Poftnlna platana v gotovini Stev. 23 V Ljubljani, ponedeljek 29. januarja 1940 Leto V Sestanek Balkanske iveie v Belgradu izraz volfe za mir in ohranitev sedanjega stanja na Baikanu Belgrad, 28. januarja, m. V Belgradu se končujejo priprave za bližnji sestanek stalnega sveta Balkanskega sporazuma, ki bo v Belgradu zasedal od 2. do 4. februarja. Za sestanek vlada v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje. Poleg diplomatov bodo ▼ Belgrad prispeli tudi Številni časnikarji iz Romunije, Grčije in Turčije ter tudi časnikarji iz vseh važnejših evropskih središč^ Vsi napori držav članic BZ imajo pred seboj izključno cilj, da še bolj utrdijo sedanje stanje na evropskem jugovzhodu, ki temelji na svobodi in neodvisnosti vseh balkanskih in podonavskih narodov in v stremljenju, da vse te države svojih meja ne bodo spremenile in da bodo delale kakor doslej za slogo in mir. Jugoslavija je politiko prijateljskega sodelovanja s sosedstvom postavila na temelj svojega miroljubnega zunanjepolitičnega delovanja ter ga je ▼ celoti uresničila 8 prijateljskimi odnosi do svojih sosedov. Vežejo jo prijateljske vezi z Romunijo in Bolgarijo ter prav dobri odnosi z Madžarsko. Jugoslavija ne želi spreminjati značaja dosedanje svoje zunanje politike. Bližnji sestanek stalnega sveta Balkanskega sporazuma bo bolj v znamenju gospodarske konference, zato bodo balkanske države, ki se bodo v Belgradu sestale, razpravljale o gospodarskih vprašanjih, ki jih zdaj vojno stanje v Evropi postavlja v isto vrsto s političnimi. Od omenjenega sestanka ni treba pričakovati nikakršnih senzacij, ker se vsa vprašanja jugovzhoda ne morejo rešiti na njem, kajti pri tem so prizadete koristi vseh balkanskih držav. Konferenca bo v okviru, ki ji ga daje značaj sporazuma. Konferenca ne bo menjala svojega pozitivnega stališča nasproti ideološkim blokom, ker ne smatra, da je nastopil nov trenutek, ki bi zahteval odstop od že zavzetega stališča. Zdi se, da utegne sestanek v Belgradu ugodno vplivati na bodoče razmerje med Bolgarijo in Romunijo, ki naj bi dala bolgarski manjšini v Dobrudži obsežno gospodarsko in kulturno avtonomijo. Sofija, 28. jan. o. Belgrajski posvet Balkanske zveze vzbuja v Bolgariji posebno zanimanje. Prepričani so, da se bo nekaj vprašanj, o katerih bodo v Belgradu razprav- S f tiskih bofisč Helsinki, 28. januarja. AA. Havas. Današnje uročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi: Na Karelijski ožini ni bilo nobenih važnejšili dogodkov. Severno od Ladoškega jezera smo odbili slabe sovražne napade. Sovražnik je pustil na bojišču več sto mrtvih. Uničeni so bili trije sovražni tanki ter ujetih okoli 200 konj. Na odseku pri Aktojae-kiju se je živahno udejstvovala artilerija. Tudi tu smo uničili en sovražni tahk. Na ostalih odsekih ni bilo važnejših dogodkov, prav tako tudi ne na morju. Sovjetski letalci so bombardirali Savokoski, Suhmo, Hotamo, Sotkamo in Lijeksaje. Zbili smo na tla tri sovjetska letala. Maribor, 28. januarja. V letošnji zimi se dogajajo okrog^ Maribora nenavadno hude nesreče, ki jih povzročajo veliki snežni plazovi. Prvič pa se je menda zgodilo, da je v neposredni bližini Maribora snežni plaz zahteval človeško življenje. Veliko razburjenje je danes povzročila v Kamnici novica, da je na pobočju Sv. Urbana zasul snežni plaz Jožeta in Marijo Raner, posestnika iz Rošpoha. . V četrtek, ko je tako močno snežilo, je hotel posestnik Raner, ki stanuje na severozahodnem pobočju Pohorja, v bližini Sv. Urbana nad Mariborom, napraviti pol po pobočju hriba, da bi lahko njegovi otroci šli v šolo in da bi bil zvezan s sosedi V visokem snegu ni bilo mogoče napraviti ga*i, pa je posestnik Raner zapregel^par volov v velik štor, katerega je potem hotel z ženo potegniti do najbližjega soseda Hauptmanna. Malo od llanerjeve hiše je bil včasih gozd, zdaj pa je Hauptmann zasadil sadonosnik. Pobočje je silno strmo in proti koncu pada v prepad. Ko je gospodar Raner peljal hlod s parom volov, je žena sedela na hlodu ter ga ravnala v pravi smeri. Ko sta prišla na pobočje, se je naenkrat na vrhu utrgal snežni plaz v površini tričetrt orala in zgrmel v dolino ter potegnil za seboj tudi Raner ja, ženo in volovsko vprego. Vse skupaj je zgrmelo kakih 60 m y globino ter ostalo v grapi pokopano. Nihče, niti domači, niti sosedje, niso vedeli za usodo, ki je zadela posestnika. Pri Ra-nerju je bila doma 78 letna stara mati in štirje otroci v starosti od 2 do 10 let. Niti sanjalo se jim ni, kako strašna nesreča je zadela njihove starše. Vsi so nestrpno pričakovali, da se bosta oče in mati kmalu vrnila. Zjutraj jim je zmanjkalo drv in jih je stara mati napotila k sosedu jx> drva in naj vprašajo, ali so starši morda tam. Otroci so po meter visokem snegu gazili do sosedov in bili zelo razočarani, ko ni bilo tam njihovega očeta ne matere. Sosedu Hauptmanu se je naselila v srce huda slutnja. Sel je pogledat in videl, kje se je utrgal plaz. Takoj je šel v Kamnico obvestit župana o morebitni nesreči. Zupan gosp. Lovrenčič je poklical gasilsko četo, ki so se še z mnogimi drugimi napotili k Sv. Urbanu. Po dolgem kopanju in iskanju so odkopali najprej vole, zatem posestnika Ranerja, nekoliko višje pa njegovo ženo. Posestnik Raner je bil star 44 let, žena pa 31. Bila sta pridna in marljiva in i sta imela uosestva okrog 20 oralov. Jutri ob treh I Ijali neposredno, nanašalo na Bolgarijo. Balkanska zveza danes ne vzbuja v Bolgariji več nezaupanja, marveč ji bolgarska javnost priznava silni pomen, ki ga ima v sedanjih časih pri obrambi miru na Balkanu, ki ga ogražajo nevarnosti od zunaj. Čeprav Bolgarija na sedanje zasedanje ne bo poslala uradnega opazovalca, b o vendar zastopana na sestanku posredno: njen poslanik v Belgradu bo stalno obveščan o poteku posvetovanj. V bolgarskih političnih krogih poudarjajo, da odnošaji med Bolgarijo in med njenimi sosedami še nikdar niso bili tako izborni kakor so zdaj. Belgrad, 28. jan. m. Kakor smo že poročali, sta včeraj odpotovala v Niš na obisk k obolelemu voditelju staroradikalov Aci Stanojeviču prvi podpredsednik Narodne radikalne stranke Miloš Trifunovič in pravosodni minister dr. Markovič. Oba sta iz Belgrada odpotovala z istim vlakom, toda ne skupaj. Miša Trifunovič je bil v Nišu takoj po prihodu sprejet pri Stanojeviču ter je imel z njim pogovor o sodelovanju JRZ z radikalno stranko. Po razgovoru s Trifunovičem je Stanojevič sprejel več drugih radikalnih prvakov iz notranjosti države, nakar je znova sprejel g. Trifunoviča ter se z njim dalj časa razgovarjal. Popoldne je bil sprejet pri Stanojeviču dr. Markovič, ki je nato odpotoval v Kruševac, kjer je danes imel sestanek s tamkajšnjimi radikali. Včeraj je prispel v Niš tudi pismeni predlog ]>redsednika JRZ Cvetkoviča za rešitev tega vprašanja. Vsebina tega predloga je bila prvemu podpredsedniku Trifunoviču sporočena v Belgradu in je po zatrjevanju krogov iz glavnega odbora staroradikalov Trifunovič tudi odjrotoval v Niš, da bi se s šefom stranke podrobno razgovoril za nadaljnja pogajanja. V zvezi s temi razgovori smo že poročali, da se JRZ ne bo razpustila, pa tudi ne stopila z glavnim odborom narodne radikalne stranke. Možno je samo nasprotno. Včerajšnja belgrajska »Politika« prinaša v zvezi s temi poskusi za združitev vseh radikalov zanimivo informacijo. V njej pravi, da je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič predlagal Acu Stanojeviču, da bi vsi prvaki jx>sameznih radikalskih struj izdali poseben razglas in ga naslovili na svoje pristaše. Razglas naj bi podpisali Miša Trifunovič, Dragiša Cvetkovič, Boža Maksimovič, dr. Lazar Markovič, dr. Korošec in dr. Džafer Kulenovič. Razglas naj bi vabil vse radikale k slogi in spravi in k obnavljanju radikalnih organizacij. Predsednik Jugoslovanske radikalne stranke naj bi bil Aca Stanojevič, podpredsedniki pa Miša Trifunovič, Dragiša Cvetkovič, dr. Korošec, dr. Kulenovič; popoldnu ju bodo pokopali na pokopališču pri Sv. Urbanu. Pri odkopavanju so ljudje jokali, posebno težko je bil prizadet rajničin oče Ivan Sori, ki ga nikakor niso mogli utolažiti. Ta nesreča je globoko pretresla vso mariborsko okolico. na Finskem Pariz, 28. jan. o. »Pariš Soir« prinaša s sovjet-sko-romunske meje naslednje zanimivo poročilo: 14. januarja je sovjetski zunanji minister Molotov povabil nemškega poslanika Schulenburga in ga sprejel v navzočnosti svojega pomočnika Potemkina, zastopnika sovjetskega generalnega štaba Smorodinova ter nemškega vojaškega odposlanca majorja Knappa. Isti dan je novi sovjetski poslanik v Berlinu Škvarčev obiskal nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in imel z njim dva posveta. Pri tej priliki je sovjetska vlada nemškim zastopnikom izročila spomenico zaradi težav, ki jih je sovjetska vojska našla na Finskem. Sovjetska vlada je Nemčijo opozorila, da je zaradi sovjetskega ugleda potrebno finsko zadevo čimprej končati in da ni moči računati z nobeno sovjetsko akcijo v kaki drugi smeri, preden ne bo vojna na Finskem končana. Zaradi tega tudi Rusija ne more Nemčiji odstopiti nič petroleja, ker ga mora še sama zaradi podaljšane vojne naročati v Ameriki. Sovjeti zato potrebujejo nemške vojaške pomoči. 