Razne stvari. Iz domačlh krajer. Ljudski shodi. V nedeljo dne 19. jul. priredi >Slovensko druStvo« političen shod v Rušah v prostorih g. Muleja. Začetek ob 3. uri popoldne. Govorila bosta: Dežel. odbornik g. Fr. Robič o splošnem politic. položaju, gosp. dr. Fr. R o s i n a o ljudskem Solstvu na Spod. Štajerskem. — Prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. priredi isto drustvo političen shod v Hočah pri Mariboru. Mariborske novice. Sole so zaprte in mesto postaja vidoma od dne do dne bolj prazno. Dijaki odhajajo, bogatejSi meščani pa se odpravljajo v letovišča. — Obesil se je 72 let stari uslužbenec juž. želez. Reichl. — Želarici Mariji Ribič iz Stare vasi pri Mariboru je nekdo zadnjo nedeljo ukradel iz žepa 100 K, ko je kupovala na trgu. Tatu ne morejo dobiti. — Dne 11. t. m. je bilo 6 mladih ljudi, izmed katerib 3e nobeden ni dosegel več nego 17 let, zaradi kraje obsojenih na več mesecev ječe.. Prepovedane trobojnice na slovenskih tlen. Piše se [nam: Gospod urednik, nekaj neverjetnega se je dogodilo v nedeljo v Št. Ilju v Sl. gor. Tamošnji župan, ki so nemškega (!) mišljenja, so prepovedali razobesiti narodne zastave raz hišo, koder je bila napovedana veselica »Braln. in pev. društva ,Maribor'«. To zvedevši je brzih nog vložil tukajšnji advokat, g. dr. R. Pipuš, priziv na okraj. glavarstvo, ki je telegrafičnim potom obvestilo g. župana v Št. Ilju, da tega on ne sme prepovedati! Pa so dobili dolgi nos gospod župan. Trobojnic je viselo vse polno malih in velikih, kamor si le pogledal. Cudno res, da Nemce tako srbe naSe trobojnice, ki sestoje iz čistih, nežnih barv, mejtem ko se mi za Nemce niti ne zraenimo, če nataknejo na kol kake nemške cunje ali pa umazane spodnje hlače Bismarkove! Davčni nradniki. Prestavljeni so davčni praktikant Vincencij Lauko iz Feidbaha v Marenberg, daveni oficial Frane Kunej iz Brežic v Celje, Janez Škoflek iz Maribora v Brežice, Anton Zweifler iz Št. Lenarta v Maribor, davčni adjunkt Franc Czak iz Celja v Št. Lenart. Predeljen je davčni oficial M. Sormann glavarstvu v Slovenjgradcu, davčni adjunkt Franc Ribitsch glavarstvu v Celju. Prestavljeni so užitninski respicient Oswald Drevenšek iz Konjic v Ptuj, Ludvig Perneg iz Ptuja v Šmarje, nadpaznik Anton Strucl iz Šmarja v Konjice, paznik Janez Jurko iz Št. Petra v Kozje. Iz šole. V pokoj je stopil nadučit. gosp. Ivan Kosi v Št. Lenartu pri Ormožu. V stndenec je padel v noči od 13. na 14. t. m. viničar Kvar iz Votomarc pri S v. Urbanu pri Ptuju. Drugi dan so ga privlekli mrtvega iz studenca. Zapusti vdovo in Stiri nepreskrbljene otroke. Ogenj. Dne 14. t. m. po noči je zgorelo hišno in gospodar. poslopje Ermanovo v Trnovcih. Škoda je velika. Celjski žnpan. Cesar je potrdil dne 6. t. m. izvolitev JuJ. Rakuša županom celiskim. Med Poličanami in Ponikvo je dne 7. juhja povozil vlak železniškega delavca v lipoglavskem predoru Alojzija RegorSeka. Bil je takoj mrtev. Zblaznel je 28 letni delavec Jožef Justinek v Gladomesi pri Slov. Bistrici. ObnaSal se je nasilno ter grozil sosedom, da bo jim zažgal hiše. Slov. Bistrica. Bila je volitev 10. t. m. za načelnika, podnačelnika in odbor za okr. zastop. Kakor se je pricakovalo, tako se (e tudi zgodilo. Načelnik je zopet Štiger. Zvijal se je na vse strani, a vendar mora biti slast, sedeti na prestolu okraja, kateremu se je bil poprej z vso resnobo odpovedal, toda danes ga z veseljein zopet zasedel. Vse kar se je poprej storilo, bil je prazen manever, zaslepljencem