St. 156 MHu mm i umu «wr mm m»»
2. ihihi ma
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVli
jzhaja, Izvzemit pondciV vssfc d*ti rjutrij. UimIiMiii: vJk* mr ^^ AsUkcga Bt 20, L nads; "" J^)* »staUh*. Ne4rwkir»iiS
pisna se ne sprejemajo. . l»d«l«tel| ta sd^erom intdn®
Ste fan Godina. — Lastni* tiskarna Ed *L Tlak tiskana Edin * jfttf Jat gnala za mesec L7.-,i»esece L pol leta L 32.-,1a cd 1 . -2a teozematro mesečno 4 lire v«č —Jfcleton nradaitttj in upr ra fc. 11-57.
* t ' V " _
----
Daleč smOi še daleč....
Številka v Trste In okoBd po 20 tfotfnk. — Oglasi se računalo t fl^rkood ene kolose (72 mm.) — Ogla* trgovcev Id obrtnikov mm po 40 cent 4 fta AaUkaga itev. 20, L na -
Daljni Vzhod
Odnošaji med Kitajsko in Japonsko
PEKING, 30. Med Kitajsko in Japonsko so se začela pogajanja o izvršitvi pogodbe o Šantungu. Neki japonski odposlanec na teh pogajanjih je izjavil, da Japonska ne bo vrnila Kitajski Šantunga brezpogojno. Poig&janja se nadaljujejo.
Tržaški Jugosloveni - dr. Wiffanu
Na sestanku dne 20. m, m. so člani tržaškega podedseka političnega društva «Edinost« in drugi zastopniki iz mesta in okolice podrobno razpravljali o položaju, ki je nastal vsled odstopa dr. \Vilfana od predsedstva.
Sklenjena je bila resolucija, ki se je predložila centrali in v kateri je bilo nagla-šano, da je za preureditev našega političnega društva končno kompetenten njegov občni zbor in iima Ludi po dogovoru, sklenjenem na odborovi seji dne 16. marca, sklep tega poslednjega definitivno odločiti v tej stvari. Resolucija naglasa nadalje, da je bilo na občnem zboru na Opčinah dogovorjeno, da goriški odsek revidira svoj prejšnji sklep in da v teku enega meseca sporoči o tem vodstvu političnega društva, ki skliče na to občni zbor za končno sporazumno ureditev. Resolucija obžaluje, da se goriški odsek ni držal tega dogovora.
Tržaški odsek političnega društva « Edinosti zahteva, da dosedanji tržaški odborniki s predsednikom na čelu ostanejo vsi na svojem mestu in jim izreka popolno in neomajno zaupanje.
Nadalje poziva odsek vodstvo političnega društva, naj v najvišjem interesu našega naroda v Julijski Krajini vzdrži edinstveno organizacijo političnega društva v isti obliki, kakor dosedaj za vse skupne stvari.
Slednjič izreka odsek dr. Wilfanu še posebej svoje neomejeno in neomajno zaupanje. Posebna deputacija zaupnikov iz mesta in okolice naj mu izroči primerno spomenico, da ostane tudi nadalje svojemu narodu na čelu.
Izvrše vaje ta sklep tržaškega odseka političnega društva «Edinost» in drugih veljakov se je določena deputacija včeraj predstavila dr. Wilfanu in mu izročila naslednjo spomenico:
Velsceajeni gospod poslanec in predsednik!
Sporočamo Vam soglasni sfelep številno obiskanega sestanka tržaškega odieka političnega društva «Edinost* in drugih veljavnih oseb iz mesta in okolice z dne 20. junija 1922:
VelecenieiH gospod poslanec in naš vodja!
Vest o VaSem odstopu od Pol. društva «Edinost* je zadela globdko v dušo vsakega našega človeka, ki z bristrim očesoan in Čisto dušo ocenja deh> Vaše skozi vrsto let — kot odbornika in še posebno kot amogoleiisiega predsednika političnega društva in voditelja ne le vse naše politične organizacije, ampak tudi vsega našega narodnega snovanja sploh na najrazličnejših polih. .
Vsikdar in povsod, ob vseh vprašanjih m v vseh položajih, — ste bili Vi najdalekoglednej-ši, najodiočneiši, obenem pa tudi na.mcdrejsi predstavnik našega naroda in njegove svete eUvari. Vsikdar nam je bila v tolažbo m najtrdnejšo moralno oporo zavest, da je stvar našega naroda poverjena najboljši, najzanesljivejši in naipoštenejši roki. možu, čigar politični Ščit je kristalno čist! Vedeli smo, da Vas ob
vsaki Vaši misli, ob vsakem Vašem ukrepu m vsakem koraku vodi zlata ljubezen do naroda, najčistejša skrb za n;£gcrvo moralno in materijalno korist, in pa odločnost, ki ne pozna ne strahu, ne cbzirov na nobeno stran, obenom pa umerjena na podlagi treznega presojanja razmer, ki edino more voditi do uspešne o-brambe stvari naroda v različnih, često najtežavnejših položajih.
Nam je bil dr. Wilfan z vso svojo izrazito osebnostjo in bogatimi svojstvi uma in srca vsikdar naroden simbol, naša zastava!
Tej zastavi smo sledili s polnim zaupanjem in uverjen>em, da pod to zastavo moremo res uspešno služiti narodu in graditi njegovo bo dočnost. Vedno ste nam bili, velecenjeni gospod doktor, jasen vzor in zgled, k?iko se more v resnici sveto služiti narodu, ki smo mu zvesto udani vsi.
Iz globine duš ifci v polnem soglasju Vam izrekamo najiskrenejšo in neminljivo hvakžnost za vse, kar ste tekom tolikih let neumornega, prek in prek nesebičnega — in le splošni blaginji posvečenega truda storili za nas in za ljubljeni od jugoslovensJci na tem ozemlju. Čut neminljive hvaležnosti) korenini ne-iztrebljlvo v naših srcih, delo Vaše bo zabeleženo na častnih stranicah zgodovine naših borb in našega dela. Sprejmite, gospod doktca, ta najpristne^i izraz naše hvaležnosti. Prihaja iz srca in uverjeni smo, da najde tudi pot v Vaše srce. Ta naša čustva do Vas s>o in ostanejo n era združli jva vez med nami, navadnimi borci, in našim voditeljem.
Ali, kakor si že od tistega časa, ko ste zastavili s svojim delom med nami, enostavno nismo mogli niti misliti kakega vspešnega političnega delovanja našega življa na tem ozemlju brez voditelja Wilfana na čelu, tako je tudi danes in bo tudi v bodoče v postoterjem meri.
Gospo«! doktor! Prosimo in zaklanjamo Vas: ne zapustite nas, ne zapustite naroda v tem neopasno težkem položaju! Bolj nego kdaj potrebujemo danes Vaših vrlim uma in srca* s katerimi Vais je oblagodaril Stvarnik v toliki meri! Vodstva Wilfanovega ne more pogrešati rod naš v teh težkih urah.
Dogodke n razloge, ki so Vas dovedli do tega za nas usodnega sklepa, razumemo povsem, fh cenimo v polni meri in sočustvujemo z Vami z vso grenkobo v duši
Obenem pa smo globoko uverjenr, da se grenkoba v vaši duši umakne pred veliko Vašo ljubeznijo cio naroda in žgočo skrbjo za njerfovo bodočnost. Na to Vašo tisočkrat lika. zano ljubezen in skrb apeliramo s trepetom v srcu in vas prosimo: ostanite naš voditelj! Mi smo in bomo ohranjali neomajno zvestobo do Vas, zvesto hočemo slediti Vašemu modremu vodstvu! Brez Vas bi bili čreda, ki se — na to mislimo z žalostjo in strahom — razkropi morda v najbližjem času. In posledice temu bi bile usodne, morda nepopravljive, in pr»U bc modlo popolno razsulo. Kako naj bi mi odgovarjali za te posledice pred zgodovino našega naroda, če ne bi se v tem trenotku obrnili do Vas s koprnečo prošnjo: doprineshe — poleg že tolikih — še to težko žrtev ljubezni do naroda in ostanite nam voditelj
V Trsitu, 1. julija 1922._
Wilson in Rathenau
Vkljub temu, da gre že četrto povojno leto h koncu, se vojno razpoloženje v Ev-rop ni poleglo, vojna duševnost drzi v oblasti velik del boljših ljudskih slojev, Evropa ne more priti do miru, gospodarska obnova, ki naj bi bila predpogoj mirnega življenja, napreduje silno počasi.