16. januarja je nemški zunanji minister Ribbentrop z letalom obiskal Hitlerja, nato pa poklical k sebi Škvarceva, sovjetskega vojaškega odpo- j slanca v Berlinu Morozova ter nemška generala J Keitcla in Milcha. Sporočil je ruskemu ooslaniku, » 0 tem priča izredno slovesno praznovanje trilet-nice jugoslovansko-bolgarske zveze, dejstvo, da je Grčija umaknila svojo vojsko z bolgarske meje in posvetovanja, ki sta jih kralj Boris ter predsednik vlade imela s turškim odposlancem Meneinendzo-glujcm. Poudarjajo tudi izjavo ministrskega predsednika Kjoseivanova, ki je dejal, da Bolgarija ne bo samo ostala nevtralna, marveč tudi zdaleč ne misli, da bi sedanje težave svojih sosed izrabljala za zadovoljitev svojih zahtev. Da bo sestanek Balkanske zveze v Belgradu razčistil odnošaje med Bolgarijo in Romunijo na posredovanje Jugoslavije, vidijo v dejstvu, da bo v kratkem dopotovalo v Bolgarijo romunsko go- Maksimovič in dr. Markovič pa bi vstopila v glavni odbor nove stranke. Pristašem stranke bi bil dan določen rok, da 6e prijavijo za člane in da zapuste svoje sedanje skupine. Po preteku tega roka bi se ne mogli več vpisati v stranko. Rekvizicija vsega zasebnega ladjevja v Angliji London, 28. januarj'a. Havas: Angleška vlada bo izvedla 1. februarja rekvizicijo vseh zasebnih ladij v Angliji in v čezmorskih posestih, ki morejo luti na daljše proge Ladje bodo rekvirirane brž o priplujejo v Anglijo in odlože svoj prvi tovor. Pri tej priliki je minister za plovbo dal »Obser-verju« izjavo, v kateri je poudaril, da je v slabih S mesecih vojne Velika Britanija dosegla na morju ono stopnjo, na kateri je bila za prejšnje vojne šele leta 1917. Minister je pripomnil, da francoske oblasti delajo v najtesnejšem sodelovanju z britanskimi oblastmi tudi glede tega vprašanja. Vesti iz Belgrada Belgrad, 28. j'an. m. Na Cetinju je snoči izvršil samomor senator zetske banovine Peter Markovič, brigadni general v pokoju. Pri njem so našli pismo, ki poudarja, da se je za ta korak odločil zaradi neozdravljive bolezni. Belgrad, 28. jan. m. Danes je bilo po državi več zborovanj, ki so jih sklicale posamezne politične skupine. Največ zborovanj so imeli demokrati, ki so od vseh političnih skupin najaktivnejši. Njihova zborovanja so bila danes v Ložnici, Šabcu, Čupriji in Jagodini. Na prvih dveh shodih je govoril član izvršilnega odbora demokratske stranke Boža Vlajič. Belgrad, 28. januarja, m. V današnjem »Službenem vojnem listu« je objavljena uredba o delovanju in poslovanju Rdečega križa v vojnem času ter uredbo o vrhovni inšpekciji vojne sile. Preseljevanje Nemcev iz sovjetske Galicije je končano. Vsega so preselili 160.000 Nemcev in jih bodo naselili v tistih poljskih predelih, katere je zasedla Nemčija in od koder so se morali Poljaki že izseliti ter prepustiti hiše in vse svoje imetje nemškim doseljencem. Angleška vlada je danes izplačala Turčiji 15 milijonov funtov šterlingov, prvi del posojila, ki naj ga Turčija dobi po nedavni pogodbi z Anglijo. da bi Nemčija mogla pomagati rdeči vojski samo, če Rusija poprej sklene z njo trgovsko pogodbo, kateri bo priključena še politična pogodbo. Obe pogodbi morata us'trezati nemškim željam. Ker je sovjetska vluda vztrajala pri zahtevi, naj bi se posvetovanja med nemškim in sovjetskim generalnim štabom začela še pred koncem januarja v Moskvi pod predsedstvom sovjetskega generala Zapožnikova in v navzočnosti petih nemških vojaških zastopnikov, je nemški zunanji minister odgovoril, da do tega posveta ne more priti prej kakor čez 14 dni. Nemčija hoče pred kakim skupnim nastopom doseči izpolnitev svojih gospodarskih in drugih zadev, šole potem bi privolila v sodelovanje, čigar višek bi bil nemški zračni in pomorski zastrašitveni nastop proti Švedski. Kot pogoj za to vojaško sodelovanje Nemčija zahteva: 1. Rusija naj ji za 99 let — to je za vedno — da v najem petrolejske izvire v poljski Galiciji. 2. Nemčija naj dobi v izrabo vse železnice v tej pokrajini, da organizira po njih poleg prevoza petroleja še prevoz raznega blaga z Balkana in iz Romunije. 3. Rusija mora Nemcem dati v izkoriščanje manganove rudnike pri ukrajinskem mestu Vesti 29. Januarfa Angleški mornariški minister Churchill je imel v soboto popoldne govor, v katerem je ugotovil, da je Nemčija potisnjena s svetovnih morij, da je uničenih najmanj polovico podmornic, ki so jih Nemci v začetku vojne imeli in da preganjanja na Poljskem in na Češkem pričajo, kakšna usoda čaka vsak narod, ki bi ga Nemci premagali. To da morajo spoznati tudi nevtralne države. Avstralija bo letos pridelala še enkrat toliko žita kakor lani — 80 milijonov centov; zase pa ga potrebuje samo 10 milijonov centov. Vse drugo bosta dobili Anglija in Francija. Proizvodnja zlata v angleški Južni Afriki je lani bila za 16.6(W kg večja kakor predlanskim, v Avstraliji pa za 4430 kg. Angleška vlada je povabila državljane, naj nalagajo denar v banke s tem namenom, da bi država imela na razpolago vedno dovolj kredita za vojne nakupe. Teh vojnih vlog pride zdaj v angleške denarne zavode vsak dan za milijon funtov šterlingov. Ameriški listi poročajo o veliki draginji, ki je nastopila v Sovjetski Rusiji zaradi vojne. Prišlo je po raznih krajih do hudih demonstracij in nemirov. švedska vlada bo na eni prihodnjih sej sklepala o razpustu komunistične stranke, ki ga zahteva večina drugih strank. Sedanji poveljnik sovjetske vojske na Finskem je maršal Budjeni, je izjavil neki ujeti ruski major, ki je dejal med drugim, da ima Rusija zdaj mobiliziranih dva in pol milijona mož. Sovjetske poraze je treba pripisovati nesposobnosti višjih častnikov. V Helsinki je dopotoval 82 letni francoski general Grancourt in se priglasil za prostovoljca v finsko vojsko. Doslej je upokojeni general služil kol navaden vojak prostovoljec na francoskem bojišču. , Uničiti je treba bedasta načela, ki zdaj vladajo svet. Vrniti se je treba k postavam narave. Resnice ni v večnem govoričenju, temveč v meču. Nemci so določeni, da zavzamejo mesto poleg Boga in narekujejo svojo voljo drugim narodom, tudi če bo ves svet padel v ruševine. Tako je govoril pred tremi dnevi vodja narodno socialistične propagande v Stuttgartu Elter. V madridskem čivalskem vrtu je zaradi zadnjega hudega mraza dobil pljučnico in poginil — beli severni medved. Že od leta 1815 ni bilo v Veliki Britaniji tako hudega mraza kot zadnje dni. Temperatura je večkrat padla pod 28 stopinj Fahrenheita. Prvič od leta 1914 je Temza pred Londonom zamrznila. Za lomljenje ledu so uporabili 16 ledolomilcev. Glasilo nemškega zunanjega ministrstva prinaša danes uradno nemško izjavo o sobotnem govoru angleškega mornariškega ministra Chur-chila, in pravi, da je njegov poskus, zvabiti nevtralne države v angleško-francoski tabor, doživel neuspeh. Današnje angleško časopisje objavlja vest, da bo imel predsednik Chamberlain v sredo pomemben govor. Ministrski predsednik se bo dotaknil tudi položaja nevtralnih držav, o čemer so pretekli teden toliko razpravljali. V Ankaro je prispelo danes madžarsko trgovin- sko zastopstvo, ki ga vodi ravnatelj madžarske narodne banke grof. Betlden. Poštno ravnateljstvo Združenih držav obvešča, da ne bo več prevažalo z vodnimi letali v Evropo poštnih zavitkov, namenjenih v vojskujoče se in nevtralne države, ki leže v bližini vojnega pasu. Izjema so samo pisma in filmi. Poročilo francoskega in nemškega vojnega po-, -lj-stva danes se na kratko glasi: Nič pomembnejšega. Danske socialistične delavske organizacije so sklenile dati na razpolago izseljenim finskim otrokom vsoto 20.000 danskih kron. Španska vlada je sklenila postaviti za učitelje osnovnih šol 4000 bivših prostovoljcev - častnikov v državljanski vojni. Krivoj Rog in možnost, da rudo od tod prevažajo po Crncm morju in po Donavi v Nemčijo. 4. Rusija mora dati nemškim družbam različne koncesije za izkoriščanje naravnih bogastev v severnem delu sovjetske države. 5. Dovoliti mora posebne popuste za prevoz nemškega blaga čez svoje ozemlje. 6. Privoliti mora v to. da bodo sovjetskemu ministrstvu za promet in zn obrambo dodeljeni posebni nemški komisarji. Sovjetski poslanik Švarcev se je po teh zahtevah brzojavno posvetoval s sovjetsko vlado, ki mu je sporočila, da so nemški predlogi tako daljnosežni, da je treba počakati na odločitev političnega odbora ruske komunistične stranke. Pač pa sporoča sovjetska vlada, da bi bila pripravljena sprejeti zahtevo g 1 e -de petrolejskih vrelcev v Galiciji, glede 300 km proge, ki veže Nemčijo čez zasedeno Poljsko z Romunijo in zahtevo glede izkoriščanja rudnikov v Krivem Rogu. Razen tega bi bila sovjetska vlada pripravljena Nemčiji odstopiti 60 km širok pas ozemlja vzdolž sedanje m a d ž a r s k o - s o v j e i. s k e meje, da bi Nemčija dobila skupn* meje tudi i Romunija Plaz na Pohorju zasul mater, očeta in par volov Zanimivosti Iz notranje politike: Posveti za obnovitev bivše radikalne stranke Poročita francoskega tiska o novem sodelovanju med Nemčijo in Sovjeti: Nemški pogoji za vojaško pomoč Sovjetom Nemci zahtevajo: petrolejske vrelce v Galiciji, del ukrajinskih rudnikov, železnice v Galiciji ter svo e komisarje v vodstvu ruskega prometa in obrambe Ljubljana od sobote čez nedeljo Snočni večer je bil v mestu kaj živahen, tako da so morali v več primerih miriti razgrete duhove celo stražniki in to tako z milo kakor s silo. Na policijo je bilo pripeljanih več glasnih pevcev, razgrajačev m usajačev, ki so bili podlegli opojni mod prijetnih tekočin. Hujših izgredov pa ni bilo — kakor jih ponavadi v našem mestu itak ni, Ljudje se razvnemo, ko ga čutijo malo pod »kapo«, korajžni postanejo in glasni, močni in učeni, dokler jim oblast ne potrka na prsa in jim za- piše imena ter druge podatke. Lokali so bili zvečer spet lepo zasedeni, tako da se gostilničarjem ni bilo treba pritoževati nad hudimi časi. Ponekod so tudi plesali, najbolj seveda gradbeniki, ki so s svojo prireditvijo dosegli brez dvoma lep gmotni uspeh. Ljubljančani so čez dan pohiteli v zimsko prirodo, povečini v bližino mesta, kjer so izrabili ugodno priliko — debel sneg, pa tako pred nosom kakor že leta in leta ne. Smučarjev je po gričih okrog mesta kar mrgolelo, pa tudi sankačev ni manjkalo. Drugi meščani, ki ob koncu meseca čutijo pod palcem še vedno kakšen odvečen »božjak«, pa so mestu pokazali za en dan hrbet ter so se odpeljali ven, večinoma proti Gorenjski. V Tržiču so bile smuške tekme, ki jih je gledalo tudi precejšnja tropa ljubljanskih radovednežev. Tekme so lepo uspele v vsakem pogledu in ker so bile zanimive, je marsikdo, ki sam ni utegnil odriniti v Tržič, doma premaknil gumb na radijskem aparatu ter poslušal, kaj bo izvedel s teh tekem. Moral pa se je na žalost spet prepričati, da si ljubljanska radijska postaja v tolikih letih ni znala izbrati in vzgojiti niti enega samega kvalitetnega poročevalca. To dejstvo ni posebno razveseljivo, pa tudi velike hvale ne zasluži. Dan je bil danes zmerno oblačen, nekajkrat je celo poskušalo narahlo snežiti. Prav pomalem m obotavljaje so migotale snežinke. V Ljubljani do naleta ni prišlo, zato pa so ga imeli Mariborčani, kjer je čez dan padlo kar dobrih deset centimetrov snega. Ljudje so preživljali dopoldne in dolgo nedeljsko popoldne kakor so že vedeli in znali. Mnogi so se zamotili z raznimi obiski, drugi so si prikrajšali čas s tem, da so odšli malo na »sveži zrak« ter se pošteno sprehodili, tretji so spet zavili v gostilno, kjer jim je ob pogovarjanju in dobri kapljici čas kaj naglo minul. Precej meščanskih družin, ki so se doma naveličale domine, kartanja, šaha in drugih družabnih iger, je napravilo kolektivne izlete v kavarne, v kino in v