10. štev. V Kranju, dne 9. marca 1912. XIII. letu. GORENJEC Političen in gospodarstvi list. •Hane sa Kranj z dostavijanjeaa na don 4 K, po po«ti ta celo teto 4 K, ta pol leta 'i K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 nn. — N* naročbe bms naročnin« ae na oaira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši stov. 178. — Isdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inierati se računajo za celo stran 50 K, za po! strani 30 K, ta četrt strani 20 K. lnserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila sa plačuje za peUt-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, is večkrat znatan popust. — Upravništvt naj se blagovolijo pošiljati nalftčauna, reklamacije, oznanila, sploh vse uprava« zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Iz rdečega tabora. Nauki socijalno-demokraškega časopisja rode žalostne posledice. Še nam je živo v spominu, kako je sodrug Njeguš med govorom dr. Adlerja, všAttlja Avstrijske socijalne demokracije, v državnem zboru streljal z revolverjem na pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja, ki je ukazal kaznovati one rdeče divjake, ki so na Dunaju pod pretvezo odprave draginje pobijali okna ter plenili posamezne prodajalne in gostilne. Le posebni sreči je bilo pripisati, da ni morivec dosegel svojega namena. Še ni pozabila javnost tega žalostnega dejstva, zopet je poročati o drugem, enako žalostnem dogodku. Sodrug Bauer je med sejo dunajskega občinskega odbora streljal v dvorano z revolverjem. Dunajska občina je tega zagrizenega rdečkarja pred časom odslovila zaradi raznih pregreh in zato je hotel ta z revolverjem opozoriti občinstvo nase. K sreči tudi ta sodrug nt zadel nikogar. V teku par mesecev je videla javnost, kakšen sad rodijo nauki in neprestano hujskanje po rdečem časopisju. Ni čuda, ako bežijo pametni možje, ki spoznajo, kam vodi socijalna demokracija, od nje proč in se vedno bolj redčijo njene vrste. Nedavno sta zapustila socijalno demokracijo v Švici dva njena prva voditelja, Pehota in Gister po imenu. Prvi je izjavil, d» je izgubil vso vero v socijalistični program, ker je prišel po skrbnem prepričanju in premisleku do spoznanja, da socijalna demokracija ljudstvu ne pomaga in mu tudi pomagati ne more. Pehota je bil prej veliko let voditelj socijalne demokracije v Avstriji na Predarlskem in potem več let v Švici, zato jo je lahko dobro poznal, ko je izjavil, da nima od nje ničesar pričakovati. — Drugi voditelj Gister, ki je 20 let — kakor sam piše v odstopni izjavi — živel med rdečkarji, pravi, da socijalisti bolj kruto (brutalno, piše on) postopajo z delavci, nego de-lodajavci. Ti izjavi pač lahko pričata, kako gnile so razmere v rdečem taboru. Kdor prebira glasilo naših socijalistov, znano .Zarjo", ki ne piše PODLISTEK. t Anton Globočnik pl. Soro-dolskl. Zadnjo soboto je umrl na Dunaju vpokojeni c. kr. vladni sveinik Anton Globočnik pl. Soro-dolski, star 87 let, in je bil v torek pokopan v Postojni. Bil je 24 let okrajni glavar postojinski in zato si je izvolil ta kraj za svoje počivališče. Pokojnik si je pridobil velikih zaslug ne le za Postojno in ondotno jamo, ampak tudi za mesto Kranj. Po njegovem prizadevanju se je 1. 1894. obnovila kranjska gimnazija, ko se je on s svojim velikim vplivom potegnil zanjo kot državni poslanec gorenjsko-notranjskih mest. Velik prijatelj domače zgodovine je bil rajni Globočnik že z mladega. L. 1867. je že opisal zgodovinsko svoj rojstni kraj Železnike. Ko je bival kot vpokojeni vladni svetnik v Ljubljani, je bil predsednik .Muzejskega društva za Kranjsko". Pisal je tudi o pravnih zadevah. Za župane je izdal navodilo o poslovanju v nemškem jeziku in to knjigo je Levstik preložil v slovenščino. Razen tega je spisal Globočnik 1. 1893. temeljito knjigo o zgodovini prava na Kranjskem in izdal že prej repertorij deželnih zakonov. Cesar ga je odlikoval z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, s plemstvom in z zlato svetinjo za umetnost in vedo. Zadnja leta je bival Globočnik pri svojem sinu o drugem, nego o Rimu, Lurdu in sedaj o čen-stohovskih dogodkih, se mora čuditi, da je nekaj delavstva še tako nerazsodnega in nespametnega, da kupuje ali celo naroča tak list in za kosilo vživa tako netečno in umazano hrano. Branje takega protiverskega in anarhističnega časopisja mora gotovo prav kmalu roditi tako žalostne posledice, kakor smo jih opisali zgoraj O novi gorenjski železnici. i. Poslanec baron pl. ApfaUrern je stavil v kranj* skem deželnem zboru nujni predlog, da naj se zgradi tretja železniška zveza Gorenjske s Trstom. Utemeljil je svoj predlog tako: Predmet mojega predloga je zgradba tretje železniške črte, ki naj bi šla iz Polzele čez Žiri v smeri na Trst in Goriško. Da prihajam s tem predlogom, mi daje povod, ker sem ne le prepričati, ampak tudi vem, da visoki deželni zbor šteje med svoje najplemenitejše in najvišje naloge, pospeševati z vsemi sredstvi gospodarski razvoj dežele kranjske in da tem visokim nalogam posvečuje svoje najboljše moči in vso svojo inteligenco. Predaleč bi me danes vodilo, ako bi hotel obširneje govoriti o gospodarskem pomenu kranjskih železnic. Zavzemam le eno. stališče, ki se glasi: Zgodovina vseh gospodarsko razvitih dežel dokazuje, da imajo te dežele zahvaliti razvoj in blagostanje ne samo mnogim, ampak tudi umno zgrajenim železnicam. Železnice, ki skrajšujejo krajevno oddaljenost, so glavni faktorji za ustanovitev novih industrijskih podjetij, so pa tudi glavni pomoček za narodno gospodarski napredek, ker v gospodarski produkciji leži neusahljivi vir narodovega bogastva. Z ozirom na to je visoki deželni zbor v svoji seji dne 1. februvarja 1910 odobril program za zgradbo vseh onih železnic, katere je sklenil v program sprejeti deželni železniški shod dne 24. januvarija 1910. Nujni predlog, katerega so stavili v prejšnjem zasedanju g. deželni glavar dr. Šusteršič, ekscelenca