DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 157
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 7TH, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Več vojakov pri tovarnah kot delavcev
Cleveland. — Včeraj je Republic Steel Co. odprla tri svoje tovarne v Clevelandu ob asistenci vojaštva, policije in deputy šerifov.
Skoro je bilo videti, da ;ie bilo več vojakov in policistov pri tovarnah kot pa delavcev, ki so se vračali na delo. Nič manj kot 2,000 miličarjev, 394 policistov in 75 pomožnih šerifov je stražilo delavce, ki so šli na delo prvič od 25. maja, ko je bil proglašen štrajk.
Republic Steel Co. pravi, da se je vsega skupaj vrnilo 3,087 delavcev na delo. Normalno število zaposlenih ljudi pri Republic Co. je 6,800. Unija pa pravi, da ni niti 800 pravih delavcev kompanije se zgiasilo, ostali so bili najeti drugod in pripeljani v Cleveland.
Jutri namerava Republic Steel Co. odpreti svojo četrto tovarno. Piketi okoli tovaren so
mirni in dostojni. Župan Burton je dal vojaštvu na razpolago mestni avditorij, ker nimajo vsi vojaki v orožarni prostora.
Cleveland. — Vodstvo C. I. O. unije jeklarskih delavcev v Cle-velandu je včeraj izdalo sledečo vest, potem ko so se delavski voditelji posvetovali *z vojaškimi in civilnimi oblastmi:
"Prvič od leta 1898 je bila poklicana narodna garda v Cleveland. Zahteva po vojaštvu ni prišla od štrajkarjev pri Republic Steel Co., pač pa od Republic jeklarske organizacije.
"Jeklarski delavci so se vedno pokorili postavi in to bodo naredili tudi danes. Naši ljudje so na štrajku že nad 6 tednov. Do štrajka ni prišlo v naglici, pač pa po dolgem posvetovanju in obravnami z Republic Steel Co. "Ker kompanija ni hotela sle-
diti navodilom Wagnerjeve postave in ni hotela podpisati pogodbe s C. I. O., ki reprezentira večino delavcev pri Republic Steel Co., se je unija odločila za štrajk.
"Naše roke so prazne in naše pasove dnevno bolj zožujemo, toda odločeni smo vztrajati na štrajku, dokler ne bo Tom Gird-ler, predsednik Republic Steel Co. priznal, da so postave narejene tudi za njega in njegovo kompanijo.
"Na konferenci v uradu šerifa v pondeljek popoldne se je govorilo, ali kaže vpeljati obsedno stanje v Clevelandu. Mi smo strogo protestirali proti omejitvi števila piketov, namreč 12 pri vsakih vratih tovarne. Na straži je 3,000 vojakov in 700 policistov, torej prideta dva vojaka na vsakega piketa.
"Ker je šerif od nas zahteval, da mu pošljemo imena in našlo-1
ve vseh piketov, smo tudi mi zahtevali, da se nam izročijo imena in naslovi vseh onih, ki se trudijo, da uničijo štrajk in pripeljejo delavce v stare delovne razmere.
"Potrebno je tudi, da se preišče vsakega moža, če ima pravilni znak Republic Steel Co. Mi trdimo, da se bo le neznatna manjšina clevelandskih delavcev vrnila na delo. Oni, ki se vrnejo na delo, bodo le formani, pisarniški uslužbenci, potem im-portirani zapeljanci iz Youngs-towna in Warrena ter nekaj drugih, katere so najele združene industrije v Clevelandu.
"Mi smo zahtevali, da oblasti skrbno preiščejo vsak avto, ki dcvaža importirane ljudi v Cleveland. Pravico do dela imajo le že prej nameščeni delavci. Trpeli pa ne bomo, da se importi-ra stavkokaze v Cleveland.
skrbeti, da se protežirajo pravice štrajkarjev kot skrbijo za one, ki gredo na dele. Mi s povdarkom ponavljamo protest proti izjavi Republic Steel Co. da želi 85 odstotkov njenih delavcev se vrniti na1 delo.
"Tom Girdler je zaigral zadnjo karto v svojem poskusu, da zlomi štrajk in porazi delavsko organizacijo. Vztrajnost in duh štrajkarjev je danes mnogo višja kot pa v začetku štrajka. Zmaga je naša kljub Tom Girdlerju, kljub mestni policiji, šerifovim deputijem in narodni gardi.
"In narodu prepuščamo v presojo dejstvo, da je bil sedanji šerif, predno je nastopil svoj urad, Martin L. O'Donnell, mnogo let zaupni uslužbenec Republic Steel Co. Kompaniji je izkazal svojo hvaležnost s tem, da
Sovjetska vlada je začela z vojsko proti cerkvam v sovjetski Rusiji radi "vohunstva"
"Javne oblasti morajo enako 'je poslal vojaštvo nad delavce."
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naših naselbinah
Edvard šuštar, star 25 let, Pueblo, Colo., je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v Alamosi, Colo., februarja meseca 1937.
Va., je umrl rojak Ivan Bačič. Star je bil 28 let in rojen v Šma-gori pri Kastavu v Istri. Tu zapušča dva brata, v sjtari domovini pa enega brata in tri sestre.
V	Barbertonu, Ohio, je preminul dobro poznani rojak John Fidel, ki je bil doma iz Nove Su-šice pri Št. Petru na Krasu.
V	Claridge, Pa., je preminul rojak John Garvas, ki je bil star 52 let in doma iz Višnje gore.