Dokaiz za to trditev so nam politični zločini, ki tvorijo madež sodobnih civiliziranih človeških družb. In žalostno je to-, da se izvršujejo ti zločini posredno ali neposredno ravno po onih, ki bi morali prednjačiti z dobrimi vzgledi in pripomoči, da bi se končno zabrisale pogubne moralne posledice svetovnega klanja.
In zopet sta padla dva odlična moža v Evropi po rokah političnih zločincev, padla sta vsled svojega političnega delovanja in prepričanja. Ta dva moža sta Sir Henrik Wilsoo, angleški maršal m šef generalnega štaba v dobi 57 let in Waiter Rathenau, nemški vrtanji minister.
Maršal Wilsan je služil 40 let v angleški armadi Bil je poveljnik vojne Šole in predstojnik operacijskega poveljništva že leta 1907- m kot tak je izvršil važne tehnične priprave za vojno proti Nemčiji, ki jo je smatral, da je neizogibna. Šel je na Francosko kot pcdpoveljnflc Frenchovega generalnega štaba. Pripoveduje se, da je v biciklu oreDotoval vso nemško-francocko
fronto in se je dal večkrat ujeti kot špijon, samo, da bi se osebno poučil o vseh razmerah vojske na fronti.
Po končani vojni, v kateri je maršal Wilson igral važno vlogo, je bil pritegnjen mirovni konferenci kot vojaški izvedenec. Lloyd Georges ga je tedaj spoznal in tako je postal umorjeni maršal šef generalnega štaba.
Maršal Wilson je imel v sporu med Ul-sterjem in Dublinom, t. j. med severno in južno Irsko važno politično in voja-ško nalogo. Zakaj na Irskem ne more priti do pomirjanja vsled hujskanja nezadovoljne-žev skrajnih struj. V Dublinu in v Ulsterju je nasilna smrt maršalai Wilsona vzbudila silno razburjenje. Irski parlament^ ki mu načeluje zmerni Collins, je po svofi večini za pomirjenje, proti anarhiji, proti političnim nasiljem in za' to, da se vzpostavijo prijateljski odnošaji z Ulsterjem. Smrt maršala Wilsona pa je v stanu resno ogrožati mir med severom in jugom, obstoja nevarnost, da prične na tem zelenem otoku pravcata regularna vojna med Dublinom in Ulsterjem.
Vkljub temu, da je večina ljudstva v obeh delih svobodne Irske za mir, utegne vendar izbruhniti krvavo kkmje med nasprotniki, zakaj skrajni elementi so srlno fanatični in odločni. To nam dokazuje način umora maršala Wilsona. Znameniti vodja sinfeinerjev De Valera je nepomirljiv in on je eden glavnih krivcev, da ne
priti do pomirjenji. On je fnttt«o repubUktnec in noće n&akega kompro-nin z Angleško.
Maršal WikDn le le ena žrtev neznosnih razmer na Irsiketn. Število žrtev pa je nešteto. Da so fanatiki segli s svojo maščevalno roko v visoke osebe svojih resničnih ali namišljenih sovražnikov, nam dokazuje, da so ti ljudje daleč od pomir-jenja. Zato se trudijo na vse načine, da vzdrže živ plamen sovraštva in maščevalnosti pri svojih pristaših in nasprotnikih, zato se ne ustrašijo še tako grdih zločinov. Vkljub temu pa je mnogo upanja, da ne bodo skrajni elementi prišli db odločilne besede, ampak jih bo miroljubna večina naroda z bojkotom in obsojanjem pripravila ob ves vpliv, ki ga Še imajo v ljudskih množicah.
♦ • #
Walter Rathenau je bil mož, do katerega je imela današnja Francija še največ zaupanja. On se je resno trudil dokazati nemškim sovražnikom, da hoče Nemčija kreniti na novo pot ter resno in brez zahrbtnosti sodelovati pri moralni in materialni obnovi Evrope. Rathenau je bil mož dela in kot tak spoštovan doma in v inozemstvu. Smrt ga je prehitela v 55. letu starosti.
Oče mu je bil ustanovitelj znane tvrd-ke Allgem. Elektrizitats Gesellschaft. Walter se je posvetil kemiji in fiziki ter strojništvu in je tudi nastopil službo v očetovih tovarnah, ki jih je po očetovi smrti podedoval.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, *je predlagal in izvedel ustanovitev oddelka za surovine, ki ga je tudi vodil z uspehom. Postal je predsednik ali član raznih gospodarskih in bančnih podjetij. Spisal je več knjig filozcfsko-ekonomske vsebine. Postal je član vlade, ko ga je Wirth poklical v komisijo za odškodnine.
Kot tak se je trudil, da bi prišlo do sporazuma z ententinimi predstavniki in je bil zelo popustljiv. Bil je spreten diplomat, kar je pokazal tudi kot predstavnik vlade pri pogajanjih v Londonu in Cannesu.
Ko je postal vnanji minister, se je izrekel, da mora Nemčija zadostiti svojim podpisom in izpolniti zahteve zaveznikov, in ko je začela vlada zares izpolnjevati rvoje obvenosti napram ententi, se je jasno pokazalo; da tiste zahteve sploh niso izpolnjive, ako naj se vzpostavi ravnovesje na gospodarskem polju Evrope. Prvič gospodarski polom Nemčije, ki bi moral v tem slučaju nastopiti, bi uničil popolnoma francoskega dolžnika in Francija bi ne imela nobene koristi od tega poloma,
Rač pa direktno škodo.- Drugič: polom [emčije pa bi pretresel vso evropsko gospodarstvo in ustvaril neznosne gospodarske položaje v vseh industrialnih državah, ki imajo v Nemcih svojega glavnega odjemalca. In med temi je omeniti predvsem Francijo in Anglijo.
Rathenau je zastopal Nemčijo na genovski konferenci. Pri tem se je pokazala solidarnost do gotove meje med Nemčijo in Rusijo. Proglasitev nemško-ruske pogodbe je sicer vzbudila odpor pri Francozih, toda Rathenau je znal vendar prepričati svet o nevzdržnosti položaja.
Njegova smrt pomeni veliko izgubo za Nemčijo. Rathenau je bil edini mož, do katerega so imeli nekdanji sovražniki Nemčije zaupanje. Še celo Francozi so priznali, da je imel Rathenau odkrito voljo Izvršiti vse obveze v okvirju možnosti.
Nemški vnanji minister je padel po rokah skrajnih nacionalističnih fanatikov, ki so videli v njem najnevarnejšega republikanca, ker je bilo njegovo delovanje usmerjeno v mirovno pot. Tudi mu niso mogli prizanesti njegove popustljivosti in so ga proglasili za izdajalca nemškega naroda.
Pred vojno je bila Nemčija ona država, v kateri sc je smatral politični umor za običaj barbarskih narcdcv, toda povojni ie spravil tudi Nemce na tiste od njih tol'ko prezirano stopnjo «barbarskih narodov«.
imena: Lietaknecht, Rosa Luxemburg, Kurt Eisner i. t. d. nam dokazujejo, da je tudi politični boj v Nemčiji zavzel divjaške oWike. Socialistična vlada ni znala ali ni hotela preprečiti teh umorov, ker so služili indirektno tudi njej, toda nasilni teror se neće ustaviti in zdaj padajo člani one iste vlade, ki se je spočetka slabo izkazala v obrambi vseh državljanov brez ozira na politično mišljenje.
Nevarnost meščanske vojne grozi Nemčiji. Govori se, da se nacionalisti pripravljajo za odločilen naskok. Če se to res zgodi, potem je meščanska vojna neizogibna, zakaj tudi republikanske stranke vseh vrst cr? ocialnih demokratov pa do komunistov so tako močne, da se ne bodo pustile vreči brez krvavega boja.