gledališče. Vsi ti kraji so bili popoldne in zvečer izredno dobro obiskani, čeprav smo s koledarja za ta mesec odtrgali že listek z zelo visoko številko. Občni zbor kluba železničarjev JRZ v Unionu Danes, dne 28. t. m. je bil tretji letni občni zbor Kluba, ki so se ga udeležili delegati iz 28 poverjeništev iz vse Slovenije. Občni zbor je vodil predsednik in bivši poslanec Masič Pavle. S svojo navzočnostjo je počastil zbor delegatov minister dr. Krek, ki je podal obširno in izčrpno poročilo o političnem položaju. Njegova izvajanja so zborovalci večkrat prekinili z aplavzom. Zadržanega g. župana dr. Adlešiča je zastopal občinski svetnik Novak. Odsotni g. senator dr. Kulovec je sporočil zborovalcem pozdrave in jim želel veliko uspeha. Prisotnih je bilo 84 delegatov, ki so zastopali 2900 članov. Obširno poročilo o delovanju Kluba v pretekli poslovni dobi je podal tajnik Cimperman Viktor. Po tem poročilu je bila predložena delegatom resolucija, ki vsebuje zahteve celotnega železničarskega stanu za zboljšanje socialnih in gmotnih razmer. O tej spomenici se Je razvila obširna debata, v katero so stvarno posegali navzoči delegati. Bilo je sprejetih nekaj predlogov, ki so jih predložila poverjeništva pismeno. Na koncu zborovanja je spregovoril delegatom še banovinski tajnik. Zborovanje je trajalo od 10 do 5 popoldne. Izvoljen je bil z aplavzom stari upravni in nadzorni odbor z nekaj spremembami. Prav pamuien nasvet Prijatelj našega lista nas je opozoril na vse hvale vredno misel. Ljubljansko mestno poglavarstvo je izdalo odlok, po katerem morajo hišni lastniki izprazniti svoja podstrešja tako, da na njih ne bo več šare, ki se rada vname. Ta odlok je popolnoma na mestu, saj skuša obvarovati meščane pred nevšečnostmi, ki jih lahko zadenejo tudi v vsakdanjem, »mirnodobskem življenju«, in ne samo takrat, kadar bi prišlo do kakšnih hujših in resnejših nevarnosti, katerih bi bilo treba pričakovati dan za dnem. zidaj hišne stranke in hišni lastniki pridno znašajo s svojih podstrešij vso ropotijo in šaro, ki je nujno ne potrebujejo, pohištvo, stare obleke, knjige in podobno. Vse te reči imajo prav gotovo svojo lepo vrednost, zato se mora pametnemu človeku zdeti neumno, če bi vse to moralo iti v izgubo brez koristi (ponekod so namreč mnogo takšne ropotije lastniki že pokurili in uničili, v želji, da bi imeli ob pregledu podstrešje za vsako ceno prazno in da bi jih ne bi zadela nerodna kazen). V stanovanjih za take zadeve res ni prostora, da pa bi se jih odkrižavali na tak način, pa prav gotovo tudi ni ne lepo, ne koristno. Mar naj meščani vse te, njim za vsakdanjo rabo odvečne reči požgo in uničijo? Cernu, saj vendar predstavljajo svojo vrednost in bi marsikakšnemu našemu meščanu ubožnejšega stanu in skromnejših razmer prišle še presneto prav! Stranke in gospodarji, ki so to zadevo premislili, pravijo, da takih reči ne gre uničevati, čeprav jih same ne morejo hraniti. Rade bi jih darovale v dober namen. Zato, tako pravi prijatelj našega Hsta in z njim prav gotovo še lepa vrsta naših meščanov, ki te dni vlačijo ali pa so že zvlekli ropotijo s podstrešij, naj bi mestno poglavarstvo ljubljansko ukrenilo takole: stranke, ki bi to ali ono reč iz ropotije lahko pogrešile, naj to javijo na dopisnici mestnemu poglavarstvu, ki bo jx> svojih uslužbencih te reči pobralo in namenilo tistim, ki bi jih rabili! Pri smučanju si je zlomil nogo Ključavničarski vajenec Lupine Janez z Galje vice se je dopoldne smučal tam na parobku blizu salezijanskega doma na Rakovniku. Pri tej sicer lepi zabavi pa je doživel nerodno nesrečo. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo in so ga morali opoldne reševalci odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Zvečer so z Rakeka pripeljali še enega ponesrečenega smučarja. V splošnem pa je današnji dan v ljubljanski bolnišnici minil brez posebnih dogodkov in vznemirjenja. Tudi prometa ni bilo, mnogo. Razni sleparski in drugi tipi Nedeljska jjolicljska kronika je 'suhoparna. Ponoči je bilo mesto mirno. Se običajni sobotni ponočnjaki in razgrajači so se poskrili v svoje Pripravljanje uredb za slovensko in srbsko banovino Zmagalo je stališče, da je treba vso državo preurediti tople brloge. Ni bilo prijavljenih nobenih večjih dogodkov, niti malih vlomov in tatvin ta predpustna nedelja ne zaznamuje. Nedelja nam je drugače prinesla izredno vremensko spremembo. Zapihal je jug. Nastopilo je J prav toplo vreme, da se je sneg naglo sesedal in I tajal. Živo srebro v termometru se je za stopinjo v nedeljo popoldne dvignilo celo nad ničlo. Popoldne je za dobro uro skozi goste oblake, ki oklepajo od vseh strani Ljubljano in okolico, f>o-gledalo sonce in lepo je bilo po raznih okoliških gričkih, ki so se bliščali v sončni svetlobi. V okolici in po drugih krajih so se pojavili različni sleparski in drugi zločinski tipi. Varnostne in policijske oblasti se zelo zanimajo zadnji čas za prav mladega sleparčka in pustolovčka. Je brez stalnega bivališča, doma iz okolice v občini Št. Vid nad Ljubljano. Star je komaj 19 let, pa je drzen, premeten uzmovič in klatež. V občini ;a imajo zapisanega kot velikega delomržneža. lostikrat se vozi po gorenjski progi v potniških vlakih, pa tudi po drugih progah se pojavlja. Ljudem ponuja različne karte in jih prosi za mi-lodare. Dela se, da je ubožen študent, ki je izgubil zaradi bolezni dar govora. Natiskano ima na teh kartah: »Dajte milodare revnemu študentu I« Priberačeni denar nato zapravi. Pretekli teden se je pojavil v malem naselju v Vačah pri Medvodah. Sukal je po hišah in prosil miloščino. Splazil se je tudi v hišo tovarniškega delavca Franceta Sepetavca in mu jadrno pobral lepo zimsko črno suknjo, nedeljski klobuk in par rokavic. Delavec ima 1000 din škode. Policija ima ta mesec mnogo jiosla z raznimi postopači in klateži, ki jih odganja v njih pristojne občine. Malnarjeva Francka, 20 let stara, doma iz Glažute pri Kočevju, je v veliko nadlogo >olicijski oblasti, ljubljanska policijska uprava jo je morala najmsled izgnati iz Ljubljane za 8 leta. V Ljubljani 1902 leta rojeni Ivan Škapin, pristo- jen v Vipavo, italijanski državljan, po poklicu ključavničar, pa je za vedno Izgnan iz kraljevine Jugoslavije. V Idriji rojeni France Kavčič, po poklicu natakar, italijanski državljan, je izgnan iz Ljubljane za 3 leta Lani je ljubljanski odgon- ski urad v nekdanji šempetrski vojašnici odpravil nad 1200 oseb v razne občine, kamor so bili od-gnanci pristojni. pred skupščinskimi volitvami Belgrad, 28. januarja. V ospredju zanimanja vse jugoslovanske politične javnosti so bile v zadnjem tednu številne izjave vodilnih politikov ter razprave v časopisju o tem, kaj bi duhu sporazuma iz 26. avgusta lanskega leta bolj odgovarjalo: ali najprej preureditev vse države in potem volitve, ali pa volitve pred preureditvijo vse države, pred ureditvijo slovenske in srbske avtonomne enote. Prvo stališče so odločno poudarjale vse srbske stranke, slednjič pa s svojo resolucijo tudi glavni odbor JRZ, drugo stališče pa so zastopali Hrvatje. Uvodno izjavo k temu vprašanju je dal podpredsednik vlade dr. Maček ob knežjem obisku v Zagrebu. Na hrvaški strani poudarjajo, da besedilo sporazuma določa, da se po ureditvi hrvaške banovine izvedo volitve, nato pa naj bi izvoljena skupščina sklepala o preureditvi se ostalih aelov države. Na srbski strani pa pravijo, da je taka razlaga besedila lanskega sporazuma zgrešena, ker pravi uredba o razširitvi prepisov, ki veljajo za banovino Hrvatsko, na ostale banovine v svojem čl. 1. dobesedno: Predpisi uredbe o banovini Hrvatski od 26. avgusta 1939 se lahko s kraljevim ukazom razširijo tudi na ostale banovine. — Ta uredba dokazuje, da so tvorci spx> razuma mislili na preureditev ostalih banovin tudi pred dokončno preureditvijo, do katere bi prišlo jx> novi ustavi. Do preureditve pa lahko pride ali ne, vendar pa se ne sme trditi, da sporazumsko besedilo izključuje rešitev pred sestankom narodne skupščine, ki naj bi izglasovala novo ustavo. Na hrvaški strani se jm pisanju časopisov vidi, da trdno vztrajajo na svojem stališču in zahtevajo najprej volitve. Vse pa kaže, da je zmagalo stališče slovenskega dela JRZ in vseh srbskih političnih struj, da je treba najprej preurediti državo tako, da bodo dobili tudi Slovenci in Srbi tisto, kar so dobili Hrvatje in da se sme šele po tem dejanju govoriti o volitvah. To ugotovitev potrjujejo vesti, da je jx>sebna komisija strokovnjakov začela izdelovati v Belgradu načrt za ureditev srbske banovine, hkratu pa leže pripravljeni tudi osnutki za uredbo, ki bi dala temelje slovenski banovini. V komisiji za izdelavo uredbe o srbski banovini so minister brez portfelja dr. Konstan- Antonin Dvorak: »Rusalka« Ljubljana, 28. januarja. Ljubljansko operno gledališče je snoči uprizorilo sijajno Dvoržakovo opero »Rusalka«. Za to priliko je gledališko dvorano, lahko rečemo, ljubljansko občinstvo napolnilo prav do zadnjega kotička. Dvakrat, trikrat pomembnejši in zanimivejši se dandanašnji zde ljudem slovanski skladatelji kakor so se zdeli še prav pred kratkim. Razlog leži na dlani. Dobro, da so zunanji dogodki vzbudili zanje poseben interes, sicer bi se z bogastvom umetniške tvornosti kakor so ga izpričali nekateri od njih, ki v zunanjem tujem svetu niso priznani in ne uživajo ugleda kakor bi ga zaslužili, marsikdo nikdar ne utegnil seznaniti. Tako pa zdaj njihova dela prihajajo pogosto na vrsto in so povsod deležna velikega navdušenja kakor tudi presenečenja v najpozitivnejšem smislu. Eden od teh velikanov, ki jim nenaklonjena usoda ni dovolila niti pri potomcih priznanja v toliki meri, v kakršni bi ga zaslužili, je brez dvoma veliki češki glasbenik Antonin Dvoržak, čigar najboljše operno delo »Rusalka« je snoči uprizorilo ljubljansko operno gledališče pod glasbenim vodstvom dirigenta Nika Štritofa in v režiji Cirila Debevca. Antonin Dvoržak, čigar »Slovanski plesi« so dosegli izreden uspeh in čigar simfonije so doživele veliko priznanja, z opero ni mogel prodreti v širokem svetu, med germanskimi in romanskimi narodi, niti s tako genialnim delom kakor je »Rusalka«. Za to mojstrovino mu je uapisal besedilo pesnik Jaroslav Kvapil. Z neverjetno spretnostjo in intuicijo je v »Ru-salki« veliki češki mojster oživil pravljični svet ter oživotvoril zgodbo o princu, ki okieva med čisto in polteno ljubeznijo. Dvoržakova glasba je slikovita, sijajno je umetnik