PBIftDRSKI DHEYK1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE IX. . btev. 169 (2479) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. petek 17. julija 1953 Cena 20 lir NEGOTOVOST DE GASPERIJEVEGA USPEHA PRVEM GLASOVANJU V PARLAMENTU Nova vlada se bo prvič sestala danes in imenovala podtajnike - Zbornica in senat se bosta sestala v torek, ko jima bo vlada predstavila in predložila svoj program (Od našega dopisnika) 16. — Nova De Gaspe-^Ieva vlada, osma po vrsti, se . Prvič sestala jutri predpol-e' Prihodnji teden pa se bo ^pdstavila parlamentu. Zbor-in senat sta bila sklicana h't0t*k in bosta morala ta-j.'. razpravijatj o zaupnici vla-111 njenemu programu. jutrišnji vladni seji bo Ha Predv: drži 'sam na vrsti imenovanje 'avnih podtajnikov, ki jih ti**10 Pre ljavaiVatl^e podtajnikov nada-no r, ** danes. Kot polurad-speri°r*ajo, je porabil De Ga-dan , anes skoraj ves popol-nika’ 3® s pomočjo podtaj-se2n Andreottija sestavljal Ulinj j Podtajnikov za razna p°dn a’ Zvečer so se pri Hjju 'dsedniku vlade Piccio-n**. sestali Dodtainik Andre- Piolt, ristjanskih parlamentar- list «Daily Mirror« je anketo med javnim med 0 možnosti poroke {Neži za poroko Margaret - Townsend 'Pg?efk°N’ 16- — Razširjeni Uvedel’ k0Vai&>oes° Margaret in pol-ta je ,otn Townsendom. Anke-la Pn naslednje rezultate: čitjj se je izreklo 67.907 ki So ali 96,81 odst. vseh, Proti °?gov °rili na vprašanje, stot^^i Pa 2.235 ali 3,19 od-«v0jo V' ®tevi'nr čitatelji so obrao “^ločitev tudi pismeno Klasilr,0?*11- Vprašanje se je Saret , ko; «Ce princesa Mar. r° želi, menite, da je a se ji dovoli poroka s V orn Townsendom?» Prav au zeli' 5°^vnik‘_________ Mirran®*eških krogih («Daily Hden* zast°Pa laburistične Predv Ce^ nasprotujejo poroki zaradi tega, ker je nd ločen. nih skupin. Ministri nove vlade so danes prisegli pred predsednikom republike Einaudije. Nekoliko pred tem je Einaudi podpisal ukaz o imenovanju ministrskega predsednika in članov vlade. Ceremonija, med katero so ministri prisegali drug za drugim, je trajala 2Q minut. Po prisegi je De Gasperi podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je predvsem zatrjeval, da «ni res, da bi osebna vprašanja zahtevala vseh °" sem dni», kolikor da jih je bilo potrebnih za sestav0 vlade; prej da je De Gasperi proučeval samo vprašanje vladnega programa glede gospodarske in finančne politike. Nato je De Gasperi podal svoja pojasnila v Scelbovem primeru in obžaloval, da «se ne more veseliti njegovega sodelovanja, ki bi bilo toliko koristno in morda državi celo potrebno«. Dejal je, da je treba «kar najodločneje zanikati, da so se «o vključitvi ali izključitvi Scelbe ali katerega koli ministra «pogajali ali mešetarili s katero koli stranko desnice, levice ali centra«. Dodal je še, da med sestavljanjem vlade «ni bilo nobenih intrig« in pri tem očitno mislil na članek Don Sturza, ki je trdil, da je treba «demokra-cijo zavarovati ne le pred diktaturo, temveč tudi pred intri-giranjem«. Značilno je tudi, da se je De Gasperi že vnaprej branil očitkov korupcije na račun nekaterih ministrov. V političnih krogih še vedno obširno komentirajo sestavo De Gasperijeve vlade, ki. kaže, nikogar ni prav zodovoljila. ker vse preveč diši po kompromisu. Mnogi'izražajo bojazen, da je to kompromisarstvo šlo tako daleč, da vlada sploh ne bo mogla imeti nobenega poštenega programa, ker bo hotela ugoditi vsem in se ne zameriti nikomur. Tudi glede novih ministrov so večinoma precej skeptični. Tako zatrjuje «11 Corriere del-la Sera«, da novi ministri »nikakor ne dajejo vtisa, da bodo lahko storili kaj več v primerjavi z onimi, ki zapuščajo vlado; Aldisio, Cappa, Malvestiti, Scelba, Segni in Zoli. ki jim je treba prišteti še oba republikanca La Malfo in Pacciar-dija«. Zaradi tega pravi list, da ne gre toliko za obnovitev vlade, kot za rotacijo v turnusu med demokristjani, ki jo narekujejo bolj politični razlogi kot pa osebna sposobnost. «11 Corriere della Sera« meni, da je edina novost v vladi Fan-fani v notranjem ministrstvu. Vprašanje, kako se bo vlada odrezala v parlamentu, je še vedno odprto. Jutri se bo sestalo vodstvo liberalne stranke skupno z obema parlamentarnima skupinama; na seji bodo razpravljali o stališču, ki naj ga liberalni predstavniki v parlamentu zavzamejo do nove vlade. Medtem ko so prej demokristjani računali na podporo liberalcev, se zdaj postavlja vprašanje, ali se bodo libe- ralci vzdržali glasovanja, ali pa bodo celo glasovali proti. Isto vprašanje se postavlja za socialne demokrate. Kar se tiče monarhistov, sta danes razvidni med njimi dve tendenci. Laurovi ljudje kažejo dokaj prijazno stališče do vlade, kar je tudi razumljivo, saj je splošno mnenje, da zagotavljajo nekateri minL stri v vladi Lauru učinkovito zaščito njegovih osebnih koristi. K fašistom nagibajoče se desno krilo monarhistične stranke, ki se zbira okrog glavnega tajnika Covellija, pa nove vlade še daleč ni tako prijazno sprejelo. Zaradi tega je glasovanje monarhističnih po. slancev dvomljivo, De Gaspe. rijevo upanje, da bo v parlamentu uspel, pa še manjše. A. P. Socialistična internacionala razpravlja o nemškem vprašanju Na kongresu sije za Trst, ra predlagal v Stockholmu je poročal tudi predsednik podkomi-ki je po nepotrjenih vesteh iz italijanskega vi-»začasno rešitev* po Vidalijevem kopitu STOCKHOLM, 16. — Danes se je nadaljeval kongres Socialistične internacionale. Predpoldne je bil glavni govornik nemški socialni demokrat Car-lo Schmidt, ki je poudarjal potrebo združitve Nemčije in začasni značaj bonnske vlade. Zavzel se je za štiristransko konferenco za rešitev nemškega vprašanja in dodal, da bi morala mirovno pogodbo z Nemčijo podpisati nemška vlada, ki bi nastala po splošnih svobodnih volitvah v vsej Nemčiji. Dejal je tudi, da pogodba o evropski vojski zmanjšuje možnosti pogajanj z ZSSR. Kongres je nato izvolil komisijo, ki ima nalogo, da sestavi resolucijo o nemškem vprašanju. V komisijo so bili izvoljeni A. Valier (Francija), Van Der Goes Van Nathers (Holandska), Rolf Edberg (Švedska), Carlo Schmidt (Nemčija), Victor Larock (Belgija), Paul Rose (Anglija), W. Waldibrunner (Avstrija), Mario Zagari (Italija). Kongres je nato soglasno sklenil poslati »bratske pozdrave« delavcem Vzhodne Nemčije. Pozdravna poslanica izraža »hvaležnost vsem onim, ki so neustrašno branili naše ideale« in jim zagotavlja »solidarnost milijonov socialistov vsega sveta«. «17. junij je odprl novo poglavje v zgodovini Nemčije«, zaključuje poročilo poslanice. Na posebnih sejah so razpravljali o španskem vprašanju in o poročilu podkomisije za Trst, ki ga je predložil njen go trajati; 2. da je potrebna začasna rešitev, ki bi dala jamstva za svobodo prebivalstva tako v coni A kot v coni B; 3. da je potrebno ustanoviti enotno civilno upravno oblast, ki bi jo imenoval varnostni svet OZN in ki bi jamčila spoštovanje demokratičnih načel. Po Huysmansovem predlogu naj bi ta začasna rešitev veljala pet let, medtem pa naj bi se pripravila »dokončna rešitev problema«. Predstavnik PSDI Zagari je izjavil, da se strinja z ugotovitvijo, da je treba spremeniti sedanji položaj na STO in za- Diskriminacija ZVU - doslej najbo predsednik Belgijec Huysmans. j !.lteval> naj se v coni B «za-le knnrres sklenil. lamci prebivalstvu Končno je kongres sklenil, da se bo ponovno sestal leta 1955 in da bodo odslej kongresi vsaki dve leti. Kot poroča milanski list «11 Corriere della Sera«, je Huys-mans v svojem poročilu o Trstu dejal: 1. da sedanji položaj na STO ne more več dol- T pričakovanja odgovora ZSSR na vabilo na štiristransko konferenco Poziv vzhodnonemške vlade bonnski vladi na „nem-sko konferenco" - V Bonnu trdijo, da ne bodo odgovorili - Vprašanje sestanka štirih v spodnji zbornici BERN, 16. — Švicarski zvezni svet je sporočil, da nima nič proti temu, da bi bila predlagana štiristranska konferenca zunanjih ministrov v Švici, če bi to zahtevale vse zainteresi. rane vlade. Poročilo dodaja, da doslej ni prišla nobena zahteva, da bi bila ta konferenca v nekem švicarskem mestu. Medtem ko na Zahodu pričakujejo sovjetski odgovor na trojno povabilo na sestanek štirih, na katerem bi razpravljali o nemškem in avstrijskem vprašanju, je vzhodnonemška vlada včeraj povabila bonnsko vlado na posebno nemško konferenco, na kateri bi se pogajali o izvedbi združitve Nemčije. V Bonnu zatrjujejo vladni krogi, da vlada pričakuje u-radno obvestilo o vzhodnonemškem predlogu. Dobro obveščeni politični krogi pa trdijo, da zahodnonemška zvezna EVI ATENSKE KONFERENCE ••Zaskrbljenost" Italije za albansko neodvisnost Vi Hodže pojačala obmejne provoKacije tj«?1* našega dopisnika) ertl'8raGriAD’ 1B- ~ Albanska po Pisanju itali-lS°^° zaskrbljena za *i s0 *°anije zaradi stališča, 3 balkanske države za-^Alb''*. ai-enski konferenci h)a «pa.nMe, ugotavlja nocojš-Stacijo tika«. Albansko emi-v glav v Italiji predstavljajo .Se t narodni izdajalci, >1i'hovaU'1’*1 *nteresov, zato je ttvi. *Zaskrbljenost» narav-ri'' Zaskrbljenost« Itali- .tž»V, ^avljenost balkanskih anij 3 iamčijo neodvisnost ,’ ,ie pozdravila vsa °i pij3 javnost. To jamstvo r,a». atenski list «Elefte- avlja «Politika» one- ■ anskj ’ Kateri koli izven bal-aibansjj s’^' vsako mešanje v aave .. stvari in notranje za-klastj anije. zato je ta sklep le besPornemDen za Italijo«. *iarja ede grškega lista, pou-',Jr°ke °iit'ka» pojasnjujejo sti. ^.