LETO XIV., ŠTEV. 54'
SLOVENSKI
Direktor: Kudi Jannuba — odgovorni areamk: Sergej Vošnjak — Tiska dskarna »Slovenskega poročevalca»
— Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5 telefon 0-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopova ul 50-IIIt telefon 22-575 m 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske n* ročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 —.
Tek. račun NB 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 140 din
Cena 6 (3d
Mednarodni
pomen
trojnega
sporazuma
Beograd, 4. marca. Zaključi-tev sporazuma o prijateljskem sodelovanju Jugoslavije, Grčije in Turčije v beograjskih službenih in političnih krogih komentirajo še vedno z zadovoljstvom. S podpisom te pogodbe so kronani napori vlad treh prijateljskih držav, ki so jih vložili za ohranitev miru in varnosti na Balkanu v skupnem interesu vseh narodov tega dela sveta. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da je to šele začetek nove dobe in perspektive, ki se odpira pred svobodnimi balkanskimi državami, in da pogodba sama predvideva še tesnejše medsebojno sodelovanje in zaključevanje novih skupnih aranžmajev na vojaškem, gospodarskem in političnem polju. Z največjim zadovoljstvom so v Beogradu sprejeli besedilo sporazuma, iz katerega je jasno razvidno, da trojni sporazum ni samo deklarativnega značaja, temveč vsebuje globoke konkretne določbe, ki predstavljajo mnogo več kakor običajne formulacije o prijateljstvu in ki so brez dvoma v procesu stremljenj svobodoljubnih držav na svetu, da s svojimi lastnimi napori učvrstijo mir v svetu, zgodovinske važnosti. Da bi bilo to sodelovanje čim uspešnejše in trajno, se bodo odslej državniki Jugoslavije, Grčije in Turčije posvetovali o vseh vprašanjih, ki bodo skupnega interesa. Razgovarjali se bodo med seboj o vseh mednarodnih političnih problemih in zaključevali potrebne korake v skladu s smotri trojne pogodbe.
Najvažnejše klavzule sporazuma, ki jim daje pečat pristnega, trajnega in iskrenega prijateljstva ter sodelovanja, so brez dvoma one, ki govorijo o skupnem proučevanju problemov varnosti, o skupnih ukrepih za obrambo in o koordiniranju vojaških načrtov, katere bodo izvrševali generalni štabi treh zavezniških vojsk. Kakor se je moglo zvedeti, je bila nedavna konferenca namestnikov šefov treh generalnih štabov in ustreznih vojaških strokovnjakov, ki je bila v drugi polovici februarja v Ankari, zelo uspešna. Ze ta prvi direktni medsebojni stik vseh treh generalnih štabov je bil velike koristi in je dal, kakor se je zvedelo, prve obrise bodočega tesnejšega vojaškega sodelovanja, ki je namenjeno izključno za obrambo pred morebitnim sovjetskim napadom. Na konferenci v Ankari so govorili tudi o bodočih vojaških sestankih. Pričakuje se, da bo naslednji v Beogradu morda že v marcu, ker so izkušnje pokazale, da je potrebno koordinirati vojaške načrte in temu primerno razporediti vse razpoložljive vojaške enote, da bi se mogli čim uspešnejše postaviti po robu vsakemu močnemu napadu, ki bi utegnil operirati kombinirano z več strani. Upoštevati je potrebno pri tem še dejstvo, da sta Grčija in Turčija članici Atlantskega pakta in zaradi tega čvrsto vezani na njegove določbe. Vendar pa to ne predstavlja ovire, da se ne bi mogli do gotove meje posvetovati z Jugoslavijo o najvažnejših vprašanjih vojaške obrambe. Pričakujejo, da bodo na bodočem zasedanju sveta Atlantskega pakta v Parizu razpravljali o tem vprašanju in da se bo našla zadovoljiva rešitev, ki ne bo koristna samo za ohranitev miru na Balkanu, temveč bo še bolj učvrstila celotni sistem kolektivne varnosti na svetu.
V Beogradu so pozdravili z zelo velikim zadovoljstvom pozitivne komentarje o balkanskem sporazumu v zahodnih prestolnicah, posebno v Washingtonu, Londonu in Parizu. Politični krogi v Beogradu poudarjajo, da je to najboljši dokaz velikega mednarodnega pomena ankarskega sporazuma, ki je prekoračil regionalni okvir in postal že v samem začetku izredno važen instrument miru na svetu sploh. Vojaški potencial in visoka morala vojsk treh balkanskih držav je činitelj, s katerim najresneje računajo vsi prijatelji miru na svetu, v prvi vrsti pa morajo s tem računati Sovjetska zveza in
PRED MEDNARODNIM PRAZNIKOM ŽENA
Vida Tomšič o pomenu praznovanja 8.marca
Inštitut za elektriško gospodarstvo v Ljubljani ob Hajdrihovi ulici začenja postopoma z delom. (Glej članek na 5 strani)
Letošnji 8. marec, Je izjavila dopisniku Tanjuga predsednica AFZ Vida Tomšič glede na bližajočo se proslavo mednarodnega praznika žena, slavimo neposredno za zgodovinskim IV. kongresom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je dal s svojimi analizami, ugo-
Tropi sporazum fe bil sklenjen na podlagi popolne
enakopravnosti
Is java državnega seleretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča ob vrnitvi iz Turčije in Grčije
Beograd, 4. marca (Tanjug). Po 8 dni trajajočem uradnem obisku v Grčiji in Turčiji, med katerim je bila v Ankari podpisana pogodba o prijateljskem sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, se je davi vrnil v Jugoslavijo državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič s svojim spremstvom. Državnega sekretarja je spremljal do jugoslovanske meje jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič.
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal iz Djevdjelije grškemu zunanjemu ministru Stefanosu Stefano-pulosu tole brzojavko:
»Globoko me je ganilo prisrčno prijateljstvo, ki ste ga izkazali meni in mojim sodelavcem ob naši vrnitvi skozi
Grčijo. To je nov dokaz veličine dejanja, ki smo ga uresničili složno z našimi turškimi prijatelji. k čemur ste tudi Vi, ekscelenca, mnogo prispevali. Ob tej priložnosti se vnovič najtopleje zahvaljujem grški vladi in narodu ter Vam osebno za gostoljubnost in pozornost, ki so nam ju izkazali med bivanjem v Vaši lepi domovini.«
Na železniški postaji v Skop-Iju je državnega sekretarja sprejel podpredsednik izvršilnega sveta Makedonije Ljupčo Arsov. Pri sprejemu je bil navzoč tudi grški konzul v Skop-lju Dimitros Heraklidis z osebjem konzulata.
»Zelo smo zadovoljni z uspehi našega potovanja«, je izjavil Koča Popovič zastopnikom časopisov in radia ob kratkem po-
stanku v Skoplju in pripomnil, da ti uspehi popolnoma ustrezajo globokim skupnim interesom in željam narodov Grčije, Turčije in Jugoslavije.
»Nobenega dvoma ni«, je poudaril Koča Popovič, »da smo s tem sporazumom dosegli utrditev miru v tem delu sveta in da so ustvarjeni pogoji za razširitev vsestranskega sodelovanja med našimi državami. Pri tej priložnosti moram ponovno poudariti, ha so složnost, popolno razumevanje in medsebojno zaupanje zastopnikov treh držav olajšali priprave in omogočili tako velike uspehe.«
Po kratkem postanku je Koča Popovič s svojim spremstvom nadaljeval pot proti Beogradu, kamor bo prispel nocoj ob 20.30.
Ob vrnitvi v Jugoslavijo je državni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič sprejel v brzovlaku med Skopljem in Nišem posebnega dopisnika Tanjuga in dal odgovor na več vprašanj v zvezi s sporazumom o prijateljstvu in sodelovanju (Nadaljevanje na 2. strani)
JUGOSLOVANSKA NOTA ITALIJI
Atentat na slovensko šolo v Gorici fje kršitev mirovne pogodbe
Rim, 4. ma’ca (Tanjug): Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je izročilo po nalogu vlade italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve noto, v kateri navaja, da je nesprejemljiva svoje-časna obrazložitev italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, s katerim zavrača jugoslovan-
Brzojavka predsednika turške vlade tov. Kardelju
Beograd, 4. marca. Predsednik tuške vlade g. Mendares je poslal podpredsedniku zveznega izvršilnega sveta Edvardu Kardelju naslednjo brzojavno čestitko ob podpisu sporazuma: »Naša pogodba o prijateljstvu in sodelovanju, ki je bila pravkar podpisana, ne izraža samo na videz način prijateljstva in duha sodelovanja, ki sta že utrjena med našimi tremi državami, temveč prinaša tudi bogate možnosti za bodočnost v interesu naših držav in vseh drugih svobodnih in miroljubnih držav. Toplo čestitam Vaši ekscelenci in jugoslovanski vladi v imenu vlade Turčije in svojem imenu ter izkoriščam to priložnost, da Vam ponovno izrazim zagotovila mojega visokega spoštovanja.«
Odgovor podpredsednika zveznega izvršilnega sveta Edvarda Kardelja na čestitke se glasi: »Najprisrčneje se zahvaljujem v imenu jugoslovanske vlade in v svojem imenu za Vaše tople čestitke ob podpisu sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju, ki je zgodovinski dogodek za naše tri prijateljske države in pomemben prispevek k naporom svobodnih narodov, da bi skupaj ohranili mir na svetu. Z zadovoljstvom izkoriščam to priložnost, da Vam izrazim globoko spoštovanje, ki ga gojim do Vaše ekscelence in turške vlade.«
njeni sateliti. Brez vsakega dvoma predstavlja zgodovinski ankarski sporazum začetek organiziranega in zavestnega dela treh narodov in treh vlad za zgraditev trajnega miru na Balkanu in odpira s tem jugoslovanskemu, grškemu in turškemu ljudstvu svetlejše perspektive za njihovo bodočnost.
sko noto zaradi atentata na slovenski licej v Gorici. Nasprotno trditvi italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, da se je atentat pripetil na italijanskem ozemlju in da potemtakem jugoslovanska vlada nima pravice posredovati, opozarja jugoslovanska vlada italijansko vlado, da gre v tem primeru za kršitev mirovne pogodbe, s katero se je italijanska vlada zavezala, da bo storila vse potrebno za zavarovanje osnovnih svoboščin in človečanskih pravic za vse osebe, ki so pod italijansko oblastjo. Pravice nacionalnih manjšin so zagotovljene tudi z italijansko ustavo.
Jugoslovanska vlada poleg tega opozarja italijansko vlado, da je tako stališče v odnosu do slovenske manjšine v nasprotju z univerzalno deklaracijo o človečanskih pravicah, ki jo je 10. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina OZN. Italijanski organi, je rečeno v noti, niso storili ničesar, da bi se našli krivci ter da bi bile s tem slovenski manjšini zagotovljene njene osnovne pravice.
Poslaništvo FLRJ v Rimu ponovno poudarja, da ima pasivni odnos italijanskih organov varnosti, kj -tiso ničesar storili za zaščito pravic slovenske manj-
Švicarski konzul obiskal predsednika Izvršnega sveta LRS
Včeraj 4. marca ob 10 uri dopoldne je obiskal predsednika Izvršnega sveta, tovariša Miha Marinka, novoimenovani švicarski konzul v ZagTebu dr. G. Pe-erin. Danes bo g. Peerin obiskal še sekretarja Izvršnega sveta tov. Zorana Poliča in predsednika MLO Ljubljana tov. Jaka Avšiča.
Večerja pri stalnem zastopniku FLRJ pri OZN
New York, 4. marca (Tanjug). Stalni zastopnik pri Združenih narodih Leo Mates je priredil večerjo na čast izvršilnemu odboru Društva novinarjev, akreditiranih pri OZN. Večerja je minila v prisrčnem ozračju in v razgovorih o mednarodnih problemih. V imenu Združenja dopisnikov pri OZN, se je Ma. tesu zahvalil za gostoljubje predsednik Carpenter.
šine in šolstva, namen zastrašiti starše slovenskih otrok in dati še več spodbude šovinističnim elementom, naj tudi v prihodnje delajo podobne atentate.
Nota zaključuje, da je imela jugoslovanska vlada, da bi zaščitila osnovne pravice slovenske manjšine v Italiji, popolno pravico, ker je protestirala in spet protestira proti stališču italijanskih organov in mora začudena ugotoviti, da italijanska vlada, zavračujoč protest jugoslovanske vlade, otežkoča, da bi se vprašanje slovenske narodne manjšine rešilo v obojestransko korist
tovitvami in nalogami novega poleta našemu političnemu in družbenemu življenju. To bo nedvomno prispevalo tudi k političnemu aktiviziranju naših žena. Vprašanje dela med ženami, ki so še zaostale in pasivne, je bilo postavljeno kot skupno vprašanje celotne politične organizacije. Zenska vprašanja se pri nas rešujejo kot družbena vprašanja. Toda tudi poleg tega ostane široka in vsestranska ženska organizacija, v kateri jugoslovanske žene na način, ki ustreza njihovi zavesti in razmeram, obravnavajo vsa vprašanja, za katera so predvsem poklicane, zlasti vprašanja v zvezi z izobraževanjem zaostalih žena ter vzgajanjem žena za njihove državljanske in materinske dolžnosti. Organizacija AFZ se že pripravlja za svoj redni kongres, ki bo verjetno oktobra letos in bo pregled naših dosedanjih uspehov in problemov, ki se jih bo treba lotiti.
Osmi marec je postal tradicionalni praznik naše organizacije in za njegovo proslavo ni treba dajati nobenih navodil. Celo žene v najbolj zakotnih vaseh same
Predsednik FLRJ maršal Tito sprejel na poslovilni obisk veleposlanika ZDA g. Allena
Beograd, 4. marca. Predsednik republike Josip Broz Tito je danes ob 12. uri sprejel na poslovilni obisk g. Georga Allena, dosedanjega izrednega in pooblaščenega veleposlanika ZDA v Jugoslaviji. Pri sprejemu sta bila navzoča podpredsednik zveznega izvršilnega sveta Edvard Kardelj in državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler.
Ob 12.45. uri je predsednik republike s soprogo priredil na čast veleposlaniku g. Allenu in njegovi soprogi kosilo, na katerem so bili navzoči svetnik ameriškega veleposlaništva gospod Woodruff Waliner s soprogo, svetnik veleposlaništva g. James Killen s soprogo in brigadni general g. John Harmony s soprogo. Na kosilu so bili tudi podpredsednik zveznega izvršilnega sveta Edvard Kardelj s soprogo, podpredsednik zveznega izvršilnega sveta Aleksander Rankovie s soprogo, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič, načelnik protokola in pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaka s soprogo in vršilec dolžnosti načelnika oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Vjekoslav Cvrljo.
sestavljajo načrte ln programe, da bi s tem pokazale tako svoje uspehe kot uspehe vseh naših narodov pri graditvi socializma. Osmi marec izkoriščajo Sovjeti in njihovi sateliti za ponovno blatenje Jugoslavije in naših žena, jokajoč hinavsko nad njihovo usodo. Toda prav te proslave so po mojem mnenju najzgovornejši odgovor obrekovalcem. Osmi marec ostane navzlic le-tem praznik mednarodne solidarnosti naprednih žena na svetu, žena, ki se složno s svojimi narodi bore za socialne pravice, za enakopravnost ne le svojih narodov, pač pa tudi vseh narodov in za mir na svetu. Jugoslovanke ga slavimo s ponosom, ker dokazujeta naše delo in življenje, da se narodi lahko z lastnimi močmi ne le osvobode, pač pa tudi kroje svojo usodo, ne na škodo drugih, marveč pa v duhu mednarodnega bratstva in solidarnosti.
Tempo razvoja v naši državi daje tradicionalnemu prazniku žensk vedno novo vsebino, je poudarila nadalje Vida Tomšič in navedla, da je prišlo v naši državi prav v zadnjem času do velikanskih korakov v nadaljnji demokratizaciji, o čemer pričajo ustavne spremembe, demokratizacija v gospodarskem in političnem življenju, delavski sveti in samouprava ljudskih odborov. V tem je poseben pomen letošnjega praznika žena v Jugoslaviji.
Govoreč nato o enakopravnosti žena, je Vida Tomšič poudarila, da so predvsem bistvene pravice, ki jih uživa človek na sploh. Ca ima danes žena v novi Jugoslaviji čedalje večje pravice, jih ima tudi zaradi tega, ker jih ima vsak delovni človek v naši državi čedalje več. Socialistična demokracija ustvarja čedalje večje politične pravice. Zato se je treba vedno učiti. Zena mora danes znati več kot včeraj in mora biti sposobna, da je n. pr. predsednik delavskega sveta.
Ko )e prešla nato na vprašanje utrjevanja prisrčnih zvez jugoslovanskih žena z naprednimi ženskimi gibanji, je Vida Tomšič dejala:
»Naša organizacija AFZ ima stike z mnogimi inozemskimi naprednimi ženami in ženskimi organizacijami. Letos smo zlasti razširile zveze z ženami Indije in Burme. Pri veliki vlogi, ki jo ima Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije v naprednem gibanju na svetu, nastajajo čedalje večje možnosti tudi za nas žene za navezavo prijateljskih zvez z naprednimi ženami na svetu. Izmenjava medsebojnih izkušenj, zlasti spoznavanje vprar šanj, s katerimi se morajo ukvarjati v drugih državah, je ne samo v pomoč tem državam in njihovi borbi za napredek, pač pa tudi šola za nas same in možnost, da črpamo novo znanje in perspektive za svoje delo.«
Lendavske žene pridno delajo
Jugoslovanski protest v Bonnu
zaradi žalitev in obrekovanj v listu »Rheinischer Merkur«
Bonn, 4. marca (Tanjug). Jugoslovansko veleposlaništvo v Bonnu je protestiralo danes pri zahodnonemškem ministrstvu za zunanje zadeve proti žaljivemu in obrekovalnemu pisanju krščansko-demokratskega lista »Rheinischer Merkur« proti Jugoslaviji in predsedniku FLRJ, Konec februarja je ta list objavil članek Evelyna Weaugha, angleškega katoliškega pisca. Članek je poln žalitev in blatenja Jugoslavije. Jugoslovansko veleposlaništvo navaja v verbalni noti, da hoče ta list s tem napraviti preplah med nemško in britansko javnostjo glede na bližnji obisk predsednika FLRJ Vel. Britaniji.
Nota navaja, da Je jugoslovanska vlada že svojčas protestirala proti podobnemu pisanju časopisa »ABC«, in da so za-hodnonemške oblasti obljubile, da se to v prihodnje ne bo več ponovilo. Isti časopis pa Je pozneje ponovil svoje napade, pridružil pa se mu je še »Rheinischer Merkur«, ki je že večkrat skušal stopiti na stran protijugoslovanske gonje nekaterih krogov, ki ne odobravajo politike zbližanja med FLRJ in Vel. Britanijo in bi hoteli preprečiti obisk predsednika republike FLRJ Vel. Britaniji. Jugoslovansko veleposlaništvo je zahtevalo na koncu od zahodnonemškega ministrstva za zunanje zade”-*\, naj stori potrebna ukrepi £
korake, ki bodo v Interesu dobrih odnosov med obema državama preprečili, da bi se ponovili taki primeri. Jugos’ovansko veleposlaništvo pričakuje, da bodo pristojne zahodnonemške oblasti v skladu z veljavnimi predpisi uvedle proti časopisu »Rheinischer Merkur« oz. piscu članka zakonski postopek zaradi žalitve in blatenja vodje države, s katero ima Zahodna Nemčija redne in prijateljske zveze.
Sinoči je koncertiral v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani slepi pianist Gabrijel Devetak. To je bil njegov prvi celovečerni samostojni koncert v Ljubljani. Poslušalci so toplo spremljali spored, ki Je obse—aJ standardna f klavirske lič store,
VTendavskem kotu med Muro in madžarsko mejo je bilo doslej delo z ženami zelo težavno. Vzrok je zlasti v tem, da imamo v teh predelih močno madžarsko narodno manjšino. Kulturna zaostalost Madžarov in izredno močna religioznost sta bili največji oviri za delo med ženami.
Toda letošnjo zimo je bil led prebit tudi. v predelih občin Lendava in Gaber j e in s pomočjo zelo dobro organiziranih tečajev je organizacija AF2 vendarle dobila kontakt tudi z ženami teh predelov.
Komisija, ki jo je imenoval Svet za kulturo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru v Lendavi je izdelala učni načrt za gospodinjske tečaje. V tem načrtu je tudi državljanska vzgoja žene in matere ter njena vloga v družbi. Teh predavanj je nameravanih 15 ur. Vzgoje-slovje zajema nego dojenčka, vzgojo predšolske, šolske in iz-venšolske mladine in traja v tečaju 12 ur. Pouk o higieni in zdravstvu naj prikaže zlasti higieno žene v nosečnosti, higieno družine, stanovanja, gospodarskih poslopij ter opozarja na nevarne posledice mazaštva in poudarja važno vlogo pravilne zdravniške pomoči. Predvidenih 12 ur se da dobro izrabiti. Tudi za vrtnarstvo ter vlogo zelenjave v človeški hrani so določene tri ure predavanj — o mlekarstvu, higieni molže, o važnosti mleka in mlečnih izdelkov, higieni mesa, škodljivosti trakulj in drugih bolezni bodo predavali tri ure. Poučujejo tudi ročna dela in krojenje, največ časa, kakih 60 ur, pa je namenjenega za kuhanje.
Program je določen za tečaje, ki trajajo tri tedne. Vsak dan dopoldne imajo štiri ure kuhanja, popoldne pa je namenjeno za ostale prej omenjene predmete.
Pridne članice AF2 pomagajo zlasti pri pouku kuhanja, ročnih delih in krojenju, domače učiteljstvo, kakor tudi naši gospodarski strokovnjaki pa pomagajo pri ostalih važnih predmetih.
Za organizacijo tečajev, bodisi v Lendavi sami ali v okoliških vaseh imata največjo zaslugo tov. Marija Oblakova iz Zadružne zveze žena v Lendavi, ter občinski ljudski odbor AF2. Neumorna tovarišica nadzoruje vse tečaje okoli Lendave in je s svojim kolesom neprestano na poti.
Tečaji so zdaj v Lendavi, Dolini in Mostju v lendavski občini, v Gaberju, Kapci in Lakošu v gabersk} občini.
V Lendavi je tečaj v prostorih otroškega vrtca: velika kuhinja s primernim štedilnikom z napeljavo zemeljskega plina Je zelo primerna za tak tečaj.
Tečajev se v glavnem udeležujejo mlada kmečka dekleta, najdemo pa tudi poročene žene in matere. V Lendavi obiskuje tečaj 25 deklet v glavnem iz okoliških goric. Velika večina je Slovenk. Kuhanje, kar smatrajo dekleta za najvažnejše, jih učita tovarišici Sekulčeva in Hajoše-va. Dekleta so zelo disciplinirana in so učiteljice zelo zadovoljne z njimi. Pouk v krojenju sta prevzeli poklicni šivilji Rozalije Horvat in Kristina Heric, ročna dela pa poučuje Marjeta Rous. Higieno in zdravstvo predava Angela Cisar, vrtnarstvo pa Pavle Korošec, upravnik okrajnega gospodarstva. Šolski upravitelj Vilko Fram in Gizela Horvat pa sta prevzela izredno važne predmete:	državljansko
vzgojo in vzgojeslovje.