izrazil svoj smisel za kolorit in za barvitost. Od liričnih mest prehaja narahlo, brez ostrin in brez kakšnega potenciranega dramatiziranja do mogočnih vzbuhov. Vso pa preveva dih slovanskega občutevanja in slovanskega odnosa do prirode ter njenih sil. Neko skrivnostno, v tonu zadeto pravljično vzdušje te glasbe nosi človeka, da se predaja melodijam in dogodkom ter z verovanjem pogreza v čudežni, neverjetni svet. Ljubljanska opera je i. »Rusalko« spet doži- vela velik, resničen uspeh. Znova se je pokazalo, da sedanja uprava jemlje svoje dolo in svoje naloge z izredno resnostjo in vnemo. Od predstave do predstave preseneča izredni napredek v kvaliteti izvedbe. Človek v dvorani kar čuti veselje, ki ga imajo ti naši kulturni delavci po enem uspelem delu, in plodovito pobudo, ki jo sproti dobivajo za novo, uspešno prizadevanje in oblikovanje. Svež veter je zavel v opernem gledališču in obiskovalci morajo biti veseli ambicioznosti ter resnobe, s katero sedanja uprava navaja svoj en-semble k čistim, umetnosti služečim delovnim načelom. Uprizoritev »Rusalke« je uspeh, velik, pomemben uspeh, h kateremu so pripomogli po svojih najboljših močeh vsi sodelujoči. Imenitna inscenacija in zelo spretna, slogu dela odgovarjajoča režija, ki jo je izvedel z veliko tenkočutnostjo režiser Ciril Debevec, homogen, zelo kvaliteten pevski in igralski ensemble ter odlično glasbeno vodstvo dirigenta Nika Štritofa, vse to je pripomoglo k nezgrešljivi rešitvi impozantne Dvoržako-ve operne umetnine. Sceno je z velikim okusom izdelal V. Skružny. Med nosilci glavnih vlog je najbolj ugajal Franci, ki je partijo princa izdelal tako igralsko kakor pevsko izborno. Heybalova je bila na momente izredna, tu pa tam pa je svoj organ pritajevala čez mero (to velja kljub dejstvu, da jo je nekajkrat na nepravih mestih razpoloženju neprimerno preglušil orkester) in se tudi igrsko sem pa tja izgublja v nepotrebni pantomini. Z vlogo knežne se je Bašičeva afirmirala ponovno kot temperamentna in spretna pevka ter igralka. Tudi vsi ostali in zbor, ki pod novim vodjem Radkom Simonitijem vidno napreduje od predstave do predstave, so svoje naloge opravili v splošno zadovoljstvo. Občinstvo je od predstave odhajalo navdušeno in v razpoloženju, ki človeka sili na misel, da bo vzpodbujajoče vplivalo tudi na širok krog ljubljansko publike, ki v opero sicer ne zahaja prav pogosto. »Rusalka« v izvedbi, kakršna je sedanja, pa odličen obisk v polni meri tudi zasluži. Tako uspele predstave dvigajo kvaliteto in ugled opernega gledališča ter mesta Ljubljane. Mnenja smo, da bo Dvoržakova opera »Rusalka« ob slednji predstavi deležna velikega obiska. Za prireditve takega sloga in kvalitete vodstvu naše opere lahko iz srca čestitamo. Strahovita železniška nesreča pri Postojni Vlak zavozil med 32 delavcev - 8 mrtvih in 12 tako ranjenih Potnik, ki se je te dni vrnil iz Italije, pripoveduje o težki železniški nesreči, ki se je pripetila v sredo ob pol 2 popoldne na progi med Postojno in Št. Petrom. Posredni vzrok te nesreče so bili veliki snežni zameti, ki so na nekaterih krajih zametii tudi železniško progo. Da ne bi vlaki imeli prevelikih zamud, so bili na to progo takoj poslani številni delavci, da bi odstranili sneg. Tako se je mudila na omenjenem kraju tudi skupina 32 delavcev, ki so bili po veliki večini doma iz tamkajšnjih okoliških krajev. Pridno so odmetavali s proge sneg in bili v svoje delo toliko zaverovani, da niso slišali bližajočega vlaka. To je bil tisti vlak, ki odpelje h Ljubljane ob 10 dopoldne in ki so mu na obmejni postaji pripeli električno lokomotivo. Zaradi električne lokomotive je vlak vozil še tišje, kakor bi bil sicer. Ko so delavci opazili vlak, je bilo že prepozno in nesreča neizogibna. Lokomotiva je zavozila v sku- Sino 32 delaveev ter jih osem do smrti povozila, vanajst težko, nekaj pa lažje ranila. Le tisti, ki so delali na nasprotnem koncu, so imeli še toliko časa, da so hitro odskočili s proge in tako ostali brez poškodb. Ker je proga na tem kraju precej nepregledna, tudi strojevodja ni mogel preprečiti nesreče, kajti delavce je opazi! na progi tudi šele tedaj, ko je bilo že prepozno in je lokomotiva že zdrvele med ljudi. Tisti, ki so nesreči ušli, so s pomočjo pomožnega osebja na vlaku hitro potegnili ponesrečence s proge, a so na žalost morali ugotoviti, da za osem od njih ni več rešitve. Za ranjence so poskrbeli čim hitrejšo pomoč. Na kraj nesreče je sicer takoj prišla komisija, ki pa žalostnega dejstva ni mogla več preprečiti. Vlak je odpeljal od tega žalostnega kraja s triurno zamudo. Vest o tej nesreč’ so sicer skušali prikriti vendar se je hitro raznesla po vseh bližnjih krajih, od tam pa tudi drugam. Potniki, ki so bili tedaj na vlaku, niso smeli izstopiti, ker so sprevodniki hitro zaklenili vsa vrata in tudi pazili, da ne bi kdo odpiral oken. Tako je bilo tudi prav, saj menda nikomur ni žal, da ni videl teh strahotnih prizorov. Čemu bi potnike po nepotrebnem razburjali, obenem pa na ta način ovirali reševalna dela. Ljudje iz teh krajev pravijo, da to ni prva letošuja tovrstna železniška nesreča, pač pa da jih je bilo že več, seveda ne tako strahotnih kot zadnja. Vinski se!em v Ivanikovcih Vinski sejem dne 24. t. m. v Ivanjkovcih je uspel na svojevrsten način. Nekaj menda zaradi slabega vremena in neugodnih prometnih zvez je prišel nn razstavo en sam samcat interesent-kupec, ki je tudi prazne sode poslal že vnaprej v Ivanjkovce. Nameraval je kupiti precejnjo količino vina na sejmu, kjer pa ga je napadel javno neki pijanček, češ naj se varuje kupiti vino od kakega »klerikalca«, potem da noben železničar ne bo več stopil v njegovo restavracijo Zdi se, da je bil ta grdi napad izveden v soglasju ali vsaj s tihim odobravanjem vodstva vinskega sejma, dru gače si ni mogoče tolmačiti dejstva, da je vod stvo ta napad dopustilo, ko bi ga bilo lahko preprečilo. Vpričo tega je ta interesent, dobro poznani ugledni restavrater, zapustil brez kup tinovič, člana pa vseučiliška profesorja dr. Gjorgje Tasič in dr. Mihajlo Ilič, ki sta od srbske strani že sodelovala pri sestavi besedila za sporazum med Srbi in Hrvati. Uredba bo po vsej verjetnosti v najkrajšem času izgotovljena, nato pa se bo z njo bavil politični odbor ministrov. Ko bo ta ministrski odbor končal svoje delo, se bo z načrtoma za slovensko in srbsko banovino bavila vsa vlada. V javnost so prišle tudi vesti, da se je treba toč-nejših obvestil o tem delu nadejati za najbližji čas. Celjske novice •f" Tatjana Medvešček. V celjski bolnišnici je včeraj ob pol 4 zjutraj izdihnila po tritedenskem trpljenju 33 letna žena pisarniškega ravnatelja Tatjana Medvešček. Pred tremi tedni se je vnelo na štedilniku v kuhinji njenega stanovanja na Hribu sv. Jožefa voščilo za parketna tla, pri čemer e dobila pokojna težke opekline po vsem telesu. 5okojno bodo po njeni želji odpeljali v Ljubljano in jo v torek pokopali na pokopališču pri Svetemu Križu. Naj rajnka v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaljel Zborovanje krajevne Kmečke zveze v Ce’iu e bilo včeraj dopoldne v Domu v Samostanski ulici. Udeležil se ga je tudi senator g. Mihelčič Alojzij in imel poseben referat. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom g. čečkom Francem na čelu; podpredsednik je g. Strenčan Josip, tajnik g. Dimeč, blagajnik g. Kodela, odbornika gg. Pišek in Šlander. Kmečka zveza bo organizirala tudi skupno letno zborovanje Kmečke zveze, ki bo dne 25. februarja v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Uprava zdravilišča Topolščica je s 15. janu-arjem^ zvišala plače vsem svojim uslužbencem. Včeraj je bil v prostorih Gasilnega doma občni zbor ZZD, katerega se je udeležil poleg vseh uslužbencev uprave zdravilišča tudi tamošnji g. župan. Iz poročila odbornikov je bilo razvidno, da so delavci z organizacijo veliko pridobili. Zdravilišče v Topolščici je namreč državna last in kot tako ne spada pod obrtni zakon. Tako sedanji upravnik ni hotel plačati uslužbence, ki so bili klicani na orožne vaje, štiritedenske mezde, kakor to predvideva S 221 o. z. Organizacija pa je izposlovala na merodajnih mestih, da so vse to, kar je g. upravnik sklicujoč se na državno podjetje, odklanjal, dobili. Z« mrtvega proglašen! je prišel iskat potni list, V Celje je prišel pred kratkim 45 letni elektrikar in trgovski potnik Sneiden Anton, roj. v Arnovšu v Nemčiji, pristojen v Sv. Peter v Savinjski dolini. Sedaj stanuje pri svojem očetu v Arji vasi. Pred 20 leti se je Sneiden poročil z neko Czorny Marijo v Hambornu v Westfa!iji. Kmalu po poroki je odšel na potovanje s katerega se ni vrnil več k svoji ženi. Potoval je po Rusiji, Nemčiji in drugih državah. Ko ga ni bilo osem let nazaj k ženi, je žena izposlovala, da ga je okrožno sodišče v Cleju proglasilo za mrtvega. Po 20 letih pa je prišel v Celje in prosil za podaljšanje potnega lista. Službeno za mrtvega proglašenemu pa seveda ne morejo dati potnega lista in se bo moral mož zglasiti prej na sodišču, da ga bodo videli. Shod prometnega ministra inž. Besliča v Sivcu Sivac, 28. januarja. Opoldne je prispel v Sivac prometni minister inž- Beslič. Na kolodvoru so mu priredili veličasten sprejem Po ministrovem prihodu se je sestavil sprevod od železniške postaje do občinskega poslopja. Popoldne je bilo veliko zborovanje JRZ za Stari in Novi Sivac. Zborovanja se je udeležilo nad 1200 članov. — Prometni minister Beslič je imel nato govor, v katerem je razen drugega dejal: »Dragi bratje in dragi prijatelji! Vlada Dragiša Cvetkoviča (živel Cvetkovič) želi posvetiti vso pozornost vasi, njenim interesom in potrebam in tudi mi člani njegove vlade gremo zato v vasi, da bi se na kraju samem seznanili z ljudskimi potrebami in željami, da bi na ta način v Belgradu mogli biti zvesti tolmači.