ZaJcutfkt TEDNIK TRBOVLJE, 1. AVGUSTA 1963 ŠTEVILKA 32 LETO XVI Zadnja vest o pomoči A: fl ji ,1 l l E 1 ■ ■ I I 1 TRBOVLJE, 30. julija — (po telefonu). Prebivalci Zasavja so zbrali doslej v denarju za pomoč Makedoniji skoro 37 milijonov dinarjev, veča pa se tudi zbirka prispevkov v materialu. V teku so zadnje priprave za sprejem otrok in družin iz Makedonije ZASAVJE ZA SKOPJE V DENARJU DOSLEJ ZBRANO ŽE BLIZU 35 MILIJONOV DIN — PRECEJŠNJA POMOČ KOLEKTIVOV V MATERIALU — PRIJAVLJENO NAD 2.500 PROSTOVOLJCEV ZA PROSTOVOLJNO ODDAJO KRVI — V ZASAVJU BODO FORMIRALI MLADINSKO DELOVNO BRIGADO — ZAČETEK PRIPRAV ZA POMOČ TISTIM SKOPJANCEM, KI BODO PRIŠLI V ZASAVJE TRBOVLJE, 30. julija — (Po poročilih dopisnikov iz Trbovelj, Litije, Zagorja ob Savi in Hrastnika) — Vest o težki nesreči, ki je v petek , zjutraj prizadela Skopje, je našla delovne ljudi Zasavja na delovnih mestih za stroji, v jamah in drugod. Delo je za hip prenehalo. Le težko je bilo verjeti vesti in dojeti obseg tragedije. ' V vseh štirih zasavskih ob-• činah so takoj formirali posebne občinske štabe za po-, moč prizadetim v Makedoni-i ji. Kmalu zatem pa so delovni kolektivi Zasavje začeli sporočati svoje odločitve o pomoči Skopju. Po revirjih pa so zavihrale črne zastave in državne zastave s pol droga. V znak dvodnevnega žalovanja pa so bile do nedelje odpovedane vse prireditve. Najprej je stekla akcija za zbiranje prijav prostovoljnih krvodajalcev za oddajo krvi in akcija za zbiranje denarnih sredstev za pomoč. Doslej je zbrano okrog 2.500 prijav za prostovoljno oddajo krvi, prijavljen« pa čakajo na obvestilo, da bodo lahko oddali kri. Zaradi pomanjkanja embalaže namreč ni mogoče tako organizirati akcije za prostovoljno oddajo krvi, da bi jo takoj oddali vsi priglašeni. Sekcije krvodajalcev pri občinskih odborih RK pa še nadalje zbirajo nove prijave. V Zasavju ni kolektiva, ki ne bi prispeval za pomoč Makedoniji vsaj enodnevnega zaslužka. V TRBOVLJAH je zbrano doslej v denarju že nad 15 milijonov din. Po enodnevni zaslužek so prispevali kolektivi Rudnika, Strojne tovarne, Cementarne, Termoelektrarne, Mehanike, ELIT, Tovarne pohištva, SGP Zasavje, Elektro-Trbovlje, Ko- munale, poslovalnice SAP, podjetja za PTT, Metalije, Zlatarstva, Tapetništva, Meso, slaščičarne, Krojaštva, Čevljarstva, Brivnice, trgovskega podjetja L junij, Vitaminke, Tobaka, Zaloge piva Laško, Narodne banke. Tike, Bolni- Termoelektrarna in Občinska skupščina po 1 milijon din, Vitaminka 200.000 din, 1. junij 200.000 din, Komunalna banka 300.000 din, TIKA 200 tisoč din. Bolnica 300.000 din. Zavarovalnica 100.000 din, Zavod za stanovanjsko izgradnjo 50.000 din, občinski odbor ZZB NOV 150.000 din, kolektiv gostišča Janez Matko 2.000 din, kolektiv mizarstva Ivan Cestnik 4.000 din itd. Nekateri delovni kolektivi (med njimi Tovarna pohištva, Cevljar- Industrije gradbenega materiala, Varnosti, Obrtnega mizarstva, Mesa, Povrtnine, Gostinstva, Medijskih toplic, Narodne banke, Pošte Zagorie in Lisce bodo prispevali enodnevni zaslužek; kolektiv Lesno industrijskega podjetja zaslužek ene nedelje; ko-, lektivi Tovarne elektroporce-lana, Zdravstvenega doma, uslužbenci občinske skupščine in zaposleni v vodstvih družbeno-političnih organizacij pa zaslužek dveh dni. Go- Zasavčani, i občani Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ob • Savi in Litije! - Z dosedanjo nesebično pomočjo smo tudi prebivalci Zasavja dokazali vso našo pripravljenost pomagati prebivalstvu glavnega mesta Makedonije v hudi nesreči, ki ga je doletela. Tudi v naslednjih dneh bomo nadaljevali z zbiranjem sredstev za pomoč v denarju in materialu ter nadaljevali z akcijo za prostovoljno oddajo krvi. Te dni bodo tudi k nam v Zasavje prišli prvi ponesrečenci iz. Makedonije. Po vseh močeh pomagajmo vsi, da se bodo počutili med nami kot pravi bratje in sestre. Pomagajmo, da bodo otroci čutili, da je tu njihov drugi dom. Mladina Zasavja! Prijavljaj se v zasavsko mladinsko delovno brigado, ki bo pomagala pri obnovi Skopja. O pripravljenosti pomagati prebivalstvu Skopja naj posamezniki, delovni kolektivi in organizacije sproti obveščajo občinske štabe za pomoč prizadetim v Makedoniji OSTALI SO BREZ STREHE NAD GLAVO, z Imetjem, ki so ge uspeli rešiti, toda NE SAMI, Z NJIMI JE VSA JUGOSLAVIJA, VES SVET! ce, Zdravstvenega doma. Zavarovalnice, Zavoda za stanovanjsko izgradnjo. Okrajnega sodišča, stanovanjskih skupnosti Center in Franca Fakina, Ekonomske srednje šole, šole Ivana Cankarja in Industrijske kovinarske šole; po enoinpoldnevni zaslužek sta prispevala kolektiva Investicijskega biroja in združenja »Rudis«; po dvodnevni zaslužek kolektivi Pleskarstva, Lekarne, Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje delavcev, uslužbenci občinske skupščine in člani sindikalne podružnice Doma družbenih organizacij; trodnevni zaslužek pa bo prispeval kqlektiv odkupne posta/; Odpad. Zraven tega so prispevali še; Strojna tovarna, Cementarna, stvo itd.) pa bodo nudili tudi pomoč v materialu. V HRASTNIKU so zbrali nad 10 milijonov din sredstev. Večina delovnih kolektivov je prispevala po enodnevni zaslužek; zraven tega bo prispevala Steklarna 1 vagon zaščitnega razsvetljpvne-ga stekla v vrednosti 2,5 milijona din, Tovarna kemičnih izdelkov 10 jeklenk klora itd. Delovni kolektivi rudnika. Steklarne, Tovarne kemičnih izdelkov, trgovskega podjetja Hrastnik, trgovskega podjetja Dol, SGP Hrastnik, Usluge, Sijaja, Jelke in drugi so pa prispevali še dodatna finančna sredstva. V ZAGORJU OB SAVI so zbrali doslej okrog 5 milijonov din. Kolektivi Rudnika, stinstvo bo prispevalo iz skladov 200.000 din. Varnost in Meso po 100.000 din itd. Zraven tega se je kolektiv industrije gradbenega materiala odločil, da bo prispeval 100 ton hidriranega apna. Iz Lisce pa So že odposlali na račun prispevka delovne organizacije 2.000 srajc. Iz LITIJE poročajo, da je zbrano v denarju nad 3 milijone din. Kolektiva Zdravstvenega doma in uprave občinske skupščine bosta prispevala po dvodnevni osebni dohodek, vsi ostali kolektivi pa enodnevni osebni zaslužek. Kolektiv Lesne industrije je zraven tega sklenil, da bo prispeval 10 kubičnih metrov desk, Kresniška industrija (Nadaljevanje na 2. strani) Praznik občine Zagorje ob Savi Prebivalca občine Zagorje ob Savi slavijo letos ?.e devetič svoi občinski praznik. V teh dneh se vsako leto znova spominjajo junaškega napada naših partizanov na sedež nemške žandarmarije v Zagorju, ki je bil 9. avgusta pred 22 leti. V počastitev občinskega praznika bodo letos tele prireditve: četrtek, 8. avgusta: — ob 18. url otvoritev razstave dokumentov Iz NOB in osnov urbanističnega načrta v Delavskem domu, — ob 1930. uri slavnostna akademija v Delavskem domu — brez vstopnine. Po akademiji kresovi in improviziran napad obveznikov PVV na Gorivo. Petek, 9. avgusta: — ob 9. uri otvoritev novega poslopja »Elektro — Trbovlje« na Kidričevi cesti, — ob 10. uri otvoritev nove ceste na Zasavsko goro, *— ob 1630. uri otvoritev novih prostorov poslovalnice SAP v Borovniku, — ob 17,45. uri parada motornih vozil po Zagorju, — ob 18. url SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE, — od 18. do 19. ure promenadni koncert godbe pred Delavskim domom, — ob 20. uri klubski program >Dve strani medalje« v stekleni dvorani Delavskega doma. Sobota, 10. avgusta: — ob 17. uri na igrišču Proletarca košarkarska tekma Domžale : Zagorje, — ob 20. uri na igrišču Partizana rokometna tekma Domžale : Zagorje, Nedelja, 11. avgusta: — ob 8. uri šahovski brzotumir v stekleni dvorani Delavskega doma, * » — ob 9. uri-kegljaški turnir na kegljišču v Toplicah, — ob 9. uri strelsko tekmovanje na Rudardiju, — ob 16. uri nogometni turnir na igrišču Proletarca s sodelovanjem moštev iz Trbovelj, Kisovca in Zagorja, - — ob 20. uri kulturno — zabavni večer v Medijskih toplicah. OBČANI ZAGORJA — OBIŠČITE PRIREDITVE! 