pesek v oči. Njegov namestnik je Petzold lekarnar, kateri dobro razume latinsko kuhinjo ter je odločen nemški nacijonalec; in to je tej nemški gospodi dovolj, da ga je volila podnačelnikom. V odbor so voljeni razun g. Hojnika, sami »pristni« Nemci? — Kakor hitro bodeta potrjena načelnik in podnačelnik, bo pričel poslovati novi zastop. Nam slovenskim kmetom ni veliko pričakovati od njega. Kakor je posloval preiSnji, tako bode gotovo tudi ta, ker je istega duha. Ali vendar nekaj imamo, kar dosedaj nismo imeli, in to je v pdboru naš kmetski zastopnik g. Hojnik. Sicer je bil tudi poprej kmetski zastopnik Auer, a kakor vsem znano, bil ni naS, ampak združil se je z nasprotniki. Naloga bo torej tega zastopnika, se vestno vsake odborove seje vdeležiti, kar smo prepričani, da bo ta gospod rad storil, in nas obvestiti o vsakem sklepu, kateri se stori. Te volitve se je vdeležilo 26 zastopnikov. Slovenci nismo glasovali, oddali so se prazni listi. Samo volitve v odbor iz kmetske skupine smo se vdeležili in volili gosp. Hojnika, katerega so slučajno tudi nasprotniki volili ter je bil na ta način enoglasno izvoljen. Jako značilno je to, da se Auer ni volltve udeležil. Mogoče da postane spokornik in se povrne k svojim. A naj ne odlaga tega sto- riti, sicer obsedi med dvema stoloma. Gospodje zastopniki naj k vsaki seji redno pridejo, da nam bo mogoče složno postopati. — Volitve v okrajni zastop imajo tudi posledice. G. Mlakar, veleposestnik v HoSnici je pisal kot prijatelj pismo g. Frangežu, trgoveu v Mariboru, naj se volitve ne udeleži, sicer mu bodo Slovenci izostali iz prodajalne. On pa je pismo oddal državnemu pravnistvu, katero sedaj preiskuje po § 99 kaz. zak. o storjeni krivdi g. Mlakarja nasproti Frangežu. Sv. Lenart v Slov. goricah. Lep na- predek smemo zabeležiti za lenarški okraj, ko se bo 19. jul. ustanovila mlekarna. V to svrho pride potovalni učitelj g. M. JelovSek predavat o mlekarstvu. Predavanje se vrSi ob tretji uri popoldne 19. t. m. v prostorih Polič-eve gostilne. — Ker je predavanje jako važno za živinorejce in oddajalce mleka, pričakuie mlekarniSki odbor največje udeležbe. — Bralno društvo preskrbi slušateliem gosp. Jelovšeka malo zabavo s petjem in tamburanjem. Velika Nedelja. Dne 6. juliia se je poročil veleposestnik g. Ivan Ribič z Ivanko Marinič oba v TrgoviSču doma. Iz Škal pri Velenju. Vkljub slabemu vremenu smo videli v tukajšnji okolici lepo število kresov. Najlepši je bil pri cerkvi. — Škalski slovenski mladeniči in možje so nam priredili lep pogled na Škale. Na grifiu, kjer stoji cerkev, je gorel velik kres in pričal daleč na okrog, da zavedni Škalčani bede in časte na5a apostola sv. Cirila in Metcda. Pokanje topičev se je razlegaio po celi SaleSki doliui in rakete so švigale visoko v zrak ter svedočile o narodni zavesti tukaj. prebivalstva. Iz zvonika farne cerkve je svirala godba domačih fantov, katero je občinstvo pozdravilo z veselimi >živijo«-klici in s petjem narodnih pesmi. Občinstvo ie bilo očarano; vse je hitelo gledat in posluSat. Tudi po SaleSki dolini je bilo videti lepo itevilo kresov. Živeli Slovenci! Iz Sevnice. Občin. svetovalec g. Ivan Kranjc je bil po dr. Gregoriču tožen zaradi razžaljenja časti ter v Sevnici obsojen na 20 K globe. Pri prizivni obravnavi v Celju pa je bil te kazni popolnoma oproščen. V Zrečah se \e prigode! obžalovanja vredea dogodek. Neki Nemec je namreč v gostilni napadel častit. nadučitelja g. Tribnika, dajal mu je z obema rokama