Leto LXXn, št. 160 WWm platni t gotovini - Die PorigeRISr Bar SeaHl
\
fttU • Cena E 1
Ur®OoUt»« i ipratv Ljubljana, Lapltarjaca 1 telefon 1001—41)01 tla**4oa »»rodnitu ti lil, u ls» tamatv« 40 Ui, — 0«k. raA Udu. Uuta 10.65« u narodaln« 1» l« IS« u uiasrata. • l«kiJu6no aaatopatv« ta »fflaa« la ItallJ« ta InoaematTai
OP) Sl A. U liano. S iko plui •• * i a I • m a,
jULU 1944
15
SOBOTA
Weiter schwere Kampfe in der Hormandie
Der feindliche Durchbruch nicht gelungen — Weitere Sowjetdurchbruchs-versuche im Mittelabschnitt der Ostiront vcreilelt — In Italien Feind-
angriflc nordlich Volterra
Ans dem Fiihrerhauptquartier, 14. 7. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt:
lm Westteil des normannischen Landekopfes warfcn die Nordamerika-ner neue Verbiinde in die Schlacht und setzten ihre Angriffe mit dem Schwer-punkt in Riehtung aus St. Lo fort. lm Verlauf erbitterter Kampfe driingte der Feind unter Inkaufnahme hohcr Ver-luste_ unsere Truppen in einigen Ab-schnitten unvvesentlich zuriick. Es ge-lang ihm an keiner Stelle, den erstreb-ten Durchbruch zu erzwingen. Die schvvcren Kampfe halten mit unvcr-minderter Ileftigkeit an.
Sicherungsstreitkrafte der Kriegs-marine schossen vor der n i e d e r -landischen Kiiste zwei britische Schneilboote in Brand. Ein cigenes Vorpostenboot ging verloren.
Schvveres Vergeltungsfener liegt weiterhin auf dem Grossraum von London.
In Italien licschriiiikte sich der Feind gestern auf Angriffe im Rauin nordlich Volterra und beiderseits des Tibcr im Abschnitt Citta d i Ca-s teli o. Wahrend des ganzen Tages wurde hier erbittert und mit vvechseln-deni Erfolg um einige llohcnstellungen gekiimpft. Trotz starken Menschen- und Materialeinsatzes blieb der Geliinfle-gewinn des Feindes unbedeutend.
Im riickwiirtigen Frontgebiet und im oberitalienisehen Raum wurden niehre-re Bandengruppen und Sabotagetrupps vernic h te t.
I ni Siiden der Ostfront vviesen dentsclie und ungarisehe Verbiinde im Raum von Kolomea ortliche Vor-stiisse der BoIschewistcn ab. \Vestlich Lu c k setzten sich unsere Divisionen befehlgcmiiss aus einem vorspringen-den Frontbogen ab und sehlugen in den
und bei Citta di Castello
neuen Stellungen feindliche Angriffe zuriick. Im Zustimmcnlmng mit unseren Ahsetzbewegungon im Gebiet der Pri-pjetsiimpfe, die vom Feinde un-gestort verlaufen, wurde dic Stadt I'in s k geraumt.
Im Mittelabschnitt vcreitelten unsere Divisionen weitere Durchbrutbsversuche der Sovvjcts. Der Schvverpunkt der Kampfe lag hier ostlich und nordlich G r o d -n o , wo starke feindlichc Panzer-, Infan-terie- und Kavalerieverbande zum Stehen gebracht wurden.
Die taplere Bcsatzung der alten li-tauischen Hauptstadt W i 1 n a unter Fiih-rung ihres Kommandanten, Gencral-leutnant Stahcl, durchbrach nach fiinf-tagigem Widerstand gegen iiberlegene feindliche Kriiite befehlsgemass den so-wjetischen Einschliessungsriag und kampf-t« sich zu den westlicb unter Oberst Tols-dorf bereitstehenden dcutschen Truppen durch. Pilichterfiillung und Standbaftig-keit dieser beiden Kampigruppen ver-dienen hochste Anerkennung. Bei den Kampfen um die Stadt hat sich auch eine Flakabteilung det Luftwaffe unter Haupt-mann Miillcr hervorragend bewahrt.
Siidlich Diinaburg sowie zwischen D ii n a und Peipussee wurden zahl-reiche Angriife der Golschevvisten unter Abriegelung ortlicher Eiabriiche zer-schlagen.
Schlachtfiiegerverbande griffen auch gestern wirksam in die Erdkampfc ein und vernichteten im Tiefangriff zahlreiche Panzer, Geschiitze und Fahrzeuge des Feindes.
Nordamerikanische Bomber richteten gestern wiederum einen Tcrrorangrilf ge-gen M ii n c h e n. Durch Luftverteidi-gungskrarte wurdcn 29 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht.
Einzelne britische Flugzeuge varfen in der Nacht Bomben auf rheiniseh-westialisches Gebiet.
Kaj pričakujejo narodi od konca vojne
Iz članka dr. Gobbelsa v listu »Das Reich«
Nadalje težki boji v lorsnandiji
Sovražni prodor se ni posrečil Izjalovili so se nadaljnji sovjetski probojni poizkusi na srednjem odseku vzhodnega bojišča — V Italiji sovražni napadi severno od Volterre in pri Citta di Castello
Fuhreijcv glavni star,, )4. julija.
DNB. Vth ovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
IV	zapadnem delu normanske-S a predmostja so vrgli Severnoameri-kancl v bitko nove čete ter so nadaljevali svoje napade s težiščem v smeri ..P^oti St. Loju. Med ogorčenimi boji je sovražnik ceno visokih izgub ponekod naše čete nebistveno potisnil nazaj. Nikjer mu ni uspelo doseči zažclendega prodora. Težki boji sc nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo.
Varovalne cdinice vojne mornarice so zažgale pred nizozemsko obalo dva britanska hitra čolna. Izgubili smo en lasten predstražni čoln.
širše področje Londona leži še nadalje pod težkim povračilnim ognjem.
V	Italiji so je sovražnik včeraj omejil na napade na področju severno od V o 11 e r e in na obeh bregovih Tibere na odseku Citta d i Castello. Tu so se ves dan z različnim uspehom bile borbe za nekaj višinskih postojank. Vkljub močni uporabi ljudi in gradiva je bilo sovražno napredovanje nepomembno.
V zaledju bojišča in v zgornjem italijanskem področju smo uničili več tolovajskih skupin sabotažnih čet.
Na jugu vzhodnega bojišča so na področju K o 1 o m e j e nemški in madžarski oddelki zavrnili krajevne boljeviške sunke. Zapadno od Lučka so se naše divizije na povelje umaknile z nekega izpostavljenega loka v bojni črti ter so na novih postojankah
odnile vse sovražne napade, bkupno z našimi odmikalnimi pokreti na ozemlju P r i p j e t s k i h močvirij, ki potekajo brez sovražnih motenj, smo izpraznili mesto P i n s k.
Na srednje m odseku so preprečile naše divizije nadaljnje sovjetsko prebi-jalne poskuse. Težišče bojev je ležalo tu vzhoduo in severno od G r o d n a, kjer smo zavrli močne sovražne oklepniške, pehotne in konjeniške oddelke.
Junaška posadka staro litvanske prestolnice V i I no je pod vodstvom svojega poveljnika generalnega poročnika Sta-hcla po petdnevnem odporu proti premočnim sovražnim silam na povelje prebila sovjetski obko!jcvalni obroč ter si izvojevala pot do nemških čet, ki so stale daljo proti zapadli pripravljeno pod poveljstvom polkovnika Tolsdorfa. Izpotnje-vanjo dolžnosti in pa vztrajnost obeh teh dveh bojnih skupin zaslužita največje prizuaje. Pri bojih za mesto se jo sijajno ohnesel oddelek protiletalskega topništva pod stotnikom Miiltcrjcni.
Južno od D vinska ter med Drino ter P e i p u š k i m jezerom snio razbili številne boljševiško napade ter obenem zajezili krajevne vdore.
Oddelki bojnih letal so tudi včeraj uspešno posegli v bojo na zemlji ter v nizkem letu uničili številne sovražnikove oklepnike, topove in vozila.
Ameriški bombniki so tudi včeraj izvedli strahovalni napad na SI ii n c ii e n. Zračno-obrambno sile so sestrelile 29 sovražnih letal.
Posamezna britanska letala so odvrgla ponoči bomlio na r c n s k o - w e s t f a I-s k o ozemlje.
fieneralfeldmaršal vosi Kluge nadioruje obalo
Berlin, 13. julija. Kakor poroča časopisje se je podal novoimer.ovani vrhovni poveljnik na zahodu generalfeldmaršal von Kluge te dni na neko nadzorovalno potovanje ob obali Rokavskega preliva. Prvi dan svoje vožnje je obiskal generalfeldmaršal predvsem obalne odseke, ki so v zgodovini vojnega pohoda na zahodu v letu 1940 zvezani z njegovim imenom. Takratni generalni polkovnik von Kluge je kot vrhovni poveljnik 4. armade prodrl podaljšano Maginotovo črto ter napredoval v sijajnem pohodu vzdolž Somme do Abbevilla. S tem je bila sovražnikova bojna črta pretrgana na dva dela. Kluge-jeva armada je potem v hitrih pohodih zavzela Boulogne in Calais ter z zahoda napadla Dunkerque. V dneh od 5. do 8. junija je prodrla Klugejeva armada v Weygandovo črto ob Sommi ter vdrla v notranjost Francije. Močne obalne utrbe so napravile na generalfeldmaršala von Klugeja močan vtis. Poveljniki vseh treh delov vojske so poročali o svojih nalogah v obrambnem sistemu atlantskega zidu. Generalfeldmaršal se je kot topničar posebno zanimal za topniške naprave. Generalfeldmaršal von Kluge je z gnusom opazil številna razdejanja miroljubnih krajev. Med bojnim pohodom 1. 1940 so ostali ti kraji pri prodiranju njegove armade povsem nepoškodovani, v poslednjih mesecih pa so jih izprerr.enili anglo-ameriški strahovalni bombniki v razvaline. Kot odličen poznavalec najmodernej-
še vojne tehnike si je to znanje pridobil najprej kot vrhovni poveljnik armade, nato pa cele vojne skupine na vzhodu v skoro 3 letih, — generalfeldmaršal se je pohvalno izrazil o obalnih utrdbah in vojaških postojankah v zaledju.
Samo ena pot
Berlin, 14. julija. V neki nemški pokrajini na zapadli Nemčije ki jc bila posebno prizadeta zaradi letalskega terorja, se vrši trenutno pod geslom »Delo, kljubovanje in vera stražijo ob Renu« teden nemške delovne fronte. Njegov vilšek je predstavljalo širše zborovanje pokrajinskih delavskih zborniic, na katerem je pozval Reichsorganisationsleiter dr. I.ey k mobilizaciji vseli še spečih delovnih rezerv ter izjavil, da za nemški narod ne obstoja nobena druga pot, kot boj do končne zmage.
Riga, 14. julija, številčno močna zveza švedskih poklicnih organizacij je na nekem zborovanju izrazila voljo latvijskega delovnega ljudstva /, besedami: »Vse /a boj, vse za obrambo pred sovražnikom, za delo in za našo dolžnost.«
Amsterdam. Po nekem Reuterjevem poročilu iz Ne\v Yorka je v najbližji bodočnosti računati s sestankom med Roo-scveltom in Churchillom.
Berlin, 13. julija. Državni minister dr. Golibels ugotavlja v svojem članku najnovejše številke tednika »Das ltcich«, da eo vojni cilji Nemčije in njenih zaveznikov bližji upanjem vsega sveta glede konca te vojne in njej sledečega miru, kot pa vojni cilji nasprotnikov. Vsi narodi si žele po tej vojni dolgo dobo miru in pomirjenja, nacionalnega napredka, globoke socialne obnove, gospodarskega prospeha ter zagotovljene življenjske sreče narodov, in sicer ne na račun drugih narodov, marveč iz svoje lastne sile. Minister .je nadalje poudaril, da Nemci niso nikdar hoteli kaj drugega kot to, kar pričakujejo danes ob petem letu vojne od konca vojne vojskujoči in nevojskujoči ee narodi. Kar se nas tiče, bi lahko dosegli te cilje tudi brez vojne. Za naš lastni narod bi danes že davno uresničili te cilje, če nam ne bi tega sovražnik preprečil z vojno. Prepričan sem tudi, da bi tudi na nasprotni strani že uresničili doberšen del teh ciljev, če ne bi plutokratsko-boljševi-ške vladajoče oblasti hotelo ravno nasprotno in če 6e ne bi z vsemi sredstvi zavzele za svoje sebične namene.
Minister je nato povedal, kakšen bi bil svet, če bi to vojno dobila nasprotna stran. Predstavili si moramo le uničevalne programe naših zahodnih nasprotnikov, da popolnoma molčimo o boljševizmu, ki bi spremenil Evropo v pravi pekel, potem šele vemo, da ne bi bilo za vse dogledne čase niti za ene, niti za druge narode nobenega miru, sreče ter blagostanja. 2e versaillski 6ramotni dLktat, ki je hotel zadušiti življenjsko možnost nemškega naroda, je vrgel ne le Nemčijo, marveč vso Evropo, da, ves svet v dvajsetletni kaos, iz katerega ni našlo trpeče človeštvo drugega izhoda kot ponovno vojno in e tem vzrok splošne nesreče. Ne moremo trditi, da bi postali nasprotniki zaradi storjenih napak kaj bolj pametni, nasprotno, oni mislijo, da bodo lahko s poostritvijo te vojne ušli neizbežnimi posledicam. Nemška 6tvar je danes stvar vsega omikanega sveta. Ce v vsej tej vojni ni6mo uporabljali tistih uničevalnih ukrepo\ kakor jih je in hoče uporabljati sovražnik proti nam, potem tega nismo etorili iz kakšne slabosti, marveč izključno premišljeno, glede omike in z zdravim človeškim razumom. Današnji svet je organično zrasla celota ,v katsri mora V6aka velesila izpol-
njevati dano ji nalogo. Če bi skušali to celoto na nekem mestu okrniti, potem bi to pomenilo nevarnost popolnega uničenja.