In tako hočejo povzročiti meščansko vojm> baš oni krogi, ki 6i lastijo monopol rodoljabja in ki hočejo «rešiti» Nemčijo socialistične «izdajalske* kuge in kar je še takih prijaznih pridevkov. To so predstavniki onih krogov, ki nosijo največjo odgovernost za izbruh svetovne vojne m ki so pravzaprav pripravili Nemčijo v njen današnji recimo obupni položaj, položaj, ki bi ga hoteli naprtiti vladajoči ljudski stranki.
Vklju vsemu pa je upanje, da meščanska vojna ne bo izbruhnila. Nemci so organiziran, trezen narod, ki ve presoditi položaj Jn razmere. Nihče ne more pričakovati čudežev od sedanje vlade, čudežev, ki bi fih kakšna šovinistično - nacionalistična vlada mogla še manj izvesti.
VPISOVANJE NA ZASEBNI SLOV. tOLI PRI SV. JAKOBU. Vpisoraje mm razred na zasebni slovenski šoti pri St. Jakobu se rrfi ie danes fta jutri ▼ ponedeljek od 9 do iZ
Najslavnejše vprašanje, ki iisim politične in gospodarstvene kroge v Jugoslaviji, je vprašanje jadranske železnice. To vprašanje se deli v dva enako važna dela: grada z morjem in na drugi strani zgradba velikega irvoznefa in uvoznega* pristanišča na Jadranskem m'-rju. Od rešitve teh dveh nalog, ki jih ima pred seboj nova in mlada slovanska drfatva na Balkanu, je odvisen ves bodoči procvit Jugoslavije in razvoj njene gospodarske moči Od jadranske železnice pa je odvisno še mnogo več, od rešitve tega vprašanja je odvisna politična in gospodarska svoboda jugosloven-skega naroda.
Vsled tega je popolnoma naravno, da ne bo imela jadranska železnica samo gospodarskega pomena, temveč tudi ogromno politično važnost.. Znano je, da se je takoj po ustanovitvi Jugoslavije začelo hudo in srdito tekmovanje med njo in Italijo na Jadranskem morju.. Italija nikakor več ne skriva svojega namena se gospodarsko razširiti na vzhod, da bi dobila ves Balkan pod svoj neposredni vpliv. Jadranska železnica je za Jugoslavijo edino sredstvo, ki bi ji dovolilo, da se takega vpliva ubrani ter se postavi v gospodarskem (m dosledno tudi v političnem) oziru na svoje lastne noge, da postane neodvisna v pravem pomenu besede.
Kakor se vidi, je torej jadranska železnica za Jugoslavijo važna in odločilna poteza in naravno je, da vzbuja to vprašanje v Italiji veliko pozornost, kjer uradni in gospodarstveni krogi z napetostjo pričakujejo, za katerega izmed do sedaj predlaganih načrtov se bo jugoslovenska vlada odločila. Kakor znano, cbstoja do sedaj petero različnih načrtov za zgradbo železniške zveze med Belgradom in Jadranskim morjem: I. Belgrad - Brod - Banja, luka - Jajce - Split. II. Belgrad - Šabac -Kladanj - Sarajevo - Mostar - Klek. III. Belgrad - Šabac - Srebrenica - Više grad - Tre-binje - Erceg Novi. IV. Belgrad - Zemun -Valjevo - Uzice - Visegrad - Foča - Nik-šić - Kotor - Tivat. V. Belgrad - Šabac -Bajna Brašta - Višegrad - Foča - Podgo-rica - Bar. Dolgost teh prog bi bila sledeča: I. 619 km (nove proge 396 km), II. 448, III. 536, IV. 458, V. 652 km. Najpovoljnej-ši načrt bi bil I. iz dveh razlogov: prvič bi se za to zvezo porabila sedanja že obstoječa prvovrstna proga Belgrad - Ljubljana do Slavonskega Broda, tako da bi ne bilo treba na novo graditi niti ne celi dve tretjini celokupne proge. Druga prednost velikanske važnosti obstoji v tem, da bi ne bilo treba graditi nove luke, ker Split ima že svoje pristanišče, katero bi se v skladu s potrebami le izpopolnilo in temu primerno opremilo. Nobena druga izmed navedenih prog nima te prednosti in ob koncu vsake bi bilo treba zgraditi na novo tudi pristanišče, kar bi zahtevalo nove ogromne stroške. Kljub temu se je prvi načrt iz drugih tehtnih razlogov opustil in sedaj se razpravlja v Belgradu le še o tem, ali naj se sprejme načrt Belgrad - Klek ali Belgrad - Kotor.
V zadnjem času so začeli jugoslovenski strokovnjaki na tem polju tehtati pomanjkljivosti vseh dosedanjih načrtov za ja^ dransko železnico in to jih je dovedlo do tega, da so si postavili vprašanje, ali bi se ne dal izdelati še kak drugi načrt, ki bi bil boljši cd vseh dosedanjih, t. j. tak načrt, ki bi ne imel nobenih pomanjkljivosti, 'katere govorijo proti vsem petim do>-sedanjim načrtom. Vsem progam, ki smo jih navedli zgoraj pod I.—V. se ugovarja sledeče: 1) vlaki na teh progah bi morali prevladovati velike višine (I. 1080, II. 939, III. 1431, IV. 1323, V.1070 metrov). 2.) te proge bi šle skozi dežele, ki so precej revne, tako da bi se železnica ne izplačala (Bosna, Hercegovina, Sandžak, črna gora), 3) Jugoslavija bi se, naj se odloči za koterikoli načrt, odvrnila od severnega Jadrana in bi pustila Italiji popolnoma proste roke. 4) Nobena teh prog bi ne imela niti najmanjše strategične važnosti z ozi-rom na obrambo Slovenije in Hrvatske, ki bi bili v slučaju vojne neposredno ogroženi. 5) Gradba katerekoli teh prog bi zahtevala preogromne svote denarja. 7) Nobena izmed teh železnic bi ne mogla postati svetovna prometna žila.
Spričo tega ni torej nikako čodo, da se je pojavil in začel propagirati nov načrt za ostvaritev zveze med Belgradom m morjem. Ta zveza bi bila: Belgrad - Brod-Dubica - Bosanski Novi - Zagorje - Bakar - Sušak. To bi bila torej železnica, ki bi po najkrajši poti vezala Belgrad s Kvarnerom in katere dolžina bi znašala 554 km. Na novo bi bilo treba zgraditi le 225 km, t. j. od Dubice do Sudaka. Ta železnica bi šla večinoma po ravnini, višina rebri bi znašala le 597 m. Vsled tega bi bila to prvovrstna železnica, kateri bi se našel par le v železnicah, ki vozijo po ravninah severne Nemčije proti pristaniščem ob Sev vernem morju. Druga prednost take zveze bi bila v tem, da bi ta proga bila nadaljevanje proge Reka - Trst, tako da bi predstavljala najkrajšo zvezo med Belgradom in Italijo ter drugimi deželami zapadne Evrope, vsled česar bi postala, kakor že namignjeno, prvovrstna evropska prometna žila Zraven tega bi bila ta proga neraz-merno cenejša kot katerakoli dtuga zveza Belgrada z Jadranskim morjem. Izračunato se je, da bi gradbeni stroški znašali za to progo IV2 milijardo dinarjev (ako se razdeli delo na 6—7 let bi prišlo torej po 250 miljonov na leto), medtem ko bi proga D. stala 2 miljardi 600 miljonoiv, proga IV. pa 2 miljardi 800 miljonov. Predvsem pa naglašajo pristači te proge, da bi ta proga bila gotovo rentabilna, kar se od drugih ne more pričakovati Obenem pa opozarjajo še na velevažno dejstvo, da bi imela ta železnica velik foepodarak».potUa£e&
deti drfanre
(Hrvatske Id Slovake)
Še z nekega rtn«sg» stališča, bi
ta železnica veliki gospoderskcvpolitičm pomen. Jadraasko ynsUnišfs v Bakru in na Suftaku bi služilo za izhod na morje Zagrebu in Sloveniji. Posebno Zagreb bi po-kratkem pritegnil nase ligo v ino iz čehoslo-vaškega trgov, središča Bratislave, torej izvozno trgovino iz dobrega dela Češke, cele Moravske in Slovaike. To bi takoj omogočila že obstoječa proga Bratislava -Sombatbely - Gyenyes - Zagreb - Ogulin, ki bi se podaljšala do Zagorja. Dalje bi s to železnico bilo rešeno tudi vprašanje izhoda na morje za Ljubljano in celo Slovenijo, ako bi se železnica, ki se končuje v Kočevju, podaljšala Črez Oštarijo, Ogulin do Zagorja.