‘ialijanske zaskrbljeno-B:i so *• ne more zanikati, r Aten.^mstva, dana Albaniji itiir„ 3 ’ 'zraz miroljubne po-Ce • “V i'ki je Italija proti poli- %a ki albanskega spora-°van Ze*^° s političnim so-rniJem Prispevati k stva- S'ic. te a ^trievaiya'' to ni v skladu z teinveA ,em miru na Balkanu, »ta., c IZklinZr,« .. J.. .. oslabiti sile agre-ni v skladu z »ta 3r'mi zključno v skladu ltaii^3s“znjevalnimi težnja. na Balkanu«, zaklju- y $$*»■ v' p°litikn S SVojo nuroljub-na ato S° balkanske drža-3tl° izi- konferenci sve- h Vi8*OstVAda ne- i,3n Ukto^Albanije kot pomem-£aV bi jih ljubili, da bodo ponovno polo- naj izplačala v petnajstih letih, nato pa objavlja podroben pregled, iz katerega je raz. vili 27.000 severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki so jih južni Korejci prejšnji mesec iz- svoboda«. popolna * * * V kolikor je gornja vest italijanskega izvora točna, moramo ugotoviti: 1. da je teza o plebiscitu, zaradi katere so voditelji PSVG s pomočjo Sara-gatove stranke pripeljali v Trst tri opazovalce Socialistične internacionale — propadla; 2. da ni samo čudno, temveč nerazumljivo, kako so mogli prvaki Socialistične internacionale vzeti kot svojo prav tisto tezo, katero v glavnem zagovarja in predlaga nihče drugi kot moskovski agent in kom-informovski prvak Vittorio Vi-dali zaradi povsem očitnega razloga, da bi na ta način dal možnost, da pride na STO do veljave tudi ruski kominformi-stični glas. ki pač ne bo mogel biti drugačen kot je glas ruske imperialistične zunanje politike. vidno, da je sovjetska cona sa- pustili. Na novo pa bo treba določiti mo v letih 1951 in 1952 poslala v ZSSR na račun reparacij 9.301 milijon mark, torej več, kot bi po Stalinovih besedah morala plačati v 15 letih. SPLIT, 16. — Sedem strokovnjakov mednarodne komisije za izkoriščanje elektroe-nergetičnih virov in izvoz e-lektrične energije iz Jugoslavije v sosedne države si je danes ogledalo nekatere predele srednje Dalmacije, kjer bodo gradili novo veliko vodno elektrarno in velik bazen, ki bo oskrboval to elektrarno z vodo. 28 milijard dolarjev plačala Vzhodna Nemčija za reparacije ZSSR BONN, 16. — Vodstvo za-hodnonemške socialdemokratske stranke je objavilo danes spomenico o reparacijah, ki jih je dobavila Vzhodna Nemčija Sovjetski zvezi do leta 1932. Spomenica podrobno opisuje demontiranje nemške industrije na sovjetskem področju, nasilno pošiljanje strokovnjakov in kvalificiranih delavcev v ZSSR skupno s stroji, ropanje vzhodnonemškega kmetijstva in škodo, ki jo je napravila nasilna kolektivizacija, pa tudi ogromne dobave blaga, ki jih je Vzhodna Nemčija morala v osmih letih poslati v ZSSR ali izročiti sovjetskim okupacijskim četam. Po podrobnem pregledu navaja spomenica zaključek, da je treba vrednost reparacij, ki jih je Vzhodna Nemčija plačala ZSSR, oceniti s približno 70 milijardami 970 milijoni mark, kar pomeni približno 28 milijard dolarjev. Nato navaja spomenica Stalinovo izjavo iz leta 1950, po kateri dolguje sovjetska cona še reparacije v vrednosti 3.17Q milijonov dolarjev ali demarkacijsko črto, ker se Je zaradi kitajske ofenzive potek fronte na srednjem bojišču nekoliko spremenil. O položaju na bojišču poročajo, da so zavezniške čete popolnoma zaustavile kitajsko o-| fenzivo na osrednji fronti in ; prešle v protinapad. Častniki združenega poveljstva zatrjujejo, da napad južnokorejskih čet «počasi, toda z gotovostjo napreduje«. General Clark, poveljnik a-meriških čet na Daljnem vzhodu je o položaju na bojišču izjavil; «Kaže, da imamo položaj v rokah«. Ameriški državni podtajnik Walter Robertson, ki se je danes vrnil s Koreje, je v Wa-shingtonu poročal pred ameriško senatno komisijo za zunanje zadeve o rezultatih svojih razgovorov z južnokorejsikim Rijem. Seja, na kateri je poročal Robertsoni, je bila za zaprtimi vrati. V dobro obveščenih krogov pa zatrjujejo, da ameriško vodstvo ni prevzelo do Južne Koreje obveznosti, ki bi bile večje od onih, ki jih vsebuje Eisenhowerjevo pismo Sing-manu Riju. Predvsem trdijo, da ZDA niso sprejele Singman Rijeve zahteve, naj se sovražnosti obnovijo, če politična na tvoren preložena do sobote SEUL, 16. — Pogajanja za premirje na Koreji so bila preložena do sobote. Današnja seja se je začela s 15 minutami zamude, ker so zavezniški delegati čakali na posebno sporočilo, ki jim ga je prinesel helikopter. Po 24 minutah se je seja končala z odgoditvijo do sobote. Kasneje je agencija «Nova Kitajska« sporočila, da so pogajanja odložili do sobote na zahtevo kitajsko-korejskih pred- predsednikom Singmanom stavnikov. Politični krogi sklepajo iz odložitve pogajanj do sobote (navadno so seje predlagali iz dneva v dan), da so nastale nove težave pri razgovorih za sklenitev premirja. Zdi se, da severna delegacija sodi, da zavezniška zatrdila o stališču Singmana Rija ne zadostujejo, in zahteva zanesljivejša jamstva, da južnokorejski predsed-, konferenca (ki bi^se naj zace-nik ne bo sabotiral premirja. ' Neredi v Kalkuti KALKUTA, 16. — Danes predpoldne je prišlo v Kalkuti do novih incidentov. Policija je streljala na demonstrante, ki so protestirali proti povišanju cen tramvajskih listkov. Zdi se. da so bile štiri osebe ranjene. Iz vseh mestnih okrajev poročajo o eksplozijah ročnih bomb in o metanju kamenja. V Kalkuti so bili neredi že včeraj, ko so bili mnogo res-snejši kot danes. P0 uradnih poročilih so zahtevali eno smrtno žrtev, 90 ranjenih in 600 aretiranih. V mestu je proglašena splošna stavka. HAMBURG, 16. —- Kot poro_ ča list »Die Welt», je v nedav. nih nemirih na sovjetskem področju Berlina in v Vzhodni Nemčiji izgubilo življenje 569 ljudi, 1.744 pa je bilo ranjenih; od tega so sovjetske čete ustrelile 141 ljudi. Kot smo že včeraj poročali in kot poročamo na drugi strani našega dnevnika danes, je bil sinoči pogreb pokojnega kapetana Jugoslovanske ljudske armade tovariša Vir-gila Adamiča iz Prečnika, čigar truplo so predvčerajšnjim pripeljali iz Jugoslavije v njegovo rojstno vas. Nič ni bolj prirodnega in logičnega kot to, da so hoteli svojega bojnega tovariša pospremiti na njegovi zadnji poti tudi predstavniki Jugoslovanske ljudske armade, njegovi kolegi, ki so v vojni in- miru mnoga leta s pokojnikom skupno izvrševali svojo častno in sveto dolžnost zvestih braniteljev domovine. Zato so bile tudi merodajne oblasti ZVU zaprošene, naj dovolijo udeležbo pri zagreba štirim oficirjem JLA, pokojnikovim tovarišem, ki so trenutno v službi pri odredu JLA Jugo-, slovanske cone STO, in sicer enemu majorju in trem kapetanom. Vsi štirje častniki JLA, naj bi prišli v našo malo kraško vas nabrežinske ob. čine eno uro pred pogrebom da bi s častno stražo ob mrtvaškem odru izkazali zadnjo čast svojemu drugu in se nato udeležili pogreba na domače pokopališče nesoč na poslednji poti pokojnikova odlikovanja. Prav nobenega vzroka ni bilo torej za dvom, da bi ZVU za tako priliko ne izdala potrebnega dovoljenja- Saj se še vsi spominjamo, da je ista ZVU pred leti dala dovoljenje precejšnjemu številu italijanskih oficirjev, da so prišli v Trst na pogreb nekega vojaškega pilota, pripadnika italijanske vojske. Spominjamo se še prav dobro, da so takrat te spremljevalce, ki so predstavljali naslednico poražene italijanske vojske, tiste vojske, ki se je borila pred nedolgimi leti tako proti naši slavni partizanski vojski, v katere vrstah je bil tu di pok. kapetan Adamič, kakor tudi proti angleški, ameriški in drugim zavezniškim vojskam, hoteli italijanski iredentisti izrabiti (kar so do gotove mere tudi storili) v svoje provokatorske namene. Toda ZVU glede tega ni delala vprašanja. Kot ni delala vprašanja za številne druge primere, pri katerih ni šlo za pogreb, temveč včasih celo za razne plesne prireditve in podobno. In takrat je šel sprevod pok, italijanskega pilota skozi samo mestno središče. Zato je bilo povsem naravno, da ni nihče pričakoval, da bo ZVU za včerajšnji pogreb, ko je šlo za oficirja armade, ki je pokazala svojo zavezniško zvestobo v najhujših časih — kot je poudaril pred kratkim sam mi- nistrski predsednik vlade Velike Britanije — in ko je šlo za nekajurni obisk v mali slovenski vasici, da bi torej ista ZVU zaprošeno dovoljenje odklonila. In kljub temu se je zgodilo, da ZVU dovoljenje štirim častnikom ni hotela izdati! Vzroki takega ravnanja nam niso znani. Ne vemo, kaj je ZV(J navedla kot vzrok. Ono, kar vemo, kar ve vsa tr- žaška in vsa jugoslovanska javnost, pa je sramotno dej» stvo, da vodi ZVU, odkar je prevzela oblast v naši coni, dosledno diskriminacijsko po. iitifoo proti vsemu, kar je na STO slovenskega in jugoslovanskega. Tudi to poslednje diskriminacijsko dejanje spada v ta okvir dolge vrste žaljivih in poniževalnih protislovenskih in protijugoslovanm skih ukrepov. Poudarjamo pa, da je slednji ukrep za razliko od vseh ostalih — med zadnje spada sramotna odstranitev dvojezičnih napisov v nabrežinski občini v sklopu neštetih ukrepov rimskih funkcionarjev pod plaščem podpisa conskega predsednika z njegovim zadnjim javnim nastopom vred na otvoritvi velesejma — najbolj žaljiv. Kajti ta v-krep zadeva ono našo slavno armado, v