PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi /-'i >A ■, *bb »ostale I gruppo - LiCIia 4U llT Leto XXII. St. 45 (6332) TRST, sreda, 23. februarja 1966 FRONTA PROTI JOHNSONOVI POLITIKI «Kennedyjeva doktrina za Vietnam je izzvala v ZDA ostro polemiko Kennedyjevi tezi se pridružujejo tudi Lippmann, Fulbright in «N. Y. Times » WASHINGTON, 22. — Senato r Robert Kennedy je v intervjuju po radiu pojasnil svoje stališče, ki ga nekateri imenujejo *«.ennedyjeva doktrina za Viet namu. Poudaril je potrebo, da je treba južnovietnamski osvob odilni fronti že vnaprej dovolj Pojasniti ameriško stališče, ta ko da bi bila pripravljena zače-j? Pogajanja. Pojasniti bi mora------------ svoje stališče «do take mere, ?! bi zadostovala, da se poka-da ZDA nočejo ponižujoče Vc*aje nasprotnika, temveč spo-tszum in svobodne volitve«. Zdi s®> da se s to njegovo tezo strinjajo tudi «New York Times«, Časnikar Walter Lippmann in tudi predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora Ful-toteht. *iennedy je navedel tri možne »men v razvoju krize: umik ame-‘•skih čet, nadaljevanje vojne z *ean.o večjimi izgubami, sklicanje »JUjočih se strani h konferenčni "Uzi z namenom razpisa volitev, * bi jih nadzoroval mednarodni tganizem. Izključil je možnost omika. Dejal pa je, da, če hočejo UA uničiti osvobodilno fronto, ^»rajo biti pripravljeni na dolgo, ,tvjt0, zelo krvavo vojno, ki bi °nčala s tem, da bi se vanjo vPletla Kitajska. ■ j . .odgovoru tistim, ki napove-,uJejo neizbežen udar komunistov a se polastijo morebitne koali- t'jske vlade, je Kennedy izjavil, ? je potrebno tvegati Pripomnil io- -1UT_____ .. : . je: »Moramo jih uničiti’ ali se pogajati z njimi. Zato se r*1 zdi, da bi morali sprejeti re-.mtat svobodnih volitev.> Nato r Kennedy omenil primer raznih jj^vojnih koalicijskih vlad v Ita-h, Franciji in Laosu, ki so red-o delovale, ne da bi komunisti *tv0Sa^ Prevzeti izključno nadzor- Senator Fulbright je sklical ti-s°vno konferenco, na kateri je "Poročil, da se v bistvu strinja s **^nnpfivipwr» +P-7/-* riniol in ,4 „ ^ennedyjevo tezo. Dejal je, da ,°ra biti osvobodilna fronta ena SL strani Pri pogajanjih. Kar , tiče udeležbe osvobodilne fron-,i v v'adi, pa je Fulbright izjavil, bi se morali o tem pogajati, t,?a 'ne zdi se koristno izključiti *o možnost*. »P!?ew York Times« pravi v dol-?«n_ uvodniku, da bi morale tudi y «»wuiiiau, ua Ul illUIdlt; IUU1 L ■•časni vladi, ki bi pripravila vo. VioSL biti vse glavne skupine v tmLnarnu- Pri tem dodaja, da bi "omenilo varati se, če bi govorili Trr- DANES liti Zelo velik odmev ima po svetu ?**išče senatorja Roberta Kernie-da je treba priznati južno-*tnamsko osvobodilno fronto, jL^jeti rezultat svobodnih volitev , tudi koalicijsko vlado, pri če-vlJe navedel primere raznih po-Junih koalicijskih vlad v Italiji, J^eiji in Laosu, ko komunistič-, stranke niso skušale prevzeti iz- o sporazumni rešitvi, ne da bi sprejeli to dejstvo. Walter Lippman piše v «Wa-shington Postu« in v drugih časopisih, da bi bila koalicijska vlada »seveda ranljiva zaradi spletk komunistov v Hanoju in Pekingu, ki so za trdo linijo, toda ji je treba zdaleč dati prednost pred neomejeno vojno, s katero bi hoteli doseči brezpogojno vdajo«. Posebni predsednikov svetovalec za Vietnam general Taylor je izjavil, da se zdi, da je Kennedyjev načrt «skoraj blizu stališča vlade«. Dodal je, da bi bil pripravljen sprejeti rezultat svobodnih volitev, in je pripomnil, da Kennedyjeva teza «vsebuje samo razširitev nekaterih plati misli vlade«. Predstavnik Bele hiše je nocoj izjavil, da so ZDA naklonjene svobodnim volitvam v Južnem Vietnamu «s pogojem, da vse prizadete strani sprejmejo njih izid, naj bo kakršen koli«. Dodal je, da bi se vlada strinjala s Kennedyjem, če ta ne bi predlagal južnovietnamske koalicijske vlade še pred volitvami, ker to pomeni postavljanje u-vodnega pogoja. V OZN se je zvedelo, da je glavni tajnik U Tant mnenja, da bi mednarodna nadzorstvena komisija za Vietnam mogla imeti koristno vlogo za sklicanje nove ženevske konference v zvezi z Vietnamom, da pa je potrebno soglasje vseh treh članov nadzorstvene komisije. To so pojasnili v zvezi s predlogom Kanade, naj bi komisija skušala doseči začetek pogajanj. Zdi pa se, da Poljska, ki je članica omenjene komisije, ni naklonjena sklicanju konference v sedanjih okoliščinah, bodisi zaradi stališča ZDA, kakor tudi zaradi stališča Ki. tajske. Indija bi bila naklonjena sklicanju konference, toda mora upoštevati mnenje drugih dveh članic komisije in tudi stanje svojih odnosov s Kitajsko. V indijskih uradnih krogih se je zvedelo, da so pred odhodom Wil-sona v Moskvo navezali' stike med Indijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo glede morebitnega sklicanja ženevske konference o Indo-kitajski. ŽENEVSKA KONFERENCA Razprava o jamstvih nejedrskim državam .........................................................................um ZA BIOLOŠKE ŠTUDIJE «Veterok» in «l)goljok» na tiru okoli Zemlje V vesolje so ju poslali v satelitu «Kozmos 110 MOSKVA, 22. — Agencija Tass je javila, da je Sovjetska zveza postavila na tir okoli Zemlje satelit vrste «Kozmos», in sicer »Kozmos 110» za biološke študije. V satelitu sta dva psa, in sicer »Veterok« in «Ugo-ljok«. Satelit obkroži Zemljo v 96,3 minute. Njegov apogej znaša 904 kilometre, perigej pa 187 kilometrov. Naklonski kot znaša 51 stopinj in 4 minute. V satelitu je tudi radijski oddajnik, ki deluje na frekvenci 19.894 mgh. Gospodarsko sodelovanje med SFRJ in ČSSR kih Jvučnega nadzorstva. Senator Ful-y Sht M*vni komentator il^ht se je s Kennedyjem strinjal. - —. komentator Walter Lipp- .ann pa je zapisal, da bi imela .“»Ucijska vlada veliko prednost i1**! neomejeno vojno, s katero bi ,otele ZDA doseči brezpogojno vda->' ^ažno je tudi, da je osebni ^ansonov svetovalec za Vietnam £eherai Taylor nato izjavil, da je !k?ntt*yjev na®rt »skoraj blizu sta. vlade«. Vietnamu sta se zelo dolgo po- U'4fl'alo i 4..J1 YVil- arjala včeraj v Moskvi tudi hfj- 'n Kosigin, ki sta izrekla I “anje, da je treba najti rešitev »J^Sajanji. Pokazalo pa se je po- i npvinp-luNM* Irn ip čin lip-n- 10 nesoglasje, ko je šlo za ugo-b.^v, kdo je k 'a ( tlqM- Ce bi hoteli na kratko ozna- u -'», Kuo je kriv za Vietnam in H^ba ostala vsak pri svojem sta- ►, včerajšnje moskovske razgovo • • bi I^L01 na podlagi prejetih določil ^1° zapisali, da sta oba državni-tj4 **Kotovila, da se strinjata s tem, Vj glede velikih mednarodnih jt’*sanj ne strinjata. Vendar pa ^ re*>a v isti sapi poudariti, da h. t,eJ*tvo, da sta se sestala, ugod-Vpllva »^. 'euva na mednarodni položaj. I*, Pn° moramo opraviti neko de. j* v svoji zdravici dejal Wil-v* ’ Kosigin pa je rekel: «Ce se ne sovjetsko-britanski ne bi mogli boljšati in med-k». "h' položaj ne bi mogel posta- K lH0, Hanj napet.« Zdi se pa, da liL^ovski razgovori tega okvira ne jjP Presegli. je namreč iz včeraj v Lon-objavljene bele knjige o C*bi razvidno, da bo Anglija l-'a od ZDA 50 nadzvočnih /nikov, mornarica pa bo kma-bi| ^Polagala z močnejšimi ladja-H|’ j bodo opremljene z vodljivi-k /*strelki, še prav posebej pa be-poudarja, da je treba u-1» oviti atlantsko jedrsko silo, češ naJboljši način za prepreda f'r'ipnja jedrskega orožja itd. , knjiga sicer pravi, da Anglija 'Ma ? 8ri, vesolje*. Za njim bodo žalovale •vdove*, marsikoga pa bo po zabavi in ponočevanju bolela glava. Zato se bo danes počitek kar prilegel in trgovine bodo zaprte, ker bo v mestu pepelnično mrtvilo. Bolj živahno bo popoldne, zlasti v Skednju, Boljuncu in na Padričah. V Skednju, ki ima glede tega že staro tradicijo, bodo pusta «pokropili*, ga spremili na njegovi zadnji poti ter ga sežgali. V Boljuncu, kjer pusta zelo častijo, se bo zbralo staro in mlado na •Gorici*, kjer bodo pusta spustili v zrak z raketo • Boljunik* Boljunski pust bo tudi letos zapustil domačinom doto*, za katero se dediči že potegujejo. Priprave Za izstrelitev se bodo začele ob 14. uri. Kot Rusi in Amerikanci, napovedujejo tudi Boljunčani. Vse namreč kaže, da bodo letos poslali v vesolje ne samo pusta, ampak tudi njegovega spremljevalca •hudiča*. To seveda, če ne bodo zadnji hip naprave odpovedale. Na katero stran jo bosta •astronavta* popihala, še nihče ne ve. Vsekakor bosta imela pri sebi •propustnico*, če bi ju zaneslo preko Glinščice onstran meje. > Tudi letos bodo gostom postre- Včeraj dopoldne ob 11. uri je bila na vojaškem pokopališču pri S Ani komemoracija sovjetskih vojakov, ki so kot partizanski borci v sklopu JLA padli v zaključnih bojih za Trst. Komemoracije sta se udeležila prvi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Rimu Oleg Ivan-ski in voja-ki ataše veleposlaništva SZ pomorski polkovnik Georeijev. Svečanosti, na kateri je predstavnik veleposlaništva spregovoril nekaj priložnostnih besed, so se udeležili tudi predstavniki KPI, tržaškega združenja Italija-SZ in mnogi drugi pli brezplačno z domačo kapljico, polento in repo, morda tudi s polenovko. In to brez •rezervacij*, ker se Boljunčani ne marajo nobenemu zameriti. Kdor prej pride, prej melje, pa najsi bo bogatin ali siromak, za pusta je vsakdo enak. Ni kaj reči. Salomonska rešitev, ki jo je treba upoštevati, zlasti ob pustnih prireditvah. Na Padričah bodo pusta •pokropili* na dvorišču vaške gostilne, žalni sprevod pa bo krenil po vasi do •mavzoleja*. Pustovi prijatelji so že pred njegovo smrtjo • potočili* nešteto kozarcev žlahtnih • solz*. Vsekakor je bil letošnji pust bolj živahen, sproščen in pester na podeželju kot v mestu. Razna društva so sicer priredila pustne plese, na katerih je bilo zelo živahno in veselo, toda po mestu ni bilo niti včeraj takega živžava in toliko mask kot pred nekaj leti. V Miljah pa so v znak žalovanja za umrlim bivšim županom Paccom odpovedali že včeraj vse pustne prireditve. Tudi pust gre s časom in se je motoriziral ter zahaja na zabavo onstran meje. Zato je bilo v noči med soboto in nedeljo ter včeraj toliko tržaških avtomobilov v Kopru, Portorožu in Umagu Mladenič iz Samatorce žrtev hudega padca Dvesto metrov pred Samatorco se je sinoči okrog 18. ure pripetila hu-, katere ž da prometna nesreča, katere žrtev Je postal 26-letni zidar Albert Knez iz Samatorce štev. 11. Knez se je proti domu peljal na motorju «Gi-lera 500» TS 2918. Malo pred vasjo je zavozil pa lahen ovinek, ki obrača na levo. Ni še ugotovljeno ali je bila kriva brzina ali je bil kakšen drug vzrok, dejstvo je, da je nesrečni Knez na ovinku izgubil oblast nad motorjem in zavozil s ceste. V Portorosegi so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da so osrednji vladni organi končno klasificirali njihovo pristanišče. Trži-ški poslovni krogi namreč zdaj zatrdno računajo, da bo država v doglednem času pripravila načrt za modernizacijo in vsestransko oja-čenje pristanišča. V Tržiču nagla-šajo predvsem vlogo, ki jo ima Portorosega kot uvozna luka za les in celulozo, ki jo iz Kanade, Sovjetske zveze in drugih držav dobavljajo štivanski papirnici. Poleg tega gravitira na pristanišče tudi nekaj večjih kemičnih tovarn iz Tržiča in okolice, ter več obratov z Goriškega. Neodločnost kriva prometne nesreče Neodločnost pri prečkanju ceste, je bila sinoči usodna za 45-letno gospodinjo Nerino Delconte iz Ul. I. Svevo 15. Blizu stavbe štev. 28 je prečkala istoimensko ulico, ko pa se je znašla sredi cestišča je opazila, da sta iz obeh smeri drvela avta. Delcontejeva se je trenutno zmedla in stopila korak nazaj, da je presenetila 31-letnega Sergia Vitija iz Skedenjske ulice 150, ki je proti Ul. Broletto vozil fiat 500 TS 68140. Vitiju ni uspelo, da bi se žensid izognil ter jo je podrl. Pone-srečenko so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 6 dni zaradi udarcev po kolenih. po desnem stegnu in levem kolenu. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti dva meseca. 22,80 m v širino ter bo lahko prevažala s hitrostjo 17 vozlov po 22.100 ton žitaric in rudnin. Združene jadranske ladjedelnice bodo vsega skupaj zgradile šest ladij, s karakteristikami, ki so značilne za tako imenovane «poljske ladje«, saj je poleg štirih, ki jih je odkupilo varšavsko podjetje Cen-tromor, naročilo dve ladji tudi tržaško podjetje Fermar. 28. marca izredni občni zbor SIOT Italijanska družba za gradnjo naftovoda iz Trsta na Bavarsko SIOT bo v prihodnjem marcu povečala lastno glavnico, hkrati pa bo spremenila nekaj postavk statuta, tako da bo lahko sprejela v svojo sredo nekaj novih članov. Izredni občni zbor bo 28. marca v prostorih družbe v Drevoredu Ippodromo št. 12 v Trstu. V zvezi z gradnjo naftovoda so iz Vidma sporočili, da je tamkajšnja carinarnica postavila na kraju, kjer bo naftovod stopil v predor pod prelazom Monte Croce Camico, manjši carinski urad in sicer zato, da bi olajšala gibanje delavcev in blaga med Italijo in Avstrijo. Cez to začasno carinarnico hodijo vsak dan na delo na sosednje področje skupine delavcev, ki dokončujejo predor ter gradijo dohodne poti do njega ter potrebne pomožne naprave, cariniki pa pri tem kontrolirajo tudi promet blaga, ki ga delavci potrebujejo pri delu. Dekret, s katerim je ministrstvo za finance odredilo, naj se v kraju Ti-mau odpre nova carinarnica, je bil objavljen v Uradnem vestniku z dne 21. februarja. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo, 6. marca ob 17. uri v Kulturnem domu koncert mladinskega pevskega zbora osemletke Trnovo iz Ljubljane Zbor je bil nagrajen na festivalu mladinskih zborov v Celju. Vodi ga Majda Hauptman Gledališča VERDI Danes se pri blagajni gledališča začenja prodaja vstopnic za prvo predstavo Bellinijeve opere «1 Puritani«, ki bo za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih in galerijah v soboto ob 20.30, Opero bo dirigiral Arturo Basile, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Gianna D'Angelo, Luciano Saldari, Dino Dondi, Agostino Ferris, Silvio Maionica, Maja Zšpgerle in Giuseppe Botta. Orkester in baiet gledališča Verdi. Režija Walter Boccaccini, koreografija Pia Teresa Lognani, Zborovodja Giorgio Kirschner. Svetnik državnega-sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Srdja Priča in član izvršnega sveta SR Slovenije Drago Flis, sta si v nedeljo v spremstvii Borisa Trampuža ogledala vse tri glavne mejne prehode med Italijo in Jugoslavijo. Po ogledu bloka pri Rdeči hiši sta po italijanskem ozemlju prišla na blok pri Fernetičih in nato skozi blok na Škofijah odpotovala proti Kop tu. Na jugoslovanski strani pri ško. fijah ju je sprejel in pozdravil konzul SFRJ v Trstu Mihael Jurman Z AVTOM S CESTE V BLIŽINI SESLJANA Po polnoči so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 28-letnega uradnika Cosima Zampija, ki stanuje pri Belopeških jezerih, ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh zaradi udarcev po glavi, več ran in udarcev po čelu, levi rami in izgube spomina. Zampi je izjavil, da se ne spominja kako se je pripetila nesreča. Vedel je povedati samo to, da je po obalni cesti vozil avto TS 69502 ter da je v bližini Naselja San Mauro pri Sesljanu izgubil nadzorstvo in z avtom zavozil s ceste. V avtu se je peljala še ena oseba, ki pa se baje ni ponesrečila. Voziček mu je zlomil podlaket leve noge V «Jutificiu» v Ul. D'Alviano 15/1 se je včeraj popoldne ponesrečil 30-letni delavec Antonio Poniž iz Ul. Rittmeyer 12. Ko je porival voziček, na katerega je natovoril bale jute, je z robom vozička trčil v steber oddelka in pri tem mu je voziček stisnil ob steber levico ter mu zlomil podlaket. Poniž je nekaj časa kasneje sam prišel v bolnišnico in zaprosil za zdravniško pomoč. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Zastrupiti se je hotela Niso znani razlogi, ki so včeraj ponoči privedli 18-letno tipkarico Gabrielo C., da se je odločila za usodni korak. Dekle je vstopilo v neki lokal v Drev. XX. septembra, se zaprlo v stranišče in popilo nedoločeno število uspavalnih tablet. Nekaj časa potem je mladenka prišla iz stranišča in komaj je stopila pred točilno mizo, je padla v nezavest. Zasebnik jo je v avtu odpeljal v bolnišnico, kjer so jo pridržali na opazovalnem oddelku. Zdraviti se bo morala 2 dni. .................................................■imiiilimiiMmiliiiiiumiiiiuilunmmimuHi......................„ UGRABITEV OSEBE IN IZSILJEVANJE PRED SODIŠČEM Za Schwacht je ja, Frausina in Perso zahteval tožilec skupno 11 let zapora Slovensko gledališče v Trsta V KULTURNEM DOMU v soboto, 26. t. m. ob 21. uri, v nedeljo, 27. t m. ob 16. uri Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V četrtek, 24. t. m. ob 21. uri (premierski abonma) v petek, 25. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev) v soboto, 26. t. m. ob 17. uri (študentski abonma) Samuel Beckett ČAKAJOČ NA GODOTA (priredba) Silvij Kobal: Vladimir, Edvard Martinuzzi: Estragon POSLEDNJI TRAK Rado Nakrst: Krapp Režija Branko Gombač Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. V četrtek, 24. t. m. ob 20.30 v Boljuncu, v petek, 25. t. m. ob 20.30 v Trebčaih VVilliam Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE Recital DRAMSKA SKUPINA PD «IVAN CANKAR* V torek, 1. marca ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Peppino De Filippo Ni res... pa le verjamem Komedija v treh dejanjih Režija: Sergej Verč Prevod: Jože Tiran Scena: Ivan Verč Nastopajo: S. Colja, M. Roge Ija, S. Pertot, B. Gombač, V Lavrenčič, A. Colja, E. Vetors to, S. Gregorič, I. Verč, S Pernarčič, A. Mikulus, S. Per narčič, B. Mikulus, S. Verč Nazionale 14.30 Disneyev film 5 & Škarjev «Mary Poppins« Technjf lor, Juhe Andrevvs, Dick Van V) Kc Arcobaleno 14.30 «Idoll controluc*' Technicolor. Omar Sivori. , Excelstor 15.00 «Signore e Signtm Virria Lisi, Gastone Moschin, ® , ba Lončar. Prepovedano mla«1" pod 18. letom. w Fenice 14.30 «Gli eroi di TelefntfP Technicolor. Kirk Douglas. U1U cobsson, Richard Harris. Eden 14.00 «Adios Gringo» Eastm*" color. Giuliano Gemma, Evelyn St vvart, Jesus Puente. . Grattacielo 15.00 «Viva Maria« EaS, mancolor. Brigit.e Bardot, Je«"0 Moreau, George Hamilton. Alabarda 15.00 «Eric il Vikingo* Eastmancolor. Giuliano Gemma. j FUodrammatico 15.00 «Agente operazione Atlantide« ColorscoV • Berna Rock, , Aurora 15.00 «Sinfonla per le SP1* Prepovedano mladini pod 14. letom-Cristallo 16.00 «La grande corsa» Technicolor. Tony Curtis. Nata11 VVood. Garibaldi 15.00 «11 sorpasso* Vittojjjj Hudo trčenje lambretista v avto Razprava se bo nadaljevala jutri z govori zagovornikov Neprevidno prehitevanje «volks-wagna», ki se je pomaknil proti sredini cestišča, je bilo krivo prometne nesreče, ki se je pripetila nekaj minut pred polnočjo na Ro-tondi del Boschetto. Žrtev nesreče je postal 17-letni Fulvio De Marco z Lonjerske ceste 175/7. De Marco se je na lambreti TS 35078 peljal proti domu, na ovinku pri pivovar, ni Dreher pa je prišlo do čelnega trčenja s «volkswagnomv>, ki je vozil proti središču. De Marco se je prevrnil z lambrete in sl pri tem zlomil levo stegnenico ter se pobil Na zatožni klopi porotnega sodišča. kateremu predseduje sodnik Rossi, že od ponedeljka sedijo štirje obtoženci, od katerih se morajo trije zagovarjati zaradi ugrabitve osebe in izsiljevanja, četrti pa ker ni zahteval carinskega dovoljenja za izvoz blaga v Jugoslavijo. Gre pač za precej zapleteno zadevo tihotapstva, ki se je izjalovila zaradi posega četrtega obtoženca. Zgodilo se Je 18. maja 1963, ko so 39-letni Guglielmo Frausin iz Ul. Udine 23, 34-letni Alessandro Schwachtje brez bivališča in 56-let-ni Eugenio Persa iz Ul. San Miche-le 11 zvabili 63-letnega Giacoma Portueseja iz Ul. dell’Eremo 26 v neko stanovanje v Ul. Commercia-le 125, kjer so ga pretepli In od iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiHHiminntiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin Po krvavi ljubezenski drami na Trgu Tonunaseo Zdravstveno stanje ranjene DeI Tosove še vedno resno Dekle je izgubilo zaradi notranje krvavitve mnogo krvi - Njen zaročenec Adriani že izven nevarnosti Preden je zavozil s cestišča, Je za-■ ' 'ilAMT IH viral dolgih 13 metrov, toda ni mu uspelo zadržati motorja na cestišču. Knez se je prevrnil z motorja in padel 8 metrov vstran. Pri tem je z glavo močno udaril v asfalt in nezavesten obležal. Ko so prihiteli prvi reševalci, Je Knez ležal v mlaki krvi. Hitro Je nekdo poklical rešilni avto In ponesrečenca so nekaj minut kasneje odpeljali v bolnišnico. Nujno so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi udarca v glavo, krvavenja iz levega ušesa in več ran po levi strani obraza. Odmev tragičnega dogodka na Trgu Tommaseo se še ni polegel. Mlada zaročenca, žrtvi slepe .ljubosumnosti poročnika Rodolfa Gui-scarda-Ramondina, ležita na bolniških posteljah v bolnišnici In medtem ko se je zdravstveno stanje Manlia Adrianlja nekoliko izboljšalo, so zdravniki še vedno v skrbeh za Mariello