristil, več solidarnosti. Končno da vse to tudi misliti, če naši ljudje morda nimajo celo malce pod- cenjevalnega odnosa do kulturno-umet- niškega dela v JLA? Če je kaj takih, je zbor v soboto s svojim izvajanjem temeljito pomedel s takimi nazori. Da v Celju res ni nihče ipokazal na- vdušenja in pričakovanja ob tem kul- turnem obisku, je dokaz, da na kon- certu ni bilo niti enega vidnejšega pro- svetnega delavca, da izvzamem celj- ske zborovodje. Kaikšen vtis o »muzikalnih Slovencih« so neki dobili pevci iz Beograda? Res so vsi navzoči od srca nagrajevali pev- ce z burnim ploškamjeim. Šopek dirigen- tu pokionjenih rož in »bravo« vzkliki vendar niso izpremeniili vtisa, da je v Celju »sveti PuMilkuim sila dremav in kiomoden. Koncert v proslavo 60*letnice PLANINSKEGA DRUŠTVA CELJE 18. marca se je v Narodnem domu vršil slavnostni koncert v proslavo 60-letnice Planinskega društva Celje. Na koncertu sta nastopila najboljša celjska pevska zbora pod vodstvom di- rigenta profesorja Egona Kuneja, oba s skrbno izbranim programom, ki mu je občinstvo z razumevanjem sledilo in ni štedilo s priznanjem. Mladinski pev- ski zbor I. gimnazije že celo vrsto let prednjači pred vsemi drugimi v Slo- veniji, o kakem podobnem zboru v bratskih republikah pa dosedaj še ni bilo slišati. Zasluga za to, da ima Celje tak zbor, gre ravnatelju Glasbene šole v Celju profesorju Kuneju, ki zbor v vsakem pogledu zgledno vodi in usmer- ja. Pripomniti je treba, da je pri ta- kem zboru prav tako. važno umetniško in strokovno vodstvo kakor pedagoško. Prav bi bilo, da bi zboru omogočili večjo turnejo, ki bi pokazala svetu zmogljivost mladih celjskih pevcev. Komorni moški zbor si je prav v krat- kem času ustvaril glas solidnega pev- skega korpusa in od nastopa do na- stopa kaže napredek v vsakem pogledu. Dvorana je bila nabito polna. Kon- certa se je udeležil tudi podpredsed- nik PZS tov. Škrajnar in starosta celj- skih planincev dr. Josip Tominšek, dol- goletni urednik Planinskega vestnika. Publiko in oba zbora je pozdravil pred- sednik PD Celje, profesor Tine Orel ter v kratkih besedah označil razmere, v katerih je slovensko planinstvo pred 60 leti nastopalo, in njegovo idejno vse- bino. Ob odmoru je spregovoril dr. Josip Tominšek ter s svojo elokvenco prisrčnost večera še poglobil. Narodopisna skupina Celjskega muzeja Narodopisje celjskega območja je bilo v preteklosti kaj šibko. V publikacijah in razpravah se je le redko kdaj zganilo pero narodopisca, ki bi razpravljal o materialni in duhovni kulturi naših na- selij. Mestni muzej v Celju hrani le poedine predmete za bodoči Narodopisni oddelek. Skupina narodopiscev, katero vodi naš poznani narodopisec dr. France Kotnik, pod okriljem muzeja že drugo leto uspešno raziskuje teren. Poleg za- pisovanja, risanja in fotografiranja predmetov zbira hkrati muzealno gra- divo s tega področja. Prvo leto se je skupina podala v oko- lico Gornjega grada v kat^trsko obči- no Št. Florjan. Tu se je ^neljito vži- vela v vso etnografsko problematiko naselja ter marljivo zapisovala. Beležke in nabrano gradivo se seminarsko ob- ravnava na pogostih sestankih vseh čla- nov skupine. Kolektivno delo je rodilo presenetljive uspehe: polagoma zori gradivo za samostojno publikacijo, ki bo nekaka narodopisna monografija šentflorjanske občine. Lansko leto se je skupina podala v Jurklošter in načela problematiko tako imenovanega, Urvalda. Na tem predelu ni našla sicer bogatih zakladov kakor v gornjegrajski okolici, vendar pa je zbrano gradivo značilno v mnogih ozi- rihi. V Št. Florjanu pa je manjša sku- pina ponovno več dni kontrolirala prve zapiske in dopolnjevala vrzeli. Ko bo gradivo publicirano, se bo iz- kazal pomen njenega kolektivnega dela. Ne samo da bo nabrana cela zakladnica ledinskih imen, saj je besedni zaklad naših prednikov, mnogokrat samonikel. Tudi ta ali ona razprava bo osvetlila doslej pomanjkljivo pisana poglavja slovenskega narodopisja ali pa celo na- čela še neobdelane teme. Marsikaj no- vega bo javnost zvedela, n. pr. o prav- nih običajih (soseskah) ali pa o lesenih kaščah, ki so poleg slovenskega kozolca živa ljudska stavbarska umetnost. O požigih, mlinarstvu in domači obrti, o ljudski medicini in zdravilnih zeliščih, ljudski prehrani, vražah in zagovorih bodo govorile razprave. Slovar imen bo pomenil dopolnitev-obogatitev naše