baron pl. Schwegel in g. dr. Tavčar, — katerega je podpisal tedaj nekako ves deželni zbor, — se popolnoma strinja z načeli, ki sem jih ravnokar omenil. Železnice, ki teko danes po kranjskih tleh, ne zadostujejo več gospodarskim potrebam dežele in njenemu narodno gospodarskemu razvoju. V zgodovino domačega železničarttva se danes ne bom spuščal, upam, da se povrnem na to zadevo ob drugi priliki. Ker se očita kranjski deželi, katera se pač prišteva alpskim deželam, da je deležna onega velikega večmilijonskega darila, katero te dobile alpske dežele z zgradbo alpskih železnic, moram reči, ko se spominjam obenem tudi Istre, Štajerske in Nižje Avstrijske: Nepravična je taka trditev, kajti veliki dobički iz zgradbe alpskih železnic pripadajo pač alpskim deželam, toda le tistim, ki leže na zapadu. Obenem pa vprašam severne dežele: Kako stoji z njimi, ako pomislimo, da se je zelo zmanjšala oddaljenost med severom države in našim edinim trgovskim pristaniščem na bregu Jadranskega morja, ko so se zgradile alpske železnice? Dovolite mi, gospodje, da v tem oziru navedem par številk. Prej so bile severne dežele s Trstom zvezane po železnicah na Gmund in Dunaj. Ta železniška proga znaša od Prage do Trsta okroglo 939 km. Sedaj pa znaša proga železnice od Prage na Zeltvveg in Št. Vid do Trsta okroglo 805 km. Tedaj imajo severne dežele sedaj za 134 km prikrajšano pot do Trsta. Ali nisem dolžan tedaj po pravici reči: Kakšen dobiček imajo se verne dežele od te jako skrajšane krajevne oddaljenosti! Ne morem s številkami označiti, koliko je to vredno. Da pa ta dobiček znaša vsako leto več milijonov, o tem sem popolnoma prepričan. Zgradba alpskih železnic se pripisuje v korist alpskim deželam in zahteva se od nas odškodnine, akoravno mi od te velike železniške dr. Vladimirju pl. Globočniku, ki je sekcijski šef v finančnem ministrstvu na Dunaju. Tu mu je bil najljubši izprehod po dunajskih cerkvah. Leta 1899. je izdal še knjigo .Dunajska kronika". Svoje mladeniško kipeče navdušenje za narodno probujo je pa opisal za petdesetletnico Anton pl. Globočnik v „Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko" 1. 1898. Globočnik je bil namreč leta 1848. kot jurist četrtega leta odposlan od dunajske „Slovenije" v Prago na zborovanje, na katerem se je sestavila prošnja na cesarja, da nuj združi vse Slovence v eno skupno pravno celoto in uvede slovenščino v šole in urade. Kmalu po njegovem odhodu iz Prage je bilo mesto bom-bardovano in zastopstvo Slovanov razgnano. Ljubil je pokojnik vse življenje slovensko domovino, pri vzel si plemiški priimek od dola reke Sore (v Železnikih) in želel počivati v domači zemlji. Pogrebni govor mu je imel kamniški dekan č. g. Ivan LavrenčiČ. Trajen bodi spomin bu-ditelju Slovenstva, blagemu značaju in zvestemu katoličanu! (Daljši nekrolog nam je obljubljen. Opomba uredništva.) Fr. Kb. Steriaj; Slika z bohinjskih gora. Pred osmimi leti je bilo ... Na Krštenico so bili Češnjani ravno prignali živino v planino. To je bilo vriska in radosti prve in še druge dni. Od visokih vrhov Krsteni-Škega in Jezerskega stoga so pluli vriski naprej po ozračju, odbijali se od mogočne Ograde ter se razlegali celo doli po Grintojci, Vrtači in Poljanah. Je pač življenje rta planini, posebno prve dni, ko pridejo majarji in majarice gori (na planine) z ljubo živino in jo spremljajo na paši. Da se le pastir pokaže nekoliko višje od svojega stanu na obronku, pa jo zavriska tako glasno, tako čisto in tako veselo, da ti nehote poskoči srce v notranjosti, da se tudi ti v hipu počutiš mladega, veselega in prostega. Pomladi se nekako tu gori tudi osiveli planšar in planšarica, ustnice mu gredo na smeh in na njih Igra spomin na vesele, mlade dni, in le redkokdaj se mu zža-losti nagubano lice. Zares: „planine krasne, ve moj raj", si nehote domisliš ob tem mladem, veselem, vriska jočem življenju bohinjskih planinskih pastirjev. In tisto leto je bilo še posebno veselo. Sami mladi planšarji so majarili gori. Med njimi edini sin bogatega Špana, njegov tovariš, iskrenoživi Kovačičev France, ki je siraril tisto leto Češnja-nom, Langusora, Hribarjem — pa kdo bi našteval imena oseb, saj jih izmed bravcev malokdo pozna. Bili so vam tiči, veselja in vseh muh polni, kakor je navadno zdrava mladina-) Španov Bavant je ležal ob obronku Jezerskega stoga z rokami pod glavo vznak in zrl Razglas o oddaji čistokrvnih plemenskih bikov. Iz državne redne podpore, potem iz državne podpore, ki odpade na kranjsko deželo za povzdigo živinoreje glasom državnega zakona z dne 30. decembra 1. 1909. za letošnje leto, in z deželno podporo se nakupi večje število plemenskih bikov, ki so za zboljševanje govedi na Kranjskem primerne, in sicer: a) plemenski biki simodolske pasme (rumenobelo lisasti z belo glavo), ki se oddajo samo v kraje ljubljanske okolice in na Notranjsko, kjer je ta pasma že vpe Ijana; b) plemenski biki sivkaste pasme (enobarvni, sivkasti ali rjavkasti), ki se oddajo samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) plemenski biki pincgavske pasme (temno-rdeče lisasti), ki se oddajo samo na Gorenjsko. Nakup in oddajo teh plemenskih bikov s pomočjo omenjenih podpor zvršita po določilih zakona z dne 30. decembra 1. 1909. po medsebojnem dogovoru deželni odbor kranjski in c kr. kmetijska družba kranjska. Nakup plemenskih bikov iz redne državne podpore zvrši glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Oddaja plemenskih bikov, n kupljenih iz državne podpore na podlagi zakona z dne 30. decembra 1909. in iz deželne podpore se bo rs vršila dogovorno z deželnim odborom, zato je vse prošnje za plemensko živino vlagati pri omenjenem glavnem odboru, ki potem v skupni seji z deželnim odborom določi prošnjike, ki jim je ustreči z ozirom na sredstva, ki bodo na razpolaganje. Vsak prosivec naj se zglasi le za živali tiste pasme, ki je za dotične pokrajine primerna, oziroma kjer je že vpeljana. V prošnji se mora jasno povedati, za katere pasme plemenske živine prosivec prosi. Na prošnje za živali tistih pasem, ki niso primerne prosivčevi pokrajini in ki niso pravočasno vložene, se kratko malo ne bo oziralo. Pri oddaji bikov plemenjakov se bo oziralo tamkaj, kjer so živinorejske zadruge, v prvi vrsti na te, povsod drugje pa pri oddaji plemenskih bikov najprej na prošnje podružnic in županstev, in potem šele na zasebnike. Prošnje je vložiti za simodolske bike do 15. marca t. I, za bike drugih pasem do 31. marca t. I. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Na prepozno došle prošnje se kratko-mato ne bo oziralo. Vsak prosivec za plemenskega bika mora v prošnji naznaniti, oziroma se zavezati: 1. da je pripravljen njemu prisojenega plemenskega bika sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tisto žival, ki jo določi odbor; 2. da plača ob sprejemu bika polovico nakupnih stroškov, in sicer takoj, kajti na upanje se nobena žival nikomur ne izroči, in 3. da podpiše zavezno pismo, da se zaveže imeti prejetega bika toliko Časa, dokler bo za pleme sposoben, najmanj pa dve leti, ravnati ž njim po navodilih umne živinoreje in se tozadevno pod vreči tudi nadzorstvu deželnega odbora. Kdor se ne drži vseh toček zaveznega pisma, ali komur po njegovi krivdi sprejeta žival pogine ali za pleme nesposobna postane, se zaveže povrniti ostalo polovico kupnine. Oni ž vinorejci, ki dobe plemenskega bika, kupljenega iz deželne ali državne podpore, dobe za vsak mesec, ki imajo bika čez dve leti, po 10 K nagrade, a morajo imeti bika najmanj štiri mesece čez dve leti. Ta nagrada se izplača le onim, ki pravilno in redno vodijo po zakonu predpisane skočne zapisnike, in sicer le za čas, ko se je bik resnično rabil za pleme. DOPISI. S Premskovega. Liberalni učitelji so se povsod prav skrbno pripravljali za občni zbor .Kmetijske družbe" in agitirali med kmeti, ki trobijo v njihov rog, da naj gredo v obilnem številu v Ljubljano in .klerikalce" pomečejo iz odbora. Vse je pa hofel prekositi naš učitelj Luznar. Kadar je kakšna volitev, Luznar med učitelji-nuj skači najbolj goni prvi zvonec Zbral je bil tedaj pod pretvezo, da se hoče z možmi o kmetijskih zadevah posvetovati, tisto nedeljo po krščanskem nauku okoli 20 Premskovljanov v šolo in je tu imel pred njimi skoraj dve uri trajajoče politično zabavljanje Kvasil je kmetom, da poslanci S. L. S. deželni denar le zapravljajo in da hočejo klerikalci skoraj en cel milijon pri .Kmetijski družbi" požreti. Pregovoril je tako štiri člane kmetijske podružnice, da so se drugi dan vzdignili na shod, Ribnikarju na pomoč: Gale, Šmajd, Lokar in Po trata so se pogumno vsedli na učiteljeve limanice. Ko so pa reveži v Ljubljani začutili, kako so bili potegnjeni, so se jezili nad samimi seboj, da so se dali od učitelja nafarbati. Videli in slišali so na shodu vse kaj druzega, kakor tisto, kar jim je pravil Luznar. Videli so velikansko množico kmetov, navdušenih za svojo kmečko orga nizacijo, gledali pa zraven majhno peščico onih, ki se dajo voditi od liberalnih lužarjev. Bili so priča, ko je bil vodja liberalcev kakor na trnje k ujeta ribica iz »Kmetijske družbe" ven vržen. In domu so prinesli prepričanje, da so jo .za-furali". Luznarjeva pridiga je pa pri njih vendar toliko izdala, da očrnjenega dr. Lampeta ne bodo šli nikdar prosit nobene podpore za motor. Tudi o gospodu na Dovjem Šmajd in Lokar nimata prav nič korajže govoriti. Nazadnje naj pride še Luznar s svojim, iz kranjske Čitalnice izposojenim teatrom, pa bo liberalna neumnost dobila krono. Iz Besnice. Odvalil se je pred tremi meseci proti Kranju veliki valjar, ki je tlačil gramoz na naši novi cesti iz Rakovice do Spodnje Bč-tnice in nazaj ter pomečkal tudi blato proti Kranju, kar ga je pustil prejšnji načelnik. Mi hodimo in se vozimo zdaj po neznatno napeti cesti veselega srca, da smo se iznebili Benkovega klanca, sto letne nadloge našega kraja. Konec je 17 letnega boja in upamo, da so zadovoljni zdaj tudi tisti, ki so kakor stare coklje zavirali to, za naš kraj prepomembno delo, poleg tega pa še grozili, da za kazen, ker nismo šli v boj za Strupija, še ne dobimo nove ceste. Vesel je pa te naprave lahko tudi besniški g. župnik, ker se je naposled to delo v Rakovici vendarle izvršilo po njegovem predlogu: ne med hišo in hlevom, marveč za Benkovim hlevom z ozirom na občni blagor, zaradi česar je izprva vse hrulilo in njega po časopisih blatilo in trgalo, pa tudi očitno sramotilo. Vsa čast in hvala pa gre pri tem podjetju sedanjemu deželnemu odboru, ki je z energično roko izpeljal to zadevo, katere se prejšnji kljub mnogim prošnjam in deputacijam ni hotel lotiti. G. podjetnik Lončarič pa je pokazal pri tem dele, da je res mojster pri napravah, katere mu oddaja deželni odbor. To nam je zopet jasen dokaz, da ima S. L. S. na krmilu prave može, katerim je blagor ljudstva v resnici na srcu. In vendar imajo nekateri Besničani še zdaj mreno na očeh Še trobijo v nečedni rog razdiravcev, ki jih spravljajo le ob veljavo in ob čast pred svetom, za tiste, ki delajo v njih blagor in korist, pa ne marajo in bi jih radi utopili v žlici vode, ko bi le mogli. Pomislite torej, še imamo Kosare po v klanec, preložitev ceste čez Železnico, uravnavo klancev v zgornjem koncu itd., kar bo dalo se mnogo dela, ki ga razdiravci prav govoto ne bodo izvršili. Zadnji čas je, da se tudi iz Besnice po-mede smrdljivi liberalizem, ki se skriva še po družbah nekaterih frakeljčanov. zgradbe nimamo ničesar. Pro parte et rata bomo morali zopet plačevati odškodnine za nekaj, od česar zopet ne bomo imeli prav nobenega haska. (Odobravanje in ploskanje.) Dovolite mi, spoštovani gospodje, da kratko omenim neko primero. Kmet je na polju pri svojem delu. V večernem mraku zagleda na severo-zapadnem neba nenadoma, da se je zalesketal lep meteor, švignil v južni smeri in izginil za hribi. Mož gleda, ne reče nič, ampak le gleda za meteorjem. Ta mož je Kranjec, ona nebesna prikazen so alpske železnice. Gospodarsko in politično življenje gre, kakor je znano, iz roke v roko. V kratkem se bodo gospodarske in politične zadeve velike važnosti obravnavale v državnem zboru. Govorilo se bode tudi o novih odškodninah in delali se bodo ve-levažni sklepi. Zato, gospoda moja, smatram ta svoj predlog za nujen, da ne bodo Kranjci vnovič tu stali in — gledali za meteorjem! Prosim visoko zbornico, da prizna nujnost mojemu predlogu, ki ne zahteva, da se železnica precej zgradi, ampak le meri na to, da se preštudira projekt tretje železniške zveze s Trstom in Goriško, ka kor tudi drugi točki predloga, ki se ozira na zgradbo železnice Polzela—Kamnik. (Pritrjevanje in ploskanje v celi zbornici, govorniku čestitajo.) Gospodarski del. Poinenu!