8 Zasavje za Skopje um ■ n 8 (Nadalj. s 1. strani) bi zagotovili šolanje v mate- v torek popoldan zbrali v Tr- apila pa 2 vagona. Iz Indu- rinščini, pošolskim otrokom bovljah ta na predlog litij- gggps E-ESS salti 700 parov lahk.h čevljev. 1 nastanili okr£g 40 ot£k. delavcev, ki bi odšla pome-Prve dni je odpotovalo iz Predstavniki zasavskih ob- gat čistiti in obnavljati Skop-Zasavja v Skopje več ekip činskih komitejev ZMS so se je, brž ko bo to potrebno. tehničnih strokovnjakov, tako iz Hrastnika 3 ekipe, iz Trbovelj 3 in iz Zagorja ob Savi 1. Če bi bilo pa potrebno, pa bi iz Zasavja poslali še več ekip strokovnjakov, saj so le-ti še vedno v pripravljenosti za pomoč. Zraven tega pa so zasavski delovni kolektivi vsak čas priprav- (T. B.) HRASTNIK — V še dolgo v spominu, saj sc lc Ijeni nuditi tudi pomoč, da nedotaknjenem delu dolinice malokdaj dogodi, da bi bili začnejo v delovnih organiza- Dovče nad Zgornjim Hrast- združeni vsi činitelji, ki od-cijah z delom, kar bo tudi nikom ob cesti proti Pra- ločajo o uspehu prireditve na ena od najvažnejših nalog protnemu je bila pred dnevi prostem: nedosegljivo na prihodnjega obdobja. na prostem uprizorjena Bi- ravno Delovni ljudje Zasavja so tenčeva drama »Ugasle luči«, takoj pokazali veliko priprav- ki opisuje čas med NOB. ljenost pomagati bratskemu Nad 2000 gledalcem bo narodu glavnega mesta Ma- predstava drame ostala še kedonije, saj je prav vse Za-savčane vest o težki nesreči Sveti občinske globoko pretresla. Zato tudi skupščine Trbovlje ni čudno, če so na občinskih „ , ,, .. ... .. štabih posamezniki že začeli— Trbovlje Na zadnji seji stavca »Ugasle luči« na prostem prizorišče, odlična igra in režija predstave (v igri so igralci bolj doživljali kot igrali!), mojstrska scenarija (ki je uporabila vse naravne možnosti terena) in dobro ozvočenje in osvetlitev. Tudi lepo vreme je prispevalo svoje k uspehu pred- 8 8 8 Zakaj višje cene mesa? javljati, da so pripravljeni za ‘>bčmj>ke skupščine so od- Organizatorjem in izvajal-določeno obdobje prevzeti v bo.r!1.lkl po,r(il11 Predlog ko- cem prireditve se gledalci oskrbo ali pa posvojiti naj- ™ISIJf o imenovanju svetov zahvaljujemo za užitek, ki so -. mlajše Skopjance. Občinski komisij pri občinski ga omogočili, in želimo, da odbori RK so skupaj z ob- s^upSčmL. Novl. Predsedniki bi jih ta izredni uspeh opo činskimi štabi začeli zbirati ^tov P1} občinski skupšči- gumil, da bi Hrastničanom te želje. Zraven tega so v nl Trbovlje so naslednji: Ja- vsako leto po enkrat priredi-Hrastniku sklenili, da sprej- nez Narad, za notranje zadc- j; v Dovcah podobno kulttir-mejo otrok iz Skopja za en ve Franci stojs, za sploš- no prireditev. ,, razred in jim nudijo vse po- no uPravp. proračun in druž- Jn ge vprašanje: ali 'so trebno. Tudi v Trbovljah je J®110 s*uzbv, — Martin Roj- storjeni vsi ukrepi, da bi šibilo odločeno, da bodo spre- ®ek' za družbeni plan in fi- nedotaknjeni ostanek dolini-jeli 20 predšolskih otrok, ki nan;ce — Albert ’nž- Ivančič, cc Dovče, z lepo naravno jih bodo namestili v Dijaškem 23 industrijo in obrt — Al- osnovo gledališča na pro-domu, zraven tega pa še 20 bcvt Tabjan za blagovni pro- stem, kakršno premorejo Je šolskih ali pošolskih otrok ali meL gostinstvo in turizem malokje, ohranili za podob-pa 5 družin, ki jih bodo na- ^urn, za kmetijstvo, ne prireditve v prihodnje? mestili v prostorih Glasbene gozdarstvo, lov in ribolov — šole. Šoloobveznim otrokom Tranc inž. Jenčič, za urbanizem, gradbeništvo, komunalne in stanovanjske zadeve — Vili Pukmajster, za delo — Anka Raušl, za socialno var Trbovlje za pomoč Litiji (pb) TRBOVLJE — Na zadnji seji občinske skupšči-' stvo in varstvo družine - "e Trb2v>je ,so sk,cnili- ,da Jože dr. Kerstein, za zdrav- obcma Trbovlje prispeva kot V Zasavju veljajo že nekaj na 1300 din v juliju. Zasavje nlk — 680 din; Zagorje ob stvo — Pavic Ličar, za šol- P°,noč Litin, ki so jo pred dni nove cene za sveže me- pa Ima povrhu vsega še sla- Savi — 650 din; stvo in Pavic Kovač, za kul- mesCci poškodovali potresni so govedine, teletine In svl- bo zaledje za živino, zaradi — govedina: Trbovlje ____ 600 turo in prosveto. Svet za te- sunkl- znesek 1,500.000 Binar- nine. Mnogi vprašujejo naše česar stroške precej breme- din, Hrastnik In Zagorje ob lesno vzgojo bo novega pred- iev- Razen tč,ga 50 na seji uredništvo, kje je Iskati vzro- nijo prevozi živine. Savi za juho 500 din, boljši sodnika sveta izvolil na prvi Predlagali, naj delovne urga- ke za zvišanje cen? Vsem tole pojasnilo: Zaradi vseh objektivnih te- deli 680 din. žav je bilo zvišanje cen sve- Znano je, da je bilo po lan- žega mesa nujno in potreb-skoletnem sušnem obdobju no» sicer M nastalo vpraša-precejšnje pomanjkanje kr- nje, kdo naj krije Izgube hie-me za živino, zaradi česar sarskih podjetij, se je že lani povečala proda- V Zasavju veljajo naslednje ja živine. To pa je povzroči- maloprodajne cene za 1 kg lo letos precejšnje pomanj- svežega mesa: , kanjč živine, kar je že skozi — teletina: Trbovlje, Hrasl-več mesecev vplivalo na zvl- n*k In Zagorje ob Savi — 650 Sanje odkupnih cen za živi- din; no. — svlnina: Trbovlje, Hrast- V Zagorju ob Savi so za —————————— tamkajšnje podjetje »Meso« izdelali podrobnejšo analizo zviševanja odkupnih cen. Iz te izhaja, da sc je povečala nakupna cena teletine od 289 din (marec 1963) na 340 din (julij), »Elektro-Trbovlje« v sklopu novega podjetja TRBOVLJE — Tudi v naši republiki Je bil sprejel govedine od 179 na sklep o reorganizaciji mreže 265 din in svlnine od 297 na podjetij za distribucijo elek-305 din. Zaradi zvišanja na- trlčne energije. Tako se bo-kupnih cen se je v mesarskih do podjetja »Elektro LJub-podjctjili močno zmanjševal ljana-mesto«, »Elektro Ljub-dohodek, namenjen za skla- ljana okolica«, »Elektro Trde. V Zagorju ob Savi se Je bovlje«, »Elektro Novo me-npr. pri teletini znižal od sto« In »Elektro Kočevje« 170.000 din (v marcu lelos) združila v novo podjetje. Koncert »Slavčka« v Dobrni (J. S.) TRBOVLJE — Pred dnevi je mešani pev _ski zbor' Slavček Svobode-center iz Trbovelj priredil zelo uspel koncert v zdraviliški: dvorani zdravilišča Dobrna pri Celju. Domačini in zdraviliški gostje so napolnili dvorano, kar sc le malokdaj dogodi v tem kraju. Zbor je za ta nastop pripravil poseben program, v katerem je bila partizanska, narodna in umetna pesem, poleg te pa še samospevi, odlomki iz oper in operet. Poslušalci so zbor nagradili z navdušenim odobravanjem, posebno še soliste Pepco Tomšič, Justo Novak, Ido Skrinar, Ivanko Ravnikar, Franca Vizovišek in Stefana Železnik. Zelo akustična dvorana je mnogo