na- rodopisne vede. V mnogih primerih je ime za eno in taisto orodje v lokalni tradiciji značilno, ko je v drugem pre- delu povsem drugačno. Prihaja čas, ko bo z novim načinom odbelovanja naše zemlje šlo to ali ono področje v ropo- tarnico in se bo polagoma zabrisala tra- dicija in pozabljeni bodo krepki slo- venski izrazi. Naloga narodopisja je očuvati te zaklade narodu, saj so do- kumentacija naše ljudske kulture in samoniklosti. Ne moremo ob delu narodopisne sku- pine pozabiti, da naši forumi s polnim razumevanjem podpirajo delo na tere- nu, ki ni ceneno. Dasiravno je skupina številčno šibka in v danih okoliščinah se naša narodopisna družina ne more bistveno pomnožiti — razvija v mejah moči kaj živahno dejavnost. Sodeluje z Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, kateri pošilja poročila in važ- nejše rezultate, ki ne morejo biti svo- jina le zaključene enote, marveč dobri- na za ves narod. Nadejamo se, da bo letos izšla prva publikacija muzejske narodopisne skupine kot obračun nje- nega znanstvenega dela. Še mnoga leta napornega dela je pred celjskimi naro- dopisci, sleherno naselje je tehnično nemogoče obdelati, še sto let bi bilo malo za tako nalogo. Vsekakor pa -na- črtno kolektivno delo manjšega obsega poglablja našo narodopisno vedo. Gra- divo, ki se kopiči je material, iz kate- rega bo nastala etnografska podoba Slo- venije. A. S. ,Svoboda' v Polzeli vztrajno napreduje »Svoboda« v Polzeli sedaj združuje močan dramski odsek, snujejo pevski zbor in organizirajo predavanja Ljud- ske univerze, medtem ko je nedavno Polzela dobila tudi kino. Da so dosegli take uspehe, je bilo treba vložiti mnogo truda. Prosvetni dom, ki je bil med vojno uporabljen za garažo, so morali s prostovoljnim de- lom popraviti, istočasno pa igrati, da so zbrali denarna sredstva za opremo odra. Polzelska Tovarna nogavic je na-1 bavila kinoprojektor in skupaj s kolek- Itivcm Invalidskih podjetij (pripravila dvorano tudi za te svrhe. Ko je stekel v Polzeli prvi film, so nekateri prerokovali, da bo film izpod- rinil odrsko delo. Bilo pa je ravno na- robe. Prej je delovali le en režiser, se- daj delajo trije. Z mladinsko igro »Pa- stirček Peter in kralj Briljantin« so celo gostovali, prav tako so z uspehom predvajali igro »škandal pri Bertleto- vih«. Oder so za silo že opremili. Imajo za- vese, električno napelljavo, 4 refilek- tcrie itd. Čim bodo dobili s popravila harmonij, bedo zalčeli itudi s pevskimi! vajami, medtem ko Ljudska univerza prireja predavanja, ki jih držijo domači in go- stujoči ipredavatelji. V načrtu imajo sedaj še gradnjo sta- novanja v domu in garderobe. , Tako »Svoboda« v Polzeli nenehno napreduje, ne meneč se za podtikanja in rcvarjenje nekaterih, ki bi radi raz- dvojili društvo. -x- ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA izobraženčevo okno v svet Marsikateri izobraženi Celjan komaj- da ve, da je v zgodovinski stavbi stare Grofije razen Mestnega muzeja dobila svoje začasne prostore tudi Studijska knjižnica. Še manjše je število tistih, ki vedo kakšne vire izobrazbe hrani ta knjižnica. Vzrokov za to je več. Ze za- to, ker je to po svojem značaju znan- stvena knjižnica, ne more biti tako na široko popularna, kakor so ljudske knjižnice. Poleg tega pa si bibliotekarji skoraj ne upajo razviti obširne propa- gande za dvig števila bralcev. Kam pa naj jih posade v sedanjih pretesnih pro- storih? Soba, kjer bibilotekarji katalo- gizirajo, služi trikrat na teden, ko je knjižnica odprta, tudi za čitalnico in iz- posojevalnico. A v čitalnci je ostalo za bralce samo še šest sedežev. Bralci pri- hajajo tudi v urah, ki so si jih biblio- tekarji rezervirali za noitranje delo. Ra- di bi namreč, da bi katalogizirali čim večje število knjig in jih na ta način napravili dostopne javnosti. Vendar ne- radi odrečejo vsakomur, ki si išče knjig za izpopolnitev splošne in strokovne izclbrazbe, pa naj pride kadar koli. Za- radi pretesnih prostorov pa eno delo duši 'drugo: bralci že nujno potrebuje- jo knjige, ki jih je treba najprej ure- diti in katalogizirati. Bibliotekarjem se včasih zazdi, da se vrte v začaranem krogu. Izhod iz njega je samo eden: adaptirati je treba še eno sobo za čital- nico, ki bo lahko odprta vsak delavnik dopoldne in popoldne, bibliotekarji pa bodo vseeno nemoteno množili število knjig, ki bodo s pomočjo