kateri smo se borili in se z njeno pomočjo osvobodili italijanskega fašističnega tlačanstva ter z njo preprečili, da danes nismo več zapisani narodni smrti, Ta ukrep hoče na dovolj zgovoren način favorizirati pred to našo osvoboditeljico predstavnike naslednika onih, ki so nas ubijali in požigali. Ne verjamemo, ne moremo in nočemo verjeti, da je kaj takega namen odgovornih državnikov tistih dežel, katerih predstavniki sedijo danes v ZVU. Ce pa je kljub temu včeraj prišlo do omenjenega ukrepa, in če je bil v tem doslej najbolj grobem diskrimi_ nacijskem dejanju ZVU zave. sten namen poskusa žaljenja in poniževanja, potem nam ne bo in nam ne more preostati drugega, razen da se bomo kot svobodni, enakopravni člani ljudstva, ki je v svoji zgodovini dokazalo, da se ne pusti ne tlačiti, ne žaliti in ne poniževati, znali ravnati in plačati — milo za drago, Festing omilil izredne ukrepe Letalec Ridgem ni bil ugrab-lien temveč je dezertiral KAIRO, 16. — Poveljniki angleških eet v Egiptu, general Festing, je sporočil egiptovskemu viceguvernerju v Ismai. liji, da bodo izredni ukrepi za nadzorstvc prometa na cestah in železnicah omiljeni. Egiptovske oblasti so danes izročile angleškemu poveljstvu letalca Ridgema, ki je služil kot povod za uvedbo izrednih ukrepov angleškega poveljstva. Letalec ni bil ugrabljen, temveč je dezertiral, ker se je zaradi denarnih poneverb bal vojaškega sodišča. Kairski radio je poročal, da je ameriški veleposlanik v Kairu izročil egiptovskemu zunanjemu ministru Favvziju noto svoje vlade. Caffery je izjavil, da je vsebina note »splošnega interesa za vse«, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali vsebuje obvestilo o rezultatih vvashingtonske konference. IC temu dodajajo v krogih združenega poveljstva, da so zavezniški predstavniki sporočili severnim predstavnikom v Panmunjomu, da je Singman Ri obljubil, da se bo držal določil premirja in da torej ni več razlogov za odlašanje podpisa premirja. Zdi se, da so zavezniški predstavniki prav tako ob- la po zaključku premirja) ne bi dosegla nobenega konkretnega rezultata po 90 dnevih. ZDA pa so obljubile, da se bodo posvetovale z južnokorej-sko vlado, če v tem času politična konferenca ne bo dala nobenega rezultata. Robertson bo javno poročal o svojem poslanstvu v Koreji v govoru, ki ga bo imel jutri zvečer po radiu in televiziji. Odstavljeni notranji ministri na tekočem traku v ZSSR Pričakujejo splošno čiščenje policijskega aparata - Zadnji poveljnik kremeljske posadke med »sumljivimi tipi> - Vojska izraža vdanost partiji Kaj se dogaja v Berjevem fevdu Georgiji? v AV' ■ ' MOSKVA, 16. — Po včerajšnji vesti o odstavitvi georgij-skega notranjega ministra De-kanozova poroča danes kijevski radio, da je bil Timofij Ambrosijevič Strokač imenovan zaukrajinskega notranjega ministra. Radio ni pojasnil, kaj se je zgodilo s Pavlom Meši-kom, ki je bil doslej notranji minister. Strokač je bil imenovan za ukrajinskega notranjega ministra že v januarju leta 1946: kdaj je bil odstavljen, ni točno znano, le od letošnjega aprila se je pojavljalo Mešiko- ce OK KP ZSSR odločno odstranili vse pomanjkljivosti«. Kot poroča «Pravda», so bili na sestanku navzoči tudi namestnik vojnega ministra maršal Zukov, admiral Kužne, cov, maršal Sokolovski, načelnik generalnega štaba, ter maršala Govorov in Budjendj. V zahodnih političnih krogih ne dvomijo, da so sedanje e-puracije ministrov ZSSR neposredni rezultat Berjevega padca in da so vsi, ki so jih čistke prizadele, Berjevi prijatelji ali , , ... privrženci. Naj večjo pozornost vo ime, kadar so govorili o no. !pa posvečajo dogodkom v Geor. tranjemu ministru. Zdi se, daigiji( od koder je doma Berja Napetost v Egiptu: general Nagib odhaja z izredne seje vlade. je bil Strokač odstavljen po I spremembah, ki so nastala po Stalinovi smrti. Glasilo estonske KP «Rahva Haal« pa poroča, da je bil odstavljen estonski minister za pravosodje Ivan Nikolajevič Usenko (po rodu Rus) in da ga je nadomestil Valter Raud-salu, dosedanji podpredsednik estonskega vrhovnega sodišča. Usenko je postal pravosodni minister pred tremi leti in je bil znan po svoji privrženosti Stalinu. Iz Tiflisa poročajo še, da so Berjev trg v tem mestu pre-imneovali v Leninov trg, Berjev okraj v Georgiji pa v okraj Kalimn. Današnja «Pravda» objavlja poročilo s sestanka partijske organizacije v vojnem ministrstvu ZSSR. Na sestanku je poročal minister, maršal Bul-ganin, o Berjevi epuraciji, zborovalci pa so sprejeli resolucijo, ki izraža vdanost in podporo centralnemu komiteju in sovjetski vladi. V resoluciji obljubljajo člani partijske organizacije obrambnega ministrstva, da bodo «odločno in točno izvrševali sklepe partije in vlade« in da bodo «v skla. du s sklepi plenarne konferen. (in tudi Stalin) in ki so jo imeli za Berjev osebni fevd. Po uradnem poročilu o sestanku centralnega komiteja georgijske Kp je diskusija o «primeru Berja« trajala cela dva dni, 13. in 14. julija. Med zasedanjem so izrekli celo vrsto obtožb proti Berji. Niso ga obtožili samo, da se je »hotel polastiti oblasti, da bi ukinil kolektivno vodstvo partije in uničil sovjetsko socialistično državo«, temveč, da je tudi spravil na rob propada georgijsko gospodarstvo in da je preprečil uresničenje kmetijskega načrta za leto 1952. Na zasedanju so tudi navajali imena »sumljivih tipov«, ki so baje pomagali Berji pri tem delovanju. Med »sumljivimi tipi« so našteli tudi Rapa-vo, ki je bil letos 16. aprila imenovan za ministra za državno kontrolo. Kobulova, Sar. je, Mulsteina in drugih. Zadnji dve imeni sta na zahodu neznani, v Kobulovu pa so spoznali generalnega poročnika A. Z. Kobulova. ki je zadnji poveljnik kremeljske posadke, ki je znan po imenu; doma je iz Georgije, njegovo pravo ime pa je menda Kobu- lošvili. V uradnem sporočilu, ki ga je oddajal radio Tiflis, pade tudi v oči navzočnost številnih vojaških predstavnikov na seji centralnega komiteja. Med drugim sta se je med 28 navzočimi udeležila tudi generala Antony in Abukimov, ki nista bila v seznamu georgijskega centralnega komiteja ne od zadnjega kongresa, ne po reorganizaciji v letošnjem aprilu. Zaradi tega se sprašuje, a-li ni bil morda sestav centralnega komiteja znatno izmenjan, preden so sklicali sejo Berjevem primeru. SSicer pa se zdi, da se v policijskem aparatu ZSSR začenja druga velika reorganizacija po Stalinovi smrti. Prvo je, kot kaže, izvedel Berja, druge pa so se zdaj lotili oni, ki so Berjo odstranili. Zato je zelo verjetno, da bodo že odstavljenim ministrom kmalu sledili še ostali notranji ministri, ki so prišli na svoja mesta v zadnjih mesecih; Kovačuk (Le-tonska), Baškakov (Bela Rusija) Gusev (Karelo-Finska), Je-meljanov (Azerbejdžan), Viš-nevski (Tadžikistan), Bizov (Uzbekistan), Kondarov (Litva), Gubin (Kazahstan) in Oskalenko (Estonska). Verjetno je, da se te spremembe ne bodo omejile samo na notranje ministre, temveč da bodo zajele organizacijo notranje službe sploh, pa tudi druge vladne osebnosti. Zdi se med drugim, da je Berja po Stalinovi smrti poskušal izvajati politiko popuščanja nasilne rusifikacije neruskih narodov; njegovo delo je baje odstavitev sekretarja ukrajinske KP Melnikova, ki je nedolgo pred tem ostro kritiziral znanega pisatelja Kornejčuka zaradi ukrajinskega »buržoaznega nacionalizma«. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 17. julija NPQ1[|\.>K| I>KEV1 Na današnji dan se je leta 1945 začela berlinska konferenca velikih držav: ZSSR, ZDA ln Anglije. Danes, petek 17. julija Aleš. Držislav Sonce vzide ob 4.31 in zatone o 19.50. Dolžina dneva 15.19. Ul"4 vzide ob 11.02 in zatone ob Zž.io-Jutri, sobota 18. julija Friderik. Miroslav ZARADI POSLABŠANJA GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH RAZMER ,..........——— ... - i — ,. .. I,,. i —— ' ... i .. Demonstracija delavcev pred županstvom proti povišanju trošarine na elektriko Delavci izžvižgali tržaškega župana Bartolija v Arzenalu - Veliko ogorčenje zaradi odpusta delavca - Predstavniki tovarniških odborov so bili pri conskem predsedniku Miceliju in podžupanu inž. Visintinu Sklep tržaškega občinskega zvišanju trošarine na uporabo sveta, da se zviša trošarina na električni tok od 4 na 10 lir za kW, je silno ogorčil vse delavstvo. Ta sklep je naletel na odločen odpor že v občinskem svetu, saj je bil sprejet s komaj tremi glasovi večine. Med drugim je ostro nastopil proti povišanju trošarine tudi naš svetovalec dr. Dekleva, ki je opozoril občinski svet na hudo krizo, ki jo preživlja tržaško gospodarstvo, kar bremeni predvsem delavce. V tovarnah je takoj nastalo vrenje. V železarni ILVA so se delavci zbrali in sestavili protestno resolucijo, v Tržaškem arzenalu pa so ostro nastopili proti županu dr. inž. Bartoliju. Znano je, kako zlasti v arzenalu in v ladjedelnicah ter tovarni strojev Združenih jadranskih ladjedelnic primanjkuje dela. V arzenalu so sedaj sicer v popravilu štiri ladje, toda ta popravila so malenkostna. Jasno je torej, da je delavce arzenala, ki so že bili na prisilnih dopustih, nato dalje časa suspendirani, in ki imajo tako malo dela, novo zvišanje trošarine še posebno ogorčilo. To ogorčenje je izbruhnilo ob predvčerajšnjem obisku župana Bartolija v arzenalu. Tu so namreč proslavljali 