zaušnice, imenoval ga »windišes šwein«, t. j. »slovenska svinja« in ga vrgel na cesto, da se je pri padcu čez prag ranil. Prenaglemu gospodu so v Konjicah za plačilo prisodili: 100 kron piateža ali 10 dni zapora, 24 K za bolečine in zdravoika ter tudi vse sodne troske. Velika nesreča. Dne 10. t. m. se je prigodila pri Sv. Marku nad Hrastnikom velika nesreča. Katarina Štravs, 29 letna hči premožnega posestnika, si je šla k čebru, napolnjenemu z lugom, umivat roke. Izgubila je ravnotežje ter padla na glavo v čeber. Ko so jo prišli ljudje iskat, je bila že mrtva. Iz Braslovč. Slavnost sv. Cirila in Metoda se je tudi pri nas kaj slovesno opravila. Po gričih ia dolinah je gorelo veliko kresov in gromovito pokanje topičev se je glasilo. Vse to je dokaz, da tukaj prebiva verni in zvesti slovenski rod. Posebno se je slavnost vršila v vasici Polče. Na predvečer slovanskih bratov se je čulo gromovito pokanje in zjutraj se je pokazal mogočni mlaj z narodno trobojnico. Cast vsem, ki so k tej posnemanja vredni slavnosti pripomogli. V Ljutomeru so verni sinovi slovenskega naroda dostojno slavili spomin slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda. Na predvečer so gorele baklje okrog veličastne slovenake Franc-Jožefove Sole ter celemu Murskemu polju naznanjale, da so Ljutomeržani sv. bratoma hvaležni, da sta s tolikim trudom prižgala Slovanom luč sv. vere in prave omike. Z godbo so se vrstile lepe slovenske pesmi, medtem, ko je gromeči strel pretresal tihi nocni zrak. Na praznik sv. bratov Cirila in Metoda je bila pri pozni službi božji slavoostna pridiga o življenju, delovanju in trpljenju sv. blagovestnikov, med sv. mašo pa je naš moški zbor izborno pel Bogu čast v tistem jeziku, v katerem sta sv. brata prepevala pri bcžji službi. V Zrečah pri Konjicah je umrl g. Iv. Bezovnik, c. in kr. poročnik, sin gostilničarja »pri Kaplarju«, star 20 in pol leta. Blagi dušici svetila večna luč! Cerkvene stvarL Pri Sv. Magdaleni v Mariborn bode cerkveni shod bodočo nedeljo, dne 19. julija 1903. Nove sv. maše v lavantinski ško^ji. Iz IV. leta: g. Goričnik Alojzij, pridigar 6. g. Fr. Hrastelj, dekan v Konjieah, dne 9. pri Sv. Kunigundi na Pohorju; g. Kavčič Jožef, pridigar c. g. Jak. Kavčie, profesor v Mariboru, dne 9. avgusta v Rušah; g. Lassbaeher Jož, pridigar č. g. Jož. Sinko. župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. dne 16. avg. v Negovi; g. Ogradi Ivan, pridigar Fr. Ogradi, opat v Celju, dne 9. avg. v Gor. Gradu; g. Petek Simon, pridigar Fr. Valenko, župnik na Poienšaku, dne 16. avg. pri Sv. Trojici niže P.tuja; g. Skerbec Ivan, pridigar č. g. Jož. Cerjak, župnik v Rajhenburgu, dne 16. avg. v Podsredi. — Iz III. leta: g. Lah Ivan, pridigar č. g. Fr. Feuš, profesor bcgoslovja v Mariboru, dne 30. avg. v Ljutomeru; g Ostrž Franc, pridigar Jožef Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Sl. gor., dne 2. avg. pri Sv. To~ mažu; g. Penič Anton, pridigar 6. g. Janko ZupanrMe, župnik v Šmihelu pri Žužemberku (Kranjsko), dne 9. avg. Sv. Križ pri Kostanjevici (Kranjsko); g. Žgank Ferd., pridigar č. g. dr. Iv. Mlakar, kanonik, ravnatelj, profesor itd., dne 16. avg. Sv. Pavel pri Preboldu; g. Žolgar Vinko, pridigar č. g. Josip Tombah, dub. svetovalac in župnik jpri Sv. Petru pod Sv. Gorami, dne 1. avgusta v Podčetrtku. Celje. Izpit v orgljarski Soli se vrSi dne 20. julija t. 1., kakor je dolocil preč. kn.