« Minister Beslič je za tem govoril o težkem stanju v Evropi ter poudaril, da je naša nevtralnost v interesu naše države. Mi — je dejal minister Beslič — ne zahtevamo ničesar drugega več. Mi ne gledamo čez ograjo na tuje dvorišče. Mi imamo s svojimi sosedi najbolj prijateljske pogodbe in odnošaje ter si želimo s svojo miroljubnostjo pridobiti gospodarske koristi za naše ljudstvo, ki je v preteklosti dosti pretrpelo. Vlada narodnega sporazuma ima v teh težkih časih nalogo, da ohrani nevtralnost. To nevtralnost bomo ohranili, ker imamo tudi našo hrabro in odlično vojsko. Minister je zatem govoril o našem notranjem položaju ter naglašal koristi, ki jih je prinesel sporazum z brati Hrvati. Pomembnost sporazuma — pravi minister Beslič — se je še bolj potrdila z obiskom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla v Zagrebu, s prisrčnim, toplim in iskrenim sprejemom, ki so ga Hrvatje priredili glavnemu tvorcu sporazuma, kateri vodi našo ladjo k popolni zmagi. Ta prijateljski sprejem kneza namestnika Pavla in kneginje Olge najjasneje govori o veličini in zgodovinskem pomenu sporazuma z brati Hrvati, (živel knez namestniki) Mi se moramo zbrati okoli našega Dragiše Cvetkoviča prav tako kakor so se Slovenci zbrali okoli dr. Korošca in Hrvatje okoli dr. Mačka, kajti samo tako bomo močni. (Dolgotrajno in viharno odobravanje.) Pojdimo po stopinjah neurarlega Svetozarja Miletiča in se borimo za njegove velike ideje v korist naroda in za napredek države. Dviganje potopljene »Ljubljane« Belgrad, 28. jan. m. Iz Šibenika poročajo, da bodo jutri poskušali dvigniti potopljeno vojno ladjo »Ljubljano«. V ta namen je prišel v Šibenik »Spasilac«. Ladje ne bo tako lahko dvigniti, ker poškodbe na trupu ladje ni mogoče popraviti na morju. Na pomoč je prišla tudi italijanska ladja »Gladiator«, ki Je po starem pomorskem zakonu brez prošnje takoj priplula v Šibenik ter ponudila svojo pomoč našemu vojnemu ministrstvu. V Šibenik je prispelo tudi strokovno moštvo splitske ladjedelnice, ki bo sodelovalo pri dviganju ladje. čije vinski sejem ter izjavil, da na vinski sejem v Ivanjkovce pač gotovo nikdar več ne bo prišel. Gotovo je, da si bo tudi marsikdo drugi v bodoče zelo premislil, hoditi na vinski sejem v Ivanjkovce. — Ta obžalovanja vredni incident pač ne bo koristil našim vinogradnikom, je pa nazoren primer, kako ne sme delati tisti, ki se sicer usti. da hoče pomagati vinogradnikom. Od tu in tam Novih 100.000 dinarjev je podaril za zagrebške reveže knez namestnik Pavle. Občina bo darilo porabila za prehrano revežev, saj vzdržuje posebno mestno kuninjo, kjer dobivajo reveži brezplačno hrano. Z veliko akcijo za obiskovanje morja so začeli hrvaški zdravniki. Njihovo stanovsko združenje je sklicalo v Zagrebu anketo številnih zdravnikov, ki bodo predavali o zdravstvenih prednostih morja za človeka. Ugotovili so namreč, da Hrvatje svoje morje premalo čislajo, ker se ne zavedajo, da je morje zelo zdravilno in za zdravljenje mnogoterih bolezni edino priporočljivo. Najavljena predavanja nimajo samo namena predočiti ljudem, da si na morju lahko krepe svoje zdravje, temveč imajo tudi ta cilj, da bi pritegnila čim večje število obiskovalcev v Dalmacijo, ki bo letos zaradi evropske vojne ostala skoraj brez gostov. Znano je, da so najbolj zvesti obiskovalci Dalmacije Slovenci, v manjši meri pa Hrvatje. Banska oblast v Zagrebu z vso odločnostjo podpira akcijo zdravnikov, da bi se obiskovanje morja med Hrvati pospešilo. Za 13 in pol odstotka so povišala mezde rudarjem državna rudniška podjetja v Bosni. Delavci so sicer zahtevali povprečno po 20% povišanja, vendar pa je podjetje to zahtevo odklonilo, češ da bi potem moralo takoj povišati cene premogu in vsem drugim rudninam, česar pa ne more storiti, ker ima še stare pogodbe in mora blago dobavljati po določenih cenah. Delavci so ta razlog sprejeli in so pristali na 13.5% s tem, da se čez tri mesece začno ponovna pogajanja in da se podjetja obvežejo, da bodo pri sklepanju novih pogodb že upoštevala delavske zahteve. Spet štiri navijalce cen je kaznovalo zagrebško sodišče. Prvi je prišel na zatožno klop neki hišni posestnik, ki je navzlic jasnim določilom uredbe proti draginji in navijanju cen povišal najemnino svojemu stanovalcu. Sodišče inu je odmerilo deset dni zapora in nekaj sto dinarjev denarne kazni brezpogojno. Dalje sta bili obsojeni dve branjevki, ti sta prodajali solato po 20 din kg, odnosno zelje po 6 din kg. Prva je bila obsojena na 10, druga pa na 7 dni zapora brezpogojno. — Končno je bila obsojena lastnica mlekarne, ki je prodajala časo mleka po noldrug dinar. Sedeja bo teden dni v zaporu in bo plačala še 300 din denarne kazni. Končana je pravda, katero je naperil proti bivšemu šefu osrednjega tiskovnega urada v Bel- gradu proti dr. Kostu Lukoviču bivši urednik bel-grajske »Politike« Vuk Dragovič. Ozadje pravde je bil govor Dragoviča v Pragi ob času vseso-kolskega zleta, katerega je potem šef osrednjega tiskovnega urada vzel za povod, da je pritiskal na lastništvo »Politike«, da je nazadnje moralo odpustiti svojega urednika. Dragovič je tožil Lu-koviča za odškodnino približno milijon dinarjev, češ da je zavoljo njegovega ravnanja izgubil službo. Sodišče je tožbo po večkratnih razpravah zavrnilo, češ da krivda Lukoviča ni dokazana, ker Lukovič ni bil Dragovičev šef, temveč lastništvo »Politike«, ©e je Lukovič pritiskal na lastništvo lista za odpust, pa s tem še ni kriv odpusta samega. Podjetje »Politike« ni bilo v nobeni pravni odvisnosti od osrednjega tiskovnega urada in zato ni bilo prisiljeno odpustiti Vuka Dragoviča. — Tako se približno glasi utemeljitev sodišča, pri tem pa je treba vedeti, da se je lastništvo »Politike* odločilo na odpust svojega urednika, ker so grozile zaplembe lista. Preden je bil Dragovič od- Suščen, je bil list dvakrat zaporedoma zaplenjen. >r pa tiskovni zakon pravi, da se sme ustaviti list, ki je bil v enem mesecu trikrat zaplenjen, je lastništvo lista uvidelo preračunan manever in je seveda odpustilo urednika, da se izogne šikanam in vsem posledicam zaplembe in ustavitve. 50 milijonov dinarjev posojila bi rada najela pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev bel-grajska občina, da bi mogla brez motenj izpeljati v celoti svoj gradbeni, regulacijski in obnovitveni program. Občina bo rabila vsega skupaj okrog 300 milijonov dinarjev posojila. Te dni se je mudila v Belgradu posebna komisija Osrednjega urada, ki je pregledovala vrednost premoženja, katero misli mestna občina zastaviti. Občina pravi, da je tisto nepremično premoženje vredno okrog 150 milijonov dinarjev. Občinski svet je najetje posojila že odobril. Občina bi vračala posojilo 30 let in bi plačevala po 6 odst. obresti. Sedaj mora končni sklep izreci še ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Če se otroci igrajo z orožjem, nesreča ni daleč. V vasi šljivovcu pri Petrinji je bila pri kmetu 'Miševicu krstna slava. Svojemu stricu je prišel voftttt tudi 13 letni Milan Mraovič in prinesel s seboj samokres, ker je običaj, da pri krstni slavi ljudje streljajo. Fante je neokretno ravnal z orožjem, pri tem pa se mu je samokres sprožil in krogla je zadela drugega gosta, ki so ga morali nuj no tudi blizu OlTne. Deček Nikola Rukolj . _ kal z očetovim samokresom in pri tem težko ranil svojo sestro, ki se je motala okrog njega. Vseh teh nesreč so krivi starši, ki imajo orožje na krajih, ki so za otroke lahko dosegljivi. V starosti 105 let je umrl v medjimurski vasi Bukovcu kmet Mijo Podvez. Mož je bil do lanskega leta zelo svež in krepak in je opravljal na svojem domu še vsa poljedelska in druga dela. Svojcem je najraje pripovedoval, kako je vojska bana Jelačiča korakala 1. 1S48 na Madžarsko. Podvez je še lani prignal na sejem v Nedeljišče kravo in je prehodil tja in nazaj 60 kilometrov. Toda spotoma je v gozdu prenočil in se prehladil. Od takrat je stalno bolehal, dokler ga sedaj smrt ni pobrala. Dva razbojnik«, ki-sta imela na vesti več umorov, ropov in tatvin, so po večmesečnem preganjanju prijeli nedavno blizu Bjelovarja. Lansko jesen je bilo v okolic* tega mesta izvršenih več umorov in ropov. Zločinci so se vselej spretno izmaknili. Nazadnje pa so ljudje le^ postali pozorni na nekega Pavloviča, ki je svoje čase služil v vasi kot hlapec. Ko ga je hotel neki član kmečke zaščite prijeti z njegovim tovarišem Pjevačem vred, pa je Pavlovič začel streljati^ nato pa sta pobegnila s tovarišem proti železniški postaji. Tam sta skočila na tovorni vlak, potem se pa presedala z vlaka na vlak in prispela do Vrhovin v Liki. Cez mesec sta se ponovno pojavila pri Bjelovarju in spet sta zasledovalcem pobegnila na način kakor prvič. Ni minilo štirinajst dni, pa sta se spet vrnila in izvršila dva umora. Spet sta ušla na vlakih, toda orožniki so ju nazadnje le prijeli. Razbojnika sta vse svoje grehe priznala, med drugim tudi rop v' neki cerkvi, kjer sta pobrala vse, kar je bilo kaj vredno. Ker pa tega prodati nista mogla, sla vse zmetala v vodo. Priznala sta tudi, da sta vlomila v štiri župnišča in jih oropala. Sumijo pa ju, da sta izvršila še več krvavih zločinov v bližnjih okrajih, katerih dosedaj oblasti še niso mogle razvozljatk »N mav čez izaro« Poziv k smotrnemu delu »Koroški Slovenec« prinaša na uvodnem mestu nekaj misli o smotrenem delu, ki je nujno potrebno, da bi slovenska prosveta na Koroškem zares uspevala. Med drugim pravi: »Občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je slovesno potrdil voljo koroškega slovenstva, da hoče živeti, da je pripravljeno na žrtve in da živi v njem vera v zdravo bodočnost. Država je s priznanjem pravil slovenskih prosvetnih društev odobrila okvir, v katerem se bo mogla izživljati slovenska volja do kulturnega ustvarjanja v obliki kulturne samopomoči. S tem so podani osnovni pogoji za slovensko kulturno življenje na Koroškem, toda pred nami vstaja težka naloga, kako porabiti dane osnove, da bo na njih mogla zrasti solidna zgradba slovenskega prosvetnega dela. Takole bomo rekli v podobi: Kadar si gradimo dom, poskrbimo najprej za dobre temelje, na katere posfavimo ogrodje. V tem trenutku pa imamo šele slabo polovico dela za seboj. Preden postane dom prijazen in domač, je potrebno še mnogo naporov in veliko drobnega dela. Kako je v tem pogledu s Slovani? Treba je enkrat pogumno pokazati tudi na napake, ki so lastne slovanskim rodovom in ki jim onemogočajo tisti razmah, ki bi ga pričakovali po njihovih razumskih sposobnostih in po njihovi številčni moči. Slovan je v svojem bistvu globoko čustven, zato se le prerad vdaja nestvarnim sanjam. Nad vse značilno za to slovansko potezo je bilo tako imenovano »panslavistično gibanje« preteklega stoletja. Milijoni so se navdušili za neko idealno slovansko skupnost, toda nihče se ni potrudil, da bi s stvarnimi načrti poskusil premostiti značajne in zgodovinske razlike med posameznimi rodovi ter tako prenesel idejo iz območja fantazije v stvarno, resnično življenje. Slovana zanima neka težka naloga samo dotlej, dokler mora iskati šele poti do njene rešitve. Čim pa je našel komaj smer in ko bi se bilo treba ukvarjati s podrobno izpeljavo, mu postane problem nezanimiv in celo dolgočasen.