40-letnico trajne zaposlitve bivšega delavca in sedanjega uradnika Subana, ki je bil svoj čas tudi član conskega sveta. Ko so delavci zvedeli, da je v ravnateljstvu arzenala cerimonija na čast Su-banu in da ji prisostvuje tržaški župan, ki ga je ravnateljstvo povabilo, so se zbrali na prostoru pred ravnateljstvom. da bi protestirali proti sklepu občinskega sveta, da se zviša trošarina na električni tok. Ko je župan zvedel, da se delavci zbirajo, da mu pripravijo nič kaj prijeten sprejem, jo je skušal kar po francosko pobrisati skozi uradniško menzo. Delavci so poslali k njemu dva delegata, toda župan jih ni hotel sprejeti. Zaradi tega so pričeli zbrani delavci glasno žvižgati, župan pa se je naglo odpeljal s svojim avtomobilom Kazalo je, da ne bo drugih posledic. Popoldne pa je personalni urad sporočil delavcu Tononu, da bo takoj odpuščen, češ da je pljunil na županov avtomobil. Nekega drugega delavca so suspendirali za tri dni z dela, delegata delavcev pa vsakega za en dan. Tovarniški odbor je proti temu takoj protestiral, ravnateljstvo pa ni hotelo tega upoštevati. Ta ukrep ravnateljstva je še ogorčil delavce, ki so vsi soglasni proti zvišanju občinske trošarine ne glede ali politično ali sindikalno pripadnost. Zupanu, ki mu je njegova «popularnost» zelo pri srcu, je bilo sila nerodno in je včeraj poslal ravnateljstvu Tržaškega arzenala, pismo, v katerem prosi, naj bi odpust delavca preklicalo. Razume se, da ni tega storil iz človekoljubja, marveč le zato, da ne bi se še bolj diskretirali. Ta novi dogodek je še bolj razburil delavstvo. K tržaškemu županu je odšla delegacija delavcev iz železarne ILVA ter zahtevala, naj se trije sklepi občinskega sveta, in sicer sklep o zvičanju davka za odnašanje smeti, o zvišanju pristojbine za prostore na trgih in ulicah ter končno sklep o električnega toka prekličejo. Zupan jim je odgovoril, da je te sklepe sprejela večina občinskega sveta in da zato pač ostanejo v veljavi. Predstavni, ki delavcev pa so tudi protestirali proti odpustitvi delavca Tonona v Tržaškem arzenalu. Tudi delavci CRDA, in sicer v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev so izrazili svoj protest proti povišanju trošarine Med opoldanskim odmorom so sprejeli protestne resolucije, ob 15.30 pa so vsi zapustili delo, tako da ni nihče opravljal nadur. Mnogo delavcev je nato odšlo na Trg Unita. Tu je ob 17. uri najprej odila delegacija k conske, mu predsedniku Miceliju in mu izročila protestno resolucijo z zahtevo, da se zvišanje trošarine prekliče. Dr. Miceli se je z resolucijo seznanil in obljubil, da bo o stvari poročal višjim oblastem. Nato je šla delegacija, sestavljena iz predstavnikov tovarniških odborov raznih tovarn, na županstvo, da bi razpravljala z županom inž. Bartolijem; župana pa, kakor v vseh podobnih prilikah, ni bilo. Delegacijo je sprejel glavni občinski tajnik dr. Sacchi, ki je delegatom de. jal, da je župan na ZVU. Telefoniral mu je in delegatom dejal, da jih bo župan sprejel danes ob 10, dopoldne. Predstavniki delavcev so proti temu protestirali in dejali, da bi lahko tako odlašanje sprožilo stavko. Medtem je prišel podžupan inž. Visintin, toda predstavniki delavcev mu niso hoteli iz. ročiti resolucij. Predstavnik tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka j^ v imenu delavcev zahteval, naj se sklep o zvišanju trošarine na električni tok ter prejšnja dva sklepa o zvišanju pristojbin prekličejo. Njegovo zahtevo so podprli tudi drugi predstavniki tovarniškega odbora. Dejali so, da je bil sicer zakon 703 odklonjen (zakon o lokalnih financah), da pa je odšel skozi vrata in ga skuša večina v ob. činskem svetu spraviti nazaj skozi okno z drugimi obdavče. nji in poviški. Inž. Visintin se je izgovarjal z velikim primanjkljajem, češ da ima občina nad 3 milijarde rednih izdatkov in komaj eno milijardo dohodkov. Dejal je, da mora vendarle nekdo pokriti ta primanjkljaj. Dodal je, da živi na račun občine posredno ali neposredno okoli 10.000 delavcev in uslužbencev, za katere je treba najti plačilnega sredstva. Ce bi se dohodki skrčili, bi morali mnogo de. lavcev in uslužbencev odpustu ti, česar si nihče ne želi. Zato naj se delavci žrtvujejo ter pristanejo na kakih 100 lir poviška mesečno, da ne bo trpel proračujj tržaške občine. Pri tem pa je še dejal, naj delavci rajši protestirajo proti velikim dobičkom kapitalistov. Ta trditev je zastopnike delavcev če bolj razburila, saj so že dovoljkrat zahtevali, naj se najprej obdavčijo dohodki kapitalistov, in sicer na progresiven način, pa ni občinski odbor nikoli upošteval te njihove zahteve. Besede inž. Visintina so namreč izzvenele kot zasmehovanje težkega položaja delavstva. Zastopniki delavcev so tudi dejali, da družinski davek, ki ga misli občina uvesti, ne sme prizadeti delavcev. Inž. Visintin jim je zagotovil, da bo ta da- vejc prizadel samo ljudi s pre. cejšnjimi dohodki ter da bodo delavci od tega davka oproščeni. Ko so delegatje na Trgu brnita seznanili delavce z odgovori inž. Visintina, ki je dal na zahtevo po ukinitvi zvišanja trošarine električnega toka negativen odgovor, so vsi delavci začeli žvižgati in glas. no protestirati. Med drugim so tudi vzklikali: «Naj plača višje davke gospoda! Za vilo Re-voltello ima župan denar. Za ezule je vedno dovolj denarja in dela, medtem ko smo domačini brezposelni!« S to svojo demonstracijo so tržaški delavci pokazali, da je konec njihove potrpežljivosti. Ze dolgo mesecev so prenašali vedno večjo krizo, pomanjkanje dela in nezadostne mezde, z napovedjo novih dajatev pa je postala mera prepolna ter so šli zopet na ulice in jasno povedali delodajalcem in obla. stem, da ne bodo več dopuščali krčenja realnih mezd. Zato bi bil skrajni čas, da oblasti skupno z industrijci store konkretne korake, da se slabo gospodarsko stanje izboljša. Občinske oblasti pa naj se končno zavedajo, da davčni vijak ne sme še bolj pritisniti gospodarsko izčrpanih slojev, marveč da se morajo naložiti novi davki za izravnavanje občinske bilance premožnim slojem, t. j. da se morajo posredni davki znižati, hkrati pa zvišati neposredni davki. Le s tako davčno politiko se bo občinski proračun izboljšal. Vsaka druga pot bo le zaostri, la že tako napeti položaj. Povišek tramvajskih tarif? V mestu so začele krožiti vesti, da se bo tramvajska tarifa od dosedanjih 20 lir zvišala na 25 lir. Po vseh posojilih in obnovitvenih delih je torej tramvaj še vedno pasiven in ravnateljstvo ACEGAT torej ne zna storiti drugega, kot da prevali zgubo na občinstvo, ki se mora voziti s tramvaji, avtobusi in filobusi. Tako so zopet prizadeti predvsem le revni ljudje, kajti premožnejši se vozijo z lastnimi vozili. Ustanovitev kluba slovenskih pomorščakov Pred dnevi je .bil v Ljubljani ustanovni občni zbor kluba slovenskih pomorščakov. Klub, v katerega so vključeni tudi slovenski pomorščaki iz jugoslovanske cone TO, bo zastopal stanovske interese svojih članov, skrbel za vzgojo pomorskih kadrov ter širil pomorsko miselnost med našim ljudstvorr). Člani kluba lahko postanejo vsi aktivni in upokojeni slovenski pomorščaki. Prijave sprejema luška kapitanija v Piranu. ZADNJA POT tov. kap. Virgila Adamiča PO DOLGEM ODLAŠANJU IN ZAVLAČEVANJU UVEDBA DRUŽINSKEGA DAVKA danes pred občinskim svetom Kako bodo zaračunali davek delavcem in uradnikom - Nezadostna progresivnost za visoke letne dohodke ~ Zakon o družinski dokladi ščiti samo milijonarje Na današnji seji tržaškega občinskega sveta bodo gotovo razpravljali tudi o uvedbi družinskega davka. To je sporočil tudi župan na zadnji seji in so že razposlali vsem občinskim svetovalcem poročilo in sklep občinskega odbora o uvedbi tega davka. Družinski davek, kakršnegg napoveduje občinski odbor, bo neposreden in progresiven in se bo naslanjal na letne dohodke posameznih družin. Ta davek, naj bi po načrtu občinskega odbora stopil v veljavo s 1. januarjem 1954. Z ustanovitvijo novega družinskega davka pa bodo odpravili davek na stanovanja, davek na služinčad in davek na klavirje. Zavezniška vojaška uprava je že izdelala načrt novega davka in določila že vnaprej, da se od splošnih letnih dohodkov odbije takoj 225.000 lif, kar naj bi predstavljalo .najnujnejše za preživljanje štiričlanske družine. Poleg tega je conski upravni odbor že določil odstotek obremenitve na čisto izračunane dohodke, potem ko odštejejo iz splošnega letnega dohodka vse odtegljaje, ki jih določa zakon. Te obremenjevalne odstotke je občinski odbor, v mejah zakonskih določb, povišal od najmanj 2 odst. do največ 12 odst. kot to določa sklep conskega upravnega odbora, na najmanj 2.40 odst. odnosno 14,40 odst. Na letne dohodke, ki presegajo 12 milijonov lir. Pri določevanju obremenilne vsote za novi družinski davek bodo upoštevali poleg začetnega odtegljaja 225.000 lir na skupni letni dohodek, še 50.000 lir za vsakega družirv skega člana, za katerega družinski glavar dobi družinsko doklado. Za delavce.in uradnike pa se bodo upoštevali še drugi odtegljaji, ki so najbolj razvidni v naslednjem odstavku; 1. Uradnik; skupni letni dohodki 1 milijon lir. Od tega sc odštejei 225.000 stalnega odtegljaja; 150.000 za tri družinske člane; na vsoto, ki ostane po teh odtegljajih, se odšteje luesom in ostali za drugimi boleznimi. Zivinozdravniška služba ni zaznamovala nobenega novega epidemičnega obolenja živali. Pregledali so 11.473 glav uvožene zaklane živine, medtem ko so jih zaklali v občini 1501, od katerih 1333 v klavni- ^ ci pri S. Soboti, 110 na Opči- Porabili smo 92.319 kub. m vode ter pojedli 12.974 glav na^ rn^m trgu so živine - Komisariat za higieno je opravil 5045 pregledov P^^edaU^asso kg rib, ^.885 kov. Zaplenjenih je bilo 593 Naložene so bile tudi 103 gl o- IZ POROČILA OBČINSKEGA H1GIENSKKGA URADA Zdravstveno stanje v juniju je bil« povoljno še 50 odst.; nato pa še 10 odst. na skupni letni dohodek. Po vseh teh odtegljajih ostane 232.500 lir obrenilne vsote, za novi družinski davek. Ta vsota se obremeni za 2,52 odst., kar nam da 5.859 lir davka, ki ga bo moral plačati uradnik z 1 milijonom lir letnega skupnega dohodka. 