V	Dolini vodi kuhanje in krojenje Mancika Savel, domače učiteljstvo pa je prevzelo ostale predmete. Tečaj je v madžarščini, ker je večina deklet Ma-džark. Ta tečaj obiskuje tudi nekaj slovenskih deklet iz vasi Pince ob madžarski meji.
V	Mostju vodi kuhanje tovarišica Irena Ferčakova ostale predmete pa so prevzeli lendavski prosvetni in gospodarski delavci.
V	gaberski občini ima največ zaslug učitelj Barbarič s svojo tovarišico, pomagajo jima pa še druge tovarišice. Tako predava Mancika Savel kuhanje v Gaberju, tovarišica Čukova pa predava v Kapci in Lakošu.
Tečajnice prirejajo večkrat tudj čajanke, kjer se povesele ob čaju in dobrem pecivu. Morebitni dohodki se oddajajo v njihovo blagajno, ki jih bo porabila za organizacijo takih in podobnih tečajev kdaj drugič. Material za kuho prinašajo v glavnem dekleta in žene same, nekaj pa je potrebno kupdti. Krajevne kmetijske zadruge pomagajo pri finansiranju posebnih potrebščin za te tečaje.
Udeleženke tečaja v Gaberju so sklenile, da bodo na proslavo
8.	marca povabile tudi svojo matere in družine in jih pogostile s svojimi izdelki. Proslavo 8. marca bodo pripravile skupno z učitelji. To je lep način pove-zavanja s starejšimi ženami, ki se prej sploh niso hotele odzvati pozivom organizacije AF2.
Napredne žene skupno s prosvetnimi in drugimi političnimi delavci so prebile led in tako je sedaj veliko upanje, da se bodo taki in podobni tečaji prihodnjo zimo z lahkoto začeli.
Pridne lendavske žene lahko služijo za vzor ostalim, ki trdijo, da se z ženami, zlasti z zaostalimi kmečkimi ne da delati. S pravilnim načinom dela najdemo vedno dostop do takih žena, ki ga s samimi političnimi gesli o enakopravnosti nikoli ne bi dobili.	-O»
Stalina zadela možganska kap
SOd našega posebn. dopisnika)
Beograd, 4. marca. Vest o nenadni hudi bolezni sovjetskega diktatorja Stalina se je raznesla po Beogradu že ti zgodnjih jutranjih urah. Po vseh uradih in tovarnah, na tramvaju in trolejbusu, po ulicah in kavarnah so jo naj-živahneje komentirali. Beograjčani vseh slojev in poklicev so vse dopoldne naravnost oblegali uredništva listov, da bi zvedeli nove podrobnosti o razvoju dogodkov v Moskvi. Agencija Tanjug je morala postaviti posebnega uslužbenca, ki je neprestano odgovarjal na telefonske pozive iz Beograda in notranjosti države. Za izredno velikim zanimanjem, ki vlada v Beogradu in drugih krajih naše države, pa se niti najmanj ne skriva skrb za zdravje in življenje tirana, ki je izdal pridobitve velike Oktobrske revolucije in poteptal vsa socialistična ter človečanska načela, temveč ugibanje, kako bi se mogli razviti mednarodni položaj in notranje politični dogodki v Sovjetski zvezi po smrti najbolj brutalnega diktatorja v zgodovini človeštva.
V beograjskih političnih krogih menijo, da bo po Stalinovi smrti nastala velika praznina v sovjetskem hierarhičnem sistemu, kakor nastane praznina v vsakem totalitarizmu, kadar izgine njegov avtor. To velja še prav posebno za Sovjetsko zvezo kot najbolj totalitarno silo.
Kar se tiče morebitnega Stalinovega naslednika, se v Beogradu omenjata predvsem Molotov in Malenkov. Na vsak način bo prišlo do zapletenih zakulisnih bojev, iz katerih bo izšel najbolj ambiciozen in najbolj brezobziren nov birokratski diktator. Zanesljivo pričakujejo, da bo Stalinov oclhod z diktatorske pozornice imel za posledico pospešeno propadanje in gnitje birokratskega sistema, ki vlada v Sovjetski zvezi. Izključena pa tudi ni možnost, da se bo v prvi fazi poostrila mednarodna politična napetost. Zaradi notranjih težav bo moral začasni režim v Moskvi, kakor so to delali v zgodovini vsi nedemokratični in totalitarni režimi, držati v napetosti svoje satelite in svoje lastno ljudstvo s stalno vojno nevarnostjo. Ta proces razpadanja bo prav gotovo zajel tudi satelitske države, kjer so domači oblastniki s pomočjo Sovjetske zveze zgradili ves sistem na podlagi Stalinove diktature.
Sovjetsko uradno poročilo o bolezni — Nov minister «a zdravstvo v ZSSR
Moskva, 4. marca. Uradna so. vjetska časopisna agencija Tas Je objavila davi ob 6.30 zdravniško sporočilo, v katerem je rečeno, da je dobil Stalin ponoči
1.	marca t. 1. nenadni izliv krvi v možgane, ki je prizadel posa. mezne za življenje važne dele, zaradi česar je prišlo do para. liže desne noge in desne roke, do izgube zavesti in govora. Sporočilo, ki je izdano ob 2 zjutraj, pravi, da so 2. in 3. marca začeli s smotrnim zdravljenjem, da bi zboljšali motnje v dihanju in krvnem obtoku, ki pa do sedaj ni prineslo pomembnejše spremembe v potek bolezni. Zdravstveno stanje Stalina je še vedno resno. Glede na motnje pri dihanju in v krvnem obtoku je prišlo do pomanjkanja kisika. Motnje v delovanju možganov so se v pretekli noči nekoliko povečale. Uradno sporočilo je podpisal minister za zdravstvo Tretjakov, šel kremeljske bolnišnice Kuperin in osem članov medicinske akademije znanosti ter profesorjev.
Takoj po sporočilu o nenadni Stalinovi bolezni je radijska postaja Moskva objavila sporočilo centralnega komiteja KP Sovjetske zveze in ministrskega sveta, v katerem pozivata sovjetski narod k enotnosti in budnosti, in izražata prepričanje, da bo ljudstvo ostalo zvesto komunistični partiji in sovjetski vladi. V sporočilu obveščajo prebivalstvo, da Stalin zaradi zelo resne bolezni začasno ne bo sodeloval pri državnem partijskem delu.
Sporočilo o bolezni Stalina je podpisal Tretjakov kot minister za zdravstvo. S tem je bilo prvič objavljeno, da je bil dosedanji minister Smirnov razrešen, na njegovo mesto pa imenovan Tretjakov. Ministrstvo za zdravstvo pod vodstvom Smirnova ie bilo pred kratkim predmet srdite kritike v zvezi z odkritjem »zarote devetih zdravnikov«.
London, 4. marca. Sporočilo o Stalinovi bolezni je vzbudilo živahne komentarje v zahodnih glavnih mestih. Predsednik ZDA Eisenhower je imel popoldan izreden sestanek z zunanjim mmisirom Dullesom. Pravijo, da sta se sestala prav zaradi poročila o Stalinovi bolezni.
Povsod prevladuje prepriča-nje, da Stalinova morebitna smrt v bližnji prihodnosti ne bo prinesla posebnih sprememb v sovjetski zunanji politiki. Kot najbolj verjetnega naslednika omenja Malenkova, vendar pa pravijo, da bo verjetno oblast prevzel odbor treh ali petih
ljudi. Razširjena »o tudi mnenja, da bo prišla v bližnji prihodnosti do izraza borba za oblast. V krogih organizacije
Združenih narodov pa se bojijo, da bo zaradi sprememb v vladi ZSSR zastala mednarodna politična dejavnost in da bodo
zato zastala tudi prizadevanja za končanje hladne vojne.
V nekem londonskem komentarju je navedeno, da se je že leta 1927 razširila vest, da ima Stalin raka. Pozneje so pisali o njegovi srčni bolezni, v jeseni 1951 pa je bilo objaivljeno, da so štirje zdravniki svetovali Stalinu operacijo srca. Lani v začetku leta je bilo v nekem poročilu rečeno, da je bila taka operacija že izvršena. Pozneje so pisali, da se je Stalinovo zdravje zelo izboljšalo in lani septembra so baje neki znanstveniki celo izjavili, da bi mogel Stalin živeti do svojega 150. leta.	,
Kandidati za generalnega direktorja UNESCO
Pariz, 4. marca (Tanjug). Izredna generalna konferenca
UNESCO, na kateri naj bi izvolili novega generalnega direktorja, je sklicana za 18. maj v Parizu. Kakor se je zvedelo, je izvršilni svet sprejel doslej več predlogov, ne bo pa objavljeno nikakršno uradno sporočilo o kandidatih, dokler se izvršilni svet UNESCO ne bo sporazumel o kandidaturi, ki jo bodo predlagali na generalni konferenci. Zvedelo se je, da je Belgija že kandidirala profesorja bruseljskega vseučilišča Jacquesa Erre-ra južnoameriške države nekdanjega predsednika izvršilnega sveta in stalnega brazilskega delegata v UNESCO Paula, Carnei-ra, Libanon svojega stalnega delegata v OZN Sharlesa Malika in Čile pomočnika generalnega direktorja OZN Benjamina Cohena. V krogih Unesco pogostokrat omenjajo tudi ime nekdanjega predsednika belgijske vlade Paula Henry Spaaka kot kandidata.
V enem mesecu
167 madžarskih obmejnih
izgredov Jugoslovanska nota madžarski vladi
Beograd, 4. marca (Tanjug): Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je poslal danes
madžarskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri protestira proti incidentom, ki so jih povzročili madžarski organi Madžarski obmejni organi so januarja letos na jugoslovansko-madžarski meji povzročili 167 novih obmejnih incidentov. Noti je priložena priloga> ki vsebuje vse podrobnosti in opis izgredov, povzročenih od madžarskih obmejnih organov.
Sekretariat za zunanje zadeve ugotavlja v noti, da nosi odgovornost za te incidente izključno madžarska vlada, ki ne le ne ovira svojih organov pri njihovi sovražni delavnosti proti Jugoslaviji, temveč jih celo pri tem podpira.
Nota protestira na koncu proti izzivalni delavnosti organov
Volilni program nemških socialistov
V Bonnu je govoril predsednik socialistične stranke Zahodne Nemčije Ollenhauer
Bonn, 4. marca. Predsednik
Socialistične stranke Zahodne Nemčije Erich Ollenhauer je v Bonnu govoril na velikem zborovanju zaupnikov stranke. Njegov govor je zelo pomemben, ker je predsednik stranke prvič javno govoril o volilnem programu zahodnonemških socialistov ter stališču stranke do osnutka novega volilnega zakona, ki ga je vlada nedavno sestavila.
V začetku svojega govora je Ollenhauer označil kot glavne cilje socialistov demokracijo v državi, socialno varnost za vse prebivalce, enotnost in svobodo za nemško ljudstvo, s 'obodno Nemčijo v Evropi svobodnih in enakopravnih narodov ter Evropo socialne varnosti in miru za vse njene narode m države. To je < es naš volivni program, je poudaril Ollenhauer, jutri pa bo to naš vladni program.
Zvezni vl?di je očital, da v notranji politiki ni izpolnila dveh najvažnejših nalog. Ni se ji posrečilo uves*i v državi popolnega reda in prav tako tudi ni znala bremen vojne pravilno razdeliti, pri čemer tudi ni skrbela, da bi delovni ljudje, ki nosijo glavna bremena obnove,
Britansko sodelovanje
pri evropski armadi
Pariz, 4. marca (Tanjug). V dobro obveščenih političnih krogih v Parizu se je zvedelo, da je Vel. Britanija v odgovoru, ki ga je poslala francoski vladi, izrazila svoje soglasje glede so. dslovanja z evropsko obrambno skupnostjo samo v nekaterih vprašanjih. Britanska vlada je poslala svoj odgovor na vprašanja francoskega ministra za zunanje zadeve Bidaulta, ki jih je dal ob svojem obisku v Londonu.
Britanija je pripravljena sodelovati pri evropski obrambni skupnosti v letalski obrambi, pripravljena je nuditi olajšave za izvežbanje in kombinirane vojaške vaje ter zamenjavo oficirjev, zavrača pa še naprej neposredno udeležbo v evropski armadi. -Francoskega predloga, da bi za nedoločen čas poslala v Evropo štiri divizije in ji i postavila pod poveljstvo evropske obrambne skupnosti, ni sprejela.
Vel. Britanija izraza v svojem odgovoru soglasje, da se poroštva Atlantskega pakta evropski obrambni skupnosti podaljšajo od 20 na 50 let, za kolikor je bil podpisan pakt o evropski
Vesti o britanskem odgovoru na vpra sanja francoskega zunanjega ministra
armadi, toda s pogojem, da store to tudi ZDA. Zaradi takega stališča ni mogoče sprejeti končnega sklepa o poroštvih pred sklenitvijo angloameriških razgovorov, ki jih imajo sedaj v ZDA, in pred potovanjem predsednika francoske vlade v Washington.
Vel. Britanija je sprejela tudi francoski predlog, naj imenuje svojega zastopnika na stopnji veleposlanika pri evropski obrambni skupnosti, kakor tudi v evropski skupnosti za premog in jeklo.
Ameriški krogi v P: Tu izjavljajo, da je dobilo ameriško veleposlaništvo v Franciji od svoje vlade načrt dvostranskega pakta med ZDA in evropsko obrambno skupnostjo, ki se nanaša na dobave ameriškega materiala evropski armadi. Posameznosti tega predloga niso znane, trdijo pa, da določa do-
bave vojaških potrebščin za nemške vojaške enote v okviru evropske armade. Te dobave bi izvedli po komisariatu evropske obrambne skupnosti, ki skrbi za dobave tudi vsem drugim članicam skupnosti.
Pogajanja za sestavo nove avstrijske vlade Dunaj, 4. marca (UP): Pogajanja med predstavniki ljudske in socialistične stranke za sestavo koalicijke vlade v Avstriji so bila včeraj prekinjena. Kamen spotike je bilo vztrajanje ljudske stranke, naj bi stopili v vlado tudi zastopniki zveze neodvisnih, kar so socialisti odločno zavrnili. Po prekinitvi pogajanj niso določili, kdaj bo morebitni novi sestanek zastopnikov obeh strank. Sestanka sta se udeležila tudi inž. Leopold Figi, mandator za sestavo nove vlade, ter doktor Adolf Schärf,
imeli zajamčeno sodelovanje pri vodstvu gospodarstva.
Govoril je tudi o nevarnosti obnove nacizma ter poudaril, da sicer ni nevarnosti popolne obnove nekdanje nacistične organizacije, je pa mnogo elementov med koalicijo in izven nje, ki bi si radi po nacističnem zgledu prisvojili oblast. V zvezi s tem je menil, da je bila britanska akcija prati Naumannu in drugim nacistom upravičena, da pa
Položaj v Teheranu
Teheran, 4. marca (AFP). V Teheranu se je davi položaj nekoliko pomiril. Poslanci v skupinah razpravljajo v parlamentu in proučujejo možnost navezave stikov z dvorom. Zvedelo se je, da je predsednik Mo. sadik davi sprejel ameriškega veleposlanika Hendersona, šahov brat princ Abdul pa je zapustil Teheran in odpotoval v Indijo. Danes so prepovedali štiri časnike, od katerih so trije last desne opozicije, eden pa stranke Tudeh. Po dosedanjih obvestilih je bilo prijetih skupno 148 oseb. Predsednik perzijskega parlamenta Kashani še nadalje odklanja, da bi sklical sejo parlamenta, ki naj bi izrekel zaupnico dr. Mosadiku. '
Plačevanje nemških dolgov
Dunaj, 4. marca (Reuter): Vodja zahodmonemške delegacije na konferenci o nemških dolgovih v Londonu Hermann Abs je izjavil, da Nemčija ne bo mogla izplačevati dolgov počen-ši s L aprilom, kakor določajo sporazumi, podpisani v Londonu. To svojo izjavo je podkrepil z dejstvom, da je bil sporazum podpisan s tri do štirimesečno zakosnitvijo, za kar pa Zahodna Nemčija nikakor ni odgovorna. P0 njegovih besedah ne bo utegnil zahodnonem-ški parlament zaradi tega ratificirati teh sporazumov pred koncem tega meseca. Zahodna Nemčija pa je navzlic temu ukrenila vse potrebno, da bi izpolnila svoje obveznosti. Finančni minister Schaffer je stavil v svoj proračun točko, po kateri bodo v celoti krite letošnje nemške obveznosti.
madžarske vlade in zahteva od nje, da prepove svojim organom opravljanje sovražnih dejanj proti Jugoslaviji.
Zločin madžarskih obmejnih organov
Beograd, 4. marca (Tanjug): Na področju vasi Bački Breg so madžarski vojaki z rafalom iz avtomatičnega orožja 3. marca zvečer hudo ranili jugoslovanskega stražarja Stojana Su-
botiča. Pred tem to neki madžarski oficir in več vojakov izzivali stražarja Subotiča ter ga zmerjali. Ko je Subotič odšel iz enega zaklona v drugega, so izstrelili nanj rafal in ga ranili v želodec; Subotič je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran.
Državni sekretariat za zunanje zadeve b0 vložil pri mad. žarski vladi protest proti temu surovemu izzivanju madžarskih obmejnih organov.
Nejasnost glede pogajanj o Sueškem prekopu
so pri njej pozabili na moža, ki je še vedno zelo nevaren nemški demokraciji. To je nekdanji predsednik državne banke dr.
Schacht, ki spet poskuša izrabiti gospodarsko moč za politične cilje.
O osnutku novega volilnega zakona je Ollenhauer dejal, da bi s takim zakonom imela sedanja vladna koalicija zagotovljeno večino in da bi bil ta volilni zakon orodje za omejevanje političnega vpliva socialistične stranke. V Franciji na primer bi se morda dale upravičiti določbe volilnega zakona, ki bi preprečile oblast protidemokratičnih strank, za Nemčijo pa tako opravičilo ne velja, ker bi bil tak zakon naperjen proti socialistični stranki, ki ni samo najmočnejša, temveč tudi najbolj zanesljiva demokratična politična organizacija. Sestava novega volilnega zakona naj bo prepuščena novemu zveznemu parlamentu, tokrat pa naj bi volili še po volilnem zakonu iz leta 1949, ki sicer m idealna, vendar pa zadovoljiva rešitev vseh vprašanj v zvezi z volitvami.
Kancler dr. Adenauer o obrambni skupnosti
Bonn, 4. marca. Kancler doktor Adenauer je poročal vladi o posvetovanjih 6 zunanjih ministrov v Rimu in o svojih razgovorih s francoskim zunanjim ministrom Bidaultom. Kakor pravi uradni bilten zunanjega ministrstva, je Adenauer opozoril, da na konferenci v Rimu niso bile odstranjene vse težave glede ustanovitve Evropske obrambne skupnosti. Sprejetih pa je bilo več soglasnih sklepov in evropska misel se je močno utrdila. Po poročilu kanclerja Adenauerja je francoski zunanji minister Bidault v Rimu izjavil, da imajo francoski dodatni protokoli k pogodbi o Evropski obrambni skupnosti samo pojasnjevalni pomen, vztrajal pa je na stališču, da teh protokolov ni mogoče spremeniti.
Ameriška pomoč Grčiji
Atene, 4. marca. Grčija je prejela po uradnem sporočilu v drugem polletju leta 1952 od ZDA pomoč v vrednosti 58 milijonov dolarjev Odkar je Grčija leta 1948 začela prejemati .ameriško pomoč, je dobila do konca leta 1952 različnega blaga, nabavljenega z ameriškimi krediti, v vrednosti 1 milijarde dolarjev.
London, 4. marca (Tanjug). V Londonu še niso na jasnem, kdaj se bodo začeli anglo-egiptovski razgovori o Sueškem prekopu. Britansko zunanje ministrstvo že več dni noče izdati nobenega sporočila o času in vsebini morebitnih razgovorov. Trdijo, da nista ne prva ne druga stranka stavili nikakršnih formalnih predlogov, četudi je Egipt že večkrat javno sporočil, da se bodo razgovori začeli v kratkem in da se bodo nanašali izključno na umik britanskih čet.
Opazovalci v Londonu menijo, da se i Britanija i Egipt sedaj resno pripravljata, da bi storila ustrezne korake za poravnavo tega spora. Britanska vlada bi, kot vse kaže, rada slišala tudi mnenje drugih vlad glede Sueškega prekopa, zlasti pa tistih držav, ki so zainteresirane na organiziranju obrambe Srednjega vzhoda. V nekaterih krogih sodijo, da bodo tri zahodne velesile vnovič storile skupni korak, vštevši tudi Grčijo in in bržčas tudi Turčijo, s kon-
kretnimi predlogi za ureditev celotnega obrambnega vprašanja.
Kairo, 4. marca (Reuter). Neodvisni časnik »Al Ahbar« komentira izjavo ameriškega veleposlanika Hefersona Cafferya, da bi se lahko razgovori o umi. ku Britancev s pomočjo Sueškega prekopa začeli že »čez nekaj dni«, in spričo tega piše, da so Veliki Britaniji naznanili, da bo nevtralnost temelj egiptovske zunanje politike v dobi miru. Časnik pripominja, da bo imel Egipt pri mednarodnih vprašanjih stališče, podobno indijskemu. Časnik pravi, da so Britaniji sporočili, da Egipt ne bo sodeloval v nobeni vojaški zvezi, kar naj bi bil pogoj za umik. Britaniji so tudi sporočili, da se politična linija in egiptovsko gospodarstvo spontano nagibata k zahodnemu sistemu ter da so lahko Britanci prepričani, da bo sueška cona po njihovem umiku vselej pravočasno uporabljena v prid zahodnih velesil, medtem ko bo v miru pod nadzorstvom egiptovskih čet.
Izjava državnega sekretarja Koče Popoviča
V SOBOTO PRIČNEMO PIRKOVIČA:
OBJAVLJATI RAZPRAVO IVA
PO SLEDOVIH RIMSKE VOLKULJE
KI OBRAVNAVA DEL ITALIJANSKE IMPERIALISTIČNE POLITIKE, NAVEZANE NA OSEBNOST MUSSOLINIJEVEGA GENERALA GAMBARE
med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki je bil podpisan v Ankari.