- Iz te lastnosti izvirajo mnoge pomanjkljivosti, ki zelo nepovoljno učinkujejo na razvoj. Tako se Slovan silno nerad ukloni organiziranemu delu, organizacija ga žuli kot premajhen čevelj. Prav tako ne kaže prevelike vztrajnosti pri reševanju nalog ravno zaradi tega, ker ga enolično, sistematično in drobno delo dolgočasi. Ker se rad poigrava z velikimi problemi, ne da bi jih reševal do konca, le prerad izgublja smisel za železno stvarnost, ki ga obdaja. Slovan se z neprimerno večjim navdušenjem ukvarja z bodočnostjo, dočim mu je misel za sedanjost zoprna in se je otepa kakor sitnega mrčesa. Vse to pa so lastnosti, ki v dneh težke borbe z nujnostmi časa niso preveč na mestu. Koroški Slovenci se moramo zavedati, da vse te napake niso šle blagohotno mimo nas, temv/tč da smo jih deležni v večji ali manjši meri tudi mi. Spoznanje pa je prvi korak k poboljianju. Mi nimamo nobenih posebnih političnih nalog razen lojalnega izpolnjevanja svojih dolžnosti do države. Pač pa moramo graditi na svojem kulturnem do- mu, ki bo sicer skromen in majhen, » vendar naš. Naša vera v bodočnost, to }t temel>, na katerega gradimo, naš optimizem in volja do življenja, naša narodna zavest, to je ogrodje našega domka. Če pa hočemo, da bo v tem domu prijetno in domače, ga moramo neumorno graditi z drobnim, vztrajnim delom. Zimski večeri naj ne minevafo le ob brezplodnem razmišljanju, misli naj se pridruži še dejanje. Kajti zavedati se moramo, da nihče ne bo opravljal za nas našega dela, imeli bomo samo to, kar si bomo priborili z lastnim trudom in s svojo požrtvovalnostjo-« Prosvetna razgibanost na Koroškem Dobro obiskane in lepo uspele občne zbore so imela slovenska kulturna društva v Glinjah, Šent Lipšu, Žitarivasi in Dobrlivasi. Posebno razveseljivo je, da so se v slovenskem prosvetnem delu pojavili zopet Glinjčani, ki jim je bilo svoječasno prosvetno društvo razpuščeno, v okviru novih društvenih pravil pa se lahko zopet udejstvujejo. Njihova nada so mladi pevci in pevke, predvsem fa novi odbor z Janezom Korenjakom na čelu. entlipški pevci bi se s svojim ubranim petjem lahko pokazali z uspehom tudi na večjih prireditvah. Vodja njihovega društva ostane še nadalje Jože Golavčnik. Na vseh občnih zborih je bilo opaziti mnogo zanimanja in rastoče volje za vsestransko prosvetno udejstvovanje. Slovensko kulturno društvo v Žitarivasi bo še naprej vodil J. Rutar, v Dobrli vasi pa je postal vodja mladi J. Hochl. Koroški drobiž Posamezne občine so dobile nalog, da morajo poskrbeti gotovo količino lesa. Seaaj nalagajo občine posameznim kmetijam, koliko lesa morajo do spomladi oddati. Oddaja lesa — seveda proti plačilu — je za vsakega kmeta, ki ima gozd, obvezna. Verjetno je, da so predvidene tudi možnosti, da se količina predpisanega lesa zmanjša, če bi ga kmetija ne mogla oddati brez škode. V Bilčovsu je bilo v preteklem letu 22 rojstev in 18 smrti. Kakor izglcda, je ta fara ostala pri starih običajih. Na zborovanju pokrajinskih govornikov v Celovcu je med drugim govoril tudi vodja oddelka za narodnostna vprašanja v ministrstvu ca propagando dr. Krieg o problemu preseljevanja. Listi navajajo, da je govoril najprej o Koroški, nato pa je prešel na preselitev Nemcev iz Baltiških držav in Italije. Celovec izda za pometanj« in kidanje snega dnevno nad 2000 mark samo delavcem. Za letos predvidena proslava 700 letnice Beljaka je bila preložena na poznejši čas. Celovška statistika kaže v preteklem letu 2209 rojstev, 1245 porok in 1236 smrti. Seveda je treba računati, da so pri gornjih rojstvih vzeti tudi otroci, ki so se rodili v celovški bolnišnici, ki pa sicer ne spadajo v celovško območje. Preteklo soboto se je vršila v Celovcu na trgu junakov ob navzočnosti generalnega poročnika v. Nagyja in pokrajinskega vodje Kutschere slovesna zaprisega vojaških novincev. Radio Iz Gorice, s Krasa in iz Trsta Vsaj nekaj kave si bodo lahko spet privoščili V tržaških in drugih italijanskih lietih beremo, da je bila te dni delno spremenjena določba glede prodaje kave. Po prejšnji odredbi je bila prodaja kave sploh prepovedana, odslej pa veljajo naslednji spremenjeni predpisi: Od 1. februarja bo dovoljeno prodajati kavo in sicer: 1. v lokalih in kavarnah, toda samo v skodelicah in sicer gostom, ki sede za mizo ali hočejo piti kavo kar etoje za pultom; 2. Od 10. februarja dalje bo dovoljena prodaja kave tudi v trgovinah, toda samo na nakaznice. Za vsako osebo je možno dobiti na mesec le po 50 gramov kave, toda samo pri enem trgovcu, t. j. pri tistem, za katerega se kupec vnaprej odloči, da bo pri njem kupoval. Če bi si pri vsakem trgovcu lahko nabavil po 50 gramov kave na osebo, potem to prav za prav ne bi bila nobena omejitev. Do včeraj se je moral vsak že odločiti, pri katerem trgovcu namerava kavo kupovati. V Italiji je zdaj 6urova kava po 30.50 lir, žgana pa po 48 50 Kr za kg. To je torej približno ista cena kot pri nas. Tega odloka, ki eprerainja prejšnje strožje odredbe glede prodaje kave, «o se ljudje zelo razveselili, ker je to njihova najljubša jed. Sicer ei je ne bodo mogli privoščiti, kolikor bi se je radi, vendar pa je bolje nekaj kot nič. Spomladi jih bodo spet klicali k vojakom Še vedno ni nobene gotovosti, kaj bo prinesla letošnja pomlad — ali še hujšo vojno ,ali pa mir. Skoro vsi znaki tudi v Italiji kažejo, da miru skoro gotovo še ne bo. To bi se dalo sklepati iz tega, da so zdaj tistim rezervistom, ki so bili vpoklicani lani pod zastavo, zdaj obljubili, da jih bodo spomladi, in sicer že meseca marca, spet potrebovali. To so vojaški obvezniki letnikov 1901 do 1906, specialisti letnika 1915 ter vojaški obvezniki letnikov 1913 in 1916. Torej nič kaj dobro znamenje! Baltiškim Nemcem, ki žive v Trstu Iz enega zadnjih nemških poeivov nemškega konzultata v Trstu 6e vidi, da se je v hudi slutnji pred zadnjo vojno preselilo iz baltiških državic gotovo število Nemcev tudi v Trst, kjer so se vsekakor počutili dosti bolj vame kot tam gori na nemirnem severu. Verjetno je, da so med njimi le bo- * —Jt- • . ki co ee bali, da ne bi drugačen način brez pre- .___________Nemce obrnil nemški kon- zulat v Trstu s pozivom, naj ee oglase v njegovem uradu, in sicer tisti, ki so še državljani Litve in Estonije in si želijo pridobiti nemško državljanstvo ter se preseliti v Nemčijo. Baje je tudi zanje odločitev težka. Tudi pustnim šemam je odklenkalo • Danes 60 pač preveč resni časi, da bi ljudje utegnili misliti na kakšne hrupne zahteve, na primer na to, kako se bodo napravili v pustne šeme in uganjali vse mogoče burke po ulicah. Tudi v Italiji so oblasti spoznal©, da ee v tek resnih časih to ne spodobi. Pred nekaj dnevi^ je bil v posameznih krajih v Istri kdan odlok, ki prepoveduje, da bi kdo hodil maskiran na ulice. Krinke so dovoljene samo v zaprtih prostorih, pa je še *a to treba posebnega dovoljenja. Maskirani ljudje ne smejo imeti pri sebi nobene takšne stvari, s katero bi lahko koga ranili. Tudi ne smejo obmetavati ljudi • Vajinimi dobro-tami, kakor na primer s slaščicami in podobnim. V sedanjih časih ljudje najbrž tudi niso preveč nagnjeni k temu, da bi razmetavali takšne stvari kar mirnem severu, verjetno je, < Satejši ljudje, torej tisti ki ili na lepem na tak ali dru moženja. Zdaj se je na te Net tako za šalo. Novi predpisi določajo dalje, da mora vsaka pustna šema takoj sneti svojo masko, če policijski organ to eahteva. Natečaj Zadruga »LASTNI DOM«, r. z. z o. z., v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/1. razpisuje natečaj za izdelavo idejnih skic za »Slovenski dom« v Ljubljani. Natečaj je splošen v smislu čl. 5 Pravilnika o opravljanju natečajev. Razsodišče je naslednje: Člani razsodišča: 1. Inž. Černivec Josip, viš. teh. svet; 2. inž. Mušič Vladimir, viš. teh. svet.; 3. inž. Osana Marij, univ. prof.; 4. inž. Sever Milan, uradnik; 5. inž. Umek Janez, uradnik. Namestniki: 1. inž. Porenta Josip, viš. teh. svet.; 2. dr. Stanislav 2itko, odvetnik; 3. prof. Remec Bogomil, ravnatelj v pok.; 4. inž. Fatur Dragotin; 5. prof. Dobovšek Marjan. Poročevalec: inž. Josip Platner. Nagrade so določene s skupno vsoto 6 '.0‘J0 Jin 'rdi: I. 20.000 dinarjev, II. 13.000 dinarjev, III. 7.000 dinarjev. Nadaljne nagrade znašajo skupno 20.000 din. Kraj izročitve projektov: — Zadruga »Lastni dom*, Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva 7/1. Datum izročitve projektov: 22. marca ob 12. Razpisni podatki s prilogo se dobijo od 12./II. naprej med uradnimi urami v pisarni Prosvetne zveze proti plačilu 50 din. Ljubljana, dne 28. januarja 1940. Za: »LASTNI DOM«, r. z. z o. z., Ljubljana. — Dr. Franc Kulovec, L r. Dr. 2itko Stanislav, 1. r. minister. odvetnik. k:j! Program radio Ljubljana Ponedeljek. '29. jan.: 7 Jutranji i>ozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselih »vokov (ploSče) — 12 Veselite se življenja (plošče) — 12.3» Poročila," objave — 13 Nainivodt — 13.02 Opoldan. kon eert Radij, orkestra — H Poročila — 1« Zdravstvena ura: Zakon, naravna združba (dr. A. Brecelj) — 18.2onedeljek, dne 29. januarja 1940 ob 14.30 izpred hiše žalosti, Radvanje št. 72, na radvanjsko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 30. januarja 1940 ob 7. uri zjutraj v magdalenski župni cerkvi. Radvanje, Maribor, dne 27. januarja 1940. Roth Franc, soprog, v imenu otrok, zetov in vnukov. Šport čez ned el jo Zaključek smučarskih tekem v Tržiču Državno prvenstvo v alpski kombinaciji si je priboril Stanko Koblar (»Skala«, Jesenice) Velika zimskošportna prireditev v Tržiču je danes dosegla višek. Tržič je bil ves v slavnostnem razpoloženju. Zanimanje za te tekme je bilo izredno veliko, saj se je prijavilo okrog 850 tekmovalcev. Pokroviteljstvo nad tekmami so prevzeli vojni minister armadni general Nedič, gradbeni minister dr. Krek in ban dr. Marko Natlačen. Vojnega ministra je zastopal brigadni general Djordje Glišič, ki je prispel že v soboto dopoldne. Istočasno je prispel tudi zastopnik bana banski svetnik dr. Orel. V nedeljo popoldne se je osebno udeležil tekem pokrovitelj minister dr. Miha Krek. V soboto so smučarji že navsezgodaj zjutraj napolnili tržiške ulice. Ob 10 so se pričela tekmovanja, in sicer tek na 18 km, ki ga je otvoril general Glišič. Prijavilo se je 20 tekmovalcev, od katerih je prispelo na cilj 14. Proga je šla od Mestnega doma do Sv. Neže v višini 680 m, dalje proti Brezjam ▼ Podbrezje in nazaj v Tržič pred mestne hišo. Proga spada med srednje težke, zahteva pa precej tehničnega znanja. Popoldne so bile tekme v smuku. Proga se je dvigala nad pošto v Tržiču, bila je zelo strma ter je zahtevala dobro obvladanje smuške tehnike. Od 88 tekmovalcev jih je prispelo komaj polovico na cilj. Čeprav ne spada k smučarski prireditvi, je bil zvečer prirejen ples. Mislimo, da ples ni športna prireditev in v Tržiču prav gotovo ni bil umesten. Zjutraj smo videli skrokane »plesalce«, ki so žalostno manifestirali za pravi šport. V nedeljo ob pol osmih je bila ganljiva slovesnost, katere so se udeležili odbor Gorenjske zimskošportne podzveze, g. župan Majeršič in skupina smučarjev, ki so položili na grob storžiških žrtev lep venec. Ob 11 so se pričele tekme v slalomu za seniorje in v veleslalomu za ženske ter juniorje. Opoldne je bilo slovesno kosilo, ki ga je priredil g. župan Majeršič in ki so se ga udeležili sledeči zastopniki: zastopnik vojnega ministra brigadni general Glišič, zastopnik bana dr. Orel, župan g. Majeršič, predsednik Tujskoprometne zveze dr. Žižek, zastopnik Zbornice za TOI Ciril Majcen, zastopnik JZSZ dr. Ivo Pirc, zastopnik mariborske podzveze in drugi. Ob treh je prispel pokrovitelj minister dr. Krek ter si ogledal skoke seniorjev in juniorjev na skakalnici, ki jo je odstopil za to prireditev FO v Tržiču. Izid tekmovanj: Slalom, seniorji: 1. Ciril Praček (Skala, Jesenice) 1:37. 