2. Delavec: skupni letni dohodek 480.000. Qd tega se najprej odšteje 20 odst. za brezposelnost; ostane 384.000, nato se odšteje 225.000 stalnega odtegljaja in 150.000 za tri družinske člane; ostane 9.000 lir. Od teh se odšteje še 50 odst., to je 4.500 lir, tako da ostane samo 4.500 lir. Sedaj je. treba odšteti še 10 odst. na skupni letni dohodek( kar nam da 48.000 lir. Na podlagi tega odštevanja pridemo do negativnega računskega zaključka, tako da bo delavec, glavar družine z dvema otrokoma, ki ima letno 480.000 lir skupne plače, popolnoma oproščen novega družinskega davka. enkrat se je zaletel v policaje in začel se je pretep. Končno so vročekrvnega Danca agenti civilne policije le pomirili in najprej odpeljali^ v bolnico, kjer so mu bolničarji obvezali manjše rane, ki jih je dobil v pretepu, ter ?a zatem zaprli v varnostno sobo. Peterson je bil prijavljen tudi sodnim oblastem zaradi vinjenosti in pretepa. Tatovi koles zopet na delu Včeraj dopoldne je 15-letni Giiberto Toccacielo iz Ul. So-litario 5 prijavil agentom civilne policije tatvino kolesa znamke «Ganna». Kolo je fant pustil nezaklenjeno v sredo zvečer pred šolo «Leonardo Da Vinci«. Ko se je vrnil čez 10 minut iz šole, kolesa ni bilo več. Bilo je skoraj novo' in zato vredno 25.000 lir. * * * Druga žrtev je bila 33-letna Adela Martelanc z Opčin, Ul. 3. Delavec: skupni letni do- j Nazionale 17. Kot po navadi Higienski in zdravstveni urad tržaške občine je izda! poročilo o zdrastvenem stanju v mesecu juniju. Iz poročila sledi, da je bilo zdravstveno stanje prebivalstva v tem mesecu dobro. Primeri nalezljivih bolezni so bili naslednji: 6 primerov davice. 86 škrlatin-ke, 5 legarja, nobenega primera paratifusa. 2 primera ošpic, 54 noric, 38 oslovskega kašlja, 3 primeri ušesnega obolenja. Dnevna uporaba vode je znašala v juniju 92.319 kub. metrov, od katerih je dobavil vodovod iz Stivana 80.974 kub. m nabrežinski 7.839, žaveljski 3506 kub. m. Opravili so normalno nadzorstvo nad vodovodi in nadaljevali z raziskovanjem v Južni Furlaniji za novo vodovodno napeljavo. Ugotovili so, da je bilo 104 neprimernih stanovanj, da je 52 hiš razpada, ker jih ne vzdržujejo, da je 87 hiš s slabimi zidovi in strehami, 34 vlažnih stanovanj; dalje, da je 20 slabih dimnikov itd.. Ugotovili so tudi mnogo primerov slabe odvodne napeljave greznic našli na več krajih nako-pičene smeti, neurejena gnoji-šča itd.. Pregledali so tudi 79 načrtov za nove gradnje hiš. Zdravstveni organi so pregledali :7 trgovin in skladišč za jestvine. 34 javnih lokalov ter 77 lokalov za razne industrije. Komisariat za higieno je o-pravil 5045 pregledov, pri čemer je v 1235 primerih opozoril lastnike na nerednosti. be zaradi pokvarjenih živil in pijač. Pregledali so tudi 526 vzorcev in jih analizirali. Na glavnem zelenjadnem trgu in na rajonskih trgih so med drugim zaplenili in uničili naslednje količine jestvin in zelenjave: 37,50 kg svežih rib, 2,40 kg konserviranih rib in mesa, 6 kg paradižnikove mezge, 58 kg svežih gob, 6,50 litra sladoleda. 9,210 kg svežega sadja, 5.406 kg sveže zelenjave. Pregledali 50 tudi 2,211 kg svežih gob, 5.400 kg svežega sadja in 3.500 kg zelenjave. Pokrajinski kemični laboratorij je napravil 611 a-naliz. Pri pregledu mleka so ugotovili, da je bilo 30 vzorcev pomešanih z vodo. Pri kruhu so našli 13.5 odst. slabe ko-kovosti. kar kaže, da je strogo nadzorstvo nad peko rodilo sadove. Kontrola nad kisom je pokazala, da je bil splošno dobre vrste. Občinski zdravniki so opravili 8.880 pregledov v ambulantah. 377 pa na domu. Zdravniške pomočnice pa so nudile pomoč v 6484 primerih v ambulantah in v 744 primerih na domu. V predporočni posvetovalnici so opravili 56 pregledov. V dispenzariju za spolne bolezni so pregledali 56 oseb, ki bolujejo za kapavico. Pregledali so tudi 599 oseb, ki bolujejo za luesom. Na novo je zbolelo v juniju 29 ljudi, od katerih 22 za kapavico, 4 za kg rib. Psi so ugriznili 87 oseb, od katerih so jih 84 preventivno zdravili proti pasji steklini. hodek 700.000 lir. Temu je treba odšteti 20 odst. za brezposelnost, 225.000 stalnega odtegljaja. 150.000 za tri družinske člane. Ostane 185.000 lir. Od teh je treba še odšteti 50 odst. ter 10 odst. na skupni letni dohodek. Po vsem tem odštevanju ostane 22.500 lir o-bremenilne vsote. Na to vsoto se zaračuna 2.40 odst. davka, tako da bo delavce s skupnim letnim dohodkom 700.000 lir, plačal letno 540 lir davka. To so samo trije primeri obdavčenja uradnikov in delavcev z družinskim davkom. Kot smo to že omenili,je najnižja obremenitev letnih dohodkov 2,40 odst. in sicer do 200.000 lir obremenilnega dohodka. Od te vsote naprej se obremenili dohodki zaračunavajo progresivno do največ 14,40 odst. za obremenilne dohodke od več kot 12 milijonov lir letno. Prav pri tem obdavčevanju visokih dohodkov. italijanski zakon o novi družinski dokladi, ki je bil raztegnjen tudi na Trst,ne obremenjuje dovolj bogatih slojev, ker je njena progresivnost omejena do 12 milijonov lir letno. Progresivnost do 12 milijonov lir pa sledi rakavo pot. Namesto da bi bila progresivnost za vsaki milijon lir več dohodka vsaj še enkrat toliko zaračunana, se to zaračunava tako, da na primer za 5 milijonov lir dohodka bodo plačali 8.28 odst. davka, za 10 milijonov lir dohodka pa 11,40 odst. davka. Kot vidimo je zakon dobro zaščitil milijonarje ki jih danes ni malo in ki bodo sorazmerno s svojimi dohodki plačevali zelo nizek družinski davek. Nesreča na delu v vili Revoltella Rdeči križ je ob 11-30 pripeljal v glavno bolnico 47-let-nega Antona Gerzela iz Mira-mara 17. Mož je bil zaposlen pri podjetju »Seled« lz Ul. Roma 28 Včeraj je delal pri popravilu vile Revoltella. Nenadoma se mu je spodrsnilo in z lesenega ogrodja je padel v globino enega metra. Pri padcu si je poškodoval desno obrv in dobil še druge lažje poškodbe. Žeparji ori «Reviji na ledu» Izmed mnogih Tržačanov in okoličanov, ki so si v sredo zvečer ogledali «Revijo na ledu«, je bila tudi 31-letna Gabrijela Hofbauer iz Miramara, vila Strudthofl. Po končani predstavi je Hofbauerjeva opazila, da so ji neznani tatovi odnesli listnico, ki je bila v njeni ročni torbici. V listnici je bilo 25-000 lir in osebna legitimacija. S kolesa je padla Včeraj zjutraj je v Velikem Repnu padla s kolesa 31-letna Rozina Lazar, poročena, Škabar. Pri padcu si je ranila sence, desno nadlaht in padla tudi v omedlevico. Oče udaril hčerko Snoči ob 19. uri se je zglasila v glavni bolnici 22-letna Fulvia Cucci, stanujoča v Ul-Madonmina 23. Zdravnik ji je ugotovil manjlšo rano nad levim očesom in morebiten zlom nosne kosti. Cuccijeva je izjavila, da se je opoldne skregala z očetom in ta ji je v prepiru primazal krepko zaušnico. Pijani Danec razgrajal v baru V sredo opolnoči je lastnica bara «Adria» 40-letna Albina Guštin poklicala na pomoč agente civilne policije. V njen lokal je kmalu po 22. uri prišel danski mornar H. V. Peter--aon, ki je pred nekaj dnevi prišel v Trst. Popil je precej steklenic piva in vina ter kmalu začel vpiti in razsajati po lokalu. Prizanesel ni niti steklenici piva, ki jo je zagnal z vso močjo na tla. Prav isto je opravil s številnimi kozarci, ki so stali na mizi pred njim. Končno je odšel iz lokala, toda kljub prošnjam lastnice lokala, se od njega ni hotel oddaljiti, temveč je začel nadlegovati vse tiste, ki so šli mimo bara. Ni bilo drugega izhoda, kot klicati na pomoč civilno policijo, ki je takoj prišla na kraj dogodka. Pijanega mornarja so agenti najprej naprosili, naj se vrne na ladjo, toda mož ni hotel slišati nobene prošnje. Na- je pustila svoje kolo znamke «Cottur» pod stopnicami svojega stanovanja. Njeno navado so najbrž zapazili tatovi koles, ki so včeraj dopoldne odnesli kolo v neznano smer. Kolo je bilo vredno 20.000 lir in ni bilo zavarovano. Včeraj so vaščani Prečnika, Sempolaja. Sv. Križa. Praproti, Nabrežine, skratka vseh okoliških vasi, pospremili na poslednji poti svojega sovaščana, partizanskega borca kapetana Virgila Adamiča. Pred hišo staršev pokojnega v Prečniku se je zvečer okrog 6. ure zbrala množica ljudi, ki se je nato spontano razvila v dolg sprevod. Na čelu je šla mladina, za njo so mladi fantje in dekleta iz vasi nosili številne vence in med njimi: venec odreda Jugoslovanske ljudske armade STT, venec Jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu, venec Zveze partizanov iz Nabrežine, številne vence, katere so poklonile