Na vprašanje, kakšne osebne vtise je odnesel iz Grčije in Turčije glede sodelovanja s temi državami in podpisanega sporazuma, je državni sekretar Koča Popovič odgovoril:
»Moji osebni vtisi so Izvrstni. Povsod smo naleteli na enotno razumevanje skupnih interesov, iskrena prijateljska čustva in na vneto oporo najširše javno-sti.a
Na vprašanje, kaj bi morale predvsem storiti tri vlade, da bi uresničile določbe sporazuma, je odgovoril:
»Kar je najglavnejše — sklenitev sporazuma — je že storjeno. Sedaj je treba le sporazum izvajati, praksa v izvajanju pa ga bo stalno bogatila in razširjala.«
Državni sekretar Koča Popovič je na vprašanje, če na podlagi sedanje ocenitve položaja računa v bližnji prihodnosti z razširitvijo trojnega sporazuma na še kako državo ali države, odgovoril:
»Načelno odgovarja na to vprašanje sam sporazum. Ce bo do tega prišlo in kdaj, je odvisno od razumevanja za enakopravno sodelovanje ustreznih vlad in od možnosti za svobodno odločite^ prizadetih držav.n
Na vprašanje, kako napredujejo vojaški razgovori med tremi državami in če smemo na tem področju v kratkem pričakovati vidnejših uspehov, je državni sekretar Koča Popovič odgovoril:
»Vojaški razgovori napredujejo .zelo dobro. Doseženi so bili že pomembni rezultati. Nadaljnje medsebojno vojaško sodelovanje bo samo omogočilo in zahtevalo take rezultate.«
(Nadaljevanje s 1. strani).
Na vprašanje, če je sporazum med tremi državami izpolnil pričakovanja vseh treh vlad in njihovih narodov, je državni sekretar Koča Popovič odgovoril pritrdilno.
Dopisnik Tanjuga je nato vprašal državnega sekretarja, kako ocenjuje odmev, ki ga je vzbudil podpis sporazuma v svetu, nakar mu je le-ta odgovoril, da je bil odmev zadovoljiv v vsem miroljubnem in svobodoljubnem svetu. Prizadeti so samo tisti, ki so sovražniki miru. Razočarani samo tisti, ki postavljajo svoje sebične interese pred splošne koristi.
Na vprašanje, če so v svetu dovolj razumeli potrebo po sodelovanju med tremi balkanskimi državami in če ustrezne vlade v ta namen nudijo dovolj pomoči in opore, je državni sekretar Koča Popovič odgovoril:
»Sodim, da so v svetu dovolj razumeli potrebo po sodelovanju med tremi balkanskimi državami. Vsi razlogi govore za to, da po naporih, ki smo jih sami žrtvovali, in uspehih, ki smo jih skupno dosegli, lahko pričakujemo nadaljnjega razumevanja in opore prizadetih vlad.«
Dopisnik Tanjuga je nato vprašal, v čem je glavni pomen in glavna značilnost sporazuma med tremi državami. Državni sekretar je odgovoril, da je glavni pomeu po njegovem mnenju v tem, ker utrjuje varnost in neodvisnost vseh treh držav, zmanjšuje možnosti napadalca ter s tem vsestransko utrjuje mir v tem delu sveta. Glavna značilnost je v tem, da je bil sporazum pripravljen in sklenjen na podlagi popolne enakopravnosti kot izraz osnovnih teženj in interesov narodov vseh treh držav.
( K U I. T tl R IM I RAZGLED» )
Obzornik za matematiko in fiziko zaključuje drugi letnik
Z zadnjo dvojno številko zaključuje »Obzornik za matematiko in fiziko«, ki ga izdaja Društvo matematikov' in fizikov LRS, svoj drugi letnik. To je z več vidikov važna ugotovitev. Ob ustanovitvi revije so namreč mučila društvo vprašanja, ali bo možno zagotoviti na ožjem področju Slovenije zadostno število sodelavcev tako potrebnih za redno izhajanje vsakega periodičnega časopisa, dalje ali bo možno zagotoviti gmotno plat za izdajanje lista in pa kako najti ter obdržati zadostno število naročnikov. Skeptiki so menili, da revija ne bo imela pogojev za življenje.
Izkušnje po dveh letih izdajanja Obzornika so vsekakor pozitivne. Revija je prebredla začetne finančne težave, da najprej te omenim, z varčnim gospodarjenjem uprave in z delno podporo Sveta za prosveto in kulturo LRS. Toda pomembnejši sta drugi dve dejstvi. Prvič ta,
da revija ni v zadregi za prispevke in kar je še posebej razveseljivo, da se v vsaki novi številki pojavljajo imena mladih avtorjev, kar velja še posebej za področje fizikalnih ved. S tem, da omogoča revija našemu znanstvenemu naraščaju na svojih straneh prvi vstop v javnost, že izpolnjuje eno svojih važnih nalog.
Druga pomembna ugotovitev zadeva število naročnikov. Revija je vsekakor našla korenine v javnosti. Število rednih naročnikov namreč kljub trenutnim težavam, ki jim je izpostavljen tisk, sicer počasi, a stalno narašča. Zadnja številka je bila razposlana — slučaj je tako nanesel — točno 1111 naročnikom, kar si človek celo laže zapomni, kot če bi bilo število zaokroženo na stotice. S takim številom naročnikov prekaša Obzornik ustrezni reviji, ki ju izdajajo v Zagrebu in Beogradu in ki imata obe pod tisoč naročnikov.
Glede vsebine dajeta zadnji dvojni številki za spremembo s prejšnjimi, ki so imele pretežno fizikalno obeležje, članka dr. A. Kuhlja in dr. I. Vidava vsaj na prvih straneh videz matematične revije. Fizika je to pot zastopana z vrsto krajših člankov. Vzeto v celoti pa odlikuje to številko pravilno razmerje med matematičnim in fizikalnim gradivom in bi bilo samo želeti, da bi prihajalo to razmerje tudi v prihodnjih številkah do izraza.
Dr. Kuhelj se v članku o relaksacijskih metodah pri numeričnem obravnavanju diferencialnih enačb dotika problema, ki stoji danes v ospredju praktične matematike. Za članek mu bodo hvaležni ne samo tisti, ki v svoji dnevni praksi čutijo potrebo po enostavnejših metodah za reševanje enačb, marveč tudi tisti, ki poznajo problem s teoretske strani, saj bodo videli, kako si praktična matematika pomaga preko težav, ki se zde teoretikom skoro nepremostljive.
V področje čiste matematike sega drugi obsežnejši članek o praštevilih izpod peresa dr. Vidava, ki informira.bral-ca, kakšna vprašanja se vse
navezujejo na to zanimivo temo in kako je tudi za novejšo matematiko ostala vrsta nalog, ki čakajo rešitve.
Krajši prispevek N. Prijat-Ija o konstrukciji pravilnega 17-kotnika bi se dal prav dobro izkoristiti za gimnazijske krožke matematikov.
Širšim krogom, ki jih zanima novejša fizika, je namenjen članek Enrica Fermija »Jedro« v prevodu S. Detoni-jeve. Članek vsebuje govor, ki ga je imel ta slavni v Ameriki živeči fizik italijanskega porekla leta 1951 ob priliki dvajsetletnice fizikalnega instituta v Chikagu pred 3000 poslušalci. V njem daje Fermi najprej kratek pregled razvoja jedrske fizike, nato pa seznanja bralce s problematiko sedanje jedrske fizike. Ni dosti znanstvenikov na svetu, ki bi lahko imeli boljši pregled nad obravnavanim gradivom, saj je jedrska fizika neločljivo povezana z imenom Fermija.
Da stoji atomska fizika dnevno pred novimi problemi, nam kaže krajši prispevek S. Kandare ja o pozitroniju, silno kratkoživem elementu, ki ga lahko štejemo kot vodikov izotop z redno številko 0. Podobno nam kaže zanimiv pri-
spevek M. Ribariča, da tudi druga področja fizike, kot na primer hidrostatika, še vedno kličejo po raziskovalcih, ki bi pojasnili že ugotovljene, a še ne pojasnjene pojave.
Tehnično važno temo obravnava B. Z ega v članku o magnetnih spirelih. Gre za teoretične osvetlitve ne ravno enostavnih pojavov feroma-gnetizma. Izsledke takih proučevanj izkorišča tehnika pri gradnji raznih transformatorjev za radijske in televizijske sprejemnike. Drugo tehnično interesantno temo o termodi-fuziji obravnavata z eksperimentalnega vidika I. Kuščer in D. Leskovšek. Tudi problem mehaničnega registriranja diagramov o odvisnosti dveh električnih napetosti s posebno pripravo, ki jo tolmači D. Jamnik, bo zanimal tako fizika kot tehnika. To toliko bolj, ker se da sprememba napetosti posredno navezati na spremembo drugih spremenljivih količin.
Številko Obzornika bogatijo dalje prispevki iz šolskega življenja in organizacijske dejavnosti fizikov in matematikov. Tako bo n. pr. marsikoga zanimal učni program oddelka za fiziko na Tehniški visoki šoli v Ljubljani, druge zo-
pet članek S. Breskvarja o stoletnici realke, pa članek o napotkih, ki jih daje znani ameriški fizik K. Darrow predavateljem fizike in sploh predavateljem prirodnih ved, da bi jim bila predavanja čimbolj uspešna; dalje krajša poročila o občnem zboru Društva matematikov in fizikov LRS, o delovanju predmetnega arhiva srednješolskih profesorjev matematike in fizike v Ljubljani.
List zaključujejo poročila o novih strokovnih knjigah in odgovori na vprašanja (le-teh bi bilo lahko več). Kot vidimo, ima revija zelo bogato in pestro vsebino, tako da lahko najde v njej vsak, kdor se zanima za matematiko in fiziko kaj zanimivega in svoji strokovni izobrazbi primernega. Revija stane letno 250 din. V letniku za 1953 leto, ki je leto otvoritve fizikalnega instituta v Ljubljani, bo Obzornik prinesel vrsto člankov s področja jedrske fizike. Eventualni novi naročniki naj se javijo Društvu matematikov in fizikov LRS, Ljubljana, poštni predal 253. “ S tem bodo obenem podprli stremljenja društva po globlji izobrazbi našega ljudstva v prirodnih vedah, Ludvik Gabrovšek
Koncertna turneja Slovenske filharmonije po Istri
Poslovalnica Putnika na Reki je organizirala koncertno turnejo orkestra Slovenske filharmonije po Istri. V dneh
6.,	7. in 8. marca bo priredil orkester Slovenske filharmonije po dva koncerta na Reki in v Pulju, od katerih bosta popoldanska koncerta namenjena predvsem dijaštvu in mladini. Na sporedu reškita koncertov bo Webrova uvertura Čarostrelec, Krekova Simfonietta, Beethovnova IV. simfonija in Berliozova uvertura Benvenuto Cellini. Program koncertov v Pulju bo nekoliko spremenjen, lažji. Namesto Krekove Simfoniette bo igral violinist Uroš Prevoršek Sarasatejeve Ciganske melodije, kot zaključno točko sporeda pa bo izvajal orkester Slovenske filharmonije Straussov Jubilejni valček, namesto Berliozove uverture Benvenuto Cellini. Z istim sporedom bo gostoval orkester Slovenske filharmonije dne 8. t. m. tudi v Raši. Vse koncerte istrske koncertne turneje bo dirigiral stalni dirigent Slovenske filharmonije Samo Hubad,
V.	K, j
turistično sezono s za napredek
§nitlast¥a
V Sloveniji imamo danes 2353 gostinskih podjetij z 2627 obrati. Na socialistični, t. J. državni, zadružni in družbeni sektor odpade 1339 obratov, zakupnih gostišč je 571 in privatnih 726. Po vrsti obratov je od tega števila 90 hotelov, 112 restavracij, kavaren in barov, S2 bifejev, 115 menz in 2238 gostiln. Vsi skupaj so postregli lani 262.003 domačim in skoraj 27.099 tujim gostom — turistom. Letos pričakujemo velik porast predvsem tujih gostov, prometa pa bo vse leto za okrog 5 milijard dinarjev.
AT epotre'iue nevšečnosti
Nekje na Dolenjskem. Tujca na poti iz Zagreba v Ljubljano prisili slabo vreme, da potrka proti polnoči na vrata neke gostilne. Odpro mu in postrežejo ga s čajem z rumom. Nekaj dni pozneje mora plačati lastnik gostilne zaradi kršitve policijske ure 3099 din kazni. »S čajem bi mu bili imeli postrečie, odgovarjajo na njegovo dokazovanje, da je kazen neutemeljena, »z rumom pa nikakor ne«.
Neko gostinsko podjetje, prav ako na Dolenjskem, se je z nennt kmetom dogovorilo za odkup rta po 70 dir (brez 25 din tro-■ zrine). Vendar do kupčije ni : rišio. ker to podjetje na dogo-orjeni dan ni imelo gotovine.
' ino je nato kupilo podjetje za romet z vinom na veliko, ki mu , otovine ni manjkalo, in ga pronio prej omenjenemu podjetju oti plačilu z virmanom po 150 dinarjev.
Tujec pride — to se je doga-nlo lani zelo pogosto — k nam času — z lastnim avtom tudi ; onoči, — ko so poslovalnice Narodne banke in Putnika zaprte, žepu nima niti dinarja našega enarja; ima samo dolarje, arke ali funte. Zaradi predpisu ki ne dovoljujejo nikomur gostinstva vzeti tujo valuto, e more ne jesti, ne spati pri ras, dokler ne zamenja denarja ri Putniku ali NB. Ce pozna rase razmere in ve za sprostitev rega gospodarstva iz uničujc-n klešč birokracije, si seveda rez potrebe misli svoje po teo-ii, ki je eno, in praksi, ki je drugo.
Dalje. Tebi in meni in še komu, i delamo morda v gostinstvu, a zgodi, da ti teče voda v jedii-ici na glavo, ker imaš denar za popravilo, a ga ne smeš uporabljati: že davno plačana amortizacija je namreč blokirana; blokirana zato, ker še nisi predložil Hance; te nisi predložil, ker ti sti, ki je zahteval blokado tvoga denarja v banki, še ni dal avodi! za sestavo bilance. Zasran krog, v katerem se nekim odem očitno nič ne mudi, medni ko se drugim podira strop nad glavo.
Slatino Radence so obiskovali Srbi prav radi že pred vojno. Beograd je sicer daleč, vendar je takrat še šlo. Toda danes je vožnja od Zagreba do Radenc, samo malo krajša od vožnje na progi Beograd—Zagreb. Razen tega moraš trikrat prestopiti, seveda z vso prtljago, ki jo jemljejo ljudje prav v zdravilišča kar precej: v Pragerskem, Ormožu in Ljutomeru. Ali je ob takem stanju mogoče zahtevati od človeka, da bi se odločil za pot v Radence?
Haxen zunanjih težav je treba videti tudi lastne napake
Teh nekaj sličic ponazoruje nekatere težave, ki so bile med drugim predmet razprav naših gostincev na I. redni letni skupščini v torek. Dokazujejo nam, da zavisita gostinstvo in turizem, oziroma uspeh teh dejavnosti v mnogočem od navideznih drob-njarij in da sta gostinstvo ter turizem pomembni gospodarski panogi, ki nista izolirani, temveč v tesni zvezi z vso našo prometno, valutno, bančno, trgovinsko, zakonodajno in še razno drugo dejavnostjo. Res je, vsa vprašanja, ki so jih obravnavali gostinci, se sicer rešujejo, delno prav v zvezi z odpravo še zadnjih ostankov birokracije v našem go-
spodarstvu ln pripravami na prehod našega gospodarstva s koledarskega na ekonomsko leto. Tako konkretno že rešujejo vprašanja amortizacije, prodaje morebitnih odvečnih in nakupa drugih res potrebnih osnovnih sredstev, kreditov, gotovine, železniškega voznega reda itd. itd. Vendar moramo dati prav gostincem, če so nestrpni in živijo v občutku, da so še nekje birokratske zavire, ki ne dovoljujejo učinkovitega, hitrega reševanja zanje življenjsko pomembnih zadev.
Ob tej kritiki samo zunanjih ovir za dobro poslovanje gostinstva in razvoj turizma pa ne smemo pozabiti tudi mnogih slabih strani, za odpravo katerih ne rabimo ne denarja, ne materiala, temveč le dobre volje in prizadevnih ljudi. Sicer so delegati skupščine sami ugotovili, da so posebno naše podeželske gostilne žalosten spomenik naše zaostalosti in da bi prav gostinstvo moralo bili ogledalo naše kulture. Vendar so v razpravi predvsem gostje opozarjali delegate na notranje hibe, ki nam ne dajo pravice, da bi se trkali na prsa in ponašali s kulturno stopnjo našega gostinstva. Nekateri trdijo celo, da še predvojne ravni nismo dosegli. Kakor je naša država danes med politično najbolj privlačnimi državami na svetu, tako pogrešamo prav v gostinstvu še vse premalo socialističnega duha. Zato lahko z veseljem ugotovimo, da se je v času kratkega, ko-
maj nekaj mesečnega obstoja
Gostinska zbornica LR Slovenije resno lotila vzgoje kadrov in da skrbi z gostinsko šolo, z izdajanjem glasila »Gostinstvo«, s prirejanjem tečajev, z izdajanjem skript za šole in s pripravljanjem ljudi na izpite za dosego kvalifikacije za odpravo te pomanjkljivosti. To ne stane dosti denarja, Je pa trenutno Izredno pomembno.
Ne da bi s tem hoteli koga opravičevati ali napadati, pa velja seveda tudi za gostinstvo, kar velja za druge panoge naše gospodarske dejavnosti: kaj nam koristijo še tako lepi hoteli, še tako čiste gostilne, še tako modemi gospodinjski stroji in še tako vzoren vozni red, če so ljudje slabi in nezavedni. Zato drži, da je treba usmeriti vse sile v vzgojo ljudi, da bo dalo gostinstvo ob danih razmerah vse to, kar je že sposobno dati. Nekdo je lepo povedal: Za devize, ki nam jih prinesejo tujci v deželo, nam ni treba izvažati ne lesa, ne živil, ne dragocenih rud; samo zraka in vode jim damo, pa nekaj malega živil, ki se nam res ne poznajo. Toda dati jim moramo vse to prijazno, vljudno, čisto in zavedno. Samo potem bodo hoteli priti še in še, čeprav jim trenutno res še ne moremo nuditi vsepovsod direktnih ekspresnih vlakov, betoniranih cest, žičnic in še mnogih drugih udobnosti, ki so jih morda vajeni in ki bi jih bili za isti denar verjetno lahko deležni drugje.	Ir
Ali gradbeno podjetje lahko zaračuna delo9 ki ga ni
opravilo?
S poglabljanjem demokratizacije vsega našega gospodarskega in političnega življenja so se ponekod zaradi premajhne budnosti delovnih kolektivov pojavila v podjetju stremljenja z nepravilnim in nezasluženim načinom doseči visoke dobičke. O mnogih takih ori-merih je že poročalo naše časopisje. Proti tem pojavom je treba borbo zaostriti. Ce bi tu popustili, bi se kupni fondi povečali in s tem ogrožali naš trg, v naša podjetja Pa bi se vrinila miselnost, ki bi s svojimi profitarskimi težnjami in nepoštenimi posegi spodkopavala socialistično moralo in visoko delovno zavest našega preprostega delovnega človeka.
Podjetje »Slovenija ceste« je tožilo republiško upravo za ceste za polno plačilo novembrske situacije za gradnjo betonske ceste Celje —Vransko v znesku okrog 52 milijonov dinarjev. Uprava za cesre je namreč plačala samo okrog 21 miliji-nov zaradi previsokih cen in zaradi zaračunanega a ne vgrajenega materiala.
Podjetje »Slovenija ceste« se je s pogodbo obvezalo, da dokonča dela na omenjenem 6 km dolgem odseku do konca leta
1952.	Podjetje ni ob pričetku dela preielo načrtov, temveč je projektivni biro postopoma dajal na samem mestu gradbišča posamezne dele načrtov in navodila, tako. da je bil kompleten projekt brez predračuna — predračun z analizami je bil podjetju na razpolago pri projektantu — predan izvajalcu do konca julija. Dela so se začela v začetku maja 1952 in ob zaključku leta niso bila končana.
Nova pridobitev 2fÄkeoa
gospodarstva
Ob križišču Tržaške ceste ln
Hajdrihove ulice, nedaleč od Tobačne tovarne stoji Ljubljančanom že dobro znana, veličastna stavba Instituta za elek-triško gospodarstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Čeprav 80 m dolga, trinadstropna stavba še ni povsem dograjena, je v pritličju že nekaj mesecev dokaj živahno. V lepih, zračnih prostorih si Inštitut urejuje svoje prve laboratorije, kjer bodo znanstveniki izvrševali razne meritve v zvezi s problemi našega elektriškega gospodarstva in ustreznim raziskovalnim delom.
Važen problem našega elektriškega gospodarstva je nadzorstvo nad mineralnimi olji v transformatorjih, turbinah in drugih električnih napravah. Zanesljivo obratovanje teh naprav je v veliki meri odvisno od kakovosti in redne kontrole olja, tako v pogledu njegovih električnih kakor tudi kemijskih in fizikalnih lastnosti. Zaradi pomanjkljive ali površne kontrole olj v elektroobratih lahko nastanejo velike okvare v pogonskih napravah, s čimer je težko prizadeta ne samo naša
industrija, marveč tudi široki
krog ostalih potrošnikov električne energije. Tega se je Inštitut za elektriško gospodarstvo dobro zavedal. Zato je v sporazumu z vodstvom elektrifika-operative ustanovil po-kemijski laboratorij za
cijske
seben
naših novih varnostnih predpisov za elektriške obrate. V perspektivi so pa predvidena obsežna raziskovalna dela na področju mineralnih olj, seveda
rabljajo v elektrarnah in v napravah naše industrije. Pretežni del nabavnih stroškov za ta olja vsako leto težko obremenjuje naš uvoz in čut za var-

ä§III§I!§!§
Občinski ljudski odbor v Kobaridu bi moral uvesti obvezno škropljenje
sadnega drevja
Xaj’oolj zanemarjena panoga •- j -kega gospodarstva na Toi-::nskem je sadjarstvo. Le malo - lakih kmetov, ki sa-dje nogu-]o. Zato je pridelek sadja vsako to manjši. Nerodovitnih jablan ta jo okoli 20 » hrušk im češpelj . ad 30# », orehov pa nad 35 od-> o .kov. Ce bi kmetje sadma drc-*sa škropili, gnojili, jih obrezo-aii in pomlajevali. postrgali z ; mah in lišaj, ter skrbeli za • iht sadni izbor, bi lahko vsako Vs“n pobrali v svojih sadovnjakih obilo plodu. Tega pa se ne zavedajo dovolj razen tega pa je pri tem tudi precej malomarnosti.
.........................
V zadnjem času se je okoli Kobarida pojavil ameriški kapar. Da bi se drevesa ne okužila še v drugih krajih, bi bilo treba takoj uvesti obvezno škropljenje,
O teh vprašanjih je okrajni gospodarski svet že razpravljal in sklepal, tako da lahko računamo, da se bo skrb za sadjarstvio na Tolminskem izboljšala. Za pridelovanje sadja ima predvsem ugodne pogoje šentviška planota in okolica Cerkna. V dolini Soče pa zaradi megle sadjarstvo nima posebno dobrih pogojev. Na južni strani Livškega sedla bi odlično uspevala jablana »sevka«. katere sad se ohrani svež in okusen skoraj do novega pridelka, -<še-
Kemijski laboratorij Inštituta za elektriško gospodarstvo v Ljubljani, opremljen za raziskave vseh
iSoEZisis naiečafa
Glavni odbor Prešernove družbe razpisuje
B3€sieč«af
za knjige, ki jih bo izdal v letu 1953 in 1954 za
1.	povest,
2.	poljudnoznanstveno delo,
3.	mladinsko povest, potopis i. p. (primemo za mladino v starosti od 10 do 14 let).