Ne le Velika Britanija, temveč tudi Združene države prihajajo v ozemljih, ki so tako rekoč sovjetska interesna sfera, vedno bolj v ozadje. Kamor je pa enkrat stopil boljševizem, lani sta tudi blizu kaos in anarhija. Churchill in Hoosevelt . 6e ne moreta danes, kakor sta si to želela, igrali s Stalinom, pač pa se Stalin igra z njima. Torej bi Angloamerikanci tudi oh ugodnem poteku vojaških operacij v tem poletju ne imeli drugih ciljev, kot da bi po zmagi nad Nemči jo pripravili v Evropi pot boljševizmu. Mi smo trdno prepričani, da 6e nam bo za vedno posrečilo zoper-staviti 6e nevarnosti, ki preti naši celini. Toda tudi če to ne hi bilo tako, kaj bi s tem pridobili Anglija in Amerika!1 Nemčija bi so nad njimi, kot nad pravimi krivci evropske nesreče, tudi če tega no bi hotela, grozovito maščevala, potegnila bi jih kot dozdevne zmagovalce v splošen vrtinec nereda in nemira. Primerjajmo to grozovito sliko o bodočnosti z željami o bodočem miru, kakršnega si žele tudi narodi na nasprotni strani.
Kar 6e tiče upanja na boljšo bodočnost, ali ni60 vsi narodi istih misli in istega srca? Ali se ne bore vsi za novo socialistično dobo, za konec plutokratsko-kapitalistične nadvlade, za svoboden sporazum narodov o problemih ponovno izgraditve uničenih ozemelj in za ustvaritev boljšega socialnega in gospodarskega življenjskega standarda delavskih 6lojev v vseh deželah? Nihče ne more oporekati, da 6o naši mirovni načrti mnogo bližji mišljenju dn uipanju ne le našega naroda, marveč tudi nasprotnih narodov, kot pa mirovni načrti naših nasprotnikov. Mislim, da vemo, kaj ei žele dobro misleči ljudje na obeh straneh po koncu te vojne. Te želje se bodo izpolnile, kajti ono so skupne v srcih vseli ljudi na vsem 6vetu. Zgodovina ne bi imela nobenega etnisla več, če se ne bi dalo preprečiti, da bi tudi ta vojna a svojimi ogromnimi žrtvami prišla prav onim, ki 60 jo zakrivili in če bi ta vojna uničila one, ki hočejo pričeti znova. To ne more biti I Narodi sami bodo dali tej vojni njej pripadajoč moralni sinii6el. Tako kakor danes trpijo zaradi nje, tako bodo na koncu nad njo zmagovali. Kje je še kdo, ki ei tega ne bi želel?
»H 1« Mi na itivazijsko predmestje?
Berlin, 14. julija. Senzacionalna sovražnikova poročila o pojavitvi bomb >V 1< na invazijskem predmostju, jemljejo v Berlinu na znanje, ne da bi potrjevali uporabo tajnega orožja tudi v bojih na kopnem. V poučenih krogih prestolnice pravijo, da izhaja iz vedno bolj razširjajočega so problema »V da ima nemško tajno orožje vedno večji pomen ter da so razvija zlasti glede sigurnosti cilja in zadetkov. V tej zvezi ugotavljajo, da so Anglosaksonri izvršili zadnje strahovalne napade na Monakovo pri sla-
bem vremenu in popolnoma oblačnem nebu ter da so odvrgli bombe brez izbire cilja kratkomalo na mesto kot na splošeu cilj. To predstavlja, tako poudarjajo berlinski krogi, nov dokaz za popolnoma strahovalni značaj nasprotnih letalskih nastopov. Nasprotniki se oči-vidno boje, tako še pripominjajo, jasnega vremena, ker bi takrat občutili vso jn-kost nemške lovske obrambe, zlasti pa novih napadalnih jat, ki se ne boje uničili letečih trdnjav tudi na ta način, da se vanje zalete.
Zelo resen učinek »V 1«
Stockholm, 13. jul. List »News Chro-niclec označuje v sredo kot zelo resen učinek nemških robotnih bomb, ker razrušijo razmeroma mnogo več hiš kot pa isto število navadnih letalskih bomb. Kakor dodaja švedski poročevalec, so se na dveurni konferenci, ki se je vršila v torek in na kateri so sodelovali zastopniki pristojnih ministrstev ter poslanci prizadetih volilnih okrajev, pogovarjali predvsem o preskrbi onih, ki so bili poškodovani ter o povračilu stvar-ue škode.
Stockholm, 13. jul. Hitlerjeve »komet-ne bombe« priletavajo iz različnih smeri ter so povzročile tudi v sredo močna razdejanja v Londonu in južni Angliji. Posebno so trpele hiše v mestih. Nadalje poroča jo, da so bombe zadele tudi več znamenitih londonskih zgradb, med njimi zgradbo filmske družbo Warner Brothers v Teddingtonu in Australia House ter Aldwich ilouse.
Berlin. Pri angleškem ujetniku Will-colu, ki je prišel v nemško ujetništvo pri Caenu, so našli pismo njegove žene iz Londona, v katerem opisuje učinek novega nemškega orožja »V 1«. Gospa Willcott je oddala lo pismo 22. junija ob 9 na pošli. Med ostalim piše: >Do grla sem že sita t?ga grozovitega ognja. Poslednjo noč so te bombe padale zopet v izrednem številu. Imam le eno željo, da bi končno iznašli p roti sredstv.o proti tem groznim bombam, potem bi bilo bolje.«
Ženeva, 13. julija. Kakor je razvidno iz poročil londonskega časopisja, so v povečanem obsegu nadaljuje evakuacija prebivalstva iz Londona in južne Anglije. Londonski kolodvori so prenapolnjeni ljudi, ki hočejo zapustiti London na lastno pest. Ker ne spadajo pod vladni evakuacijski načrt, so prepuščeni sami sebi ter morajo sami skrbeti za prenočišče. Iz poročil londonskega časopisja jo tudi razvidno, da se državni evakuacijski načrt ne razvija gladko.
Stockholm, 13. julija. Na nekem področju Anglijo jo padal včeraj močnejši motilni ogenj kot ponavadi in slišalo se je močnejše streljanje protiletalskega topništva. Londončani, ki nimajo dpvolj možnosti, skriti se pred zračnimi napadi, se morajo skrivati v takozvanem »Ander-sonovem« zaklonišču v malem zaklonišču v nekem vrtu, ki je prekrito s pločevino. Večina teh ljudi ne premore ničesar drugega, kot to, kar nosijo na sebi. Krajev-
ne oblasti skušajo omilili te težkoče. Posebni gradbeni oddelki bodo pričeli s popravljalnimi deli. |
Slovaki hočejo ohraniti svojo državo
Bratislava, 13. jul. Državni predsednik dr. Tiso je izjavil v nekem govoru pred novoimenovanimi častniki Hlinkove garde, da je slovaški narod trdno odločen, da bo nadaljeval s pričetim državnim delom kljub bombniškemu stralio-vanju in sovražni agitaciji. Dr. Tiso jo poudaril, da so bili možni veliki uspehi v državni izgraditvi le v okviru državne neodvisnosti. Za Slovake obstoja danes samo eno vprašanje, slovaška država ali propast. Slovaški narod pa hoče živeti in obdržati svojo državo ter bo zato vztrajal na dosedanji poti v boju Evrope proti boljševizmu, ki je tudi boj za lastno državo in lasten narod, ob strani svojega velikega nemškega soseda in zaveznika vse do končne zmage.
Uspešen boj proti tolovajem
Berlin, 14. jul. Na severozapadnem Balkanu so tolovaji v enem samem dnevu izgubili 480 mrtvih in 100 ujetnikov, ^stega dne so jim Nemci zaplenili štiri oskrbovalna skladišča, uničili skladišče municije ter sestrelili 2 sovražni letali.
V Dalmaciji so v zadnjih dneh izvedli dve očiščevalni akciji. Jugovzhodno od Splita ležeče do 1330 m visoko gorovje Mosor je sedaj popolnoma prosto tolovajev, ki so bili uničeni v borbah. Tudi neki otok pred srednjo Dalmacijo je bil popolnoma očiščen tolovajev, pri čemer je bilo potopljenih 42 sovražnih čolnov.
Iz ujetništva se vračajo
Berlin, 14. julija. Izvedelo so je, da je moralo nedavno v bližini Jago-dinc v Srbiji zasilno pristati prevozno letalo nemškega letalstva, ki sc je razbilo in zgorelo. Prebivalci bližnje vasi so naglo prihiteli ter so posadko rešili. Ko so jih vprašali, kaj si žele kot nagrado, so prosili za izpustitev petih domačinov, ki so se kot bivši jugoslovanski vojaki nahajali v vojnem ujetništvu. Nemška oblastva so gornjih 3 Srbov /.c izpustila ter sc že nahajajo na poti domov.
Nemška vojska bo branila Baltik
Berlin, 14. julija. Zastopnikom inozemskega tiska je izjavil govornik nemške vlade, da niso resnične razne kombinacije o domnevnem skrajšanju bojne črte ob Baltiku. Vojaški pooblaščenec jc izjavil: »Premaknitev ali skrajšanje bojne črte na baltskem področju nikakor ne prideta v poštev. Ako smo južno od baltskega področja v okolici Polocka nekoliko umaknili nemško bojno črto, potem smo to ?torili le zato, da bi dosegli naslonitev na novi položaj v srednjem odseku in da bi tako olajšali zaščito Baltika Baltik spada k evropskemu prostoru. Nemška vojska bo ta evropski prostor, naj bo že na jugu ali na severu vzhodnega bojišča na vsak način branila in držala « Nadalje je izjavil, da je treba ugotoviti, da so Nemci že prej pričeli svoj odmikalni po-kret pri Bočki, severno od Polocka, katerega slave sedaj boljševiki kot veliko zmago. Odmaknitcv desnega krila pomeni tesnejšo naslonitev na baltski prostor. O kakem sovjetskem prodoru sploh nc more biti govora. Sovjeti so le sledili v ta prazni prostor. To bojišče, ki sc jc le delno odmaknilo, nima nič skupnega z batlsko bojno črto. Nasprotno pomeni osredotočenje branika okrog Baltika.
Posadka Vilne se je rešila
Berlin, 14. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja, da se je posadka Vilne po uničenju vseh vojaško važnih naprav skupno z topih orožjem polno-številno prebila k glavnim nemškim silam. Prodor preko sovjetskih postojank zahodno od mesta je izvedla v četrtek. Nemški garnlziji v V i I n i je uspelo, da je med svojim sunkom razbila dele nasprotnih sil ter zajela mnogo ujetnikov in precejšen plen. Sovjeti so imeli visoke krvave izgube, dočint so bile nemške izgube spričo moči nemškega orožja in napad,il-neira zaleta popolnoma nedotaknjenih garnizijskih oddelkov majhne.
Bombe na slepo
Amsterdam. Po nekem Reuterjevem poročilu je priznal ameriški glavni stan, da so ameriški bombniki, ki so napadli Monakovo. že tretjič z.i|>orc-doma naleteli nn slalio vreme ter odvrgli svojn bombe, ne du bi videli zemljo pod seboj.
Berlin. PH strnhovalnem napadu ameriških bombnikov na Monakovo dne t2. julija je bila poleg številnih bolnišnic in šol ponovno te>ko poškodovana vrsta nenadomestljivih kulturnih spomenikov. Med njimi največji tehnični muzej na svetu, nemški muzej, bavarski narodni muzej, jrlipt<i-teka na Kraljevem trgu ter državna galerija slik. Žrtev ameriških strnlio-valnih bombnikov je bila tudi bolnišnica Schwabing, otro-lka bolnišnica, neka pomožna bolnišnica, diakonska hiša
ter Krobianova cerkev.
•
Ko se ie pojavilo novo orožje -V t« nad Londonom, so Angleži začeli govoriti o nehumanem načinu vojskovanja. Ali ni mnogo bolj nehumano, če njihovi bombniki kar na slepo sipljejo bombe nn nemška mesta, kot n. pr. na Monakovo, kjer niso bili prav nič prizadeti vojaški cilji, pač pa mnogo nenadomestljivih kulturnih in socialnih ustanov?
Abesinsko-angleška pogodba odpovedana
Istambul, 14. jul. V Kairu se živahno bavijo z odpovedjo abesinsko-britanske pogodbe, ki jo je odpovedal NeguS. Poučeni krogi mislijo, da so pripravili Ilai-le Selasija k temu ukrepu Amerikan-ci, ki da so poslali v Abesinijo že različno gospodarske komisije in ki se zelo zanimajo za razvoj dežele. Ainerikanski gospodarski strokovnjaki so Negušu baje obljubili obsežno podporo Združenih držav, ako se ho otresel pred dvemi leti sprejetega britanskega varuštva.
Tudi na vzhodni strani Rdečega morja se nadaljujejo angleško-ameriška na-sprolslva. Kot znano je Amerikancem uspelo, da so pridobili Ibn Satida za koncesije na petrolejskih poljih. Angleži so na lo odgovorili z ukinitvijo, oziroma omejitvijo angleških finančnih kreditov Saudovi vladi. Pogajanja med Angleži in Ibn Saudom tozadevno še niso zaključena. Medlem skušajo različne angleške in severnoameriške komisije za vojaška in prevozna vprašanja v Džidi druga drugo prekositi.
Romuni niso učenci Badoglia
Bukarešta, 14. jul. Po vsakem straho-valnem napadu pozivajo Angloatnerikanci preko radia Romune, naj se vdajo, pišo »Porunca Vremii«, ki zavrača sovražno agitacijo z ugotovitvijo: »Anglo-amerikanci očitno pozabljajo, da Romuni v svoji zgodovini ne poznajo Dunkerqna ter da romunsko vojaško izročilo že 2000 let ne ve ničesar o predaji ali o izdajstvu. V'bojih za obrambo svojega obstoja in svoje časti nismo bili vedno zmagoviti. Toda nobenega neuspeha nismo onečastili s kapitulacijo, temveč smo ga plačali s smrtjo na bojišču. Spričo tega Angloamerikanci zaman izgubljajo čas, ako mislijo, da bodo našli v Romuniji Badoglieve učence.«
Brigadni general Roosevelt padel
Amsterdam, 14. julija. Londonski radio je uradno objavil, da je padel na invazijskem bojišču brigadni general Ted-dy Roosevelt, sin bivšega predsednika Theodora Roosevelta. Pokojni je bil namestnik poveljnika 4. ameriške divizije. Padci je v »vormandijt v svojem šoivrii •ucd težkim napadom v sredo zvečer.
Stran 2
»SLOVENEC«, sobota, 15. julija 1944.
5t. 160.