razne organizacije iz Subotice, kraja, kjer je pokojni kapetan delal in živel pred tragično nesrečo. Tako so mu poslali venec njegovi tovariši iz garnizona, tovariši člani Zveze borcev iz Subotice, številni delovni kolektivi, mestni odbor Subotica itd. Vence so poklonili; tudi mladina iz Prečnika. starši in številni sorodniki. Ze na dvorišču, ko so krsto domači, v črno oblečeni, fantje polagali na avtomobil, se je med petjem pevskega zbora «Zarja svobode« iz Sempolaja utrnila marsikatera solza. Pevci so nato za številnimi venci zapustili dvorišče, za njimi pa je šla nabrežinska godba, ki je vso pot igrala žalostinke. Soborec, osebni prijatelj pokojnika, domačin je nato nesel na žametni blazini štiri pokojnikova odlikovanja, njegove epolete — častne znake, katere je dobil z zvesto in hrabro dejavnostjo med vojno kot. partizanski borec in po vojni kot oficir Jugoslovanske ljudske armade. Takoj za krsto, pokrito z trobojnico, so šli: oče, mati brat. obe sestri in zaročenka, ki je iz Jugoslavije prišla spremit svojega fanta na poslednji poti. Tovarišu Adamiču bi morali izkazati tudi poslednjo čast njegovi sotovariši, 0-ficirji odreda JLA iz Kopra, ki pa niso mogli držati enourne častne straže pred krsto, kot so hoteli, niti se niso mogli udeležiti pogreba zaradi formalne prepovedi ZVU. Poslednjo čast je v imenu Jugoslavije izkazal mrtvemu oficirju šef Jugoslovanske delegacije v Trstu, opolnomočeni minister prof. Jože Zemljak, ki se je udeležil pogreba v spremstvu sekretarjev delegacije Sretana Ninkoviča in Dra-gota Novaka. Zvezo partizanov pa sta zastopala tovariša Kosmina in Luxa, OF pa tov. Franc Stoka. Poleg tega so bili na pogrebu prisotni vsi občinski svetovalci nabrežinske občine z županom Terčonom na čelu. Za družinskimi člani in predstavniki so se razvili vaščani v dolg sprevod, ki se je počasi spremljan z zvoki ža-lostink pomikal proti šempo-lajski cerkvi. Tam je med cerkvenim opravilom zapel nabrežinski pevski zbor «Igo Gruden« Gallusovo «Glejte ka- PlaninciVrata vas vabijo! MPIIIPsi Pod usodno severno steno očaka slovenskih planin v slikovitih Vratih bo dne 1. in 2. avgusta proslava 60-letnice slovenskega planinstva. 60 let borb za vsak vrh za vsako gorsko dolino proti tujim imperializmom in proti neukročeni naravi je spremljalo razvoj slovenskega planinstva. Vedno več ztszic se je vilo na divne naše vrhove, koča za kočo, planinski dom za domom je zrastel na zavetnih gorskih sedlih; vedno večje množice slovenskih planincev se vzpenjajo po pobočjih in po divjih stenah sedaj že nesporno naših skoro do kraja osvobojenih naših planin. Zvečer 1. avgusta začne 2. medrepubliški planinski tabor v Vratih z razsvetlenjem Severne triglavske stene in drugih vrhov s predvajanjem slovenskih in jugoslovanskih planinskih filmov, z nastopom folklornih skupin, pevskih zborov. Ponoči taborjenje pod šotori. 2. zjutraj pa slavnostni zbor vseh planincev in odhod na izlete po triglavskem pogorju. Naslednjega dne, kdor bo hotel nadaljevati planinsko slavje, pa bo slovesno odkritje spomenika velikemu tržaškemu planincu slovenske krvi dr. Juliju Kugyju v Trenti, nekoliko nad planinskim botaničnim vrtom #Ju)iana». Kot znano, je bila sklenjena postavitev tega spomenika na konferenci jugoslovanske, italijanske in avstrijske planinske zveze, pred dvema letoma, ko so se vse tri med seboj natezale, katera je najbolj upravičena, da ga postavi na svojem državnem ozemlju. Istega dne 3. avgusta bo otvorjena cesta na Mangrtsko sedlo in nova planinska koča na Mangartu. S tem bo začela poslovati tudi nova, redna avtobusna proga iz Bovca pa Mangrtsko sedlo. ko umira pravični«, nakar je sprevod krenil na pokopališče. Ob odprtem grobu se je od starega tovariša poslovil še soborec z nekaj prisrčnimi besedami, nakar je pevski zbor iz Sempolaja zapel poslednjo žalostinko. Tov. Virgil Adamič se je rodil 28.5 1925 in so ga (kot vse zavedne slovenske fante 1943 leta fašistične oblasti, komaj 18 let starega, mobilizirale in poslale v prosluli «Bataglione speciale« v Italijo. Qd tam je ob razpadu ušel in se takoj priključil partizanom. V tretji prekomorski brigadi je nato osvobajal svojo domovino in prišel po osvoboditvi v Trst. Med vojno se je izkazal kot zaveden, požrtvovalen in hraber borec in je zato dobil tudi tri odlikovanja eno pa še po vojni. Doma ni hotel ostati in se je že po nekaj dnevnem obisku vrnil v svojo edinico in kmalu postal aktivni oficir. Nato je dovršil oficirsko akademijo in končno služboval tik madžarske meje v Subotici. Tu je pred osmimi dnevi prevzemal skladišče municije, kjer je prišlo do nenadne eksplozije mine in kjer je izgubil življenje, njegov spremljevalec pa je 0-stal težko ranjen. Neprijetno nam je, ko smo prisiljeni poročati, da je tudi na včerajšnjem pogrebu bilo vse polno policije, ki se je pripeljala na kamionih in z «jee-pom«, opremljenim z radijskim oddajnikom. Menda bi bilo lahko tudi policiji jasno, da taka spremstva motijo pieteto, ki jo vsak človek čuti do pokojnega. Slava umrlemu borcu! (jŽlPGOSLOVASSKE CONE STČ) Razstava načrtov doma »Partizan« v Kopru V nedeljo je bila v mali dvorani Koprskega ljudskega gle-dališča^ odprta razstava idejnih načrtov bodočega doma te-lesnovzgojnega društva »Partizan«. Otvoritvi je prisostvoval komandant Vojne uprave JLA polkovnik Stamatovič, ki je tudi pokrovitelj gradnje doma. Na razstavi je prikazanih 14 načrtov doma »Partizan«, ki so jih poslali za nagradni ' natečaj razni arhitekti iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Dva od teh načrtov sta bila nagrajena po 70.000 dinarjev, pet pa jih je bilo odkupljenih. Ker noben načrt ni docela ustrezal zahtevam, bo gradbeni odbor društva razpisal med nagrajenci še interni natečaj zg izdelavo dokončnega idejnega načrta. OF DOLINSKEGA OKRAJA obvešča svoje člane, ki so se vpisali za izlet v Ljubljano-Kranj 19, t. m., da Je zaradi tehničnih razlogov izlet preložen na 26. t. in., in sicer bo tudi na Bled. Vpisovanje samo še danes 17. t. m. na sedežu v Dolini. IZLET V GORJANSKO Ob priliki odkritja spomenika padlih borcev v NOV, ki bo 2. VIII. 1953, organizira okrajni odbor OF skupno z Zvezo primorskih partizanov izlet na slavje v Gorjansko. Vpisovanje za devin-sko-sesljanski sektor pri tovarišici Mariji Gorjan v Sesljanu. za zgoniški sektor pri Garzonovih, za Sv. Križ pri Švabovih, za Nabrežino na sedežu OF vsako sredo in petek zvečer, za šempolajski sektor pri Furlanovih. Vpisovanje se zaključi 20. t.m. IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU Vse nedelje izlet na Bled julija-avgusta. 1.—2. avgusta v Vrata in na bližnje ture, ob proslavi 60-letnice Planinske zveze Slovenije. 14.—16. avgusta v Trento z Izleti na Triglav, na Bavški Gpin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove. 9.—15. avgusta izlet na Kamniške planine. 15.—23. avgusta taborjenje na Vršiču. 22.-23. avgusta izlet na Mangrt ln Km. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred dbevom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. SKEDENJSKO PROSVETNO DRUŠTVO priredi 2. avgusta izlet preko Krasa in Nove Gorice v Solkan z vzponom na Sv. goro. Vpisovanja do 20. julija na sedežu (Skedenj-ska ulica št. 124) od 19. do 21. ure. Posebno vabljeni škedenjski pevci! OSVOBODILNA FR0N1A ZA TRŽAŠKO OZEMLJE organizira v NEDELJO 2. AVGUSTA t. 1. ob priliki gospodarske razstave, letalskega mitinga in tekmovanja padalcev MNOŽIČNI IZLET V POSTOJNO Vpisovanje za mestne okraje na sedežu OF v Ul. Ruggero Manna 29. Vpisovalo se bo vključno do 24. julija. Letoviščarji! Za časa vašega bivanja v pravljični koči sredi gozda, ali ob nepregledni modrini našega Jadrana, naj vam bo »PRIMORSKI DNEVNIK« edina vez z zunanjim svetom. Naročite se na list za kakršno koli dobo, za kateri koli kraj, tudi za inozemstvo. 15—dnevna naročnina sa. mo 180.— lir. UPRAVA LISTA Tel. 7338 NARODNA IN STUDIJSKA KNJI2NICA obvešča, da bo zaprta od 15. julija do 15. avgusta 1953. »PRIMORSKI DNEVNIK« stane din 10 n 210 posamezna št. mesečna naroč. Naroča se pri: AGENCIJI DEM. INOZ. TISKA - LJUBLJANA, Trg Revolucije štev. 19 Poštn. p. 198 - Tel. 20-009 Naročnine vplačajte na tek. rč. št. 606-T-892. Neroden padec starke Včeraj ob 13. je Rdeči križ odpeljal iz Ul. Crispi v glavno bolnico 60-letno Josipino Peternel. V bolnici so starki ugotovili zlom stegnenice, ter se bo zaradi tega morala zdraviti od 60 do 90 dni. Peternelova je povedala, da je hotela preložiti cvetlice na omari, zato je k njej prislonila stol, toda stopila je tako nerodno, da je padla na tla in pri tem dobila močan udarec. ( GLEDALIŠČE VERDI) Pri gledališki blagajni in v galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Bize-tove opere «Lovci biserov« z isto zasedbo. Predstava bo jutri ob 21. uri. V nedeljo ob 21. uri bo druga predstava »Seviljskega brivca« tudi z isto zasedbo. Prodaja vstopnic za to predstavo se prične danes, in sicer po nižjih cenah kot za premiero. Razna obvestila MOTOKLUB »MLADOST« NABRE2INA Danes 17. t. m. ob 20.30 bo v društvenih prostorih seja novoizvoljenega odbora. Na dnevnem redu je imenovanje upravnega odbora in razno. K seji so vabljeni člani starega upravnega odbora, da se izvrši predaja. PETEK 17. julija 1953 JUGOSLOVANSKE C O N K TKSiTA 254.6 m ali 178 kc 5.30, 7.00 Poročila. 