* vredno! Zadružna mlekarna v Predosljib je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor za peto upravno leto. Kakor posnemamo iz računskega zaključka, izkazuje mlekarna K 3044*92 čistega dobička. Članov ima 132. Rezervni fond je narastel na K 10.68051. Ker je s tem poslopje, stroji in ves inventar plačan in ima mlekarna že tudi nekaj gotovine naložene, je sklenil občni zbor na predlog načelnika, dež. poslanca Ivana Zibreta, da se odslej odloči vsako leto od čistega dobička gotov znesek 500 do 600 K — kot fond za odškodnino vslcd nezgod poginjene živine, zlasti molznih krav. Odškodnine se bodo razdeljevale po tem načinu, da bo dobil lastnik poginjene govedi 8/4 vrednosti. Vzemimo vzgled. Posestniku, ki je seveda član mlekarne, pogine krava, vredna K 300. — Lastnik naznani to meso-gledniku in obenem tudi odboru mlekarne. Odbor mu določi a/i t. j. K 225—, odštevši morebitno državno odškodnino, ali pa za v sili zaklane živine, izkupilo za dovoljeno prodane uporabne dele. Člani so ta predlog z veseljem sprejeli. Čisto naravno, ker s tem sklepom je pokazal odbor, da ima smisel za pravo zadružno delo. Kmeto-vavci bodo pa spoznali, da je v skupnem gospodarskem delu njihova korist in napredek. Strojna zadruga na Kokrici ima svoj občni zbor dne 31. marca t. 1. Za prvo upravno leto izkazuje nekaj izgube, kar je Čisto naravno, ako upoštevamo ustanovne stroške in pa, da jc Število članov še premajhno. Več članov, več dela in tudi več dobička. Za to bo treba skrbeti v prihodnjem letu. v modrosinje nebo, čisto in jasno, kakor svitlo-žareča površina bohinjskega jezera. Solnce, ki je sevalo z neba in po božjem ukazu ustvarjalo v milijonih bitij in rastlinic novo življenje, ki je nastajalo, rastlo in vskipevalo, se je nagibalo ravno k zatonu. Tam gori nad Bogatinom so vrhovi žareli in se zlatili v najčistejšem zlatu. Spodaj pa so sence begale med rušjem, skrivale se in zopet prihajale, kakor bi hotele poizvedeti, je li bo solnce kmalu prešlo, da se same pokažejo v vsi svoji večerni in nočni temoti. Zvončasta krava na robu obronka je obstala, ozrla ae po družicah in votlo zamukala. Na nasprotnem robu se je oglasila druga, za njo tretja — vmes pa so peli njihovi zvončki za vratom, sedaj votlo, sedaj lahko, sedaj visoko, pa zopet nizko pesem planin, poletno pesem, kije uho pozimi ne sliši. Bavant se je polagoma dvignil. Mukanje avončaste krave ga je vzbudilo iz sanj, v katerih je plavala njegova duša, ko je zazrl zahajajoče solnce in zlate vrhove Bogatinove. Že večkrat je čul o Zlatorogu, o rojenicah. Jeli to resnica? In če ni? Kdo si je to zamislil? Zrl je v duhu pogumnega lovca, ki se ni strašil nevarnosti, ampak ji je šel drzno nasproti. Kaj bi storil sam, če bi bilo na tem? Bili šel ali ne? — šel bi, brez strahu 1 Za divjimi kozami, po robeh in obronkih bi hodil sam in puška s palico bi bila njegova spremljevavka. In če bi jih zalezel? — Gotovo — — Zvončasta krava se je z robu spustila v dir proti napajališču. Bavant je planil pokoncu. .Na, jagoda, na, na!" — je zaklical skoro z nekim strahom. Kaj, če se ponesreči? Kaj potem? Kaj bi oča rekli? — .Na — na — na!" se je iznova vabljivo razlegal njegov glas in jagoda se je ustavila, ozrla se nazaj, potem pa polagoma stopala nizdoli. Za njo pa cela vrsta govedi drug za drugim v dolgi vrsti. Iz nasprotnega brega so hitele živali doli, domov, k molži in počitku. Bavant pa jih je zrl zamišljeno s ponosom, ki ga pozna samo gospodar in njegov majar. Najlepše so njegove, Španove. Lepe, debelookrogle, lepovzrasle. Očetov ponos. A njegov? — Tudi, — vendar, vendar! — Rajši bi hodil okoli po gorah, ne za kravami, ne s pastirsko palico v roki, ampak kot lovec za divjačino . .. .Hoj, Bavant!" se je začul s planine glas. Prav dobro ga je poznal, Martinčevega Šimna in njegov votli glas. »Hoj! — Kaj hočeš?" se je odzval. ,Ali so naše tudi že šle?" .So." .So li vse?" — .Vse, samo cike ne vidim." .Ali je tam kje zaostala? Poglej no, naokoli 1" Bavant se je ozrl naokoli in pazno pregledal obronke obeh Stogov in Ograde ,,Ni je! Gotovo je šla čez Preval!" — „Qh, ja" — je glasno zavzdihnil Šimen in stopil v stan po palico, da bo šel za ciko še ob mraka, če jo bo kje zagledal. Krave so se ratvrstile ob napajališču. Starejše naprej in šele za njimi so se napojili ja-lovci. Po tem pa je Bavant zavpil in krave so se razhajale proti svojim stajam. Brez krika in vika bi ne šlo, tako pa jih je njegov mogočni in zapovedujoči glas spravil v stajo in v red. Nato jih je pomolzel in nesel mleko v sirarico ter odšel, ne da bi se kaj menil za druge. Še vedno je bil nekako razmišljen in pust. Ona misel mu ni hotela iz glave. Neprestano mu je silila izmed ostalih na površje, ga razburjala in vznemirjala, tako da ni mogel tisto noč prav nič mirno spati. Vedno in vedno se je ponavljalo: da, da — lovec, ki bi hodil po gorah za divjačino ---— t. priloga „Gorenfcu" irtv. 10 Iz U 1912. Iz Podbrezja. Dne 3. t. m. je predaval v našem kat. izobr. društvu g. prof. dr. K,. Capuder iz Kranja o kmečkem vprašanju