Kakor omenjeno ta najnovejši načrt ne pride v poštev, ker se je belgrajska vlada končno odločila za izhod na morje v Dalmaciji (Klek aH Kotar) in ne v kvar-nerskem zalivu. Pri tem je gotovo odločeval pomislek, da bi bilo pristanišče v Kvarnem preveč blizu meje. Na drugi strani pa morajo železnice sfažiti tudi splošni gospodarski povzdsgi ljudstva. Vsled tega je naravno, da se obrača posebna pozornost krajem, ki so v pogledu železnic skoraj še popolnoma zapuščeni, kakor Bosna, Hercegovina. Dalje bi bila železnica Belgrad - Bakar velika konkurenčna železnica, ki bi znatno škodila Trstu in Reki, ter vsled tega povzročila še hujše tekmovanje m edltalijo- in Jugoslavijo na Jadranskem morju, kar bi izzivalo večne spore med obema državama.
Na splošno bi se torej lahko reklo, da kaže jugoslovenska vlada precej nagne-nja, da bi dala jadranski železnici bolj sredozemski značaj. In za to govorijo zelo tehtni razlogi.
do vzviiene skupne stvari.
VPRAŠANJE SVOJEGA DRŽAVLJANSTVA mora vsakdo razjasniti. Ne Šalite se s to zadevo, fin ne tolažite se s tem, čet, say sem domačin, me bodo že vpisali. Imenik oseb, Id pridobijo državljanstvo brez drugega, je namenjen ravno za domačine. Ker pa vsled vojske anagraHčni urad ne more biti točen (videli smo tudi, da ni), je dolžnost vsakega, da gre takoj na ana-grafični urad ter se prepriča, če je vpisan. Le še par dni je čas. Kdor noče slišati, bi znal to pozneje obžalovati!
Po dogodku na Krnu. Včerajšnja «Na-zione» se pod tem naslovom bavi s sklepom goriškega deželnega odbora ter ga napada ,da je svojo obsodbo dogodka na Krnu zvezal ob enem z obsodbo repre-salij, ki so mu sledile. List piše, da je bila žalitev Italije na Krnu tako velika, da bi bilo umestno, da se obsodba nad tem izreče\
vojno za fcodtw»Bco paroplovun program Tržaškega Llojrdia. Da je Itafipt delala k on It m-raco avstrijricemu Lloydu pred vojno, je razumljivo, da pa se ta konkurenca nadmtjujt
tudi danes, to je nepošteno dejanje za- Trst ki bi zaslužil povsem drugačno ravnanje, pr zaušnica, Ako pomisHkno zraven tega, da ista društvo ServizA Maritllra?! se druge plsvr proge za Aleksandrijo, potem bomo razi«*>li. da je to prikrajšanje- Trsta popolnoma rrrt^ra-vičeno in da tzhafa. izključno iz sramotno-egoate tečnih naklepov genovskih in beneških kapitalističnih oderuhov.*
Včeraj predpoldne se je vršil na trgu Uniia veličasten shod! pomorščakov v znak protesta proti tej novi zaušnici Trstu in proti zavlačanju rešitve vprašanja svobodne luke.
Občinske voKtve v Istri. Točni izidi občinskih volitev v Istri so nam do danes še neznani; nekaj tločnega imamo le iz Boljuna.
I. Boljun je imel 2 sekciji a Lupoglava cnc t. ju za 2 frakciji tri sekcije.
II. Volilcev je bilo v Boljunu malo v Lupo glavi nekaj več.
Dan je potekel precej mimo, nasilstva sc tr
Dnevne vesti
Deputac ja tržaških Jugoslovenov pri tičn* kapital — proti sebi
samostojno brez nobene druge zveze. Ob ipot zabeležila, pač pa so fašisti vsiljeval, enem omenjeni list očita nam, da mi sku<- svoje glasovnice celo v volilnem lokalu. Yiš*\k samo vso stvar nekako zamotati ter iz vseh je dosegel slučaj v sekciji Boljima. II. frakcij1, dogodkov na gornjem Goriškem še kovati namreč, da so glasovnico našinca, katero so političen kapital. Ne, gospoda pri «Nazio- menda razlikovah od svoje po širini papirja, ki
ne», kar smo rekli, smo rekli. Obsodili K.?c vU\k™l T voIilP° žaro' oiituo izvlckli 'n
j^i,, v 1. ... _ 1 stavili mesto tiste svojo.
smo dogodek na Krnu kot prvi m imamo j Polemtak je me^da odveč onienitif da )C
dovolj smisla za izrazanje misli, da lahko (2magaia italijanska lista, ki šteje 20 kandtd.\-smelot trdimo, da je bila naša obsodba v j tov, a za pokazati kako so gospoda «velik,-svoji preprosti, resni stvarnosti ena naj- j duini» so stavili v svojo listo tudi 4 našince. S bolj učinkovitih. Kakor smo k svoji obsod-, to smešno manjšino, ki sploh ne pride do bebi dodali takoj, da upamo, da se bodo.scde je sedaj dokumentirana ital. liberalnost.
krivci našli, tako bi bili ravno tako dodali, da je oblast preprečila represalije, in bomo z zadoščenjem zapisala, ko bo oblastvo pii-jelo vse krivce. In tako smo dodali popis tega, kar je sledilo. Kako se more nam očitati zavijanje, ko; vršimo le sveto!
zavijanje,
dolžnost kronista in žalibog moramo beležiti dogodke, ki so se odigrali. Ni naš namen kovati političen kapital iz vse nesreče in odločno vam izjavljamo, da je naša najisHerenejša želja, da bi bili dogodki pod Krnom zadnji, iz katerih drugi kujejo poli-
dr. Wilfanu. Včeraj predpoldne se je predstavila dr, Wilfanu deputacija, ki jo je dow ločil tržaški odsek političnega društva * Edinost*, da mu izroči spomenico, ki jo objavljamo na drugem mestu. V deputaciji sta bila dva ličani.
Voditelj deputacije, gospod ravnatelj M. Cotič, je prečital spomenico posebno povdarjajoč glavne momente v njej. Glas se mu je tresel in vsem članom deputacije se je izražalo ganottje na licu, izlastr ob čitanju zaključnega odstavka, ki vsebuje apel na dra Wilfana, naj nam tudi nadalje ostane voditelj! Pa tudi dr. Wilfatt Isam je bil vidno in globoko ganjen, kar je ovajala solza v njegovem očesu.
Nastala je kratka svečanostna pavza. Nato je naslovil dr. Wilfan na deputacijo prekrasen gorvor, ki ga podajamo tu le v glavnih črtah: Dovolite mi — je začel — da Vam povem, kar mi v tem trenotku narekujeta srce in pamet.
Srce čuti hvaležnost, ki jej ne morem dati primernega izraza, za to, tako ganljivo in iznenadno presenečenje. Pripovedoval je nato, kako je, ko so ga poklicali rad: stopil v vrste narodnih delavcev v Trstu, ker je smatral to z& svojo dolžnost. Hvale pa, kakor se mu izreka v tako prekrasni in laskavi obliki, da ni vreden. Kajti on je bil le učenec in učitelji so mu bili možje — kakoršna sta dr. Gustav Gregorin in dr. Otokar Rybar. Pa tudi vi, — je vzkliknil — ki sem vas skoei vrsto let videl na 3elu pri naših posvetovanjih, tudi vi ste mi bili učitelji s svoijo razumnostjo in narodno zvestobo. Ne zaslužujem nikake hvaležnosti od vas, ampak jaz moram biti vam hvaležen. Tako mi govori srce.
Pamet pa mi pravi, da se pod tem utisom vaše ljubavi ne smem prenagliti in da vam ne smem odgovoriti že sedaj na vaš zame prečastm poriv. Eno pa vam izjavljam: Če bom res videl in če se popolnoma prepričam, da naša narodna stvar res potrebuje moje pomoči, če bom videl, morem koristiti narodu, potem bom pripravljen za vsako potrebno žrtev.