Del Tosovo. Krogla jo je zadela pod levo pazduho, ji poškodovala pljuča in želodec ter po. vzročila notranje krvavenje. Mariel-la je izgubila precej krvi in potrebna je bila transfuzija. Dogodki so znani. Ljubosumni poročnik, sin visokega funkcionarja na kasacijskem sodišču v Rimu, je počakal na zaročenca in v napadu blaznosti streljal nanju. Pištolo je bil kupil leto dni od tega v Turinu ter jo imel v predalu v avtu. Ni mogel preboleti ločitve, čeprav je pred nekaj meseci svečano obljubil Adrianiju, s katerim je imel resen razgovor, da bo prenehal nadlegovati Mariello. NI držal obljube in s svojo blazno odločitvijo je razdejal svoje življenje in življenje obeh zaročencev. Od predvčerajšnjim popoldne ga zaslišuje preiskovalni sodnik dr Pascoli, vodja letečega oddelka dr. Cappa pa pripravlja obširno poročilo o tragičnem dogodku, ki ga bo potem izročil sodišču. Ko je Adrianijev oče Renato zvedel, da je sin hudo ranjen, ga je zadel kolaps, da so ga morali nujno odpeljati v bolnišnico na zdrav ljenje. Tudi Mariellina mati je od nedelje ponoči ob vzglavju svoje hčere v neprenehnem trepetanju za njeno življenje. Marielia Je bila maja lani zelo jem zaradi običajnih nesporazumov med zaljubljenci, zato je dovolila da ji je za- Guiscardu - Ramondinu, čel dvoriti. Potem se je pobotala z Adrianijem in je Guiscarda • Ra-mondina o tem obvestila ter ga na. prosila, naj ne sili več vanjo. Prav te dni je Adriani uspešno dokončal tečaj na akademiji v Pozzuliju ter bil imenovan za podporočnika. Dobil je tri dni nagradnega dopusta in je takoj prihitel v Trst, da bi dopust preživel v družbi svoje Ma-rielle. Potem se je zgodila tragedija. njega zahtevali podpis’ desetih menic po 50.000 lir ter prometno knjižico in ključe avtomobila. Naslednjega dne je Portuese vložil prijavo in tako je prišla zadeva na dan. Toda pri nadaljnji preiskavi se je zvedelo, da sta se Portuese in Persa približno mesec dni prej napotila v Koper in pretihotapila 150 zapestnih ur in 20 najlonskih dežnih plaščev. Blago bi morala izročiti neki osebi. V Kopru ju je milica prijela, zaslišala in nato spustila, ko pa sta stopila v avto o pretihotapljenem blagu ni bilo nobenega sledu več. bo v obrambo Frausina spregovoril še odvetnik Morgera. Nesreča delavca na ladji Se nekaj časa prej je Frausin skrivaj prenesel v Koper 100 najlonskih dežnih plaščev, toda prijeli so ga in obsodili na milijon dinarjev globe. Ker denarja rii imel, je moral Frausin odsedeti dva meseca zapora. Iz tega se je izcimila ugrabitev. Trojica tihotapcev je bila prepričana, da jih je Portuese izdal, zato so ga zvabili v omenjeno stanovanje v Ul. Commerciale, kjer so ga prisilili na podpis menic v povračilo izjalovljenih tihotapskih kupčij. Na ponedeljkovi razpravi sta prisotna obtoženca Frausin in Persa podala nasprotujoče si izjave. Prvi je povedal, da je tihotapil dežne plašče za Schwachtjeja, kateremu je bil dolžan precej denarja, zanikal pa je, da bi bil silil Portue- seja naj podpiše menice. Persa pa je priznal, da je v jezi udaril Portueseja, ker je zanikal nekatere o-kolnosti v zvezi z izginotjem zapestnih ur. Tudi Portuese ni ponovil izjav, ki jih je podal pred preiskovalnim sodnikom in je celo trdil, da je podpisal menice, ne da bi aa Persa orlsilll. Na včerajšnji razpravi Je spregovoril tožilec Tavella in zahteval stroge kazni za obtožence. Za obe obtožbi je za Schwachtjeja zahteval 5 let zapora, za Frausina 3 leta in dva meseca, za Perso pa 3 leta in pet mesecev. Vsi bi morali tudi plačati po 250.000 lir globe. Za Portueseja pa je zahteval da plača globo 1000 lir, ker ni izpolnil carinskih prijav. Z zahtevami tožilca se niso strinjali branilci. Odvetnik Padovani Je zahteval predpis kazni za Portueseja, odvetnik Stradella je za Schwachtjeja zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov; ni še končal svojega zagovora odvetnik Annoscia, ki brani Perso in ga bo nadaljeval na Jutrišnji razpravi, ko Žrtev nesreče na delu Je postal včeraj zjutraj 59-letni delavec Pie-tro Babudri iz Drev. D’Annunzio 23, uslužben pri Družbi raznega blaga v Novem pristanišču. Babudri je na ladji «Lucrino», zasidrani ob pomolu štev. 5, odpiral odprtino na krovu, ko se je nenadoma zaradi razbitja ročice zaprl pokrov in zadel delavca po desnici. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico ter ga s prognozo okrevanja v 8 dneh-------- —• sprejeli na ortopedski oddelek zaradi rane po roki in prstancu. Gassman. Prepovedano mladini P 14. letom n, Capitol 14.30 «Made in Italy» TeC, nicolor. Virna Lisi, Alberto Sor“' Prepovedano mladini pod 14. Iet0 lmpero 15.00 «Amanti latini* Pre') vedano mladini pod 14. letom. Vlttorio Veneto 16.00 «Ciao Pu j cat» Technicolor Uršula Andr®5 ’ Capucine, Peter OToole. PrepoVP dano mladim pod 18. letom. i(. Moderno 14.30 «Se non avessl j” te» Gianni Morandi, Laura kian. Gmo Bramleri, Raffaele ” Astra 15,30 «La quercia del Astoria Počitek. Ideale 16.00 «Le avventure di 6» yenne Bill« VVestern. Abbazia 15.00 aLondra chlama Nord» Technicolor. Kurd jur£enS-Skedenj Zaprto. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Maf*.1 Adam daruje mož 5000 lir za PU ško Matico. NINO PR OSEK- K O N TO VEL AVVENTURE NELLA FANTASIA (DOGODIVŠČINE V DOMIŠLJIJI) IZREDNA PREDSTAVA, NAMENJENA DRUŽINAM Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. februarja 1966 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Je 11 oseb. UMRLI SO: 87-letna Teresa De Re vd, Tolusso, 61-letni Vincenzo Erario, 60-letnt Carlo Cernetich. 82-Ietna An-na Godina vd. Spangher, 844et.nl Ple-tro Martinem, 60-letna Antonia Košuta vd. Tence, 64-letna Maria Sbi-si, 52-letna Anna Renner por. Ru-desch, 69-letna Giuseppina Prascl, 95-letna Angela Dlazar por, Bonetta, 1 leto stari Glaudio Zucca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do 1(. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; A-i Due Mori, Trg Unltžt 4; Nicoll, Ul di Servola 80 (Skedenj). nočna služba lekarn (Od 19.3« do 1.30) Giustl, Ul, Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri. Ul, Dante 7. SOŽALJE Sport"^ združenja Bor izrekajo Člani in odborniki predsedniku Dušanu Košuti *l°bZ ko sožalje oti smrti njegove **** Nine. Sožalju se pridružujeta štvo in uprava Primorskega nika. + 21 t. m. je preminil Bernard Gomolj pol' Pogreb bo danes ob 14.30 J^®st f nlšnice pri Sv. Ivanu naravo0 cerkvi v Boljunec. , žalostno vest sporočajo utaLjgl ni: žena, hči, zet in drugi s Trst, 23. februarja 1966. P.I.Z.. Ul. Torrebtanca 28 KOMPROMIS MED ZAHODNONEMSKIMI SINDIKATI IN DELODAJALCI Vzklikanje rudarskih povork: «Pfuj, pfuj kancler Erhard!» Sporazum, s katerim niso zadovoljni ne delodajalci ne kovinarji - Zapovrstno zapiranje premogovnikov - Demonstracije v Celsenkirchnu - Erhar-dova koncepcija o razrednem miru in sodelovanju - v praksi nevzdržna BONN, februarja. — Stavke ne b°... to je v glavnem najvažnejši rezultat tromesečne bitke za Povečanje plač 2,8 milijona delav-oov in nameščencev zahodnonem-ške kovinarske industrije. Po 26. Prah pogajanj na «najvišji rav-P;» med delodajalci in sindikati, ie bil v noči med četrtkom in Petkom, v Plavem salonu srednjeveškega poslopja Reinhardts-hausen, sklenjen tipičen «zahod-Ponemški kompromis, s katerim Pi nihče povsem zadovoljena. Položaj ni bil jasen do zadnjega trenutka. Sindikat kovinarjev je zahteval načelno povečale mezd za okrog 5 odstotkov od januarja letos, zatem 40-urni delovni teden od 1. julija 1966, kar bi delodajalce stalo nadaljnje 4 odstotke. Tako globalno povečanje delavskih dohodkov za okrog skup-n° 9 odstotkov je sindikat skušal izvojevati na regionalnih podajanjih v posameznih zahodno-Pemških pokrajinah, ne pa v neposrednem pogovoru med Zveznim sindikatom kovinarjev ter ^veznim združenjem delodajalcev. Vtem pa so v teku prve polovice februarja odpadla vsa regio-Palna pogajanja, ker so tovar-Parji kategorično zavrnili povečanje plač nad 5 odstotkov ter 'krajšam delovni čas. Po neuspehu v zvezi z regionalnim; pogajanji, je na stotine lisočev delavcev začelo izvajati lako imenovane «male stavke v enak opozorila«, se pravi, da so Vsakodnevno za pol ure zapustili delo. V tako napetem položaju sta končno vzela stvar v roke Centralni sindikat kovinarjev in Zvezno združenje delodajalcev. * različnimi' intervencijami se je tudi iz Bonna skušalo vplivati Pa obe strani. Na mizo, okrog katere so sedeli pogajalci, v dvor-Cu Friderika Pruskega, nedaleč ®d mesteca Erbacha, so prihaja-e cele kopice odvestil o «opozo-riiih glede prekinitve dela». V takšnem vzdušju so se «nepomir-"rvi» partnerji končno vendarle Pomirili ter zaključili: F Da se plače povečajo za 6 Odstotkov od 1. januarja 1966. ,2. Da se odloži skrajšani delov* JHu^gflen do 1. januarja 1967. . “• Da se bodo od 1. januarjš °“7 plače povečale še za nadalj-5 odstotkov. S tem niso bili zadovoljni ne felavci ne kovinarji, vendar so *a voljo miru popustili tako eni *°t drugi. Posebno veliko nezadovoljstvo s sporazumom v Er-“achu je pokazala bonska vlada. Oirka med cenami in plača-?' se bo tako še bolj zaostrila, zahteve ostalih sindikatov gle-?e _ povečanja plač, pa tudi ne “odo ugodno delovale na vse olj očitne inflacionistične tendence. V prednje vrste stopajo po-®°vno rudarji, ki se ne bore več t® Povišanje mezd, temveč, da bi ""varovali lastno eksistenco, o-kroženo z množičnim zapiranjem •tremogovnikov. Kriza v energetiki Zvezne republike Nemčije — zaradi dum-{dPga tujih koncernov nafte, ki •“faktično odpravljajo potrošnjo ktemoga in koksa — se ponov- 0 krepi. Vladni načrt, po kate-jd®1 bo do 1. avgusta 1968 zapr- 36 velikih premogovnikov "O.OOO zaposlenih, skupna let-a Proizvodnja 26 milijonov ton), tahaja v novo krizo. ,, Bovod za najnovejšo zaskrb-^dpost so bili ustvarili lastniki ^modernejšega premogovnika ahodne Nemčije «Graf Biserčka v Gelsenkirchenu. Se fcd dvema mesecema so glavni (e’ničarji govorili o rožnatih per-®ektivah rudnika, pred nedav-'»> pa so nenadoma sporočili, j.® Ka bodo zaradi deficita 89 mi-‘J°lov mark dne 30. septembra "Preklicno zaprli. S tem je o-t()šen življenjski obstoj ne sa-. a 6700 rudarjev in 30.000 čla-.