2. Slavko Lukman (Tržič) 1:41,2. 3. Vol-lfer' Kristijan (Ljubljana) 1:46.5. Alpska kombinacija: 1. Stanko Koblar (Skala, Jesenice) 375 točk, I. razred. 2. Slavko Lukman (SK Tržič) 376.6, I. razred. 3. Ciril Praček (Skala) 386.1 točk, I. razred. 4. Voller Kristijan (Ljubljana) 389.6, I. razred. 5. Alojz Zvan (Gorenjec) 399.4, I. razred. 6. Hubert Heiin (Skala) 410.7, prvi razred. 7. Janez Štefe (SK Tržič) 429.2, III. razred. 8. Bruno Klein (Skala) 462.8, I. razred. 9. Miloš Mulej (Ilirija) 469.1, III. razred. 10. Rudi Finžgar (FO Kropa) 478.4, III. razred. Skoki seniorjev: Tekmovalo jih je 16. 1. Sreč-ko Legat (Ilirija) 141 točk (26 m). 2. Ciril Praček 138.7 (24.5 m). 3. Tone Pogačnik (Bratstvo) 137.4 (25 m). 4. Rudi Finžgar (FO Kropa) 136.1 (25.5 m). 6. Franc Cop (SPD Maribor) 129.9 (22.5 m). Tek seniorjev na IS km: 1. Tone Pogačnik (Bratstvo) 1:23.45. 2. Ferdo Lihteneger (Dovje-Mojstrana) 1:24.26. 3. Matevž Kordež (FO Kropa) 1:24.59. Klasična kombinacija: 1. Tone Pogačnik 281.7 točk. 2. Ferdo Lihteneger 279.8. 3. Matevž Kordež 277.7 točk. Občni zbor moto-sekcije Hermes Ljubljana, 28. januarja. Ob razveseljivi in številni udeležbi članstva sekcije Motokluba Hermesa je bil danes dopoldne ob 0 v restavraciji »šestica« občni zbor najagil-nejšega slovenskega motokluba 2SK Hermesa. — Občni zbor je odprl načelnik sekcije odvetnik g. Miloš Stare. Na njegov predlog sta bila ob splošnem odobravanju vsega navzočega članstva poslani dve pozdravni brzojavki in sicer ministru za telesno vzgojo g. Tomiču in pa vojnemu ministru g. Nediču. Po jedernatem govoru načelnika sekcije g. Stareta so podali posamezni odborniki svoja poročila. Iz vseh poročil odbornikov in zastopnikov podeželskih sekcij je bila razvidna res uspešna delavnost motosekcije »Hermesa«. Iz teh poročil v glavnem posnemamo, da ima sekcija 450 članov, med katerimi je 220 verificiranih v Zvezi motoklubov v Zagrebu. 2SK Hermes je po točkah, dobljenih za svoje športne prireditve drugi najmočnejši motoklub v državi. Iz poročila tehničnega referenta je razvidno, da je motoklub »Hermes« organiziral skoraj polovico vseh motociklističnih prireditev v preteklem letu v Sloveniji. Druga velika stvar, ki jo ima na sporedu moto-sekcija »Hermesa«’je zgraditev lastnega dirkališča. Dirkališče se je začelo graditi lani. Do danes dirkališče še ni bilo mogoče dokončno urediti. Toda že dela, ki so bila izvršena lani, kažejo, da bomo v Ljubljani dobili v najkrajšem času eno najlepših motociklističnih dirkališč na Balkanu. Odbor upa, da bo z zavednostjo svojega članstva in s podporami, ki jih upa dobiti, mogel v letošnjem letu dokončati vsa dela pri dirkališču. Po poročilih preglednikov so bile volitve novega odbora. Nato so sledile volitve, pri katerih je bil tudi za letošnje delovno leto izvoljen isti odbor, ki je tako uspešno vodil dela sekcije lansko leto. Načelnik sekcije je g. Stare Miloš, I. podnačelnik g. Bregar, II. podnačelnik g. Ciglar, tafnik g. Maher, blagajnik g. Lukež in tehnični referent gosp. Skobec. Motosekciji »Hermesa« čestitamo k uspešnemu delu v lanskem letu in želimo tudi za letos čim razgibanejšega dela. Sekcija je danes na zavidni višini in upravičeno lahko smatramo motosekcijo »Hermesa« za najboljši motociklistični klub v Sloveniji. Tek mladine na 5 km (starost 16 do 18 let): 1. Stane Homan (Bratstvo) 24.04. 2. Lojze Razinger (Bratstvo) 25.11. 3. Franc Podlipnik (Bohinj 25.47. Tek mladine na 5 km (starost 14 do 16 let): 1. Franc Vojvoda (Bohinj) 24.13. 2. Klemen Kurt (Tržič) 25.03. 3. Janez Polda (Mojstrana) 25.16. Tek mladine na 3 km (starost 10 do 14 let): 1. K. Urbas (Mojstrana) 12.25. 2. Drago Glišič (Bratstvo) 13.02. 3. Jože Razboršek (Mojstrana) 13.09. Tek mladine na 3 km (starost do 10 let): 1. Drago Širumbelj (Bratstvo) 14.22. 2. Dušan Grum (Bratstvo) 15.36. 3. Karel Krištofek (Tržič) 16.52. Rezultati veleslaloma (ženske): 1. Alojzija Praček (ASK Gorenjec) 1:18. 2. Poldka Pernuš (Ljubljana) 1:30.9. 3. Erika Heim (Skala) 1:40.8. 4. Mar- jana Ažman (Poljane) 2:22.5. 5. Marta Bogataj (Tržič) 2:30. 6. Vida Tancig (Ljubljana) 2:30.8. 7. Pavla Štolcer (Skala) 3:14. 8. Edita Hirschl (Zagreb) 3:26. Veleslalom (jnniorji): 1. Miloš Stare (ASK Gorenjec) 0:55.3. 2. Coka Ažman (Tržič) 0:58.4. 3. Mojmir Mrak (Skala) 0:59.9. 4. Ljubo Gradnar (Jezersko) 1:08.6. 5. Leon Mireli (Gorenjec) 1:09.5. Ob šestih zvečer je bila razdelitev nagrad zmagovalcem. Pokal ministra dr. Mihe Kreka je dobil državni prvak v alpski kombinaciji Skalaš Koblar Stanko. Kompletne smuči — darilo ministra vojske in mornarice Nediča je dobil prvak v klasični kombinaciji Pogačnik Tone, član Bratstva. Pokal tržiške občine pa je dobil najboljši tržiški tekmovalec Slavko Lukane. Prvenstvene tekme Ljubljanske zimsko-športne podzveze v alpski kombinaciji Zagorje, 28. januarja. Štiri leta ee je zastonj trudila Ljubljanska zimsko-športna podzveza, da bi izvedla svoje prvenstvene tekme v Zagorju. Trikrat ga je morala odpovedati zaradi pomanjkanja snega. Letos je bilo končno snega dovolj in tako so klubi Ljubljanske podzveze včeraj in danes odpravili v redu ter s sijajno udeležbo svoje prvenstveno tekmovanje v klasični kombinaciji in v skokih. Zlasti hvalevredno je dejstvo, da 60 si prireditelji izbrali za torišče prvenstva kraj, kjer dosedaj nismo imeli še nobene smučarske prireditve večjega sloga. Zanimanje, ki so ga pokazali Zagorjani za včerajšnji tek in za današnje skoke, je bilo tolikšno, da je daleč prekašalo vse slične prireditve v zadnjih letih na Gorenjskem. Morda se bo zdelo neverjetno, da je pri včerajšnjem teku tekmovalce opazovalo do 3000 gledalcev vzdolž vse proge, in da je bilo na cilju skoraj 1000 gledalcev. Primerjava z letošnjim državnim prvenstvom v klasični kombinaciji v Bohinju je naravnost porazna. Ob tem državnem prvenstvu je zmrzovalo na cilju komaj nekaj funkcionarjev Zimsko-športne zveze, dočim gledalcev ni bilo skoraj nič, niti domačinov, niti tujcev. Zdi se nam. da je vsa Gorenjska že prenasičena z najrazličnejšimi smučarskimi prireditvami in da za to ni več pravega zanimanja niti za najelitnejše tekme. Na drugi strani pa nam je včeraj in danes pokazalo Zagorje, da se ljudje za zimski šport in za naše tekmovalce temeljito zanimajo, in da se vesele slednjega njihovega nastopa. Prvenstvo Ljubljanske podzveze ni privedlo v Zagorje najboljših slovenskih tekmovalcev — ti so te dni v Celovcu, odkoder odpotujejo na mednarodne zimske‘tekme v Ga-Pa — vendar pa je bilo zanimanje med Zagorjani prav tako veliko, kakor če bi nastopili naši najboljši tekmovalci. Vse to nam kaže, da bi bilo morda zelo umestno, če bi prireditelji začeli prirejati smučarske tekme v večjem obsegu ne samo na Gorenjskem, ampak tudi drugod, zlasti ob takih zimah kakor je letošnja. S tem bi bilo po našem mnenju doseženo dvoje: tekmovalci bi ob velikem zanimanju, ki bi ga pokazalo občinstvo, še povečavah svojo delavnost, občinstvo pa bi se ob takih prilikah še bolj navduševalo za lepi zimski šport. Take tekme kot so bile včeraj in danes v Zagorju, so najboljša propaganda za smučarstvo in hkratu tudi propaganda za lepa smučišča, ki so v Zagorju. Včerajšnjega In današnjega prvenstvenega tekmovanja v klasični kombinaciji so se udeležili vsi klubi Ljubljanske zimskošportne podzveze s svojimi najboljšimi tekmovalci, ki jih imajo trenutno na razpolago. Tako je »Ilirija« pripeljala skoraj vso svojo tekmovalno ekipo iz Planice, Smučarski klub Ljubljana je nastopil s svojimi nadarjenimi mladimi tekmovalci. Poleg teh klubov pa smo videli na startu tudi člane SK »Planine«, »Kamnika« ter tudi nekaj domačinov. Tudi po številu tekmovalcev prvenstvene tekme Ljubljanske zimskošportne podzveze niso zaostajale v ničemer za nekaterimi drugimi prireditvami na Go.ren;-,-''m. Tek na 15 in 10 km Včeraj popoldne je bil na sporedu prvi del prvenstvenega tekmovanja v klasični kombinaciji, in sicer tek. Tekmovali so seniorji in juniorji. Prvih je bilo 35, drugih pa 22. V obeh skupinah jih je 10 tekmovalo za klasično kombinacijo. Zlasti je omembe vredno, da je med 57 tekmovalci odstopil samo eden, dočim so vsi ostali prispeli na celj ob živahnem pozdravljanju občinstva Seniorji so tekli na 15 km dolgi progi, proga za juniorje je bila prvotno določena na 8 km, bila pa je daljša, tako da lahko rečemo, da so tekli skoraj 10 km. Progo za oba teka so izpeljali domačini, v vsakem oziru pohvalno, tako glede pestrosti trase same, kakor tudi na tehnično težavnost. Rezultati seniorskega teka so bili: 1. Korenini Franc (Ljubljana) 1:08:22; 2. Rožič Andrej (Ilirija) 1:09,2V; 3. Kopavnik Lojze (Ilirija) 1:10.12; 4. Glonar Jože (Ilirija) 1:12.29; 5. Kapus Jože (Ljubljana) 1:13.02; 6. Dekleva Milan (Ljubljana) 1:13.04; 7. Istenič Rado (Ilirija) 1:13.28; 8. Švigelj Jože (Ljubljana) 1:15.19; 9. Prešern Franc (Ilirija) 1:15.27; 10. Stopar Branko (Ilirija) 1:16.13. Najboljši