katalogov na razpolago bralcem. Da bodo interesenti vedeli, kaj jim Študijska knjižnica nudi, bomo večkrat objavljali naslove najvažnejših novih knjig in drugih publikacij, ki so tam na razpolago. Ker dobiva knjižnica brez- plačne obvezne primerke tiska z vsega ozemilja LR Slovenije, dobiš v njeni či- talnici lahko na mizo prav vse, kar je bilo v Sloveniji natisnjenega po osvo- boditvi (od 9. V. 1945 dalje), ne le knji- ge, amipak tudi vse revije in časnike, ki so večinoma že lepo vezani po let- nikih. Poleg tega pa knjižnica kupuje iz rednih proračunskih sredstev stro- kovne knjige, revije in časnike iz osta- lih ljudskih republik FLRJ, pa tudi iz inozemstva. Ali Vas zanimajo n. pr. naslovi ino- zemskih revij in časnikov, ki jih je knjižnica prejemala v 1. 1952? Našteli Vam jih bomo kar po državah, od ko- der so prihajali (preko inozemskega od- delka DZS): Iz Anglije smo dobivali: 1. Art & Industrv (London). 2. British Journal of Applied Phvsics (Lon- don). 3. Endeavour. Ein Vierteljahrsbericht iiber die Fortsehritte der Wissenschaft im Dienste der Menschheit (London). 4. Journal of Scientific Instrument*.,(London). ■5. The Librarian. The Librarian and Book World (London). 6. I^Jature. A Weckly Journal of Science (Lon- don). 7. The Slavonic and East European Re?iew (London). 8. The Studio. The Leading Magazine ob con- tcmpoiary Art. (London). Iz Združenih držav Sev. Amerike: •>. The American Slavic and East European Jlevievv (Philadelphia). 10. The National Geographic Magazine 'Wa- shington). Iz Avstrije: 11. Carinthia I. Geschichtliche und Volkskund- liche Beitrage zur Heimatkunde Karntens (Ce- lovec). 12. Carinthia II. Naturvvissenschaftliche Bei- triige zur Heimatkunde Karntens (Celovec). 13. Mitteilungen der Geographischen Gesell- schaft in Wien. 14. Osterreichische Bibliographie (Wien). 15. Zeitschrift des Historischen Vereines fir Steiermark (Graz). Iz Belgije: 16. Les Beaux Arts. Hebdomadaire d'i»f«r- mation artistique (Bruxelles). Iz Francije: 17. Bibliographie de la France (Pariš).. 18. Bulletin de 1'Unesco a lintention des hi- bliotheques (Pariš). 19. Le Courrier — Unesco (Pariš). 20. Le Monde (neodvisen dnevnik) (Pariš). 21. La Bevue des deux mondes. Litteratare, histoire, arts et sciences (Pariš). Iz Nemčije: 22. Kosmos. Handvveiser fur Naturfreuade (Stuttgart). 23. Die Naturvvissenschaften. Organ der Ge- sellschaft Deutscher Naturforscher und Arzt« (Berlin-Gottingen-Heidelberg). 24. Stahl und Eisen. Zeitschrift f ur das de«t- sche Eisenhiittenwesen (Diisseldorf). Iz ZSSR: 25. Doklady Akademii Nauk SSSR. (Izhaja trikrat na mesec in prinaša znanstvene raz- prave s področja matematičnih in prirodoslov- nih ved.) 26. Novyj mir. Literaturno hudožestvenyj i obščestvenorpolitičeskij žurnal (Moskva). 27. Sovetskaja agronomija. Ežemesjačnyj učno-proizvodstvenij žurnal (Moskva). 28. Sovetskaja etnografija. Izd. Akad. nauk (Moskva). 29. Sovetskaja muzyka. Organ Sojuza Vom- pozitorov SSSR. 30. Vestnik Akademii naus SSSR. 31. Voprosy ekonomiki. (Izd. Institut ekom*- miki Akad. nauk). Iz Švice: 32. Technische Rundschau. Allgemeine Indu- strie — und Handelszeitung (Bern). 33. Weltwoche. Unabhangige schweizeriscke Umschau (Ziirich). Nekateri drugi listi, ki smo jih še na- ročili, niso Iprihajali, tudi od navedenih niso še vsi kompletni za preteklo leto, a vendar je v tem številu za vsako od glavnih strok med zainteresiranimi brailci v Celju vsaj nekaj: za tehnike št. 2, 3, 4, 24, 32) agronome (28), naravo- slovce (2, 4, 6, 12, 22, 23, 25), geograf« (10, 13), zgodovinarje (11, 15), narodo- pisce (11, 28), gospodarstvenike (31, 32), glasbenike (29), ljubitelje likovne umet- nosti in umetne obrti (1, 8, 16), za bi- bliotekarje in knjigotržce (5, 14, 17, 18), za splošno kulturno in politično infor- macijo, ki večkrat posega itudi v mno- ga od zgoraj naštetih področij (7. 