pri starih Rimljanih. Poslušavci so hvaležno sledili zanimivemu in poljudnemu govoru, ki je trajal nad eno uro. Izrekali so g. doktorju za njegov trud in požrtvo-vavnost prisrčno zahvalo. Po predavanju se je vršila seja »Orlov" iz radovljiškega okrožja. — Dne 19. t. m. se bo pa ustanovila za župnijo Podbrezje kmetijska podružnica. Pri tej priliki bo govoril o sadjarstvu deželni učitelj sadjarstva, g. Humek. Želeti je, da b' k tej koristni družbi pristopili vsi boljši gospodarji. Opazuje se pri nas v zadnjih letih velik napredek na dobro stran. Iz Smlednika. Boj za Savo? Vodne parcele ob Savi so postale zadnji čas predmet hudega boja med deželo in družbo Levkam-Jo-sefsthal. Najbolj je v tem boju prizadeta smleška občina. Razume se, da stoji naše kmečko ljudstvo na strani dežele, ker ima samo od te strani pričakovati gospodarske koristi in boljše bodočnosti. Ako se uresničijo velepomembni načrti deželnega odbora, bo dobila savska okolica v marsičem drugačno, veselejše lice. Sava, doslej precej pozabljena, obeta postati srčna žila naše Gorenjske. Žal, da so najlepše in najmočnejše točke precej pokupili tujci I — Dve sto let za nami, pravijo Smlejci, da je baron Laza rini. ki je dal po hišah nabiti tudi nemške lepake. Če gospod baron v Sv. Valburgi Čaka od blažene nemščine kupčije s svojimi gozdovi, se mu bo prav jalovo obnesla. — Plemenita srca. Kočar Janez Oselj, ki je bil od mladih nog lovec in politični agitator v smleski graščini, je v svoji službi popolnoma oslepel. Največji siromak je v celi občini. Ali je to lepo, da se zdaj graščinska gospoda zanj nič več ne zmeni in zahteva, da ga preživlja edino občina? Ali je občini žrtvoval vse svoje moči in svoje zdravje? Podobna usoda bo doletela kmalu tudi neko drugo grajsko uslužbenko, ki se je te dni iz neznanih vzrokov morala drugam preselit«. Nehvaležnost je plačilo sveta. Iz Tržiča se nam poroča: Pri zadnjih občinskih volitvah v Tržiču so naši rdečkarji volili z nemškimi kapitalisti, dasiravno večina teh rdečih bratcev niti besedice ne razume nemški. Nemški valpeti po tovarnah so bili seveda ž njimi popolnoma zadovoljni, toda sami pa so izgubili še tisto malo veljave, katero so imeli poprej. Kdo neki naj bi tudi verjel njihovim prerokovanjem o boljši prihodnjosti, ko se bratijo z onimi, ki zatirajo delavce in jim ne privoščijo niti skorje boljšega kruha! Zato proč od socijalne demokracije ! — Nadalje nam dopisnik piše o nemškem uradovanju tukajšnje bolniške in podporne blagajne. Informirali smo se in izvedel1, da se tam uraduje slovenski, le na nemške dopise se odgovarja nemški. Korte na Koroškem. Orglarski mojster Anton Dernič iz Radovljice, mlad, nadarjen in podjeten mojster, je znan tudi na Koroškem po svojih lepih orgijah. Zato pa se je tudi izročilo izdelovanje novih orgelj za Korte njemu, z upom, da se mu posreči tudi to delo. In posrečilo se mu je dobro. Orgije so izdelane v pnevmatičnem sistemu. Imajo 7 registrov v manualu, princional &', salicional 8', flavta 8', lieblich gedacht 8', aeoline 8', oktava 4', dvojna kvinta 2'/i V pedalu: subbas 16', pianobas 16'. Superoktavna zveza k manuau, pedalna zveza k manualu Zbiralniki : piano mezzoforte, forte, sprožnik in iremolo za manual. — Delo je majhno, a jako lično. Posamezni registri so dobro intonirani Mehki registri, kakor aeoline 8', flavta 8' in lieblich gedacht b' v zvezi s tremolo kaj ginljivo pojejo. — Čestitamo mojstru in ga toplo priporočamo ter mu želimo le kakega večjega dela, da bi tam pokazal svoje zmožnosti. Iz državnega zbora. Dne 5. t. m. so se pričele zopet seje državnega zbora. V prvi seji je bila najvažnejša interpelacija poslancev Spin-čiča, dr. Kreka in Prodana na ministrskega predsednika glede razmer na Hrvaškem. Čustvo solidarnosti, pravijo interpelantr, nam narekava dolžnost, da se upremo krivicam, ki jih trpe naši sorojaki. Hrvaški ban je že desetletja od ogrske vlade odvisen uslužbenec, ki izvršuje z brutalnimi sredstvi povelja ogrske vlade. Ako bi hrvaški ban hotel le nekoliko zastopati stališče, da zakoni veljajo tudi za Hrvaško in Slavonijo, moral bi pobrati šila in kopita. To dokazujejo veleizdajske obravnave v letih 1871, 1885, 1908 in 1909. Ma-djarski šovinisti hočejo banovino pripraviti za madjarski komitat. Hrvaški sabor bi moral vsako leto zborovati vsaj tri mesece, toda že pet let se shaja le v toliko, da ga vlada odgodi ali razpusti. Hrvaška deželna vlada prepoveduje javne shode, zaplenja časnike, zapira poslance. Sedanji ban, ki se je od vojaškega narednika in pisarja po-vspel do banske časti, nima potrebne izobrazbe za političnega uradnika. V banovini vlada kruta diktatura s pomočjo vojaštva. — Debata o odpravi draginje in o kartelskem zakonu je prav dolgočasna. Posl. Kuranda je rekel, da so dandanes kartelirani ne le veleindustrijci, ampak tudi delavci premogarji. Proti trializmu se je izrekel neki češki list, češ, da bi ta koristil le Jugoslovanom, nič pa ne Čehom. Tudi slovenski liberalci se z idejo tria- lizma ne morejo sprijazniti, ker se boje, da bi imeli katoličani večino. Za Puljem — Trst. V Pulju se odkrivajo nova sleparstva, ki so se godila pri mestni upravi. Zdaj se je pa prišlo na sled slepirstvom tudi v Trstu. Pri upravi mestnih vrtov se je izdalo okoli 70.000 K vsled ponarejenih računov. Trije mestni uradniki so izgubili službo. Za načelnika poljskega kluba je bil dne 4. t. m. namesto Bilinskega izvoljen bivši krakovski župan posl. dr. Julij Leo, ki pripada poljsko-napredni demokraški stranki. Dobil je 53 glasov, 12 glasovnic je bilo belih. Dr. Leo je iskren prijatelj Slovencev, kar je očitno pokazal pri lanskem obisku Slovencev v Krakovu. Med Čehi in Nemci na češkem se ni dosegla poravnava, ker Čehi po svoji prosveti in finančni premoči nadkriljujejo Nemce in je tedaj nemška posest v nevarnosti, Nemci pa zahtevajo, da bi se jim ta posest zavarovala potom zakonov. Vsled obstrukcije Nemcev v deželnem zboru je finančni položaj dežele jako žalosten, tako da je češka deželna banka odpovedala deželnemu od boru vse predujme. Deželni odbor se je pa obrnil za posojilo na dunajske denarne zavode, ki so pa odgovorili, da tudi ne posodijo nobenega denarja, ako ne dobijo prej garancije od drŽave. Odstop ogrske vlade. Dne 7. t. m. je ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary zaradi brambne reforme naznanil cesarju odstop vsega ministrstva. Cesar je demisijo sprejel. S tem se je nekako pričela državna kriza, ker Ma-djari na vsak način hočejo imeti vojsko v svoji oblasti, česar pa Avstrija ne more trpeti. V Budimpešti so bile dne 4. t. m. velike demonstracije za občno volivno pravico. 