°v njihovih družin, temveč tudi (^Cejšnjega dela prebivalstva 1 elsenkirchena "ftniki (malj trgovci, in drugi), katerega po- slovanje je tesno povezano z rudarskimi naselji. Gelsenkirchen je spričo tega organiziral velike demonstracije. Po mestnih ulicah so se pomikali tisoči rudarjev, nosili črne zastave ter vzklikali: «Pfuj, pfuj kancler Erhard!» Na transparentih pa je bilo napisano: «Gelsen-kirchen se ne sme spremeniti v dom onemoglih«, ((Skrbite vi za naše žene in otroke«. Bilo je marsikaj napisanega tudi v ironičnem smislu, kot na primer: «Bonn pomaga ubogim lastnikom rudnikov«, vtem ko se povsod tud; precej govori o nameravanem »pohodu na Bonn«. Kancler Erhard je avtor koncepcije o tako imenovani ((izoblikovani družbi«, kjer ne obstajajo razredni antagonizmi, marveč se razvija razredno sodelovanje med delodajalci in delojemalci, in to v obojestransko ' zadovoljstvo. Nevzdržnost takele utopistične Erhardove teorije doživlja zdaj svoje potrdilo v praksi kapitalistične gospodarske stvarnosti. Inflacijski pojavi in gibanja — ki jih ustvarjajo med drugim tudi ogromni izdatki za oboroževanje ter jedrsko-raketna raziskovanja —- že mečejo svoje prve temne sence na povojni zahodnonemški ((gospodarski čudež«. Turinsko podjetje bo, kot je že najavilo, letos spomladi dalo v promet svoje novo vozilo «med 1100 in 1300», ki ga za sedaj označujejo le z oznako «fiat 124». Čeprav še ni uradno znana kubatura novega vozila, se ve, da bo to «povsem novo vozilo, plod dolgih študijev, poskusov in kolavdacij». iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiutnuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO NEKATERIH POROČILIH JE V ZDA NA STOTISOČE UŽIVALCEV MAMIL Kadar se strup pretaka po vaših žilah Stare navade so se še obdržale: na Padričah rale po hišah jajca in so pustne šeme nabi- kiobase^,,.^^ iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinimiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMHiiiiiiiiMiiiuiHmiiiiiiiiiiiiii | IZ UMETNOSTNIH GALERIJI Canogar v «Costanzi» Kot prvi prikaz del iz skupine vidnejših evropskih slikarjev naprednejših struj, ki jih bodo letos prikazali V palači Costami, je sedaj tam razstava španskega slikarja Rajaela Canogarja. Canogar nam je že znan iz predzadnjega Beneškega bienala, ko je bil še zgolj abstraktno-mfor-malno usmerjen. Iz te dobe so tu olja Msebnost», «Jezuit» tn slika št. 9 iz tako imenovane ((črne serije». Zgoščevanje barv v nadvižno izoblikovano risbo, slično materializaciji nastajajočih bitij in če sami naslovi, pa so že tedaj nakazovali rahle odmike v bolj oblikovno slikanje. In mladi Sa-nogar, danes mu je 32 let, ki ;e zaslovel prav z razstavami abstraktno informalnih slik v Španiji, Franciji, Italiji, Nemčiji tn na Nizozemskem ter v Ameriki, je po pojavu pop-arta nenadoma v sebi odkril sposobnosti popolnejšega odnosa do te nove struje. Ako je pop-art mehanično vnašal v podobo izreze časopisnih slik fotografij, kot najizrazitejši odsev naše dobe, pa je Canogar pričel fotografijo pre-obrazovat i k sodelovanju v u-stvarjanju umetnine. Po njegovem časopisna slika, ta milijonom ljudi dostopna informacija tekočih dogodkov, tvori univerzalnost umetnine. Je pa Canogar pristen slikar. ''"(»ItlllUHIHHIDUIHnillllllllMIIIIIIIIHHnMIiaiHIIIIHIIKlIlJIlMIHIIIIIIIIMMIaMiailllllHIIIIIIItlimiimlllll jJpVEN (od 21.3. do 20.4.) Skuter6 budno slediti dogodkom in 0), na svojem področju dela. t>rl?s*te se nekaterih obveznosti iz Sitosti. (od 21.4. do 20.5.) Neko vaše ii0enJe se bo smatralo za dokonč-. *ato dobro premislite preden Wzrefete. Storite vse, da bi obdali določene splošne koristi. ]*W?JCKA (od 21-5' d0 21-6-> Dan luePHnieren za umetniško ustvarja- 0w: C e imate mimo vest, se ne Čf,,ajte na to, kaj o vas menijo > ljudje. (od 22.6. do 22.7.) Spričo Nf) va2nega obiska bo danes ^.Primerno, če si nadenete videz t»e resnosti. Doživeli boste ne-^'ho Ovano ljubezensko pustolovce®;^ (od 23.7. do 22.8.) Brezglavo •levite vas utegne privesti v zelo v^fen finančni položaj. Skušajte Is s.Pred javnostjo obvladovati svojce C?VICA (od 23.8. do 22.9.) Na kofffj1 potovanju boste sklenili zelo to ,“>0 poslovno zavezništvo. Ne tljj.56 vam treba ukvarjati z nobe-vprašanjem čustvenega zna- ^HTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite previdni v svojih odnosih do tujih oseb, kot tudi do kolegov, ki so preveč klepetavi. Tudi v pogledu prijateljskih čustev bodite bolj realistični. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odločno se uprite nekomu, ki vas hoče izkoriščati. Pazite, da ne bi ponovili neke stare napake. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izkoristite sleherno priložnost, da bi zboljšali odnose s svojim predstojnikom. Da bi se ustrezno pripravili za bodoče preizkušnje, bodite sami s sabo nadvse strogi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izredno primeren dan za vse posle, kjer prihajajo do Izraza treznost, smisel za mero in življenjski realizem. Ne iščite razvedrila izven doma. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V dokaj napetem vzdušju vam ne bo lahko ohraniti svojo avtoriteto. Za vsako ceno izpolnite neko dano obljubo. '■ RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nudila se vam bo zares odlična priložnost za sklenitev ugodnega poslovnega sporazuma. Poplačana bo široko-srčnost, ki ste jo bili pred nedavnim pokazali. Zato ne lepi ali fotografsko povečuje izreze, temveč jih ročno preslikuje v drzne črnobele sestavke polne polemičnih prijemov že v samih naslovih. Tako v sliki ((Manjkajo jeziki» in «G!as bolesti)) nad ameriškim črncem, ki ga vlečeta policaja, leti satelit Echo. Simbol viška civilizacije, ki televizijsko povezuje narode in nazadnjaštvo segregacije. Kot v ilustriranem tedniku se pred nami vrste ogromni izrezi vojaških strojev, napeti športni prizori, protestne povorke, razbitine avtomobilskih trčenj in podobno. Vse slike so iz zadnjih štirih let, po 1S60. letu; pn-čenši ob vhodu z abstraktno- in-formalmmi deli, prehaja razstava v fotografsko dojeta dela, a pri koncu niha v nekaj novega, kot bi sodili Po veliki sliki «4 kretnje govorice rok» in pa dejstva, da ne vidimo niti ene slike iz preteklega leta. MILKO BAMBIČ I čutite olajšanje, toda Prvo srečanje z mamilom pri 16 letih - Bolnišnica in zapor si sledita drug za drugim, vendar brez haska - Celo dobra žena ne pomaga Ko smo pred dnevi brali, da je ameriška policija v Pasadeni odkrila večjo zalogo mamila vrste marijuana, ki jo ocenjujejo na pol milijarde lir vrednosti, in nekaj dni prej tudi o žalostnem primeru, ko je sin nekega ameriškega bogataša z injekcijo heroina povzročil smrt svoje zaročenke, smo se spomnili na D. Ambruzzija, ki je zelo nazorno prikazal svojo borbo ih napore, da bi se ponovno «vrnil med normalne ljudi», med tiste, ki ne uživajo mamil. Njegov primer velja še toliko bolj, če vemo, da je v ZDA na stotisoče ljudi, ki so žrtve mamil in posredno skupin razpečevalcev mamil, ki si s svojo nečedno dejavnostjo služijo velikanska bogastva. Poglejmo, kaj piše D. Ambruzzi: «Bilo mi je 16 let, ko me je neki tovariš, s katerim sem se sprehajal po cesti, vprašal: ’Si že kadil marijuano?’« ((Skoraj bi bil padel v nezavest od presenečenja, ko mi je začel tolmačiti, da to mamilo sploh ni nevarno... .Ze čez,tn dni sem pokadil svojo prvo cigareto. Toda niso miniU> trije« .meseci, ko sem že njuhal heroin. To sem počel zato, ker je heroin zelo cenen: tri dolarje za dozo, ki sem jo s tovariši delil na pol. Po prvem njuhanju heroina sem se počutil bolnega. Nič nisem več videl in sem stalno bruhal. Nekaj mesecev pozneje sem dobil tudi prvo injekcijo heroina. Najprej pod kožo, naslednji teden pa že v krvno žilo. Prva leta sem mislil, da je to le naključje, ker mi je uspelo, da se v uživanju mamila tudi omejujem. Nisem še postal njegov suženj. V tem času sem hodil z nekim čudovitim dekletom, s katerim sem se nameraval tudi poročiti. Toda aretirali so me. Nato so me aretirali že drugič in z dekletom sva se razšla. Imela sva manjšo prihranjeno vsoto v banki na skupnem računu. Ko sva se razšla, sem dvignil iz banke denar in ga vsega potrošil za — mamila. Nisem se še zavedel, da sem zastrupljen z mamili, ko se mi je nekega dne, ko sem sedel na klopi v parku, približal neki tovariš, me pošteno pogledal in rekel: «Ali veš, da si bolan?« Sedaj sem si bil končno na jasnem, da sem že v krempljih, ker se nisem mogel odpovedati mamilu. In od tedaj sem ga jemal vsak dan. Po tretji aretaciji so me poslali v bolnišnico. Tu sem zdržal psihiatrično terapijo, ki je trajala sedem mesecev, vendar me ni veliko zanimalo, da bi ozdravel. Stalno sem mislil na tisto prvo injekcijo, ki si jo bom dal, brž ko bom prišel iz bolnišnice, podobno kot mislijo na to vsi' podobni bolniki. Ko sem potreboval denarja, sem začel prodajati mamila. S tem sem lepo služil, imel < sem dovolj denarja in še marsikaj drugega, celo svoj avtomobil. Bil sem tudi zaposlen. Dopoldne sem odhajal v pisarno in nosil s seboj brizgalko in heroin in si dajal po dve, celo tri injekcije na dan. Končno pa mi je bilo vsega tega dovolj. Poiskal sem doktorja B., ki zdravi tako, da postopoma zmanjšuje dozo mamila. To me je stalo 120 dolarjev in je trajalo 14 dni. Ni mi pa pomagalo. Izgubil sem službo, prodal avtomobil in se končno s praznimi žepi znašel na ulici. Obstaja možnost dezintosikacije pri vsakomur, vendar je tu potrebna močna volja. Tako sem se nekoč zaprl za sedem dni v sobo pri nekem prijatelju, ki sem ga prosil, naj me nikakor ne spusti na ulico. Ves čas sem preležal v postelji, v kateri sem se premetaval v krčih in se na koncu vendarle prav dobro počutil. V nedeljo sem celo odšel v cerkev, zato pa sem že v ponedeljek začel vse znova. Ko so me ponovno aretirali, so me spet poslali v bolnišnico, kjer sem se že prvič zdravil. Tokrat sem si iskreno želel, da bi ozdravel. V bolnišnici sem ostal dvaj- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. motivi; 11.35 Radio za šole; 11.55 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pianist Ralph Sharon; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Jakob Jež: Druga sonatina; 18.50 Orkester Chacks-field; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor «Lipa»; 20.00 Šport; 20.35 M. Maver: «Srečanje»; 21.00 Simfonični koncert; 22.25 Album opernih motivov; 23.00 Harfistka B. Glamann. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Miller-Rossellinl: «Pogled z mostu« — 2. dejanje; 14.15 Slata-per in Timeus; 14.25 Orkester Ca-samassima. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.30 Pevci; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Narodni plesi; 16.20 Lahka glasba; 17.00 Tretja stran; 17.15 Lisztova Španska rapsodija; 17.45 Tržaški zbor «A. Illersberg«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Bod-ner; 22 35 Honeggerjeva Simfonija št. 5 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Hšn- SREDfl, 23. FEBRUARJA 1966 del in Scarlatti; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Šola; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Corellijev Concerto grosso; 11.45 Godala; 12.05 Pianist D. William; 13.35 Lahka glasba; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Klavičembalo in klavir; 18.00 Knjižne novosti in razstave; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 L. Ferrari Trecate: «Le astu-zie di Bertoldo«. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Kako opremimo stanovanje; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Orkestri; 12.00 A. Ko-stelanetz in njegov orkester; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Album za mladino; 16.00 Rapsodija; 17.00 Plošče; 17.35 Enciklopedija; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Mednarodni festival lahke glasbe; 20.35 Godala; 21.00 Bene-detto Croce; 22.00 Nepozabne pesmi. III. program 18.30 Angleška kultura; 19.00 G. Vico; 19.30 Koncert; 20.40 Schu-bert-Liszt; 21.20 Pisatelj C. E. Gad-da; 21.30 Sibeliusove skladbe; 21.50 Gospodarstvo Poljske; 22.30 We-bernove skladbe; 22.45 A. Schnitzler: ((Domanda al destino«, «Doni di Natale« in «Episodio». Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 K. Eward: Veter; 9.10 Dekliški zbor iz Murske Sobote; 9.30 Lahka glas- ba; 10.15 Mezzosopranistka Dana Ročnikova; 10.45 Človek in zdravje; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz oper starih mojstrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 15.30 Pihalni orkester; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Nacionalne smeri v glasbi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Radio Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Gounod: «Faust»; 22.50 Literarni nokturno. Ital. televizija 8.30 Sola; 14.30 Smučarsko prvenstvo v Oslu; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Afrika — 4. nadaljevanje; 22.00 Šport v sredo; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Anna Pro-clemer v «Carta bianca«; 22.10 Božanska komedija v umetnosti. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 14.00 Oslo Svetovno smučarsko prvenstvo: Štafeta 4 x 10 km; 16.35 Poročila; 16.40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 17.40 Zgodba o Ferdinandu; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.30 G. Verdi: «Traviata»; 22.10 Kulturna panorama; 22.50 Poročila. set mesecev. Zdravnik mi je svetoval, naj bom z njim popolnoma iskren, hkrati pa mi je postavljal najrazličnejša vprašanja. Vsakokrat pa je začel z vprašanjem: «Kaj misliš o meni?« In vsakokrat sem bil neiskren, ker sem se bal odkrito govoriti. Ko mi je nekega dne ponovno postavil isto vprašanje, sem mu končno zabrusil, da je pokvarjenec. Ni se razjezil in še naprej me je zdravil. Priznal sem mu, da se bojim povedati resnico, da me ne bi oklofutal, ker sem se še spominjal klofut, ki sem jih dobil od matere za vsak nič. Končno sem se opogumil in mu povedal vse, kaj mislim. Ko sem deset mesečev kašttčje 1 zapustil bolnišnico, sem bil prepričan, da sem se tokrat dokončno rešil. Odselil sem se v Bronx, da bi tu živel pri svojem očetu in mačehi in osem mesecev nisem mamila niti okusil. Kaka cigareta marijuane tu in tam, toda le neznatne količine. Odhajal sem z očetom v planine, bil sem ves zagorel in se počutil odlično. Jedel sem za štiri, prav tako tudi delal. Postal sem normalen človek. Bil sem srečen. Po osmih mesecih, ko sem bil prepričan, da sem samega sebe premagal, sem pomislil na svoje tovariše, kako so se prevarali, ko so trdili, da se po prvi injekciji nikoli več ne rešiš mamila. S polnim zaupanjem vase sem si že naslednjo nedeljo zasadil injekcijsko iglo. Toda že naslednjo nedeljo sem to ponovil. Kadar se strup pretaka po vaših žilah, čutite olajšanje in ne veste, kaj je bolečina. Zadovoljni ste s samim seboj in z okoljem. Ko pa se njegov učinek preneha, se začno krči, težave, bruhanje in strašne bolečine v plečih. Od jutra do mraka ne mislite na drugo, kot na to, kje bi dobili denar za mamilo. To je edini problem, na katerega sploh mislite. Nekdo je nekoč rekel, da tistemu, ki začne z jemanjem strupa pred 24. letom starosti — ni več pomoči. In jaz sem svoj 24. rojstni dan preživel v zaporu — prav zaradi mamil. Toda prav tedaj sem se zaklel, da se ne bom nikoli več dotaknil mamila.« Dve leti pozneje se je pisec teh spominov — po desetih letih uživanja mamil — oženil z dekletom iz severozahodnega dela ZDA, s preprosto podeželanko, ki je «bila zdrava, dobra in plemenita«. Nato se njegovi spomini nadaljujejo: «Brž ko sva se spoznala, sem Ji priznal, da uživam mamila. S tem sem mislil, da se bo tega ustrašila in me zapodila. Hkrati pa sem vedel, da moram z jemanjem mamila prenehati, če se oženim. In res, mesec dni pred poroko in dva meseca po poroki mamil res nisem užival. Sicer pa sem kmalu pozneje podlegel. Moja žena je to opazila. Izgubil sem službo, kljub temu me ona ni zapustila. Svetovala mi je, naj se zdravim. Razumela je mojo borbo in moje težave. Toda denarja ni bilo in začel sem — krasti. Najprej sem ponoči vdiral v parkirane avtomobile, nato sem začel krasti meso po mesnicah. To je zelo dobičkanosno in lahko delo, ker je meso drago. Kradel pa sem le najboljše dele, ki sem jih nato prodajal. Tako sem bil že zastrupljen, da sem potreboval po 30 dolarjev na dan samo za mamila. Dobil sem že svoje kliente, ki sem jih redno oskrboval z mesom. In, kar je najbolj čudno, pri tem sem imel tudi svojo redno službo v nekem hotelu in služil po 65 dolarjev na teden. Cez dan sem kradel meso in ga prodajal, ponoči pa opravljal svojo redno službo. Rjovel sem od besa in obupa, ker se nisem mogel osvoboditi te strasti. Visoki jubilej slovenskega znanstvenika Dr. France Stele osemdesetletnik Predvčerajšnjim, 21. t. m., je v Ljubljani slavil visok življenjski jubilej — 80-letnico — ((oče slovenske umetnostne zgodovine)), univerzitetni profesor France Stele. Jubilant se je rodil leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku, od koder ga je življenjska pot peljala najprej na gimnazijo v Kranj, nato na filozofsko fakulteto in Zavod za zgodovinsko raziskovanje na Dunaju, kjer je 1913 postal praktikant Centralne komisije za spomeniško varstvo na Dunaju in že leto pozneje v Ljubljano, kjer je bil vse do 1937. leta načelnik spomeniškega urada v Ljubljani. Leta 1938 je bil imenovan za profesorja umetnostne zgodovine na ljubljanskem vseučilišču, kjer je poučeval vse do svoje upokojitve. France Stele je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in član Mednarodnega odbora za zgodovino umetnosti. Med njegova znanstvena dela spadajo ((Umetnost zahodne Evrope», pMonumenta artis sloveni-cae» v dveh delih, nadalje «Ar-chitectura perennis» itd. Ko je bil pred nedavnim nagrajen z letošnjo Prešernovo nagrado za svoje življenjsko delo in znanstveni prispevek «Q razvoju slovenske likovne umetnosti)), smo v motivaciji brali sledeče: «Dr. France Stele nam je razkril, o-hranil in približal našo likovno umetnostno preteklost in sedanjost. Pozabljene umetnine je ponovno oživil, jih dvignil v našo zavest iz molka zgodovine in jim povrnil pričevalnost. Obenem pa je bil buden spremljevalec tudi nove nastopajoče umetnosti. Bodril je umetnike, jim odpiral pot do publike, tolmačil njihovo delo, jih branil pred nerazumevanjem... Zaslužen je tudi za to, da je naša umetnostna podoba prešla v evropsko zavest in da jo je povezal z razvojem umetnosti v evropskem prostoru». Prej smo že navedli nekaj Steletovih pomembnejših del, toda njegov celotni opus obsega več kot 600 del, med katerimi je tudi 15 samostojnih knjig. Ob pisokem jubileju je Emilijan Cevc o Steletu med drugim dejal: ((Skupaj s svojima velikima sodobnikoma — Izidorjem Cankarjem in Vojeslavom Moletom — pomeni France Steli enega od utemeljiteljev naše umetnostno zgodovinske znanosti, pa je bil sam resnično oče slovenske umetnostne zgodovine. Sklicujem se na Prešerna, ki je v Sonetnem vencu bridko zapel, da v naši zgodovini esamo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije))... Stele je to težko zgodovino požlahtnil z ((očetov naših imenitnimi deli«, z razkritjem bo- ............................... □91 PRIMORSKI DNEVNIK ■ 23. FEBRUARJA 1966 StUDio NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO .STUDIO UNO» OD 26. FEBRUARJA 1966 Ime in priimek ................................... Naslov........................................... I. II. III. IV. V. VI. VII. Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI, casella postale 400, Torino. KONTROLNI LISTEK Med vsako oddajo .STUDIO UNO» bo nagradna igra, ki bo obstajala iz 6 ugank in enega Izžrebanja, na koncu katerega bo izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen Iz sedmih predalčkov, v katerih bo zabeležen po en znak, in sicer ali 1 ali 2 ali X. S to igro je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci, ki bodo morali, če bodo hoteli pri igri sodelovati, odposlati pred oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan iz kakega dnevnika, in ga izpolniti z znaki 1, 2 ah X. Vsak televizijski gledalec sme odposlati neomejeno število listkov. Udeleženci tekmovanja bodo prejeli po eno točko za vsak znak, ki ga bodo zadeli in pravilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka po vrstnem redu, določenem med igro Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali sedem točk, bo vsak teden izžreban avtomobil (alta romeo giulia TI, ali fiat 1500 berlina, ali lancia tulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonih po 150.000 lir za nakup knjig ter v moto-skuterju (lambreta J 50 ali vespa 50). Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali šest točk, bo izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, Jajca, oljčno olje nacionalne proizvodnje). Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagovalcu zadoščala za leto dni. Izrezani in na državno poštno dopisnico prilepljeni tekmovalni listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 — Torino, najkasneje do 12. ure dneva oddaje, na katero se nanašajo. Odpošiljatev dopisnice že hkrati tudi pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, objavljenega v 7. številki Radiocorriere. Bralce v Jugoslaviji obveščamo, da morejo tudi oni sodelovati pri nagradnem tekmovanju .Studio uno» in da tudi za njih veljajo gornja pravila. V našem dnevniku bomo stavni listek objavljali vsako NEDELJO, TOREK, SREDO in ČETRTEK. gate umetnostne dediščine. Skupaj s Prešernom smo mu za to darilo hvaležni, saj nam ga je poklonil s tako preprostim srcem in s tako ponižnostjo, da si ga upa sprejeti tudi najmanjši med nami. Zato učenjak — poetu in vzgojitelju vsega mladega rodu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev k njegovemu jubileju iz vsega srca čestitamo. Umrl je F. Košutnik nekoč učitelj v našem Bregu In spet se je odtrgal list z naše lipe, da odhiti v boljše življenje... Pred dobrim tednom je umrl v Celju upokojeni šolski upravitelj m ugledni kulturni delavec Franc Košutnik. Dosegel je visoko starost 83 let. In vendar se zdi, da ga je ugrabila smrt še prezgodaj ne le njegovim svojcem in prijateljem, marveč tudi raznim ustanovam, pri katerih je Pokojnik vneto in plodno sodeloval. Franc Košutnik se je rodil 1883 v Dramljah pri Celju. Študiral je najprej na mariborskem učiteljišču, iz katerega pa je bil kmalu izključen, ker je preglasno branil interese Slovencev pred povampirjenimi Nemci. Svoje študije je nadaljeval in zaključil na učiteljišču v Kopru. Po maturi se ni vrnil v svoje kraje, čeprav jih je silno ljubil, marveč je ostal zvest naši Istri, ker se je dobro zavedal, da bo tej zemlji še bolj potreben. In tako je dolgo vrsto (Nadaljevanje na 4. strani) Goriško-beneški dnevnik SESTANEK V PODGORI S spominsko ploščo se bodo oddolžili 70 padlim partizanom in protifašistom Potrebno je zgraditi spomenik padlim partizanom na glavnem pokopališču v Gorici Tudi na Goriškem je bilo včeraj dosti pustnih zabav, pri katerih je sodelovala predvsem mladina. Šolski pouk se je zaključil eno uro prej, da so se mogli šolarji sprehoditi po Korzu ter si nasuti za vrat in v lase smukec in papirnate konfete. Zelo simpatično otroško maškarado je včeraj popoldne pripravila Slovenska prosvetna zveza v Gorici. V Prosvetni dvorani se je zbralo izredno veliko otrok, ki so jih itarši okusno oblekli v pustne šeme. Za razvedrilo sta poskrbela člana Slovenskega gledališča iz Trsta Danilo Turk in Stane Raztresen, ki sta ob spremljavi pianista Ambro-zeta zapela nekaj odlomkov iz igre Janko in Metka, potem pa sta se pridružila otrokom v dvorani ter rajala z njimi. Otroci so se ob njunem petju na moč zabavali, prav tako pa tudi starši, ki so v velikem ral močan veter z juga. Balon se številu prišli na zabavo. Pozneje je iznajdljivi Saverij Rožič prinesel iz števerjana nagačenega osla, na katerega so se otroci obešali z velikim veseljem. Zvečer je SPZ priredila v Prosvetni dvorani ples, na katerem so igrali sovodenjski in pevmski instrumentalisti. Pustne maškarade za o. troke so bile tudi v drugih mestnih dvoranah, po cestah pa je bilo vedno dovolj mladine, ki je bila pripravljena na burke. Pustovanje v Tržiču se je zaključilo s spustom velikega balona, kateremu je prisostvovala številna množica, ki je z vseh krajev naše dežele prihitela na Trg Republike. Balon, ki je imel v premeru kakšne tri metre, so spustili tržiški mladeniči. »Izstrelitev« je bila izvršena v težavnih okoliščinah, ker jo je ovi- •Hiiiliitiiltiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnii n n iiiiim milili im um m im im mini mi miiiiniii iiiiuiii, VČERAJ V GORICI, TRŽIČU IN DRUGJE V POKRAJINI S pesmijo in veseljem smo se poslovili od Kurenta Nadvse uspela otroška maškarada v prosvetni dvorani v Gorici V Tržiču je ogromna množica prisostvovala «kantadi» in sprevodu mask Prva nagrada za voz ^Karavana Disneya» - Spustitev velikega balona V nedeljo zjutraj so se zbrali v Podgori številni bivši partizani in svojci padlih borcev, da bi se pogovorili o pobudi, kako bi najbolje počastili spomin padlih Podgorcev. V partizanih, v nacističnih taboriščih in ustreljenih je bilo okrog 70 prebivalcev te goriške predmestne vasi: med padlimi so slovenski partizani in italijanski garibaldinci. Podgorci hočejo svečano počastiti njihov spomin in v ta namen bodo pričeli z zbiranjem denarja, da bi nekje v Podgori odkrili spominsko ploščo z imeni vseh padlih. Sli bodo tudi do goriškega župana in prosili občino za pomoč. Na sestanku, na katerem so bili prisotni predstavnik deželnega od- Gorlca VERDI. 17.15: »Club del gangster«, Sean Connery, ameriški film; zadnja ob 22. url. CORSO. 15.00: «Per qualche dolla-ro in piii«, Clint Eastwood in Lee Van Kleet. Ameriški kinema-skopski film v barvah. MODERNISSIMO. 16.30 in 22.00: «Adios Gringo«, J. Gemma in E. Stewart; ameriški film v kinema. skopu in barvah. VITTORIA. 15.00: »Signori e signo-re», Virna Lisi, Gastone Moschin. Italijanski čmobeli film režiserja Germija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00. Zadnja ob 21.00: «Tutti insieme appassionatamen-te», Julie Andrewss in C. Plum-mer; ameriški barvni kinema-skopski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 17 stopinj ob 12. uri in najnižjo 11 stopinj nad ničlo ob 21. uri prejšnji večer; povprečna vlaga 75 od sto. bora ANPI Vincenzi, voditelja partizanskih organizacij Ladi Dornik in Silvino Poletto ter pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, so govorili tudi o nujnosti gradnje spomenika padlim partizanom iz vse goriške občine na goriškem pokopališču. Govora je bilo tudi o včlanjevanju v ANPI in s tem v zvezi je bilo izraženo mnenje, da je bolje ojačiti občinsko sekcijo partizanskega združenja kot pa ustanavljati sekcije po predmestnih vaseh. Ob zaključku sestanka so izvolili petčlanski odbor, ki bo vodil priprave za pripravo in odkritje spominske plošče in ki bo tudi skrbel za včlanjevanje v partizansko združenje. Odbor sestavljajo: Angela Samec, Ivan Bregant, Rihard Bizjak, Luigi Codermaz in Anton Petejan. je začel hitro dvigati ter se usmeril proti severu. Sodijo da bo ostal v zraku kakšne tri dni in da bo pristal v sosedni republiki. Dopoldne je bila tradicionalna «kantada», med katero se je «šjor Anzolet« na balkonu tržiškega županstva ob prisotnosti župana Ro-manija, deželnega svetovalca Cocian-nija ter predstavnikov turistične ustanove, godb na pihala in folkloristov, ponorčeval iz tržiških razmer in osebnosti. Popoldne je sledil sprevod alegoričnih voz, ki jih je razsodišče takole razvrstilo: 1. mesto Karavana Walta Disneya iz Tržiča, 2. »Monfalconiera« (balon iz Tržiča), 3. Pinocchio nei guai (Iz Medee), 4. Incontro... scontro tra due titani«, 5. «Trojanski konj« iz Krmina; za vse ostale je razsodišče določilo skupno šesto mesto. Prireditelji bodo v prihodnjih dneh razdelili nagrade, ki znašajo pol milijona lir. Posledice prepira v družini Včeraj ob 15.40 so pripeljali v go-riško civilno bolnišnico 35-letno Bruno Capotosto iz Gorice Ul. Brass 11, ki so ji zdravniki nudili prvo pomoč zaradi poškodbe na levi nogi in desnem zapestju. Okrevala bo v treh dneh. Pravtako so nudili pomoč s prognozo okrevanja v dveh dneh njenemu sinu 12-letnemu Lorenzu Pezzetti za manjšo rano nad levim očesom. Mati in sin sta izjavila, da sta dobila omeiyene poškodbe malo prej pri družinskem prepiru na domu. Seja občinskega odbora v Gorici Pod predsedstvom župana Martine se je v ponedeljek sestal občinski odbor ter proučil vrsto vprašanj in resolucij, ki so jih poslali občinski svetovalci in na katere bodo odborniki odgovorili na seji, ki bo v ponedeljek 28. februarja, župan je nadalje poročal o pripravah na razne kulturne manifestacije, ki se bodo vršile v tem letu. Odbornik dr. Tomassich je poročal o zdravstvenih vprašanjih; izplačali so sredstva za bolnike, ki se zdravijo na račun občine, prispevek Zelenemu križu za telefon v Ločniku ter odobrili prošnje za sprejem v Dom počitka v Ločniku in ECA. Odbornik Candussi je predlagal odobritev proračuna za izredno delo občinskega osebja v obdobju januar-marec. Odborniki so proučili proračun občinskih podjetij za leto 1966, ki ga bodo predložili občinskemu svetu. Odbornik Fantini je predlagal, naj občina plača stroške dvema občinskima stražnikoma, ki bosta 29. maja letos sodelovala na 5. vsedržavnem ribolovu. Ob koncu je odbornik za finance De Simone predlagal izplačilo občinskega prispevka za vzdrževanje javnih telefonskih govorilnic v letu 1966. Odborniki se bodo znova sestali v petek zvečer. Menični protesti na Goriškem V drugi polovici meseca januarja smo imeli na Goriškem 365 meničnih protestov. Od teh jih je bilo tokrat največ v Tržiču in sicer 116; sledi Gorica s 113 protesti, Ronke 36, Zagraj 24; Gradež 17, Gradiška 14, Krmin 11, Škocjan 9, Foglia-no 6, Moša, Starancan in Turjak po 3, Doberdob, Pieriš in Villesse po 2, Dolenje, Moraro, Mariano in Slo-vrenc po J. VČERAJ POPOLDNE V GRADIŠKI Smrtna nesreča mladeniča zaradi skoka s tovornjaka Imel je občutek, da se prevrača stroj za kopanje jarkov, ki ga je zapeljal na tovornjak - Resnične vzroke smrti bo pokazala šele obdukcija Skok iz kabine stroja za kopanje jarkov je stal življenje 23-let-nega Giancarla Maranzonija iz Parme. Nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Gradiški med nakladanjem stroja na tovornjak, da bi ga odpeljali na drugo delovno mesto. Ko je bil domala naložen, je prav na rahlo zdrsnil. Upravljalec stroja Maranzoni, ki je sedel v kabini, se je zbal, da bo stroj zdrknil in je z višine kakšnih dveh metrov skočil na tla. Pri padcu mu je na vsem lepem postalo slabo. Lastnik podjetja Eugenio Villa ga je takoj odpeljal v goriško civilno bolnišnico, med prevozom pa je Maranzoni izdihnil ter so njegovo truplo odpeljali naravnost v mrtvašnico. Pri prvem pregledu niso na njem ugo- tovili nobenih zunanjih poškodb. Ni izključeno, da je smrt nastopila zaradi strahu, ki je povzročil srčno kap. Prave vzroke smrti bo ugotovila šele obdukcija. Maranzoni dela pri podjetju IN-CISA iz Piacenze, ki je v Gradiški prevzelo dela za izgradnjo naftovoda. Včeraj popoldne se je lastnik podjetja Villa pripeljal iz Piacenze, da bi stroj za kopanje jarkov odpeljal na drugo delovno mesto. Stroj je na tovornjak zapeljal šofer Maranzoni, ki je s skokom napravil povsem odvečno in nepremišljeno dejanje, zaradi katerega je izgubil življenje. Zapisnik o nesreči so sestavili karabinjerji iz Gradiške, ki so svojce ponesrečenega mladeniča že obvestili o