pripomogla, da ,sd tako solisti kot zbor izvedli svoj program dovršeno. Zbor je vodil njegov dirigent Jože Skrinar, ki je k programu prispeval tudi več svojih kompo žici j, med njimi vse solospcve. Da je koncert uspel, gre velika zasluga trboveljskemu rojaku tov. Slavku Kliimf, kateremu sc pevke in pevci zbora za njegov trud iskreno zahvaljujejo. nizacijc v okviru možnosti pomagajo materialno ali denarno litijski občini. "ZuJcuJfhC TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje,, Trg revolucije II/II, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 - Posamezna številka 20 din — Naročnina (z dostavnino): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 chn — Poštnina plačana v gotovini List liska CV »Gorenjski tisk«, Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo POTRESV SKOPJU „ . - SKOPJE — Ena največjih malokrat. težkim poškodbam Sesreč v Jugoslaviji je v pe-2* zjutraj ob 5.17 prizadela Savno ostali še pri življenju. __.. Reševalna dela so se nemu- m^a0stroafkaLdr^otrel ^ i>o4?iČHh ”!kaj SekUdnbd3h ^ svoLt v poz^čttm C' “ stotine zgradb m priskočiliJ pripadniki Jugoslo- M Id JseboI' neksd S V3nske lju^ke armade, Ljud-AStatS mŽ2. 5«™"“. zdravstveno o«et> jočno dognano, koliko je ,e pja' smrtno ponesrečenih in ra- Sredi dopoldneva je žalost-i6Jenih, njihovo število pa ne- na vest o težki nesreči make-tehno narašča. Pomoč prebi- donskega glavnega mesta proučena Skopja prihaja iz drla v svet. Akcija za pomoč i^seh krajev domovine in sve- je nemudoma stekla. Tisoče Reševalne ekipe, skupine krvodajalcev se je ponudilo strokovnjakov, zdravniki, vo- za odvzem krvi, vzletela so J®ki in sami prebivalci z nad- prva letala z zdravniki, krvno Človeško požrtvovalnostjo bi- plazmo, sanitetnim materialno boj za človeška Življe- lom. P°d ruševinami, v zasil- Pomoč, materialna, denarij. zdravstvenih štabih, bol- na in zdravstvena še vedno ! n,cah. prihaja v Skopje. ‘ S,korai novega mesta sko- Skopje je v petek doživelo 2n • n’ več prepo- triinosemdeset potresnih sun- ,”atl- Povsod ruševine in ža*. kov, od katerih je bi! prvi cih k* *>° do'8° ostala v sr- jakosti desete stopnje (v Litiji, Slehcrnega meščana in ji sedme) in ki je porušil ali e“ nas- poškodoval preko 80 odstot- ku tro 25. julija 1963. Kata- kov objektov v tem mes'tu. ?‘r°falni potres je ob 5. uri. Popolnoma je porušen najmo-' ntinut in 57 sekund preše- dernejši hotel »Makedonija«, Qetil Skopje v spanju. Nekaj v katerem je bilo vpisanih sekund za tem je bilo mesto okro* dvesto gostov, hotel brušeno, preživeli prebivalci bkopjv, žektzniška postaja, s« iz postelj zbežali na pro- dom Jugoslovanske ljudske st°. na ulice, kjer so videli armade, zgradba narodne strahotne posledice naravnih banke, pošte, dom kulture ,ll< ki se jim človek ni mogel »Kosta Racin«, več drugih “Preti. Vse zveze z ostalimi javnih zgradb, šol, fakultet kraji so bile pretrgane. Izpod ter stanovanjskih objektov, ruševin so sc čuli klici na Prebivalci Skopja, pred-Potnoč tistih, ki so kljub ne- vsem levega dela mesta, ki ga je potres najbolj prizadel, živijo večina na prostem, mnogo pa jih s "posebnim vlakom odpotuje iz Skopja proti Beogradu. Prehranjevanje, posebej pa še oskrba z vodo, je zaenkrat še otežkočena, obstaja pa tudi nevarnost epidemije. Prizadeto glavno mesto bratske Makedonije je v soboto zjutraj obiskal predsednik republike Josip Broz Tito, ki si je v spremstvu podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča, predsednika Zvezne skupščine Edvarda Kardelja, predsednika Zveznega odbora SZDL Jugoslavije Lazarja Koliševskega in predstavnikov Makedonije ogledal porušeno mesto in se zanimal, kako potekajo reševalna dela. Vsa reševalna dela potekajo izredno organizirano. V Skopju in okrajih Kumanovo, Veles in Tetovo so izvedli mobilizacijo vseh moških v starosti od 18. do 55. leta, v Skop- TO JE BIL NEKOČ HOTEL »MAKEDONIJA*. Zdaj ga ni več, na njegovem mestu pa je kup ruševin, pravzaprav ostankov betona, opeke, železa ki notranje opreme -< • v ■ t:->• -f, r. > yz. Sim,, SKOPJA DANES NI VECl Samo nekaj sekund je hilo potrebno, da je bilo porušeno to mesto z n mi 290.o JO je je prispelo vrsto strokovnjakov in mehanizacija, ki bodo odstranjevali ruševine v mestu in uredili najnujnejše komunikacije. V Skopju bo 5. avgusta stekla tudi zvezna akcija jugoslovanske mladine, ki bo pomagala pri obnovi porušenega mesta. Skopje menijo s pomočjo, ki prihaja iz vseh krajev Jugoslavije in tujine obnoviti. Na sedanjih ruševinah bodo zgradili novo Skopje, kot simbol prizadevanj jugoslovanske skupnosti. V Skopju so razmeroma v kratkem času z izrednim prizadevanjem usposobili železniški promet, tako da vlaki prihajajo v Beograd že z malenkostnimi zamudami. Celotno Skopje daje videz zares organizirane akcije ne samo odkopavanja izpod ruševin, temveč tudi izredne pomoči ponesrečenim in prizadetim prebivalcem. Humanost in bratstvo jugoslovanskih narodov zaslužita v skopski tragediji najvišje odličje. Po uradnih podatkih je katastrofalni potres v Skopju terjal 813 smrtnih žrtev, neznana pa je usoda okrog 711 občanov. Poškodovanih Je bilo 2.178 občanov. Zraven številnih javr»h zgradb je uničeno naj 31488 stanovanj, 9000 stanovanj pa ie poškodovanih. Litijsko gospodarstvo . g’ ' ’ g ^ tednikova tribuna vso potrebno surovino za ta žagarski obrat. Kmetijska zadruga Litija: Proizvodnjo je v kmetijstvu v prvem polletju oviralo de- OPTIMISTIČNA PREDVIDEVANJA ZA LETOŠNJO PROIZVODNJO Predilnica: Letos bo dose- ne' seileinob°kmšnjikainJCžetv!,0v f™ .rekordPa Tproizvod,nja Drugo »Tednikovo tribuno« smo namenili predstavnikom nekaterih litij- gozdarstvu pa huda zima. Pri skih delovnih organizacij. Tema razgovora je bila: polletni dosežki delovnih istem številu zaposlenih se je kolektivov in predvidevanja za proizvodnjo v naslednjih mesecih, izvoz, siste- kmetijska proizvodnja pove- £pss1'1 »is videvanja bodo po vsej ver- 4.000 ton preje; Izvoz bo kar za 500% večji od lanskoletnega. Industrija usnja: Letna pro- IZVOZNA DEJAVNOST Predilnica: Neposrednega iz- jetnosti precežena za okrog 7 do 8%. Lesna industrija: V drugem Razgovor je nanizal vrsto čani realizaciji pozitivno, pri ga pri žagarski proizvodnji z zanimivih ugotovitev; sodelo- čemer velja poudariti, da je 52,5 %, na furnirskem obratu vali pa so naslednji predstav- prodaja izdelkov te delovne z 51,5% in na obratu mizar- _ _ areaFB HS3EB bSTs E—BS SSSHl Šmartno) Franc ROJC in va je ugotovitev, da je bila celotna proizvodnja večja za v vrednosti 192.000 dolarjev, izvajajo. Kljub temu priča- Ivan BOH (Lesna industrija) realizacija v mesecih maj m 12%. Ugodni pa so tudi osta- Industrija usnja: Od pred- kujejo, da bo proizvodni m inz. Jože HABJAN (kme- junij večja kot v vseh prvih n dosežki tega kolektiva: pri videnih 482.000 dolarjev izvo- plan presežen za 10% finan- !