-Sk. konzistorij v Mariboru dne 8. julija 1903. Pri izpitu blagovolita prisostvovati mnogočast. gospod kanonik Josip Majcen in mil. gospod opat Franc Ogradi, nadzornik zavoda. Prijatelji glasbe se prijazno vabijo. Dne 15. sept. t. I. se vrši peto šolsko leto, v kojega se bodo sprejemali na novo oglasli gojenci in sicer v prostorih orgljarske Sole (Vila Cecilija št. 15). — Vodstvo. Iz Eonjic nam pišejo: Ziatomašnik in župnik v Žičah, č. g. Kasper ZabukoSek, bo dne 30. julija t. 1. slovesno obhajal dijamantno sv. mašo. flPrijatelj otroški." IzSla je in se dobiva tudi v naši tiskarni knjižica »Prijatelj otroški«, spisal dr. J. Somrek. Komad stane 10 vin. »Prijatelj otroški naj podpira gg. katehete pri versko-nravni vzgoji, ker se zaradi nizke cene da uvesti kot molitvenik pri vseb šolarjih. Gg. ucitelji bodo pa knjižice veseli, ker jim ponudi potrebne cerkvene pesmi v lepi slovenščini, ker si bodo, ko jo sploSno pri šolarjih uvedejo, prihranili mnogo časa in truda, ki bi ga porabili, če si šolarji sami pišejo pesmi. Knjižico najtopleje priporočamo. Društrena poročlla. Izlet bral. in pev. društva ^Maribor" v Št. Ilj v Slov. goricah je uspel nad vse krasno. 2e ob 1. uri popoldne se je zbralo na kolodvoru toliko ljudstva, da je mučila skrb semtertja skakajoče uradnike, :češ, kam bomo spravili toliko ljudstva. Pa vedno so še prihajali novi, ki so radostnih src in smehljaiocih ust pozdravljali že čakajoče. Kot slaniki sedeli^smo zbasani po vročih vozovih — vlak je zapiskal, oddrdral — Pesnica — Št. IIj — in na cilju smo. Gostoljubni šentiljski Slovenei so nas sprejeli že na kolodvoru kar najprisrčneje. Jata za jato podali smo se na kraj veselice v gostilno g. Bračka, ki je veselja poln nad tolikimi gosti-Mariborčani še vedno razobešal narodne zastave po že itak prenapolnjenein vrtu. Videl si ceio na vrhu visoke lipe vihrati ponosno trobojnico. Celo strel se je čul iz bližine, v pozdrav došlih: Bilo je znamenje posebne narodne veselice. No, saj je pa tudi res bila ta veselica nekaj sijajnega. Tu si videl nastopiti tarjaburaše, ki so pod marljivim vodstvom svojega kapelnika spretno stegali svoje lzurjene roke po dolgih lesenih plečetih. Najbolj je seveda zopet ugajal komad: »Mladi vojaki«, pri katerem se je čulo dolgotrajno ploskanje. — Kaj pa pevci ? To je bil zbor! Gospod kapelnik ni vzbudil le s svojim previdnim dirigiranjem občne pozornosti pri očaranih poslušaleih, marveč vsakdo je uvidel, da je le njemu lastno kot strokovnjaku izuriti tak zbor tako popolno in dovrSeno kot je zbor pevskega in bralnega druStva »Maribor«. — Zinanjkalo bi prostora, ako bi natančno opisoval posameznosti; omeniti moram le še naše marljive igralce; posebno pobvalo zasluži seveda oni Saljivi pevec, ki je nastopil spremljan že s ploskanjem. Kaj pa po vrtu? Vse je bilo živo. Tu si videl sedeti postaranega kmeta, ki se je pogovarjal z gospodom iz mesta, tam je govorila gospa s priprosto kmetieo; zdaj si videl, kako je vrgel mlad gospodič nid hudega sluteči deklici pest korijandolijev v obraz, tam je Svignila papimata kača po zraku, tu je obračal mladenič pri mizi sedefii družbi sroj nepokojni jezik, tam si zopet videl poštarico, ki je ravnokar smeje se dostavila pisrou napaCno podpisanega odpošiljatelja itd, s kratka: veselo je bilo, prijetno in zabavno, da že dolgo ne tako, in to je trajalo pozao v noč, dokler se nismo odpeljali nazaj v mesto. — Pri tej priiiki bodi pa omenjeno le nekaj, kar nas pri tej veselici nikakor ni moglo veseliti. Res, mnogo, jako mnogo udeležoikov je bilo iz Maribora. pa med njimi jako