To izjavo dr. W2fana so člani deputacije sprejeli z glasnimi «2ivio» ldici in se približali svojemu ljubljenemu vodji, da mu vtisnejo roko. In sledil js prizor, ki gotovo udeležencem v neizbrisnem
Barkovljani, pozor! Vabljeni so vsi moški od 18. leta naprej, da se zgla&ija danes zjutraj po maši v gostilni Obrtnijsikega društva, kjer se bodo sprejemali njihovi podatki, potrebni za pregled seznama meščana, ostali so bili oko- državljanov na anagrafičnm uradu. Pridite
ker je to v Vašo korist in Vam
Omenjamo, da je občina Boljun čisto hrvatska, v kateri Italijani ne tvorijo niti 5% prebivalstva.
Predavanja. V prvi polovici julija se bon, II. Dijaški prosvetni tečaj. Položaj nagega ljudstva v Julijski Krajni je nad vse državen in resen.Ogrožena ni le eksistenca posam*. kov, ampak tudi eksistenca naroda samega. Ne broj perečih vprašanj se grozeče odpta pred1 nami in nujno zahteva rešitve. Dijaštvo je oni faktor, v čigar rokah leži bodočnost naroda. Od njega, kako bo ono v najbližji bodočnosti ta vprašanja reševalo, zavisi narodov* usoda. Ako jah rešujemo z vztrajnim delo« brez lahkomiselnosti in sentimentalnosti, moremo upati na izboljšanje našega težavnega položaja. Le v delu, tovariša, je naša rešitev! Proč z malodušnimi mislimi, ki so vzrok vseh neuspehov! Predno pa pristopimo k dolu samemu, moramo odgovoriti na dvo5e vprašan;, da ne bo naše delo Sisifovo delo, namreč: kaj nam delamo, da bo naše dtllo suvotreno, in kako naj delamo, da bo uspešno. Dobiti odgovor na ti dve vprašanji je naloga dijaka, vporabiti dobljene razuhate, pa je njegova naloga, ko stop po dovršenih študijah med narod. Taka priprava, jasna zavest, ,kaj in kako delati, je vsakemu dehi neobhodno potrebna in pogoj za njegov uspeh.
Da opozori naše dijaštvo, srednješolsko in akademsko, na najvažnejša in najbolj pereča vprašanja, ki se stavljalo pred ns, in da jih zanje zainteresira, je sklenilo akad. {er. društvo «Adrija» v Gorici prirediti o počitnicah nekak pno«vetrn tečaj. Iti naj bi pokazal našemu dija-štvu na nekatera za nas najaktualnejšo višanja. O tem nam je pred kratkim gcvw Radojčič*), njegovega programatično za^^.,1 lenega načrta se je v glavnem držalo tudi imenovano društvo pri izbiri t£m za prosvetni tečaj. Radojčićev načrt za drjaštva med ljudstvom obsega tri glavne točke:
1. delo za narodovo higijeno, ker le Čvrsti 'm zdrav narod >e zmožen uspešnega razvoja.
2. delo za gospodarsko povzdigo ljudstva ker se gospodarsko slabo stoječi narod ne more upirati gospodarsko močnejšemu.
3. prosvetna vprašanja, ker z izgubo lastne kulture je narod končal s svojim življenjem kot narod, za kar imamo žal le preveč zgledov iz zgodovine in sedanjosti.
Tem trem točkam odgovarjajo teme, ki se. bodo obravnavale na počitniškem prosn n-^m t«£aju, in sicer:
1. Delo dijaštva m sem zgodaj osirotel in da sem ostal že s sedemnajstim letom brez nadzorstva. Živel sem v tetini hiši v Moskvi in sem delal, kar se mi je zljubiio. Bil sem tedaj precej prazen in samioljuben, rad sem silil v ospredje in se bahal. Ko sem stopil na vseučilišče, sem se obnašal kot šolarček in kmalu sem imel afero. Ne bom vam tega pripovedoval: ni vredno. Zlagal sem se, precej podlo sem se zlagal... Prišli «0 mi na sled, me zalotili m me osramotili... IzgpnM sem nekam in zajokal kot otrok. To se je zgodilo v stano-
vanju nekega znanca v navzočnosti mnogih tovarišev. Vsi so se mi začeli smejati, vsi razen enega dijakai, ki me je najhuje napadal, opozarjam vas na to, dokler sem trmasto vztrajal pri laži. Ali sem se mu zasmilil, ali kaj, vzel me je pod roko in me peljal s seboj,
— To je bil Rudin? — je vprašala Aleksandra Pavlov na.
— Ne, to ni bil Rudin... ne to je bil... sedaj je že mrtev ... to je bil neobičajen človek. Imenoval se je Pokorski Ni mogoče, da bi ga opisal v nekaj besedah in če bi začel o njem govoritf, bi sploh ne maral govoriti o drugem. To je bila vzvišena, Čista duša in takšnega uma nisem nikoli več srečal v življenju. Pokorski je živel v majhni, nizki sobici, v pritličju stare lesene hiše. Bil je zelo ubog in se prerival z m-štrukerjami. Včasih ni mogel svojega gosta niti s čašico čaja pogostiti; a njegov edini divan se je tako udal, da je bil podoben čolnu. No, ne glede na te neudobnosti, je zahajalo vse polno ljudstva k njemu. Njega so vsi ljubili, ker je silno privlačeval srca. Ne morete si predstavljati, kako prijetno in veselo je bilo sedeti v njegovi revni sobici! Pri njem sem se seznanil z Rudinom.. On je že pustil tedaj svojega knežiča. j
V Trat* 4m l Wi m
»EDflfttffi
Stran BL
poraŠ^oiti narodovo odpornost, in kako oknu
bM njegcvo individualnost, to so vprafanji, ki ■orao zanimati vsakega naftega inteligenta, ki
aoče da ga diči samo egoizem fivaK, ampak predvsem čut do trpečega ljudstva in do Človeške družbe sploh.
Prosvetni tečaj se priredi sredi avgusta m bo trajal 3 dni. Vršil se bo pod mi Hm nebom, vrh našega Nanosa, v čistem planinskem zraku, tako. da bo združen s krasnim izletom na našo Vipavsko stran in nudal obilo užitka. Tudi »troski bodo, če si vsak naloži nekaj v nahrbt nik, razmeroma majhni. Natančnejša pojasnila bodo objavljena pravočasno v časopisih. O po zarjam o pa že danes vse naše srednje, in viso-košolce, da se z&neslivo in v čim večjem številu udeleže tega tečaja. Pokažimo, da nismo mla dtna brez idealov in da nas je mnogo, ki nam }e na srcu blagor ljudstva.
Akad. fer. društvo «Adrija > v Gorici.
Oruit¥Miaw«fti
* Društvo «.
Dne 14. maja se je vršila veselica v Črnem vrhu, kjer se je igrala Finžgarefva ljudska drama «Razvalina življenja*, ki je po splošni sodbi zelo lepo uspela.
V nedeljo 11. junija pa nas je povabilo društvo po preteku enega leta zopet enkrat na svojo prireditev v Lrane, kjer so tamošnji društveni člani igrali Stužajevo narodno igro •Tihotapec*. Po igri se je vršiht lepa prosta zabava, pri kateri je zlasti ribolov vzbujal mnogo
Pred snočnjim okoli 9 ure je prišlo na ti- ™ JJ'p^iVefei kličemo: Le lako naprej! h cm pred vik> kakih trideset fantov. En del 1..jT .1™; ™ nMrtvo.
Bluza iz belega etamina z vezeninami............................. L
Obleka Iz gobastega sukna, črtana, elegantna ........................ L.
Obleka, organdis, zadnja moda...............................od L
Obleka etamin. vezana, razne barve ...........................od L
Obleka etamin, z pravim vezanim filetom.........................od L
Obleka crčpe, georgette, maroquine, foulard....................... L
Površniki alpacas ................................ L
Površniki, svilneni, jako elegantni........................ . . " od L
Potovalni plašči covercoats.............................od L
Plašči (cappa) iz najmodernejše svile........................ L
Golf volnen, moderne barve............................ L
| Hodne potrepštine za gospode
Srajce La vrsta, s posebnim ovratnikom . Nočne srajce, dobre vrste, z obšitkom Spodnje hlače, kratke bele ali barvane Slamati
L L L L L L
lamntki .................................
Nogavice, fant barvana podlaga, bele in črne .............