‘Jsk,a stl?h mesec,h !etos: . ■ fakturirani realizaciji so do za je bilo v prvem polletiu čni plan pa za 20%. Martin ARHNAVER (občin- V zvezi s proizvodnjo se jd segli že 66% letnega plana, doseženo že 321.917 dolarjev, Neposredni izvoz po vsej pojavilo več prob-emov. Os- pri plačani realizaciji pa računajo pa, da bodo do kon- verjetnosti 'ne bo dosežen v ski sindikalni svet). POLLETNI PROIZVODNI DOSEŽKI Industrija usnja Šmartno novni problem je v neustrezni kvaliteti surovin za zgornje in spodnje usnje. Zraven tega so se pojavile tudi teža-Predilnlca: Količinska pro- ve zaradi zakasnele dodelit-izvodnja enojne preje se je ve posojil za investicijska v primerjavi z istim obdob- dela, čeprav so računali, da jem lani povečala za 6,8 % bodo te investicije že na za-(oz. od 1806 na 1928 ton), su- četku leta vplivale na proiz-kane preje pa za 62,5 %) oz. vodnjo. Zaradi zakasnele do-od 175,6 na 285,2 tone). Skup- delitve sredstev so morali na proizvodnja je bila ob npr. izvozni aranžman znižati koncu junija za 3,6 % nad za okrog 170.000 dolarjev, predvideno s planom in je za Osnovna koncepcija proiz-12,4 % večja od proizvodnje vodnje je bila letos preusme- .z lanskega prvega polletja, ritev na izvoz ki so ga plani- 62,4 %. Letos je bilo 85 % fak- ca leta dosegli izvoz v vred- celoti namreč le z okrog Količinska realizacija se je v rali v višini 482.000 dolarjev. tllrirnne reali,arije Ho 7Anhnn m « ’ : g plačana realizacija: , 1. polletje 1962 1. polletje 1963 542 milijonov din 827 milijonov din isti primerjavi povečala za PRIPRAVE NA IZDELAV 7-LETNIH PERSPEKTIVNIH NAČRTOV RAZVOJA turi rane realizacije do konca nosti od 760.000 do 800.000 do- 90 %, ker je precej nepo- 9,oInotVUprobTemavaproiz: '"a industrija: Neposred- mso p^edvid^valt bi,ennekvah"ten™ su^vhTe V ^ TB .^“nf zTa %! ^S^v^nf^leS koL^r bi namreč dobih kva ' p‘- °^0g 300 mi 1J.onov din' dohodek pa za 33%. Važno ™‘ posredni izvoz na v bil letni P'an presežen za naj- re , namreč OODUi kva- pojavile so se težave, ker je zapisati, da namenja letos Pf’ izvoz pa v ^ litetnejšo surovino, bi bila podjetje ni bilo sposobno kolektiv Lesne industrije le Vlš.lm ?6'788 dolarJ.ev: Upošt?" J °' proizvodnja večja za naj- zagotoviti potrebnih lastnih 49,1 % dohodka za osebne do J'aje šf Posredni izvoz je manj 10 % (slaba surovina sredstev, saj je v zadnjih hodke kar 50 9 % na za Lesna industnja dosegla do namreč vpliva na zmanjšanje letih vsa investicijska dela sklade’ P konca junija skupaj že 63,2 % hitrosti na strojih). financiralo iz lastnih sred- „ " ' letnega plana izvoza. Pri po Produktivnost se je na štev. Računajo, da bodo De,ovna organizacija je sre- s rednem izvozu sodeluje Les-1 uro v primerjavi z lanskim kljub vsem težavam letos ^ rekonstrukcije žagarskega na industrija v izdelkih 1 o- e letom povečala* v predilnici opravili predvidena dela in obrata- v gradnji je nov varne pohištva. Nova gorica, Litijska občinska skupšči- za 10,9%, pri sukani preji za postavili proizvodnjo konfek- obrat z zmogljivostjo, ki za- »Bresta« iz Cerknice in LIP na je že razpravljala o nalo- 21.8 % in v stročnarni za cijske enote na industrijsko došča za vse Zasavje. Glavne Crešnjica. , gah v zvezi z izdelavo 7-let- 15.8 "0; v celoti pa se je pro- osnovo, kar bo zanimivo tudi naprave so že uvozili (iz Kmetijska zadruga Litija: nega . perspektivnega načrta duktivnost povečala za 13,1 %. za izvoz. Omeniti še velja, da lastnih deviznih sredstev), v prvem polletju je bil do- razv°la’ 5e posebej pa o na- H kraju gre 1. faza večjih Je Industrija usnja speciali- Gradbeno podjetje Litija pa sežen ;ZVOz v višini nad 34 logah delovnih organizacij v rekonstrukcijskih del. ki zirana tovarna za proizvod- opravlja gradbena dela. Pred- milijonov din. Izvoženo je zvezi s tem' predvideva ureditev klimo n'° krzna ’n edina za pro- videvajo, da bodo dela oprav- bilo 2.760 pragov v vrednosti Tudi po delovnih organiza-naprav, odscsevalnih naprav izvodnjo divjačine v naši ljena do novembra. Na no- skoro 8 milijonov din, nad cijah so‘že imenovali organi in povečanje števila vreten v drzav*- vem žagarskem obratu bo 66 ton živine v vrednosti samoupravljanja potrebne ko- predilnici od 30.000 na 37.484 , Lesna jndustrija: Ob pol- mogoče razrezati 40.000 m> 19,300.000 din in za 7 milijo- misije, ki so že začele z de- lom. Izdelani so že prvi osnutki načrtov. Predilnica: Obstoječe zmogljivosti predilnice bodo povečali od. 30.000 na 40.000 vreten. Povečali bodo tudi proizvodnjo sukane preje, in sicer od 50 ton v letu 1962 na 2.000 ton, saj je za sukano prejo vedno več naročil, ka-koj: pa jo je mogoče proizvesti., Računajo, da bodo v novi previjalnici prcvili okrog 70% preje na nov format, s čimer bodo tudi mnogo laže plasirali izdelke -za izvoz. Računajo tudi na uvedbo nove proizvodnje sintelike, za katero bi dobivali surovino iz skopske »Biljane«, nove kemične tovarne iz Ljubljane ter povečanje zmogljivosti v *etiu 'e bd *e,n' Proizvodni lesa, nastopa pa vprašanje, nov din ostalih izdelkov in sukalnici Vrednost za 1.000 vreten, letos opravljenih del bo znašala 250 milijonov din, dela pa financirajo iz lastnih sredstev. Industrija usnja: Polletni finančpi plan je bil s proizvodnjo v vrednosti 1.218 milijonov din presežen za 4,76 %, v primerjavi z lanskim letom pa je proizvodnja večja za 22,14 %, bistveno pa sta se povečali tudi fakturirana in plačana realizacija, saj je npr. plačana realizacija do konca junjja za 285 milijonov din večja od lanske. Industrija usnja iz Šmartna je letos ob polletju prvič po treh letih z.iključila poslovanje po pla- plan dosežen s 56,1 %; od te- kako v Zasavju zagotoviti proizvodov. Predilnica Litija osnutek 7-letnega načrta razvoja predvideva: — povečanje števila vreten — ustanoviti novo previjalnico — novo investicijo za polčesano prejo — novo proizvodnjo sintetike pod »drobnogledom« ali pa iz »Iplasa« iz Kopra. Za to novo proizvodnjo so potrebne prostorninske zmogljivosti zagotovljene, s čimer je pravzaprav 40 % investicijskih del opravljenih. Industrija usnja: Izdelani predlog 7-letnega perspektivnega načrta razvoja temelji na nadaljnjem razvoju krznarsko predelovalne industrije. Celotni dohodek bo 1.1970 znašal predvidoma 3 milijarde 500 milijonov din; količinski obseg proizvodnje spodnjega in zgornjega usnja bo ostal v glavnem na dosedanji ravni, povečali pa bodo proizvodnjo krzna (za nad 100 •/»), divjačine, krznene konfekcije, usnjene konfekcije in lahke obutve. Pu načrtovanju nadaljnjega razvoja so v Šmartnem stremeli KAKO JE Z IZDELAVO OSNUTKOV STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ? Občinski sindikalni svet: Komisije za izdelavo osnutkov statutov so imenovali po vseh delovnih organizacijah, čeprav še v precejšnjem številu kolektivov niso začele z delom. Občinski sindikalni svet je imenoval posebno strokovno komisijo, ki naj v sodelovanju z Delavsko univerzo pomaga manjšim delovnim organizacijam. Komisija je ugotovila, da so v manjših delovnih organizacijah le bolj slabo seznanjeni z nalogami v zvezi z izdelavo tuta bo izdelan do septembra in dan v javno razpravo. Lesna industrija: Osnutek statuta je že izdelan do poglavja o notranji organizaciji. Le-to hočejo kar najbolj proučiti in prilagoditi novo nastalim pogojem, hkrati pa z njo zagotoviti večjo produktivnost dela, večje izkoriščanje zmogljivosti in poiskati vse notranje rezerve. V septembru bo izdelano celotno besedilo osnutka statuta in dano v javno razpravo. Kmetijska zadruga Litija: Komisija je že začela z delom, izdelan je okvirni načrt za vsebino statuta. Doslej so pripravili nekaj razgovorov o tem, kaj naj bi zajemalo