Pog!a¥nikov 55. rojstni dan
Zagicb, 14. julija. Hrvaški narod slavi danes 55 rojstni dan svojega vodje dr. An le Pavelica, moža, ki je leta 1929. osnoval ustaški pokret, da bi z njim dal HrvaŠki njeno neodvisnost. Dvanajst let se je v. največjimi osebnimi žrtvami boril za ta cilj ter je svojim zvestim sodelavcem podal vzgled življenja hrvaškega nacionalista, požrtvovalnega in s svojo misijo prevzetega idealista, ki je vztrajal daleč od domovine v nemški, bolgarski in italijanski emigraciji vkljub zasledovanju svojih sovražnikov, ki so ga več-kpratn obsodili na smrt.
Njegov boj se js končal z uspehom, ko jc Jugoslavija razpadla ter je 10. aprila 1941 vkorakal v Zagreb kot Poglavnik novo nastale Neodvisne hrvaške države. Želje Hrvatov so se izpolnile.
Med tem so pretekla že več kot tri leta. Hrvaški narod se še vedno bori. Žrtve, ki jih mora prinašati v tem boju, so težke. Prav boj za neodvisnost in ohranitev samega sebe, ki se je razširil v porlcdnjo vas, jc Hrvate sedaj narodno bolj edružil, kot kadar koli prej. Število onih, ki pozdravljajo danes med ruševinami z bombniškim terorjem porušenih mest in vasi Poglavnika, gotovo ni manjše, kot je bilo v zgodovinskih dneh aprila 1941.
Zagreb se je odel v zastave. V izložbah so razstavljene slike in kipi Poglavnika med cvetjem in okraski v narodnih Wvah. Časopisi so izšli v svečanih izda-
jah, po cestah vzklika valujoča množica vojakom Poglavnika, predvsem pa seveda svojemu vodji. Kak ugled uživa Poglavnik v Evropi, nam dokazujejo številne čestitke, ki so prišle iz glavnih mest vseh, pod vodstvom Nemčije združenih narodov, kažejo pa tudi besede nemškega poslanika v Zagrebu SA Obergruppenfiihrer-ja Siegfrieda Kascheja, ki je strnil svoje vtise v Poglavnikovi osebnosti v naslednje stavke: »Sovražna propaganda prikazuje Poglavnika kot krvi željnega terorista. Spoznal sem ga kot moža, na katerem bremeni izredna odgovornost za njegov narod in za razvoj njegove države v tem viharnem času, moža, ki z občudovanja vredno živčno močjo in vztrajnostjo gradi svoje delo ter se neomajno drži poti, ki jo je izbral ob strani Nemčije. Videl sem ga med najrazličnejšimi krogi njegovega naroda, doživel, kao ga v osebnih stikih priznavajo resnični narodni občutki, kako je srečen, ako jo lahko v krogu svojih soborcev. Naloga, ki jo mora Poglavnik danes obvladovati, je trda. Nosi pa jo lahko, ker je trdna in v svojem narodu zasidrana osebnost. Naše želje, naš razum in naša pripravljenost so namenjene, da pomagajo temu narodu pri izpolnitvi njegovih nalog.
Fiihrer čestital Poglavniku
Fiihrerjev glavni stan, 14. jul. Fiihrer je poslal hrvaškemu Poglavniku dr. Ante Paveliču ob njegovem rojstnem dnevu prisrčne brzojavne čestitke.
poraz za porazom
Poročila z italijanskih bojišč
Berlin, 13. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča: Težišča včerajšnjih bojev so ležala na zapadnem krilu in se-\erno od Trasimeuskega jezera, dočim poljski najemniki ob Jadranu spričo težkih izgub prejšnjih dni niso mogli nada-Ijveali svojih napadov. Ob Tircnski obali «> ameriški oklepniški oddelki po obsežni pripravi, ki »o jo vodili topniški opazovalci z letali, da bi si odprli pot v Livorno. Vendar so jih nemški gre-nadirji tukaj kot tudi na nekaj kilometrov dalje vzhodno potekajoči cesti, ki vodi od severa proli jugu, uspešno odbili. Pač pa jim je uspelo pri Rossigna-nu, da so potisnili nemške črte za kaka dva kilometra proli severu. Prebiti jih pa tu niso mogli.
Na vsem ostalem ameriškem invazij-skem odseku so Nemci razbili več sunkov še pred nemškimi črtami. Pač pa je prišlo severno od Trasimenskega jezera na področju pri Arezzu in vzhodno od tod do zelo živahnih spopadov, v ka-
terih so umaknili Nemci svoje postojanko za kak kilometer nazaj. Napadajoči britanski oddelki so imeli izredne izgube. Iz močnega dovažanja čet in gradiva pa hI se dalo sklepati, da upa britansko vrhovno poveljstvo, da bo doseglo tu odločilni prodor, ki se mu je doslej na vseh ostalih odsekih ponesrečil.
Letalski napad na Budimpešto
Berlin. 14. jul. Kot smo že javili, Je jala severnoameriških bombnikov, ki je danes dopoldne v močni lovski zaščiti priletela iz Italije v Podonnvje, izvršila strnhovalen napad na področje Budimpešte. Nemške in madžarsko lovske jate so napadlo sovražnika že ob prihodu. Uničile so več sovražnih bombnikov. Tudi nemško in madžarsko protiletalsko topništvo je z dobrim uspehom obstreljevalo sovražno skupine. V okolici Budimpešte so opazili, kako so strmoglavila nadaljnja štirimotorna letala.
Mrt gospodarja za leto 184445
(Navodila primorskemu kmetu.)
Opozorili emo že na nujnost, da se
zvišajo zimski pridelki. Prav tako moramo poskrbeti, da bomo imeli več poletnih maščobnib sadežev. Gojiti moramo sončnice, sojo in gorčico. V tem pogledu mora vsak kmet storiti svojo dolžnost in mora sprejeti oljčnice med svoje pridelke. Pridelava lanu naj se obdrži na vi&ini lanskega lela.
Inž. Siegfried Wagner priobčuje v
?Ailnia Zeitung« z dne 10. julija članek, v UatiMvm govori o setvi in obdelavi za 1. 1041.; 15. v Jadranskem Primorju. Iz zanimivih in poučnih razniolrivanj povzemamo.
Komaj je uvideven poljedelec pričel spravljati novo žetev, že mora napraviti načrt za obdelavo v prihodnjem letu. Do-ločenoga načrta se mora držati in ga mora kljub težkočam izvesti.
V splošnem je potrebno s krušnim žitom posejane njive ohraniti v dosedanjem obsegu. Le nn posameznih velikih posestvih se bo omejila pridelava pšenice in rži v prid repi in pesi, da se bo povišal pridelek masti.
Za setev se morajo vzeti samo najboljša semena, zato bo na mnogih posestvih potrebno semena premenjati. Naravno, da se mora oziniina pravočasno posejati.
Krompirja bo treba posaditi nekoliko več. Na vsak način se bo skušalo dobiti spomladanski 6adni krompir že v jeseni. Pridelek sladkorne pese mora nekoliko presegati količino, ki je določena za sladkorno tovarno, kajti s tem se ustvari prvovrstna podlaga za prehrano prašičev. Ploskev za posejanje ječmena in ovsa ee lahko nekoliko zožii.
Veliko pozornost moramo posvetiti pridelavi zelenjave. Ker so odpadle južne italijanske pokrajine, se mora na sedanjem prosloru pridelati toliko več. Zgodnja zelenjava, n. pr. špinača, se mora posejati že v jeseni. Tudi pridelek trpežne zimske zelenjave jo treba dvigniti. Sadje-reji in vinogradništvu je, treba posvetiti vso skrb in nego, da so zagotovi normalna letina.
Pri živinoreji je najvažne>j5e vprašanje mleka. Potrebna krma za govedo se pridela s spretnimi vmesnimi setvami v zimskih in poletnih meseoih.
Zelo priporočljiva je saditev sirka za eiles. Pridela se mnogo prvovrstne zelene krme. če kmetija nima lastnega silosa, se ta siirk obdrži tudi v nalašč za to pripravljeni snažni jami.
Odstavitev klavnih telet po tretjem tednu ee mora strogo izvajati.
Svinjereje se moramo vsekakor z večjo vnemo in skrbjo oprijeti. Vsaka kmetija bo morala v prihodnjem letu opitati enega aLi več debelih prašičev za trg. Število plemenskih svinj se mora zvišati. Z nasaditvijo pese, krompirja in buč med koruzo se da pridelati potrebna krma.
Murve moramo gojiti kot doslej, da bomo tudi v prihodnjem letu imeli lop pridelek sv.iloprejk.
Posebno pažnjo moramo obračati pridelovanju semen. Vsa posestva, ki so ee bavila e pridelovanjem žitnih in krmilnih semen, naj to ohranijo in po možnosti še razširijo.
Zemljo moramo ohraniti zdravo in plodno. Zato je treba skrbno presoditi vsa gnojila in jih pravilno izrabiti. Računajmo v polili meri s pomanjkanjem umetnih gnojil in na tej podlagi ravoajmol
Od prijatelja lista smo dobili z Dolenjskega šo sledeče poročilo o zadnjem hudem porazu komunistov pri Zagradcu.
Domobranski bataljoni so v zadnjem času zvedeli, da se nahaja večja skupina komunistov v Zagradcu. S seboj je imela tudi tri oklepna izvidniška vozila. In tem pravijo komunisti tank. Ker so pa slovenski krvniki pri 6vojlh roparskih pohodih navezani v glavnem samo na svoje noge, so so zaradi treh »tankov« čutili precej varne in so mislili, da bodo lahko dalj časa ostali v kraju in straho-vali ljudstvo ter ga »osvobojevali« z nasilnim odvzemom živine in hrane. Toda kaj, ko se jim pa tudi la želja ni Izpolnila. Domobranske patrulje 60 jih kmalu zasledile in ugotovilo točno njihov položaj. Domobranska bataljona Iz Novega mesta in Stične sta pod vodstvom svojih poveljnikov stotnika Meničaninn in major ja Križa takoj udarila proti Zagradcu. Med potjo sploh nikjer nista naletela na kake večje ovire. Tudi Krka za hrabre in odločne domobrance nt predstavljala prav nobene težleoče. Navdušeni fantje so jo z lahkoto preplavali ter se neopazno približali bnnditskim predstražam. Ban-diti so bili tako zaverovani v svojo varnost, da so mirno spali. Domobranci so hitro polovili ter za boj onesposobili vse tolovajske stražarje, nakar so z bombami razstrelili vsa tri banditska oklepna vozila. Šele močne eksplozije fo opozorile na domobransko navzočnost komuniste, ki so so pričeli braniti in vpiti na pomoč. Domobranski sunek v komunistično gnezdo je pa bil tako bliskovit in dobro pripravljen, da je bila komunistična vojaška enota v najkrajšem času uničena. V boju je bilo namreč 38 krvnikov pobitih 13 pa ujetih. Komunistični višji oficir je svojo enoto seveda zapustil ter so je hotel rešili z begom. Toda domobranci so ga stalno zasledovali. Ker se na njihove ponovne pozive ni hotel ustaviti, so ga na begu ustrelili. Na licu mesta so domobranci zaplenili komunistično skladišče hrane ter večjo količino streliva in bencina. Živino, katero so v prejšnjih dneh komunisti pobrali kmetom, 6o domobranci vrnili njihovim laslnikom.
Po končani akciji sta se domobranska bataljona s svojima poveljnikoma vrnila na svoje položaje. Domobranci v tem boju s komunisti niso imeli niti enega mrtvega in tudi noben domobranec ni bil ranjen.
Tako izgledajo v resnici »stalne ban-ditske zmage«, o katerih vedo vedno toliko povedati razni njihovi ljubljanski simpatizerji, posebno pa še lainjivi bilten.
Vsak pošten in pameten Slovenec ve že od vsega začetka delovanja komunistične OF, da jo glavno orožjo s katerim razpolaga in katerega se v polni meri poslužuje ta krvava družba — laž. Z lažjo so slepili in varali slovensko mladino, z lažjo so pitali slovensko javnost in laž spremlja tudi sleherno njihovo poročilo o slalnih »zmagah slovenske narodne osvobodilne vojske«. V listu smo že ponovno dokazali to laž na kon-krelnih primerih.
Da bo javnost zopet lahko sama uvidela, kako jo z lažmi vara OF, objavljamo sestavek, objavljen v »Poročilu štev. 21, podružnice Tanjuga za Slovenijo«. — Ta poročila izdaja odsek za informacije m propagando pri predsedstvu SNOS.
Nanaša se pa na tako opevano komunistično akcijo na Stampetov most. Komunisti jo prikazujejo takole:
ŠPORT
RAZŠIRJENA TELESNA VZGOJA ZA DIJAKE — SPREMEMDA URNIKA Dijaki vlijcšolel prve moške realne gimnazije, ki eo doslej imeli pouk razširjene telesno vzgojo ob torkih popoldne, kakor tudi dijaki viSješolci klasične, II. moške realno in IV. moške realne gimnazije, ki so imeli doslej pouk ob četrtkih popoldne, Imajo odslej pouk ob sobotah ijirtraj ob 8 na Stadionu, prvIS dne 15. t. m.
Dijak] I. moške meščanske iole na Prn-lah, II. moško meščanske šole za Bežigradom In I. mešane meščanske šole na Viču imajo odslej pouk razširjene telesne vzgoje ob torkih popoldne ob 17 na Stadionu, prvlE v torek, dno 18. t. m.