tragičnem dogodku. Sovjetski «Hamlet» drevi v cineforumu Drevi ob 21. uri bodo v okviru cineforuma v Stella Mattutina predvajali sovjetski film «Hamlet» režiserja Gregorija Kozinčeva, ki je bil izdelan leta 1962 ter prejel za visoko umetniško raven posebno nagrado na filmskem festivalu v Benetkah. HHHIIIIIIHHIHHHI*HIIHHHIIHHHHHHHHHHHHHH» Umrl je F. Košutnik (Nadaljevanje s 3. strani) MEDNARODNI NOGOMil Nocoj četrtfinale za pokal evropskih prvakov Inter - Ferencvar os MILAN, 22. — Inter in Ferencvaros sta danes zaključila priprave za jutrišnjo prvo četrtfinalno tekmo turnirja za evropski pokal prvakov. Herrera se je dokončno odpovedal Picchiju, kateremu je zdravnik ugotovil nateg mišice in je na njegovo mesto postavil z vlogo «prostega strelca« Malatrasija. Herrera se še ni odločil za desno let služboval v Podgradu, Marezigah, pri Sv. Antonu, v Dolini, v Ricmanjih (najdaljšo dobo) in v Borštu, kjer st je izbral tudi življenjsko družico. Ob nastopu fašizma je bil režimu takoj nezaželen in zapustiti je moral naš Breg, od katerega se je zelo težko ločil. Nastanil se je v Celju, kjer je do svoje upokojitve predaval na tamkajšnji Rudarski šoli. Vsepovsod je slovel kot odličen prosvetni delavec. Bil je izvrsten glasbenik, vrtnar in sadjar. Kot izredno simpatičen, marljiv, vesten in sila šegav mož — ki pa je znal, če je bilo potrebno, zaropotati, da se je zaiskrilo! — je posvečal posebno pozornost kulturnim in gospodarskim društvom, ki so imela v njem vedno zanesljivo oporo. Bil je mnogo let tudi član občinskega odbora v Dolini. Ves svoj prosti čas je rade volje žrtvoval delu za razvoj in napredek društev, ki so dosegla z njegovim sodelovanjem zavidanja vredne uspehe. Kdo se ne spominja tudi njegovega šolskega vrta v Ricmanjih, ki ni bil vzorec le za šolske vrtove! Pota njegova pa niso bila vselej postlana s cvetjem, pač pa čestokrat s trnjem, a to ga ni ustrašilo v njegovem občekorist-nem delovanju. Med NOB je bil v nacističnih zaporih, dokler ni bil z družino vred pregnan v Srbijo. Ob svoji vrnitvi po osvoboditvi je s podvojeno voljo nadaljeval delo med mladino in v društvih. S svojim delom in vzornim življenjem si je postavil najlepši spomenik. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal veličastni pogreb. Ob svežem grobu sta se dva govornika spominjala » izbranih in ganljivih besedah neumornega pokojnikovega delovanja na šolskem področju in v organizacij ah. Počivaj sladko v domači zemlji! E. ŠVARA krilo. Jair je imel izpahnjeno zapestje in če se mu jutri stanje ne bo izboljšalo, bo njegovo mesto prevzel Domenghini. Gotovo pa bo nastopil Mazzola, ki se je v Cata-niji pritoževal zaradi bolečin v kolenu. Inter bo zelo verjetno nastopil v naslednji postavi: Sarti, Burgnich, Facchetti, Bedin, Guameri, Malatrasi, Jair (Domenghini), Mazzola, Peiro, Suarez, Corso. Igralci Ferencvarosa iz Budimpešte so v najboljši formi, kar so dokazali med današnjim zaključnim treningom v Areni. Trener Tatrai je že najavil postavo, ki bo: Geczi, Novac, Matrai, Horvath, Johasz, Szuecz, Karaba, Varga, Albert, Rakosi in Fenyvesi. UMETNO DRSANJE DAVOS, 22. — Z obveznimi liki v tekmovanju parov se je danes začelo v Davosu v Švici svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Po današnjem nastopu sta v vodstvu sovjetska predstavnika Ljudmila Belusova in Oleg Protopopov, ki sta že lani v Coloradu Springsu o-svojila svetovni naslov, medtem ko sta prišla na innsbruški zimski o-limpiadi do zlate kolajne. Ruska tekmovalca sta tako postavila najresnejšo hipoteko za nov naslov. Za njima sta trenutno v lestvici Tatjana Žuk in Aleksander Gerlik (SZ), medtem ko sta na tretjem mestu s precejšnjim zaostankom brat in sestra Cyntia in Ronald Kauffmann. Začasna lestvica je po obveznih likih naslednja: 1. Belusova-Protopopov (SZ) 104,2 točke 2. 2uk-Gerlik (SZ) 103,1 3. Cynthia in Ronald Kauffmann (ZDA) 98,2 ITALIJANSKA PRVENSTVA V KOŠARKI ŽENSKA A UGA IZIDI Standa Milano — * Mi var Ts. 7041 *Pejo — Bristot Trevlso 38-34 *Fiat Torino — Lanco Torino 51-38 •Zaiss — S.M.M. Bologna Portorico — *Omsa Faenza 77-23 MOŠKA A LIGA IZIDI Bib. Biella — *S. Azzurra Petrarca — AlTOnestA Slmmenthal — Reyer Oransoda — Candy V. Pesaro — ‘Partenope Ignis — 'Alcisa MOŠKA B UGA IZIDI Robur Rav. S.G. Triestina N. Becchi — Gortziana Snaldero — Brindisi Recoaro — Stamura MOŠKA C UGA IZIDI •Castelfranco — Italsider •V. Murano — V. Moretti Giov. Bassano — *CRDA ♦Hausbrandt — Leacril •A.P. Trevlso — Don Bosco 71-69 77-67 95-61 83- 81 76-72 84- 76 74-59 79 73 85-60 82-68 82-76 64-59 68- 54 55-47 69- 60 DEŽELNO PRVENSTVO V KROSIH PRI BANIH Zmagovalci: Miani Angelino in Peres Pri Banih je bilo v nedeljo zjutraj deželno ekipno prvenstvo v krosih, katerega pa se iz neznanih razlogov niso udeležili tekači i* nekaterih močnejših klubov kot Libertas iz Vidma, SAICI iz Tor-viscose in Goriziane. Proga ni bila težka, potekala pa je delno tudi po kamnitem terenu in po asfaltu, kar je delalo mnogim skr- 4. Glockshuber-Danne (Z. Nem.) 97,6 5. Mueller-Dallmer (V. Nem.) 97,0 itd. V tekmovanju posameznikov pa po dveh obveznih likih vodi Avstrijec Emmerich Danzer. Za njim je njegov rojak Wolfgang Schwarz, tretji je Američan Garry Visconti, kateremu sledi rojak Allen Scott, medtem ko je na petem mestu začasne lestvice Japonec Nobutu Sa-to, ki je osvojil v tej panogi prvo mesto na zimskih univerzitetnih i-grah v Turinu. Italijan Giordano Abbondati je s precejšnjim zaostan- ... kom za vodečim Avstrijcem na 13. i Bussani, ki je spadal celo med fa-mestu. | vorite. Drugi favorit Lenarduzzi liiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitimiiiiiiniiiiiiMiiiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM bi. Prvi so startali naraščajniki, ki so morali preteči 3000 m. V vodstvo se je prvi ppgnal Romano, ki je vzdržal približno 1300 m, nato pa ga je prehitel Angelino, na čelu manjše skupine zasledovalcev. Drugi krog so najboljši pretekli večinoma v skupini, v zadnjem kilometru pa je Angelino pospešil in ostal sam. Do cilja ga nihče več ni ogrozil in zmagal je s približno 100 m naskoka Presenetljivo drugo mesto je osvojil Romano, povprečen peti pa je bil A MOŠKA A LIGA Po dveh porazih zopet zmaga bivših prvakov Po dveh težkih porazih, ki bi strli še tako prekaljeno ekipo, je milanski Simmenthal ponovno le našel pot do zmage in to v dvoboju s tako nevarnim nasprotnikom, kot zna biti beneški Reyer. V resnici moramo priznati, da sta neuspeha proti Candyju in proti češki Slaviji le pustila jasna zname- --- nja v duhu znanih Simmenthalovih igralcev. Pieri, Vianello in celo Thoren so tudi v nedeljo zaigrali znatno pod svojim nivojem. Vse kaže, da tem igralcem koledar že preseda in kljub najboljši volji ne morejo dati iz sebe, česar vsi pričakujejo. S čisto drugačnem duhu pa igra mlajša Simmenthalova garnitura. Atleti kot so Iellini, Binda, Gnocchi in Longhi se ne čutijo krivi zadnjih dveh porazov iz enostavnega razloga, ker jih je trener poslal na igrišče le nekaj minut. Na drugi strani pa se zavedajo težkih trenutkov, ki jih preživljajo njihovi soigralci, in več kot klubski duh, pride do izraza v takih primerih željo po lastnem uveljavljenju in zato podeseterijo svoje napore, da bi pokazali gledalcem in tovarišem kot tudi trenerju, da so zreli za težje naloge ter si zaslužijo ena. kovredno mesto v ekipi. Ce pogledamo izid nedeljskega srečanja so ti mladi atleti uspešno in jasno dokazali svoje športne vrline. Ce so dosegli vse svoje cilje bodo pokazala šele prihodnja kola in poteze trenerja. Zdaj so z lastnimi silami ukrotili beneškega leva in tako odbili nevarnost tretjega poraza. Ce pa so istočasno vlili novih moči tudi svojim bolj čislanim soigralcem še ne vemo. Jasen odgovor na to vprašanje nam bo dalo že prihodnje kolo, ko se bo moral Simmenthal braniti pred napadi meščanske AlTOnesta. V tem derbiju bo moral zaradi posebnega o-zračja v katerem se taka medmestna srečanja odvijajo, pokazati ves svoj borbeni duh. Le če bo našel v sebi nekdanji elan, bo italijanski prvak lahko upal na uspeh, v nasprotnem primeru pa bo moral prepustiti prosto pot Gattijevim tovarišem in bo istočasno ugasnilo vsako njegovo upanje po ponovitvi lanskoletnega uspeha. Na vseh ostalih igriščih so potekale prav izenačene borbe. Tudi tam, kjer je bilo predvidevati lahke zmage bolj kvotiranih peterk. Tako je moral n. pr. Ignis prav vso tekmo skrbno paziti na rezultat in si ni smel privoliti nikakršnega oddiha, da Je končno le od- bil naskok Alcise, ki je ob podpori domačih navijačev zaigrala s ta. kim elanom kot že dolgo ga ni bilo videti. Tudi padovski Petrarca je šele v drugem delu tekme lahko svobodneje zadihal. Moe in tovariši, ki pred svojo publiko zaigralo brez posebnih problemov in povsem sproščeno, so v nedeljo le s težavo prodirali do koša milanskega AlTOnesta, ki je proti koncu tekme našel še toliko moči, da je prav nevarno ogražal domačine in jih sko-ro dohitel. V tekmi z Oransodo je Candy, vsaj v prvem polčasu, spet pokazal bleščečo igro, s katero je povsem onemogočil Simmenthal. Ven. dar Lombardi in tovariši niso zmogli istega ritma do zaključka dvoboja z Oransodo. Kljub osmim točkam naskoka, so v drugem delu tekme dovolili nasprotnikom, da so jih dohiteli ter so jim v vročem finalu celo prepustili zmago. Oransoda pa je na drugi strani vroče želela tak uspeh. Riofrio in prijatelji se dobro zavedajo, da niso niti zdaleč zadostili upom in željam svojih navijačev. Zato so jim skušali podariti vsaj prestižno zmago. Uspeli so. Kljub zmagi Oransoda še zdaleč ne zadošča zahtevam «ekipe». Šteje sicer kopico »asov«, ki znajo včasih navdušiti katerokoli platejo, a se težko znajdejo pred organiziranimi nasprotniki. Ce gledamo Oransodo pod tem zornim kotom si zlahka raztolmačimo njene zmage v predprvenstvenih tekmah, ko so se merili s peterkami, ki niso še organizirale svoje obrambne vrste Z zmago v samem Neaplju si je Pesaro znatno olajšal položaj, čeprav ostaja še vedno v nevarni družbi. Pozitivno se je zaključilo to kolo tudi za Biello, ki je šla po točke v Rim m se tako odda-' ljila iz nevarnih položajev Sest kol nas loči od zaključka prvenstva in štiri točke naskoka dajejo zdaj Bielli dovolj prednosti, da sme gle-dati z optimizmom na bodoče prvenstvo. I. PATRIZIO iz Vidma je zaradi nemarnost startal s poldrugo minuto zanlj de in čeprav se je na vso moc trudil, ni mogel več dohiteti te kačev, ki