Snov za povest in mladinsko povest oziroma potopis ali podobno naj bo zajeta iz katerega koli obdobja.
Poljudnoznanstveno delo je po osnovi lahko s katerega koli področja znanosti.
Obseg povesti naj bo 8 do 10 tiskovnih pol, obseg mladinske knjige 6 do 7 tiskovnih pol, obseg poljudnoznanstvenega dela pa 7 do 9 tiskovnih pol.
Prednost bodo imela dela, ki'bodo po svoji snovi in izrazu zanimiva tako za mestne kot podeželske čitatelje.
NAGRADE
Za vsako izmed razpisanih del sta predvideni za vsak termin po dve nagradi v znesku 50.000 din in
30.000 din.
Nagrajena dela bodo poleg tega tudi običajno
honorirana, če jih bo Družba tiskala.
Družba si pridržuje pravico odkupa In tiska katerega koli predloženega dela.
Avtorji naj predlože svoja dela, ki naj bi izšla letos v decembru, najkasneje do 30. aprila 1953; za dela, ki bodo izšla prihodnje leto, pa najkasneje do 1. oktobra 1953. Rokopis naj vlože v posebno kuverto s šifro, v drugi zapečateni kuverti z isto šifro pa naj bo avtorjev naslov.
Rokopise pošiljajte na naslov. Prešernova družba, Ljubljana, Erjavčeva c. 12. Tam dobe interesenti tudi
podrobnejša pojasnila.
GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE
• •»••••»t»

vrst izolirnih in mazilnih olj
raziskovanje izolirnih ln turbinskih olj. V ta namen je bilo ustrezno urejenih več prostorov v pritličju institutske stavbe, kjer so bile konec preteklega tedna dovršena zadnja instalacijska in kleparska dela. Ker so v zadnjem času prispele tudi vse potrebne specialne aparature iz tujine, se je v ponedeljek 2. t. ro. začelo redno laboratorijsko delo.
Kemijski laboratorij Inštituta za elektriško gospodarstvo v Ljubljani je opremljen z najmodernejšimi aparati za analiziranje in raziskovanje vseh vrst mineralnih olj. V njem bodo izvrševali vse redne kemijske analize za elektroobrate v okviru ustrezne servisne službe ter posebna raziskovanja glede izpopolnitve merilnih načinov in ponovnega usposabljanja, tako imenovane regeneracije že izrabljenih olj. Med prve naloge sodelavcev tega kemijskega laboratorija spada pripravljalno delo glede navodil za ravnanje z olji elektroobratih in predlog domačih predpisov kot del
Na azijskem tržišču ima Velika Britanija v zadnjem času precejšnje težave spričo japonske in nemške konkurence. Od
januarja do avgusta lanskega leta je Vel. Britanija izvozila v jugovzhodne azijske države za skoraj 700 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Japonska je izvozila za 164 milijonov dolarjev, Zahodna Nemčija pa za 118 milijonov dolarjev. Največ tekstilnih izdelkov je izvozila Japonska. Največ strojev in kemičnih izdelkov sta izvozili Vel. Britanija in Nemčija. V Indoneziji, na Filipinih in v Indokini uvažajo predvsem japonske izdelke, v Burmi, na Cevlonu, v Indiji, Malaji in na Borneu pa uvažajo predvsem angleške izdelke. Vendar se je v Indiji dobro uveljavila tudi Zahodna Nemčija ki je prodala v prvih osmih mesecih lanskega leta za 36 milijonov dolarjev svojih izdelkov.
ki jih uporabljajo v elektriškib obratih,
poglavi*'-’-' za posebne probleme elektriškega gospodarstva.
Z otvoritvijo kemijskega labor.'orija v Inštitutu za elektriško gospodarstvo smo zopet napravili velik korak naprej v smeri povečanja obratne varnosti naših električnih naprav. Ne sirv-m prezreti, da je danes samo v transformatorjih in drugih visokonapeto?*-”' napravah v republiki Sloveniji v obratu čez 1000 ton raznih izolirnih olj, ki predstavljajo vrednost okoli pol milijarde dinarjev. Znatno večja je pa vrednost mazilnih in drugih mineralnih olj, ki jih upo-
stvo našega narodnega imetja nam nalaga, da vestno nadzorujemo njihovo kakovost. Od stanja izolirnih in mazilnih olj je v veliki meri odvisna pogonska pripravljenost naših elek-trifikacijskih naprav ter s tem tudi nemoteno delo naše industrije, obrti in ostalih konzu-mentov električnega toka v mestu in na vasi. V tem pogledu izvršuje novi kemijski laboratorij izredno važno nol'-’o ter se bo lahko kmalu oddolžil za materialne žrtve, ki so bile potrebne ob nabavi dragocene opreme.	Inž. Höfler.
Dlvfega zajca ne bi smeli več ščititi
Pretekli teden je sklicala Okrajna zadružna zveza Ljubljana-oko-lica v Domžalah konferenco, na katero so prišli vodje sadjarskih odsekov pri kmetijskih zadrugah in ostali sadjarji s področja bivšega okraja Kamnik. Konferenca je bila dobro obiskana in je bilo navzočih nad sto sadjarjev, ki so živo razpravljali o vseh sadjarskih vprašanjih ln o delu sadjarskih odsekov.
Ugotovili so da so nekatere zadruge in občinski ljudski odbori premalo skrbeli za zatiranje ameriškega kaparja. Dobro so opravile vsa zimska sadjarska dela (čiščenje, škropljenje, označevanje dreves itd.) kmetijske zadruge v Domžalah, Nevljah pri Kamniku in v Dobu pri Domžalah. V teh krajih so zadružniki med drugim tudi sklenili, da bodo kupili nad 3000 raznih sadnih drevesc, s katerimi bodo obnovili sadovnjake in zasadili nove plantažne nasade.
Ker je zajec poleg kaparja caj-večji sadjarski škodljivec so sadjarji zahtevali, da ga naša zakonodaja izloči iz zakona, ki ščiti ostalo divjačino. To je treba storiti čimprej za naše znane sadjaT-ske kraje, kajti milijardna škoda, ki jo zajec dela našim sadovnja-
O proizvodnji umetnega riža v Indiji ja bilo prvič slišati lani jeseni, ko je minister za surovine Malaviya povedal, da bo umetni riž na trgu v približno osmih mesecih. Medtem so z umetnim rižem napravili številne praktične poskuse. Po zadnjih vesteh so potrošniki z ajim kar zadovoljni.
kom, nas nenehno vzpodbuja k temu, Ce so pa lovske družine proti tem zahtevam jim predlagajo .da v bodoče povrnejo vso škodo, ki jo bo napravil ta škodljivec v sadovnjakih. Le-ta znaša samo v domžalski občini v zadnjem letu okoli 500 tisoč din. Kdor v to dvomi, si lahko pride sam ogledat sadovnjake.
Sadjarski odsek pri Kmetijski zadrugi v Domžalah
Glavni vzrok za nedokončanje
betonskega vozišča je bila slaba storilnost dela pri fmišerju, ki je bila po podatkih podjetja povprečno 20 m’ na 8 ur, po proračunu pa ie predvideno vsaj 36 m' na 8 ur. Pripominjam, da so bile storilnosti na dosedaj zgrajenih betonskih cestiščih pri nas: Podvin—Lesce 56 m', Kranj —Naklo 44 m'. Vrhnika—Brezovica 53 m', na cesti skozi Domžale (betonirano v novembru in decembru) 44 m' in na avtocesti Beograd—Zagreb 50 m' na 8 ur.
Arbitražno sodišče ie rešilo spor v izredno kratkAn roku in zato tudi niso bila rešena vsa sporna vprašanja, nekatera pa celo kompromisno; nerešena so ostala celo mnoga vprašanja, ki so načelne važnosti ne samo za Upravo za ceste, ampak tudi za druge investitorje in podjetja.
Bistvo spora je bilo v mnogo višji ceni betonskega cestišča kot ie bilo predvideno v proračunu, kar je po mnenju investitorja izviralo iz slabe organizacije dela in nepravilne kalkulacije (po trditvi podjetja-pokalkulacije). dalje, zaradi previsoko zaračunanega cementa (namesto pogojenih 300 kg je bilo zaračunano 330 odnosno 350 kg na 1 m3 betona) in zaradi zaračunane a ne izdelane debeline betonske plošče.
Državna abrtitraža je bila mnenja, naj se vsa dela obračunajo v režiji, ker investitor ni uspel predložiti podjetju pred pričetkom gradnje kompletnega tehničnega elaborata, temveč le posamezne dele, v kolikor jih je podjetje rabilo za napredovanje del. Tu pa nastane vprašanje, ali je podjetje upravičeno graditi vso gradnjo zaradi zakasnelih projektov v režiji. če obstoja proračun, ki ga ie sestavil projektant po veljavnih normah in na podlagi opazovanj na gradbišču samem, oziroma ali ie pravilno, da nosi v tem primeru investitor vse stroške slabe organizacije gradbišča in gradnje, čeprav je možno, da podjetje napravi projekt organizacije gradbišča in dela pravočasno, na podlag; zadostnih. čeprav ne vseh podatkov, projektanta?
Izvedenec je osvojil mnenie arbitraže, da se obračunajo dela v režiji, in se s tem postavil na formalno stran predpisov, ne da bi kot strokovnjak raziskal možnost pravočasne izdelave načrta organizacije s stran; podjetja, zlasti še celo tedaj, ko podjetje na zahtevo arbitraže ni moglo prinesti verodostojnih dokazov o realnosti zaračunanih stroškov in porabljenega materiala. Zanimivo pri tem je to, da je podietie takoj podvomilo o svoji pokalkulaciii, brž ko je arbitraža postavila zahtevo po dokumentaciji, ker je že naslednji dan znižalo svoj zahtevek do investitorja za okrog 6.5 milijona s pojasnilom, da se ie pri pokalkulaciii zmotilo. Menim, da se v takih primerih ne bi smelo zaračunavati gradbenih uslug v režiji, ker so bile enotne cene podjetju znane že v avgustu in bi se moralo delo zaračunavati po normah in sposobnosti naprav, morebitni zastoji, če so nastali zaradi pomanjkanja tehnične dokumentacije pa bi se morali obračunati v posebni postavki. Pri :ej točki ie verjetno pomanjkanje časa napeljalo arbitražnega izvedenca, da se je posluževal namesto strokovmh utemeljitev, večkrat tudi domnev, ki‘pa niso postavljene na prav trdne noge. Mislim, da pri denarnem sporu »domneve« niso primerna osnova razsojanja, zlasti še. če temelje na dokazano netočni dokumentaciji. Tako n. pr. ie izvedenec po lastni pismeni izjavi na podlagi »bežnega pregleda mehanizacije« (iz sodne dvorane, oporni pisca) odločil glede potrošnje goriva, za katerega ni imel od podjevia na razpolago potrebnih podatkov, oziroma je dobil od šefa gradbišča šele na razpravi orientacijske, toda pomanjkljive podatke, da se cena za pogonska sredstva, ki jo je postavilo podjetje, zniža pri gorivu za približno 20“/> in s to domnevo prizna podietju okrog 750.000 din več kot je predvidel projektant v projektu. Prav tako ie izvedenec na podlagi nepo-
Rigolanje hitro napreduje
Podjetje za obnovo vinogradov in sadovnjakov pri Okrajni zadružni zve-zi v Mariboru je v delovnih in kmetijskih zadrugah zrigolalo letos že velike površine zemljišč. Podjetje je sodobno opremljeno ima € buldožerjev in druge potrebne stroje. Zaradi tega rigola hkrati v več zadrugah. V Svečini je zrigolalo letos že 11 ha zemljišč, v Cerknici 5 ha. v St. liju 4 ha, začelo pa je tudi v Pesnici, v Košakih in na Meljskem hribu. V Limbušu grade sedaj cesto, ki bo omogočila v novi sadni plantaži sodobno obdelovanje.
V Prekmurju že sejejo oves
Lahka peščena prekmurska zemlja je bila kaj kmalu primer-' na za brananje. 2e pred dnevi so kmetje sejali oves, kajti zgodnja setev da bogato žetev. Lepi sončni dnevi so pripomogli, da so se pojavili na njivah tudi tisti orači, ki oranja niso mogli opraviti v jeseni.	F. M.
Nad 250 ha travnikov in pašnikov so dobile kmetijske zadruge
V okraju Maribor-okolica so večje pašniške površine, ki jih je dosedaj koristila deloma Gozdna uprava za svojo živino, deloma pa jih je dajala v najem zasebnim kmetom. Te planinske pašniške in travniške površine so po večini prešle pod Gozdno upravo ob agrarni reformi, poprej pa so bile last veleposestnikov. Najemniki in vozniki Gozdne uprave pašnikov niso dovolj varovali in čistili, kar j.e vplivalo na njihov donos. Ze poprej, predvsem pa letos, je bilo veliko zanimanje za planinske pašnike tudi pri kmetijskih zadrugah, ki imajo največ možnosti za pravilno ureditev in primerno izkoriščanje teh površin.
Najboljši pogoji za razvoj planinskega pašništva so na področju pohorskih občin Lovrenc, Ribnica, Šmartno in Podvelka. Ka Pesku, .Vitanjski planini iq
pri lovrenških jezerih na meji mariborskega in celjskega oiya-ja bi lahko uredili 300 ha pašnikov. Osušiti bi bilo treba močvirnate planjave, kisla zemljišča pa posipati z apnencem; zadruge bi imele tamkaj prvovrstne pašnike. Vendar vztraja Gozdna uprava pri sklepu, da te površine najprej osuše, nakar bodo v tistih krajih zasadili gozd, ne glede na to, kaj bi bilo gospodarsko bolj donosno.
Dosedaj je odstopila Gozdna uprava v mariborski okolici nad 250 ha pašnikov in travnikov agrarnemu skladu in s tem tud: kmetijskim zadrugam. Te pašnike bodo zadruge že letos primerno očistile, zgradile bodo staje in po možnosti izboljšale z apnencem, nato pa jih bodo uporabljale za vzrejo mlade plemenske živine.
M.
polnih podatkov in domnev d os
ločil neko zaokroženo ceno za vrednost dela za betonsko vozišče, pri čemer je povišal predračunsko ceno za cca 1,300.000 din.
Kako nesolidno je bila zgrajena pokalkulacija podjetja je razvidno :udi iz cene železniškega prevoza porfirja iz Kranja do gradbišča, ki je bila ugotovljena na razpravi. Podjetje je zaračunalo za tono prevoza 1.380 din, medtem, ko je razvidno iz tovornih listov, da ie plačalo le 420 din za tono. Pri tej »malenkostni pomoti« (kot je na razpravi izjavila priča iz podjetja) bi podjetje »zaslužilo« okrog 3,5 milijone dinarjev!
Za betonsko vozišče so uporabljali cement C 500, ki pa po preiskavah podjetja in Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani ni imel vredno predpisanih lastnosti za C 500. Podietie je z namenom, da doseže zahtevano kvaliteto betona povečalo dozo cementa, pri tem pa zaračunalo kilogram slabšega cementa z isto ceno, kot cement predpisane kvalitete. Jasno je, da so se s tem povečali stroški za izdelavo betonskega vozišča in je nastal spor okoli tega. kdo mora v takem primeru nositi večje stroške. Po preprostem preudarku bi bilo soditi, da mora biti slabši material cenejši od kvalitetnejšega materiala, da bi torej morala večje stroške zaradi ugrajevanja nekvalitetnega cementa nositi bodisi Cementarna ali pa podietie, če ni pravočasno protestiralo pri Cementarni zaradi slabe kakovosti cementa.
Arbitražni svet je menil, da mora nositi večje stroške za povečanje doze cementa investitor zaradi tega. ker je podjetje obvezno dati predpisano trdnost betona, ki pa jo je po mnenju arbitraže moglo doseči le s povečano dozo cementa. Ce bo obveljalo stališče arbitraža glede cementa, potem v bodoče ne bo potrebno Cementarni paziti na kvaliteto cementa C 5G0, a podjetje bo lahko s povečano dozo cementa pokrilo marsi-ka.ko eventuelno napako pri izdelavi betona, kakor tudi v kakovosti primesi.
Pri tem naj omenim dobro voljo Cementarne Trbovlje, ki se je izkazala na razpravi, ko je direktor Cementarne povedal, da ie Cementarna popustila podjetju pri ceni, zaradi slabše kvalitete, pri 239 tonah cementa za okrog 330.000 din, ter bi se na zahtevo podjetja tako obravnavalo tudi ostale pošiljke, v kolikor bi se ugotovila slaba kvaliteta cementa.
V	projektu ie bila predviđena debelina betonskega vozišča 20 cm. Pri preizkusnih vrtanjih na prvih 1.500 metrov se je ugotovilo, da so pri 13 vrtinah le 4 valji dosegli predpisano debelino, ostali pa so bili tanjši do 3.5 cm.
Podjetje podpisuje v mesečnih situacijah klavzulo, da garantira za količino ugrajenega materiala. Zarađj tega investitor ni hotel plačati neugrajen beton zaradi manjše debeline plošč, zmanjšanje kvalitete vozišča pa je imel namen obravnavati kasneje. Vrednost betona, ki je bil zaračunan a ne ugrajen, je znašala nad 2 milijona dinarjev.
Arbitraža je razsodila, da zmanjšanje debeline ni vprašanje količine in kvalitete, ampak samo kvalitete in se naj zato ta stvar obravnava šele ob priliki kolavdacije.
Nastane vprašanje, ali je pravično dati podjetju, ki je zgradilo pretanke plošče in s tem daleko zmanjšalo kvaliteto betonskega vozišča, takorekoč ša nagrado v obliki začasnega plačila tudi za tisti beton, ki ga ni ugradilo? Ali je pravilno dajati podietju na ta način iz državne blagajne obratna sredstva?
Na podlagi navedenega je moralo podjetje »Slovenija ceste« med arbitražnim postopkom in po sklepu arbitražnega sveta znižati svojo • prvotno zahtevo v novembrski situaciji napram republiški upravi za ceste od okoli 52 milijonov na približno 31 milijonov dinarjev in plačati pravdne stroške v znesku
145.000	din.
Spor sam je v velik poduk podjetjem in zlasti investitorjem. Med samim procesom se je ugotovila velika važnost dobrih in jasnih pogodb, izredna važnost pravilnega vodenja gradbene knjige in dnevnika ter stalen nadzor investitorja na gradbišču s sposobnimi nadzornimi organi. Brez tega bo borba za znižanje cen gradbenih storitev in zboljšanje kvalitete malo uspešna!
V	preteklem letu so bili na večjih cestnih delih prvikrat po osvoboditvi postavljeni stalni nadzorni organi, ki jim sicer ša ni povsem uspelo pravilno organizirati nadzorstva, so pa kljub temu samo na treh večjih gradbiščih zmanjšali ceno za okrog 35 milijonov dinarjev. To je prihranek, ki se ne da niti od daleč primerjati s stroški, ki jih ima investitor z nadzorstvom! Ta prihranek ne izhaja iz želje investitorja, da bi prikrajšal delovni kolektiv na njegovem upravičenem zaslužku, kot je to hotelo prikazati v času spora vodstvo podjetja, ampak iz raznih »pomot« podjetja oziroma slabe organizacije.
Spor zaradi gradnje ceste na Vranskem seveda s tem še ni končan. Kvaliteta dela se namreč dosedaj še ni obravnavala, ker še niso znani vsi rezultati preiskav. Na žalost se pa lshso ze na pogled ugotovi, da kvaliteta betonskega vozišča ne dosega kvalitete dosedaj pri nas napravljenih betonskih cest. Prav gotovo bo to sprožilo nov spor, v kolikor ne bo vodstvo podjetja spremenilo svojega gledanja na kakovost dela na Vranskem, saj ie navedlo v svoji tožbi, »da lahko smelo izjavi, da je bila gradnja betonskega cestišča na sektorju Vransko dobro izvršena...« in da je doseglo uspeh, »kar ne bi z lahkoto izvršilo niti podjetje z dobro mehanizacijo in kvalitetnimi kadri ter izvežbano delovno silo«.
Na koncu bi bilo omeniti še to. da trmasto vztrajanje na visoki ceni in smelo zagovarjanje kvalitete opravičuje domnevo, da s tako miselnostjo vodstva, podjetje ne bo moglo uspevati: skrajno škodljivo pa bi bilo, če bi se taka miselnost prenesla na ves delovni kolektiv. Podjetje »Slovenila ceste« kot specializirano podjetje za grodnio cest in mostov bo imelo že v letošnjem zlasti pa v naslednjih letih velike naloge pri modernizaciji naše cestne mreže, zato je nujno, da vodstvo z delovnim kolektivom kritično pregleda vse. kar je pripeljalo do arbitražnega spora in da odstrani vzroke slabe kvalitete del in neupravičenega zaraču<* navasnja gradbenih storitev.
Ing. Majdič Joža j
Prispevek k razpravi o „kmetih“, ki niso kmetje, in njihovi
pravici do otroškega dodatka
V članku »Ali je nekaj sto m2 res kmečko posestvo«, v Slov. poročevalcu z dne 7. februarja, je pisec tov. Kosem ob primeru človeka — lastnika hiše, ki ima tudi nekaj več vrta — zapisal, da bi prizadeti vendarle imel pravico do doklade, če ne bi v pristojnem uradu k davku na dohodek od zemlje prišteli še davka od najemnine vsiljenih strank. Ker so te besede verjetno marsikoga zavedle v misel, da delajo pristojni uradi samovoljno in da so zato oni krivi, če se sedaj posameznim delavcem in uslužbencem odreka pravica do doklad, menim, da je prav, seznaniti se z dejstvom, d3 ravnajo uradi tako po uredbi in navodilih, ki so izšla v zveznem Uradnem listu št. 59 in 60 leta 1952 in ki pravijo glede tega v glavnem naslednje:
X. Ce ima upravičenec kmetijsko posestvo, se pravica do otroškega dodatka ugotavlja po višini dohodnine, ki jo je upravičenec plačal za leto 1951.
Kaj je kmetijsko posestvo, je določeno v navodilu za izdajanje davčnih potrdil (Ur. 1. št. 60/52), ki pravi, da se za kmetijsko posestvo šteje vsako zemljišče, ki je primerno za kmetijsko obdelovanje; zemljišča pod stavbam: in dvorišča do 500 m2 pa se ne štejejo za kmetijsko posestvo.
Pod besedami »primeren za kmetijsko obdelovanje« ni mišljena samo obdelovalna zemlja (t. j. njive, vrtovi, travniki, sadovnjaki in vinogradi, ker govori navodilo posebej o obdelovalnem delu kmetijskega posestva), marveč tudi še košenice, pašniki in gozdovi. Niso pa primerni za obdelovanje: dvorišča, močvirja, trstičja, ribniki in nerodna zemlja. Za dvorišča velja izjema, da se od kmetijskega posestva odšteje površina do 500 m2, v tem ko se zemljišča pod stavbami v celoti odštevajo. Ce bi torej kdo imel razen zemljišča pod stavbami še dvorišče nad 500 m2, se ta presežek sam zase ne bi mogel šteti za kmetijsko posestvo. Isto velja, če bi imel samo močvirje, trstičje, ribnike in nerodno zemljo (kamenje).