Berite »SVET«
„ Denar
9
Po dolgih razpravah in sejah v parlamentu se dolgo ni nihče oglasil, ki !)i glasoval za obrambno črto. Vendar so končno z velikimi napori zglasovali potrebno 4 milijarde v proračun. lJa bi se poslanci svojim volilcem preveč ne zamerili, so sklenili, da za druge vojaške nabave ne bodo glasovali. T« stvor bi bila teoretično mogoča, nko 1 >i bila tu odločala država ali pa vojaška oblast. 'Joda tu je obstojni zakonski člen, eden izmed tistih nedolžnih členov, ki sta ga velika trusta vsak čas lahko izkoriščala v svojo korist. Ta člen se je nanašal na utrditev v/hodne meje in tu jc bilo navedeno, tla se dela za utrdiiev lahko dajo v zakup. In res — v zakup so dali vsa dela za utrditev meje. In kakor se to vedno dogaja, so dali zakup na skrivno glasovnico, za katero jc vedel in sc oglasil edini tekmec Holding, član predsedništva banke Union Parisienne, prometno banke Comiteja des Forges. Ko pa je imel v rokah pogodbo za zakup, je izjavil, da s štirimi milijardami nnplačila dela ne more prevzeti, ker ne more delati zastonj. To zadevo jc na skrivaj in pod toko spravil v red Poncnre, predsednik vlade in finančni minister. Ta je po dolgem brk-
Ijanju po državnih blagajnah staknil nekjo milijardo za Iloldinga. Pričela so se pogajanja med skupščino in se-nntoin ter med senatom in skupščino, tako dolgo, da je Holding dobil še eno milijardo. In ko so pričeli z načrti in razgovori in podrobnimi sejami glede zgradbe črte, je nastal člen 121.: >lla,z-prave glede poznejših posojil, ki so potrebna, da ee omogoči narodna obramba, so potekle v prijateljstvu in sporazumu.« Na kakšni podlagi je bil sklenjen ta prijateljski sporazum, se ni nikoli izvedelo; jasno pa je bilo, da jo vsota štirih milijard, ki je bila predvidena in odobrena, narnstla na sedem milijard in da je družba Holding, ki je dobila zakup za vsa dela, razdelila poslovanje oziroma dela pri gradnji nn osem deležev, od katerih so štirje deli odpadli na Comipagnie do Truvaux Puhlica de Chalon sur Saone, družibn za javna dela v Chalo-nu ob Saoni, komanditna družba s pravico javnosti bratov Schneider in drug; dva deleža je prevzela splošna družba za javna dela, Constructions Gčnčru-les et de Travami Publics, imenitna družba, ki je v letih 1927—1930 izplačevala dividende 75 frankov na delnice po 500 frankov. Predsednik, upra-
vitelj in poverjenik omenjene družbe, Jca'n Larnaudie, je bil obenem tudi upravitel j zavoda v Chalonu ob Saoni; dva deleža so nakazali anonimni gradbeni družili, Con'structions Edmond Coignet, v čigar sosvetu so bili različni sladkorni židje od Visoke finance. Te tri družbe so torej dobile najlepše in najboljše deleže. Ostanek del so dali v zakup drugim družbnm. Med temi «o bile tudi tri italijanske družbe, ena je bila iz Turina. Te družbe ,pa so se morale obvezati, da bodo vse potrebščine dobavljale od tovarnarjev, ki ji,h bodo predlagali poglavitni zakupniki. Apno in cement, n. pr. so morale družbe dobavljati od ajinenic in cementarn, Chaux et Ciments de Lnfarge et du Tlel, družbe, ki je svoje delnice dvignila od 100 na 2410 frankov. Predsednik omenjene družbe jc bil Jean de. \Vnubert, čigar brat jc bil upravnik rudnikov v Montclinninu. Ti rudniki so bili Schncidcrjovo zasebna last. Električne potrebščine je dobavljala družba L' Usine Electrinuc de Champagne sur Scine, ki je bito tudi Schneiderjevo zasebno podjetje. Železo pa je dobavljal Comitd des Forges.
Meseca septembra 1930 60 bile utrdbe gotove. In Andreju Maginotu, tedaj vojnemu ministru, je bila podeljena čast otvoritve. Trgovci s topovi so bili zadovoljni. Zaslužili so dolbro. Stroški Maginotove črte, ki so bili preračunani na 4 milijarde, so narastli na 7 milijard in potem celo na 9 mi-
Komunistično poročilo: »Uničili smo sovražnikov reflektor«
»Izredno pomembno akcijo na Stampetov most je izvršila V. SNOUB »Ivan Cankar« v noči 12. junija. Najprej jo razbila s topovi bunkerje, ki so varovali za Nemce tako važni most, nato pa so junaški borci napadli domobransko posadko, jo uničili, nakar so zamiuirall most ter ga pognali v zrak. Ko jo prispel iz ljubljanske smeri domobranski posadki na pomoč transportni vlak z vojaštvom, je V. SNOUB »Ivan Cankar« vlak razbila, posadko pa, ki 6e je z vlakom pripeljala, popolnoma uničila. Tri ali štiri domobrance so žive ujeli. Brigada »Ivan Cankar« ruši na mnogih krajih železnico, levo in desno od Šlam-petovega mosta. Železnica je na več mestih razrušena v dolžini 20 km. Nemci se močno trudijo, da bi popravili železnico in vpostavili promet. V noči od 13. na 14. junij so naše enote napadle sovražnika, ki je skušal popravljati Štam-pelov most in so pri tem uničile reflektor, ki ga jo sovražnik uporabljal za zaščito dela pri mostu.«
Resnica o vsej tej stvari pa je sledeča: Domobranci pri komunističnem napadu na Štampetov most niso imeli prav nobenih žrtev. Niti en domobranec ni bil ubit in tudi ne ranjen. Prav tako ne drži komunistična trditev o uničenju ljubljanske posadke, ki je prišla na pomoč krajevni domobranski skupini. Ljubljanska posadka Je lahko z vlakom prišla na določen kraj. Pri tem ni bila uničena ne posadka ie manj pa vlak. Komunisti je enostavno niso mogli uničiti, ker so prej v strahu zbežali. Ljubljansko posadko in njene prave poveljnike pa lahko vidijo lahkoverni Ljubljančani sami — vsak dan.
Resnica pa je: Delavci so odnesli navadno karbidno svetilko
Kakor prejšnje, ne drži tudi komunistična trditev, da so železnico razrušili v dolžini 20 km. Kaj 20 kml Niti 20 m in niti 20 dem proge ni bilo razrušene, temveč samo: beri in piši: 20 em. Samo za toliko je namreč popustila "tračnica. Kako komunisti potvarjajo resnico dokazuje tudi primer z »reflektorjem«. Na mestu, kjer so delavci popravljali most
Iz Trsta ' ,
Podpore vojnim sirotam. Petim vojnim sirotam, ki so se letos poročile, je izredni komisar Pokrajinskega odbora kap. Marsilio Vidulič podaril vsaki hranilno knjižico z vlogo 3000 lir.
Nesreče. Na trgu Oberdan je avto podrl 63 letnega upokojenca Ivana Man-delia. Pri padcu si je zlomil roko v rami in dobil poškodbe po obrazu. — 38-letno gospodinjo Cesarino Duritello je pri vratih Chiozza jiodrl motociklist. Stražnik, ki je bil v bližini, jo je spremil v bolnišnico, kjer jo morala ostati zaradi poškodovane noge. — Pri kopanju ob Trajanski obali je z glavo zadel ob tram 21-letni elektromonter Lucijan Heipel in se težje poškodoval. — Pri delu na polju je drevesna veja zadela v oko Roeino Bil tako nesrečno, da ji Je oko izteklo.
Izpred sodišča. Na večer 18. marca letos je v gostilni »Pri Istrijanu« v ulici Commereiale bil tudi Franc Meršek. Iz-pil je dva litra vina, ki mu je zlezlo v glavo in začel napadati z besedami ostale goste. Ni pa ostalo le pri prepiru, temveč so se začeli tudi pretepati, tako da je nekdo v strahu, da se ne bi kaj zgodilo, šel po stražnike. Ti so takoj prišli v gostilno in holeli odvesti povzročitelja pretepa Meršeka. Ta pa je s sunkom odrinil stražnika in ušel na cesto ter tekel proti Dalmatinskemu trgu, odtod pa v ulico Fabio Severo. Stražniki so streljali za njim s samokresom in s puško in ko so vojaki, ki so bili v bližini, slišali strele, so prihiteli tudi oni na pomoč. Nesreča je hotela, da so pri tovornem avtomobilu, ki je stal pred vhodom zaklonišča, ki je bilo ravno v delu, stali delavci in z njimi vozač Man-lij Benko. Splezali so na .avtomobil, da bi se zaščitili pred kroglami, ki so letele, toda kljub temu Je bil Benko zadet in je pozneje umrl. Meršek se je skril
ni bilo namreč prav nobenega, reflektorja, temveč čisto navadna karbidna sve. tilka, katere pa banditi niso uničili, temveč delavci odnesli s seboj. Ko pa fo domobranske enote pričele iskati in zašle, doratl komuniste s pravim reflektorjem, ni bilo nanje treba niti streljati, ker je že sam reflektor zadostoval, da so se v popolnem preplahu in zbeganosti razkropili s svojimi ušml vred v gluho noč.
Glede ujetih domobrancev pa komunistom svetujemo samo to, ni>j objavijo njihova imena. Domobranci namreč nikogar ne pogrešajo.
In vendar se bo Še vedno našel človek, ki bo raje verjel komunistični laži, kakor pa resničnim iu ne izmišljenim podatkom. Tem zaslepljencem in dušev-nim siromačkom pač ni nobene pomoči. Vsem tem jo bodo morali prinesti šele sami komunisti. Tedaj bodo pa tudi spregledali, toda lo spoznanje bo prišlo pre-pozno.
Uspel domobranski pohod v Kočevski Rog
Kočevski domobranci so pravo Rvo srebro, nikdar ne mirujejo, vedno so na nogah, vedno na pohodih iin zasedah.
Že dolgo so ti prekaljeni borci slutili, da se nekje v okolici Raihenau-a mora nahajati skladišče streliva, ln res. Ko 60 iznenada udarili preko Sv. Ane in Laz v vas Raihenau, so videli junaškim sloven-sko-hrvaško-mongolsko-italijanskim tolovajem samo še raztrgane hrbte ln gole pete, ko so hiteli h Koprivniku. Tako naglo so bežali, da so pustili vse svoje nahrbtnike in to polne, v vasi, ves propagandni materijal, namenjen za ubogo Ribniško dolino, 2 muli, i lahko strojnico in skladišče min za lahki in težki minometalec. Pa ni bilo to par zaboj-čkov, ampak ravno 4005 komadov. Da pa ne bo pri ljubljanskih in podobnih butcih nesporazuma, da je ta številka morda 405, lo se pravi tiskarski škrat, povemo, da je bilo tega streliva za 18, reci in piši osemnajst, dobro naloženih kmečkih voz.
Čudno je le to, da tega ni v nobtmi tekoči številki TANJUG-a, ki je namenjen za obveščevanje tolovajskosiinpa-tizerske zarobljene publike. Tega nikjer nismo brali. Sicer pa TANJUG-u na uho: mi kočevski domobranci prav dobro vemo, kam je šel še ostanek onega streliva, ki ste ga vozili v smeri Kopriv, niika. Pridemo prav kmalu tudi po njega.
Če pa ne veste, kdaj je to bilo, vam povemo točno: 13. junija 10-14.
na streho neke barake, vendar pa so ga našli in odpeljali v zapor ter ga izročili sodnim oblastem. Ker je bilo slišati toliko strelov, so obtožili Meršeka, da je tudi on streljal. Pred 6odiščem pa je izpovedal, da nI imel nikoli orožja in torej ni mogel oddati nobenega strela. Ker se dejansko ni branil in ker ni btreljal, lorej so manjkali dokazi, je bil Meršek pred sodiščem oproščen.
Ponovno opozorilo za zatemnitev. Prefektura objavlja: Kljub strogim ukrepom proti kršilcem zatemnitvenih predpisov nekateri ne mislijo na nevarnost, ki bi mogla nastati po njihovi neprevidnosti. S strogimi ukrepi je bila dosežena popolna zatemnitev oken, ki gledajo na cesto, medtem pa meščani malomarno zatemnijo okna na dvorišča in vrtove ter ne zatemnijo dovolj luči na stopniščih. Pri nočnem bombardiranju 26. junija so bili prav zaradi malomarne zatemnitve | nekatere zgradbe cilj sovražnih bomb in v interesu vseh je popolna zatemnitev. Opozarjamo vse, predvsem hišne starešine, naj takoj javijo tiste, ki kršijo zatemnitvene predpise, da bodo prejeli zasluženo kazen.
Praznik Karmelske Matere božje. V Trstu se pripravljajo na praznovanje Karmeljske Matere božje, ki je v zadnjih letih prešlo že v pravo romanje po tržaških cerkvah. Prva pridiga bo v žup-ni cerkvi v Rojanu, kjer se bo v petek začela^ devetdnevnica in bo pridigal pater Giorgio, karmeličan iz Verone.
Poletne otroške kolonije so se odprle. V sredo se je odprla otroška kolonija v Gradežu, kamor je prišlo čez 2500 tržaških otrok.
Iz gledališča. V gledališču Rossetti bosta te dni dve izredni predstavi Pucci-nijeve opere »Tosca«. V glavnih vlogah bodo peli sopranistka Marija Polla, tenorist Romeo Varagnolo in baritonist Marij Albanese. Dirigiral bo Ferruccio Apollonio.
lijard. Leta 1928 pa je bilo potrebno še nadaljnje nakazilo treh milijard, I. 1930 spet nove tri milijarde. Torej skupaj 13 milijard. Ako računamo, da se je Comite des Forges pri podzaku-pu del zadovoljil s posebnim zaslužkom, vidimo, da je odpadlo na delo le 7 od 13 milijard.. Dobiček, ki ga je Comite des Forges pobasal v svoj žep in to brez najmanjšega truda, razen da je porazdelil zakup v podzakup, je znašal 390 milijonov frankov. Pri dobavah železa, cementa, električnih potrebščin itd. računamo, da so se zadovoljili trgovci s topovi z dobičkom 20 od slo, kar bi clalo še nekaj milijonov dobička. Ves zaslužek bi znašal 1 milijardo 600 milijonov; lahko pa ga računamo na dve milijardi. OO) vseh stroških pa je bila Magiuotova črta še prazna, »neopremljena«, to se pravi, da ni bila še oborožena. Zdaj je bilo treba še topov, velikih, srednjih in manjših, težkih in lažjih strojnic, možnarjev in mu niči je. Tako so naraščale in naraščale vsote še in še od 15 do 20 milijard. Vse te milijarde pa so bilo vržene v vodo, kakor smo videli pozneje.
Potek francoske vojne je bil porazen in nagel. Težko je ugotoviti, ali so trgovci s topovi bolj goljufali pri cementu in železu ali pri topovih, o katerih so trdili, da so prvovrstni in novi, pa so izvlekli iz skladišč stare topove, ki so jih bili kujrili, da bi jih
pretopili v železo. Zdaj so te topove nekoliko popravili in prepleskali in prodali za nove. Na videz je bila Ma-ginotova črta res popolna. Tisti, ki so jo videli, med njimi sem bil tudi jaz in sicer v času manevrov v Loreni 1. 1930, so trdili, da je črta popolna. Res je bila črta opremljena z vso potrebno udobnostjo. Imela je sprejemno dvorano, gledališče in cclo mala udobna stanovanja.