9, 19, 20, 21, 25, 30, 33). Za leto 1953 smo na- ročili še več strokovnih glasil in znan- stvenih revij z naštetih in še nekaterih drugih področij človeškega udejstvova- nja, da bi še bolj ustregli potrebam naših bralcev iz \seh slojev celjskega izobražensitva in strokovnjakov. Ko bo- do začeli prihajati ti listi, bomo obja- vili tudi njihove naslove. Ob prvi pri- liki pa bomo opozorili (tudi na kulturne in strokovne revije iz ostalih republik FLRJ, nato pa postopoma na "najzna- čilnejša knjižna dela iz posameznih strok ter na zbirko slovarjev in leksi- konov. Na ta način bo knjižnica dobila vedno bolj živ stik z zainteresiranimi bralci, ki ji bodo v bodoče tudi lahko svetovali, kaj naj še nabavi. Ce pa bo- do hoteli to bogastvo imeti čim bolj na razpolago, bodo gotovo radi podprti tudi prizadevanja za nujno razširitev nje- nih prostorov vsaj za novo začasno či- talnico. Največjo korist od tega bodo imeli (prav zainteresirani bralci med izobraženci in strokovnimi delavci. vin V »Rokovnjaci« v Šentjurju 14. in 15. marca smo gledali »Ro- kovnjače« na šentjurskem odru. Z upri- zoritvijo je bilo ljudstvo zelo zado- voljno, saj je zahtevalo ponovitev. Da so »Rokovnjaci« tako odlično uspeli in bili tako kvalitetno naštudirani- je zasluga režiserke tov. Rauterjeve. Le- ta je z ljubeznijo, požrtovalnostjo in nezlomljivo voljo zbrala preko 30 igral- cev, jih s spqsobnostjo vodila, da so dobili zaupanje vanjo in sami vase. Potočan Jelko je, dasi mlad v vlo- gi Nandeta pokazal precejšen odrski talent in mu priporočamo, naj se kot bodoči vzgojitelj še naprej posveča odr- ski umetnosti. Njegov jezik je zvočen in čist. S prepričevalno in doživeto igro nam je podal lik branilca socialno za- tiranih množic in napovedovalca no- vega časa. Antiteza tega kristalno čistega zna- čaja Nandeta pa je kreatura Blaž, ki se v pohlepu po denarju in pijači vdinja tujcu in mu izda rokovnjače. Ta lik nam je nadvse posrečeno prikazal Za- lezina Stanko. Njegova igra je bila sproščena, naravna, tudi maska je bila dobra. Ze po postavi kakor posrečeni igri nas je zelo zadovoljil Oset Avgust v vlogi Obloškega Tončka; prav tako je dobro odigral Čretnik Ivan vlogo Ve- likonje. Igralcem se je posrečilo doseči po- polni kontakt s publiko. Za smeh je poskrbel rojeni komik Anton Klanjšek v vlogi Franceta. Kakor se je tu ljud- stvo do srca nasmejalo, tako je globoko sodoživljalo ganljivo slovo med brato- ma Štefanom (Smola Feliks) in Nan- detom. Oba sta to dovršeno podala. Tudi ženske vloge so bile dobro poda- ne, od kmetic in rokovnjačk do ženskih likov na gradu. »Rokovnjaci« je ena izmed iger, ki je muzikalno zelo zahtevna. Glasbeni del je naštudirala tov. Anka Vresner- jeva. Uspeh njenega dela je bil viden pri zboru kakor pri solistih: pri čev- ljarju Bojcu (Oto Cerček), oštirju Jo- štu (Trebovc Franc), Polonici (Fras Zo- ra); zlasti lepo je zapela Nona (Rezar Anica), ki ima izredno lep, mehak, me- lodičen glas. Z uspelo igro so igralci dokazali, kaj se da storiti z vztrajnim delom in je- kleno voljo. Ce upoštevamo, da so igralci povečini delavci, ki so svoj pro- sti čas posvetili vajam, zaslužijo po- hvalo. L. M. V vsako slovensko hišo knjige Prešernove družbe! „Snegulj6ica" na PUštajnu Piištanj že dolgo ni videl tako od- lično uprizorjene (mladinske igre, kakr- šno nam je predstavila mladina tukaj- šnje nižje gimnazije. Prof. Marici Kot- niikovi je uspelo razčleniti igro, da so njeno vsebino pravilno dojemali in se v njo vživeli ne le igralki, temveč tudi gledalci, ker je bila izbira vlog posre- čena. Nastopajoči so sledili dogaja- njem, zaito So se tudi množični prizori navzlic tesnemu odru obnesli. Ozek pro- stor režiserke ni motil in je poskrbela za scenerijo, da so jo vsi hvalili. Sne- guljčica Majdice Marcenove je bila s svojim sočnim glasom prav prikupna, nikjer pretirana. V Jakobini Drame, ki je postavila na oder kraljico, kakor bi je bolje nobena ne mogla, klije ne- dvomno igralski talent. Radi bi našteli ostale igralce, saj so bili vsi na svojem mestu, vendar tu ni prostora. Gotovo se bo našel kdo, ki bo napisal oceno t njihovem glasilu »Glas izpod Bohorja«, saj spadajo takšni uspeli nastopi še po- sebej v kulturno kroniko. Na Pilštanju je bila igra uprizorjena štirikrat, gostovali so medtem tudi v Kozjem. Čeprav vemo, koliko truda in naporov je treba, preden takšna igra dozori, se tov. prof. Kotnikovi le pri- poročamo, da nam do zaključka šol- skega leta še kaj nudi. S tem bo vzgo- jila mladi igralski kader, ki ga tako pogrešamo. JMoui slovenski umetniški film (premiera: 31. III. u kinu >>cUnion« „Jara gospoda" Predstave v nedeljo ob 10. uri dopoldne in ob 14., 16., 18. in 20. uri Režija: 'Bojan Stupica kamera: ^uan 9darinček Glasba: ©ojan Pldamič O glauniFi vlogah.: SMira Stupica Stane Sever Vladimir Skrbinšek (Bojan Stupica »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. marca 1953 Stran 8 Iz Celja... Nerednosti v Tovarni tehtnic pred sodiščem pred okrajnim sodiščem je bila raz- prava, pri kateri sta se zagovarjala bivši direktor Tovarne tehtnic v Celju 4ibin Zupane in delovodja v mizarski jglavnici Tovarne tehtnic Jakob Ki- drič- Zupane Albin je kot direktor v času o& leta 1948 do 1951 dovoljeval, da so v mizarski delavnici tovarne zaposleni uslužbenci mizarske stroke med in po jlužbenem času zanj in za druge pri- vatnike na svoj račun izdelovali razno pohištvo in stavbno-mizarske predmete, ne da bi koristnikom za ta dela zara- čunal strojne in delovne ure, zaradi Česar je nastala škoda v skupnem zne- sku 95.309 dinarjev. V času od 8. sep- tembra do 16. oktobra 1950 je večkrat dovolil prodajo raznega kurantnega železninskega materiala iz obratnih za- log v skupni teži 1940 kg v takratni vrednosti 42.979 din. Za te prodaje je. dal izstavljati fakture na ime »Sin- dikat Tovarne tehtnic in sit Celje«, čeprav je vedel, da se ta material pro-~ daja na Hrvatsko za sveže in preka- jeno svinjsko meso. Kidrič Jakobu očita obtožnica, da kot delovodja mizarske delavnice v Tovarni tehtnic ni opravljal vedoma svojih dolžnosti, čeprav je vedel, da lahko zaradi takega poslovanja nastane škoda s tem, da v času od 1948 do 1951 ni obveščal upravo podjetja, da podrejeni delavci presegajo norme preko 15 odstotkov, zaradi česar upra- va podjetja ni mogla proizvodnje mi- zarske delavnice racionalnejše orga- nizirati. Napravil je dalje krive listine z na- menom, da bi se take listine uporabile kot prave s tem, da je v istem času vnašal v akordne delovne liste v okoli petdesetih primerih lažnive podatke s tem, da je v nje neopravičeno zapi- soval manj presežnih delovnih ur, ka- kor so jih posamezni delavci pri nor- miranem delu dosegli ter jih zapisoval sebi in Verdev Valentinu. Na podlagi teh list je uprava obračunavala delav- cem zaslužek. S ponarejenimi delovnimi listi je spravil njemu podrejene delavce v zmoto, da so na podlagi takih delovnih list obračuni točni. Delavci so v škodo svojega premoženja opustili zahtevo po zaračunavanju iz vseh preseženih norm. Tako so bili delavci oškodovani na za- služku za neugotovljene zneske. Ugo- tovljeno pa je, da so bili že samo štirje delavci oškodovani za najmanj 50.000 dinarjev. Dalje je Kidrič v času od 1948 do 1951 v mizarski delavnici Tovarne tehtnic vzel za izdelavo raz- nih pohištev in stavbinskih mizarskih predmetov za privatnike najmanj 529 ur elektrostrojnega dela v višini 31.740 dinarjev. Zupane Albin je zakrivil kaznivo de- janje zlorabe uradnega položaja, Ki- drič pa kaznivo dejanje nevestnega go- spodarskega poslovanja, ponarejanje listin, goljufije in zatajitve. Zupane Albin je bil obsojen na 12 mesecev zapora. V tej kazni je tudi pogojna kazen 4 mesece zapora za do- bo enega leta, na katero je bil Zupane obsojen pri okrajnem sodišču v Ljub- ljani 28. oktobra 1952. Tovarni tehtnic mora Zupane povrniti znesek 63.569 din za 1548 delovnih ur za mizarja Verdev Valentina. Kidrič Jakob je bil 'obsojen na 16 mesecev zapora, Tovarni tehtnic mora plačati 31.740 dinarjev za uporabo 529 ur elektrostrojnega dela. Pomembna iznajdba Znamenita izumiteljica Franca Pril, ki so se ji posrečile že mnoge iznajdbe posebno na polju kozmetike, je te dni dala v promet nov, dolgo pogrešan stroj. Stroj je prava senzacija za tiste, ki se ne brijejo sami. Nič več ne bo čakanja pri brivcu. Vse se vrši avto- matično^ brivcu ostane samo nadzor nad aparatom, ki obstoji iz podobne čelade, kakor za kodranje ženskih las. Čelado vam samo poveznejo na glavo in vključijo električni tok. Namiljenje in britje traja največ 2—3 minute. Masaža je po želji obri- tega: s špiritom ali s kremo. Nadaljnji opis aparata ni potreben, ker bo od prihodnjega torka v splošni rabi. ...in zaledja IZ SLOV. KONJIC V vseh podjetjih v Slovenskih Konji- cah in okoliških krajih v teh dneh vo- lijo nove delavske svete, na kar so se zelo dobro pripravili. Med prvimi so delavski svet izvolili v tovarni usnja »Konus«, kjer so na podlagi ankete iz- brali kandidate. V novi 25-Adlei«. KZ Ljubečna pri Celju. PRODAM 3000 kg sena. Naslov v upravi lista. NA PRODAJ dobro ohranjen tovorni voz (pla- toner), nosilnost 2—3 tone, raztegljiv. Vpra- šati v Laškem 106. PRITLIČNE HRUŠKE še