Koliko m2 najmanj naj znaša površina zemljišča, primernega za kmetijsko obdelovanje, v Navodilu n-, navedeno. Ce ima torej kdo vrt, ki je primeren za kmetijsko obdelovanje, se ta šteje za kmetijsko posestvo ne glede na velikost.
Po prejšnji uredbi, ki je veljala do 30. XI. 1952, se dohodki od vrtov v mestu niso upoštevali pri ugotavljanju pravice do otroškega dodatka. Toda nova uredba je to spremenila in se od 1. decembra 1952 tudi dohodki od vrtov v mestih in od vrtov, dobljenih v obdelavo na podlagi delovnega razmerja (pri učiteljih, cestarjih, železničarjih itd.), štejejo za dohodke od kmetijskega posestva.
Mnogi mislijo, da se pod besedo »kmetijsko obdelovanje« razume nekaj drugega ko obdelovanje vrta. ker se pri prvem uporabljata plug in vprežna živina, pri drugem pa le ročno delo z lopato in motiko. To pa ne drži, ker vemo. da kmetje njive v strminah morejo obdelovati le z lopato in motiko brez pluga in živine, kakor vrtnarji, da pa narobe tudi vrtnarji dajo vrtove preorati s plugom in vprežno živino.
II.	Pr: tis:ih upravičencih do otroškega dodatka, ki imajo razen kmetijskega posestva še druge davku zavezane dohodke, se po predpisih spremenjene uredbe pravica do otroškega dodatka ugotavlja tako, da se do-hodk: iz kmetijskega posestva in dohodki iz drugih virov seštejejo. Od tega števila se po davčni lestvici za kmetijska gospodarstva (Uradni list LRS št. 3 z dne 22. I. 1952) poišče višina davka, ki bi ga moral upravičenec plačati, če bi vsi ti dohodki izvirali iz kmetijstva.
N.	pr. če ima kdo od kmetijskega posestva davčno osnovo, določeno n3 10.000 din, od premoženja (hiše) pa prav tako na
10.000	din, se ti dve davčni osnovi seštejeta. Davek se poišče po davčni lestvici za kmetijsko gospodarstvo za leto 1951. Od 20.000 din znaša davek 1.140
din. To pomeni, da ima tisti upravičenec, v čigar družino spada (po uredbi) šest članov, pravico do polnega zneska otroškega dodatka (3.000 din), ker pride na posameznega družinskega člana manj ko 200 din davka. Ce bi štela družina le dva člana, bi prišlo na posameznika več ko 400 din davka (dohodnine), zaradi česar bi v tem primeru upravičenec sploh izgubil otroški dodatek.
Proti predpisom bi bilo, če bi se k davku od kmetijskega gospodarstva prišteli davki od dohodkov iz drugih virov. Razen tega bi nastal tudi drugačen, za upravičenca neugodnejši položaj, kar pokaže pravkar navedeni primer:
Ce je davčna osnova od kmetijskega posestva določena na
10.000	din, znaša davek po lestvici za kmetijska gospodarstva 540 din: za hišo pa znaša pri isti davčni osnovi davek 920 din (po davčni lestvici od premoženja). Seštevek teh dveh davkov znaša 920 4- 540 = 1.460 din. Toda v tem primeru (1.460 din davka) je treba že osem (po uredbi v družino spadajočih) članov, da bi upravičenec mogel dobivati ves dodatek v znesku
3.000	din: če pa v družini niso vsaj trije člani, bi upravičenec otroški dodatek sploh izgubil.
Nepravilno je tudi. če poiščejo okrajne (mestne) uprave za dohodke davek od seštevka teh dohodkov po IV. lestvici (od premoženja), ki je znatno višja, od I. lestvice (za kmetijska gospodarstva); posledica takega napačnega ravnanja je, da se neopravičeno odreka pravica do otroškega dodatka takim, ki bi sicer po I. lestvici otroški dodatek dobili.
Tako pravijo navodila in pristojni uradi seveda ne morejo drugače, kakor da se jih vestno držijo. Vendar nam dokazujejo ta navodila še bolj, kakor članek tov. Kosma, da ni postopek niti pravičen, niti utemeljen. Spričo njihovega izvajanja pridemo namreč do tega, da zadene kazen (ukinitev doklad ali njihovo plačevanje v zmanjšanem znesku) prav tistega državljana — delavca oziroma uslužbenca, ki si je z varčnostjo toliko prihranil, da državi ni treba skrbeti za njegovo stanovanje in da zmanjšuje s pridelovanjem nekaj povrtnine v lastnem vrtu povpraševanje na živilskem trgu. Prištevanje dohodka od premoženja (hiše) k dohodkom z vrta in obdavčevanje teh skupnih dohodkov po kmetijski (nižji) lestvici, da bi ugotovili, ali ima prizadeti delavec, oziroma uslužbenec pravico do doklade, ali je nima, pa ne pomeni nič več in nič manj, kakor da ga na silo naredimo za kmeta; da zadene tako uredba človeka, ki je bil vse svoje življenje res uslužbenec oz. delavec in ki nima s kmetijstvom dejansko nič skupnega.
Vse to je še huje, če primerjamo takega delavca ali uslužbenca z drugim, ki ima samo hišo (brez vrta) ali druge dohodke iz nekmečkega premoženja ali iz obdavčenih dohodkov zakonskega druga, ki opravlja nek poklic ali podobno. Pri tem drugem je namreč cenzus dohodek (ne davek) in ta je določen precej visoko, če naj vpliva na zmanjšanje zneska otroške doklade, oziroma na to, da se mu odreče pravica do doklade (1000 din, 1500, oziroma 2000 din na člana družine in mesec; pri davku od zemlje pa odloča, kakor vemo, 200 din, 300 din oziroma 400 din davka na člana družine in leto). — Tako se lahko praktično zgodi, da ima delavec ali nameščence — lastnik hiše, ki ima tri otroke, iz naslova najemnine tudi do 5000 din dohodkov, ne da bi moral biti v strahu za redne doklade; ali če opravlja njegov zakonski drug dejavnost.
R A Z N A S A L K O (ca) za dostavljanje »Slovenskega poročevalca« naročnikom v Stražišču, sprejme podružnica »Slov. poročevalca« Kranj.
ki se obdavčuje, dosežejo lahko dohodki iz te dejavnosti tudi do
10.000	din na mesec (petkrat 2000: trije otroci, mož in žena), pa prejme za vsakega otroka še vedno po 1000 din doklade. Ali je res mogoče govoriti o neki družbeno razredni razliki med prvim delavcem — lastnikom hiše z vrtom ter drugim delavcem — lastnikom hiše brez vrta ali človekom, čigar zakonski drug ima dohodke? Ali je res logično, da uredba v sedanji obliki prvega delavca zadene, ker ima (večinoma manjše) dohodke iz enega vira, medtem ko drugega, k; je družbeno razredno vzeto prav tako delavec, ne zadene, ker ima ta dohodke iz drugega vira? Takemu gledanju nasprotuje celo prvi člen spremenjene uredbe, katerega prvi odstavek pravi, da »sta pravica do stalnega otroškega dodatka in njegova višina odvisna od premoženjskega stanja koristnika«. V zgoraj navedenih — in mnogih, zelo mnogih drugih — primerih je tako, da je premoženjsko stanje delavca — lastnika hiše z vrtom, računano po uradno ugotovljenem dohodku, slabše od premoženskega stanja drugega, ki ima samo hišo ali čigar žena uresničuje dohodke. Zato bi bilo v takih primerih po mojem mnenju pravilno in pravično, prišteti dohodke od vrta k dohodkom od hiše in uporabiti na seštevek teh dohodkov cenzus, ki velja v drugem primeru (za dohodke iz premoženja). S tem bi vsem takim deiavcem in nameščencem samo priznali njihov družbeno razredni status delavca oziroma nameščenca in ne bi se moglo zgoditi, da bi ga prikrajšali za delavske pravice, med katere spada tudi pravica do otroških doklad.	F. M.
Naši ribiški strokovnjaki pomagajo ribičem v Turčiji, Izraelu in Siriji
Jugoslovanski strokovnjaki za ribištvo bodo letos nudili ribičem v Turčiji, Izraelu in Siriji tehnično pomoč. Ta pomoč bo v tem, da bodo poslali ribiške instruktorske ekipe v ribolov na podTočja teh držav. Ekipe naših ribiških strokovnjakov bodo opremljene z modernim ribiškim priborom in ladjami, ki ribarijo na sodoben način.
Te dni se bo odpeljal iz Splita v Turčijo eden izmed naših ribiških strokovnjakov iz Instituta za oceanografijo in ribištvo. Proučil naj bi možnosti za pošiljanje naših ribiških ladij v turške vode. V kratkem bo prispel v Split neki izraelski strokovnjak, ki se bo z našim ribiškim podjetjem »Jadran« pogodil za dve ribiški ladji, ki bosta poslani v izraelsko ribolovno področje.
Jugoslovanski institut za oceanografijo in ribištvo bo poslal verjetno sredi tega meseca v sirske vode kompletno opremljeno ribiško ladjo »Napredak«. Ta ekipa naših strokovnjakov bo odšla v Sirijo kot tehnična pomoč, ki jo nudi Siriji organizacija FAO.
Ekipe naših ribiških strokovnjakov bodo ostale v inozemskih vodah okrog 6 mesecev in bodo v tem času pokazale ribičem v teh državah poleg teoretičnega pouka tudi način ribolova, kot ga uporabljajo na Jadranu.
Za poplavljence na Nizozemskem
V okolici Slov. Kocijic so začele zbirati prispevke za poplavljonce na Nizozemskem sindikalne organizacije v podjetjih pa tudi že nekateri vaški odbori. Delavski svet tovarne usnja je sklenil, da bo nakazal iz razpoložljivih sredstev 100.0G0 din. sindikalna podružnica pa zbira prispevke med svojimi člani. Delavci so na svojih sestankih po oddelkih sklenili, da bo vsakdo dal najmanj po 100 dinarjev, nekateri pa tudi po 200 din. Člani sindikata obrtnih delavcev so zbrali nad 5000 din. od tega osebje do-ma onemoglih 1850 dinarjev. Mnogo so prispevale tudi trgovine in druga podjetja. V tovarni kovanega orodja v sosednjih brečah so doslej zbrali 83.000 dinarjev, v tamkajšnji kmetijski zadrugi pa so vsi člani sindikalne podružnice sklenili, da bodo darovali zaslužek enega dneva. -L.
mm
Črnomelj se pripravlja na proslavo 10. obletnice
zasedanja SN0S
Črnomelj je postal posebno znan za časa NOB. V tem mestu je bilo med vojno središče našega osvobodilnega boja, ter so se zapovrstjo odigravali zgodovinsko pomembni dogodki v vojaškem in političnem življenju. Posebno tesno in zgodovinsko je ta kraj povezan z izgradnjo naše ljudske oblasti. Tudi po osvoboditvi je Črnomelj dosegel pre-
darle še vedno tu zelo vidne posledice vojne in črnomeljsko prebivalstvo resno skrbi, ali bo lahko dostojno proslavilo veliko obletnico in sprejelo goste, posebno še, ker je cela vrsta poslopij v zelo slabem stanju. Tu prihaja posebno do izraza še v vojni popolnoma razrušena železniška postaja. To postajo bi bilo treba nujno zgraditi, ker
Kakor drugod so tud; v Kopaš k| Slatin) spoznal; važnost in potrebo organizacije Protiletalske zaščite. Na pobudo predsednika občinskega ljudskega odbora Martina Tovornika so osnovali odbor PLZ, ki se je z vso vnemo lotil zbiranja članov ter priredil po vrsti sanitetni, tehnični, kemični in te.erinarsk; tečaj, v teh tečajin, kj se jih je udeležilo 210 članov in članic, so predavali zdravstveni in tehnični strokovnjaki- obisk na tečajih jo til povsem zadovoljiv ter je bilo zanimanje za predavanja zelo veliko. To so pokazaji tudi uspeli izpiti. Enkrat ali dvakrat na mesec imalo praktične vaje, ki kažejo, da tečajniki predavamo snov tudi praktično obvladajo. (Slika nam kaže člane PLZ v Rogaški Slatini s svojimi predavatelji).
Taka Je železniška postaja v Črnomlju
cejšen gospodarski napredek, z rastjo industrije pa se je znatno dvignilo tudi število prebivalstva.
Letos se pripravlja Bela krajina za veličastno proslavo 10. obletnice I. zasedanja SNOS, ki bo 19. februarja 1954 v Črnomlju. Ta dan je velikega zgodovinskega pomena za slovenski narod in pomemben mejnik v razvoju naše ljudske revolucije.
Bela krajina bo tudi ob tej priliki gostoljubno sprejela številne goste, posebno še vse aktiviste in borce, kakor je bilo to tudi 19. februarja 1944
Za pripravljanje proslave tega dne je bil postavljen v Črnomlju poseben odbor v okviru organizacije Zveze borcev, ki bo vodil vse priprave za proslavo.
Ob tej priložnosti bo izdana tudi obširna publikacija, v kateri bo prikazano to najveličastnejše obdobje Bele krajine.
Čeprav je dosegel Črnomelj po vojn; določen razvoj, so ven-
predstavlja današnje stanje veliko prometno oviro obenem pa zelo kvari že tako zapuščeno lice Črnomlja.
Nadaljnja skrb Črnomlja je, kako dokončno dograditi in preurediti bivši dom ljudske prosvete, v katerem je bilo prvo zasedanje SNOS. To naj zlasti upoštevajo odgovorni organi, ki so dela začeli ter naj jih tudi pravočasno končajo. Velike skrbi ima v tem letu občinski ljudski odbor, ki naj vloži vse sile, posebno pri urejanju komunalnih naprav, kajti Črnomlju še veliko manjka, da bi dobil vsaj kolikor toliko primerno lice mesta. Odstraniti bo zlasti treba razne podrtije, kozolce in nekatere delavnice, saj je nemogoče trpeti nasproti lepega kulturnega doma zapuščeno kovačnico in podobno. Mesto bo treba sploh urediti, da bo ustrezalo vsaj osnovnim kulturnim in higienskim potrebam prebivalstva Nujno bi bilo uredit! tudi odprto kopališče in posvetiti več skrbi zelenim nasadom.
Tako se letos obeta Črnomlju velika gradbena delavnost po-sebno še, ker bodo gradili dijaški internat, velik spomenik padlim borcem, fizkulturno igrišče in nekaj stanovanjskih hiš in industrijskih objektov. Vse to bo znatno dvignilo mesto Črnomelj in brez dvema razveselilo tamošnje prebivalstvo, kakor tudi vse, ki v Črnomelj prihajajo.
Vitkovič Janez
V Murski Soboti bodo uvedli krajevni samoprispevek za ceste
Svet za komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti je izdal predlog, da bi se v Murski Soboti uvedei krajevni samoprispevek za vzdržc-vanje cest. Osnova za določitev višine prispevka bo pri posestnikih višina davka oziroma dohodnine, pri delavcih in nameščencih pa višina mesečne plače. Višina prispevkov bi se gibala od 150 do 1500 din na leto. Kmetje bodo lahko namesto plačila v denarju izpolnili svojo obveznost z navažanjem gramoza. O predlogu bodo v teh dneh razpravljali zbori volivcev v Murski Soboti,
Ribogojnica v Kobaridu mora postati izvor cenjene soške postrvi
Metliki je potrebna industrija
Pretekli tedn so se v Metliki na zboru volivcev zbrali številni meščani, da skupaj z občinskimi odborniki pretresajo mnoga vprašanja in naloge, ki stoje v tem in prihodnjih letih pred njimi. Medtem ko so prva povojna leta marsikaj zamudili, so se lani le zganili iz mrtvila, o čemer pričajo razna javna dela, kot dograditev nove kino dvorane, regulacija grajskega vrta, popravila v Fizkulturnem domu, obnova bivšega Zdravstvenega doma in podobno. Letos bodo morali z začetim delom nadaljevati, misliti pa je treba predvsem n.a regulacijski načrt mesta, ki ga bo treba izdelati v bližnji prihodnosti.
V ta namen je bila pred tedni pri občini že sestavljena komisija za pripravo regulacijskega načrta, ki naj bi projektantom povedala svoja mnenja in želje prebivalstva. Prav zato je tudi bil sklican zbor volivcev, da bodo ti seznanjeni z delom komisije in da bodo tudi sami povedali svoje predloge.
Za zdrav razvoj Metlike, ki se bo predvidoma širila iz centra proti kolodvoru, je brez dvoma potrebna industrija, pa naj bo to pletilna, ki je mestu že zagotovljena, ali industrija za predelavo mesa, ki bi tu vsekakor imela dobre pogoje, ali pa katera koli druga. Tik pod postajo so verjetno tudi večja ležišča bele ilovice in bi bila s tem dana nova možnost za razmah keramike. Ilovica je bila
že pred vojno pregledana in so bili rezultati prav zadovoljivi. Treba pa bo narediti ponovno podrobno analizo in pregledati ves teden, da bi bilo tako podjetju zagotovljeno dovolj surovin.
Vse gornje predloge so volivci z zadovoljstvom sprejeli, prav tako tudi novico, da bodo še ta mesec nadaljevali z regulacijo grajskega vrta in z dokončno dograditvijo stavbe ob Fizkui-turnem domu, ki je bila v surovem stanju zgrajena že pred vojno. V tej stavbi, ki je določena za dijaški internat, bodo učenci našli svetel, zračen dom, umaknjen od hrupa in prahu. Poleg tega doma na Pungertu pa naj bi stala nova gimnazija, na katere zidavo bo seveda tudi treba kmalu misliti.
V bližnji prihodnosti je predvidena tudi graditev novega zdravstvenega doma, ki naj bi stal na Komendskem hribu, in Pa hotela za prehodne goste in letoviščarje. Prej pa bo seveda treba urediti še vrsto manjših del, tako izpeljati kanalizacijo, podaljšati vodovodno mrežo, urediti nasade in sprehajalne poti, zlasti tiste tla Kolpo. Treba bo urediti novo sejmišče, določiti
prostor za odlaganje smeti, uvesti redno čiščenje ulic in trgov ter zgraditi vsaj eno javno stranišče. Predviden je bil tudi prostor za novo pokopališče, medtem ko bodo starega, na katerem se je zidovje v preteklih letih na več krajih porušilo, pričeli popravljati že letos. Popravljeno bo tudi perišče na Obrhu in obe poti, ki peljata do njega. Da bodo ljudje izpolnjevali vse izdane odredbe, predvsem glede snage in čuvanja skupne lastnine, je mesto pred kratkim razpisalo službo občinskega redarja. Da se izboljša higiena in odpravi večni prah in blato pa je v načrtu tudi tlakovanje ceste skozi mesto in razširitev ter popravilo kratke obvozne ceste, ki pelje mimo sedanjega mestnega pokopališča. Tako bi se ves tranzitni promet usmeril mimo mesta.
Ves gornji načrt je precej obsežen, zato seveda ne bo mogel biti ves izvršen že letos ali drugo leto. Realiziran bo pač v mejah danih možnosti, vendar je za zdrav razvoj mesta nujno potrebna perspektiva in točen načrt, po katerem naj bi se odvijalo delo in življenje v prihodnjih letih.
Pred nedavnim je bilo v Tol. minu ustanovljeno novo ribiško društvo namesto dosedanje ribarske zadruge. Ob tej priliki so tolminski ribiči med drugim razpravljali tudi o ribogojnici v Kobaridu, od katere naše vode še nimajo tistih koristi, kakor bi bilo potrebno. So pa temu krive tudi številne objektivne težave, ki zavirajo delo ribogojnice. Za pravilno in uspešno vlaganje ribjega zaroda bi morala biti ribogojnica opremljena z vsemi potrebnimi pripravami, ki pa so za enkrat še zelo pomanjkljive ali pa jih sploh ni. Tako na primer nimajo steklenk za kisik, brez kisika pa se ribji zarod ne more prevažati na daljše razdalje. Druga stvar, ki bi bila ribogojnici nujno potrebna, je primerno prevozno sredstvo. Ce bi ribogojnica imela svoj poltovorni avto, bi bilo njeno delo olajšano bodisi pri prevozu potrebne hrane za ribe iz klavnice v Tolminu, kakor tudi pri prevažanju ribjega zaroda ob času vlaganja.
Bazeni ribogojnice so precej zanemarjeni, ker jih ni mogoče dovolj očistiti. Ribogojnica se nahaja v močvirnatem terenu in ob čiščenju ne odteče vsa umazana voda iz bazenov. Potrebna bi bila motorna črpalka, kakor so jo svoj čas imeli Italijani, a so jo seveda odnesli s seboj.
Letos se bo pričelo Kobariško blato, kjer se nahaja ribogojnica, izsuševati, za kar je že določen potrebni kredit. To pa bo neposredno koristilo tudi ribogojnici, ki bo imela potem čiste bazene in bo laže vzrejala ribji zarod, obenem pa bo lahko tudi gojila ribe za domači trg, kar bo posebno v turistični sezoni dobrodošlo vsem gostinskim podjetjem.
Vsekakor bo potrebno v bodoče bolj skrbeti za ribogojnico kakor doslej. Zato so tolminski ribiči na ustanovnem občnem zboru ribiškega društva tudi izrazili željo, da bi dali ribogojnico v upravljanje temu društvu. Število ribičev narašča za poribljavanje naših vod pa se ne skrbi dovolj. V preteklem letu je bilo vloženih v tolminske vode vsega skupaj samo 130 tisoč kosov ribjega zaroda, kar je z ozirom na dolžino rek res skromna številka. Naloga novoustanovljenega ribiškega društva bo vložiti v Sočo čim veš mladic znane in cenjene soške postrvi, ki postaja vedno bolj redka. Po drugi strani pa bo potrebno zatirati kline, ki jih je v naših vodah vedno več. Pri svojem delu pa se bo moralo društvo slej ko prej opirati na ribogojnico v Kobaridu, katere delo se mora izboljšati, njena naprave pa izpopolniti. -j.
V začetku junija bo v Murski Soboti velik kulturni festival
Konec aprila izide knjiga
Vladimir Dedijer: .Josip Broz Tito. Prispevki za biografijo1
Knjiga bo tiskana na brezlesnem beljenem papirju. Obsegala bo nad 700 strani in nad 60 izvirnih fotografij, tiskanih v bakrotisku. Vezana bo v polplatno in polusnje, s ščitnim ovitkom.
Za naročnike, ki jo naroče do 20. marca t l. in znesek vplačajo najkasneje do 20. aprila t. I., bo stala: vezana v polplatno din 480.—, v polusnje din 700.—.
Naročnike sprejemajo: UPRAVA CANKARJEVE ZALOŽBE V LJUBLJANI, poštni predal štev. 41 in vse knjigarne v Sloveniji ter naši poverjeniki po ustanovah in podjetjih.
CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA NEBOTIČNIK
Tekoči račun pri NB štev. 604-T-138. — Telefon štev. 22-022.