Junija meseca je dobil na Loyola univerzi v Chicagu diplomo doktorja zobozdravništva 29 letni Joseph Zelko, sin Mr. in Mrs. Frank Zelko iz Jolieta. Zadnje leto je bil na univerzi inštruktor anatomije. Svoje študije je dovršil z odliko. Tudi dr. želko kot vsi drugi slovenski intehgenti v Zed. držav je dobil podlago svoje vzgoje v katoliških šolah.
Debata radi "deset let starih kokoši/ 'ki so se baje servirale delegatom SNPJ ob priliki kon-venčnega banketa v Clevelandu, se je "razširila. Najprvo je to stvar hudobno namignil Ivan Molek, urednik "Prosvete," ki itak gleda na vsako stvar na svetu s črnimi očmi. Sedaj, ko so ga društva prijela za ušesa, se izvija in krči, in končno je "deset let. stare kokoši' vrgel — Bogu v naročje, češ, da jih je Bog poslal ! To je zločinsko-otročje! Molek v "Prosveti' 'ni samo napadel jed, ki je bila servirana delegatom, pač pa je cinično v isti številki napisal, da se je delegatom točil — skisan čviček. Kdor je dal za konvenčni banket vino, naj pride do besede!
V Ely. Minn., je umrla mlada rojakinja Mrs. Vidtor Virant, rojena Homer. Po končanih višjih šolah je šest let poučevala v Ely, Minn. Stara je bila šele 28 let.
o------
Ob drugi obletnici
V četrtek 8. julija bo minulo dve leti, odkar je umrla Rose Erste, omožena Snyder. V ia namen se bo brala sv. masa ob 8. uri zjutraj. Prijatelji so pro-šeni, da se'udeležijo. (Kje bo sv. maša nam ni bilo sporočeno. Op. ured.)
V West Virgin«®
Rojaki Frank Knific, Louis Urbas in John Asseg so se podali za par tednov na počitnice v White Sulphur Springs, W. Va. Da bi vsi prav zdravi se vrnili, to jim želijo prijatelji-Iz Floride Mr. in Mrs. Joe Tekavec Sr., 1256 Norwood Rd., pošiljko pozdrave iz St. Augustine, Fla. Odšla sta tja na počitnice. K molitvi Članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da pridejo k molitvi nocoj večer ob 8. uri za pokojno sestro Heleno Veh-ner, 4210 Superior Ave.
Na počitnice Miss Josephine Princ, 101? E. 71st St. in Miss Pauline Za-krajšek, Muskoka Ave., sta od-1 potovali na obisk v Pueblo, Colorado.
Urednik v mestu
Zadnje dneve se je nahajal na obisku v Clevelandu Mr. Peter Vidmar, drugi urednik "Amerikansktega Slovenca." Bil je gost družine Schmuck in Bandi na 1249 E. 67thSt. Ogledal si je mnoge zanimivosti našega mesta, kot Jezersko razstavo, naše narodne kulturne vrtove in drugo. Mr. Vidmar je odnesel najlepše spomine iz mesta.
Pogreb Peunica
Pogreb pokojnega Peunica se vrši iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v četrtek dopoldne ob 9. uri. Truplo bo blagoslovljeno v cerkvi sv. Pavla. Ranjki je bil doma iz Dol. Va-ruša, Stara Gradiška. Star je bil 55 let. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Amelia Earhart
Radio postaja na Howland Island poroča, da je sinoči dobila ponovne klice na pomoč od Amelie Earhart, drzne zrakG-plovke, ki se je zgubila nekje na Pacifiku. Zvezno vlado velja $250,000, da iščejo ponesrečeni zrakoplov.
Ohijski farmerji dobivajo manj za svoje produkte
Columbus, Ohio, 6. julija. Kot
naznanja zvezna-državna posredovalnica za farmarje, je farmar v državi Ohio tekom meseca junija dobil primeroma nižje cene za svoje produkte kot pa v juniju mesecu lanskega leta. Edino pre-šiči, voli in jagnjeta so prinesla nekoliko višje cene. Cena žitu se je znižala od 5 do 14 centov pri bušlu. Deloma je vzrok temu, ker se obeta letos večja žetev kot lansko leto. Pšenice n. pr. se je lansko leto pridelalo v Ohio 40,-670,000 bušlov, letos pa bo pšenice najmanj 50,500,000 bušlov. Za seno so dobivali ohijski farmarji v juniju $11-50 od tone, lansko leto pa $14.00. Tudi mleko prinaša nižje dohodke kot lansko leto. Cena jajcem, katero dobivajo farmarji, ki prodajajo na debelo, je bila približno 16c za ducat, dočim so lansko leto dobivali 18c od ducata. Tudi cena kokošim in zelenjavi je nižja kot lansko leto.
--o-
Seja Orlov
V četrtek 8. julija se vrši seja "Orlov." Po seji bo serviran prigrizek in okrepčila. Opozarja se člane društva Orel od fare sv. Vida na njih prvotni ukrep glede izleta, ki ga nameravajo prirediti 25. julija. Isti dan je v Clevelandu ogromna slavnost v naselbini, ko bo slovesno otvorjen Jugoslovanski kulturni vrt ob navzočnosti gostov iz domovine. Orel je prošen, da spremeni svoj dan za izlet.
Deseta žrtev
Včeraj so dobili v jezeru v bližini E. 9th St. že deseto, popolnoma razrezano truplo nekega moškega. Roke in noge so' bile popolnoma odrezane od trupla, tako tudi glava. To je že deseta žrtev umorjena na enak način. Policija je brez vsakega sledu, kdo bi bil morilec.