malo, skoro nič inteligence. Cast onim, ki so se udeležili in ki vedo ceniti jednake izlete med priprosto kmetsko Ijudstvo, sramota pa tem bolj za one, ki se kakor voditelji — tsko se vsaj zovejo — n i k d a r ne udeleže jednakih veselic. — Omenjamo tudi misel: Ali bi ne bilo umestno izpregovoriti v nedeljo tam navzočim — posebno kmetskemu ljudstvu — par bodrilnih in navdušenih besed?! Vsega tega prihodnjič pričakujemo, ako vam je res mar kaj za ljudstvo. — Bralnemu in pevskemu društvu »Maribor« pa častitamo na tako krasno uspelem izletu in upamo, da nam kmalu kaj enakega priredi, koder se bomo zabavali in družiii vsi Slovenci brez ozira na stan. Narodnjak. Polzela. Dne 26. julija sfe vrSi na Polzeli v prostorih g. Žigana veselica, ki jo priredi polzelska podružnica sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem šoštanjskega tamburaškega zbora. Vsestransko zanimivi vspored obsega poleg gledališke igre še pevske in tamburaške točke. Zato, kdor se hoče v nedeljo dne 26. t. m. dobro zabavati, naj prihiti na našo prijazno Polzelo. Izlet nKatol. del. društva v PnŠčavi" dne 29. junija v sosedni Št. Lovrenc, se je prav dobro obnesel. Ob 9. uri predpoldne se je zbralo pred romarsko cerkvijo Matere božje Pomočnice v PuSčavi veliko število udov in drugih. Vsi smo z veselim ter radostnim srcem korakali za društveno zastavo in s spremljevaniem dobro ubrane godbe od Sv. Duha na Ostrem vrhu proti farni cerkvi Sp. Lovrenca. Ko dospe druStvo v trg, se ustavi pred c. kr. pošto in godba je zaigrala komad cesarske himne. Od tam smo korakali v župnijsko cerkev Sv. Lovrenca k službi božji, katero je opravil č. g. kapelan Štabuc. Po službi božji smo Sli na vrt g. Skačeja. Srečolov, katerega je druStvo priredilo v prid ubogim in bolnim udom, se je prav dobro obnesel. Nastopili so tudi gospodje govorniki, kakor č. g. župnik Franc Moravec, ki je v imenu celega občinstva izrazil svoje veselje, da je »kat. del. druStvo ravno danes priredilo izlet k Sv. Lovrencu na visoki praznik sv. apostolov Petra in Pavla in je tudi izrazil željo, naj bi se to društvo razcvitalo po celi Dravski doiini. »2ivijo«-klici so odraevali na č. g. govornika in tudi na sv. očeta papeža ter cesarja. Drugi govornik 6. g. župnik A. Grušovnik in odbornik >katol. del. druStva v Puščavi«, se zahvali č. g. govorniku župniku F. Moravecu za njegov govor in nam naznani, da je ravno danes dobil od visokega finančnega ministrstva dovolienje za srečolov. Tretji govornik, g. Fr. Pajtler, veleposestnik pri Sv. Lovrencu p. d. Kasnjak, je nam v navdušenib besedah kazal, kako moramo biti združeni delavci in kmetje. Rekel je, da ne inoremo biti drug brez drugega ter zakiical: Bog živi »katol. de!. društvo v Puščavi«! Prav dobro smo se zabavali pozno v noč, niti naimanjša neprilika ni motila našega veselja. Zopetni razpis častne nagrade. >Slovensko pevsko društvo« v Ptuju razpisuje zopet častiio nagrado 60 K za najboljši inešan zbor, ker po prvotnem razpisu ni bilo Eobenega primemega mešanega zbora. Kompozicija naj ne bode pretežka ter kolikor mogoče v narodnem duhu. Rokopise je poslati cdboru »Slov. pevskega društva« v Ptuju do 1. oovembra 1903. Glasbeniki naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj prilože svoja imena v zaprtera zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotične kompozicije. — Odbor »Slov. pevskega društva« v Ptuju. — Zupančič, predsednik. Kajnih, tajnik. BSloven. pevsko društvo" v Ptuja ietos ne bode obhaialo dvajsetletnice svojega obstanka s pevskim koneertom, zaradi nepričakovanih ovir, pač pa prihodnje Ieto meseca avgusta. Ob tej priliki se že zdaj naznanja, da bo letos meseca septembra sklican občni zbor v Ptuju, ako mogoče z majhnim koncertom. Č. g. poverjeniki se prosijo tudi letos, da bi v svojih okrajih blagovolili pobirati članarino za »Slov. pevsko društvo.