Pviamas novost..........."..................
Hlače bele rmenkaste in rujavkaste................... L
Obleke platnene, barvane in bele .................. L
Jopič alpačas, črn, moder, siv I.a vrsta................ L
i
Žensko perilo
Srajca dnevna z ajourjem.................... L
Hlače z ajourjem ....................... L
Srajca nočna z ajourjem . . .
Combinaison........
Parures 2 kosa, vezana . . Parures 3 kosi, z ajourjem Combinaison vse vezano Combinaison, svilen, razne
in valencienne
barve............od
L L L L L L
48*— 98* — 110.— 130.— 150.— 350 — 175 — 290.— 350,— 290' — 120*—
29*— 20*— 13-50 13-50 5-50
70-— 35 — 78-— 75-—
10-50 10-50
29- —
22*_
28-— 65 — 32-— 35.—
naprej
teh mladeničev je splezal skozi okno v vilo. Tam so polili razne prostore z bencinom, par-krat ustrelili s samokresom in nato zapalili. Par mrnut pozneje, ko je že začelo v vili goreti, so prihiteli na lice mesta nekateri finančni stražniki in aretirali šest mladeničev. Ti mladeniči so bili prijeti od finančnih stražnikov, ko so hoteli zbežati iz vile. Aretiranci so trdili, da so nedolžni, finančni stražniki so pa Izjavili, da ni mogel nihče drug streljati v vila, nego oni. Policija je držala sprva imena areti-rancev tajno, pozneje jih je pa dala na svetlo. Aretiranci se imenujejo: Karlo Viola; Romano Benedetti; Vittorio Pozzinetti; Bruno Cesca; Teodoro Taucer fo. Ferruccio Cisilino.
Vila je zgorela do tal. Škoda znaša okoli 100 tisoč lir.
Ta požig je očitno zloben in vse izgleda« da ima političen značaj. Odločno ga obsojamo in ktčemo zopet vsem, ki bi morali slišati, obla-stvom, strankam in časopisju: Delajte to, da bo enkrat konec, vrnile so k politični treznosti!
Zažig na Kolonkovcu. Včeraj po noči okoli 2. ure je prišlo na tihem pred hišico Marije Cač na kolonkovcu kakih dvajset fantov, kateri so oblili z bencinom okno goriomenjene hišice, ga zapalili in nato zbežali. Ogenj je pogasit ob pravem času neki domačin.
Aretiran ni bil nihče.
Ranjeni kolesar. Brusno Miraz, star 14 let, stanujoč v ulici Venti Settembre št. 17, se je vozil včeraj popoldne s svojim kolesom po mira raarski cesti. V bližini carinarne je pa trčil s kolesarjem Lovrencom Gazzottvjem, starim 17 let, stanujočem v ulici Trento št. 15. Kolesarja srt Visintin po nabrežju Grumola. Ko je dospel pred kavarno «Alla Transalpina* sta planila pred njega dva tolovaja. Eden ga je prijel za vrat in ga vrgel z vso silo ob tla, drugi mu je pa ukradel listnico s 500 lirami Tolovaja sta na to zbežala, a usoda je hotela, da sta prišla naravnost dvema kraljevima stražnikoma v roke. Moža sta bila odpeljana na policijo. Tam sta se identificirala za Frana Zor-zettija starega 23 let, stanujo^ega v ulici S. Ser vol o št. 5, in za Ignacija Collaricha, starega 24 let, stanujočega v ulici Pacmotti št- 5. Moža stia bila neštetokrat v zaporu radi tatvine in roparskih napadov.
Tatovi v slaščičarni. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v slaščičarno Ivana. Cudicina na obrežju Grumola št. 20 in se polastili 2000 lir Pred odhodom so se pa še nažrli slaščifc. Žejo so si gasili z maršalo, vermutom in Štrego. Ker so pa imeli gostje večje oči kot želodec, so spravili še za slabe čase v svoje malhe kakih 20 steklenic štrege.
Aretirana vlomilca. Včeraj po noči sta bla aretirana v ulic Cesare Battisti dva predrzna vlomilca: Italo Negri, star 32 let, stanujoč v v ulici S. Marco št 18, in Gustavo Baviera, star 26 let, stanujoč v ulici Rigutti $t. 21.
Samomor. Muher Paula, stara 20 let, stanujoča na Gretti št. 281, si je pognala sinoči, iz neznanih vzrokov, kroglo iz samokresa v srce. Ostala je na licu mesta mrtva.
Pod avtomobil je prišel sinoči okoli 9;
ure pri Sv. Andreju premogar Josip Mi-klavčič, star 50 let, iz Villa De Cani. Pri tem si je zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek.
Bodite tudi v bodoče tako složni in požrtvovalni kakor do sedaj in uspeh ne bo zaostal. Bog Vas živi!
Na binkoštni ponaeljek, 5. junija se je ustanovila pri «Kat. izobr. društvu® »Dekliška zveza?-. Na ustanovnem zborovanju je predavala gdč. učiteljica Ida Petrič «o pomenu dekliške izobrazbe». K zvezi je takoj pristopilo 40 deklet, kar je znamenje, da je bila potrebna in da vedo dekleta ceniti njen pomen.
HruSevje. Prostovoljno gasilno društvo v Hrušev;u uljudno vabi vse prijatelje zabave k ponovitvi vrtne veselice ki se vrši na »tem prostoru v nedeljo 2. julija 192.
Zečetek točno ob 3. uri pop. Svira godba na pihala. Na razpolago bodo razni pavil'oiu. Delovala bo tudi licitacija, in šaljiva pošta. Ker ye čiđti dobiček namenjen za popravo ic nabavo onodja, vabi k čim večji udeležbi Odbor.
Corso V. E. III. 16. Tel. 10-08
Gospodarstvo
Amerikanci o gospodarskem položaju Eviope, Kakor javlja agencija International News Service čikaškemu dnevniku «The Daily News», se doznava, da ameriške železniške družbe podpirane od ameriškega kapitala, Imijejo široko železniško omrežje na Balkanu. Ena projektirana proga obsega 350 milj dolgosti in se ima zgraditi med Belgradom, glavnim mestom Jugoslavije, in eno luko na vzhodni obali Jadrana. Ta proga bi dala Srbiji izhod na moTje.
Dewith Cuyler, načelnik društva ameriških železniških upraviteljev, ki se je baš sedaj iz trimesečnega potovanja po srednji Evropi povrnil v London, nam m priznal te balkanske osnove. Pač pa je potrdil, da se Američani ne zanimajo za železniške koncesije v Rusiji in Sibiriji. — Američani nočejo takih koncesij, — je rekel Mr. Cuy-ler. Ekonomski izgledi v Evropi so sijajni, ali mnogo odvisi od tega, da se enkrat neha s prekomernimi konferencami, čijih rezultati so zelo skromni in ki ovirajo direktno normalno urejevanje. Zedinjene države so se postavile na edino pravilno stališče, da se drže izven takih konferenci).
«Za časa mojega potovanja®, je nadaljeval Mr. Cuyler, «sem ugotovil, da Francozi delajo vztrajno. Oni se hitro vračajo k svojemu predvojnemu napredku, ali strah pred Nemci visi nad celim narodom. Dozdeva se mi, da Angleži delajo manj nego Francozi, dočim Nemčija vidno napreduje. Najtežja točka v Evropi je Avstrija. Rusija, kakršna je danes, ne more ničesar nuditi in je treba, da jo pustimo spati. Prepričan sem, da evropski narodi, ako jih pustimo, da sami glodajo svojo kost, hitrejše najdejo svoj spas.
Ameriki načrti za 50 mHjonske investicije v Jugoslaviji, Herald i Etaminer Uni-versal Wireless javlja iz Berlina «New-Xork Heraklu»: Ameriški sindikat, o katerem se govori, da ima podporo vlade Zedinjenih držav, namreč United1 States Steel, The American Locomotive Works, The American Car and foundry Company in Equitable Bank, išče koncesij v Jugoslaviji.
ZAHVALA.
Tem potom bodi izrečena srčna hvala vsem za tolažila povodom smrt! naše drage matere, spproge ta tašče, gospe
Terezije GrgK
Srčna hvala bratom In sestram za darovane vence.