Tudi orožja je bilo končno na pretek. Kakih 2800 težkih in lažjih topov je bilo razvrščenih po utrdbah, poleg neskončne vrste drugega orožja, ki se je zdelo trgovcem s topovi bolj potrebno, kakor pa je to zahtevala celo vojaška oblast. Ako je bila torej Magi-notova črta skrpucalo, niso bili krivi trgovci s topovi, temveč vlada, ki jo je odobrila in vojaška oblast in poveljstvo. ki je črto potrdilo. Trgovci s topovi so bili trgovci s topovi in nič drugega. Oni so iskali svoj lastni dobiček, vse drugo jih ni zanimalo.
Vzrok poraza francoske vpjske torej ni bilo pomanjkanje orožja, kakor je to trdil in utemeljeval Pdtain. Poraza francoske vojske res ne moremo naprtiti Comiteju des Forges oziroma trgovcem s topovi. Kdo torej je kriv poraza? Ali so krivi bankirji, ali visoka financa ali revolucionarji. Res bo, da so krivi poslednji, saj so 1. 1928 v času volitev omajali moč parlamenta desničarjev, ko so meseca maja isteiga leta izvojevali zmago levičarjev*
St. 160.
»SLOVENEC«, sobota, 15. julija 1944.
Stran 3
Proslaua FoglaunihouBga rojstnega dne
Ljubljana dne 14. julija.
Za rojstni dan Poglavnika Neza-visne Države Hrvatske je bila v stolnici sv. maša, ki so sc je udeležili: hrvatski konzul prof. Baljič, prezi-rlent general Rupnik, nemški generalni konzul dr. Miiller, zastopnik generala Rosenerja polkovnik Balcke, poveljnik slov. douiobranstva podpolkovnik Kiener, načelnik štaba podpolkovnik Peterlin in zastopniki drugih oblastev. Mašo je daroval stolni župnik kanonik Klinar.
Pr» slovesni službi božji je bil v prostorih hrvatskega konzulata prire- J jen sprejem gostov, ki so prišli če-
stitat in se vpisat v knjigo, ki je bila na mizi v salonu konzulata. V prostorih konzulata, kjer je bila nu okrašenem prostoru slika Poglavnika, so se ob konzulu prof. Šalih Baljiču in njegovi ge. soprogi zbrali prezident gen. Leon Rupnik, nemški generalni konzul dr. Miiller, knezoškof dr. Gregorij Rožinnn, zastopniki nemške vojske in slovenskih domobrancev ter vodilne osebnosti ljubljanskih ustanov in organizacij. Zbrane goste in člane hrvatske kolonije je nagovoril konzul prof. Šalih Baljič in v zbranih besedah razložil pomen velikega praznika vsega hrvatskega naroda.
Nov razpored protikomuntstičnih predavanj
za trgovino, obrt in industrijo in strokovno nadaljevalne šole
S 17. julijem 1944 stopi v veljavo nov razpored protikomunističnih predavanj za trgovino, obrt, industrijo in strokovno-nadaljevalne šole. Od tega dne dalje bodo protikomunistična predavanja vsakih 14 dni enkrat tn ne več vsak teden kakor doslej.
Razpored predavanj v posameznih panogah je naslednji:
Obrt in trgovina: v tednu od 10.—15. julija so predavanja; v tednu od 17.—22. julija 60 predavanja; v tednu od 24.-29. julija ni predavanj; v tednu od 31. 7. do 5. 8. so predavanja; v tednu od 7.—12. avg. ni predavanj, itd.
Strokovno-nadaljevalne šole: v tednu od 10,—15. julija so predavanja; v tednu od 17,—22. julija ni predavanj; v tednu od 24.-29. julija so predavanja; v tednu od SI. 7. do 5. 8. ni predavanj; v tednu od 7,—12. avg. so predavanja, itd.
Industrija: a) Tovarne ln Industrijski kraji: Tobač. tovarna, Štora, Eifler, Vidmar, Bonač, Zmaj, Čemažar, šumi, Ljudska tiskarna, Automontaža, Delavnica p. t. t., Kolinska tovarna. Tovarna za klej. Kemična tovarna, Kune, Opekarna Vič, Sla-mič, Union, Indus, Hribar, Jelačin, Eka, Železniška sekcija, Mestno cestno nadzorstvo, Kolodvor Ljubljana, Kurilnica Šiška, Saturnus, Elektrarna, Logatec, Lazar, Učiteljska tiskarna, Vevče, Mestna
Novi grobovi
+ Ivanka Možina. Za vedno je zatisnila oči v Ljubljani poeestnica in gostilničarja Ivanka Možina. Blaga rajnka počiva do pogreba na svojem domu v Florjan-ski ulici 24. Na zadnji poli jo bodo pospremili v soboto ob štirih popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 17. t. m. ob sedmih v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
+ Danica Dobršck. Dotrpela je Danica Dobrškova. K Sv. Križu jo bodo pospremili v nedeljo ob pol treh popoldne iz kapele sv. Krištofa ua Žalah.
Naj rainima sveti večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno sožaljel
Iz duhovniške službe
Cerkveno odlikovanje. Za častnegt konzist. svetnika je bil imenovan dr. Ciril Potočnik, univ. prof. bogoslovja v Ljubljani.
Potrjen je bil za predsednika Društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu Karel Wolbang, suplcnt verouka na drž. realni gimnaziji v Novem mestu.
Premeščen je bil Franc Brulc, kaplan v št. Rupertu, za kaplana v Stari log pri Kočevju. — Nameščen je bil za kaplana v Št. Rupertu Ivan Bakan, Soc. Sal.
Ordinacije. Višje redove s.* prejeli: Subdiakonat dne 16. januarja 1944, dia-konat dne 26. marca 1944 in prezbiter«t dne 11. junija 1944: bogoslovci VI. letnika: Gregor Andolšek, Mirko Gogala, Janez Habjan, Franc Jakop, Stanko Jazbec, Boris Iierč, Anton Klobovs, Janez Iiotar, Jožef Mavsar, Janez Merhar, J»-Kez Mrvar, Stanko Pavlič in Dušan Rueh ter Marijan Vrhovec, Soc. Sal. — Subdiakonat dne 19. marca 1944, diakonat dne 26. marca 1944 in prezbiterat dne 11. junija 1944: bogoslovec VI. letnika Jožef Jurak in fr. Bogomir Kocjan, O. Teut. — Subdiakonat dne 30. aprila 1944, diakonat dne 21. maja 1944 in prezbite-rat dne 11. junija 1944: bogoslovca VI. letnika: Pavel Golia in Viktor Pristov. — Diakonat dne 26. marca 1944 in prez-biterat dne 11. junija 1944: Janez Mernik, Soc. Sal. — Subdiakonat dne 30. aprila 1944, diakonat dne 18. junija 1944 in prezbiterat dne 25. junija 1944: Iv«n Jan, C. M.
vrtnarija, Opekarna Brdo, Mestna plinarna in Vrhnika imajo predavanja v istih tednih kakor obrt in trgovina (glej točka II).
b) Podjetja tn industrijski kraji:
Blasnik, Reich, Zalog, Dolenc, Belgijska vojašnica, Delavski dom, Električna cestna železnica, Triglav, bolničar & Richter, Topniška vojašnica, Miklič, Mizarska produktivna zadruga Vič, Platno, Naglas, Zakotnik, Železniška nabavljalna zadruga, Garnizijska bolnica, Jakša, Kurilnica Ljubljana gl. kolodvor, Pismonoše, Merkur, Hrovat & Co., Lana, Rižarna, Bratje Turna, Kos, Mestna pristava, Mestni gasilci, Opekarna Mestni log. Lazaret Studenec, Šarabon, Sp. Hrušica in Fužine, Borovnica, Schneider & Verovšek in Narodna tiskarna imajo predavanja vedno isti teden kakor strokovno-nadaljevalne šole (gl. točko 21).
Vsa ona podjetja, ki prisostvujejo predavanjem v posameznih prej naštetih podjetjih, naj se ravnajo po razporedu podjetij, v katerih so predavanja.
Dnevi in ure predavanj ostanejo nespremenjeni, v kolikor ne bomo posameznih podjetij o tem drugače obvestili.
Vsa prizadeta podjetja, šole in osebe vabimo, naj se tega razporeda točno drže in naj se polnoštevilno udeležujejo predavanj.
Inform. urad pri prezldentu pokrajinska uprave.
Zgodovinski paberki
15. malega srpana
1099. leta eo križarji po težkih preizkušnjah in trdih bojih zavzela Jeruzfletn, cilj svojih želja. Križarske vojne so delo papežev, ki so po boju za in vest i turo postali duševni in do neko mere tudi politični voditelji evropskega Zahoda. Papeži so želji znova povezati Vzhod z Zahodom in osvoboditi deželo, v kateri je živel in deloval Odrešenik, združili ves zahodni krščanski svet in ga vodili v boj s polmesecem.
1799. leta ce je rodil v Tržiču na Gorenjskem Ignac Holzapfel. Študiral je v Ljubljani gimnazijo in teologijo. Služboval nato v rajnih krajih, tako v Kamniku, Mengšu in pri Sv. Jakobu v Ljubljani kot kaplan, nato pa po letu 1834. kot župnik v Črnomlju od 1848. 1. kot dekan v Ribnici, kjer je 1868. leta tudi umrl. Baragov vpliv je povzročil, da Holzapfel ni poslal janzeniatovakl rigoriet, kot je bila večina njegovih stanovskih sobralov. Druga značilna črta llolzapflova pa je bilo veliko zanimanje, ki ga je kazal za slovensko duhovno rast. Že v bogoslovnih letih je pripadal oni skupini kranjskih Študentov, ki se je odločila nadaljevati Vodnikovo prizadevanje za uveljavitev slovenske posvetne poezije. Kasneje je z nekaterimi tovariši skušal osnovati Ust Slavinjo, kar pa se mu ni posrečilo, zato pa je sodeloval pri Čebelici, vendar se resneje s poezijo ni baviil. Izdal pa je nekaj nabožnih knjig, ki jih moremo šteti k BaTagovi smeri, tudi sicer je skušal povsod v verskem življenju uveljavljati milejšo smer.
1836. leta se je rodila v Ljubljani sli-karica Langus Henrika. Njen stric slikar Matej Langus jo je po smrti njenega očeta vzel za svojo. Podal ji je prvi pouk v slikanju in želel, da bi se v tej umetnosti temeljito izučila. Po emrti strica Mateja je odšla na Dunaj, ker pa dunajska akademija ni bila ravno na najboljšem glasu, ' se je preselila v Dresdon. Po vrnitvi v Ljubljano je pridno delala, največ za razne cerkve, napravila je tudi nekaj portretov, najboljši predstavlja pisateljico Jo-sipino Turnogirajsko. Henrikine slike so dobro risane, se odlikujejo po lepih barvah, nimajo pa pravega življenja. Umrla je 1876. leta.
KULTURNI OBZORNIK
Slovenski pravnik 5—6
Nov dvojni zvezek te slovenske pravniške revije prinaša na uvodnem mestu konec daljše razprave prof. dr. Rudolfa Sajovica: Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju, ki naj velja kot doprinos k vprašanju o rubijivosli predmetov. V leni snopiču govori pisec o prisilni zastavni pravici ter še nekaterih drugih prepovedih (za orožje itd.) ter v posebnem poglavju o prepovedi v stečajih (katere prepovedi se upoštevajo; uveljavljenje izvršilnih oprostitev v stečaju). — Dr. Danilo Požar priobčuje razpravo: Neplačilo »sledeče« premijo z ozirom na izredno vojne razmere. Je to zopet nova razprava iz zavarovalnega prava ter prinaša kritično presojo raznih pravnih zavarovalnih določb z gospodarskega oz. zavarovalno tehničnega vidika. Namen razprave je, prikazali dejstvo, da zaradi novonastalih nepredvidenih izrednih razmer zavarovalni zakon s splošnimi zavarovalnimi pogoji sam na sebi ne zadostuje za primerno rešitev vprašanja, kako jamči zavarovatelj še nadalje vkljub nepiačanju premij, temveč da potrebuje nekih dopoiniinih doiočb. Neobhodno potrebno bo, da bo zakonodavee odn. pristojno javno oblastvo to .vpraša-
nje uredilo. Tako ima razprava izredni praktični pomen za vse naše zavarovanje. — Dr. L. Kravina razpravlja o primeru »Idem factum«, istovetnosti kaznivih dejanj v kazenskem postopku. Razprava temelji na pravniški praksi.
V Obzorniku ocenjuje prof. Sajovic prevod in izrazoslovje Zakonika cerkvenega prava, ki ga je prevel univ. prof. dr. A. Odar. Na skoraj osmih straneh razbira urednik prevodilčevo izrazoslovje s stališča razvoja slovenske pravniške terminologije, poudarja dobre nove izraze, na nekatere pa opozarja, da se po nepotrebnem oddaljujejo od tradicije. V celoti pa je ocenil pomen Codexa in njega posloveni lev v naslednjem odstavku:
Codex slovi po abstraktnem in klenem izražanju in prevod golovo ni bil lahko delo, če 6i predstavimo, da slovenščina tja do novejše dobo izražanju z abstraktnimi pojmi ni bila naklonjena. Navzlic težavam, ki sc pojavljajo ob prevajanju vsakega zakona, ko se zahteva tako jezikovno pravilen kakor tudi vsebinsko točen in — kolikor dopušča to značaj jezika samega, — tudi v izrazih z izvirnikom več ali manj skladen prevod, je opravil dr, Alojzij Odar, profe-
Za današnji dan
Koledar
Sobota, 15, maletj srpana: Hourlk I., co-sar; Vladimir, kralj; Ignuoij Azevedo, mučeneo.
Nedelja, II. malega srpana: T. pobin-kuStna; Karmelska Marija: Rajnelda, do-vicn in mučenica.
Dramsko gledališče »Dona Mana«. Oh 18. Red Sobota.
Operno gledališče »Melodije srca«. Ob 17. Izvon.
Kino Matica »Brez tebe nJ življenja« ob 16 in 19.
Kino Union »Se enkrat Študent« ob 17 in 10.15.
Kino Sloga
»Ob t pride Harald« ob 1B in 19.
Kino Kodeljevo
»Kmečka pravda« oh 19.
Lekarniška služba
Notno službo Imajo tekarnei
mr. Leostek, Rosljeva eesta 1; mr. Ba-lioveo, Kongrosnl trg 12; mr. Komotar, Vi«, TržaAka cesta.
Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal
od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mostni vižjl zdravnik dr. I,ocar Ivan, Rimska cesta 7, telefon 41-52.