dobite pri učitelju Petrakti, Lava 37, Celje. ZAMENJAM komfortno stanovanje, 3 sobe s kopalnico, za enakovredno na Dolgem polju, Ipavčevi, Stanetovi ali Drapšinovi ulici. — Vprašati: Ulica 29. novembra št. 17. Ogled od 11. do 12. ure. IŠČEM opremljeno sobo v mestu Celju za sta- rejšega gospoda. Naslov v upravi lista. POMOČ v gospodinjstvu dvakrat tedensko ra- bim. Naslov v upravi lista. RAČUNOVODJO, verziranega, fin. knjigovod- jo sprejmemo s 1. aprilom ali 15. majem 1953. Naslov v« upravi lista. ZAMENJAM klavirsko harmoniko s 120 basi za šivalni stroj odgovarjajoče vrednosti, oziroma jo prodam. Ogled pri Mrevlje, Titov trg 8-1. STREŽNICO dvakrat tedensko na stanovanje rabim. Naslov v upravi lista. i ki ur o__ KINO UNION CELJE Od 31. 3. do 6. 4.: »Jara gospoda«, slo- venski flm KINO DOM CELJE Od 27. do 30. 3.: »Asfaltna džungla«, ame- riški film Predstave v kinu Union Celje dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. ari. Predstave v kinu Dom dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15. KINO ŽALEC Od 27. do 29. 3.: »Iz tisoč in ene noči«, ameriški barvni film Od 1. do 2. 4.: »Kekec«, slovenski film RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE DEŽURNE SLUŽBE Dne 29. marca 1953: tov. Sevšek Maksim. Ce- lje, Ljubljanska 36. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne pa do ponedeljka do 8. ure zjutraj. * POPRAVEK Po krivdi tiskarne so se v spored celjskega gledališča v Savinjskem vestniku, dne 20. 10. 1953, vrinile hude napake. Občinstvo opozarjamo, da popoldanske pred- stave »Namišljenega bolnika« v nedeljo 29. III. ob 15.30 ni za IV. abonma, kot je pomotoma objavljeno, ampak je ta popoldanska predstava izven abonmaja in si lahko zanjo rezervirate ali nabavite vstopnice v neomejenem številu. Abonenti IV. abonmaja imajo predstavo »Na- mišljenega bolnika« v torek, 31. III. 1955 ob 20. uri. KONCERTI V sredo, 1. aprila ob 20. uri koncert čelista Bogomila Čehovina. Pri klavirju dr. Roman Klasihc. V sredo, 8. aprila ob 20. uri klavirski večer Melite Lorkovic. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Telesna vzgoja in šport ATLETIKA___ ( II.JSKI ATLETI SO PRIPRAVLJENI V preteklem tednu so se celjski atleti in atletinje predstavili po večmesečni vestni vadbi v telovadnicah širši javnosti. V soboto zvečer so na atletksem prvenstvu Celja v pokritih prostorih, na katerem je nastopilo 63 tekmo- valcev pokazali, da je pričakovati v letošnji sezoni izvrstnih rezultatov. No društvena sezo- na Kladivarja — tekmovalna, bo v letošnjem letu izredno bogata in bo naši javnosti poka- zala kvalitetni in kvantitetni dvig atletskega športa v našem mestu. Na tekališčih bomo sre- čali vrsto novih imen, doslej še neznanih atle- tov in atletinj, ki se bodo pa že v letošnjem letu izkazali na tekmovanjih. Celjske šole so bogat rezervoar za atletski šport in prav od tu se je rekrutiral številni mlad kader sposob- nih atletov in atletinj. Letošnje tretje atletsko prvenstvo v pokritih prostorih je bilo vzorno pripravljeno. Novost je bila v električnem merjenju časa z napravo, ki jo je »postinlii.il neugnani Prah Dolfe, amater in vesten društveni delavec prav s skromnimi sredstvi. Neonska razsvetljava, pa še snemanje na magnetofonski trak od študija Rudio Ljubljane pa sta bili še drugi dve no- vosti te prireditve. In Celjani, ki ob nedeljah ne počivajo predolgo, so lahko že zjutraj po- slušali reportažo po radiu o sobotni prireditvi. Pa se nekoliko ozrimo še po rezultatih. Postav- ljeni so bili kar štirje državni rekordi v po- kritih prostorih tako neurudno, kajti v naši državi se ti rekordi uradno ne vodijo. S ko- muj 10 m zaleta je Zagorc v troskoku dosegel odličen rezultat 12.93 m, Vehovar v skoku s palico 360 cm, Galin (Mladost, Zagreb) v metu krogle 14.20 m in Majcnova v skoku v daljiao 4.86 m. To bi bili novi rekorderji . . . Omeniti pa še moramo ostale odlične rezultate. Zelez- nikova je v skoku v višino dosegla svoj osebni rekord s 143 cm, Peterka je dosegel osebni re- kord v metu krogle, odlikovali pa so se še: mladi Brodnik s 320 cm v skoku s palico, Pri- stovškova v metu krogle z 10.95, Čerpes (Zel., Maribor) v skoku v višino s 175 cm — le za las jo podrl letvico na 180 cm! V nedeljo pa je zaživel stadion Kladivarja. Okrog 140 tekmovalcev se je zbralo na starta za spomladanski kros. Največ tekmovalcev