posamezna poglavja. Do konca septembra bodo zbirali potrebno gradivo, potem* pa Lesna industrija Litija ' \ •. x delitev sredstev čistega dohodka: 1. polletje 1963 50,9 % za sklade 49,1 % za osebne dohodke bodo začeli z izdelavo osnutka statuta. Menijo, da bo treba predvsem še podrobneje proučiti vprašanje pristojnosti zadružnega sveta in de-lav. sveta, kar je ugotovljeno, da je zadružni svet večkrat ovira za samo proizvodnjo. ISKANJE SPODBUDNEJŠIH SISTEMOV NAGRAJEVANJA Predilnica: V veljavi je zdaj notranja delitev dohodka na podlagi enote proizvoda. Letos bodo pravilnik o nagrajevanju spremenili in prešli na novo osnovo — in sicer na izkoriščanje kapacitet. Produktivnost bo v prihodnje v delovni organizaciji še naraščala. Nujno bi bilo, da bi vzporedno s tem naraščali tudi osebni dohodki. Vendar vzporedne rasti osebnih dohodkov ne bo mogoče zagotoviti, saj so prodajne cene določene, osnovna surovina se pa draži. Samo v zadnjem času so se cene osnovne surovine povečale za 6%. Industrija usnja: Nagrajevanje temelji na enoti proizvoda, ponekod pa na normah. Nastopa vprašanje, kako r» Siti problem v sistemu nagr» jevanja, ki se pojavlja v zvezi s kvaliteto surovine. Surovine dobiva delovna organizacija na avkcijah, vendar posamezne partije v kvaliteti močno odstopajo. Pri' istem količinskem obsegu proizvodnje se dosežejo tudi do 30% manjši osebni dohodki. Lesna industrija: Razdeljevanje osebnih dohodkov temelji na enoti proizvoda ia na uspehu ekonomskih enot« Ta sistem je v veljavi že od leta 1960 in njemu je pripisati vse uspehe, ki jih dosegajo v podjetju. Sistem sproti dopolnjujejo. Spričo dobrega sistema nagrajevanja ni fluktuacije. Kmetijska zadruga Litija: Osebne dohodke samostojno delijo ekonomske enote. D» lani je osebni dohodek v kmetijstvu temeljil na vrednosti ure, zaradi česar so bila na dnevnem redu vprašanja okrog nadur. Letos jo bila opravljena analitična ocena delovnih mest in je opaziti precejšnje zanimanje za večjo proizvodnjo. Tak si*-* stem nagrajevanja je bil V gozdarstvu uveden že prej. Kmetijska zadruga Litija ob novem načinu nagrajevanja za okrog 30 °/0 večja proizvodnja za dosego kar naj večje lina- osnutkov statutov. Zato jim lizacije proizvodnje. jc najpreje posredovala teze Lesna industrija: Predlog republiškega sveta sindika- razvoja predvideva, da bo:io tov, potem pa pripravila so v naslednjem obdobju pove- Stanke, na katerih so raz-čali zlasti žagarsko proizvod- pravljali o načelih statuta, njo z ozirom na vložene in- dogovorili pa so se tudi, da vcsticije v letošnjem letu. bodo v septembru spet se-Žagarska proizvodnja se bo stanki, na katerih bodo raz-povcčala kar za 3-krat, lahko pravijali o nekaterih drugih pa se bo še več, če bo na vprašanjih, voljo potrebna surovina. Do . . „ ‘970. leta imajo v načrtu po- sJvn^Ucnot detovnih organi- mizarskem^1 obratu.^in^sicer -ij.s sedežem izven Litij, od 80 do 90%, in sicer naj- sevpr^anje. al, naj več na račun izvoza, saj ima- JL”Jdiiome organizacije (pb) Trbovlje — Prejšnjo sredo so sc sestali na tretjo sejo člani občinska jo v načrtu izvoz manjšega aJ. pa naj jmaj.0 tc poslovne skupščine Trbovlje. Na njej so razpravljali o gibanju gospodarstva v prvem lurnirancga kosovnega po- enote samostojne statute, polletju, o izdelavi sedemletnega perspektivnega plana, o turizmu, imenovali proizvodnjo "ne‘bodo poveča- ddoraT o^anSi™^1^ SV?^ in komisiie občinske skupščine ter izdali nekaj garancij za najetje po- Vso pozornost perspektivnemu planu li, ker so zmogljivosti že mak- w 1 sojil. simalno izkoriščene. Družbe- Ugotovljeno je tudi, da po- . , . . ni bruto produkt bo v Lesni nekod z izdelavo osnutkov še Ko so odborniki govouli o izdelavi sc- industriii znašal 1970 leta že niso začeli, izdelujejo pa demlelncga perspektivnega plana so pouda-blizu 1 milijarde din, izvoz razne pravilnike, pri če- rili potrebo da »e temu posveti vso pozor-pa okrog 600.000 dolarjev in mcr sc poraja vprašanje, nost. Izvolili so tudi posebno komisijo, ki .se bo povečal za okrog 76%; a'i bodo prav vsi pravilniki bo v celoti odgovorna, da bo delo pri izde-število zaposlenih pa bodo P° sprejemu statutov ostali |avi sedemletnega plana nemoteno teklo na-povečali predvidoma le za v veljavi še v dosedanjem Razcn tega pa bo delalo pri izdelavi okrog 20%. obsegu. perspektivnih planov za posamezne panoga gospodarstva še sedem podkomisij. Predlog sedemletnega perspektivnega plana naj bi bil izdelan do junija prihodnjega leta. Naloga komisij pa bo tudi, da pripravijo predlog družbenega plana za leto 1964. Vse komisije bodo vsake dva meseca poročale občinski skupščini o svojem delu.. , Enakomeren dotok sredstev Kmetijska zadruga Litija: , Jedilnica: V septembru bo Zadružni sv t je že imenoval dan v JaVDO razpravo osnu- potrebno strokovno komisijo, tck stah,!a' Za 7daJ jc.š® (pb) TRBOVLJE — Podat- dosežen z 49 odstotki. Pri do- alkoholnih pijač v trgovini in ki pa z. delom še ni začela. prpini Beograjčanov; sinom in njegovo družino. Skopje, sobota. Strašen pogled na razdejano mesto. Povsod ruševine, reševalne ekipe, ki z nadčloveškim prizadevanjem iščejo preživele ponesrečence. Sirene rešilnih voz nenehno tulijo po ulicah in hite proti ce. Prosto gibanje po mestu letališču ali bližnji bolnišnici. Prosto gibanje po mestu stoja nevarnost, da s porušenih hiš pade opeka na mimoidoče. Primanjkuje vode, mesto je v temi in brez elektrike. Reševalne ekipe so izredno požrtvovalne in pod nenehno šijo plasti. Toda ne odneha- , nevarnostjo, da se nanje zru- kjer slišijo, vča- , *>, sih slabotne klice na pomoč, se bore za človeško življenje, ki je nekje med grmadami porušenega materiala. Ne odnehajo niti ko je noč, ki daje Skopju še grozljivejši videz kot podnevi. m *r>;: - m - Ni več modernega hotela . Ju, , »Makedonija«. Stirinadstrop- KUr Je ~ pl mogoče videti po vsem Skopju borišča za pomoč ponesrečenim in brez domov. — Ne bomo jih pozabili, de marsikateri prebivalec, ki so ga vojaki rešili izpod ruševin. Kot so sporočili, pri potresu ni bil smrtno ponesrečen noben vojak. Vojaki so bili resda vsepovsod, vsakokrat pripravljeni pomagati kjerkoli in vsakokrat požrtvovalni. V soboto dopoldne je obiskal Skopje predsednik republike tovariš Tito. Kot je dejal, je vtis o nesreči hujši, kakor si je predstavljal. Tovariš Tito si je ogledal hudo prizadete predele mesta in je bil pretresen nad vsem tem kar je videl. Nad podobo mesta, nad prizori, ki so se vrstili drug za drugim in so bili tako pretresljivi, da jih ni moč opisati. Študent Mihajlo, tesno ob-imtus$ejts3jd m ojjsss s jat očmi pripoveduje: — Vsi v naši hiši smo spali. Za trenutek se je vse zamajalo, omet je padel s sten, preplašeni smo poskakali s postelj in zbežali na ulico. K sreči se naš blok ni porušil. Ostali smo živi. Toda takoj zatem smo pomislili na druge, slišali smo krike in jok. Vse je tako strašno. Skupaj z mnogimi drugimi je s posebnim vlakom odpotoval iz Skopja. Toda takšnih pripovedi je malo. Pretresljive so tiste, ko obupani posamezniki govore: — Nimam očeta, matere, sester, bratov. — Nimam ničesar, razen svojega življenja. — Družina mi je ostala pod ruševinami, sam sem bil na delu. Vsaka od teh in na stotine drugih ima svoj pečat groze in obupa nad vsem, kar