Kadilci in trafikanti
Zadnji dan za prijavo pri trafikantih je torek 18. julija t. 1. Mestni preskr-bovalni urad bo sprejemal reklamacije tudi v soboto 15. t. m. popoldne od 15. do 18. ure, v nedeljo 16. t. m. od 8. do 12. ure, v ponedeljek in torek 17. in 18. t. m. pa med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Na ta način bodo lahko vsi tisti upravičenci, ki do-sedaj še niso dobili tobačnih izkaznic, te v redu prejeli in se tudi v redu in o pravom času prijavili pri svojih trafikantih. Znova pa poudarjamo, da je zadnji dan za prijave pri trafikantih 18. julij 11.
»SVETU
(< Je bogato * pisana beseda
Zaščitno cepljenje proti davici
Kakor V6ako leto bo tudi letos zaščitno cepljenje proti davici, ki sestoji iz dveh injekcij cepiva v presledku 14 dni. K cepljenju morajo starši obvezno pripeljali vse nad 2 leti stare otroke, iti doslej proti davici še niso bili cepljeni.
Cepljenje proti davici bo za otroke iz središča mesta in karlovškega predmestja v ponedeljek in torek 17. in 16. julija ob 17. uri na mestnem fizikatu v Mestnem domu, v sredo 19. t. m. ob 17. uri v osnovni šoli na Viču za otroke vi-škega okraja, v četrtek 20. t. m. ob 17. uri v otroškem zavetišču v Zeleni jami za okraj Moste in v petek 21. t. m. ob 17. uri v osnovni šoli v Sp. Šiški za otroke šišenskega okraja. Drugo injekcijo cepiva bodo dobili ob istem času 14 dni pozneje.
Ker je znano, da imuniteta proti davici po cepljenju po nekaj letih popusti, vabimo starše, da pripeljejo k cepljenju tudi one otroke, ki so bili prod dvemi ali tremi leti že cepljeni. Na ta način se odpornost proti davici pri teh otrocih, okrepi in za več let podaljša.
iBanaiinuaHsagaaaiaflHEiaBsaH
STO KNJIG
bo imel, kdor je bil naročnik treh letnikov »Slovenčeve knjižnice«. Sedaj bodo izšle še sledeče:
Paul neyse: STEKLAR IZ MURANA Henrich Federer: GORE IN LJUDJE Handel Mazzetti: ŠTEFANA
in dve nagradni knjigi: Božena Nemcova: BABICA Janez Jalen: CVETK0VA CILKA
Tako bomo zaključili tretji letnik »Slovenčeve knjižnice«. Ne zamudite lepe priložnosti, ki se vam nudi, in postanite naročnik četrtega letnika »Slovenčeve knjižnice«!
aaBaaaaausiBBaaaBaBBBHSBBaB
sor na ljubljanski teološki fakulteti delo res v dovršeni obliki. Prevod se čila vse skozi gladko in neprisiljeno, pri tem uporablja, kar treba prav naglasiti, za splošne pravne pojme v ogroiiini večini slovenske izraze in sprejema le pored-Itoma latinizlrane. To predstavlja nedvomno veliko samostojnost nasproti zakoniku take pomembnosti, v čigar področju ima latinščina vendar prevladujoč položaj. Tako se je prof. Odar — mimogrede omenjeno lotil (kaj drzno) celo slovenitve izrazov, sestavljenih s »quask, ki so jih drugi pravniki kot nedotakljive puščali lepo pri miru (n. pr. kakor župnik — can. 454, kakor posest — can. 1688). Če pomislimo, da so pri nas razen pok. prof. R. Kušeja, ki jc pričel prvi dokaj uspešno presajati cerkvenopravne izraze v naš pravniški jezik, cerkveno-pravna vprašanja strogo raz pravno sta-iišče le bolj malo obravnavali, moramo posrečeno slovenitev cerkvenega zakonika tembolj cenili, ker se uvršča pepol-noma onakovreduo med druga pravna dela.
Književna poročila, ki vsebujejo dr. Sergija Vilfana oceno dr. Svetinove razprave Metlika in dr. Trofenikovo poročilo o disertaciji Sergija Schaupa: Rehabilitacija v kazenskem pravu s posebnim ozirom na naše pravo, se zaključuje vsebina teg» zvezka Slovenskega pravnika,
Stotine, novica
Glej oglas centralne pisarne za go-podarsko policijo v Trstu.
Namesto venca na grob blogopokojno gospe Eme Inž. Gllha je darovalo osebje strojnega oddelku železniško direkcije Ul kurilnice Ljubljana 826 lir v pomoč rovnim žolozniikim družinam. Iskrena hvala darovalcem.
Kongrcgnclja učiteljic In kongregaclja
gospodlčcn pri sv. Jožefu imatu v nedeljo, 16. t. m., oh pol 7 skupno sv. obhajilo. — Obenom vabita k duhovnim vajam, ki bodo v konerogaoljaki knpo-lici od 17. do 21. julija. — Začetek bo v ponedeljok ob pol 7. zvečer. Vsak dan bosta dva govora ln Blcer ob pol 7 zjutraj ln ob pol 7 zvečer. Polog članic so prav lepo vabljene tudi drugo gospodične.
Katelictsko društvo. Z ozirom na objnvo v »Slovenou« z dno 13. julija 1944, St. 158, str. 4, sporoča odbor Kntchetskega druStva, da so napovedani občni zhor ne moro vriiti, ker so nastale tohnlčne ovire. Zato ga pre-klioujomo in odluguino nu nedoločen čns. Odbor.
Pri osmrtnici pok. gosp. Prano ftpeharja se mora pravilno glasiti rodbina Wertl.
DruStvu slepih jo darovalo 900 lir osobje tt. V. I.rajak v počnstltov spomina pok. g. Josipa Chrlatofa, ravnatelja v pok.. Kartotečni oddelek 1'rcskrbovalnoga urada pa 180 lir namesto vonea na grob pok. g. Pro-sena Mihaela. Plemenitim dobrotnikom so odbor najtoploje zahvaljuje.
Sindikat gostinskih podjetnikov »poroča svojim {lanom, da je umrla članica gospa Možina Ivanka. Pogreb rajnlce bo v soboto oh Štirih popoldne- iz knpole av. Nikolaja.
Nedeljsko zdravniško službo ho opravljal od sobote od 20 do ponedoljka do 8 zjutraj mestni viSJi zdravnik dr. Logar Ivan, Rimska cesta 7, telefon 41-52.
Stcnografskl In posebej knjigovodski po. čltnlškl tečaj prične 15. julija. Izbira predmeta po želji. Učne nre dogovorno. Učnina zmerna. Vpisovanje dnovno — informacije: Trnovsko učlllSče »Clirtstofov lifnt zavod«, Domobranska 15.
Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno t vsakem zasebnem ali Jatneni poklicu. — Novi eno-, dvo- ln triinoscčnl točajl — dnevni In večerni — pričenjaj«
15., 17. in 18. julija. Pouk dopoldno, popoldne alt zvečor po toljl obiskovalcev. Moderna strojeplsnica, desetprstna metoda. — Učnina iinorua. Vpisovunje duovno. — Specialni to. čaji tudi ca stonografljo, knjigovodstvo Itd. — Informacije, prospekti: Trgovsko učl-lličo »Chrlstotov učni zavod«. Domobranska 15.
Kri mucencev...
Knjiga o duhovniških žrtvah je izšla. Vsebujo življenjepise duhovnikov in podatke o njihovi smrti. Gotovo je med njimi vaš znanec ali vaš dušni paslir, ki ga je umorila komunistična roka.
Cena knjige je 10 lir.
Za dljnke-lnjo In ahsolvente-lnjc srednjih In strokovnih Sni pričenjajo 15.. 17. In 18. julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldno ali zvečer po želji obiskovalcev. Tečnjl ao eno-, dvo. ali trimesečni. Učnina zmerna. Vplso-vnnje dnovno. Informacije, prospekti: Trgovsko uMIlšče: »Chrlstofov učni zavod«, Do-mohrnnskn 15.
34-61 34-61
Nora telefonska številka tvrdke
Cius&av Levičar
biroji — orodje Ljubljana	Medvedova 14
V Tomnčevem ob Savi bosta o priliki cerkvenega žegnnnja v nedeljo, 16. julija, sv. maSl ob 6 in 9 s poljem tn govorom, popoldno ob 3 pa pete lltanljo z blngoslo. vom: vsakokrat bo darovanje za domačo cerkvico. Častilci sv. Mnrjote prav lepo povabljeni I
Zvišanje plač in mezd p novih odredbah
Po odredbi Vrhovnega komisarja z dne I 4. 12. 1943 »ta sklenili delodajalca in j delojemalska zveza več mezdnih sporazumov in dodatkov h kolektivnim pogodbam o zvišanju delavskih in nameščen-skih plač. Konec junija je prejela Pokrajinska delavska zveza od Vrhovnega komisarja potrditev enega dela sklenjeniU sporazumov in dodatkov, katere jo nato odobril ludi Šef pokrajinske uprave ter
so s tem ti sporazumi, odnosno dodatki zadohili obvez.no moč.
Delno smo že objavili vsebino mezdnih sporazumov, vendar prejemamo iz vrst delojemalcev pritožbe, da ponekod mezdni sporazumi sploh še niso bili izvedeni, ponekod pa se napačno izvajajo. Zato objavljamo ohe poročili Pokrajinske delavske zveze, da se preprečijo mezdni sporL
Obvezno povišanje plač zasebnim nameščencem
Na podlagi pooblastila Šefa pokrajinske uprave št. I. D. 108/1 od 1. 2. 1944 je bil sklenjen med delodajalsko in delo-jemalsko zvezo mezdni sporazum, s katerim 60 se zvišale z veljavnostjo od 1. februarja 1014 čiste mesečno plačo trgovskih pomočnikov (-ic) ter komercialnih in tehničnih nameščencev in nameščenk zu '30%, maksimalno pa za 500 lir. Delodajalci sunejo po lastnem preudarku zvišati plače ludi preko 500 lir, vendar zvišanje v nobenem primeru ne sme presegati 30% čiste plače iz septembra 1943.
Enako so bile z veljavnostjo od 1. 2. 1944 določene tudi minimalne čiste mesečne plače za trgovsko pomočnike (-ce) na 900 li.r, za vse ostale nameščence in nameščenke pa na 1000 lir.
Mezdni sporazum je vzel na znanje Vrhovni komisar in ga je odobril ludi Šef pokrajinske upravo, nakar je bil registriran pri Inšpekciji dela pod št. 7/44.
Kolikor posamezni delodajalci tega sporazuma še niso izvedli, ga morajo sedaj brezpogojno izvesti ter izplačati razlike za čas od 1. februarja 1944 dalje, ker je sporazum odobren od vseh pristojnih oblasti ter 6e v smislu obstoječih predpisov kaznujejo kršitve z denarno in zaporno kaznijo.
Mezdni sporazum je razumeti tako, da se vzame kot podlaga za določitev poviška čista mesečna plača iz septembra 1943 ter se mora izplačati nameščencem celotni 30 odstotni povišek brez kakršnih koli odtegljajev ter mora plačali V6e event. višje prispevke za socialna zavarovanja in davke delodajalec sam. N. pr.: nameščenec je prejemal septembra 1943 izplačanih na roko 1800 lir. Ta znesek se poviša za 30%, kar znese 510 lir. Delodajalec mu je dolžan od 1. 2. 11H4 dailje izplačevati mesečno na roko 2300 lir (1800 in 500 lir), sme pa mu po lastnem preudarku izplačali tudi 2340 lir (1800 plus 540 lir). Od zneska 21500 lir se plačujejo večji prispevki za pokojninsko zavarovanje ter več davka kot od 1800 lir ter mora vsa ta večja bremena poravnati delodajalec sam tako, da dobi delojemalec izplačanih čistih 2300 lir na roko.
Isto velja glede minimalnih čistih plač, katere morajo enako dobiti izplačane na roko nameščenci ter mora nosili prav vse prispevke za socialna zavarovanja in davke delodajalec sam.
Pokrajinska delavska zveza
v Ljubljani
Obvezno zvišanje delavskih mezd
Na podlagi pooblastila Šefa pokrajinske uprave št. I. D. 167/1 od 1. 2. 1944 so bili sklenjeni med delodajalsko in delo-jemalsko zvezo:
1.	mezdni sporazum o zvišamju mezd delojemalcev, zaposlenih v strokah in podjetjih, kjer delovni pogoji niso urejeni s kolektivnimi pogodiiaini;
2.	dodatki h kolektivnim pogodbam za brivsko-frizersko stroko, dalje za dimnikarske pomočnike, šivilje, modistke in krojače.
Mezdni sporazum in dodatke jo vzel na znanja Vrhovni komisar ter jih je odobril ludi šef pokrajinske uprave, nakar so bili registrirani pri Inšpekciji dela.
Mezdni spornzum za stroke in podjetja brez kolektivnih pogodb predvideva, da so zvišajo one urne mezde, ki so jih prejemali delojemalci v septembru 194!*, la.kole:
urne mezde
do 3.50 L na uro za 30% od 3.51 do 5.— L na uro za 25% od 5.01 do 6.— L na uro za 20% o«! 6.01 do 7.—L na uro za 15% od 7.01 do 8.— L na uro za 10% od 8.01 do 9,— L na uro za 5%
nad 9.— L na uro za 0.45 L Nove mezde so stopile v veljavo pri delavcih, ki so prejemali urno ali tedensko plačo, s 3. apriiom 1M4, pri mesečnih plačali pa 6 1. aprilom 1944.
Delojemalcem, zaposlenim pri pekih, slaščičarjih, mesarjih in klobasičarjih, pa se zvišajo plače iz septembra 1943 le za 10%.
Delojemalcem, zaposlenim v brivsko-frizerskl in kozmetični stroki, pa pripadajo od 5. 6. 1944 dalje sledeče nove tedenske plače:
a)	v Ljubljani: I. kategorija 221 lir, II. 196 lir, III. 182 lir in IV. iG9 lir;
b)	v podeželju: I. kategorija 208 lir, II. 182 lir. IIT. 199 lir in IV. 103 lir.
Za dimnikarske pomočnike pa veljajo sledeče mesečne plače: do 4 let zaposlitve y stroki 1100 Lir, po 4 letih 1550
lir, dimnikarski poslovodje prejemajo plačo po individualni pogodbi, vendar mesečno najmanj 1950 lir. Te plačo stopijo v veljavo s 1. v mesecu, ko bo objavljbn nov cenik. (Ta bo objavljen v teku meseca, tako da veljajo plače od 1. jul. 194-4.)