Na obisku
Iz Waukegana, 111., sta prišli v Cleveland Mary Ann in Jeanne Gabrovšek 11a obisk. Stanujeti pri družini Mr. in Mrs. Frank Cevka, 6607 Schaeffer Ave. Mrs. Cevka in Mrs. Gabrovšek sta sestrični. Prijetno bivanje jima želimo v Clevelandu.
Več dela v desetih največjih državah sveta, kot ga je bilo v letu prosperitete 1929
Geneva, Švica, 6. julija. Mednarodni delavski odbor, ki zboruje v tem mestu, je pravkar podal statistiko glede delavskih ■azmer v prvi polovici leta 1937.
Odbor pravi, da je v desetih večjih državah na svetu danes veliko več dela, kot pa ga je bilo v letu največje prosperitete, leta 1929.
Anglija ima naprimer letos 111 odstotkovdela napram letu 1929, Latvia 112 odstotkov, Jugoslavija 106 odstotkov, Danska 138 odstotkov, Estonia 143
odstotkov.
Najbolj se je delo pomnožilo v Afriki, kjer je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta 148 odstotkov dela napram 100 odstotkom v letu 1929.
Mednarodni delavski urad nadalje poroča, da je brezposelnost v mnogilvdržavah popolnoma zginila, in da so poleg obilega dela se tudi plače v gotovih industrijah precej zvišale. V mnogih državah več ne poznajo problema brezposelnosti.
Moskva, 6. julija. Sovjetska gonja proti "sovražnikom države" se je obrnila te dni proti raznim cerkvam v Rusiji., Preganjanja so enako deležni katoličani, protestanti kot pravoslavni. Le židovska vera je izvzeta.
Boljševiško časopisje "dokazuje," da so cerkve v Rusiji v zvezi s fašizmom in kapitalizmom, da se pripravljajo na imperialistično vojno in da paradi-lajc vohuni preoblečeni v duhovniških oblekah.
Baje so privrženci te ali one cerkve v Rusiji vohunili za Poljsko, za Japonsko, za Nemčijo, za Lat vi j o in Estonijo. Mnogo
cerkvenih dostojanstvenikov je bilo zadnje čase v Rusiji "likvidiranih," kar pomeni: ubitih od države.
Sovjetski list "Pacifiška zvezda" priobčuje te dni vest, da sta bila v Vladivostoku prijeta dva pravoslavna in en protestan-tovski duhoven, ki sta bila spoznana krivim veleizdaje in ustreljena.
V Vladivostoku je bilo baje glavno zbirališče "cerkvenih zarotnikov," kjer so bili v direktnem stiku z Japonsko. Načelnik tajne sovjetske policije Zakov-ski je včeraj izjavil, da so v Rusiji v kratkem "likvidirali" 70 duhovnov.
Dobički od pijače
Washington, 6. julija. Država Ohio je tretja v Zedinjenih državah glede visoke svote, ki jo dobiva kot dobiček od prodanih opojnih pijač. Samo vlade v Pennsylvaniji in v New Yorku dobivajo več čistega dobička kot država Ohio. Država New York je dobila v letu 1936 dobička $41,416,000, država Pennsylvania $29,233,000, država' Ohio $26,708,000, država Ilinois $16,-007,000. Skupaj so dobile razne države dobička od prodaje opojne pijače v letu 1936 ogromno svoto $256,345,000. V letu 1935 je znašal čisti dobiček samo $168,566,000. Zvezna vlada je pa dobila v letu 1936 od opojne pijače $619,000,000 čistega dobička.
—7-o—-—
Mrs. Jelenič umrla
Sinoči ob 11. uri je preminula blaga žena pionirka Ana Jelenič, vdova po možu Petru Je-leniču, ki je bil ugleden groce-rijski trgovec in umrl novembra, 1935. Družina stanuje sedaj na 9702 Parmalee Ave., poprej pa mnogo let na 1394 E. 26th St. Pogreb bo .v oskrbi Gr-dinovega pogrebnega zavoda. Več poročamo jutri.
Poroka Mr. in Mrs. John Smrekar, 5445 Homer Ave., naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Ann z Mr. Harold Lindberg. Poroka se vrši v soboto 10. julija ob 9. uri dopoldne v katoliški katedrali na E. 9th St. in Superior Ave. Iskrene čestitke mlademu paru.!.
Iz Ely, Minn.
Kakor lansko leto, tako tudi letos preti suša uničiti poljske pridelke. Poglavitni pridelek tu je krompir. Radi lanske suše smo ga plačevali po $2.50 bu-šel. — Radi stavke v jeklarnah je Zenith rudnik v Ely, Minn., zaprt že tri tedne. To je velika zguba za delavce in trgovce v tem okraju. — Kakih 18 milj od Ely je pred kratkim začel obratovati Pearl Granite kamnolom. Granit je posebno izvrsten za nagrobne spomenike. Po 8 ton težke kose granita vozijo v St. Cloud. En kamen iz imenovanega kamnoloma je bil poslan v New York za svetovno razstavo. — J. J. Peshel.
Dež in farmarji
Deževje, ki pada zadnje tedne zlasti po severnih krajih države Ohio, je povzročilo farmarjem silno škodo. Mnogim je voda odnesla seno in druge pridelke. Nekatere farme so popolnoma zalite z vodo, dočim se druge ne morejo posušiti, pa že pada novo deževje. Ponekod s.o bila odne-šena cd vode cela polja s pridelki vred.