se je zgodilo v nekaj sekundah in čemur se nihče ni mogel upreti, ni mislil, da se kaj takšnega lahko zgodi. Lepo mesto ob Vardarju preživlja težke trenutke. Sadovi toliko letnega vztrajnega dela, ki so bili vidni na vsakem koraku, so se spremenili v kupe ruševin, uničenih je bilo stotine človeških življenj, ki so še pred nekaj dnevi zrla v to rastoče mesto, se veselili vsega novega in lepega. V Skopju in vsepovsod po Jugoslaviji je čutiti globoko žalost. Sočustvujemo s prebivalci tega mesta, ker vemo, kako boleča je vsaka nesreča, ker želimo živeti vsakomur. REŠEVANJE IN PRENOS RANJENCEV. Tudi tu so se — kot pri drugih delih — izkazali pripadniki naše JLA NA VSAKEM KORAKU SREČAŠ V SKOPJU PODOBEN PRIZOR — pripadniki JLA, ul so prvi priskočili na pomoč pl »zadetemu prebivalstvu, čistijo kupe ruševin C Zasavski tednik © št 32 © 1. VIII. 1963 0 2 2 ŠPORTNI TEDNIK KOŠARKA Priprave Igralcev Proletarca ZAGORJE — Košarkarji Proletarca so sc že v teh dneh najresneje oprijeli priprav za nadaljevanje tekmovanja v II. republiški ligi, kjer si ob koncu pomladanskega prvenstva delijo prvo mesto z moštvom ljubljanske Svobode. V soboto in nedeljo 20. in Žl. julija so sodelovali na mednarodnem košarkarskem turnirju na Jesenicah, na katerem so po sistemu izpadanja zasedli častno tretje mesto. Po mednarodnem turnirju na Jesenicah je Proletarec odigral prejšnji ponedeljek v okviru občinskega praznika Domžal še tekmo s tamkajšnjimi košarkarji in ir.gubil tekmo z dvema košema razlike. V soboto in nedeljo so igralci Proletarca spet sodelovali na mednarodnem turnirju v Domžalah, ženska vrsta pa na Jesenicah. Košarkarji bodo nastopili spet za občinski praznik, potem pa bodo odšli na skupne 10-dnevne priprave v športni center Sečo pri Portorožu, potem pa bodo star-tali spet v tekmovanju v II. republiški ligi, kjer se bodo v I. kolu srečali v Ljubljani z rivalom — moštvom Svobode. V septembru se obeta zagorskim ljubiteljem košarke prva mednarodna tekma, in sicer z moštvom ASKO VU-lach iz Avstrije, nato pa še WSG Radcntheim. Športni program košarkarjev zagorskega Proletarca bo v naslednjem obdobju izredno zanimiv, pa tudi gledavci bodo lahko prisostvovali odličnim tekmam. J. J. STRELSTVO Praznik na Dolu (Z. S.) DOL PRI NIKU — Člani strelske družine »Ernest Drakslcr-Mar-ko« z Dola pri Hrastniku so te dni slavili 10-lctnlco ustanovitve družine, ki jc bila ustanovljena na zamisel članov ZB in ZROP. Člani strelske družine so s prostovoljnim delom uredili strelišče, na katerem so lahko vsa tekmovanja. Ko so člani dobili strelišče, so začeli takoj marljivo vaditi in potem tudi nastopati. Največji uspeh doslej so dosegli strelci z Dola na tekmovanju za Pcrov pokal, kjer so med 56 nastopajočimi ekipami iz vse Slovenije osvojili prvo mesto. Vodstvo družine jc skrbelo ves čas tudi za vzgojo kadra, zlasti mlajšega. Z osnovnošolsko mladino ima stalne stike, pripravili so tudi vrsto predavanj, tekmovanj itd. Ob proslavi 10-letnicc ustanovitve in dela strelske družine »Ernest Draksler-Marko« so povabili na Dol člane 15 MOŠTVO KOŠARKARJEV ZAGORSKEGA PROLETARCA - stoje Sušnik, J. Turk, Stele* Golob, Hauptman, P. Turk In Anžur (trener), čepe Baloh, Kranjc In Stvarnik strelskih družin iz ljubljanskega okraja in s tem počastili jubilej. Ob tej priložnosti so izročili priznanje predsedniku in ustanovitelju družine, prav tako pa tudi nekaterim marljivim strelskim delavcem. PLAVANJE Rudar : Medveščak Trbovlje — V četrtek popoldne sta sc v drugem delu druge plavalne lige pomerila za točke v trboveljskem bazenu plavalna kluba Medveščak iz Zagreba in domači Rudar. Zmagali so gostje z 12.260 : 10.889. Na tekmovanju so trbovelj. plavalke dosegle dva prionirska repub- liška rekorda. Lučka Vodišek je preplavala 400 m crawl v času 5,51,0, zenska štafeta Rudarja s plavalkami Kostanjšek. Mateja Ppdles-nik, Lenarčič in Vodišek pa je dosegla na 4 x 100 mešano čas 6,05.9. Danes popoldne jc na sporedu srečanje med Rudarjem in Celulozo v Vid-mu-Krškcm. REZULTATI: Moški: 400 m crawl: 1. Dvoržak (M) 5.03,9; 3: Malo-vašič (R) 5.35,9; 200 m prsno: 1. Kod/ič (M) 3,03,3; 3. Borut Kuhar 3,14,9; 200 m metuljček: 1. Lutliski (M) 2,55,5: 3. Borut Kuhar (R) 3,19,3; 100 m crawl: 1. Albini (M; 1,033; 3. Gvido Burja 1,043 Zenske: 400 m crawl: l Lučka Vodišek (R) 531.1 (nov republiški pionirski re kord); 2. Marjeta Šlibar (R) 6,15.6; 200 m prsno: 1. Kumer (M) 3,17,5; 2. Ida Knez (R) 338.4; 100 m hrbtno: 1. Marjeta Šribar (R) 1383; 2. Silva Kostanjšek (R) 130,8; 109 m metuljček: 1. Ku- mer (M) 1383; 2. Marina Lenarčič (R) 1,39,5; 100 m crawl: 1. Joška Podlesnik 1,14,1; 2. Wullas (M) (R)" 1,16,8; Štafete 4 x 200 m craivl moški: 1. Medveščak (Z) 938,1; 2. Rudar (t) 1038,2; Štafeta 4 x 100 mešano ženske: 1. Medveščak (Z) 6,01.1; 111. »Torej naj bo,« je rek«! končno Kmet, -povedal vam bom: res sem jih videt Bili eo precej razcapani in eden je šepal. Vprašali so me. kje Je najbUija pot škod močvirje, ker eo hiteli v Varese. Pokazal sem Jim tisto stezo, pa eo UL Ce pohitite, jih boste gotovo še dobili.« — »Najlepša ti hvala,« Je rekel orožnik In hitel za človekom z brazgotino, ki Je že odšel proti nakazani smeri. -Pa na nagrade ne pozabite, je še zaklical za njimi kmet In pognal svoje krave: -Ajs,ajs!« Dečkom Je kamen padel od srca, toda še vedno se niso npeli niti premakniti in komaj, da so dihati. - Dolgo se Je voz kolrijal po slabi cesti in se končno ustavil na nekem dvorišču. -No, barabe, zdaj pa le z voza,« Je rekel skoraj prijazno kmet ln razgrnil seno. Dečki so počasi zlezli dol in Se vedno niso verjeli, da ni orožnikov niti psov. 192. -Najlepša vam hvala,<• je prvi spregovoril Glorgio. -Hvala, hvala,« so se oglašali še drugi. -Tako me je že bilo strah,« je priznal Danic. »Strah? Zakaj?« sc je čudil kmet -Mislil sem pač, da nas boste prodali za petindvajset lir. To Jc lep kup denarja.« — »Seveda to je lep denar, toda kdaj sl že videl, da so orožniki držati besedo? Bežite no, otroci, imam pa že raje vašo zlato verižico. Sicer pa, kdo bo danes pomagal orožnikom? Mar ne vemo, da so oni sami večji lopovi kot vsi drugi skupaj? Toda kaj tu klepetamo, čas Je, da dobite nekaj za pod zob.« In kmet jih je peljal čez dvorišče v veliko kuhinjo. Svoji družini je povedal, kaj se je zgodilo, da bi znati odgovoriti, če bi prišli orožniki s psi. Kmetova žena je medtem dala na mizo veliko skledo lepo dišeče mineštre. 2. Rudar (Tl 6,05,9 (nov republiški pionirski rekord); Zanimivosti! Ugriznili so -jih someščani S Kakor kaže ncvvyoršk* D policijska statistika, sc j* • lansko leto 40 newyoršklb 0 policajev zdravilo 44 da* s zaradi ugrizov. Najbolj • zanimivo pri lem je, d* S jih niso ugriznili pst, tent- • več njihovi someščani. Z vitamini nad komarje Neka švedska farmacevtska družba je izdelala vitaminski tablete, za katere dela reklamo kot sredstvo proti korna£ jem. Kot pojasnjujejo h1’*1* cem časopisov, dobiva njih®" va kri neprijeten vonj, take tablete pogoltnejo. 