35.000 oseb, povečini delavci, je napravilo obhod po mestu, katerega so se udeležile tudi ženske. Zahtevali so splošno volivno pravico in kričali zoper Košutovce. Sestanki vladarjev. Nemški cesar Viljem obišče ta mesec, ko pojde na. jug, na Dunaju avstrijskega cesarja, v Benetkah pa italijanskega kralja, katerega bodeta spremljala ministrski predsednik Giolitti in zunanji minister San Giu-liano. V aprilu bo pa obiskal v Petrogradu ruskega carja angleški kralj Jurij s kraljico in princem iz VValesa. Stavka rndarjev se je z Angleškega* razširila na Ameriko in na Nemško. Na Angleškem imajo rudniki vsled tega velikanske škode, ker je vdrla voda v jame. Italijansko-turška vojska. Predlog zaradi vtelešenja Tripolitanije v italijanski zbornici ni bil sprejet soglasno, kakor se je sprva poročalo, ampak je en del socijalnih demokratov glasoval proti predlogu. — Dne 5. t. m. je umrl poveljnik italijanske mornarice admiral Aubry vsled kroničnega črevesnega katara. Prepeljali so ga iz Tobruka v Tarent. Na njegovo mesto je bil imenovan podadmiral Faravelli. — Pri Derni je bilo dne 3. t. m. ubitih 8 italijanskih častnikov in 52 vojakov, 29 težko, 135 pa lahko ranjenih. — Iz Beiruta je že odšlo 100 Italijanov, drugi odidejo v kratkem. Kitajsko. Iz Mukdena je odšel proti Pe-kinu princ Čing z 8000 možmi, ki so cesarju zvesti, in iz Čolga maršira proti Pekinu 2000 mož, ki se hočejo bojevati za cesarsko vlado. — V Tientsinu je pa popolna revolucija. Vojaki so se spuntali, požigali in plenili po mestu in tudi nekaj stražnikov je ž njimi potegnilo. Škode je nad 100 milijonov kron. Pomorjenih je bilo nad 100 oseb, med njimi je bil na ulici ustreljen tudi nemški zdravnik dr. Schrever. Novičar. Izid volitev v trgovsko in obrtno zbornico je pravilno objavil »Gorenjec" že pred tedni. Ves ta čas so liberalci vpili, kakšne grozne goljufije so delali .klerikalci" pri teh volitvah in koliko jih bo državno pravdništvo vtaknilo v luknjo. Po natančnih poizvedbah se je pa sedaj dognalo, da so bili liberalci tisti, bi so sleparili s podpisi, in zato je bilo njihovih glasov veliko več zavrženih, kakor naših. Slovenska Ljudska stranka je napredovala za 744 glasov. Če pomislimo, kako so liberalci nesramno izrabljali pred volitvijo zadevo Kregar-Štefe in po volitvi kričali o gotovi zmagi, jer njih sedanja blamaža velikanska. Osebna dohodnina v kranjskem okraju. Gospodje, ki iščejo in narekujejo osebno dohodnino, so jeli svoj vijak hudo privijati. Novejši čas so se vrgli celo na zadolžene kmete, kar je tem sitneje, ker kmet ne pozna paragrafov, da bi se branil. Trdimo, da imajo kmetovavci raznih dav-kav in doklad in plačil čez glavo dosti, ker imajo še marsikatera plačila, katerih v mestih ne poznajo. Zato bi ne bilo odveč, če bi davčni organi malo brzdali svojo vnemo. Včasih gre že stvar na smešno. Nekemu gospodarju so pisali, da .živi skromno" in zato lahko več prihrani. Domača hčerka jo je dobro pogodila: .To je že prene-umno! Ata! Sedaj nam pa le vsak dan kupite mesa; mi ne bomo stradali, da bi potem vi plačevali več davka!" Stari spomini. Nedavno so v ljubljanskem mestnem zboru govorili o nakupu deželnega gledališča. Gre že skoro na 25 let, odkar so se vršile v kranjskem deželnem zboru precej ostre debate, ko se je nameravalo zidati tedanje dež. gledališče. Kat. narodna stranka, tedaj še v povojih, je zastopala misel; da gledališče rabi v prvi vrsti mesto, in da ga zidaj Ljubljana in ne dežela. Seveda kat narodna stranka ni takrat nič odločila. Čez 25 let pa vidimo, kdo da je imel prav. Deželno gledališče bi radi Ljubljančani liberalne stranke dobili v svojo last za 100.000 K. Ker ima pri tem govoriti dežela in ne samo Ljubljana, bomo Gorenjci odločno protestirali, ako se bo hotelo deželo oškodovati. Ljubljanske „frajle" že od nekdaj rade nemškutarijo. Da se bo to moglo nadaljevati, je sklenil občinski svet ljubljanski, da naj se .frajle" v dekliškem liceju učijo jezikov na podlagi nemškega učnega jezika. Ko je svetnik dr. Detela predlagal, naj se uče jezikov s slovenskim učnim jezikom, je bil njegov predlog odklonjen. O odpravljenih praznikih pravi .Dan", da bo odslej vsak praznoval odpravljene praznike. Resnici primerno pa dostavlja, da jih bo vsak praznoval, kot jih je dosedaj, to se pravi: dobri verniki bodo hodili v cerkev, slabi verniki (liberalci) pa v gostilne k maši. Lopovsko časopisje. Tako nesramnega časopisja, kakor ga ima bela Ljubljana, nima menda nobeno mesto na svetu. Dne 5. t. m. je prinesel .Dan" na prvem mestu debelo tiskano naznanilo: Dr. Lampe kupuje v Belokrajini z deželnim in državnim denarjem glasove za S. L. S. Med telefonskimi (!) poročili je obširneje poročal, da deli dr. Lampe v spremstvu deželnih uradnikov po črnomaljskem okraju denar, katerega je s seboj prinesel okoli 10.000 kron. Drugi dan je .Slov. Narod" poročal, da si je dr. Lampe naprtil malho, vtaknil vanjo 10.0C0 K, o katerih nihče ne ve, odkod jih je vzel, in da misli kupiti belokranjskega kmeta, da bi volil za svojega poslanca Dermastijo. .Narod" kliče na pomoč zoper dr. Lampeta c. kr. državno pravdništvo v Novem Mestu. — V resnici pa dr. Lampe ni bil na Belokranjskem, ampak le v Istri in na Reki. — .Slov. Narod" se je obenem tudi zlagal, da je deželni pristav dr. Mul, ki je Belokranjec, dobil dopust in šel agitirat na Belokranjsko. — V resnici pa dr. Mal ni Belokranjec, nima dopusta in še nikdar v svojem življenju ni videl Belokrajine. — Če ni to škandal za liberalno inteligenco, da ima tako propadla glasila, je pa škandal, da ta inte Iigenca taka barabska glasila čita in podpira. «Šmarnice», katere je spisal č. g. Peter Bohinjec, izidejo prihodnje leto, ker so za letos že dotiskane .