V Murski Soboti so izbrali 2'5 članski pripravljalni odbor in posamezne pododbore za gradnjo kulturnega doma v Soboti. Odbor ima nalogo pripraviti načrte za bodoči dom, urediti vse potrebno, da se bodo zamenjala odnosno razlastila zemljišča, ki so potrebna za gradnjo, skrbeti za gradivo, delovno silo itd. Na sestanku zastopnikov kulturno-umetniških društev, množičnih organizacij, predstavnikov podjetij in ustanov je bil sprejet sklep, da bo stal kulturni dom sredi Murske Sobote na Trgu zmage. Kulturni dom bo imel bržkone tri nadstropja, v njem pa bodo vsi potrebni prostori za prirejanje gledaliških iger in koncertov, prostori za vse sekcije SKUD »Stefan Kovač«, Glasbene šole in drugih kulturnih ustanov. Gradnja kulturnega doma bo stala okrog 50 milijonov diftarj^v. Sredstva zanj
bodo prispevala deloma podjetja, deloma pa se bodo dobila s prirejanjem raznih kulturnih in drugih prireditev. Kako veliko je zanimanje za gradnjo kulturnega središča v Prekmurju, kažejo oblljube frontovcev iz številnih prekmurskih vasi za pomoč pri gradnji tako z materialom kakor z delovno silo. Od 30. maja pa do 8. junija bo v Murski Soboti tudi velik kulturni festival, čigar čisti dobiček je namenjen za gradnjo kulturnega doma. Ob otvoritvi kulturnega festivala bodo tudi že položeni prvi temelji bodočega kulturnega doma.
VRKME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOR OLOSKE SLUŽBE SLOVENIJE Napoved za četrtek. — Pretežno oblačno vreme, vendar brez bistvenih padavin. — Temperatura brez spremembe.
9»
SIMONIJA“
TVORNICA ODJEĆE I RUBLJA, OSIJEK
sprejme
poslovod j e
za svoje prodajalne, katere namerava otvoriti v LJUBLJANI, MARIBORU, CELJU, KRANJU, TRBOV-PTUJU, NOVEM MESTU in
LJAH, JESENICAH, IDRIJI.
Interesenti naj se javijo pismeno upravi podjetja.


|m9m9m9h9h9m«.
Rudnik rjavega premoga Kočevje
obvešča vse industrijske obrate in ostale potrošnike rjavega premoga, da bo sprejemal za svoje proizvode:
KOSOVEC nad 60 mm.
sp. kal. vrednost, 3720, pepel 11%,
KOCKOVEC 30—60 mm,
sp. kaL vrednost, 3600, pepel 11%,
OREHOVEC 15—30 mm,
sp. kal. vrednost, 3530, pepel 12%,
GRAHOVEC 8—15 mm,
sp. kaL vrednost, 3470, pepel 13%,
ZDROB pod 10 mm,
sp. kal. vrednost, 3270, pepel 15%,
naročila in sklepal pogodbe za II. tromesečje 1953. na
sedežu podjetja v Kočevju ali pismeno do 31.
marca 1953.
Za naročila se priporoča
Rudnik rjavega premoga Kočevje, telefon 2-79


O delu, uspehih in svečanih proslavah
na V. gimnaziji v Ljubljani
V naši gimnaziji smo na čast kongresa osnovali na šoli marksistični krožek, ki živahno deluje. Šteje nad 200 članov. Večkrat tedensko imamo razna predavanja iz naše politične dejavnosti, o dogodkih doma in po svetu kakor tudi razpravljanja o razvoju socialističnih gibanj. Predavajo nam profesorji, povabimo pa tudi razne pisatelje, kot npr. Etbina Kristana. Predavanja so vedno zelo živahna, z veliko udeležbo in živahno debato.
Večina našega članstva je včlanjenega v mladinsko kulturno umetniško društvo »Kajuh«, ki ima več sekcij. Pevski zbor šteje nad 100 članov. Redno vadi in nastopa Tudi folklorna skupina je dosegla uspehe. Njeni člani so z rednimi vajami uspeli, da so prišli tudi v plesni ansambl Opere. Tudi dramska sekcija deluje živahno. Člani te sekcije sodelujejo tudi v mestnem gledališču. Imamo tudi literarni krožek, ki izdaja svoj list.
Zasedanje kongresa bomo mladinci na naši gimnaziji še posebno slavnostno proslavili na svečani akademiji. Na tej bomo tudi sprejeli nove člane v našo organizacijo. K sodelovanju na tej akademiji smo tudi povabili več mladinskih delovnih kolektivov. Poleg tega pa bo imel ob kongresu še vsak razred posebej svoje proslave.
y6o NOVIH ČLANOV
V	NOVOMEŠKEM OKRAJU
V	tekmovanju se je mladinska organizacija novomeškega okraja okrepila za 560 članov. Ponovno je zaživelo nekaj zapuščenih aktivov v suhokranjskih ..ribih, kot so Lopati, Ratje, Vi-sejci, Hinje, Dol_ Kamnice in
ele. Mnogo je mladinske organizacija storila v tekmovanju udi v kulturnoprosvetni dejavnosti, saj je zato med njo v vadnjem času vedno več zanimanja. V okraju je tudi 24 izo-raževalnih tečajev, ki se jih .deležuje 668 članov Ljudske mladine. V tekmovanju je mlačna novomeškega okraja uprizorila tudi 45 iger. Tudi za fiz-■-.ulturo je med njo veliko zanimanje, saj je glavna zasluga mladinske organizacije, da je v okraju ustanovljenih 8 društev »Partizana«.
Za kongres je mladina novomeškega okraja pripravila tudi lepa darila. Aktiv železničarjev je podaril kongresu velik brona-
sti železniški emblem, aktiv iz Jurke vasi leseno škatljo in zbirko raznih lepo izdelanih lesnih izdelkov, aktiv v Otočcu pa umetniško »liko grada Otočec.
Mladina Lesnoindustrijske šole v Solkanu si je priborila
V	TRAJNO LAST PREHODNO ZASTAVO
V	tekmovanju z vsemi šolami v Sloveniji je zmagala mladinska organizacija Lesno-industrij-ske šole v Solkanu in si tako priborila v trajno last prehodno zastavo CKLMS_ Tako so mladinci te šole lepo izpolnili svojo obljubo, da bodo do V. kongresa ponovno osvojili zastavo, ki so jo prvič prejeli že v decembru za svoje uspehe v velikem tekmovanju mladine na čast VI. kongresa ZKJ. Zastavo je izročil mladini Tine Remškar, sekretar CK LMS. Mladinci pa so na slavnosti ob sprejemu zastave obljubili, da jim bo ta zgodovinski dogodek vzpodbuda za še vztrajnejše delo.
Proslave mladine
trboveljskega
okraja
Mladina okraja Trbovlje je pripravila za V. kongres LMJ slovesne proslave, ki so bile včeraj v Zagorju, Hrastniku, Radečah, Loki, Dolu pri Hrastniku in Trbovljah. V vseh krajih trboveljskega okraja je razo-bešenih na stotine parol v pozdrav kongresu. Danes zvečer bodo odšli na kongres tudi iz okraja Trbovlje delegati: Rudi Bregar, kmečki sin iz Cebinove-ga, sedaj član CK LMJ, Edi Va-
stič, rudar iz Hrastnika In Lado Levec, sekretar okrajnega komiteja LMS. Delegate iz svojega okraja in iz vse Slovenije bo pozdravila na postajah mladina iz Radeč, Loke in Zidanega mosta.
MLADINSKE DRUŽINE IN KNJIŽNICA
V tekmovanju za kongres smo
ustanovili igralsko in strelsko družino, v kateri je vključena skoraj vsa mladina in obe aktivno delata, nam pišejo mladinci iz Krašnje v ljubljanskem okoliškem okraju. Mladinci iz sosednje vasi Lukovice pa nam sporočajo, da so sprejeli v organizacijo v zadnjem času 10 novih članov. Večina članov Ljudske mladine je vključena v kulturno prosvetno društvo. Mladinski aktiv si je tudi uredil mladinsko knjižnico, ki ima 200 knjig in je vsak petek odprta za čitatelje.
»MLADINSKE NOVICE« IZ »TITANA«
V KAMNIKU
V tekmovanju se je posebno razgibalo tudi športno življenje med mladino v naši tovarni. Zgradili smo športno igrišče, ustanovili dve ekipi za odbojko, namizni tenis in nogometno moštvo. Redno vadimo in med seboj tekmujemo. Ustanovili smo tudi folklorno skupino, ki je v tekmovanju že dvakrat nastopila. Prav tako smo ustanovili tudi dramsko sekcijo, ki je vprizo-rila že dve Nušičevi drami. Pozabili tudi nismo na prijetno razvedrilo, saj smo priredili kar dva izleta: enega v Bohinj, drugega na Bled. Zadnjega se je udeležilo nad 60 mladincev. Začeli smo izdajati tudi svoj list »Mladinske novice«, ki bo odslej redno izhajal vsak mesec.
Skromna, a zavedna in delavna
je mladina v Novokračinah
Mladino v Novokračinah ne poznamo le po uspehih, ki jih je dosegla v tekmovanju na čast V. kongresa LMJ, temveč jo poznamo že ves čas kot zavedno in delavno. V prvih letih smo jo našli z vsemi silami pri obnovi in graditvi porušenih hiš, saj so aktivisti kaj radi pripovedovali, da če niso uspeli drugod, so šli v Novokračine in kaj hitro je bila zbrana delovna brigada, pripravljena za delo, In glavno besedo je vendo imela mladina. Tudi pri gradnji zadružnega doma se je mladina izkazala, zato je tudi prejela za nagrado radioaparat.
Letos je priredila že dve igri, s katerimi je petkrat nastopila doma in v okoliških vaseh. Mladina Novokračine kaj pridno zahaja v svoj kotiček, kjer igra šah, čita knjige in se zabava. Sedaj je mladina ustanovila še strelsko družino, in namerava zgraditi prostor za odbojko in balinanje. Tudi do gasilskega društva ima veliko veselje, saj se je prijavilo v to društvo kar 30 mladincev in 20 mladink, toda imajo še težave z denarjem za nakup brizgalke in cevi. Mladini v tej vasi mnogo pomagajo komunisti, ki s svojimi vzgledi vlečejo mladino za seboj in jih mladina spoštuje.
Fr. R.
Tudi v Lfsablfanl se |e mladina uveljavila v tekmovanju
Slavnost v Tobačni tovarni
Tudi mladina Ljubljane se je v tekmovanju za svoj kongres razgibala. Če pregleduješ njene uspehe, se kar težko odločiš, kateri mladinski aktiv v mestu bi proglasil za najboljšega. Precej se jih je izkazalo v tem tekmovanju, a vseeno, pred njimi še prednjači mladina Tobačne tovarne. Njihova poročila so sicer skromna, toda ugled, ki ga imajo mladinci v tovarni nam pove več kot vsa poročila. O njih govorijo delavci s spoštovanjem. Mladina si je znala
NAROČNIKI	
iz območja pošte	Šmartno v Tuhinja lahko
osebno dvignejo	»Slovenskega poročevalca«
vsako nedeljo med 7. in 8. aro na poštnem	
urada.	
IZŠLA JE BROŠURA:
»f ■ ■ ■
potem le zmagalo življenje“
v kateri Branka Jurca zanimivo opisuje resnično življenje usmiljenke in na preprost način odkriva nezdrave razmere in zakulisne spletke za samostanskimi zidovi redovnic v bivši Jugoslaviji.
V prodaji jo imajo vse knjigarne in podružnice »Slovenskega poročevalca« za neznatno ceno 85 din. Naročila po pošti sprejema uprava »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, poštni predal 29 proti predhodnemu nakazilu na tek. račun pri NB št. 601-T-163.
priboriti ugled s svojim delom in lepim zgledom. Enajst mladincev in mladink je v delavskem svetu, ena mladinka tudi v upravnem odboru. Trinajst mladincev dela v sindikalnih odborih. Mladina je imela v tovarni več proizvodnih posvetovanj, na katerih se je pogovorila o pravilni zaposlitvi mladine v tovarni in tudi o tarifnem pravilniku.
Tudi izven proizvodnje se je mladina Tobačne tovarne pokazala. Dvajset mladincev pridno sodeluje v svoji folklorni skupini, ki je priredila v zadnjem času že 13 nastopov. V strelski družini aktivno dela 28 mladincev. Tudi za prijetno zabavo mladine skrbi mladinska organizacija v Tobačni tovarni. Priredila je že dva družabna večera in proslavo ob dnevu vajencev. Poleg teh pa še izlet v partizansko bolnišnico »Franjo«, v Opatijo, k Urhu, v Rimske Toplice in Kranj. Za vse te uspehe je prejela v tekmovanju že enkrat prehodno zastavo CK LMS, dvakrat pa pohvale. Predvčerajšnjim popoldne pa je bila v Tobačni tovarni spet pomembna slavnost. Mladina te tovarne je dobila veliko priznanje za svoje delo in uspehe v tekmovanju na čast V. kongresa LMJ — v trajno last je sprejela prehodno zastavo CK LMS kot najboljši delavski mladinski aktiv v Sloveniji.
Poleg mladincev Iz Tobačne tovarne moramo omeniti še mladino tovarne »Angora«. Tudi ta se je doslej lepo uveljavila v svojem podjetju. Strokovni tečaj v tovarni obiskujejo vsi mladinci. Za kongres pa so uredili lepo izložbo. Na svojem sestanku, ki so ga imeli pred kongresom, so sklenili, da pozovejo na tridnevno tekmovanje v dne-
vih kongresa vse mladinske aktive sorodne stroke.
Mladinci veleblagovnice Narodni magazin so priredili v tekmovanju več strokovnih tečajev. Imeli so več predavanj o usnjarstvu, špecerijski stroki in druga strokovna predavanja, ki jim bodo koristila pri njihovem poklicu. Obiskali so tudi več naših tovarn in si ogledali kako izdelujejo predmete, ki jih prodajajo v trgovini. Prav tako pridno se tudi učijo tujih jezikov; nemščine, italijanščine ter angleščine.
V Zalogu se mladina uveljavlja predvsem na kulturnem področju, saj je skoraj vsa vključena v Svobodi. Tu ima tudi svojo družino. V čast
VI.	kongresa ZKJ je mladina vprizorila igro, prav tako bo tudi na čast svojega mladinskega kongresa priredila Ger-vajsovo »Za stanovanje gre«. Poleg tega pa je mladina vprizorila za pionirje pravljično igro. Precej mladine se uveljavlja tudi v pevskem zboru.	B.
itSENDm. POTOmJA int4'
Medzadružni odbor živinorejskih odsekov Trebnje na Dolenjskem
priredi 9. marca 1953 pri Pavlinu Trebnje
VELIKI
PLEMENSKI SEJEM
Vabljeni »te vsi, ki »1 želite nabaviti a41 prodatj dobro aletnensko živino sivo-rjave nasrne in drugib. — Kupci so rabljeni is cele države.
Odbor
Otvoritev razstave sodobne
švicarske grafike
Ljubljana, 5. marca. Sinoči ob osemnajstih je bila v Moderni galeriji v Ljubljani otvoritev razstave sodobne švicarske grafične umetnosti. Povabilu so se odzvali izredno številni zastopniki slovenskega javnega in kulturnega življenja. Prisotne je pozdravil ravnatelj dr. Karel Dobida, ki je razstavo tudi odprl v imenu zadržanega sekretarja Sveta za prosveto in
kulturo LRS tov. Franca Kimovca. Odgovoril mu je novo imenovani generalni konzul Švicarske konfederacije v Zagrebu gospod Georges Peerin. Opravičil je službeno odsotnega poslanika Švicarske konfedera-
cije gospoda Hohlija in izrazil posebno zadovoljstvo, da lahko ob začetku svojega . bivanja v Jugoslaviji prisostvuje .tako lepi in prisrčni manifestaciji švi-carsko-jugoslovanskega kulturnega sodelovanja. Za njim je govoril še gospod Albert Graf-Ei ourquin, pobudnik in glavni organizator te razstave.
V svojem nagovoru je ravnatelj dr. Karel Dobida poudaril,
da je ta razstava v zadnjem času že tretja švicarska razstava, ki si jo lahko ogledamo v prostorih Moderne galerije. Ze obe predhodni, razstava švicarske arhitekture in razstava švicarskega plakata, sta pokazali vi-
soko raven sodobna švicarsko upodabljajoče umetnosti. Seda.
nja razstava pa nam prinaša vpogled v čisto umetniško sno-vanje švicarskih umetnikov-grafikov in risarjev. Obsežna zbirka nam daje bogat prerez sodobnega grafičnega ustvarjanja v Švici, saj je na razstavi zastopanih 29 umetnikov ki razstavljajo dela čiste grafike v ožjem pomenu besede, jedkal-nice, afcvatimte, suha igla. lesoreze, barvaste in enobarvne litografije, linoreze, monotipe itd, poleg tega pa še lepo število risb in skic.
Nato je dr. Karel Dobida na. kazal staro in slavno tradicijo, ki jo ima švicarska grafična umetnost in v kateri sodobna umetnost tudi korenini. Na razstavi so zastopani umetniki vseh smeri in starosti, od že davno umirjenih pa do borbenih najmodernejših, ki se izražajo surrealistično ali že povsem abstraktno. Kakor pa so tudi njihova dela po slogu in obliki različna, vendarle kažejo neko enotnost pojmovanja ali čustvovanja, nekakše i lirični humanizem. Značilno je, da je velik del avtorjev prešel v umetnost neposredno iz obrti ali iz delavskega stanu. Motivno so posamezni listi zelo različni; presenetljivo pa je, kako resnobno, neprisiljeno in progresivno je obravnavana zelo pogostna socialna tematika. Reči je treba, da se zdi del0 pretežne večine raz-stavljalcev iskreno, človeško toplo in osebno občuteno.
Prireditve, kakor je razstava švicarske grafike, sc izredno koristne za vzajemno spoznavanje med narodi. Tako je ta, prva posebej za Slovenijo prirejena velika inozemska razstava važen dogodek v našem kulturnem življenju.
Dr. »Karel Dobida se je v imenu Moderne galerije toplo zahvalil vsem sodelujočim in še posebej glavnemu örganizatorju gospodu Albertu Grafu-Bourqui nu iz Arbona, ki je v imenu on-dotnega društva zbral gradivo in uredil razstavo. Tudi ta prireditev bo pomagala še utrditi in poglobiti lepo se razvijajoče švicarsko jugoslovanske kulturne stike.
Carl Bieri: Iz mape: »Mrtvaški ples.« lesorez
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V ZG. ŠIŠKI
Ali jf@ v Zgornji Šiški res samo 289 prijateljev mladine?
Te dni je bil v Zg. Šiški zbor Društva prijateljev mladine, ki se ga je udeležilo okoli 100 ljudi.
Društvo prijateljev mladine v Zg. Šiški je bilo ustanovljeno lani v mesecu aprilu. V. tem kratkem razdobju svojega obstoja je izvedlo več uspelih akcij, kot n. pr. dnevna letovanja in množične izlete otrok, nekaj vzgojnih predavanj v okviru Ljudske univerze, ustanovitev glasbene šole, uspelo Novoletno jelko z mladinskim koncertom, nastopom pionirjev z igricama »Pastirček Maks« in »Rdečo kapico« ter pogostitvijo pionirjev in partizanskih sirot, nadalje ustanovitev lutkovnega gledališča, uspelo otroško maškarado itd. Lep uspeh društva je tudi mladinski odbor v TD Partizan, sestavljen iz učiteljev in profesorjev gimnazije, odnosno osnovne šole v Zg. Šiški.
V Zagorju je nad 8oo krvodajalcev
Doslej se je v Zagorju prijavilo v podjetjih in ustanovah nad 800 ljudi, ki so pripravljeni oddati kri za zdravstvene namene. Ta teden so vsak dan obvezni pregledi prijavljeneev. Rdeči križ bo sprejemal nadaljnje prijave do 11. marca, odvzem krvi pa bo v sektorski ambulanti od 9. do 11. marca. Pravijo, da bo krvodajalcev v Zagorju tisoč. Prijavljenci naj pravočasno izpolnijo svojo obveznost in dokažejo svojo požrtvovalnost.
Člani tega odbora imajo pred vsako telovadbo petminutni vzgojni nagovor na mlade telovadce, v katerem v nekaj stavkih obrazlože kak zgodovinski dogodek ali kak mladinski problem ter s tem vplivajo na njihovo vzgojo. Kljub temu pa je bila dejavnost društva usmerjena le predvsem v delo z najmlajšimi, medtem ko problematike doraščajoče mladine še ni zajela v zadovoljivi meri.
Neodvisno od Društva prijateljev mladine sta obstojala v Zg. Šiški dva pionirska odreda, ki sta se v zadnjem času združila. V tem enotnem pionirskem odredu je danes okoli 300 otrok, ki imajo strelski, odbojkaški, modelarski, radiotehnični in šahovski krožek ter tečaj za ročna dela pionirk, razen tega pa se ukvarjajo z namiznim tenisom ter s knjigami in igračami, s katerimi so založeni še v precejšnji meri. Pod nadzorstvom odraslih se sestajajo v svoji pionirski sobi, kamor jih pride vsak dan do 50.
Na občnem zboru Društva prijateljev mladine je prišlo do združitve pionirskega starešinskega sveta z Društvom prijateljev mladine, ker imata oba iste cilje in naloge. Glavna naloga, ki stoji pred društvom, je ta, da bo v resnici vplivalo na razvoj mladine kot celote, medtem ko bo podrobno delo s pionirji le stvar ene izmed njegovih sekcij. Prat tako pa je nujna naloga, društva, da poveča število svo-
jega članstva, ker dosedanje število — 289 — kaže, da niti od daleč še niso zajete vse sile v tem kraju, ki lahko bistveno pripomorejo do še lepših uspehov društva.
- ms -
Nepošteno trgovanje z vinom
Trgovski poslovo-dja v Šempetru v Savinjski dcliuii Mirko Vajsbaher je pri podjetju »Vino« v Brežicah pod imeaora podjetja »Primorke«, baze Celje, kupil S441 litrov rdečega vioa po 150 dinarjev liter. To vicio je s pomočjo Staneta Hitija delno razprodal v Mariboru, Celju in v drugih krajih ostanek pa je pod inaemom podjetja »Vicio« v Brežicah s pomočjo poslovodje KZ v Cabru, Koste Bukurja, prodal po 105 dinarjev tej zadrugi. Vajsbaher in Hiti sta pri »Viciu« v Brežicah kupila še buteljk za 130.000 dinarjev. Buteljke je Hiti v Celju razprodal z dobičkom 10.000 dinarjev. Dobiček sta si z Vajsbaher jem delila. Kosta Bukur je kriv, da je kot uslužbenec KZ v Čabru nevestno posloval ob malomarno in brezbrižno sklenjenem nakupu 4.757 litrov vina cd Vajsbaherja, ne da bi se prepričal o realnosti posla in upravičenosti Vajsbaherja in njegovih pooblastil. Pri tej kupčiji je podjetje »Vino« v Brežicah utrpelo precejšnjo škodo. Vajsbaher in Hiti sta za podjetje »Primorka« na Reki tudi neupravičeno trgovala z drvmi. Vsi trije so bili pri okrajnem sodišču v Celju obsojeni in sicer Mirl-;o Vajsbaher na 1 leto in 4 mesece zapora. Stane Hiti z upoštevanjem pravomočne sodbe okrožnega sodišča v Celju z dne 29. 7. 1952, s katero je bil obsojen na 7 let in 6 mesecev strogega zapor3, na enotno kazen 7 let in 10 mesecev strogega zapora, Kosta Bukur pa na 4 mesece zapora.	M. C.