5 tem preženejo nadležni liv sekt z zelo občutljivim vonjem in zato le-ti ne napad3" jo človeka, ki jc pojedel t3*0 tableto. • Neka švedska luristiČj13 S agencija je žc sporočil3, • da bo potnikom, ki sC • bodo odpravili v kraje« • kjer je dosti komarje1'-9 nudila tc z.ašeilne tablclv- Zagorski pionirji o letovanju na Visokem TABOR ZAGORSKIH PIONIRJEV NA VISOKEM NAD ŠKOFJO LOKO. Še dva dni bodo postavljeni šotori in nudili pionirjem »drugi dom« ‘Dober TEK, KOSILO NAM VSELEJ DOBRO DE«, vedo povedati prav vsi mladi Zagor-lani, ki so na taborjenju na Visokem * ~\E ZAMERITE, juha mi bolj tekne, če je v njej kruh!« Tudi letos so številni zagorski pionirji odšli na letovanje, nekateri pa bodo odšli v naslednjih dneh. 69 zagorskih pionirjev in pionirk se nas je. zbralo v zdravstveni koloniji na Visokem nad Škofjo Loko. Starejši spimo pod šotori, mlajši pa v stavbi. Naš tabor je v prijazni dolinici sredi in nam bo do 3. av-naš drugi dom. Z letovanjem smo zelo zadovoljni. Hrane, ki je tudi okusna, je dovolj. Kopamo se, hodimo na izlete, po večerji pa so na sporedu razne družabne igre, gledamo pa tudi poučne filme. Na večer pred 22. julijem smo pripravili že drugi taborni ogenj in program, ki je imel kar dvanajst točk. Do konca letovanja bomo pripravili še en taborni ogenj in oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Tako kot smo sami pripravili in izvajali program za 22. julij — dan vstaje slovenskega ljudstva, bomo tudi sami pripravili oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Doslej smo si ogledali spomenik- in rojstno hišo sloven- skega pisatelja Ivana Tavčarja v Poljanah. Starejši pa smo bili na dveh celodnevnih izletih in smo si ogledali okoliške vrt ove in kraje. ■tivljenje v taboru je prav prijetno. Zjutraj dvigamo, zvečer pa spuščamo med petjem državno zastavo. Tisti, ki je najbolj priden, dviga in spušča zastavo. Ko mi že poležemo, se vsak večer zberejo na sestanek vsi tisti, ki skrbe, da je naše bivanje na Visokem prijetno, in se dogovore za program naslednjega dne. Tako se vse naše življenje odvija po določenem načrtu. V petek smo iz radijskega sprejemnika izvedeli za strašno nesrečo, ki je doletela prebivalce glavnega mesta Makedonije. Vest nas je globoko pretresla. Odločili smo se, da bomo izvedli nabiralno akcijo. Čeprav naše denai> niče niso več »zajetne«, smo vseeno 'zbrali blizu 8.000 din za pomoč. Skoro se bomo morali posloviti od Visokega. Še nekaj časa se bomo vsi spominjali prijetnih dni, ki smo jih preživeli na letovanju, prav tako pa se bomo spominjali vseh tistih, ki so skrbeli, da nam je bilo kar najbolj prijetno. Tudi KOPANJE Je najmlajšim Zagorjanom »teknilo« VAŠ OBVEŠČEVALEC Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Tomos — Puch 175 ccm. — Franc Guček, Trbovlje, Trg Franca Fakina 17. Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Virgilu Krasniku za uspešno operacijo, dr. Olgi škerbic za zdravljenje pred operacijo, kakor tudi vsem sestram in strežnicam kirurškega in internega oddelka bolnice v Trbovljah. — Milka Skaza, Hrastnik. Kino Delavski dom v Trbovljah: od 2. do 5. avgusta angleški barvni CS film ZALIV TIHOTAPCEV; od 6. do 8. avgusta italijanski film UBIJALEC. Kino Svoboda II — Trbovlje: od 2. do 5. avgusta ameriški barvni CS 'film ZAKONSKA ZMEŠNJAVA; 6. in 7. avgusta češki vohunski film ODSEK V. Kino Svoboda Zasavje Trbovlje: 3. in 4. avgusta ameriški barvni film NAJBOLJŠE OD .VSEGA. Kl^n Svoboda II — Hrastnik: od 3. do 5. avgusta jugoslovanski CS film NEVARN\ POT; 7. in 8. avgusta italijanski CS film AS — ASOVA. J Upravni odbor INVESTICIJSKA \ Trbovlje razpisuje mesto SEKRETARJA PODJE" Pogoj; pravna fakulteta ali druga odgovarjajoča izobrazba ter praksa na vodečih mestih v gospodarskih organizacijah ali javni upravi. Osebni dohodki se določijo po pravilniku podjetja. Stanovanje podjetje v letu 1963 in 1964 ne more zagotoviti. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta! OBVESTILO TRBOVELJSKIM POTROŠNIKOM Z 20. julijem je bilo tudi podjetje >ME SO« Trbovlje prisiljeno zvišati prodajne cene vsem vrstam svežega mesa, da tako veljajo naslednje cene za 1 kg: • sveže goveje meso s kostmi 60 je dejal, da Je vse v redu in da lahko krenejo. Mislim, da te ni treba učili, kako sc moraš obnašati, je dejal eden Jeffu pred vrati. Menda 'erjameš, da znamo uporabljati tele igračke jn mu pokazal samo delček pištole, ki jo je in,el v žepu plašča. . Jeff je dobro vedel, kaj to pomeni. Tudi “nrz tega bi morda šel prostovoljno z njimi, ker Je v*del, da Oskar nudi malenkost v primerjavi ? Bos podarjen«. Dobro je vedel, da od takrat, ° Jo izgubil službo pri gospodarju, ne pred-*lilv*Ja ničesar. Na tihem se Je veselil, da bo *Pet postal »važna osebnost«, da bo spet dobi-* Po deset tisoč dolarjev za »majhne usluge«. .. na kraj pameti mu ni prišlo, da bi pomf ’ na svojo ženo In hčerko, katero so ravno tl ^oinlkl zastrupili. Pred izhodom je na svoje presenečenje zagle-®l dolg luksuzni Ford, ki je čakal na uje. Nje-°Vl »prijatelji«, kakor Jih je sedaj imenoval, so a Povabili notri. Ulica Je bila razsvetljena in na . njem sedežu avtomobila je videl tri ljudi, v sredini je bil bral njegove prijateljice •>, kateremu je že nocoj zaklinjal zvo-obo. Kolikor je lahko Jeff videl, je bil Oskar jjv° ^ed hi zamišljen; Imel Je zvezane roke. Tista j a’ k* sta sedela ob strani, sta imela roke v Eu in Jeff je lahko zaključil, da sc je z Oskar-*** ■‘Bodilo isto, kakor se je z njim. . bi poudaril svoje prejšnje Izjave in se čini k ' Prikupil svojim novim gospodarjem, je, ko . siOpi| v avto, zavpil na Oskarja, do je svinja o, Pijnnll nanj. Toda eden od obeh, ki Je sedel SohP*KarJu, ni bil voljan poslušati Jeffovo spo-, n°st; vedel je, da Je tudi la obsojenec, zato „ 'e oklofutal, tako da se je Jeff kar sesedel Avt Sv°* i,r°slor. Jeff je umolknil kakor riba. n <'rr'°bil je takoj nato z veliko hitrostjo odpe-v neznano smer. hod° raz8°voru s Tomom In po njegovem od-pr -sti. Vzroke nekaterih porazov in zastojev v Franciji jeseni 1944. leta išče Alanbrooke na primer v »nevarni ameriški strategiji, ki io zasnovana na koncepciji sočasnih napadov na vsej fronti, namesto da bi zavezniki poskušali prodreti proti severni Nemčiji v smeri Hamburga, Kiela, Lubecka.« Znano jc, fla je zaradi tega prišlo do sporov tudi med Monl-pomcryjem iri Eiscnhovverjcm in je za Mon-tyja to eden od vzrokov, da sc vojna ni končalo mnogo prej. TRIJE GOVORI Kljub vsemu sc jc vojna zmagovito končala. Tedaj je. prišla do izraza vsa antipatija, ki jo je Alanbrooke čutil do Eisenhovverja, V njegovem dnevniku je mesto, polno najhujse ironije in sarkazma, kjer opisuje slovesnost, ko je bil Eiscnhovver za svoje zasluge med vojno imenovan za častnega meščana Londona: »ike je imel v Guli hal lu čudovit govor, ki je ganil vse poslušalce, vštevši člane vlači t. Nato je govoril pred Manslon Housom, na kraju pa žc med kosilom v Mansion Houml Nikoli nisem slutil, da je Eisenhovver- tako velik človek, "dokler ml tega imo pokazal njegove današnje" govorniške ekshibicije...« Češ, velik je v besedah, s katerimi se povc-ličujc. * Lord Alanbrookc, ki ameriškim generalom ni naklonjen, pa v svojem dnevniku enc_;a izmed njih vendarle povzdiguje, a dela to samo zato, da bi lahko še,enkrat dal duška svojemu odporu do Eiscnkowerja. Alanbroo ke občuduje Mc Arthurja. Opisuje srečanje s tem ameriškim generalom, ki je poveljeval ameriškim silam v Bojih na Pacifiku 'in pred katerim je Japonska položila orožje. Lord piše: (Dalje prihodnjič) • zadnja stran • zasavski tednik Anekdote o avtomob iih Maršal Lyatey je skušal osvajati Afriko z mirnimi sredstvi. Tako je obsipaval marokanske plemenske pogla- *S tem volilom lahko osvojiš vse ženske, ki si jih zaželiš!. »To m res., je odvrnil šejk. .Zakaj nef. .Ker bi mi ga potem ne podaril!. Pozno je že. Tristan Bernard bi rad še hitro v Versailles. Poklice taksi. »Koliko zahtevate?. »Trideset frankov.'