Šmarnice" č. g. J. Kalana. Trije veliki koncerti bodo v sredo, dne 13., v četrtek, dne 14. marca, obakrat ob 728. uri zvečer, in v nedeljo, dne 17. marca, ob 7,5. uri popoldne v veliki dvorani hotela .Union" v Ljubljani pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Izvajal se bode prvi slovenski oratorij v treh delih: .Vnebovzetje blažene Device Marije" za orkester, zbor in soli uglasbil P. Hugolin Sattner, besedilo zložil dr. Mih Opeka. Sodelovala bodeta pevski zbor .Glasbene Matice* in orkester .Slov. Filharmonije", skupaj nad 300 sodelujočih. To bo nekaj imenitnega! Ogenj na Podreči V sredo popoldne 6. t. m. so pogorela gospodarska poslopja Janeza Jamnika. Vnelo se je po nesreči zaradi preveč zakurjene peči. Posestnik je bil zavarovan. Pozor, kmetovavci! Letos bode hroščevo leto. Treba bo hrošče pridno otresati in pokon-čevati. Do konca aprila bo treba tudi sadno drevje očistiti gosenic in zapredkov. Predenica se najboljše pokonča z Nesslerjevo tekočino, katero dobe poljedelci pri ces. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. V Žireh ima S. L. S. v občinskem odboru 28 pristašev, liberalci pa 2. Žiri so bili nekdaj liberalna trdnjava. G. Josip Zmet, od c. kr. oblastva izprašani zidarski mojster in stavbni tehnik, se naseli v Kranju. Novo vodilo za dekliške družbe je izdal župnik Frančišek Bleiv/eis. Novo je, ker je prineslo prenovljena in za sedanji čas prilagodjena pravila. Podaja tudi več novih molitev za navadne, slovesne in zasebne shode. Pridržalo pa je en sprejemni obred neizpremenjen iz prejšnjih izdaj, da se te poleg nove morejo še rabiti. Dobi se tudi v Kranju v knjigarni .Ilirija". Na tedenski semenj v Kranju dne 4. t. m. je bilo prignanih: 107 glav domače govedi (za mesarja 40), 7 telet, 30 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 6 domačih prašičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 90 h, za srednje pitane vole 84 do 86 h, za nepitane 80 do 82 h, za bosensko goved 88 h; za teleta 1 K 4 h, za pitane prašiče 1 K 26 h. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K, ječmen 23 K, oves 21 K, koruza 21 do 23 K, ajda 24 do 30 K, proso 22 K, krompir 9 20 K, fižol (rdeč) 42 K, koks 44 K, detelja 180 K, slanina kg 1 90 K; drva (trda) 18 K; drva (mehka) 10 K; maslo 2*80 K, jajca 6 v, seno 10 K, pšenična moka 37 K, kaša 32 v; je-pren 31 v. Zavžijte, ako ste nahodni, hripavi, zaslizeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko .Elsafluid'. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd. o njegovem zdravilnem, kašelj hijšajočem učinku. Dvanajstorica za poizkušnjo 5—, 2 tucata K 860 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Fetier v Stubici štev. 264 (Hrvatsko). Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (tO.) 40 dučenikov« ponedeljek (li.) sv. Heraklij; torek (12.) av. Gregorij; sreda (13) sv Rozina, vdova; četrtek (14.) sv. Matilda; petek (15) sv. Longin, muč.; sobota (16.) sv. Hilarij in Tacijan. Sejmi prihodnjega tedna na Gorenjskem. V torek (12.) na sv. Grcgorija dan v Radovljici (za živino) in v Kamniku. Bolgarski časnikar Veličkov, ki potuje peš okoh sveta in je prthon uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkušen. 27 43 Sposobni In solidni agentje Se iščejo za prodajo poljedelskih strojev in orodja, centrl-fugalk za mleko in motorjev. Ponudbe pod .MaschiMe 60.899* za Annoncen Bir6 Henrik Schalek, Dunaj I., VVollzeile 11. 118 5 3 \ Denarni promet do 31. XII. 1911 | \ nad 10 milijonov kron. ;| io najsigurnejša prilika za sledenje $: Stanje hranilnih vlog I nad 1,300.000 kron. Hranilnica in posojilnica u Kranju reglstrouana zadruga z neomejeno zaoezo sprejema hranilne vloge T*a* delavnik od 8. de 12. a kJer se d°- ...... . bivajo izven različnih specijalitet tudi dobra fina vina In izvrstno pivo. PozorI Svarilo. PosorI Ker se v novejšem času na nedostojen način neki dimnikar vsiljuje v moje delo in moje p. n. cenjene naročnike nadleguje, primoran sem tem potom vse moje p. n. cenjene naročnike opozoriti, da jaz že 28. leto izvršujem dimnikarsko obrt v Kranju in bodem tudi Se dalje ta delo opravljal, u šojam si, se svojim p. n. rjhročrjfkam najuljud-n*-je priporočati, naj mi isti blagovolijo ohraniti še dalje svojo oaklonjenost, hočem jim vedno točno in pošteno postreči. Z odličnim spoštovanjem 108 3-3 Hajko Potuček diBBUrarski mofshr. ZooHolloarna Illax Samassa .* t V i mm m m----*" m t — i ft_ _ Zobozdravniki In zobo--4 tehnlttl atelje 119 44 2 IV Proračuni in ilustri plačno *i • i' «e priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z ubranim ter ! milodonečim glasom. V Do konca leta 19(1 *je razposlala 6887 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2.674.508 kg. Cerkveni svečniki in viseč« svetilke (inntre), kanonike table v odgovarjajoči Isdelavi od teško lite sledi ln zelo trpežne nnovi. rani ceniki na zahtevanje brezin poštnine prosta Dr, Edvard Qktbo£nik okrožni zdravnik in zobozdravnik mi v iia-.'/i« l' ' ' 1 Franc Holzhacker koncesionirani zobotehnik V KRANJU vsak delavni dan od $. ure zjutraj do 5. are in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj doli. ure v rflebsevi hiši, nasproti rotovZa, je slavnemu občinstvu »onoMae lopoldne izven velikih praznikov na razpolago. - ■ ■ I i i 2uj^rrV Kafsericve fap žel odCne nielf sne karamele kajti po njih k&Kki tflbili 'lotlfl tek, Želodec se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turali. ::: Paket 20 In 40 vinarjeV. iekaVna pri Dobi se pri: K. & A VMS H, Trojici v Kranju. i a i —n» <■ .,, j,. —^—rj-Trt—, ..fP.,^--------Sa IDI EttO.