« lz Petrovč. Kmetijsko in bralno društvo >Gospodar«, ki ima svoj sedež v Petrovčah, se je ustanovilo L 1899. ter ima namen s teoretičnim in praktičnim poukom, z dobrim berilom, skupnimi gospodarskimi stroji in orodjem, naroCevanjem strojev, semen in sadežev svojim društvenikom, lastno vzgojo dreves in vinskih trt itd.; svoje društvenike napeljavati k večji izobrazbi o umnem kmetijstvu in iako pomagati k boljSemu blagostanju. Poleg tega ima pa tudi namen svoje ude s petjem, godbo in drugimi poštenimi veselicami in zabavami kratkočasiti in utrjevati za nadaljnje naporno delovanje. DruStvo »Gospodar« ima že precej obsirno knjižnico, naročuje in dobi darovane razne časnike, ima že svoj žitočistilni stroj, travnisko brano, okopavalnik za hmelj, plug za globoko oranje, obSimo trtnico itd. Za prosto zabavo pa so se iz prostovolinih doneskov na posebno prizadevanje društvenega načelnika kupile tamburice ter se ustanovil tamburaški zbor broječ 10 članov. In dne 29. junija 1.1. imeli smo priliko prvokrat sliSati miloubrane glasove druStvenih tamburic pri veliki veselici, katero je društvo »Gospodar« ravno v ta namen priredilo. Bilo je pa takrat tudi vreme krasno. kakor da se hcče tudi ono veseliti našega napredka. DoSlo \e k veselici nebroi občinstva od blizu in daleč in zasedlo lepo, z zastavami, venci, zelenjem, cveticami in lampijoni okrašene prostore na vrtu gostilne priljubljenega in vrlega gostilničarja gospoda Mat. Kavčič-a, ki nam je postregel tudi s hladnim pivom žalske delniške družbe in izbornim vincem iz »Medvedove kleti«. Domaci meSani zbor ie otvoril veselico z milo pesmico »Pozdrav Savinjaki dolini«. Za tem pa je druStveni tajnik g. Tone Goršek v svojem govoru kratko opisal zgodovino druStva, posebno pa namen tamburaškega zbora. Zdaj pa so zadoneli krepki in ubrani glasovi domačih tamburic. Poslušalci so bili kar očarani nad toliko dovrsenostjo tamburaške igre in to v tako kratkem času učenja. Po vsaki točki ni hotelo biti konca ploskanja in odobravanja. Vse točke morale so se po večkrat ponavljati. Vsa čast torej neutrudljivemu kapelniku g. Fr. Jarh-u, a slava tudi Ijubkim tamburašicam in čilim tamburašem za tako imeniten napredek. Naj ponovimo besede, katere je izrekel prej imenovani govornik pri veselici: »Naj &e ubrani glasovi vaših lamburic glasijo vsikdar v čast Najvišjemu, v slavo narodu in poslušalcem v prijetno zabavo!« Toliko v nepozabni spomin pri veselici prebitro minulih uric v nadeji, da nas druStvo »Gospodar« kmalu zopet povabi v senco vrta gosp. Kavčič-a in nam zopet s prijetno zabavo vsladi par veselih uric, da se tako krepimo za nadaljna naporna dela. — Tone Petrovški. Iz drnglli krajer. Sv. ode in golob. Sv. oCe je imel navajanega nekega goloba, da je vsako jutro priletel na okno njegove spalnice. Sv. oče mu je vsak dan dal hrane. Ko je te dni golob zopet priletel, nažel je zaprto okno papeževe spalnice. S kljunom je pričel golob trkati na okno. Sv. oče je siiSal trkanje ter zapovedal, naj se okno odpre. Golob je priletel v sobo in se vsedel na bolnikovo posteljo. Sv. ocetu so prišle solze v oči in s tresočo