. O neki mladi igralki je Tristan Bernard izjavil: .To dekle moraš resnično spoštovati; s plačo dvesto frankov ji uspe vzdrževati mater, tri sestre in luksuzni kabriolet,. Bacha Guitry hodi po pariških cestah za moškim, ki pred vsakim križiščem dvigne levo ali desno roko, preden zavije za vogal. Guitry ga vpraša, zakaj to pravzaprav dela. .To, dragi gospod., je odvrnil moški, .je vse, kar mi je ostalo od mojega avtomobila.. Posnemale! VVilhelma Tella • Budlmpeštanskl zdravniki • so prosili madžarsko tele- • vizijo, naj ukine otroško • oddajo z naslovom »Wil- • helm Tell«. Odkar gledajo • madžarski otroci juna- • štvo tega švicarskega na-0 rodnega junaka, od kate-O rih je najbolj znamenito 0 tisto, ko odstreli s sinove 0 glave jabolko, jih je mo-0 ralo že 25 v bolnišnico • zaradi poškodovanih oči; 0 seveda zato, ker so pre-0 malo spretno posnemali 0 velikega st.elca. Pozabil je na manSetne gumbe 347 telefonskih pozivov je zabeležila francoska televizija po koncertu znanega pianista, ki je zabaval Francoze nedeljsko popoldne. Pozivi pa niso veljali televizijskemu koncertu, temveč manšetnim gumbom, ki jih je pianist pozabil na klavirju. humor - humor - humor varje z darili. Enemu izmed njih je podaril avto in mu rekel: »Trideset frankov? Ste znoreli! Sedite v avtomobil in popeljem vas za petnajst frankov!. Piše: Franc Slapnik-Borts Vtisi s poti po Afriki Dežele afriškega kontinenta karakterizira velika razlika med industrijo in kmetij- stvom. Produktivnost v kmetijstvu je nizka, izkoriščanje strojev in tehničnih pripomočkov pa je zelo slabo, saj jih praktično skoraj ni. V veliki meri so vse dežele odvisne še od razvitih dežel, v katere izvažajo svoje surovine, uvaža-j pa artikle široke potrošnje. Sudan in Etiopija forsirata tuji kapital za izgradnjo industrije, da bi tako pospešili svoj gospodarski razvoj. Do neke mere in za določen čas je to razumljivo in dopustno, ker jim za izgradnjo industrije primanjkuje finančnih sredstev. Ni pa razumljivo in čudi me, da je tuji kapital take močno zasidran v trgovini. Dejstvo je, da je boj z* osvoboditev Afrike viden na vsakem koraku. Imeli smo priliko spoznati se z ljudmi, katerim je občutek za prihodnost sestavni del njihove borbi in naporov, s svojo delavnostjo pa se žele hitro dvigniti iz zaostalosti. KONEC vil: »Ministrstvo zdravja bo moralo skupaj z obutveno industrijo proučiti možnosti, po katerih bi lahko žensk« zaradi zdravja prilagodil« čevlje nogam, in ne nog« čevljem, kar pa največkrat počenjajo!« POGLED NA ADIS ABEBO Čevlji in zdravje Eden od predstavnikov zahodnonemške zdravstvene službe Je nedavno tega izja- fj^itan&hn CHRISTINE KEELER Med njegovimi gosti je bil tudi mondeni dr. Stephen Ward, ki je imel zvezo celo z angleško kraljevsko družino. In preprosto mlado dekle »v senci« dobi na vsem lepem povabilo zdravnika. Le katera bi se lahko uprla takemu vabilu? Obiskovati visoko osebnost, ki ima zvezo z dvorom 1 Morda so se njene sanje pričele uresničevati. Postala bo »lady«. • V resnici pa se ji je odpirala kariera • kurtizane. Pri dr. Wardu se je Christine • spoznala z mnogimi uglednimi ljudmi, • toda nihče od njih ji ni ponudil zakona. • Vse, kar so ji lahko dali, je bil denar. • Dosti denarja za nekaj ur porabe. V • tem je treba iskati vso dramo Christine • Keeler: da bi postala žena ministra, bi • storila vse. In od nje se je zahtevalo • vse, a ničesar se ji ni nudilo. Da bi se tolažila, je imela na razpolago mamila in mene.« Jazzovski glasbenik Johnle Edgecombc je sicer že prej zagrešil nekaj prestopkov. Obtoževali so ga zvodništva In gogobnega. — In zdaj: kaj piše o sebi in svoji mladosti glavna junakinja afere — Christine Keeler. CHRISTINE KEELER — »SVOJEROČNO«! »Rodila sem se 22. februarja 1942. leta v Hase Middlessexu. Očeta se sploh ne spominjam. Z materjo sta se razšla, ko sem bila stara tri mesece. Ko mi je bilo tri leta, je mati spoznala nekega inženirja — mojega očima. To je bil čudovit človek. Mati me je skoraj oboževala, to počenja še danes. Kar zadeva njo, ni bilo zame nikoli nič dovolj dobro ... Ko sem bila stara trinajst let, sem pričela spoznavati, kako zelo sem nemirna. Druga dekleta so vedno mislila na poroko in družino, jaz pa se nikoli nisem hotela umiriti. Nenehno sem sanjarila o potovanju okrog sveta. Spominjam se, da sem govorila, kako si bom izbrala, če se bom poročila, samo bogatega moža, in to šele potem, ko se bom že dovolj zabavala. Tudi sedaj si še zmerom želim svobode. Vsaj še dve leti. Čakala bom, dokler ne najdem nekoga, ki ga bom želela za moža. Mislim, da je stvar v tem, da se na nekoga navadiš. Mislim tudi, da tisto, kar se imenuje ljubezen, sploh ne obstaja... Ko sem v svojem petnajstem letu končala šolo, nisem imela pojma, kaj bom počenjala. Tudi moji starši niso vedeli. Bila sem v več službah, pa nikjer nisem dolgo ostala. Ko sem delala v neki recepciji kot telefonistka, sem prvič videla, kakšni so ljudje. Moj gospodar kot da ne misli o ničemer drugem, kot kako bi me preganjal okrog mize. Toda nikoli me ni ujel. Tu je bil tudi mož, ki je stanoval v bližini, imel je zelo lepo ženo, U jo je večkrat dražji, češ da .ima »piko name«. Nekega večera, ko sem šla domov, je ta žena pridivjala iz hiše z velikim nožem, njen mož pa smrtno prestrašen za njo. Takrat sem šla k njim in poskušala spraviti ženo k pameti. Zatem sem se zaposlila kot varuhinja otrok-Tako sem spoznala, kakšni so očetje. Neki oče me je vsak večer hotel spremljati domov. P®" skušal me je tudi poljubiti. Očitno sem se zdela takrat že odraslo dekle. Tudi vesti sem se P?-skušala tako, kot se vedejo odrasla dekleta. N3 zajtrk sem odhajala v neko kavarno. Toda pj*" povedali so mi zahajati tja, ker sem se opijanil3-Bilo mi je petnajst let. Čez čas sem dobila posel, ki je bil, kot se ml vv«. ovni uvuua j/v/ovi, ni jv uu, nv» — , « je zdelo, nekaj izrednega. Delala sem v prodaja ni konfekcije v neki ulici v Sohu. Bila sem dakt lograf in manekenka. Tam sem delala pet mes®T cev, kar je bilo res pravo čudo. Že prvi teden ni je uspelo razbiti veliko ogledalo in politi. vf®, vodo na noge gospodaričine mame. Potem je P . šel dan, ko sem spoznala neke nove, sijajne P . jatelje iz ameriškega letalstva. Moj ljubimec ^ pos‘aJ narednik, ki je stanoval blizu moje h' ’ Bil je dovolj star, da bi mi bil lahko oče. ^ sem ga malone oboževala. Takrat sem zved marsikaj o Američanih in njihovih zabavah-Z narednikom sva preživela nekaj neP° jgti nih vikendov. Žal pa zadeva ni mogla tr3^s_ dolgo. Sprla sva se in bila sem zaradi tega zeia na. Vdrla sem v njegovo stanovanje in -ft njegove plošče in nekaj pijače. Zdelo se m da mi to pripada. Sledila je nova kriza. Spoznala sem, da ^ dobila otroka. Preživljala sem vse muke. se je rodil v začetku aprila 1958 kot nedo ček in mi je umrl po šestih tednih. ..«) >