Med obema vojnama so mariborske žene prehodile borbeno pot
Ob pripravah na proslavo svojega praznika 8. marca oživljajo mariborske žene spomine na velike in majhne zmage iz časov svojih borb za kruh, enakopravnost in nacionalno neodvisnost. Med obema vojnama so žene Maribora stale v prvih vrstah delovnih ljudi našega obmejnega mesta — borile so se ramo ob rami s svojimi možmi proti kapitalističnemu, kakorpro-ti režimu, ki je dopuščal kultur-bundovcem, da so odkrito pripravljali pot nemškim osvajalcem.
Maribor je imel že pred vojno tisoče tekstilnih delavk. Njihov položaj je bil še težji od položaja delavcev.
»Nismo se mogle zanesti niti na zaslužek moža, niti očeta, niti na svoj zaslužek«, tako pravi o tedanjem položaju tekstilne delavke ena najstarejših bork za ženske pravice v Mariboru — Julka Polančičeva. Vsak trenutek jim je pretila brezposelnost. Niti kapitalist, niti država, niso posvečali nobene skr. bi zaščiti delavke-matere.
»Partija je bila tista, ki nam je kazala pravo pot do boljših, enakopravnih življenjskih pogojev«, pripoveduje Polančičeva o takratnem političnem udejstvovanju mariborskih tekstilnih delavk. »Partija nas je učila, da ne bomo prišle do svojih pravic drugače kot po poti borbe proti razrednemu sovražniku. Proslava 8. marca je bila ena izmed oblik, po kateri je naša Partija vplivala na žene in jih mobilizirala za izpolnitev nalog, ki so tačas čakale naše ljudstvo. Dan žena smo praznovale kljub preganjanju policije v znamenju združevanja žen za borbo proti neljudskim režimom, proti fa-šizaciji države, za enakopravnost žena, za povečanje mezd — z zahtevami, ki so bile obenem zahteve vseh izkoriščanih delovnih množic. Aktivno smo sodelovale tudi pri proslavah prvega maja, v demonstracijah proti draginji, v vseh stavbah, ki jih je organiziral delavski razred in organizirale pomoč političnim zapornikom-«
V septebru leta 1936 so tudi mariborske tekstilne delavke javno posegle v borbo za svoje osnovne življenjske pravice. Dnevi in tedni, ko so solidarno z delavkami v tekstilnih tovarnah iz drugih krajev vztrajale v veliki stavki, bodo ostali zapisani na svetlih straneh zgodovine mariborskih naprednih žena.
»Bila je topla, zgodnja jesen in breskve so dozorele. Ivo in Lovro sta bila še otroka, tako rada sta imela breskve«, tako se tudi te dni spominja stavke in svojih padlih sinov Julka Polančičeva. »Zaslužili pa smo po 2 dinarja na uro, bilo je komaj za najpotrebnejše. Mnoge druge so :	’e še več otrok in
i je bilo še težje.
Tedaj je v Kranju izbruhnila slovita tekstilna stavka. Tudi nas je pozvala naša Strokovna zveza in polne upanja, da bomo dosegle boljše plače, smo zapustile stroje. Sledili so nam tudi v drugih tovarnah, razen pri Hutterju. Tri tedne smo dan in noč stražili tovarno. V dvorišču smo zborovali, čakali na poročila delegatov, ki so se pogajali z upravo in kovali načrte. Jedli smo v skupnih kuhinjah, ki jih je organizirala »rdeča pomoč« Ivo se je kljub svoji mladosti popolnoma zavedal, zakaj gre in
tudi Lovro je bil ves čas z menoj.«
Tudi ob protestnih zborovanjih in -emonstra'- jah sta delavko-mater spremljala njena sinova in se vzgajala v predane borce za pravico. »Bilo je menda leta 1940,« se spominja Polančičeva mama. Zbirali smo se od vseh strani, tekstilci, gradbinci in kovinarji in krenili proti Rotovžu, kamor smo poslali delegacijo. Tekstilci smo izvolili Marijo Smetovo, sedanjega ljudskega poslanca. Zahtevali smo znižanje cen in raz. pust taborišč, v katere so zapirali komuniste. Ze pred tovarno je prišlo do pretepov s policijo, ki je skušala preprečiti naš pohod. Na Glavnem trgu pa so se policaji zaleteli v nas z nasajenimi bajoneti in prikolicami. Nekateri policisti so bili prave zverine. »Naj bo ženska ali otrok, udaril bom«, je kričal eden izmed njih in že udaril mojega Lovra s takšno silo po laktu, da je imel roko več tednov vso črno. Toda ni zajokal, niti enkrat ni potožil, da ga boli,« se ob spominu na to v nežnem ponosu nasmehne uboga mati. »To ni bil več deček, ampak cel mož!«
Res je vzgojila Polančičeva svoja fanta v prava moža, saj sta oba padla kot borca za svobodo. Za pijavico in svobodo ni
žrtvovala le svojih najboljših moči, temveč tudi svoje najdražje — svoja otroka. In tudi danes se še ne predaja zasluženemu počitku — v Domu onemoglih v Poljčanah je postala druga mati oskrbovancem, ki ji na vsakem koraku izkazujejo ljubezen in spoštovanje za njeno veliko skrb. Pogovor s to skromno ženo nam odpre pogled v veliko zakladnico ljubezni in junaštva ene izmed mnogih naših žena, katerih življenje ni popisano, a bi moralo biti, ker so se izkazale kot občudovanja vredne borke in matere.
V maju 1919. leta je bilo v Mariboru ustanovljeno Zensko društvo, ki je organiziralo žene pri njihovem narodno.obramb-nem, socialnem in kulturnem delu. Društvo je delovalo vse do leta 1941. in opravljalo važno vlogo v splošni borbi slovenskega ljudstva proti prizadevanju nemškega šovinizma, ki je poizkušal vse, da bi oslabil našo nacionalno zavest.
Kulturbundovci so izkorišču-joč predvsem težke socialne krt vice, ki jih je protiljudski režim prizadejal proletariatu in revnim ' kmečkim slojem, pripravljali pot okupatorju. Ena njihovih priljubljenih metod, s katerimi so si skušali pridobiti ljudi, so bili obiski v obmejnih
vaseh, ki so bile tedaj še posebno zapostavljene. Njihova obdarovanja ob takih obiskih naj oi bila opozorila ljudi na »dobrotnike onstran meje«.
Tedanji oblastniki so pred to taktiko zapirali oči, z njo pa so se spoprijeli zavedni Slovenci pod vodstvom Partije. Mariborske žene so dale v tej borbi izdatno pomoč. Z zbranimi sredstvi so pripravile obleke, pletenine in druge darove in jih nosile v obmejne vasi. Poleg tega so prinesle s seboj toplo domačo besedo in pesem in tako zoperstavile lažnim prijateljem z druge strani meje učinkovito protiutež.
Zensko društvo v Mariboru je s pomočjo raznih prireditev, zbirk in izkupička ročnih del pripravilo socialno šibkim otrokom tudi lep počitniški dom pri Martinu na Pohorju, kjer je letovalo od ustanovitve do okupacije nad 4500 otrok iz rudarskih revirjev, industrijskih centrov in Haloz Članice ženskega društva so razdelile tudi mnogo podpor revnim materam in študentom ter organizirale akcijo zbirailja in predelovanja stare obleke.
Se važnejše delo kot na socialnem področju je opravilo Zensko društvo s prirejanjem tečajev; in predavan; za kulturni
dvig žena. Števila predavanj, ki jih je društvo priredilo ni mogoče podati, bilo pa jih je mnogo. Do pričetka dela Ljudske univerze v Mariboru so bila ta predavanja splošnega značaja, pozneje pa so organizirali izključno predavanja o ženskih vprašanjih: o ženskem dednem pravu, ženski volilni pravici, ženskem šolstvu itd. Zadnja štiri leta je društvo prirejalo materinske tečaje, ki so obsegali cikluse pedagoških in zdravstvenih predavanj.
Odsek ženskega društva za pospeševanje domače obrti pa je rešil pred pozabo dragocene narodne motive in vezenine. S pomočjo mariborskega muzeja je organiziral nabiranje narodnega blaga po vsej severni Sloveniji tja do Wildona v Avstriji. Nabrano gradivo tvori danes dragoceno zbirko v mariborskem muzeju. Članice Zenskega društva se prav rade spominjajo tudi vsakoletne manifestacija slovenskih narodnih noš, ki so jo prirejale v Mariboru. Povorka narodnih noš je vzbujala smisel za slovensko domačo umetnost in poudarjala njen izvor v krajih ob naši severni meji. To je le nekaj drobcev, ki osvetljujejo delo mariborskih žena med obema vojnama in njihovo borbo za ekonomsko ij% nacionalno neodvisnost. jp.
6. str. / SlovansKi porofiaralcc / ŠTEV. 54/5. MARCA 1953
Tudi Švicarji v Planici
Smučarska zveza Slovenije Je včeraj sprejela iz Ziiricha sporočilo. či3 prideta v Planico tudrl Švicarska skakalca Rudolf Ber-tsch' in Got fried Rügger Jugoslo-
vanski skakalci »o včeraj začeli s skupnim treningom, danes pa bodo izbirne tekme za sestavo nedeljske reprezentance.
Kdo bo prv| v Planici Američan, Švicar, Avs.r.jec, Nemec. Francoz Jugoslovan? Lani sta se rokovala Američan Wegcmänn in Klančn.k, kdo se bo letos?
* Tekme na Suiarletni gori
Minuli teden je bilo na smučiščih Smarjetne gore pri Kranju društveno prvenstvo Partizana iz Stražišča. Nastopilo je nad 200 tekmovalcev, ki so merili svoje sposobnosti v tekih in alpskih disciplinah. V tefc-h so bili najboljši pr: pionirjih Ivo Eterovič. Ivan Lćbar. Maja Rutar in Marjanca Lopa mik, pri mladincih pa Anton Jereb. V slalomu sta bila na; hitrejša pri pionirjih Franc Vrhunc, pri mladincih pa Brane Jaklič. V veIcslalomu so zssedli prva mesta pri pionirjih Tone Kejžar. Brigita Mravlje in Marija Kristan v smuku pa med člani Fr-nc Baiželj in med mladinci Janez Sumi :n Jož? Rupnik, ki je d-c*'rol raiboljši čas dneva.
Sind-’k^Ino prvenstvo v Mariboru
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Mariboru sindikalno smučarsko pr-.-e.nstvo v tekoh In alpskih dis-ciplmah. Za zmage valno ekiipo v elp-.k! kombinaciji je bil razpisan prehodni pokal, ki ga je letos prejela ekipa DES. V teku je zmagal Legvart. v smuku in slalomu pa BI a uri
Skoki na Bledu
Preteklo nedeljo so bile na Bledu tekme v skokih na 35 metrski skakalnici za Jakopičev memori-
al.	Nastopilo je 17* t-k' povečini z Bleda, zmagal je Franc Mandeljc z 216.5 točke (31.31 m).
za njim pa so se zvrstili lanski zmagovalec Jože Ulčar 216.1(35,30). Dušan Stajer 214.3 (29.5. 30.5) itd.
Popoldne so bile društvene tekme »Janka Rusa« v slalomu. Med 18 tekmovalci je pri članih zmagal Franc Šmit. pri mladincih pa R:*do Jemc.
Še o smuku na Livku
V ponedeljskem poročilu s smučarskih tekmovanj na Livku je bilo zaradi slabega prenosa nekaj nepravilnosti, ki jifn v naslednjem pop-ravl ja mo :
Mod starejšimi mladinci, ki s-o tekmovali na isti progi kot člani, je bil vrstni red prve trojice tale: Ivan Logar 3:01,4 Jože Podobnik (oba Rudar) 4:45 in Ignac Čebokli (Partizan Kobarid) 5:10. V skupini mladink, ki so tekmovale na krajši progi, te bil vrstni red tale: l. Lojzrlka Faletič (Matajur). 2. M? (ritja škarabot (Branik). 3. Ančka Vončina (Partizan N. G.). Pravilno ime drugoplasiranega med člani je Jože Likar in ne Jože Sivec.
Smuk in veleslalom na Veliki planini
Smučarski odsek planinskega društva Domžale priredi v nedeljo 8 marca ob 10. meddruštvene tekme v smuku im veleslalomu na Veliki planini. Prijave je treba poslati do petka opoldne na SOPD Domžale.
'IPOKFNE ZANIMIVOSTI V KR&TKM
Komisija za seitavo ml dinske nogometne reprezentance je d c ločila 3 moštva, k; bodo do izločilnega tekmovanja 15. marca v Beogradu skupaj trenirala Tedaj bo dokončno izbranih 16 igralcev, k- bodo odpotoval: na turnir v Bruselj. Izmed slo-vensk.h igralcev je v prvem moštvu Jagodic (Odred). v drugem Vodeb (Klad var), v tre.jem pa Rešar (Domžale).
a^üirna tekma mladinske nogo-me-iae reprezentance Ljubljane, ki
bo v nedfljo rivala na Reki. bo v ?et*k ob 15 na igrišču Grafičarka.
Nogometaši Odreda so na gostovanju po Slovenskem Prim rju odigrali prijateljsko tekmo z Izolo in jo premagal, 9:1 (3:0). Izkazal; so se Toplak Hader m Medved Danes Qdr*d z Auroro v Kopru.
Predsednik finske telovadne zveze in č'an Mednarodne telovadne federacije Vajnv Leh ren Je prispe! v našo državo da bi se seznanil s poukom v naš h šol'h za relesno vzgojo.
Nemški plavalec Kle*n je premaga! v Parizu v plavanju na 200 m prsno f,me1u’iček'* francoskega pr* vba L us ena Klein je priplava-: na cilj v času 2:33.* m nute. Lus en pa v času 2:37.9 m.nut
Hajduk : Hurakan 1:0
F non os Aires, 4. marca Svojo
zarinio tekmo na gostovanju v Južni Amerik: ie ori-gral Hajduk sinoči v Buenos Airesu proti tretie plasiranemu k’ubu Argentine Hu-raikaru in zm;-igal z rezultatom 1:0. Gol je dosfig-il Pajkov. Zaradi vetra in d'žža je b:,.a tekma prekinjena v 35. minuti prvega polčasa.
SrOItčani bodo cdpotova’i v Ju goe r/ijo v sredo, ll. marca ker prej niso dobili prostora v letalu.
Jugoslovanski waterpolisti so
prejeli od holandske plavalne zveze povabilo za udeležbo na tur* nirju »Coppa dTtalia«. ki ga bo letos organizirala Holandska v dneh od 17 do 22. avgusta. Turnirja se bodo udelsžili poleg Jugoslovanov in Nizozemcev še Italijani. - Belgijci. Madžari. Avstrij-c -Hi Rusi.
Znanj smučar Nils Karlson je
zmagal na trađ.cjrnalni smučarski tekmi v Vasalopet (65 km) v rekordnem času 5:01.45. Na tem tekmovanju je n'«stopilo 740 smučarjev.
Olimpijska zmagovalka jn svetovna rekorderka v metu krogle Rusinja GaHcia zubina je zboljšala v tej disciplini svetovni rekord za 5 cm (15,47m).
Smučarji Enotnosti imajo danes ob 18.30 sest-ne k v društvenih prostorih v Likozarjev: ulici.
Zbor sodnikov pri BZS razpisuje tečaj za boksarske sodnike. Prijave do 15. t. m. na Boks. zvezi Slovenije
SAH
Na šahovskem prvenstvu Primorske so doslej odigrali dve koli. V prvem je 2iigon izgubil s Sivcem. Jevšl-n z Juvančičem. Sa-maroič s Klobučarjem, Bolčina pa s Kastelcem. ‘V drugem koiu je Martinčič premagal Jeršina Troha Uršiča. Bončina pa Ssmarčiča. Remizirali so Žigon — Juvančič. Kastele — Sivec in Šinkovec — Klobučar
Na brzoturnirju LUSK za februar je sodelovalo 24 igralcev. V finalu sta zasedla prvo mesto Verk itn Ramšak s 5 in pol točke.
Na Muti so lani novembra ustanovili šahovski klub. ki je z^lo delaven. Na prvem turnirju nekategoriziranih igralcev jih je 11 doseglo peto kategorijo, medtem ko je drugi turnir zdaj v teku. S šahisti iz Radelj so doma igrali 4:4. v Radljah pa zmagali 5 in pol proti 2 in pol.
Dnevne vesti I
KOLEDAR
Četrtek. 5. maroa: Poljanka, Evze-b;j, Irena
Petek, 6. marca: Danica, Breda, Fridolin
Sobota, 7. marca: Tomaž. Iztok SPOMINSKI DNEVI
5.	m. 1827. — Umri italijanski f:zik Alessandro Volta, kj se je bavil zlasti z galvanizmom;
5.	HI. 1944. — Enote VI. brigade Slavka Šlandra uničijo rudnik boksita v Kokarjih v Savinjski dolini ;
6.	III. 1836. — Rojen v Podsmreki pri Veljkih Laščah pesnik in pi-
. satelj Josip Stritar.
Knjiga o filmu »JARA GOSPODA« je naprodaj v vseh knjigarnah.
Na filozofski f3kultet| je bila diplomirana iz etnologije Majda Jerman-Kržišnjkova. Čestitajo Študenti etnologije.
Občinski odbor Zveze borcev NOB Polje priredi v nedeljo dne 8. marca 1955 ob 15. uri v zadružnem domu v Zalogu koncert partizanske pesmi in glasbe v počastitev spomina na prve velike borbe na Pugledu. Sodelujejo pevski zbori »Svobode« Polje. Zadvor, Zalog m pihalna godba Ljudske milice za Slovenijo Po koncertu bn družabni večer s plesom in godbo. Igra priznani plesni^ orkester LM. Za raznovrstna okrepčila in odlično pijačo dobro preskrbljeno. Čisti dohodek prireditve je namenjen postavitvi spomenika padlim borcem v Polju. Vabimo vse elane ZB in aktiviste ter njih svojce, zlasti preživele udeležence borb na Pugledu in vse ostale delovne ljudi. Udeleženci naj se poslužujejo rednih železniških in avtobusnih zvez; — Prireditveni odbor. 1480-n
Iniciativni odbor za ustanovitev društva absolventov gostinskih šol vabi vse absolvente Srednje in Nižje gostinske šole na ustanovni občni zbor društva, ki bo dne 8. marca 1955 ob 9.50 v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Ljubljani Tomšičeva 7	1465-n
Zabavno gledališče Ljubljana. Artistična scena, Svengali Leo in Elis priredita dne 5. marca ob 20. uri v Mariboru eksperimentalni večer. Iz kupiček je namenjen poplavljencem na Nizozemskem.	1474-n
Opozorilo uradom, ustanovam itd Specialno slikanje napisov na steklo Vam izvrši po zmerni ceni črkošli-karstvo Pavšič Srečko Ljubljana, Titova 56.	1462-n
LOVSKI DRUŽINI VIC IN GOLO VABITA VSE LOVCE IN PRIJATELJE LOVSTVA NA VELIKI LOVSKI PLES, kj ga prire.ata dne 7. marca 1953 ob 20. uri v vseh prostorih Doma Ljudske midce v Ljubljani v Slomškovi ul ci. Trije orkestri bodo skrbeli za ples v dvoranah in v medvedjem brlogu. Lovske torbice pustite doma, kajti za prvovrstno jedačo in pijačo jamčimo. Na svidenje 7. marca zvečer. Predprodaja vstopnic na Lovski zvez;. Trdinova ulica in v Caukarjevj založbi Miklošičeva cesta 16.
DRAMA
Četrtek 5 marce ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Abonma red D
Petek. 6 marca ob 20: Gogolj: Revizor Abonma red A Sobota, 7 marca ob 20: Miller: Smrt trsovskega potnika Abonma red S dramski.
Nedelja. 8. marca ob 20: Miller: Smrt trgovskega potnika. Izven In za podeželje.
OPERA
Četrtek 5 marca ob 20-: Dvofak: Rusalka Abonma red E.
Petek. 6. marca: zaprto.
Sobota. 7 marca ob 19.30: Beethoven: Fjdelio Gostovanje N 2une-ca. prvake Zagrebške Opere. Zaključena predstava za AFZ. v počastitev mednarodnega praznika žena
Nedelja, 8. marca ob 20: Dvofak: Rusalka. Izven jn za podeželje.
MESTNO GLEDALIS.CE
LJUBLJANA, Gledališka pasaža Četrtek 5 marca: zsprto (genera— ka).
Petek, 6. marca ob 20: I. Cankar: »Lepa Vida«. Premiera. Izven. Sobota, 7. marca ob 20: N. Krasna: »Draga Ruth« Izven.
Ob 20: A. Roussin: »Otroci prihajajo«. Izven. Gostovanje v Šentvidu.
Nedelja. 8. marca ob 15: N. Krasna: »Draga Ruth«. Izven.
Ob 15: A Roussin: »Otroci priha-jejo«. Izven. Gostovanje v Šentvidu.
Ob 20: I. Cankar: »Lepa Vida«. — Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — MESTNI DOM
Sobota, 7. marca ob 20: W. S. Maugham: »Svetj plamen«. Predstava v počastitev proslave mednarodnega praznika naših žena.
Nedelja. 8. marca ob 16: W. S- Maugham: »Sveti plamen«. Izven.
Ob 20: Hašek-Reiman: »Dobrj vojak S ve j k«.
Za vse predstave so vstopn:ce v prodaji od petka dalje pr; blagajni v Mestnem domu od 10 do 12 :n od 15 do 17 ter eno uro pred predstavo.
MESTNO LUTKOVNO
GLEDALIŠČE - MARIONETE
Levstikov trg (Šentjakobski) Četrtek. 5. marca ob 18: Malik: »Žogica Marogica«.
Sobota, 7. marca ob 18: Taufer-Novy: »Mojca jn živali«.
Ob 20: Poccj: »Čarobne gosln«. — Za odrasle.
Prodaja vstopnic za vse predstave od d^nes dalje od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo na Levstikovem trgu.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE
Sobota. 7. marca ob 19.30: M. Ogri-zovjč: »Hasansginjca«. Slavnostna predstava ob mednarodnem prazniku žena.
Nedelja, 8. marca ob 19.30: M. Ogrf-zovič: »Hesanaginica«. — Scena: Marjan Pliberšek; prevod m režija: Jože Tomažič.
PREDAVANJA
Slovensko zdravniško društvo vabi na diskusijski večer o tezah >0 organizaciji in delu zdravstvenih ustanov m ustanov socialnega zavarovanja«, ki bo v petek 6. marca 1953 ob 19. uri v predavalnici Interne klinike » Ljubljani. Teze so bile objavljene v »Zdravstvenem radniku« št. 152/55 z dne 20. februarja t. 1.