19 ranjenih
Vsega skupaj je bilo v Clevelandu v dnevih 4. in 5. julija ranjenih 19 oseb, večinoma otrok, radi raznih pokalic. še včeraj so troke vozili v bolnišnice.
Iz Jolieta
Patsy Krall, Stanley Gercar in Rudy Koren pošiljajo najlepše pozdrave svojim staršem in prijateljem v Clevelandu. Nahajajo se v Jolietu.
CIO unija je odgovorna, pravi delavska tajnica
Washington, 6. julija. Delavska tajnica je včeraj objavila poročilo vladnega preiskovalnega odbora v jeklarskem štrajku. Poročilo obširno razpravlja o stališču, ki so ga zavzele neodvisne jeklarske kompanije tekom štrajka. Obenem pa pravi delavska tajnica, da v poročilu ne more dobiti nobene točke, ki bo dokazala, da voditelji CIO unije niso odgovorni ljudje. Kompanije neprestano trdijo, da se ne morejo pogajati s CIO unijo, ker je v rokah neodgovornih ljudi, ki ne držijo nobene obljube. "Res je," pravi delavska tajnica nadalje, "da je pri vodstvu CIO nekaj oseb, ki menda v resnici niso odgovorne, toda radi par oseb ne moremo obsojati vsega voditeljstva, ki sestoji iz resnih in značaj nih delavskih voditeljev.
-o--
Sin ustrelil očeta
Cleveland. — Smrtno je bil obstreljeri v pondeljek zvečer ob 11. uri 41 let stari Earl Zo-dey, 3588 W. 130th St. Ustrelil ga je njegov komaj 17 let stari sin Earl, potem ko ga je skušal oče pretepsti kot tudi sinovo 35 let staro mater LaVerne. Earl hodi v 12. razred John Marshall višje šole. Napram detektivom je povedal, da je pobegnil iz hiše, ko ga je hotel oče natepsti. Oče je šel za njim, pa se je kmalu vrnil v hišo. Ker je sin mislil, da bo oče nabil svojo ženo, je vzel puško in hitel za očetom ter dvakrat sprožil. Ko so o.Četa pripeljali v bolnišnico, je bil že mrtev. Mladi Earl je povedal detektivom, da je ves dan mnogo pil.
-o-
Višje cene za avtomobile
Cene avtomobilom se bodo v letošnji jeseni, zlasti pa začetkom leta 1938 precej zvišale. B. C. Forbes, ki je po vsej Ameriki poznan kot precej zanesljiv gospodarski prerok, pravi. Vzrok zvišanih cen so precej zvišane plače avtomobilskih delavcev, pa tudi zvišane cene vsega materiala, iz katerega se izdelujejo avtomobili. Avtomobil, ki velja danes $800.00, bo veljal prihodnje leto najmanj $875.00 ali celo $925.00.
Mladinski oddelek
Mladinski oddelek S. D. Z. v Madison in Geneva priredi svojo prvo plesno veselico v soboto, 17. julija, v prostorih Mad-sion Grange. Že danes so vsi prijatelji mladine prav vljudno vabljeni.
Ford bo nesel tožbo na najvišjo sodnijo
Washington, 6. julija. Danes je vladni delavski odbor začel z obravnavo proti Henry Fordu radi obtožnice, ki jo je dvignila proti njemu unija avtomobilskih delavcev, češ da je s postopanjem v svojih tovarnah kršil Wagnerjevo postavo. Ford se je sicer potom svojega zastopnika odzval klicu vladnega delavskega odbora, toda je izjavil, da se odločitvi tega odbora ne bo pokoril, pač pa bo tiral tožbo pred . Jiaj-višjo .sodnijo. Ford trdi, da absolutno jii prelomil nobene postave.
Milijon obiskovalcev
Pretekli pondeljek je število obiskovalcev Jezerske razstave v Clevelandu prekoračilo en milijon. Vseh obiskovalcev razstave do pondeljka zvečer je bilo 1,016,675. Mrs. Jean Troc-ki, ki je imela številko milijonskega obiskovalca, je dobila prosto vstopnico na razstavo in proste vstopnice k vsem prireditvam za ves čas sezone.
Zaroka
Te dni sta se zaročila Mr. Frank Modic Jr., 935 E. 67th St. in Miss Agnes Germ, 5349 St. Clair Ave. Bilo srečno!
Vreme
Paris, 6. julija. Danes je zgorel tu "Spomenik miru," ki se je nahajal na pariški mednarodni razstavi. Spomenik miru pač ni imel obstanka v Evropi.
Zaroka
Mr. in Mrs. John Jalen, 987 E. 76th St. naznanjata zaroko njune hčerke Mary z Mr. Edward Skvarca, sin Mr. in Mrs. John Skvarca, 18771 Abby Rd. Iskrene čestitke!
Angleščina Zastonj dobite pouk v angleščini v Paul Reserve šoli vsako sredo od 1. do 3. ure popoldne, soba št. 216. Pridite in pripeljite tudi svoje prijatelje.
Darovi za Vrt
Nadalje so darovali za Jugoslovanski kulturni vrt: Po $3.00: Mary Rogel, 4136 E. 102nd St. in Mrs. Mary Pišek, E. 64. ceste. Prav iskrena hvala obema!