PADRIČE, dne 1. julija 1922. 446 Dniiina Orfii
Mali og!asi
IŠČEM pošteno, 15 letno* deklico, zaro Št. 7* gostilna.
Via
S. Laz-1294
POROČNA SOBA
ki ceni. Via Rena 3, I,
takoj proda po jako niz. , od 10. ure naprej. 1292
KRA5EVCI in Vipavci pozor! Kdor hoče biti dobro in ceno oblečen, naj se obrne na kro-jačnico «Štanjel» v kateri se izvršujejo iz najboljšega češkega in angleškega blaga navadne, lovske, športne trpežne obleke, kakor tudi za kolesarje in turiste. Za obilen obisk se priporoča Ivan K obal, krojač, Štanjel. 1256
POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se prodaja via Fonderia 3.
1281
POPOLNA SOBA L 600.—, druga bukova masivna z lekarnico in psiho se prodata. Fon. d«ria 3. 1282
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 1189
m
POZOR I Krone, korale, zlato, platin bovj« po najvišjih cenah plačuje edini sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I.
zo-gro-!6
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 19
DNE 4. julija bodb na semnja v Dolini na prodaj tri novi vozovi, primerni za kmetijstvo.
1293
POROČNE SOBE od L 1300.— naprej jedilna soba z mramori m brušenimi zrcali L 2200.— Skladišče vin Udfee 25. 1296
V NEDELJO, 9. julija velika razsvetljava v veliki jami v BriičiUk pri OpčiMhh, od 16.—19. ure. Vstopnina breziajmno L 2 na osebo.
1275
L i'8# PLAČA srebrn* krone le Pertot, vb S. Franicesco 15, II. 1290
SREBRNE KRONE plačam L 1.72, goldinarje L 460. Pondares Št. 6, I. nadstr. 1210
Corso V. E. III. 16. Tel. 24-24
IIIII
Št. 256-28/2i.
RAZGLAS.
Na podlagi st. germanske mirovne pogodbe naznanja se vsem v občino Dtkani pristojnim osebam, da je imenik onih oseb, ki zadube italijansko državljanstvo po polnem pravu (di pieno diritto) razpoložen v tuk. občinskem uradu za dobo 30 dni t j. od 26 junija do 26. julija 1922 vsakomur na vpog'ed.
Proti izpustitvi vpisa ali napačnemu vpisu je v gorioznačene dobe vložiti ugovor Civilnemu komisariatu za politični okraj v Kopru potom tukajšnjega županstva. Proti tem rešitvam je dovoljen prost u tok na Generalni civilni komlsariat v Trstu (Uff. XIII) potom civilnega komisariata v Kopru v dobi 15 od dni naznanitve.
ŽUPANSTVO OBČINE DEKANI dne 24. junija 1922.
(445) Župan: GrlŽon.
GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja ;uje Andrej Pečar, Trst, via Valdirivo
m
uflaš , fte
15, L telefon 14-72.
17
RADI SELITVE prodam takoj hišo s 4 prostori, nad 1500 sežnjev obdelanega zemljišča, vinograda in vrta s tremi vodnjaki. Naslov pri upravniltvu. 1291
SLUŽKINJA, Slovenka, zna kuhati, išče službe pri slovenski ali hrvatski družini brez otrok. Oglasiti se v ponrfffek popoldne. Piccolo-mini 8, vrata 20. 1295
PRSNI SIRUP za kašelj, reumazan proti trganju in druga domača zdravila ima vedno lekarna r D. Bistrici. 28/5
DEČKA krepkega, 15 letnega, z 2. realko, Ham t trgovino, kjer bi imel stanovanje in hrano pri gospodarju, ter bi se priučil italijanščini. Ponudbe pod «1922» na uprav-ništvo. 1252
SKLADISČE gumijevih izdelkov «Pirelli», Opčine, gostilna Union. Kolesa od L 300 naprej. Sprejemajo se popravila vsake vrste. Delav-Marko.
Ja svojo družilo vzamem izključno le llofe testenine"
priznal Je eden največjih trgovcev z delika-tesami v Trstu potniku tovarne TESTENIN v Ilirski Bistrici. Možkl pozna, in ima na razpolago najboljše izdelke, ve, kaj je dobro.
Dr. A. Grusovln
specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje kože, perlekcloniran na dunajskih klinika .
Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure.
Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. 60)
mca
1277
POSESTVO obstoječe is hiše a 7 prostori, kleti, vrta % vodnjakom, krogijiščem in vinograda, se proda z vtem inventarjem. Pridela se 20 in več hI vina. Naslov pri upravništvu. 1274
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
tki ina nial iL lazzliL — Ustu palača.
Dclattt flcnica ta ranrvai zaklad K C SI. SSMM.OM
Iziiftji kikuiii vsa kotu n najafnen tiusakćjL
Uraint um ad 9-13
Kntfka kaui in posojilnica v
registr. zadr. z neom. poroStrbm
vabi na
X. redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 9. julija 1922, ob 10. ur) v uradnih prostorih v Herpeljah.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelništva in nadzorništva.
2. Odobritev računsk gazakljufka za upravno leto 1921.
3. Volitev enega člana načelništva.
4. Slučajnosti
447 NACELN1ŠTVO.
72 Uvozna in izvozna tvrdka
Debiflsio i Domeniš
Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34
lastno skladišče v prosti luki št. 4
opozarja na no vodo šle velike partije stekle' nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazlične ših Šip v originalnih ubojih po najnižjih konkurenčnih ccnah.
Vse blago Je Mktga izvor«. »
9. Julila veliko VELEUCA „nego društva" v. Slavini
Stran IV.
»EDINpST*
V Trstu, dne 2. fidifa 1922.
Beigrajsko brzojavno poročilo javlja, da ffe ta sindikat predložil jugostovenaki vladi ^definitivni predlog za zgradbo štirih železniških prog v tej državi ter ravnotako za ureditev dveh modernih luk za pristanišča na Donavi in na Jadranski obalu
Investicija v višini 50 miljonov dolarjev bodo stopnjema povišana na vrednost 187 miljonov dolarjev.
Pokiagnska obrtna razstava v Maribora
Zanimanje za razstavo je zelo živahno. Prijavilo se je dosedaj 216 razstavljencev iz mariborske oblasti. V tem številu Še niso všteti razstavljalci izven mariborske pokrajine, katere je cdbcr k udeležbi pripustil. Ti razstavljale! izven mariborske oblasti se udeleže razstave s takimi predmeti, ki se v državi še ne izdelujejo, tako da bodo na razstavi vse stroke zastopane. Ce vzamemo, da se je za zagrebški velese-jcm prijavilo, razen inozemstva iz Hrvatske in Slovenije z Zagrebom vred samo 350 razstavljalcev, je že samo to velikanski uspeh. Pričakuje se še nad 100 prijav. Vsled tega bo letošnja razstava zelo obširna. Vršila se bo v vseh prostorih Gotzove dvorane in na dvorišču istega poslopja. Na a elikem vrtu «Dijaškega dama), in dekliške meščanske šole pa se postavijo razni pa-\ iljanL
Načrti za paviljone so že izgotovljeni.
Prostor se zgradi z novim ploiom v Prešernovi in Razlagovi ulici. V Prešernovi ulici bo nasproti izhoda iz Gotzovega dvorišča vel k vhod v drugi del razstave, tako da bodo obiskovalci iz enega dela razstave prišli nepc-srcđno v drugi del. Na pl-ctu bodo velike reklamne plošče, ki sc dajo po-STUPeznikcm v najem.
Paviljon/ se bedo začeli postavljati takoj po zaključku šol.
Na vrtu «Dija?kega dcma» bedo izdelki m pridelki vrtnarskega društva v u.mt. za-grajenem parku razstavljeni. Ta
MjaiaiUti
I zgotovljene obleke po meri za moške in ženske iz domaČega in tujega blaga, sama volna, svftenine, perilo
platna, nogavice, srebrni na in zlata-nina, vzmeti, žimirice, divani i. dr.
Krojačnica prve vrste za gospode in gospe.
Kdor se hoče obleči po nizkih in konkurenčnih cenah, in pod dobrimi pogoji, naj se obrne vedno le na najboljšo in najstarejšo prodajalnico na obroke v Trstu
R. JE9ALLA - Trsi
Via XXX. oSlobre 31 (prej Via Cascrma) Slovenska postrežba.