je bilo pri mladincih C (37), ki so tekli na 1000 metrov dolgi progi. Borba je bila žilava, zma- gal pa je Štrajher (učiteljišče) s 3.42 pred Su- šo, Pavčičem in Ježovnikom. Mladinci D ka- tegorije so tekmovali na 2 km, zmagal pa je nadarjeni Vipotnik, ki je s svojim rezultatom bil celo boljši kot Igor Zupančič in Kopitar M. pri članih na isti progi. Vipotniku sta sledila Gujšek in Stožir. Pri članih na 2 km je s kras- nim finišem zmagal Urbajs, ki je pred samim ciljem le za prsa prehitel Zupančiča. Na dolgi progi 4.5 km pa so se dolgoprogaši razvrstili takole: Mlinaric 15,17, Prelog 16,01 in Grabar 16,16. Pri mladinkah je zmagala na progi ?00 ,n mlada Slamnikova s 2,51 pred Velejevo 2,55 in Ocvirkovo 3,02. Pri članicah je bila najboljša smučarka Belejeva s 4,11 na progi 1000 m, sle- dita pa ji Forte in Polutnik. Tudi pionirji in pionirke so tekmovali na 400 m dolgi progi. Pri pionirjih je zmagal Zupane, pri pionirkah pa Zorkova — oba z II. gimnazije. NOGOMET_ METALA C : KLADIVAR 2:1 (2:0) Preko 1000 gledalcev je na prijetni spomla- danski dan prisostvovalo zanimivi nogometni tekmi. Kladivar se je v tej tekmi kljub mlade- mu moštvu dobro držal in dosegel z močnim nasprotnikom dober rezultat. Čeprav so Celjani imeli v prvem polčasu več igre, so gostje do- segli kar prednost dveh golov po Milišiču in Zobiču. V drugem polčasu so gostje vsaj pr- vih 25 minut bili nevarnejši, pa prav v tem času so Celjani, po Floreniniju znižali rezultat na 2:1. V borbi za izenačenje pa Celjani niso bili uspešni. Nasprotnik je igral izredno dobro, tehnično dovršeno in so Celjani to njihovo prednost nadoknadili le z večjo požrtvoval- nostjo. Igra Kladivarja nas je takrat zadovo- ljila. Obramba je bila sicer nekoliko šibkej- ši del moštva. S svojo igro pa so zlasti ugajali mladi Coklič, rutinirani Posinek in deloma Ko- kotec na krilu. Manjka pa igralcem Klaii- varja oster start in preciznejše odkrivanje in podajanje žoge. No, do pričetka prvenstvenih tekem je še precej časa, da lahko še te napake odpravijo! OSTALI REZULTATI: ZŠD Celje : Laško 7:0 (4:0), Kladivar B : Rudar (Velenje) 2:1 (2:0), Kladivar ml. : Gra- fičar (Ljublj. mladina) 4:0 (1:0). Srednješolska liga — II. gimnazija : Učitelji- šče 7:1 (0:0), IKŠ : I. gimnazija 3:0 (2:0). ROKOMET:__ ZŠD Celje : Enotnost (Ljubljana) 16:14 Celjani so prvo tekmo odigrali v Ljubljani firoti Enotnosti in zmagali z dvema goloma raz- ike. To je prva zmaga nad Enotnostjo v Ljub- ljani in dokaz, da so rokometaši Celja kar dobro pripravljeni. V moštvu je nastopilo tudi nekaj mladincev, ki so zaigrali kar dobro in bodo tudi v bodoče igrali v liginem moštvu. KEGLJANJE:__' Kladvar : Odred 2234:2188, Zeleznčar (Ljub- ljana) : Kladvar 2336:2239. Celjani so trenutno na tretjem mestu v lestvici slovenske lige. PRIZNANJE CELJSKEMU ŠAHISTU Svet za problemski šah Šahovske zveze Jugo- slavije je z diplomo izrekel častno priznanje celjskemu šahistu tov. Šnajder Jožetu za dose- ženi uspeh na Mednarodnem turnirju pro- blemskega šaha »Šahovskega Vjesnika«. K te- mu uspehu in priznanju iskreno čestitajo nje- govi šahovski tovariši. ŠAH OBČNI ZBOR ŠAHOVSKE SEKCIJE V NAZARJU Šahovska sekeja sindikalne podružnice LIP v Nazarju je imela dne 7. marcu letni obč'ii zbor. Iz poročil je razvidno, da je sekcija po- ložila poseben trud v organizacijo pionirskega šaha. Ustanovitelj sekcije tov. Križnik ima redna predavanja o šahu na tamkajšnji osnovni šoli. Tudi mladinski šah je v Nazarju lopo razvit, saj imajo močno mladinsko inost\o. Okrožni šahovski odbor Celje jo na občnoiu zboru zastopal tov. Šnajder Jožo, ki je po obč- nem zboru odigral simultanko proti šestnaj- stim igralcem in v dveh nruh oddal štiri re- mije proti tov. Mrevlje, Redjko, Fužir in Pečniku. Ostulo partije je odločil v svojo ko- rist. Sekcijo bo v bodoče vodil tov. Mrevlje, ki je bil soglasno izvoljen, za predsednika. ŠAHOVSKI DVOBOJ V CELJSKI BOLNICI Šahovski aktiv sindikalne podružnice celjske bolnice je pretekli četrtek imel v gosteh §a. ho\sko sekcijo »Svobode« iz Žalca. Na deseti deskah je tekma končala neodločeno 5:5. Pos_a. nic/.iii rezultati: Aubreht — dr. Vrečar 1:0, De. bevc - mg. Posavec 1:0, Rancinger — Vučka. vič 0:1, Marolt dr. Brozingar 0:1, Černelij — Kocinur 0:1, Knapič — dr. Polšak 1:0, štor. man — Horvat 1:0, Čakš — dr. Rožnik 0:1 Vozlič — dr. Mikuš 1:0 