Globoko znižane cene
čitatelje opozarjamo na oglas slovenske tvrdke Jos. štampfel, 6108 St. Clair Ave. Trgovina nudi za tri dni, v Četrtek, petek in soboto globoko znižane cene na vsem blagu.
4 V Chesterton, Anglija, je včeraj nastala razstrelha v premogovniku, ki je ubila 27 premo-garjev.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
•117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto >5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00. Za Ameriko ln Kanudo, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofetl, pol leta »3.60. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, >5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: TJ.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months.
Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for S months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1870.
No. 157, Wed., July 7, 1937
BESEDA IZ NARODA
Primorje pred tridesetimi leti
———— #
Tako je danes v Primorju in v Jugoslaviji, in naše prijatelje bo gotovo zanimalo priklicati v spomin, kako je bilo tam pred tridesetimi leti. Mi nismo nikdar imeli niti nimamo danes niti najmanjše simpatije do nekdanje Avstrije, toda resnici na ljubo se mora priznati, da je bil habsburški režim za precejšnje spoznanje boljši. Tozadevno piše glasilo izseljenih primorskih Slovencev in Hrvatov, v jako poučnem članku sledeče:
Dne 14. maja, 1907, so se v Primorju vršile jako važne volitve ,in dotični dan je eden najbolj važnih v primorski povestnici. Na ta dan se je namreč prvič glasovalo po demokratskem načinu, to je, sleherni je imel pravico do glasovanja. Do tedaj so smeli glasovati samo oni, ki so plačevali davke, kar pomeni, da so imeli bogati vso oblast v rokah, siromašni so pa bili brezpravni. Postava od 23. februarja, 1906, pa je odpravila ta način glasovanja in sleherni je dobil pravico glasovanja, kar se je prvič zgodilo 14. maja, 1907.
Seveda dotične volitve v letu 1907, dasi so se vršile na jako liberalen način, nikakor niso mogle podati točne slike našega gospodarskega in narodnega življenja v Primorju, ker so bili mali posestniki in delavci, po ogromni večini Slovenci in Hrvatje, v veliki večini povsem odvisni od Italijanov. Toda kljub temu je s to postavo stoletno gospodarstvo Italijanov v Primorju doživelo svoj konec.
Novi slovenski državni poslanci iz Primorja so na Dunaju takoj zahtevali, da se laški interesi nikakor ne smejo dvigati nad premočjo Slovencev in Hrvatov v Primorju. Primorje se je tedaj razdelilo v šest volivnih okrajev. Po stari postavi so imeli Jugoslovani v Istri samo enega poslanca v državnem zboru, Italijani pa kar štiri. Po statistiki iz leta 1900 je bilo v Primorju 265,320 Hrvatov, 253,638 Slovencev, Italijanov 145,528, a Nemcev 7,988.
Toda to uradno statistiko je treba vzeti z veliko rezervo, ker so vladno štetje vodili večinoma laški uradniki, ki so pri štetju požirali cele tisoče Jugoslovanov v Primorju. Da so bili Jugoslovani v Primorju v resnici močni, mnogo bolj močni kot Italijani, so pokazale takoj prve volitve po novem sistemu. Trije Jugoslovani so bili takoj izvoljeni z absolutno večino, dočim so se za ostala tri mesta morale vršiti ožje volitve. Pri teh volitvah so prodrli vsi trije laški kandidati, kajti Italijani, opazivši nevarnost, so se strnili v eno celoto in zmagali.
Jugoslovani so zgubili svoj mandat v južni Istri, kajti socialisti so tedaj naročili vsemu svojemu članstvu, da voli laškega kandidata. Posledica te izdaje od strani socialistov so bile, da so slovenski in hrvatski delavci v Pulju in v Trstu izstopili iz socialistične stranke in osnovali svojo lastno narodno delavsko organizacijo. Laška socialistična stranka v Primorju je svoj korak opravičevala s tem, da je dobila povelje od glavnega socialističnega stanu na Dunaju, da morajo socialisti voliti proti katoliškim jugoslovanskim kandidatom in za — liberalne Italijane! Jugoslovanski socialisti so se nad Italijani maščfevali s tem, da so priporočili svojim pristašem, da volijo katoliške kandidate, ki so bili poznani kot najbolj požrtvovalni narodni delavci v Primorju.
Ta exosud Hrvatov in Slovencev iz socialistične stranke ni bil prvi niti zadnji, in krivi so bili vselej laški socialisti, ki so bili vselej najprvo Italijani in šele mnogo pozneje — socialisti. Sam Mussolini je bil pred nekaj leti vodja socialističnega gibanja v Italiji, dokler ni prevzel ulogo diktatorja.
Važne so bile volitve iz leta 1907 v tem oziru, ker so pred 30. leti naši ljudje prvič pokazali svetu, kako močni so, kako daleč nadkriljujejo Italijane v Primorju, in kako izdajalski znajo biti socialisti, kadar se gre za slavo italijanščine. Tedaj zginejo delavske borbe, in ostane le narodni šovinizem.
Od tedaj je preteklo trideset let, in skoro je zginila v Primorju zadnja sled slovenskega življa in hrvatskega žitja. Kar se ni izselilo v Kanado in v Južno Ameriko, to je bilo doma deloma pometano v ječe, deloma pobito od laških miličnikov fašizma, deloma z nasiljem spremenjeno v Italijane, a ostali del narod z grenko žalostjo v srcu umira v barbarski Mussoliniji. In v takem položaju so se šli klanjat jugoslovanski časnikarji v Rim morilcu njih lastnega naroda!