33
ja na
AMBULATORIJ
za spolne* sSHIilRiMi koine bolezni
in otroike
44
P.ra G. & A. De Lee
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje siftlitične bolezni, zoženja in
vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sirriitiČnih okuŽenj. Sprejemata od 19 do 12 in od 14 do 17. oddelek i Co/ics, ^tazza NicoloTeminaseo (Piazzutta) 8
Tvrdka
Gnseppe Ml
TOl Mozzlnl 38 m l Hftna)
(prej Via Nuova)
M lapreiaj za piMiji Hn
srajce iz zefira, najfinejše vrsfe, zajamčene barve z dvojnimi zapesfniki in posebnim ovratnikom ^ L 28.50. Srajce zefir, črtane, z ovratnikom m svetle „ tt enoSarvne „ športne bale „ rumene 52
Edina cena L 28.50
i*
t»
tlsieefia prIUKa za birmo!
Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino is
v in Scallnota I. Fran Mi
Velika zaloga in tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21
Zaloga ul. sv. Lucija 5 in al. dei Fabbri
10
Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne.
v Selu na Vipavskem p.
ima v zalogi okrog
500 hI 11-121
naravnega domačega belega vina.
Cena smerne. 448
2>o pckazal dovršenost domačega* vrtnarstva in bo nekaka senzacija ne le za mesto Maribor in Slovenijo, temveč za celo državo. .....
Lepak za razstavo je že izedaln in se bo fe dni do tisk al. Besedilo se bo natisnilo v slovenskem, srbo-hrvatskem (tudi v cirilici), češkem in nemškem jeziku.
Izumi na razstavi. Dosedaj je prijavljenih že več novih izumov, ki bedo tokrat prvič razstavljeni.
Zunanji oddelek, V takozvanem zunanjem oddelku bedo razstavljeni predmeti j izven mariborske Gblasti, ki pa se v državi j še ne izdelujejo. Posebno za ta oddelek vlada povsod zanimanje. Dosedaj je prišlo ; že več prijav, mnogo vprašanj sc bo pa te dni rešilo.
Obrtniški zbor. Ob priliki pokrajinske obrtne razstave se bo vršil v Mariboru II. obrtniški zbor. Že danes prihajajo iz
vseh strani države številne prijave obrtnih .__..__.
društev, ki se korporativno vdeleže zbera. Pfgfl KlUBtRll $0SP0QBfSlUI ZBDNlSt!
sti, ker se bo razpravljalo o vseh perečih u Selu na Vipavskem p. Črnite
vprašanjih obrtništva. Poživljamo vsa obrtna društva in zadruge, da se že danes pripravijo na ta velepomembni shod. Podrobnosti bomo še pravočasno sporočili.
Kmečka soba se imenuje oddelek, kjer bodo razstavljeni narodni predmeti. Ta soba bo predstavljala pristno narodno-kmečko sobo, v kateri bo razstavljeno narodno pohištvo, narodne vezenine, slovenske zibke itd. Narodne žene zbirajo od1 hiše do hiše vse take predmete, da jih dajo za dobo razstave na razpolago.
Oddelek konzumentov bo jako važen in zanimiv del razstave. Tu bodo razstavljeni vsi oni predmeti, ki jih nujno potrebujemo, a se v državi ne izdelujejo, daisravno so dani za to vsi pogoji. Da se takx> občinstvo, kakor otni obrtniki, ki bi to lahko izdelovali, s temi predmeti seznanijo, se naprošajo vsi, ki imajo kak tak predmet, o katerem mislijo, da se v državi ne izdeluje, da ga pošljejo razstavnemu odboru. Mnogo lal ko v tem oziru pripomorejo uvozniki, Icaterin* je tako blago najbolj znano. Le na ta način se bomo osamosvojili od inozemstva.
Prijavm rok je podaljšan do preklica.
Zato naj nikdo ne zamudi te prilike in se naj, če tega še ni storil, nemudoma prijavi, j Razstavni odbor želi, da bi se razstave udeležili vsi obrtniki, da vsak pokaže, kaj zmore in kaj zna. Zato vsi na razstavo!
Gmotna sredstva, s katerimi razpolaga razstavni cdbor, so zelo pičla. Raaen pod-ie, ki jo je naklonil pokrajinski namest-k gosp. Ivan Hribar v znesku 50.000 K «miloščine» mestne občine mariborske znesku 4000 K nima cdbor nikakih sredstev. Izdatki za predpriprave pa naraščajo zboru kot zahvalo za. nameravani poslovilni večer Denar ha-anf blagajnik «Zvezinega jčbora>
SreSrnc Krone In zlato plačujem po iifijulsp cenah
ALOJZU POUH
Trst Piazza GaHbaldl $t 2
s (prej Barriera)
Zaloga pohištva 54
ANTON BREŠČAK
Gorica, Via Carducci št. 14
(prej Gosposka ulica).
Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kuć«. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci.
Urama in zlatarna
Lorenzo Macor
Trst, Via lidlne 26.
1'ellka Izbera darov za birmo
24 po najnižjih cenah.
Velik dohod budilk znamko ,Vella" in botjtltu
ti1
BuffetMlllonig
(ex Stegu)
Trs« — Via XXX ottobre 19 — Trst
IZBERA:
gnjati, salamov, sira. Itd. — Dreherjevo pivo, posebna vina, teran, briško in Istrsko
NB. Naročila z dežele se izvršujejo še isti dan, ko mi dospejo.
Cenj. odjemalcem se toplo priporoča udanl lastnik (380) IVAN MILLONIG.
91
Rama usnlo nlMllffl tovarn.
Velika izbera kopit.
Gumijevi podpetiiikl „PIrelll".
Clstllo za M 12 „Srill"ln9,Crea"
Use po najnižjih cenah.
h prevajalce mM Ntii
49 Via Udlno torti HeIveifeK)49Tel. 34-75 Ms
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA U5MJAIMK0Ž TERVSEH ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN IZDELOVANJE ZGORMJIH DELOV iM VSAKOVRSTNO STEPANJE.
r i
DOBROZNANJI MANUFAKTURNA TVRDKA
M. AITE
"N
G5
Trsi — Via Maizlnl štev. 37 (prej Via Nuova) — Trst
naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej. žimnlc in vatiranih odej lastnega izdelka, trlila, volne In 2ime» izdelanega perila kakor tudi -vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato Izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah.
I
73
Puric Andrej
Trst - Via Media št, 6 - Trst
ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila.
OMvEdln
ALgSSANPR© LEVi-^INl!
via dei ReStori 1 in
vie Ha2c3Rt&n 7-13
Ahso!yfno ene cen{jo
plačuje po višjih ce^ah kakor vsi drugi kispci
ALBEIIT POm - Trstt, V5a 4f
na
mm mm, Gorica, Gosposka ulica uM Via Carducci št. 25,
naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero štvašmh Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje
iz nclboljllii nemških louorsR, kolere Jsmčl 10 lef.
Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica.
45
Anfonio LeSio Ca umiti
Trst, Via Mazzini St. 39, Telefon 29-S5
Specialiteta tu- In inzemskega blaga za moške In ženske obleke. Paletot — Izgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste.
Prodaja na drobno in debelo. 9
Specijaliteta
Figova kova „Ui/AliTE"
npjbcUsI kavin dodatek izvornega, aromatlfnsga okusa.
Samo s figovo kavo ,LEV ANTE" pripravi gospodinja Izborno kavo brez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu.
Zahtevajte vedno kavo „LEVANTE" z našo znamko.
Prva tovarna figove kave „Levante" Losar & Lutia, Trst,
Via Carpison 10-12, Telefon 44-05
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Trstu. 2
Vogal via UakMo 27 — Via 30 ottobre 11
Izvriule vse banine posle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone, — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
B^* po 3 3|4 °lo netto ^
Vloge na tekoče račune po 4,|20!0
Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru«
Glavni sedež banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Qorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad,
Sarajevo, Split, Metković.
Delniška glavnica: kro50.000.000.—« Rezervni zaklad: yy „ 41^000.000»—.
Tel. St 5-18. , ^ Uraduje od d-13.
••- -
a? ^
tSL.
III
lili
tU