7.10 nja glasba. 13.30 Poročila, b? «Dober večer, ljubo bakle.-* druge poje kvintet «Niko Stri«! 17.30 V narodni pesmi ob da® tinski rivieri. 18.15 45’ pl®ft motivov. 19.00 Večerne vesti. 21' Slušna igra: Matej Bor ure«. 22.00 Zavrtite se v naF' ritmu. 23.10 Glasba za lahko 23.30 Zadnja poročila. 23.40 Gl» ba za lahko noč. 'IjllHT II. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri 12.00 S* dobna Anglija. 12.10 Za vsak«1 nekaj. 13.00 Glasba po žel« 14.15 Južnoameriška glasba. R' Plesna glasba. 18.15 Marti« Koncert za dva klavirja in op. ster. 18.42 Operna glasba. I9j Kraji in ljudje. 19.15 Priljubil« melodije. 20.00 Operetni monj 20.30 Tržaški kulturni razgiv 20.45 Lahke melodije. 21.00 Zidovska rapsodija za čelo ini kester. 21.20 Svendsen: Norvež rapsodija. 21.30 Predavanje Louisu Armstrongu, kralju 21.40 Armstrongova glasba. Iz angleških koncertnih dvor* 22.45 Večerni ples. 23.32 Poln®* glasba. t n s t 1. 11.30 Slavni solisti: pianist. De Vito. 12.15 Orkester Carlsj vine. 13.25, 14.25, 17.00, 18.25.6 ročiia o Tour de France. .L Pesmi. 18.00 Ameriški ljudski?, tivi. 19.05 Ameriška glasba, gl Orkester G. Gergolija. 21.05 «5 fonični koncert pod vodstvo® Alixa. 23.30 Plesna glasba. «L«V EŠI.IA 327.1 m. 202.1 m, 212.4 ® 12.00 Mali koncert lahke 12.30 Poročila. 13.00 Urednik'’, beležnica in pionirska poštU Glasba za pionirje. 13.30 ška, Gorenjska, Prekmurje ' Bela Krajina v narodni Pf« 14.40 Operetne melodije. 15.006 ročiia. 18.00 Harald SaeveJ. Simfonija dolorosa; Matija ničar: Kurent. 18.20 Zdravs'«, nasveti. 18.30 Iz sodobne slC ske solistične glasbe. 19.30 fl?' ski dnevnik. 20.00 Prijetno vo! (spored lahke in zaba' glasbe). 21.00 Tedenski zu"a ■ politični pregled. 21.15 Fiesnt filmska glasba. 22.00 Poro? 22.15 Dane Škerl: Concertin"! klavin in godalni orkester: Z'®., mir Ciglič: Nocturno in silhjE 22.35 Novosti iz literature -7 ** Werner Richter: Premagani. J PLANINSKO LETOVANJE Tudi letos priredi P18" ninsko društvo v Trst® svoje letovanje na BLED^ v tedenskih izmenah ? času od 12. julija & 6. septembra. Pojasnila in vpisov#11^ na sedežu PD v Tr>ta t! Ul. Machiavelli 13 • 'Jr 6491, vsak delavnik od 1*. do 19. ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Ig. novembra se je v Tr-lifo 11 otrok, porok je bilo Dne 1| stu rodi 6, umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Renato Dessardo in gospodinja Glu-liana Kristen, oficir amer. vojske VVilliam Thomas Hill in gospodinja Berta Leben Ingeborg, težak Mario Fortuna in gospodinja Renata Riosa, podoficir CP Giuseppe Bronzin in pomočnica Marta Gherzel, mizar Bruno Susino in gospodinja Violetta Benco. UMRLI SO: 71-letni Enrico Marzari, 56-letni Agostino Butta-ra, 75-letni Carlo Pagnini, 68-let-ni Luigi Comar. 67-letna Maria Fachin por. Padovani, 70-letni Pa-squale Stracuzzi, 16-letnl Salva-tore Flora. NOČNA SLUZMA LEKARN Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 5: Alla Mad-dalena. Ul. dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Contrada del Corso 14: Zanettl, Ul. Commerclale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju. Excelslor. 16.30: »Zlati pašniki«, Rod Cameron, Arleen Wheland, Forrest Tuckerr. Nazionale. 16.30: «Ljubezen, ki uklenja«, Jean Simmons, Victor Mature. Filodrammatico. 16.30: «General Quantrill», John Wayne, Claire Trevor, Walter Pidgeon. Arcobaleno. 16.00: »Nori pevec«, Jean Martin, Jerry Lewis. Astra Roiano. 16.30: «Trlje morski roparji«, Ettore Manni, Barbara Florian. Mac Lavvrence. Grattacielo. 16.30: »Operne ne- umnosti«, Gina Lollobrigida, M. Caniglia, B. Gigli, T. Schipa, G. Bechi, T Gobbi. Glasbeni film. Alabarda. 16.30: «Ognjena skala«, Lewis Ayres, Marilyn Maxwell. Barvni film. Ariston. 16.30: «0 K Neron«, Wal-ter Chiari. Silvana Pampanini, Gino Cervi. Aurora. 16.30: »Otok orkana«, John Haal. Barvni film. Garibaldi. 15.30: «Kavalir Maison Rougea«, A. Francioli, Y. Le-bon, L. Tosi. Impero 16.00: »Zadnje nočne vesti«, Broderick Crasvford, Don-na Reed, John Derek. Mladini izpod 16 let prepovedano. Ideale. 16.30: »Suličarji v napad«, R. Cameron. Barvni film. Italia. 16.30: »»Prišel je zaročenec«, Frank Capra, Bing Crosby, Jane Wyman. Viale. 16: »Okrvavljene roke«, M. Wayne, L. Albright. Kino ob morju. 17.00: «Lepe mlade in razvratne«, Paul Henreid, A. Francis. Rosita Moreno. Massimo. 16.30: »Duše na morju«, Gary Cooper. Franees Dee, George Raft. Moderno. 17.00: «Alan, črni grof«, Charles Laughton, Boris Kar-loff, Sally Forrest. Mladini izpod 16 let prepovedano. Savona. 16.00: «Obleganje Fort Pointa«, Ronald Reagan, Rhon da Fleming. Barvni film. Vittorio Veneto. 16.00: «Ni prostora za zaročenca«, Tony Curtis, Piper Laurie. Azzurro. 16.00: »Krvavo znamenje«, Alan Ladd, Mona Free-man, Charles Bickford. Barvni film. Belvedere. 16.00: «Laguna smrti«, Johnny Weissmueller. Marconi. 16.30: »Bela gospa«, Ju. ne Allyson, A. Kenned.v. Novo cine. 16.30: «Mornar Sinbad«, M. O’ Hara, D. Fairbanks. Odeon. 16.00: #Ura resnice«. Ml chele Morgan, Jean Gabin, Wal , ter Chiari. 1 Radio. 16.00: «Brodwaysk! ritmi«, G. Murphy, A. VVinninger, Glo-rla de Haven. KINO NA PROSTEM Arena del fiori. 20.15, 22.00: »Zaročenec za dve«, Betty Hutton, Fred Mac Murray, Dorothy La-mour. Ginnastica. 20.45: »Zbogom Mimi«, J. Kiepura, M. Eggert. Ponziana. 20.30: «Cestne popevke«, Luciano Tajoli. Rojan. 20.15, 22.00: »Davidova pijanost«, Van Johnson, Elizabeth Taylor, Paradiso. 20.15: »Gospodične, ne glejte mornarjev«, Bob Hope, Bettv Hutton. Secolo. 20.45: »Srečno in mnogo sinov«. VELESEIEM V CELOVCU od 6. d« 16. avousla iti Vstopnice na veleseje’’1 in informacije dobite «ADRIA - EXPRESS» F. Severo 5-b, tel Ul’ . 29-2^ Izlet na Koroški vele** jem od 9. do 12. avgu*4' 1953. Vpisovanje do ^ julija 1953. 'J ADEX IZLEj! 25. in 26. julija 1»53 dvodnevni izlet v POSTOJNO ČRNI VRH nad m IDRIJO (Razstavil w 23. in 26. julija l9*3 enoinpoldnevni izlet OPATIJO in na REKO 26. julija 1953 enodnevni izlet v SKOCIJAN HERPELJE TOMAJ j , n*! Vpisovanje Se da jjj pri «Adrla-Expre5S’ F. Severo 5-b, tel. 29" j PRIMORSKI dnevnik — 8 — 17. julija 1953 Pred10. oblehico DL V nenehnem zaporedju zgodovinskih obdobij, obsegajočih celokupno življenjsko tvornost dokega naroda, so njegova bi-1tvena in najznačilnejša snovanja,so njegovi družbeni mo-mlni in materialni cilji ter re-tnl tati, njegova stremljenja, oblika in stopnja družbene in zgodovinske odgovornosti tisti, mu dajejo svojstvene pote-ze ter oblikujejo njegovo podobo,' Po tem, ali se določen narod izognil nalogam in dolžno-*rrl, ki sta mu jih nalagala čas in potrebe razvoja, ce je nasprotno te naloge in "oknosti vselej zavestno spre-se jih brez oklevanja lo-. ‘n v skladu s svojimi moč-!m rešeual, tako zaradi svoje Josftie, kot’ splošne družbene koristi, ne da bi zapadel skuš-kako bi jim zmanjšal °°Se9 m težo, jih odvrgel, ali *e P Ti tem odmaknil odgovor-*■— samo po tem gre oh-ttktivno ocenjevati bistveno Vrednost njegove notranje in 2ttnanje podobe, mu določiti Vtavo mesto in ceno v družbe- 1 skupnosti. 2 upravičenim ponosom in ,eseljem moremo ugotoviti, r? se je naš narod v zgodovi-.* in to potrjuje vrsta ob-Aktivnih zgodovinskih doku-"*e*itou ter izročil — vselej nrm, da bi si prav na tak ■tocin utrl pot k svojemu mazalnemu in duhovnemu pre~ P°rodu, k svoji družbeni in Z°dni osvoboditvi. Morda res 1 pilo vselej vse najlepše in fiboljše. Bržda je bila zares Urjena tudi premarsikutera aPaJca in pomanjkljivost, ker Z zgodovine ne ustvarjajo e2motljivi ljudje, toda nihče J?1* nikoli ne bo mogel odre-Cl> da nismo bili v naših o-n?«nih, težnjah in stremlje-jW.pošteni, ko smo ne enkrat p elivali svojo kri ne samo za ■ ?esn ičitev lastnih stoletnih “oalop 0 svobodi, marveč smo ?T>,tern često reševali tudi ■ °“odo drugih narodov. In, če ti J1- Pr. Zapad utegnil razvi-l-i.u ohraniti svojo «»>° " C***« visoko in tehnično raven, —... neprecenljiva du-,e J*11 in materialna bogastva, t 0 lahko storil tudi vsled 0oč'!-*ier smo mu to omo~ ker so se prav ob na-n telesih razbijali smrtno-jj.- arni mongolski in saracen-nj ”aua!i- Kakor to čudno zve- :Pl in kožarji, garači v leso■ tih tar j: *ih, Mh -k, jamskih revirjih in /uži- ti *lis}b hi se jim svet ima ,dobršni. meri -„„r5TU meri zahvaliti za štet anBola, Rafaella in ne-n te druge, ki so s svojimi Vhrtnimi deli obogatili člo-jjioo ter ga dvignili do zadnja vredne višine. v Hitlerjev napad na Jugosla-bort i'1 obdobje krvavih osvo-,.jl™ili bojev, ki je temu nasledilo, treba vsekakor Podu Pziiti ‘ožje e»ati med največ je, in naj-2n- Preizkušnje, kar jih posl-,,Rodovina. Kako so jug.o-»: ?ski ljudje prestali to je znana resnica laž ie. da je postavila na riuVte tiste, ki so tačas govo-tteiv a za naT°d> hi bo iz-pr..yen> tnar bi se mirno podil 91 suoji usodi, dokler se ne nij vari kako drugače zaobr-• Njihovi računi pa so bili g„ Pteveč mehanični in vul-citi !’ y bi se mogli uresni-bte’ & upoštevali niso prav st^har je v resnici najbi- Minilo je že skoraj desetletje, ko so potihnili zadnji partizanski streli, spomin na dni najbolj neizprosnega boja, kar jih je kdaj v zgodovini vo-jevalo naše ljudstvo, pa je danes prav tako živ, kot tiste prve dni, ko je bil ta boj šele končan. In prav je tako! Kajti prav ta spomin nam je bil v premarsikateri težki uri, ki nas je še čakala, v največjo, da ne rečem edino oporo, predvsem pa nas obvaroval, da se nismo ob uri nove preizkušnje spotaknili ter se pogreznili v smradljivo kalužo sovjetskega birokratizma, postali izdajalci lastnih žrtev in idealov. Prav ta spomin nam je vseh teh zadnjih pet let dajal potrebno moč in upanje, da smo mogli vztrajno in neomahljivo verovati in se boriti za iste ideale, ki smo jih branili in zanje umirali V času osvobodilnega boja. ' Zraven pa pomnimo še to: če je predstavljala osvobodilna vojna v starih jugoslovanskih pokrajinah kombinirano akcijo redne vojske, partizanskih odredov in ljudskih vstaj, kot jo je v nekem svojem strokovnem delu označil eden najuglednejših jugoslovanskih vojaških voditeljev, je bila to prav gotovo v nič manjši meri tudi pri nas na Primorskem, kjer se je nujno morala pojaviti v prav tej in takšni obliki že zaradi čisto posebnih okoliščin najhujšega nacionalnega in razrednega zatiranja, ki mu je bilo naše ljudstvo izpostavljeno ves čas italijanske fašistične strahovlade. Pojav prvih partizanskih skupinic tostran stare jugoslovansko - italijanske meje leta 1941, naglo preraščanje le-teh v višje organizirane o-arede, množična vstaja septembra leta 1943 in, kot zaključna sinteza tega organskega razvoja, ustanovitev slavnega primorskega IX. korpusa NOV in POJ, vse to je raslo in se razvijalo ob tako intenzivnem sodelovanju in sodo-življanju domala vseh naših ljudi, da bi ne bili prav nič neskromni, če bi trdili, da je na kaj takega težko naleteti kjerkoli drugje. Primorsko ljudstvo je torej v času, ko je napredno človeštvo, vodilo proti fašistični nevarnosti svojo najtežjo bitko, ko so jugoslovanski narodi prsa v prsa, na življenje in smrt, branili svojo zemljo in svojo suobo-do, to primorsko ljudstvo med Triglavom in jadransko obalo, med postojnskimi gozdovi in furlansko ravnino, je tačas tudi doprineslo svoj velik in nezamenljiv delež na oltar svoje lastne nacionalne in socialne, pa tudi splošne človeške osvoboditve. Prepričan, da me ne bo nihče. mogel postaviti na laž, si upam trditi, da je v slehernem našem človeku — bivšem partizanskem borcu, aktivistu, podporniku osvobodilnega gibanja, ne glede, na kakšni politični poti se je bil znašel v tem povojnem času. Se danes globoko zakoreninjen najbolj čist in neokrnjen ponos, da je še danes v njih — čeprav zaradi časovne oddaljenosti in posebnih prilik več- krat v nekam omrtvičeni obliki — ohranjena neka tesna povezanost z vsem, kar spominja na težke, toda slavne in nepozabne dni našega skupnega boja proti pošastnim silam nacifašizma za našo narodno čast in socialno svobodo. Cez dober poldrugi mesec — morda bodo pravtako svetli in sončni dnevi kot takrat pred desetimi leti — se bomo spet našli nekje na Vipavskem, da ponovno obudimo neštete spomine, ki nas skupno vežejo na številne bitke, ki smo se jih udeležili, na vse tovariše, ki so žrtvovali pri tem svoja življenja, na naše brigade, odrede, bataljone, na naš IX. korpus, katerega deseto obletnico bomo proslavili. Naj ne bo tovariša, ki bi se temu prazniku ne odzval! D. FURLAN mm Krasen pogled na Pelc. Veliki Ozebnik in Jalovec. OB KONCU GLASBENE SEZONE BOGATO GLASBENO ŽIVLJENJE V ZAGREBU V glasbenem življenju Zagreba se je spet končala ena bogata sezona. Končala se je, kljub temu pa dve največji glasbeni ustanovi še nista kon. čali s svojim delom, ampak še dalje nastopata, vendar ne v mestu svojega stalnega delovanja. Obe ti ustanovi gostujeta in sicer gostuje zagrebška opera v Pulju, v Dubrovniku pa državni simfonični orkester iz Zagreba, pomnožen z nekateri. mi drugimi glasbenimi ustanovami. Vloga teh glasbenih u-stanov torej ni ozko krajevna, ampak nosijo svojo umetnost tudi izven hrvaške prestolnice. Kljub številnim drugim glas. benim ansamblom in ustano- vam tvorita omenjeni ustanovi ogrodje vsega glasbenega u-dejstvovanja v Zagrebu. Okoli tega ogrodja se razvija številno drugo glasbeno udejstvovanje• Ze v začetku bomo omenili, da so poleg teh dveh ustanov delovali v vsej pretekli sezoni še orkester Radia Zagreb in večje število domačih in tujih umetnikov solistov. K tem moramo še prišteti številna druga kul-turno-umetniška društva in predvsem pevske zbore, ki po. kazujejo zadnje čase kakovostno vedno lepe uspehe, kar se je pokazalo tudi na med narodnem tekmovanju v Arezzu v Italiji, kjer sta dva zagrebška pevska zbora zasedla prvi me. DEŽELA ZLATIH RUDNIKOV IN NARAVNIH LEPOT Nevada brez atomske bombe Zaščitno področje za 10 tisoč belih pelikanov - Mark Twain je bil tudi dopisnik nevadskega časopisa-Velika umetnica Sarah Bernhardt je tudi tu žela velike uspehe-Mesto z lesenimi pločniki - Las Vegas nekoč majhno mestece - Velike namakalne naprave Pjc •nejše; človekov ponos in Ogr0o.v odpor proti vsemu, kar st„-aza njegovo človeško do-g^stvo kar nasprotuje nje zavesti in volji. f°ar* so se res zaol....... mei da je presenečen ostr- kt i, ’Jdan da?fU.aTi So se res zaobrnile, to- ]eti Ves sue*’ ki ni mogel ver-■ da se more ogoljufan ter •»♦ti . “ so; narod navsezadnje še t>i>i°r°k spoprijeti s celimi di-(j; larni fašističnih oklopnikov, r 50 tačas «ftaračile» po Ev-Vse, kar je bilo najbolj- še ’ ae, nar je uuu i.ujuu.j najplemenitejšega^v _ na- r« ^Sa tr»" ^l°veku, je tisti odločilni »ute!*; prišlo do svojega pol-fa8a izraza: svobodoljubje, • Ponos, zvestoba, poštenje »to,e Prepričanje, da je bolje knv P°9initi v častni borbi, en sarr ker "'1’ upogniti tilnik ter ob- njn'tiprah z osvajaškega škor-kr. Za mnoge Američane je zahodna država Nevada nekaka «skra.ina meja«, ki je prav tako bogata na neomejenih možnostih in virih, kot je razsežr na po ozemlju. Nevada je dežela nepreglednih področij. Njena površina meri 28.628.800 hektarov. Po razsčžnosti je šesta največja država ZDA, vsi njeni prebivalci pa bi lahko prebivali v srednjevelikem mestu, saj štejejo skupno samo 140.000 duš. Po Nevadi lahko potuješ kilometre in kilometre, ne da bi srečal živo dušo. Govedo in ovce, ki se tu pa tam pasejo na razsežnih pašnikih, so edini znak življenja. Gorske verige, ki se izmenjavajo s širokimi dolinami, razorana in z rovi preprežena pobočja, kjer s0 delali rudarji, slikovite in samotne peščene sipine ter gmajne, osamljene kmečke domačije, ki jih obdajajo visoki jagnjedi in zelena polja, vse to je del Nevade, Jezuitski pater Francisco Garces, ki je potoval na tihomorsko obalo, je bil verjetno prvi Evropejec, ki je prišel na južno področje Nevade. “S severne strani pa so pozneje prišli lovci na kožuhovino, ki so bili v službi družbe Hudson Bay, in odkrili reko Humbolt. Področje je postalo ozemlje Združenih držav leta 1848. Leta 1850 so našli v tej dolini zlato, devet let pozneje pa v Zlatem kanjonu slovito zlato in srebrno žilo Comstock, ki se je izkazala za eno od najbogatejših ležišč teh dragih rudnin na svetu. Medtem ko se je uspešno iskanje podzemskega bogastva in izkoriščanje že najdenih ležišč nadaljevalo, so iskalci sreče pomnožili prebivalstvo obmejnega mesta Virginia City od nekaj sto duš na 30.000. Žila Comstock je dala za več kot za eno milijardo dolarjev vrednosti zlata in srebra. Do leta 1861 ie bila Nevada del ozemlja države Utah, v tem letu pa se je odcepila in je bila štiri leta pozneje priključena Severnoameriški zvezi kot 36. država. Govoreč o Nevadi, vsak takoj omeni Reno, ki je največje in najbolj znano mesto. Leži ob vznožju Sierre Nevade sredi lepe in slikovite pokrajine. Vsako letq. ga obiščejo približno 4 milijoni turistov, katere privablja zaradi naravne lepote, zabav, ki-jih nudi, poletnega in zimskega športa ter številnih zgodovinskih zanimivosti. Gostje prihajajo z letali železnico, avtobusi ter modemih gostišč, naravnih le- Naše ljudstvo — ne njega ““ki, ne pleve, ki ga je naj-^ n? sleherni njivi med ple-Bednim klasjem pač pa nje-L . najbolj zdravi, najbolj J11 del, naravni naslednik ))-„e‘nih puntarjev za staro n***0 ‘— to ljudstvo, bi tega tona ne zmoglo! V vsej svoji lij. °nini ni tega nikoli napra-orf dasiravno je preutrujeno ■m„^e.štetih bojev večkrat o- j.aniln X. ■ •.>1/1J11 mat.n. I kot da bi se kmalu nato, )Ja “i črpalo svojo moč iz ne-*H0 neznanih, tajnih vrelcev, l0 ? zravnalo ter nadaljeva-> Germek : Sikošek 1:0. Dvanajsto k*olo: Šiška : Si' košek prek., Grosek ; Germek prekinjeno v remi poziciji, K0* čevar : Izvekov 1:0, Guzel : Krivec remi, pire : Vidmar rc' mi, Kržišnik : Vavpetič R0, Levačič ; Gabrovšek re®i’ Preinfalk ; Puc prekinjeno, Prekinjena partija inž. Vi d' mar ; Guzel 1:0 (brez nadalje* vanja). Stanje: Pirc 9, Germek 8 i8 pol (2), inž. Vidmar 8 in pol’ Kržišnik 8 itd. Prekinjene partije so se ko® čale takole: Šiška : Germek re* mi, Grosek : Krivec 1:0, Prei8' falk : Puc 1:0, Preinfalk : $j' ška ponovno prek., Šiška : Si' košek ponovno prek., Grosek ■ Germek remi. Stanje: Germek 9.5, Pirc 9, inž. Vidmar 8,5> Kržišnik 8, Grosek 7,5 Lev3' čič 7 itd. Trinajsto kolo: Puc : Šišk* remi, Gabrovšek : Preinf*^ 0:1, Vavpetič ; Levačič prekinjeno v boljšem položaju z* belega, Vidmar : Kržišnik rC* mi, Krivec ; Pirc 0:1, Izveko* : Guzel 1:0, Germek : Kočev3f prekinjeno . beli ima 1 kme** več, Sikošek : Grosek re®1' Prekinjena partija iz XII. k