roko je gladil goloba. Ali ga \e spominjal golob na mir, do katerega nima več daleč?.. . V novem nemškem državnem zborn je osem judov, izmed katerih jih pripada 7 socijalno-demokratični stranki in sicer: milijonar Sioger, Stadthagen, Wurm, Haase, Gradnauer, Herzfeld in Bernstein. Več judov je pa pri volitvah propadlo, med njimi bogatin dr. Leon Aarons v Berolinu Kaj ne, lepa stranka revežev, ko ima toliko bogatih judov na čelu? Volitve v srbsko skupščino. Volitve v srbsko skupščino, po dolortihh nove ustave, se bodo vršile meseca septembra. SkupSčina se snide 1. oktobra. Po določilih nove ustave izvoli mesto Beligrad dva poslanca, vsako drugo pa po enega. Po kmeikih občinah pa pride na vsakih 4500 davkoplačevalcev po jeden poslanec. Prihodnja skupščina bo Stela torej več poslancev, nego so jih imele dosedanje skupSčine. Preiskovanje pljuč pri šolskih otrocih. Dr. Zappert je preiskal v treb šolskih letih 1399 deCkov in 1041 deklic in je pri tem opazil, da največ otrok zboli na pljucih v prvih dveh solskih letih, dočim ta bolezen v tretjem in četrtem šolskem letu ponehava. V naslednjih dveh letih boleha najmanj otrok, a v zadnjih letih se bolezen zopet v večji meri pojavlja. Deklic vedno več zboli kakor dečkov. Otroci, posebno v prvih letih, morajo zjutraj prezgodaj iti v šolo in to pri vsakem vremenu, menjavajo prehitro toploto, vdihajo mnogo prabu itd. in to po mnenju dr. Zapperta zelo vpliva na nerazvita pljuča otrok. Pozneje se pa notranji organizem otrok vedno bolj upira zunanjim škodljivim vplivom, zalo so otroci med 11. in 12. letom najbolj zdravi. Pljučne bolezni, ki se potem pojavijo, so že bolj rane, ker se iz njih razvije lahko jetika Razširjanje jetike v Solah bi mogle le stroge tozadevne varstvene odredbe oraeiiti. Da deklice bolj bolebajo aego dečki, je po mneniu neke skuSene pedagoginje kriv prezgodnji pouk v ro^nih delih. Papež in loteristovke. V življenju loteristovk igrajo veliki in mali dcgodki življenja posebno ulogo. Kar se zgcdi v resnici ali kar se komu le sanja — vse ima za loteristovko svoj posebni pomen. Krvava žaloigra v Srbiji je donesla lotprijam silne svote. Sedaj leži papež Leon XIII. na smrtni postelji. To je za loteristovke nekaj izrednega m ni čuda, da so vse svoje dušne zmožnosti osredotočile na kombiniranje številk. Noben človek na svetu se tako ne zanima za papeževo bolezen kakor loteristovke. Loteristovka sicer Sepeče razne mohtvice za papeža, ali v mislih in v srcu ima loterijske Stevilke. V avstrijskih loterijah se je ta teden trikrat več stavilo, kakor navadno in vendar je le malo loteristovk stavilo iste tri Stevike v istem redu, zlasti ker je papež običajne konbinacije nekako podrl s tem. da je star 93 let, v tem ko ima loterija 90 številk, in s tem, da je on Leon 13., stevilka 13 pa po vseh naukih praznoverstva pomeni nesrečo tudi v igri. Loteristovke pa so si znale pomagati. Ker že številke 93 ni mogoče staviti, stavijo pa številko 90 in 3. In tudi številko 13 je na stotisoCe Ijudi stavilo. Praznoverstvo ima sicer velikansko moč, ali v tem slučajii se je vendar razkadilo. Loteristovke pravijo, da je bil papež vendar jako srečen človek kakor malokateri zemljan in če je njemu številka 13 prinesla srečo, jo lahko prinese tudi drugim. Naval na loterije je bil že ta teden velikanski! Na grobu moževem nmrla. Na nemškem katoliškem pokopališču v Pueblo v Ameriki je srce počilo obvdoveli gospei Mary Krieger, ko je na grobu svojega rajnega moža rožice plela.