Prijeten izlet v nedeljo
Cleveland (Collinwood), O.— Danes ne slišiš drugega kot pogovore o izletih in piknikih. Ko primem v roke Ameriško Domovino tudi skoro vsak dan berem, kako se to ali ono društvo pripravlja na piknik. In, no ja, ker je take vrsta sezona med nami, je tudi društvo Borštnarjev iz Collinwoda sklenilo, da priredi svoj izlet v nedeljo na Surtzo-ve farme na Chardon Rd. Pridite vsi člani in pa jestvine pripeljite s seboj. Pive bomo imeli pa za vse dovolj Kdor hoče pripe-lati svojega prijatelja s seboj, ga lahko. Toda ker ne bomo prodajali piva na kozarce, mora vsak, ki ni član našega društva plačati en dolar, potem pa lahko pije, kolikor more.
Za vse tiste, ki nimajo svojih avtomobilov, bo vozil truk od šole na 156. cesti in sicer bo odpeljal točno ob enajstih. Torej bodite malo prej na mestu. Tudi vsi avtomobili se zbirajo pri naši šoli ob istem času, da se vsi skupaj odpeljemo. Nekateri naši člani, ki imajo prostor na svojem avtu, so obljubili, da bodo pobrali par drugih Kateri niste bili na zadnji seji, se vas prosi, da pridete v četrtek in nam poveste, če bi tudi vi lahko katerega vzeli s seboj. Tako bomo vedeli, za koliko ljudi bo treba prostora na truku. Končno pa upam, da nas bo na tem izletu dvakrat več kot lansko leto Pozdrav!
Frank Martich, predsednik.
V Berlinu je velika trgovina, ki ima pri vratih napravo za parkanje prižganih cigar. Tukaj moški odlože svoje cigare, katere ne marajo kaditi med številnimi odjemalci v trgovini. Ko gredo iz trgovine, si vzamejo vsaj svojo cigaro pri vratih, jo zopet prižgejo in gredo zadovoljno domov. To je že lepo, res, toda pri vratih bi moral stati nameščenec trgovine, ki bi vsakemu odjemalcu tudi cigaro prižgal.
w	>:<	*
že več hišnih gospodarjev je reklo, da bi moral kdo vzgojiti tako travo, ki bi nikdar ne zrasla več kot en palec visoko in ki bi bila vedno zelena. Ta trava bi se porabila samo za trate pred hišami in na domačih vrtovih. Marsikatera znojna kapljica bi bila prihranjena onim, ki redno dvakrat na teden dirjajo za svojim strojem za košenje trave.
njimi našega župnika Father Omana. Cenjena gosta nam bosta prinesla pozdrave iz naše mile domovine in povedala nam bosta marsikaj zanimivega.
Slovenci v Clevelandu, pripravimo se, da prijazno in dostojno sprejmemo naše goste in krvne brate iz stare domovine Pridimo takrat vsi skupaj, od blizu in daleč, da bo velika udeležba napravila dober vtis na naša visoka gosta. Pozdrav!
Anton Meljač.
ZAHVALJUJEMO SE!
Ernest Jerman:
Moji doživljaji v Španiji
Albacete in okolica sta se utrde, toda kader sovjetske ar-poleg Barcelone in Malaga i made je ostal v našem mestu, najbolj odlikovali po ubijanju. Vedno so prihajali novi, odha-
Slovenci v Clevelandu, pripravimo se!
Cleveland (Newburg), O.— Zopet se nam bližajo veličastni dnevi za vso clevelandsko naselbino Ta mesec bo zopet zaznamovan v zgodovini ameriških Slovencev kot mesec velikih dogodkov, namreč, postavitev spomenika pisatelju Ivanu Cankarju in pa Baragov dan. Vse to se vrši ta mesec na 25. julija. Vse bo slovesno in praznično ta dan. Sliši se tudi, da se pripravljajo naši bratje in sestre širom Amerike, da pridejo v našo metropolo, v Ljubljano ameriških Slovencev. Prav je, le pridite v velikem številu, prav prijazno vas vabimo. Videli boste številne naše žene in dekleta v lepih narodnih no_ šah in občudovali boste naša slovenska dekleta v slikovitih uniformah, naše godbenike vseh štirih slovenskih župnij, naša številna društva vseh organizacij
Vse to se pripravlja za veličastni Baragov dan, ki se vrši dne 25; julija.
Naša newburška naselbina se bo še te dni najprej pripravila, da dostojno in slovesno sprejme v svojo sredo goste, ki prihajajo k nam iz stare domovine Za to je bila sklicana seja zadnjo nedeljo vseh zastopnikov skupnih društev fare sv. Lovrenca. Soglasno je bilo sklenjeno, da naše velike može, dr. Franceta Trdana, profesorja, in učitelja g. očeta našega č. g. J. Slapšaka, ki prideta te dni enkrat, menda okrog 15. julija se ju sprejme s 1 o v e sn o z godbo na čelu 17. julija se ju pozdravi v Slov. Nar. Domu na 89. cesti. Sklenilo se je, da se naprosi naša pevska zbora Slovenijo in Zvon, da zapojeta par primernih pesmi gostoma v pozdrav. Tudi naši mladi pevci črički bodo zapeli in pokazali, da naš mladi slovenski rod še živi. Gotovo se bosta cenjena gosta počutila prav domače med nami.