in Rovan — Roduak 0:1. Rcvanžna tekma bo v kratkem v Zale i. NOVE LEČE ZA POLSLEPE Dr. "VVilliam Feinbloom, optometrik na Kolumbijski univerzi v New Yorku, objavlja, da je izumil nove leče, ki bo- do omogočile izboljšanje vida delno slepih oseb. Te nove, mikroskopske leče so uspeh petletnih raziskavanj in kli- ničnih poskusov. S temi lečami bodo- lahko gledali ljudje, katerih vidnost je- tako slaba, da ne presega dveh odstot- kov. Teleta odvadijo po sedmih tednih piti mleko Ker je prehrana malih telet s krmo in zrnato hrano cenejša od pripuščanja, so strokovnjaki upeljali nov način pre- hrane telet in na ta način omogočili, da teleta v sedmem ali največ deve- tem tednu popolnoma odstavijo. Kako to naredijo: Cim se tele povrže, dopustijo, da se napije pri kravi. Potem kravo pomol- zejo. Prvih dvanajst litrov mleka (ko- lostruma — po dom. presenc) prihra- nijo za tele in ga dajejo dvakrat na dan z roko. Ko se konča hranjenje s prvim mlekom, dobi tele polnomastno mleko na sličen način, toda po pol litra na vsakih pet do šest kilogramov teletove teže. Ta količina se ne menja prvih šest tednov, v sedmem pa se zmanjša na pol. Toliko z mlekom. Seno, seveda najboljše seno kar ga je, je treba teletu polagati koj prvi teden, da je kolikor hoče. Ker pa tele še nima v drobovju tistih sestavin, ki omogočajo dobro prežvekovanje, so strokovnjaki ugotovili, da je treba te- snovi prenesti v želodce telet, kjer se« snovi silno hitro širijo, če imajo hra- no za presnavljanje. Tako živinorejci teden dni po otelitvi izvleče j o iz kra- vinih ust presnovljeno hrano, ki pride iz želodca. To presnovljeno hrano po- tem porinejo globoko v grlo teleta, da mora to hrano s snovmi vred požreti. To se ponavlja vsakih šest dni enkrat v prvih pet do šest tednih. Seno, ki ga dajemo teletu mora biti vedno sveže. Na vsak kilogram krme, ki jo tele poje, se daje še pol kilogra- ma zrnja. Na ta način dosežejo, da po sedmih tednih tele samo je in se ga lahko po sedmih tednih (nekateri rabijo več časa), popolnoma odstavi od mleka,' ki gre seveda v prodajo in prinaša go- spodarjem večje zaslužke. Taka teleta se zgodaj navadijo prežvekovati in se kmalu naučijo tudi na pašo, kar po- zneje odtehta, če imajo živinorejci v prvih tednih več dela s teleti. Gostinski podjetji MLO Laško »HOTEL SAVINJA« in »RESTAVRACIJA« (bivši Henke) vabita delovne ljudi na obisk Laškega, ki ga pomlad najhitreje obišče. Ko je drugod še hladno in mraz pokriva planjave, se boste na sprehodu v Laški okolici navžili sonca, cvetja, posebno na Humu, ki je daleč znan s planinsko floro. Po kopeli v termalni vodi obiščite »HOTEL SAVINJO« in »RESTAVRACIJO« pri postaji, kjer boste vljudno postreženi s sortiranimi domačimi vini in mrzlimi ter toplimi jedili odličnih kuhinj v obeh lokalih. OBIŠČITE LAŠKO IN PREPRIČAJTE SE, DA JE PRI NAS ŽE POMLAD V PRELESTNI NARAVI NE SAMO NA KOLEDARJIH! NAROČAJTE USLIJGE PRI gospodarskih podjetjih MLO Laško Po želji strank izvršujemo naročena dela hitro in s strokovno solidnostjo v naslednjih delavnicah: KOVAŠKA DELAVNICA nasproti »Prosvetnega doma« (bivši Košir) — podkovanje konj, oko- vanje vozov, popravila kmetijskega orodja, plugov itd. KOLARSKA DELAVNICA nasproti »Prosvetnega doma« — izdelovanje vozov, samokolnic, držajev za orodje, nadomestnih delov za vozove ter različna popravila kolarske stroke. KROJAŠTVO — na Glavnem trgu izdeluje moške obleke, plašče, ženske kostume in otroške obleke ter pokrivala solidno, hitro, po najnovejši modi in upošteva po- sebne želje strank. Sprejema popravila vseh krojaških izdelkov. ŠIVILJSTVO — na Glavnem trgu izdeluje žensko in moško perilo, ženske obleke po modi in okusu ČEVLJARSTVO — na Glavnem trgu izdeluje vse vrste obutve, ženske, moške, otroške, močno delavsko obutev in športne čevlje. Sprejema v popravilo! KOVINSKA DELAVNICA — bivši Sipek izvršuje vse ključavničarske usluge, popravila vodovodov, insta- lacije novogradenj itd. PEKARNA nudi odjemalcem dovoljne količine dobrega kruha in peciva. Spre- jema v peko prineseno testo in po naročilu nudi tudi vsakovrstne pekarniške storitve. MIZARSKA DELAVNICA 1 IN MIZARSKA DELAVNICA 2 izdelujeta priznano izdelana pohištva po posebnih naročilih. Izvr- šujeta stavbno mizarstvo in popravila — pleskanje pohištva. MESNICA po konkurenčnih cenah nudi sveže meso in mesne izdelke dobre kakovosti.