so njega zanimali. M* naraščajniki je startal tudi bor«' vec Rado Sancin. Do polovice pro-ge se je držal med prvimi, kasneje pa je imel smolo. Padel je ’® se potolkel po kolenu, tako d* mogel več nadaljevati teka. Start mladincev je bil izred”0 hiter in boljši so takoj ostali sa' mi. Med temi je bil Peres res 0“’ ličen in je že v prvem krogu P’1’ dobil lepo prednost, ki jo je , konca stalno večal. Zanimiva J* bila borba za drugo mesto. SPrVl je bil na častnem mestu Tumi*0' nato pa Flamini. Zaradi krčev v želodcu je slednji nenadoma o®" sto-pil, na drugo mesto pa je P’1' šel Chionchio pred Eacchionije®' Tumino je začel zgubljati teren, čeprav je bil še vedno četrti. Vrs’-ni red se do cilja ni spremen11, Bor sta zastopala Aleksander šuta in Stojan Sancin. Njun pn*1 krog je bil zelo počasen, v na! slednjih pa sta začela prehiteva’1 druge tekače in se uvrstila na la' oziroma 13. mesto. Košuta je P°' polnoma zadovoljil, od Sancina Pa smo pričakovali nekaj več. smo pričakovali tudi od Baec'J* in Mihicica. oba iz Tržiča. Člani so imeli pred seboj 9 I1' lometrov, na progo pa so se P°°aj li z vso vnemo. Seveda je Mian’ takoj prešel v vodstvo in do k0”’ ca teka povečal naskok do doWa poldruge minute, čeprav ni tek* z vso silo. Intemperante se je 1 precejšnjo težavo otresel Barbar*' Gemmellesija in Buttazzonija. finišu se je posebno odlikova slednji, ki se je uvrstil na četrt* mesto. D’Amico, ki je spadal favorite za boljša mesta, ni v dobrem dnevu, vrhu tega j* ** padel in je močno zaostal. ŠPORTNO DRUŠTVO BREG obvešča, da trening odbojkarjev, ki bi moral biti danes, pade. on- Nogometaše pa poziva, da a* zaradi važnih nedeljskih ♦*” kem gotovo udeleže današnjel* treninga v Boljuncu. VESTI Z ONKRAJ MEJ* V Kopru se je zaključilo tekn1^ vanje v okviru obalne zimske metne lige. V moški skupini )e *. lo najbolj zanimivo srečanje ^ Koprom I in Koprom II. Roko’’’, taši Luke Koper so se namreč žili z Iplasom in zdaj razpolag®! z dvema ekipama približno enak kvalitete. Dvoboj med njima, ki J odločal o prvem mestu bi se km®1 končal s presenečenjem. Igralci ekipe so bili namreč vso tekmo vodstvu in so šele na koncu lipi' 0 s tesno razliko 13:15 zaradi pom®n!’ 'L H " .likanja kondicije. V končni razvfSU, vi ima Koper I 20 točk, Kopel 14 točk, medtem ko je tretje t® sto osvojila Izola. Seveda Je ’re*\. povedati, da niso sodelovali skl rokometaši, ki tekmujejo v V" republiški ligi. V ženski skupini pa Je bila veda ekipa Kopra razred zase, je zbrala 16 točk, to se pravi k sedem točk pred drugo Plasi^t7 ekipo — šolo Pinka Toma®'*, Koprčanke so v zadnjem sreč*nJ“ visoko premagale Izolo z 19:10. (HK»m»«KKKKHIKHMKHKHHK> <*> v« 2 CECILIJ URBAN: H V n fs' V »o«»«»c»o«»oo< 26. 1 v «*» % S-i ¥ v o o >00000 oooo ZGODBA O VIKU «Dol s cesarjem!» V tržaški gimnaziji, kamor je hodal Viko, je bila delitev dijakov na imovite in revne še bolj očitna kot v Gorici in to je bilo čutiti tem bolj, čim starejši so postajali dijaki. Učenci so se delili na tiste, za katerih učenje so starši plačevali in na one, ki so jih sprejemali v gimnazijo na podlagi ubožnost-nega spričevala in neoporečne zanesljivosti staršev. V vsakdanjem gimnazijskem življenju pa je bila ta delitev še bolj preprosta: delili so se na tiste, ki so prinašali v dobro zavitih košaricah obilne malice in na tiste, ki so se v glavnem odmoru samotni zatekli v kot ter naglo požirali skromen košček kruha, včasih pa tudi sploh niso imeli kaj za pod zob. Takšnih, s »spričevalom«, je bila nepomembna manjšina in to, seveda ne zato, ker bi bilo v Trstu malo otrok revežev, temveč iz preprostega vzroka, ker so spričevala, ki so odpirala vrata gimnazije, izdajali na mestni upravi samo na priporočilo župnijskih duhovnikov in to v zelo omejenem številu. Veliko večino so v gimnazij) sestavljali otroci, ki so dobro zajtrkovali in ker so se med seboj delili še po nacionalni pripadnosti, se tudi skoraj niso družili med seboj. Zato pa je bila skupina »brezplačnih« krepko povezana med seboj in razen, da tako re- čemo, zavoljo čisto »osebnih« nesporazumov, živela prijateljsko ter prenašala svojo strnjenost tudi na ulico, med šolskimi pretepi pa je držala vedno skupaj. Takšni pretepi so se dogajali, po pravilu, med glavnim odmorom in so bili običajno v zvezi z vojnami, ki so tista leta pretresale različne celine. Simpatije so se seveda nagibale po socialnem položaju bojujočih se dežel. Tako so bili med angle-ško-bursko vojno «bogati» na strani Angležev, medtem ko so »reveži« hvalili pogum Burov. Vodstvo gimnazije je v začetku gledalo skozi prste na te bojevite izpade svojih gojencev: Buri so bili zelo daleč. Potem pa so namesto Burov nenadoma prišli Japonci in Rusi. Ko so po prvih japonskih zmagah «bogati» začeli s kriki «banzaj», na kar so «reveži« odgovorili s prodornim »živeli Rusi!« in «Evviva car!« se je šolsko vodstvo vznemirilo. Položaj je bil nejasen: sevede je bila končno Rusija mogočno cesarstvo in car eden izmed opornikov monarhizma, res pa Je, da ni bil takšen kot njegov slavni praded, vendar je bil vseeno imperator... Toda Dardanele, Slovani?... Na drugi strani pa je bil vendar tudi mikado opora, toda «rumena nevarnost«? Sicer pa vsa zadeva ni prihajala do pretepov, kot da bi obe strani čakali in vodstvo se za zdaj sploh še ni vmešavalo. Toda v začetku 1905. leta, takoj prvega dne po božičnih počitnicah, so otroci z «dobrimi malicami« prinesli v šolo pretresljivo novico. Običajno so bili bolje od »brezplačnih« obveščeni o političnih dogodkih, ker so bili njihovi očetje naročeni na časopise kot na vladni list «Reichpost», drugi spet na bolj liberalni list »Neue Freie Presse« in so se za mizo radi pogovarjali o Časniških novicah «Ruska trdnjava Port Arthur se Je predala Japoncem! Ban-zaj! živeli Japonci!« so izzivalno vpili ti otroci med velikim odmorom ter posmehljivo gledali na «brezplačneže». Ti so molčali. Novica jih je porazila. Onemeli so: Rusi so bili vendar junaški vitezi Suvorova, zmagovalci nad Napoleonom, osvoboditelji Bolgarov izpod turškega jarma... «Lažete, to je nemogoče, živeli Rusi!« je končno zavpil Viko in se začel pripravljati na pretep. Gromki smeh je bilo slišati v odgovor. «Preberi časnike, osel!« mu je srdito zavpil Virgilio, kot ogenj rdeč fant z okroglimi, sivimi očmi. «žal je to resnica.« In obrnil se je k svojim ter jim prav tako jezno dostavil: «Pa tudi mi se nimamo česa veseliti, da so rumene opice pobile belce! Vi prav ničesar ne razumete!« Tudi to pot ni bilo pretepa. Toda Januarja še ni bilo niti konec, ko so druge, še bolj pretresljive vesti prispele do tržaške gimnazije: v Peterburgu so carski vojaki streljali v ljudstvo; bilo je na tisoče ubitih in ranjenih delavcev, žensk, staro kov in otrok. In to pred carjevim dvorcem, na ukaz samega carja! «Prav jim je, ne upiraj se in ne vtikaj nosu tam, kamor ni treba,« so izjavljali tisti «z dobrimi malicami«. In znova so bili «brezplačneži» zmedeni. Car in Rusi so bili zanje eno, zdaj pa so streli carjevih vojakov porušili to predstavo... Viko ni našel besed, vse v glavi se mu je zmedlo. Težiko je dihal in pripravljen je bil zarjoveti, zbežati in se skriti kjerkoli, samo daleč proč od vseh. »Živel car! Fant od fare je car! Hura car, hura car!« je zmagovito vpila skupina «bogatih», ki Jo je molk nasprotnikov še bolj spodbujal, prav tako pa tudi odsotnost profesorjev, ki so v tistem kritičnem trenutku nepričakovano izginili. In nenadoma se je razlegel krik, ki se Je dobesedno iztrgal kot po dolgem zadrževanju. »Dol s carjem! Dol z morilcem! Naj živi ljudstvo!« je vpil Virgilio in cepetal z nogami. In takrat je Viko, kot bi se tudi v njem nekaj pretrgalo, prav tako zavpil; «Dol s carjem!« Ostali «brezplačneži» so neubrano in z različnimi glasovi, toda prijateljsko, povzeli njegov krik in se vrgli za njim. Pretep, ki se Je začel, se z zvonjenjem, ki je označilo konec glav- nega odmora, ni prenehal. Profesorjem in vzgojiteljem s* L posrečilo ločiti pretepajoče, del katerih, med njimi sta bU tudi Viko in Virgilio, Je bil kaznovan s karcerjem. š Pravega karcerja v gimnaziji ni bilo, po pouku pa so * znovani morali ostati v razredu do določene ure, z ozirom 0 prekršek. To pot so pretepače posedli daleč drugega od ga in dodali vzgojitelja, da jih je pazil. . Vzgojitelj, bivši narednik oesarske armade, Je slavno«1 zaobrnil ključ v vratih, sedel za mizo na katedru in strogo jal: a «Glejte me, zdaj se boste zabavali, ukrotil vas bom1* skoraj v trenutku zasmrčal V razredu se Je začelo gibanje: otroci so se po svoje P*. sedali in Virgilio je prisedel k Viku, ki Je mračno strmel sk °kn°- -iril' «Kaj je s teboj? Ali se bojiš, da jih boš doma pošteno pil?« «il> »Ne, doma mati ne bo ničesar zvedela, saj vedno prihsJ9” pozno, toda le kaj bo rekel pater Volbart...« v#, «Kakšen pater? Mar ni to tisti jezuit, ki pridiga pri * tem Avguštinu? Kaj pa ti je, sorodnik?« ^ «Ne, toda sleherni dan po pouku prihajam k njemu P0^. gat Gottllebu zapisovati njegove knjige g katalog. Pravo P°P vo knjig ima.« ^ «Kaj pa, Je zelo strog?« Je sočustvujoče pozvedoval glll°' cad* «Seveda. Do sedaj še nisem niti enkrat manjkal Seve pošteno Jih bom skupil, morda me bodo celo pognali-* «Toda, kaj bo tebi ta jezuit? Pljuni nanj. le pomisli!* e(y «Vldiš,» in Viku se je zataknilo, potem pa je pojasnil' & p tem ko je še vedno strmel skozi okno; »Saj mi vendBr P18^n za to, da mu zapisujem v tisti katalog.. Potem pa tudi dobro veš. da sodim med brezplačneže... Morda nama * 11,9 jo ne bo več dal spričevala...« ( Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON »3 80» Ul 94 638 - PoStru predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelllCO l II, Teleton 3)1-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA « 20 - Telefon 37 33« - NAROČNINA: mesečna BOO Ur - Vn®P P Četrtletna 2 250 ur. polletna 4 400 Ur, celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (lO(KK) starih dinarjev) - Postni tekoči račun, založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 * tč SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stan trg 31., telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-803 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravn) 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi trta4* gorlSke pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocletS Pubblicltš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.