Za krojaško stroko (izdelava moških oblek) 60 določene sledeče minimalne mezde:
za la. podjetja: veliko delo 6.50 L, malo 5.85 L, delo v roko 4 L;
za f. podjetja: veliko delo 5.75 L, malo 5.20 L, delo v roko 4 L;
za II. podjetja: veliko delo 5.20 L, malo 4.55 L, delo v roko 4 L;
zn III. podjetja: veliko delo 4.55 L, tnalo 4.25 L, delo v roko 4 L.
Za šivilje 60 določene sledeče minimalne mezde:
zn I. podjetja: f. kategorija 5.20 L, II. 4.55 L, III. 3.G0 L, IV. 2.95 L;
zn II. podjetja: I. kategorija 4.55 L, II. 3.90 L, III. 3.25 L, IV. 2.90 L;
za III. podjetja: 1. kategorija 3.90 L, II. 3.00 L, III. 3.25 L, IV. 2.90 L;
za IV. podjetja: I. kategorija 3.60 L, II. 3.25 L, III. 2.95 L. IV. 2.C0 L.
Podjetja IV. vrele so le na podeželju, H. in III. vrste so v Novem mestu, v Ljubljani pa so saloni šivilj uvrščeni v I„ II. in III. vrsto.
Za modistke so določene sledeče minimalne mezde:
V Ljubljani za pomočnice L kat. 4.90 lire, II. 4.25 lire, III. 3.60 lire, IV. 3.15 lire.
Izven Ljubljane za pomočnice I. kat. 4.55 lire, II. 3.90 lire, III. 3.25 lire, IV. 2.90 lire.
Nove mezde za krojaško, šiviljsko in modi6tovsko 6troko veljajo od dneva uve-ljavljenja novih cenikov.
Vsi ti mezdni sporazumi so bili odobreni od vseh pristojnih oblasti ter se kaznujejo kršitvo v smislu obstoječih predpisov z denarno in zaporno kaznijo.
Pokrajinska delavska zveza.
Stran 4
»SLOVENEC«, sobota, 15. julija 1944
K ML
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
V	soboto, ilno 13. t. m. Iiodo prejeli ino&o (K)! 11 išulce, sunatoriji in bolniki iiu bolniško V.urte.
Mlekarnam
Dvignile kavni nadomestek za mesec julij t. I. najkasneje do 80 julija pri zadrugi Mlekotrg, 1'oljauska o. 13-11.
Obvezna vrnitev živilskih nakaznic za čas zdravljenja v bolnišnicah
l'o ualogu višjega oblastva morajo vrniti živilsko nakaznice vsi bolniki, dokler bivajo v zdravstvenih zavodih. Zato pozivamo vse prizadete, da prineso Se neizrabljene živilske nakaznico Mestnemu preskr-bovalnemu uradu v Batovo palačo 1. nadstropje, soba 3. Bolniki iz Splošno bolnišnice ali njihovi svojci naj so javijo po petih dneh, ostali bolniki ph do petega dneva po odpustu iz bolnišnice. S tem olajšajo delo Mestnemu pre-skrbovaluemu uradu, da mu no bo treba pozivati vsakega posameznika posebej v urad, sebe pa rešijo novurnostl, da ostanejo prihodnji mesec brez nakaznic. Vsak pozvanee so vodi v evidenci za terjatev do vsakega 10. v mesecu in če zamudi rol:, mu je živilska nakaznica pridržana do poravnave.
Svojcom v bolnišnici nahajajočega 60 svetujemo, naj na njegovo nakaznico ne kupijo živil, ker bi sicer ostal vrnivši so družinski član iz bolnišnice kljub potrebi hrane brez nakaznice.
Cerkveni vestnik
V	nedeljo, 15. julija, na praznik Kar-melsko Matere božje bo v karinctlčaiiskl
cerkvi na Selu, ob pol 7 maša s slovenskim petjem in kratko pridigo. Ob 8 slovesna sv. maJa tudi s kratkim nagovorom. Razen tega bod sv. maše ob 9 in 10. Popoldne bo od pol 6 do 7 izpostavljeno Najsvetojše. Ob 7 govor. Nato peto litanije Matere božje z blagoslovom.
Tudi v soboto, na predvečer karmelske-ga praznika bo Najsvetejše izpostavljeno od pol 6 do pol 8. Ob četrt nn 8 zvečer bodo v soboto litanije Matoro božje, nato bla-slov z Najsvetejšim.
Kdor obišče karmeličansko cerkev od 15. julija opoldne do lil. julija opolnoči.
Opozorilo policijo
Uprava policije jo po svojih organih ugotovila, da kopalci na obeli straneh Ljubljanice pri ftpici samolastno uporabljajo za sončenjo in razne športne igre tudi zemljišča zasebnikov in jim tako povzročajo veliko škodo. Zato se vsi kopalci opozarjajo, da ni dovoljeno kopali se, odnosno sončiti se izven brežin in travnih pasov ob Ljubljanici — to se pravi, izključno na bregovih, ki so za io določeni in označeni.
Nadalje Uprava policije prepoveduje, da bi so kopalci izven prostorov, tiazna-čenih v prvem odstavku, kretali v kopalnih oblekah. Zlasti je zabranjena hoja in vožnja v kopalnih kostimih po cestah in obrežnih krajih. — Občinstvo se opozarja. da se drži moja dostojnosti in spodobnosti.
Uprava policije bo po svojih organih nadzirala izvrševanje gornjih navodil in bo vsak klican na odgovor in kaznovan, kdor jih ne bo upošteval.
Uprava policije v Ljubljani, dne 12. julija 1944.
Potrošnikom kuriva
Trgovci s kurivom so dobili za razdelitev na potrošnike tudi velenjski premog. Po oblastveni odredbi dobijo potrošniki za mesec julij in avgust za domačinstvo kategorije A 60 kg, B 100 kilogramov, C 150 kg in D 30 kg trboveljskega premoga na julijski odrezek in v enaki izmeri velenjskega na odrezek za mesec avgust.
Razdelitev obeh vrst premoga, ki se je že pričela, se vrši po možnosti sočasno.
Nikdo nima pravice odkloniti prevzem velenjskega premoga in bode vsem strankam, ki velenjski premog odklonijo, ustavljena tudi dobava trboveljskega premoga.
Sindikat trgovcev s kurivom.
prejme pod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor o porcijunkoli kolikor krat obiSče cerkev in moli po namenu sv. očeta 6 očenašev, zdravamarij in čast bodi. — Lepo povabljeni 1
Smrlna prometna nesreča
Na Jegličevi cesti se je v četrtek okoli 17.>0 primerila smrtna tramvajska nesreču. 1'utl tramvaj št. 4, ki je vozil proti splošni bolnišnici, je okoli 17.30 v bližini hiše št. 10 prišla nekoliko naglušna bivša postrežuica Ivu-na Hribarjeva, stara 73 let, doma iz 1'šate, občina Sv. Jakob ob Savi, stanujoča v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2. Ženica je dobila hude poškodbe na glavi in po životu. Bila je kmalu nato mrtva.
—	Na Borštnikovem trgu št. 3 stanujoče zasebnico Josipino Ogorelče-v o je zadela srčna kup. Nezavestna je bila prepeljana v bolnišnico. — Na cesti 800 let Ljubljane sc je okoli 21 v četrtek onesvestila in se pri padcu poškodovala zasebnica Fanika Kodre-t o v a. — Zasebnica Vlasta Tomin-š k o v a , stanujoča v Natlačenovi ul. št. 16, si je pri pudcu zlomila desno nogo.
Dramsko gledališče
Sobota, 15. julija, ob 18: »Dona Dlana«. Red
Sobota.
Nedelja, 16. Julija, ob 18: »Kozarec vode«.
Izven. Cene od 36 lir navzdol.
Operno gledališče
Sobota, 15. julija, ob 18: »Paganlnl«. Izven.
Cene od 40 lir navzdol. Nedelja, 16. julija, ob 17: »Melodije srca«.
Izven.
OddaJnlSka ikoplna »Jadransko prlmorje« RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 15. julij:
9 Toročila v nemSčini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Veseli zvoki zn premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vaška godba in Povše Jože — harmonika — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Drobni napevi — 18.45 Pregled šport, dogodkov (nem. in slov.) — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje, govori Hana Fritzsehe (prenos)
—	20 Poročila v nemščini — 20.15 Zbor »Sloga«, vodi M. Premelč — 21 Kaj sem hotel tt povedati — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Igramo za ples — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
Tretji seznani spremenjenih ljubljanskih telefonskih številk
Stara: (21—78) (26—24) (26—25)
126—27) (26—52) (27—21)
127—22) (27—25) (27-28)
(27-61)
UZ-63)
(27—65)
(27—70)
(28—71)
(28—73)
(28—76)
130—11)
(30—12)
(30—13)
(30—14)
(30—18)
(31-73)
(31-76)
(31—78)
(33-24)
(33—26)
(33—28)
(35—01)
(35—02)
(40—34)
(40—80)
(40—61)
(40—62)
(40—63)
(40—88)
(41—01)
(41—02)
(41—03)
(41—04)
(41—06)
(41—07)
(41—08)
(41—09)
(41—10)
(41-31)
(43—00)
(43—01)
(43—02)
(43—03)
(43—04)
(43—05)
(43—06)
(43—07)
(43—08)
(43—09)
(43—10)
(43-11)
(43—13)
(43—14)
(43—15)
(44—11)
(44—12)
(44—13)
(44—14)
(44—15)
(44—16)
(44—17)
(44—18)
(44—19)
(44—71)
(44—72)
(44—81)
(44—82)
(44—84)
(44—86)
(44—90)
(45-01)
(45—05)
(45—061
(45—07)
(45—08)
(45—10)
(45-11)
(45-12)
(45—32)
[45-33) ;45—35)
Nova: 39—91 26—19 26—48 26—47
26—49
27—20 27—32 27—31 27—34
27—60 27—68 27—69
27—87
28—61 28—63 28—67 30—51 30—52 30—53 30—54
30—58
31—90
31—63
32—48
33—30 33—34
33—38
34—98
35—78 28—42
28—50
29—14 29—15
29—16 28—40
30—11 30—12 30—13 30—14 30—16 30—17 30—18 30—19 30—20
28—31 33—20 33—21 33—22 33—23 33—24 33—25 33—26 33—27 33—28
33—29
34—10 34—11 34—08
34—09 43—12
35—01 35—02 35—03 35—04 35—05 35—06 35—07 35—08 35—09
29—71
29—70 26—10 26—12 26—02 26—05 26—50
30—01 30—05
30—07
31—78
30—15
31—79 31—11 35—20 30—25
30—26 30—27
Pristovšek Stanko Slov, domobranci Kap. Kuhar Vidic & Co »Merkur« trg. dr. Cesar Martin Klanjšček Jože Brcar Franc Slov. Dom., Lovše,
Autodelavnica Dr. Roger Janko Postaja Ljubljana Mlakar Janko Gosp. Zveza Roje Ivan Tosti Avgust Bonač Franc Rozman Ivan Dr. Hafner Janko Potrato Alojzij Automontaža Bizjak Franja Cad Agata Slov. Dom. Ing. Skof Rudolf Dr. Golia Adolf Ing. Prelovšek Matko Dr. Kambič M. Družba sv. Rafaela Davčna uprava mesto Kolodvorski misijon Briški Jože Pokoj, zavod za nam. Pokoj, zavod za nam. Pokoj, zavod za nam. Gombač Erle Poštna direkcija
Slov. dom Pošta Ljubljana 1
ITI. t. t. t. sekcija
Dačji in mater, dom Pokr. dečji dom Kranj. dež. elektr. Kranj. dež. elektr. Ing Dimnik Ciril Zajec Marija Ing. Zaiec Slavko Poštna direkcija Poštne delavnice Slov. dom Pošta Ljubljana 10 Poštna direkcija Pošta Ljubljana 11 Pošta Ljubljana t III t. t. t. sekcija Odbor za preskrbo povratnikov in pri-bežnikov Ljudska šola Vič Šola na Grabnu
(45—37) (45—38) (45—39) (45—40) (45—44) (45—46) (45—47) (45—51) (45—54) (45—58) (45—60) (45—61)
(45—62)
(45—63)
(45—64)
(45—66)
(45—68)
45—69)
(45—70)
(45-71)
(45—72)
(45—73)
(45—74)
(45—75)
(45—76)
(45—77)
(45—79)
(45—83)
(45—85)
(45—87)
(45—90)
(45—96)
(45—97) (46—02) (46—03) (46—04) (46—05) (46—06) (46—07) (46—08) (46—09) (46—11) (46—13) (46—12) (46—15) (46—16) (46—18) (46—22) (46—27) (46—30) (46—32) (46—33) (46—34) (46—37) (46—41) (46—42) (46—44) I (46—45) (46—46) (46—48) (46—49) (46—50) (46—55) (46—57) (46-59) (46—61) (46—64) (46—65) (46—67) (46—68) (46—69) (46—70) (46—71) (46—72) (46—73) (46—74) (46—75) (46—76) (46—77) (46-79) (46—80) (46—83) (46-84) (46—86) (46—87) (46-88)
30—28 30—33 30—35 30—37 30—60 30—97 30—49 30—63 30—65 30—69 30—70 26—53
26—61 30—72 26—62 30—73 26—68 26—69 26—85 2o—21 26—22 26—23 26—24 26—25 26—26 26—27 26—29 30—75 30—40 30—81 30—90) 30—96
30—97
31—70 31—71 31—72 31—73 31—74 31—75 31—76 31—77 34—01 34—26 34—02 33—41 33—47 33—48 33—49 33—51 31—30 31—32 31—04 31—14 31—15 31—27 31—28
30—10
31—52 31—53 31—45 31—47 31—65 26—51
26—52 31—57
27—61 27—62 27—63 27—64 27—65 31—69 27—70 27—21 27—22 27—23 27—24 27—25 27—26 27—66 27—79 31—80 27—92 27—93 27—96 27—97 27—95
Gluhonemnica
Ljud. šola na Prulah
Slov. dom.
Šola za zaščit, sestre
Pokr. gas. poveljstvo
Blaganje ing. Dušan
Pielick Ivan
Vida Ivan
Kap. Meglič
Kenda Ivan
Ing. Borštner Ognj.