Za ta dan ste vsi, prav vsi vabljeni, da pridete poslušat na-šg visoka gosta iz domovine. Oba sta izvrstna govornika in še prav živo nam je v spominu govor g. učitelja Slapšaka, ko je pozdravil ameriške Slovence ob priliki njih obiska stare domovine, med
Poleg naše zahvale v dopisu glede pogrebnega doma, naj bo še posebej omenjeno v zahvalo darovalcem lepih šopkov k otvoritvi novih ' prostorov. Krasne šopke so nam poslali: Mr. Joseph Demshar, stavbenik, Mr. George Vojnovich, arhitekt, Mr. Jim Slapnik Sr., družina Mrs. Josephine Strnad in National Casket Co.
Dalje iskrena zahvala vsem, ki so obiskali naše nove prostore in nam izrazili častitke. Od časa do časa bomo skrbeli, da bomo priredili zopet slikovne predstave na vrtu.
Naj bo mimogrede omenjeno, da bo slikovna predstava specialno za brate Hrvate v sredo 14. julija. Kazale se bodo slike iz Hrvatske in tudi od tukaj iz življenja naših bratov Hrvatov. Tej slikovni predstavi lahko vsak prisostvuje. Prijazno vas vabimo.
A. Grdina in sinovi.
-o—
IZ PRIMORJA
—"Pohod" priobčuje neke opazke k izletu v Postojno 23. maja. Med drugim pravi: Car-ne venduta pravijo o sebi naši ljudje na Primorskem, hvala Bogu, da tako čutijo, kakor je pravilno! Izjavljali so tako, ko smo jih spraševali, kako se kaj počutijo izven Jugoslavije. Imajo pa upanje, da bo sedaj, vsaj nekaj časa, malo boljše. — Mi smo Slovenci in ostanemo Slovenci, tako je vzklikala skupina otrok v Postojni, ko smo jih vprašali, če znajo še slovenski. Pripovedovali so tudi, da se jim je povedalo v šoli, da se bodo kmalu začeli tudi v šoli zopet učiti slovenščino. Veseli smo, da mladina tako čuti, dokaz obenem, kakšno vzgojo imajo doma. Ni torej še vse izgubljeno. — Dvojezične cenike in jedilne liste (italijanski in slovenski) so imeli gostilničarji in trgovci, ko smo 23. maja prišli v njihove lokale. Prej to ni bilo dovoljeno. Tudi napredek,! — Med vojaštvom, ki ga je izredno mnogo v Postojni, so tudi slovenski fantje, zlasti med alpinci smo slišali, ko so stali okrog vrtiljakov in se razgovarjali z domačimi dekleti, slovensko govorico. — Spremljevalci v jami sami so razlagali znamenitosti v, slovenskem jeziku. Baje so kot taki nastavljeni sami domači slovenski fantje. — Naša godba "Sloga" je igrala na trgu v Postojni tudi slovenske komade, kar je vzradostilo naše rojake v Postojni, da so se nekaterim orosile oči.
—V Lo|vPinos v Argentini je 1. maja unirl Jože Slavec, star 26 let, doma iz Knežaka na Pivki. Zbolel je za pljučnico, ki .ii je v bolnišnici tudi podlegel. V Argentini zapušča brata Antona, v domačem kraju pa ostale sorodnike.
—V Gornji Vrtojbi pri Gorici je umrla 16. aprila trgovka in posestnica Cecilija Batistič v starosti 65 let. Pokojnica zapušča v Južni Ameriki enega sina, doma pa dva sina in dve hčeri.
Ko zaključujem ta članek, izražam upanje, da bo to, kar je španski narod doživel, služilo Evropi in vsem njenim narodom, ki jim je še kaj do kakšne kulture, kot svarilo, naj se z vsemi silami upre marksistični propagandi. Ideja, ki se širi z ubojstvi in z ropom, je zločinska. Naj se enakost nikar ne omadežuje z geslom: svoboda, bratstvo in nedolžno človeško krvjo. To je geslo srčne kulture, ki je pa boljševiško barbarstvo, kot se je v Španiji razodelo, nima.
Albacete je danes sedež sovjetskega generalnega štaba in zbirališče takoimenovane mednarodne brigade, to je armade inozemskih prostovoljcev, ki so prišli na pomoč boljševiški vladi v Španiji. Albacete ima za to sijajno lego. Je kakšnih 100 kilometrov oddaljeno od baskovske fronte, 240 kilometrov od Madrida, 250 kilometrov od Valencije, kjer je sedaj sedež rdeče vlade. Alicante, ki je veliko pristaniško mesto, je z vlakom in po lepi betonirani avtomobilski cesti iz Albacete lahko dosegljivo v najkrajšem času.
Mesec dni po rdeči zasedbi je madridska vlada poslala v Albacete bivšega ministrskega predsednika Martineza Bar-riosa ter ga pooblastila, naj skupaj z guvernerjem de Vego pripravi vse potrebno, da bo Albacete postalo osrednje zbirališče prihajajočih prostovoljcev. Tako je to mestece, kjer takore-koč nikdar tujcev ni bilo, kamor so prihajali samo redki turisti in ljubitelji spominov na domovino Don Quijota v pokrajini "La Manche," katere pre-stolno mesto je ravno Albacete.