- Ifelikanska razprodaja ■ajraznoorstnejsega blaga od KnnlRJcrieoeoa hofeja ......' 'z Bleda pri i m Louro Rebolju o Kranju 121 2 kakor: srebrnega jedilnega orodja, kuhinjske posode, bakrenih kotlov, porcelana, stekla, nad 20 kompletnih postelj, stenskih zof, okroglih mramornatih miz, umivalnikov, tri lipe kredence, znamenitih slik in krasnih podob, sploh vsega, kar se potrebuje za pohištvo. Dobi se po zelo znižanih cenah. Prodaja se osah dan. Magol Obleka za moška la lanska, ta odrasle ln otroke, površnike, na-vetoke, pelerine, ionska jopica, plašče, rasna perilo tn aajloa ▼se r niannfiktnrne, modna 4n konfekcijsko stroko spadajo že predmete priporoča po sele J. Pfeifer mannfalttnrtia, modna In tusmekcllsua trg^fna pri „FHJFHRJII" o HRAMU. mm •O?<0 ^-^e 1» v ! i Najboljši strešnik sedanj« dobe l le asb>#«l škrl« ..ZBSIT« m kateri po kakovosti daleko presega dosedaj poznati asbestai škrilj „Etera It", ©prednjači mn pa Se posebno » lastnostjo, da v ognju ne eksplodira, kar dokazujejo obsežna Izpričevala, katera so vsakomur na razpolago. Ceniki vsakomur na razpolago zastonj in peštairie presto. Hebtfoj državnih poslopij Je pokritih z Z e n » t o m. ,*, V najem se odda Uno] cela lil^a Bruselj in Buenos Aircs 1910; 3 velike nagrade nli pa samo 1SKI z vso opran. Hiša stoji v prijaznem mestu na Gorenjskem in na zelo prometnem prostoru. Prostori so ugodni tudi za vsakršno obrt. 107 3-8 Več se izve v Kranju hiš. št. 155. Pozor, kovači! Izvrstno oglje 81 12-8 se dobi vsaki čas „pri Jelenu" v Kranju. Pod 06no! Vsakdo, ki se prepriča, da Z-ala>ia mm praalča št. I, pospešuje hitro in izdatno rejo, št. II. izredno hliro debelost in ukusno meso, lahko dobi kot prvo poizkušnjo od 50 do 500 kg za K ll«SO S 10 i| z vrečo poštnine prosto na vsako Železniško postajo. 3 109 Brata Tansskv, generalno zastopstvo združenih tovarn za izdatno klajo, delniška družba Dunaj II., Praterstrasse 15)70. Prospekti (zlata jama) zastonj in poštnine prosto. Jakob KošmerlJ edina slovenska tvrdka te vrste ▼ Trstu. Priporočam slavnemu občinstvu veliko nalogo kave, čaja, južnega nadja i. t. d. Postrežba točna in solidna. 113 2 Me dežel«« ■oiUJim preste vožnja po povzetju pe železnici in v isvitklh pe po iti. Cenik izhaja štirikrat na leto. Cigaretni papir in cigaretne stročnice ABADIE PARIZ Dobe se v vseh trafika Glinaste peči štedilnike, banja sn kopali, kakar tndl Upa, vase In drage glinaste Isdalke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 71 52 48 Avgust Drelse prva in najvaftja tovaraa pa6i in glinastih izdatkov v LJubljani. R..J 1 B— Ma^debi&rgf - ln ckan. rlff w fcni Pođražnloa na Omaja Dunaj, III., Am Heummrkt Ste v. 21. Patentne 8 26—U vročeparne lokomobile z brezvenUlnlm Zl1^™ Originalno utrojedelrtvo Wo!f . . . 10 - *O0 k. 1. | Obratni stroji 1 najvišjo pepolaestje ia dobičkom za industrijo ln poljedelstvo. Posedaj IzdHanih nad 800000 k. s~PeBMBBBBHnnnBBeinnld GR0ATIA zavarovalna zadruga v Zagrebn. :: Edini 1 domači savarovalnl zavod.:: Ustanovljena leta 1884.:: Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. :: Glavna zastopstva: Ljubljana, [| Novisad, Os jek, Reka, Sarajevo. :: Podružnica: Trat, Via del Lavatoio it. i, i II. nadStrOpfO (telefon 25—94). 3-BaMoaaaaa.aaaaaaaiaaaaa.n p Ta,zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Na življenje i 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživetja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. S. Proti [j ■kodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovarn). 2. Zavarovanje pre- i! mičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga i. t. d.). 3. Zavarovanje poljskih pri- l{ delkov (žita, sena i. t d.). S. Zavtrovanje steklenih alp. 102 12—2 17 Zadružno imetje v vseh delih znaša 2,319.068-21 kron. Od tega temeljna glavnica 800.000 kron. n Letni dohodek premije s pristojbinami 1,221.748*41 kron. Izplačane škode 4,323.26844 kron. ji Sposobni posredovalci ln nkvlilterjl se aprejme|o pod Inke ugodnimi pogoji. <( Natančnejše informacije daje okrajni zastopnik za Kranj in okolico gospod jj Edmund Rooss v Kranju. | __ _ ___ 0 IBIfBliElliinroB^ 94 26-7 FRANC 0MERSA naslednik FRANC BERJAK V KRAJU priporoča: Zanesljivo kaljiva semena, peso, pravo „Lncerno" in domače deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane 1.1, d. Zaloga železnine, kuhinjske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland - cementa, oljnate in suhe barve, lakov in flrneža. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 7 žganje in deželni pridelki. Prodaja na drobno in debelo! Najboljša in najcenejša prva delavnica ur tei = trgovina z zlatnino in srebrnino =n Ivan Le vični k v Kranju, nasproti tvrdke Peter Majdič, „Merkur". aar Cenejše kakor po cenikih! Ne kupujem od prekupcerI *ma Sprejmem in izvršim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno ee priporočam v nakup ženinom ln nevestam. — Železničar] a m in znancem dajem tudi na obroke. — Sprejmem optične stvari v popravilo. — Na z ah t« vanje izvriim tudi vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakupi 74 52-1 as'-sg** 8"Sfa I Pozor! Vsak svoj mlinar! BtfS* figa IaafiBS i istiHi S i *'■ [a^a^S«HKfl^^ Veliki zaslužek! Kakšno težavo in sitnosti provzroča mletje žita kmetom posebno letos, ko povsod vode manjka, je splošno znano. Vsega tega si prihranite, ako si takoj posamezno, ali cela zadruga ali vas naročite moj zajam-:: čeno neprekosljlvi mlin na smlrkovi kamni :: KOMET" katere se lahko gonijo z roko, gepeljni, motorji ali z vodo. Delajo čudovito fino in tzitro X Cena takega mlina je od K 600*— do K 2.200 in melje na uro od 200 do 500 kg žita. ^%^iU^v> f ran Zemat.. Cjubljana Dunajska cesta „pri Figovcu".