Klub za goniče organizira v petek,
6.	marca ob 20. uri predavanje o specialni dresuri goničev in brakov jazbečarjev, na verandi hotela Union v Ljubljani. Predava tov. dr. Janko Lavrič Člane in prijatelje vljudno vabimo.	1475-n
Ljudska univerza v Celju. Danes, v četrtek 5. marca bo v predavalnici učiteljišča ob 19.50. uri predavanje: Zanimivosti iz švedske. Predaval bo tov. Zlatnar Peter iz Ljubljane. Predavanje bo ponazoroval zvočni film o švedski. Vsi vljudno vabljeni!	1472-n
Praštvo gradbenih Inženirjev in tehnikov LRS vabi na predavanje ing. Bežka Nika o urbanističnem projektu Ljubljana. Predavanje bo v petek. 6. marca ob 20 v fizikalni predavalnici univerze (Gosposka ulica).
Tečaji za varjenje v Ljubljani:
Začetnj jn nadaljevalni tečaj za plain ensko (avtogeno) varjenje: 17.—31 marec: Višjj nadaljevalni tečaj (z zaključnim izpitom) za elektro — (obločno) varjenje: 10.—31. marec; Začetni in nadaljevalni tečaj za elektro (obločno) varjenje: 1.—22. aprjl. — Ostale informacije: Društvo za varilno tehnjiko. Erjavčeva lla, Ljubljana, telefon 22-318.
KONCERTI
Jakov Gotovac dirigira nocoj ob
20.15	koncert moškega zbora »Vla-
dimir Nazor« iz Zagreba. Koncert bo v Filharmoniji, vstopnice so še na razpolago.	1478-n
Ljubljanski godalni kvartet koncertira v ponedeljek. 9. marca v Filharmoniji z novim sporedom: Schubert, Matičič, Ravel. Vstopnice v Koncertni poslovalnici. 1479-n
RADIO
SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.45; 6.30;	12.50;	15.00;
17.00	in 22.00. — 5.50—7.30 Dobro jutro dragi poslušalci; 12.00 Opoldanski koncert; 13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev; 15.45 55. lekcija tečaja francoskega jezika; 14.00 Od melodije do melodije; 15.10 Zbori pojo slovenske narodne pesmi; 15.45 Igra orkester Andre Kostelanetz; 16.00 Oddaja za žene; 16.10 Koncert po željah; 17.50 Partizanski spomini — XXX. divizija v Slovenski Benečiji;
18.00	Partizanske pesmi in koračnice; 18.20 Novosti iz literature —-Mimi Malenšek-Konič: Pred koncem;
19.00	Radijski dnevnik in objave; 19.40 Zabavni zvoki; 20.00 Domače aktualnosti — Tine Rc-mškar: Slovenska mladina pred V. Kongresom;
20.15	Slovenske narodne pesmi :z-vajajo zbori, solisti in ansambli; 22.15—23.00 Spored plesne glasbe, sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana in Ljubljanski plesni sekstet, vmes glasba s plošč.
OBVESTILA
RAZPIS
Včeraj smo objaviLj razpis ravnateljstva TSŠ o sprejemu ženske mladine na novoustanovljeno Žensko obrtno šolo. V ta razpis se je vrinila napaka, tako da se beseddo pravilno glasi takole: Prednost ima ženska mladina iz mesta Ljubljane. Učenkam v času šolanja ne pripada ni-kaka nagrada.
n ARI KOR
DEŽURNA LEKARNA Četrtek, 5. marca: Lekarna »Melje«, Meljska cesta 2;
Petek. 6. marca: Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20;
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek. 5. marca ob 19.30: Hašek-Gorinšek: »Dobr; vojak Svejk«. — Red B; ob 19 30 Javna oddaja Zajčeve opere »Nikola Subic Zrinjski«, po izredno znižanih cenah. Petek. 6. marca ob 19.30 Hašek:Go-rinšek: »Dobri vojak Svejk«. Red A.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: (5. in 6 marca): angl.
film: »Begunec« — s tednikom; UDARNIK: angleški film: »Sirota iz Lowooda« — s tednikom; 6. marca: italijanski film: »Sanjala sem o raju« — s tednikom; POBREŽJE: *>. in 6. marca zanrto. STUDENCI: ameriški film: »Oklahoma Kjd«; 6. marca zaprto.
RADIO MARIBOR Četrtek, 5. marca: od 12.00 do 16.00 prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes ob 13-00 oddaja v madžarščini; ob 16.00 literarna oddaja proza Gerne Hafnerjeve; ob 16.30 poslušajte domača poročila; ob 16.40 zabavna glasba vmes objave / in oglasi; od 17.00 do 23.00 prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes ob 18.40 slovenske pesmi poje sopranistka Nada Kraker-Vrezec, pri klavirju Breda Rajhova. Petek. 6. marca: od 12.00 do 16.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; ob 16.00 poje mariborski kemomi zbor pod vodstvom Ferda Pirca; ob 16.30 poslušajte domača poročila«; ob 16.40 zabavna glasba, vmes objave .n oglasi; od 17.00 do 23.00 prenos sporeda Rada Ljubljana.
11 ALS OCLASI
PLINSKI AVTOMAT, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	3299-4
PRODAM bel_ emajliran štedilnik :n sesalec za prah, skoraj nov. Pret-ner, Štrekljeva 5, Rožna doljna — Ljubljana.	3303-4
PREKLICUJEM žaljive in kievetna pisma proti Ivanu Povirku in Tončki Sen;čar. Mara Zupančič — Bemikarjeva 8, Ljubljana. 3360-11 KUPIM FOTOAPARAT Voigtländer «Mala Bessa«, model 76, objektiv Skopar ali Helje-r 3.5, — prožilec na dnu. optično iskalo ter avtomatični števec. Ponudbe naslovu j na Mirko Grešak — Hrastnik — Kemična.	3357-5
VSE KAR SEM V LENDAVI govorila moj, prijateljici Milki, nanašajoč se na tov. Flegar Mirko — Lendava Pait. 24. s tem preklicujem in razglašam za neresnično ter popolnoma izmišljeno. Uhan Milka, Apače 7	3356-11
DEKLICA, stara 17 let, pridna jn poštena, vajena vseh del. bj se rada izučila šivanja. Naslov v ogl-oddelku.	3353-3
FANTA nad 16 let, ki bi Imel veselje do dela v mlinu sprejmem v vso oskrbo takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	3352-1
ZAMENJAM motorno kolo 350 c cm, DKW. za poltovornj avto DKW ali Dexi. -- Ponudbe na — Oglasni oddelek pod »Ugodno«.	3351-6
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, ki obvlada samostojno izdelavo zgornjih delov čevljev — po meri vsske vrste sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Šmid Jože, — čevljarski mojster, pošta Ravne na Koroškem.	3350-1
TORBARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Torbar«.	3348-1
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku.	3347-4
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Celju za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno« na oglasni oddelek.	3343-9
TOVORNI AVTO »Chevrolet« — v brezhibnem stanju, generalno popravljen. proda: Kovinsko podjetje v Žalcu.	3385-4
LIVARSKEGA MOJSTRA z večletno prakso, za samostojno vodstvo livarne, sprejme: Kovinsko podjetje v Z-eJcu. — Plača po dogovoru.	3387-1
PREKLICUJEM VESTI, kj sem jih širila o otroku Novaku Janezu iz Celja. Mariborska cesta 72 za neresnične jn se zahvaljujem, da so starši odstopil} od tožbe. Pečenko Jožica Celje. Mariborska cesta štev. 72 .	3386-11
ZAMENJAM stanovanje v Zagrebu, za slično v Ljubljani, katero se sestoji iz sobe, kabineta, kuhinje in velike zračne kleti pripravne za skladišče ali obrtno delavnico. Ponudbe na Trpin Franjo, Zagreb. Zajčeva 10, III, rajon.	3388-9
ZAMEN TAM enoinpolsobno stanovanje v centim, za večje dvosobno. Naslov v ogla.snem oddelku. 3389-9 ZLATO ŽEPNO URO »Schafha«u-sen«. novo, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3390-4
PASARSKEGA POMOČNIKA, ki je vajen delati tudi dela na stružnici takoj zaposlimo. Pismene ponudbe pod »Drobni predmeti« poslati na oglasn, oddelek	3391-1
IŠČEM P O STREŽNICO — petek od 13. do 18. ure. Dalmatinova 3-II„ desno.	3395-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, veščega vseh mizarskih del sprejme takoj Tovarna pisalnih strojev — Ljubljana, Trubarjeva 72.	3397-1
ANGLEŠKO BLAGO za obleko kupim Ponudbe na oglasni oddelek pod »Orig nalno«.	3401-5
AVTO FIAT — Topolino prodam. Naslov v pod ružni ci »Slov- poročevalca-« Trbovlje.	3382-4
RADIJSKI APARAT kupim (25-000 din) Kumes Stanko Trbovlje — Ret j e 129.	3381-5
PRODAMO 1 hladilnik, železen štedilnik, 1 radijski aparat, 1 p salni stroj — vse po ugodni ceni. »Dom na Jezerskem«. Jezersko. 3379-4 RAVNATELJA izvežbanega v gostinski stroki, veščega vsaj enega tujega jezika, išče gost.nsko podjetje >)Dom na Jezerskem«, Jezersko. Ponudbe prosimo na gornji naslov.	3378-1
SADJARJI _ spomladansko sajenje sadnih dreves je tu! Državno posestvo Rakičan pri Murski Soboti Vam nudi \z svoje drevesnice pri Gradu prvorazredno visoko, srednje in nizkodebelne jablane. Cene ugodne! Pohitite z naročili, da ne zamudite ugodne prilike. Naročajte pismeno ali telefonično na naslov: Državno posestvo Rakičan pri Murski Sobot j tel. št. 30 — Murska Sobota.	3377-4
DOBRO OHRANJEN TOVORNI AVTOMOBIL, 1.5-tonski, znamke Steyer, z rezervnim motorjem in ostalimi nadomestnimi deli prodamo Tovarna Zlatorog — Maribor.	3376-4
KUHINJSKO KREDENCO prodam za 3000 din. Križevniška ulica 2-II. vrata 20.	3372-4
RUDNIK CINKA m svinca »Zleto-vo« — Probištip. NR Makedonija sprejme: elektro al; elektrostroj-nega inženirja gradbenega inženirja. tehnologa jn rudarskega inženirja Plača po sporazumu. — Komfortno stanovanje preskrbljeno.	3267-1
TRENCKOT z vstavljivo podiogo — •Inozemski prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3300-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK jn o«troško posteljico prodam. Riharjeva 2. Kolezija.	3312-4
DIHYDRO - STREPTOMYCIN — 10 gramov, prodam. Sitar. Strossma-yerjeva 20-IH.	3317-4
ČISTOKRVNEGA PSA. nemškega ovčarja, starega 1 jn pol leta prodam Križevniška ulica 2, II. nad., vrata 20.	3371-4
ENODRUŽINSKO HlSO s sadn;m vrto-m, pri postaji v Kandiji. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Prilika«.	3321-4
DAMSKI USNJEN PLASC poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3328-4
KUPIM DVOSTANOVANJSKO VILO ali h šo v severnem delu Ljubljane. Ponudbe pod »Bežigrad« na oglasni oddelek.	2897-5
Umrl je naš dragi brat MIHAEL OGRINC, železničar v pokoju. Pogreb bo v četrtek. 5. marce ob 15 z Žal — Frančiškove mrliške vežice. Žalujoči br-s«tje, Roza Tomšič In ostalo sorodstvo.
Umrla je naša draga žena. mama. hčerka jn sestra ANA OZMEC. Po^ greb bo v petek. 6. marca ob 14 z Žal — Petrove mrliške vežice. Žalujoči: mož Ivan. mama. brat Janez, bratranec Mihael in ostalo sorodstvo.
Nehalo je bitj zlato srce naše plemenite ;n nepozabne tete ANTONIJE KASTELIC. Pogreb bo v petek.
6.	tega meseca ob 15 z hiše žaiosti Pod hribom št. 6 na pokopališče v Dravlje. Žalujoči osts-lj.
Dotrpel je naš ljubljeni mož, oče, brat, svak in stric ALOJZIJ RAXDL, višji žel. svetnik v pok. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek po-oldan v Kamnici pri Mariboru, alujoča žena Ivanka s hčerko Jano, sestre Marija, Roza, Tončka in ostalo sorodstvo.	1476-a
Po težki bolezni nas je zapustila naša ljuba mama in stara mama JERA KOLEDNIK roj. LEŠNIK. Pogreb bo v četrtek 5. marca iz mrliške veže bolnišnice Ptuj. Žalujoči: sin Tone z ženo, hčerka Ivana z možem in vnuki Tonček, Darinka. Feliks in Olgica. — Ptuj. Rogaška Slatina in Graz.	1475-a
ZAHVALE
Iskrena zahvala vsem, ki so bas tolažili in sočustvovali v težkih dneh izgube našega dobrega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka. Zahvaljujemo radarjem in upravi za pomoč ob njegovi nesreči, vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti v šent janž. Posebna hvala vodstvu in upravniku rudnika Senovo, sindikalni podružnici za poslovilne govore ob odprtem grobu, godbi Svoboda za ganljive žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vencev, sorodnikom, ki so mi prihiteli na pomoč, še enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoča žena. otroka, družine Lužarjeve, Jontezove, Štihove, Musarjeve in Breznikarjeve. — Senovo, Bresta niča. 23. februarja 1955.	1465-a
Iskrena zahvala vsem, kj ste našo ljubljeno ženo in mamo ŠTEFANIJO DOBOVIČNIK spremili na zadnji poti, ji darovali cvetja in nas tolažili. Posebna zahvala primariju trboveljske bolnišnice dr. Krasniku in ostalemu osebju. Žalujoči mož Franc, sin Ferdo z družino in ostalo sorodstvo. — Trbovlje, Zagorje, Moravče 3. marca 1955,	1471-a
UNION: slovenski film: »Jara gospoda«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 m 21.
KOMUNA:	amer. film:	»Viva
Zapata«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21.
SLOGA: franc, film: »Panika«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. — Prodaja vstonnic v vseh treh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje.
SISKA: angleški barvni film: »Hofmanove pripovedke«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 ir 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
TRIGLAV: angl. barvni film: »Ljubezen je lepa«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vs* omc od 17 dalje.
LITOSTROJ: franc, film: »Panika«. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
ROGAŠKA SLATINA:	avstrijski
film: »Dvomi svetnik Geger«;
V petek. 8. februarja: mehikanski film: »Biser«;
ŽALEC:	tarijenski film: »Volk z
gore Sila«;
JESENICE — RADIO: franx:. film: »Otroški vrtec« — Predstavi ob 18 in 20. V petek 6. februarja: amer. barvni film: »Trije kavalirji«;
KOROŠKA BELA: v petek, 6. februarja: angleški fjm: »Fany«. Predstava ob 19
CELJE — UNION: angl film: »Pekel je razprodan«;
CELJE - DOM: italijanski film: »Sanjala sem o raju«;
KAMNIK: angleški film: »Mož v belem«;
DOMŽALE: italijanski film: »Čudež v Milanu«;
VEVČE: angleški film: »Mala balerina«;
JARŠE - INDUPLATI: amer film: »Vel.k, valček«;
BREŽICE: francoski f;lm: »Pastoralna simfonija«;
ZADOBROVA: angl. bann} film: »Sinja kguna«;
Ob bridki izgubi naše predrage žene. mame, sestre in svakinje ROZIKE VIMPOLŠEK v Pišecah se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, z nami sočustvovali i'i darovali lepe vence, ter obema govornikoma za globoko ginljlve poslovilne besede, kakor tudi domačemu pevskemu zboru. Še posebej se zahvaljujemo odposlanstvu gimnazije v Krškem ter zastopnikom krajevnih organizacij v Pišecah za udeležbo pri pogrebu in darovane krasne vence. — Družim: Vimpolšek, Slovenc. 1495-a Najtopleje se zahvaljujemo dr. Jenku Andreju, ki ie pokojni MARIJI RECHBERGERJEYT v težki bolezni lajšal poslednje trpljenje. Zahvaljujemo «e vsem znancem in Pirševi družini, ki so nam izkazali iskreno sožalje. Rechbergerjevi.	1477-a
Sprejmemo VERZIRANO STROJEPISKO za fakturni oddelek.
»MERKU R«, veleželeznina, KRANJ.
MetaiskS zavod „TITO61 Skopile - Madžari
Predstavništva v Beogradu, Jakšlčeva 4 a
Telefoni: 23-90 in 23-91. — Poštni predal 10. — Tek račun pri Narodni banki Skoplje 804-T-15.
IZDELUJE IN DOBAVLJA:	centrifugalne sesalke
eno-, đvo-, tri- in štiristopne z bencinskim in Diesel motorjem ter brez elektromotorja in z jermenom in sicer:
Q od 80 do 6000 litrov na minuto,
H od 12 do 150 metrov
RAVNOTAKO IZDELUJE: naprave za umetni dež, katere se prvikrat izdelujejo v naši državi, protipožarne brizgalne za poljedelstvo, krilne se-saike, sesalke za vodnjake, mešalnice za cement z mehanizmom tipa »Vunderka«, katera se jako razlikuje od ostalih mešalnic, šestila 80 mm, zaklopke od 150 in 250 mm, sesalke za čiščenje gnojničnih jam (klozetov), razna vozovna in avtomobilska dvigala od 2, 5—10 ton, stiskalnice od 80, 100, 130 in 150 mm, nadalje kladiva: ključavničarska, kovaška, bat — macole, krampe, grablje za malto in drugo. Sprejema naročila za vse vrste zlitin, tako strojnih in barvanih kovin, kakor tudi za dela za ključne objekte po načrtih naročnika in po zelo ugodnih cenah.
Kmečkim delovnim zadrugam in državnim poljedelskim posestvom odobravamo popust na osnovi Sl. lista 5153 in to za sesalke 60%, za rezervne dele 70% in ostale izdelke 40%.
Dr Josip Edgar Leopo!d-Lavov
fctAKTUZiJA PLETERJE
IN PARTIZANI Z SPOMINI
Silvestrovo 1942 so slavili beli na Selih pri mlinarju Pirkoviču, nedaleč od Pleterja. Pošteno so se napili, nato pa jih je napadla partizanska patrola. Nekdo je bil mrtev, nekdo hudo ranjen.
Ko so nastopili beli, oboroženi in podprti od redne italijanske vojske, so tisti, ki niso dobro poznali stvari, splošno menili, da bo sedaj konec partizanov, ker se ne bodo mogli več držati; zlasti ne sedaj, ko se bliža zima. Beli so govorili, da jih bodo celo zimo zasledovali; da jih bodo lahko po sledovih našli, ko bo odpadlo listje in bo zapadel sneg, letalstvo pa da bo takrat partizane lahko tolklo na vseh koncih in krajih. Sicer pa da bodo v gozdovih zmrznili; hrane da jim itak nihče ne bo hotel dajati in da se bodo morali zato že zaradi lakote predati. Glad in zima — so govorili — bosta zlomila odpor partizanov.
Listje je odpadlo, zapadel je sneg, a partizani niso niti umrli od gladu niti niso zmrznili, še manj pa se predali. Nasprotno! Živeli so dalje, se borili in zmagovali belo gardo, ki je postajala vedno slabša, neodporna in vedno bol j1 tepena; Italijanom pa so partizani povsod delali preglavice in težave.
PARTIZANI NAPADEJO PLETERJE
Dne 6. decembra 1942 sem se odpeljal z admiralom Vučer-jem na »Gracerjev turn« k Rudeževim, da bi videl ogromno
škodo, ki so jo pretrpeli. Ta grad, ki leži tako lepo na pobočju in ki je arhitektonsko zanimiv in starodaven, je popolnoma pogorel. Ostali so le goli zidovi. Ostala je le prostrana soba, ker je ogenj, ki so ga zanetili partizani, pogasila z deklo gospodinja Vlasta Rudež, poročena Schöppl, medtem ko je vsenaokrog gorelo. Tudi bližnja poslopja so zgorela. Tudi to je bila »zasluga« belih. Če se ne bi bili vselili in nato grad spet zapustili, bi verjetno »Gracerjev turn« še danes stal v vsej svoji lepoti. To tem prej, ker je bilo splošno znano, da so bili prebivalci »Gracerje-vega turna« na strani osvobodilne borbe ter so vsestransko podpirali partizane. Danes je »Gracerjev turn« delno že popravljen ob podpori Društva za varstvo spomenikov.
Na poti smo nekje pred Orehovico srečali partizansko patrolo, ki jo je vodij Jurij Levičnik. Admiral Vučer, njegov ded, se je razveselil, da ga je srečal. Jurij Levičnik mi je dejal: »Dobro, da sem vas srečal. Za vas imam dve pismi.« Res mi ju je izročil. Povabili smo ga, naj pride na »Gracerjev turn«, nato pa smo se peljali dalje. Jurij je pozneje res prišel k Rudeževim.
Evo vsebine enega teh pisem v celoti:
Odprto pismo
PREDSTOJNIŠTVO KARTUZIJANSKEGA SAMOSTANA
Pleterje.
V začetku novembra t. 1. se je vselila v Vaš samostan izdajalska protiljudska oborožena belogardistična banda z namenom, da bi od tam strahovala in ubijala poštene in zavedne Slovence, plenila njihovo imetje in požigala njihove domove. Ne glede na to, da že sam obstoj bele garde
POIpeni izdajstvo, ki se je povezalo na življenje in smrt s tistimi narodnimi sovražniki, ki so napisali na svojo bojno zastavo uničenje in zasužnjenje slovanskih narodov, med njimi tudi našega slovenskega naroda, se bela garda ne ustavlja niti pred domovi miru in molitve, kakršen je Pleterje, marveč jih spreminja v gnezda izdajalcev, razbojnikov, ubijalcev in požigalcev. Ni dovolj, da so spremenili naše sole, cerkev in gradove v protiljudske trdnjave, iz katerih povzročajo našemu narodu trpljenje. Zdaj so se z istim namenom utrdili tudi v Vašem znamenitem samostanu in zgodovinsko pomembnem svetišču. Hkrati, ki govore, da se bore za vero, spreminjajo taka verska svetišča, kot je Vaš samostan, v najhujša satanska gnezda, v katerih kujejo peklenske zločine, ki jih ni mogoče niti po človeških, niti po božjih zakonih dovolj obsoditi. Ko ugotavljamo ta dejstva, javno izjavljamo, da odklanjamo vsako odgovornost za primer, da bomo prisiljeni uničiti tudi to trdnjavo. Tega nam ne nalagajo samo koristi naše narodne vojske, marveč predvsem tudi življenjske koristi našega naroda in končno tudi koristi same katoliške cerkve.
Da se obvaruje svetišče oskrumbe in reši pred uničenjem, je samo v Vaših rokah odnosno v rokah visoke slovenske duhovščine s škofom Rožmanom na čelu, ki sodeluje z opupatorjem in ki je odogovorna za to stanje.
Na položaju, 6. decembra 1942.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Osvobodilna fronta slovenskega naroda