Teren. tehn. sekc. za
regul. Ljubljanice Sef Pokrajin, uprave Protilet. zašč. Privoz Sef pokrajin, uprave Dr. Volavšek Branko Zaloga šolskih knjig Zaloga šolskih knjig Slov. dom. Sef pokrajin, uprave
(47—11) 31—87
Bizjak Venčeslav Združ. vojn. invalid. Poštna zadruga Brata Zmuc Nabavljalna zadruga mestn. uslužbencev Kmečka pisarna Pošta Ljubljana 2 Pošta Ljubljana 3 Pošta Ljubljana 4 Pošta Ljubljana 5 Pošta Ljubljana 6 Pošta Ljubljana 7 Pošta Ljubljana 8 Pošta Ljubljana 9 Operno gledališča Okrajno glavarstvo Dramsko gledališče Občina Dobrunje Tobačna tovarna Šef Pokr. uprave Konvikt Notre Dame Gerovac Mate Bidovec Stanko Jeras Maks II. žen, real. gimn. Drž. »'čitMiišče Dvorazr. trg. šola Univerza Univerza
Ing.Leonardis Julij Fiziološki institut Histološki institut Dr. Luzar Jože Teološka fakulteta Kosler Adelina Šef Pokr. uprave Šef Pokr. uprave Stadion
Šef Pokr. uprave
Prevod
Inšpekcija dela
Papirocel
Šef Pokr. uprave
Prevod
Podkovska šola Zdr. p. t. t. usluž. Delovni urad Delovni urad Pokr, delavska zveza Pokr. delavska zveza Delavska kuhinja, pokrajin. del. zveze Zavetišče Sv. Jožefa
(47-13)
(47—14)
(47—16)
(47—19)
(47—20)
(47—24)
(47—25)
(47—26)
(47—27)
(47—28)
(47—29)
(47—33)
(47—35)
(47—39)
(47—40)
(47—41)
(47—42)
(47—43)
(47—44)
(47—45)
(47—48)
(47—49)
(47-51)
(47—54)
(47—55)
(47—57)
(47—58)
(47—59)
(47—61)
(47—63)
(47—64)
(47—70)
(47—71)
(47—72)
(47—73)
(47—74)
(47—75)
(47—76)
(47—77)
(47—78)
(47—79)
(47—85)
(47—86)
(47—89)
(47—90)
(47—91)
(47—94)
(47—97)
(47—98)
31—91 33—14
31—98
32—02 32—04
32—05 32—15 32—17 32—35 32—36 32—42 32—43 32—45 32—60
32—61
33—11
32—66
33—12 33—13 32—68 32—70 28—39 32—71 32—74 32—89 32—92 32—95
32—97
33—03 33—04
33—06 32—98 28—71 28—72 28—73 28—74 28—75 28—76 28—85 28—78 28—79
34—17 34—14 34—18 34—60 34—61 34—19 28—77 34—28
I___
Trobec Franc Apotekarska zbornica Majcen Franjo Ing. Muri Lambert Ing. Živec Franc Dr. Kurbus Bogdan Zupanec Ivan Lichtenturnov zavod Dr. Pire Savo Uršulinski samostan Ogrin Franja »Slovenski Dom« III. m. real. gimnazija Slov. domobranci Slov. domobranci Tehnična fakulteta Sef pokr. uprave »Slovenski Dom« Tehnična fakulteta Glasbena akademija Gajšek Vlado Prevod
Dr. Matko Ivan Zajec Franc Weilguny Gustav Socialna pomoč Friedrich Aleksander Domobr. žel. policija »Trgovski list« Beneš Mira Dr. Zitko Jožica Križaj Vinko Šef pokr. uprave
Odslej so naše nove
telefonske številke:
23-61, 23-62, 23-63, 23-64, 23-65
aaaBBBiaaaBaoaHBBBaaMBBBBB
Vajence
za grafično stroko sprejmemo
Potrebna šolska izobrazba: vsaj štirje razredi srednje ali meščanske šole, primerno znanje jezika in risanja. Reflektanti naj se zglase čim prej pri vodstvu
Ljudske tiskarne v Ljubljani
(tet)NO Kupujemo
^S/ALPAnubluaha
proizvodi
PISARNA' SKLADIŠČE.
VlDOVDANSKA CESTA S1.18
MALI OGLASI
1 Službe I
j dobe |
Prevod
Nadpor. Pavlič Šef pokr. uprave Šef pokr. uprave. Slov. domobranci Zajec Vidojka Slov. dom. Ing. Dolniča"- Franc Levičar Gustav Slov. dom. Prevod
Ventura Francesco
V prvem seznamu objavljena telefonska številka 40—72 se spremeni v 29—90 ne pa v 29—92.
50 SLOVENCEV sprejme v službovanje Centralo Rospodar. policije v Trstu. Prijave sprejema vodja tečaja dnevno od 10—12 in od 16—18, v nedeljo pa od 10—12 na Bleiweisovi cesti 13, 1. nadstr., so. ba 16. do incl. 17. julija. Vsi oni, ki so se že prijavili, naj se ponovno zglasijo. b
URADNICO perfektno prevajalko iz nemščine v sloven. širino in obratno . z znanjem strojepisja -sprejme takoj: »Centralna pisarna gospodarske policije v Trstu. Plača 3000 do 3500 lir. Soba in hrana preskrbljena. Prijave na Biciweisovi c. 13-1., levo, soba 16. (b
POSTREZNICO sprejmem za vsak drugi dan od 7 do 1. Na. slov v upr. »SI.c pod St. 6143.	(b
MODNI SALON »Anica« sprejme več samostojnih pomočnic. Plača po zmožnosti do 6 lir na uro. Is1o*am sprejmemo praklikan-linjn in vajonko. — Prečna ul. 3.	(b
HLAPCA
h konju sprejmem. — Hrana in plača dobra. Trgovina, Zaloška cestai2L_(b
I Sobe |
jgtlo B
OPREMLJENO SOBO iščeta zakonca brez otrok. Ponudbo upravi >Slov.< pod >P/Mirna« štev. 6100.	s
| Poizvedbe |
4 OTROŠKI ČEVELJČEK 4 jc bil najden v kolodvorski čakalnici cestne železnice. Dobi se v upravi »Slovenca«, e
OPOZORILO! Opozarjam dotično osebo, ki je pobrala nn Mirju listnico z legitimacijo, denarjem in tobačno karto, da je že znana in noj vse odda na policiji, dn ne bo imela posledic! Pere Gabrijela -Lepi pot 3._ (o
8 Kolesa §
MOŠKO KOLO" malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6144.
I živali j
PES ČUVAJ jc naprodaj. Mala vas št. 5, Jezica.	(j
I Kupimo j
TRGOVINA »OGLED« Mestni trg 3, stalno kupuje in sprejema tudi v komisijsko prodajo: stanovanjsko io pisarniško opremo — kavče, otomane, šport, ne in globoke vozičke, zložljive io otroške postelje, kolesa, har« monike, radio aparate, šivalne in pisalne stroje, preproge rjuhe in kapne, porcelan, ser* vise, štedilnike in vseh vrst uporab, predmete.
1 Prodamo B
PLATNENE RJUHE in pisano flanelo prodam. Naslov v upravi >Slov.< pod št. 6147. (1
DVE KOLESI dobro ohranjeni . ter šivalni stroj >Singer«, ženski, prodam, šušter-šič, Ljubljana, Fran-kopanska 21.	(oo
SALONSKO SUKNJO s telovnikom, novo -poceni prodam. Ogled Od 11 do pol 1. Na si. v upravi >Slov.< pod št. 6119.	(I
MOŠKO KOLO
skoraj novo, nemške znamke, staro blago, dva kosa blaga za moško obleko alt dam-ski ko«tim, ženske čevlje št. 37 fer blago zn črno suknjo - prodam. Kamniška 13. (1
ROLLEIFLEX
dragocena - precizna ura, nov gramofon -(kovčeg), zelo ugodno naprodaj. Muzejska 9. dvorišče.	(I
Damsko in moško KOLO
v odličnem stanju, z dobrimi gumami - eno Stevr kolo brez gum za 2900 lir - ter foto Rolleif1ex zelo utrodno naprodaj. Muzejska 9, dvorišče.	(oo
g Stroji g
BENCIN-MOTOR 6.5 PS ugodno proda: R. Raznožnik, Praža-kova 8-1.	(str
STRUŽNICA rabljena, toda v zelo dobrem stanju, 75 cm stružne dolžine, naprodaj za 29.000 lir -in velik vrtalni stroj za 8500 lir. Muzejska št. 9, dvorišče. (str
| Pohištvo g
SAMSKA SOBA
(jedilnica) z novim kancem (orehova korenina) in fotelji, skupno za 12.500 tir naprodaj. Muzejska 9 -dvorišče.	(5



ŽOGA SREČE
' fi ^ V i ' <**i — V i ' >r» ~ii ii
Neuspeh rodi neuspeh.
Ko je Anton imel čevlje na nogah, ki so ga tiščali, se jc še bolj zavedel svojili nedostatkov. Vedel je, da ga ima Fric Braun, peklenski baek, ki se je režal, da je odpiral lista od ušesa do ušeisa, ta dan na okrutni vrvici. Niti enkrat ni mogel pobegniti temu igralcu, čigar slavo je množica tako besno proslavljala — prejšnji teden pa se jc bil igral z njim v hitrosti!
Anton je bil ves prvi polčas kakor na žerjavici. Zavoljo svoje ovire je mogel le malo pravega napraviti. Ker so ga ovirali ti prekleti čevlji, ga je Brovvn zdaj pa zdaj posekal zaradi žoge. Dvakrat ga je levi back Črnega Kroga prevrnil — in vsakokrat jc množica od razburjenja grmela s svojimi neštetimi nogami. Pet in štirideset minut ga je žgalo in grizlo.
Samo eno je bilo potrebno. Torker je vedel, da ga čevlji tiščijo in da zaradi tega 011 ni kriv, in mu ni poda jal žoge, ki mu jo je notranji igralec venomer pošiljal.
Kako blaženo mu je odleglo, ko je piščalka oznanila polčas!
Ves utrujen je odšepal v oblačil-nico. Odpovedal je bil, na vso moč se je zavedal tega. Bil je prepričan, da ga kislo gleda sleherni, ki je v zvezi z moštvom. Namesto tega pa je začni
»Proč s tistimi čevlji, fant!« je rekel »očka« otstro, toda brez slabe volje, »saj sem videl, da ste bili pohabljeni. Oglejmo si jih.«
Ko so mu podali mučilne čevlje, je vtaknil roko vanje.
»Preklicano velika gruda nečesa jc v njih,« je rekel, besno zgrabil in izvlekel iz vsakega čevlja veliko umazanih cunj, s katerimi je bil prejšinji igralec zamašil v vsakem čevlju prazni prostor. To se jc prijelo usnja, da je bilo videti ka>kor del čevlja samega.
»Sedaj jih poskusi!« je rekel Papler in mu dal čevlje nazaj. »Ali niste opazili, da vas tišče, ko ste jih prvikrat obuli?«
»Prej ne, dokler nisem pričel leči — potem pa sem mislil, da se jim
10
ieL KINO »SLOGA« v
Senzacionalna sodna obravnava o zagonetnem umoru tvori vsebino tega psiholoŠko-globokega in napetega filma, ki jc prvo-vrstua umetnina in doživetje za&e
»Ob 9 pride Harald«
V glavnih vlogah: Irene v. Meyendorff, An-neleise Uhlig, Roma Bahn, Hans MieJscn, VVerner Fuetterer, Joscf Sieber.
PREDSTAVE ob delavnikih ob 16 in 191
,EL KINO »MAT t C A«™
Odlična umetnika Mariannc Iloppe in Willy Birgcl v moderni ljubavni igri iz umetniškega življenja
»Brez tebe ni življenja«
V	ostalih vlogah: Fita Benkhoff, Paul Dahl-
ke. E. F. Fiirbringer.
PREDSTAVE ob: 16. in 1». nrl
T6L KINO »UNION« 11,1
Sijajna burka o pisatelju, ki je šele v zrelih letih doživljal svoja Študentovska leta
»Še enkrat študent«
V	glavnih vlogah: Heinz Riihmann, Karin
Ilimboldt, Hilde Scssak i. dr.
PREDSTAVE ob delavnikih: ob 17 in 19.15!
KINO »KODELJEVO«
tel. 21-91
Boj za pravdo in srce v zanimivem filmu po Ganghoferjevem romano
»Kmečka pravda«
Elfriede Dalzig, Paul Richler PREDSTAVE ob delavnikih ob 19 v nedeljo ob 1!, I? in 191
Dotrpela je naša
DANSCA
Pogreb bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 3 pop. z Žal, kapelica sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, 14. julija 1944. Žalujoča družina DOBRŠKOVA
Vsem sorodnikom, prijateljgjn in znancem sporočamo žalostno vest, da je Bogu vdano umrla, previdena s svetimi zakramenti, naša ljubljena soproga in teta, gospa
Ivanka Možina
posestnica in gostilničarka
Blagopokojna počiva do pogreba na svojem domu, Florijanska 24. Pogreb blagopokojne bo v soboto dne 15. t. m. ob štirih pop. z Zal, kapelica sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 17. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Ljubljana, 13. julija 1944.
Globoko žalujoči Možina Davorin, soprog ter ostalo sorodstvo.
privadim,« je odvrnil obuval zopet čevlje.
»Imenitno!« je rekel
Anion in si
in njegov
F0j »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramaril — Herausgebei, iz^jatelj: Ul Jože Sodja Schriftleltei, uredniki Janko Hafner.
vzdih olajšanja je napolnil oblačilni-co. Palca sta ga še bolela, toda čevlji so se mu sedaj prilegali kakor par rokavic, nič boljšega si ne bi moge.' želeti.
»Naprej, fantje!« je rekel sodnik in pomolil glavo izza vrat.
Črne sence so bile izginile, ko jo Anton zopet stopil na igrišče. Niso ga več plašile bojazni. Orel je znova dobil svoja krila, dirkač ni bil več zvezan. Dick se je nai-mchljal ob globokem bučanju množice.
Pet in štirideset minut obupa ni bilo prineslo nobenega gola. Prva polovica časa je pustila moštvi enaki. To je pomenilo, da je postal apetit množice še večji. Bila je gladna gola kakor divje zveri. Silna napetost se je očitovala v klicih do svojega moštva. »Po njih, Črni Krog! Zdrobite jih!«
Suhe gobe
vsako koliiino najboije prodiste pri tvrdkl
Mira Cucek
Sv. Petra cesta 1
>