Zagorjan je bil Hauptman Jože s časom 1:23.29 in je zasedel 20. mesto. Juniorji pa so se na 10 kilometrski progi razvrstili takole: 1. Rožič Janez (Ilirija) 54:01.2; 2. Kajžar Franc (Ilirija) 56.44; 3. Hrovat Janez (Ilirija) 56:55; 4. Bem Boris (Ljubljana) 57:14; 5. Klinar Tone (Ilirija) 1:00.06; 6. Petrovčič Avgust (Reka) 1:01.38; 7. Vrhunc Stanko (Ljubljana) 1:02.03 ; 8. Valentar Slavko (Ilirija) 1:03.40. — Med 22 juniorji jih je tekmovalo za klasično kombinacijo 12. Današnji skoki Danes dopoldne in popoldne so se tekme nadaljevale in sicer s skoki. Dopoldne so tekmovalci skakali za oceno v klasični kombinaciji, popoldne pa so bili na sporedu samostojni skoki. Skoki so bili v bližini trga, kakih pet minut stran, na tako imenovani Ocepkovi gmajni, kjer je bila postavljena skakalnica. Skakalnica ni velika, dopušča skoke kvečjemu do 30 m, je pa izredno prijetna in ima 6ijajen iztek, ki se konča v nasprotnem bregu. Tudi snežne razmere so bile odlične. Prireditelji so pri današnjih skokih tako kot tudi že včeraj poskrbeli za mikrofon in ojačevalce, ki so sproti obveščali občinstvo o poteku tekmovanja. Ob vznožju skakalnice se je že dopoldne nabralo veliko število ljudi. Se več ljudi pa je bilo popoldne, ko so bili na sporedu samostojni skoki. Dopoldne je skakalo za kombinacijo 22 skakalcev, popoldne pa je biilo seniorjev in juniorjev, ki so se borili za prvenstvo v samostojnih skokih kar 43. Pri dopoldanskih skokih so tekmovalci izrabili le pol naleta, dočim so popoldne vzeli mnogo večji nalet. Zato so bile tudi dolžine skokov dopoldne mnogo krajše kakor popoldne. Ljudje so zlasti popoldne v velikem številu in z izrednim zanimanjem sledili poteku tekmovanja. Rezultati seniorjev za klasično kombinacijo so naslednji: 1. Rožič Andrej (Ilirija) 274.5 točk. 2. Dekleva Milan (Ljubljana) 270 točk. 3. Švigelj Jože (Ljubljana) 266.5 točk. 4. Vidic Andrej (Ljubljana) 243.5 točk. 5. Zalokar Jože (Ilirija) 236.5. 6. Dečman Tone (Ilirija) 232. Juniorji v klasični kombinaciji pa so dosegli naslednja mesta: 1. Rožič Janez (Ilirija) 292. 2. Hrovat Janez (Ilirija) 268. 3. Kajžer Franc (Ilirija) 250.7. Prvenstvo LZŠP.: 4. Klinar Tone (Ilirija) 249.3. 5. Valontar Slavko (Ilirija) 239.5. 6. Vrhune Stanko (Ilirija) 224.7. Pri klasični kombinaciji je treba pr em omeniti dober placement ilirskih tekmovalcev. Močno se jim pozna izdaten trening na planiški skakalnici. Popoldne so bili samostojni skoki. Rezultati eo: Seniorji: 1. Nedog Jože (Ljubljana) 134.4 točke (skoki 24, 2‘6 m), 2. Kavalar Vinko (Ilirija) 140.3 točke (25, 26.50 m), 3. Vidic Andrej (Ljubljana) 138.4 (23.50, 24.50 m), 4. Šušteršič Stanko (Ilirija) 135 točk (22.50, 24 m), 5. Zalokar Jože (Ilirija) 134.6 točke, Dekleva Milan (Ljubljana) 134.4 točke, 7. Palme Franc 107.6 točke. Palme je pri drugem ekoku pri 26.50 m padel. 8. Dežman Tone (Ilirija) 100.4 točke, 9. Jerman Franc (Planina) 99.10, Potočnik Alojz (Ljubljana). Juniorji: 1. Gregori Leopold (Ilirija) 138.6 točk (24, 27 m). Gregori je dosegel najdaljši skok v konkurenci. 2. Javornik Ivo (Ljubljana) 134.8 (24, 26.50 m). 3. Ažman Danimir (Ilirija) 134.1 (23.50, 22.50 m). 4. Mulej Tinče (Ilirija) 132.50. 5. Zalokar Zoran (Ljubljana) 125.1 točka. 6. Černe Anton (Ilirija) 122.7. 7. Mežik Janko (Ilirija) 119.7. 8. Petrič Janez (Ilirija) 112.8. Organizacijo prvenstvenih tekem so izvedli funkcionarji Ljubljanske podzveze s pomočjo domačinov. Bila je odlična. Vse je funkcioniralo hitro in točno. Po končanih tekmah so bile zmagovalcem razdeljene nagrade, nakar so se tekmovalci zadovoljni z gostoljubjem Zagorjanov vrnili domov. Lanska sadna frgovina v Prekmurju Več kot sadjarji so zaslužili trgovci in prekupčevalci Murska Sobota, 27. januarja. Prekmurje epada med najbolj izrazite kmetijske predele v Sloveniji, zlasti pa prednjači soboški ^ okraj. Večina prekmurskega prebivalstva se peča s kmetijstvom. Industrija v Prekmurju ni razvita, vendar so dani vsi pogoji za razvoj posebno kmetijske industrije. Z industrializacijo Prekmurja bi se precej omejilo tudi sezonsko delavstvo, ker bi lahko zaposlili več ljudi doma in kmet bi lahko svoje pridelke boljše vnovčil. Po lanskoletni statistiki znaša celotna površina Prekmurja (soboški in lendavski okraj) okrog 93.000 ha. Ce od te površine odbijemo eno četrtino, katero zavzemajo gozdovi, ostane okrog 70.000 hektarov zemlje, ki je povečini obdelovalna. Kmetijska površina, t. j. orna zemlja, travniki, sadovnjaki, vinogradi, vrtovi in pašniki, znaša za soboški okraj okrog 45.000 ha, za lendavski okraj pa okrog 27.000 ha. Pretežni del te površine odpade na njive. Sadovnjakov je v soboškem okraju približno 960 ha ali 2.3 odstotka celotne površine. V lendavskem pa približno 1150 ha ali 4.2 odst. celotne površine. Sadna trgovina je v Prekmurju vsako leto precej živahna. Povprečno izvozijo sadni trgovci vsako leto okrog 100 vagonov jabolk. Lansko leto so izvozili 135 vagonov sadja. Večino tega sadja pridelajo v soboškem okraju, na valovitem delu Prekmurja, t. j. Goričko, kjer so tudi pravi sadjarski predeli. Ravninski del Prekmurja ni ugoden za pridelovanje sadja in pridelajo sadje večinoma samo za domačo uporabo. Pretežna količina navedenega sadja je bila odposlana na Češko in deloma tudi v Nemčijo. Zaradi izbruha vojne je izvoz v Nemčijo v začetku septembra za nekaj časa popolnoma zastal. Tudi cene sadju so bile v lanskoletni sadni sezoni slabše kot druga leta. Navzlic temu so pa nekateri sadjarji dobili prav lepe denarce za svoje sadje. Še polovico več pa bi lahko dobili, če bi bila sadna trgovina organizirana. Povprečno lahko računamo, da je bilo lansko leto sadje prodano po 2.25 din za kg. Skupaj je bilo približno prodanega sadja 1,460.000 kg za 3,150.000 din. Bolj žalostna je pa ugotovitev, koliko so prekmurski kmetje-sadjarji dobili od tega zneska. Brezdvomno so kmetijski proizvodi v Prekmurju najcenejši, oziroma kmetje dobijo najmanj za svoje pridelke. Dobro zasluži trgovec, še boljše pa morda prekupci-mešetarji, katerih v Prekmurju ne manjka. Tako so tudi sadje preteklo leto prekupci kmetom plačevali po sramotni nizki ceni od 0.80 do.. 1.20 din. Zelo redki so bili firimeri, da so sadjarji dražje prodali svoje sadje, z tega bi sledilo, da so prekmurski sadjarji komaj dobili polovico zgoraj navedenega zneska. — Ena četrtina je približno ostala v rokah prekup-H čevalcev in druga četrtina pa v rokah trgovcev. Tudi z drugimi kmetijskimi pridelki ni nič boljše, če še ne slabše. Vse to je pa mogoče le zaradi tega, ker ni nobene konkurence. Saj imajo nekateri trgovci tako rekoč skoraj monopol pri nakupovanju kmetijskih proizvodov v Prekmurju. Odločno pogreša Prekmurje pravih kmečkih organizacij in zadrug, ki bi energično posegle v trgovino kmetijskih pridelkov, kakor to delajo že v drugih krajih Slovenije. Nujno bo j>otrebno trgovino kmetijskih pridelkov v Prekmurju postaviti na solidnejšo podlago v korist kmečkega prebivalstva. Vrhovne nogometne zveze Belgrad, 28. januarja, m. Danes ob 10 je bil glavni redni občni zbor Vrhovne nogometne zveze. Prisostvovali so delegati Slovenske, Hrvatske in Srbske zveze. Občni zbor je trajal samo 45 min. Začel ga je predsednik Andrejevič, ki je prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevim namestnikom ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Cvetkoviču, podpredsedniku vlade dr. Mačku, ministru za telesno vzgojo Tomiču, gradbenemu ministru dr. Kreku in hrvaškemu banu dr. šubašiču. Imenovan je bil nov upravni odbor: predsednik Mihajlo Andrejevič, prvi podpredsednik dr. Ivo Kraljevič, drugi podpredsednik dr. Milutin Stanojlovič, prvi tajnik Kosta Hadži, drugi tajnik Svetozar Popovič, prvi blagajnik Lazarevič, drugi blagajnik Bogdan Čuvaj iz Zagreba. V upravo so bili izvoljeni: Tri-funac in dr. Šima Šuster iz Zagreba, Buljevič iz Ljubljane, kot namestnik dr. Kosti iz Ljubljane. Za zveznega kapetana Boško Simonovič, v nadzorni odbor pa Veljko Djurič, Lucijan Kovačič in Franjo Jakovac. Preračun znaša 176.000 din. Določenih je še 26.000 kot deficit za tekmo z Nemčijo. Dohodki znašajo 567.000 din. Podporo so do- Skoki v Garmisch-Partenkirchenu Garmisch-Partenkirchen, 28. jan. Danes, tretji dan tekmovanja so bile tekme v skokih v okviru nordijske kombinacije. Proti vsemu pričakovanju je pred velikim favoritom Gust-lom Berauerjem zmagal Weiler s skokoma 42 in 56 metrov ter z 224.3 točkami. Turnir štirih belgrajskih klubov Belgrad, 28. januarja, m. Včeraj in danes so odigrali belgrajski klubi medsebojni prijateljski turnir. To so bile po daljšem presledku prve letošnje nogometne tekme v Belgradu. Odigrane so bile na igrišču »Jugoslavije« pred približno 1500 gledalci. Moštvo BSK-a je pokazalo, da je v najboljši formi, Jugoslavija je pa le s srečo remizirala z obema nasprotnikoma. Posamezni rezultati: BSK : Jedinstvo 4:0, Jugoslavija : BASK 1 :1, BSK : BASK 4 :0, Jugoslavija : Jedinstvo 1 :1. Francija : Portugalska 3 : 2 Pariz, 28. januarja. Danes ob četrt na tri popoldne se je pričela tu meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Francije in Portugalske. Pri tej tekmi je bilo navzočih izredno mnogo gledalcev, toliko, kolikor jih v zadnjih letih skoraj še ni bilo na nobeni meddržavni tekmi. Tekma se je končala z zmago Francije v razmerju 3:2. Portugalska pa je zlasti proti koncu drugega polčasa že močno ogra-žala froncoska vrata ter je imela mnogo izgledov nea remis V prvem polčasu so Francozi v 17. minuti prišli do svojega prvega uspehač Portugalci so nato močno pritisnili, vendar je Francija v drugem polčasu po lepi kombinaciji povišala v četrti minuti na 2:0. V zadnjem delu tekme so na terenu prevladovali Portugalci, ki so zlasti v zadnjih minutah pokazali izredno lep, hiter in temperamenten nogomet. Dokler bodo države, ki so zapletene v vojno, doma brez strahu pred letalskimi napadi lahko igrale nogomet, menda res ne bo hudega. bili: Srbska zveza 56.000 din, Hrvatska 32.000d Slovenska zveza pa samo 8000 din! Upravni odb je dobil pooblastilo, naj pripravi pravila. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljnhl)ani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Inl Jože Sodju. — Brodnik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo •Oevenaki dom« lakaja mk delavnik ob UL Mesečna naročnina 12 din, aa inozemstvo 25 di n. Uredništvo; Kopitarjeva ulica #/111. lelelon 4001 do 1005. Uprava: Kopitarjeva olica K