Prvi inozemciV ki so vkorakali v Albacete, so bili—Nemci. Vzbudili so kajpada veliko pozornost. Bilo jih je veliko in so celi dve uri korakali skozi mesto v stadion za bikoborbe in v samostan nasproti glavnemu kolodvoru, kjer so bili nastanjeni. Večji del protihitlerjevci, ki so iz Nemčije pobegnili in so v državljanski vojni iskali zaposlitve. Saj je nTeča vlada obljubljala sijajne plače. Vso oskrbo in še 50 pezet (500 dinarjev) na teden. V stadionu za bikoborbe je bila urejena poljska kuhinja. Revolucionarni odbor je tudi mene odredil, da služim za tolmača ter dal dovoljenje, da so se Nemci smeli zbirati v moji kavarni, ker govorim nemški. Tako sem prišel z njimi v stik in sem zvedel za včasih zares čudne vzroke, Ef so te ljudi gnali v Španijo in ravno v vrste rdeče armade. O kakšnem navdušenju za boljševiške ideale ali o kakšnem idejnem nasprot-stvu proti takoimenovanemu fašizmu—niti sledu ni bilo. Ne rečem, par idealistov je bilo med njimi, ki jih je borba za idejo prignala v Španijo, toda ravno ti so bili tudi prvi razočarani, ko so videli, kako izgleda dežela njihovih sanj in kako izgleda v resnici "borba za prole-tarske ideale." Predvsem, ko so prišli v stik z rdečimi milični-cami! Drugi pa so prišli po zaslužek in so seveda tudi kaj kmalu odprli oči, ko so namesto 50 pezet na teden prejemali le po pet! Ker so začeli mrmrati, jih je poveljstvo v kratkem odrinilo na najhujšo fronto, na ono pri Cordovi, od koder se bržkone niso več vrnili živi. V Albaceti vsaj nismo več nikogar od njih videli
jali v notranjost, se vračali in tako naprej. Rusi so večidel govorili gladko španščino ter so nosili tudi uniforme rdečih španskih častnikov.
V	par tednih so ruski oficirji postali gospodarji mesta. Zasegli so posteljnino, vsaka družina je morala dati po eno postelj, ter so organizirali bolnišnice. če ni šlo zlepa, je šlo s silo in brez pardona. Druga skupina je organizirala vojaško izvežbanje prostovoljcev. V ta namen so zasedli mestni park, kjer so bile vežbe od 5. zjutraj do 5. zvečer. Vežbanje je trajalo tri tedne, nakar so bili prostovoljci odposlani na fronto. Prostovoljci so dobivali hrano i stanovanje, pet pezet na teden in tobak. Pobegniti nobeden ni smel. če so katerega na begu zasačili, je bil postavljen ob zid in vpričo ostalih ustreljen. Ko je prva skupina odhajala na fronto, je jokala in je bilo žalostno gledati te jokajoče, od vseh vetrov nametane fante, ki odhajajo na smrtno fronto proti Cordovi. Brez vojaških plaščev, ogrnjeni samo v posteljno odejo, brez pravih čevljev, ampak samo v španskih "alpargatos," sandalih iz ovčje kože. Prepričan sem, da nikdo od njih ni več pri življenju.
Potem so se zaceli valiti sem prostovoljci v velikih gručah. Predvsem Italijani, Francozi in Madjari. Prihajali so večidel i/, francoskih zbirališč. Rusov je bilo zelo malo. Pač pa je prihajalo iz Rusije tem več častnikov in vaditeljev. No, in kaj je z Jugoslovani? boste Vprašali.
V	začetku novembra so prišli Jugoslovani. Bilo jih je 150. Prišli so iz zbirališča v Franciji. V sredini novemWr IF -pTOM" druga skupina po isti poti. Štela je 250 mož. Prepeljale so jih francoske transportne ladje. Nekoliko jih je prihajalo pomešanih s Francozi in Italijani. Večinoma so to bili fantje in možje iz hrvatskih dežela, največ iz Dalmacije. Slovencev je bilo med njimi tudi nekaj. Te smo takoj prešteli 7n ne verjamem, da mi je kateri uše.. Mogoče je, toda ne verjamem, ker smo na transporte pazili. Vseh Slovencev sem naštel 27. Lahko si predstavljate, kako sem bil srečen, ko sem po 15 letih zopet slišal slovensko besede in slovensko pesem. Revolucionarni odbor jih je takoj poslal v mojo kavarno. Pri meni so ostali celih osem dni na hrani. Med njimi je bilo nekaj "idealistov," večina pa je iskala kruha in zaslužka. Takoj drugi dan sem jih odpeljal vse na pokopališče in jim pokazal prostor, kjer so bili s človeško krvjo zapisani "proletarski ideali" rdeče Španije. Pa saj so v teku svojega bivanja enkrat sami imeli priložnost videti takšen krvavi prizor. Rdeči agitatorji so jim obljubljali visoke plače in—kar jih je najbolj mikalo—da bodo smeli po vojni ostati v Španiji in delati ter nemoteno služiti kruh. Našim Slovencem so kaj kmalu pošli "ideali." Kako hitro! Nobeden od njih si niti daleč ni predstavljal, kaj boy tukaj našel. Toda sedaj je bilo prepozno. Čakale so jih vežbe. Potem pa smrtna fronta pri Cordovi. Ne spominjam se več kra: jev, iz katerih so bili doma. Samo to vem, da jih je bilo iz celjske okolice 7, med njimi eden silno nadarjen umetnik, ki je krasno igral pianino v naši ka
Albacete sovjetski poslanik Rosenberg z velikim štabom čast nikov in agitatorjev. Načelnik
štaba je general Kleber. ki pa je bljane je bil samo eden med nji-ostal v Madridu. Častniki so mi. Iz Jesenic tudi eden. Dva bili najprej poslani v Madrid, iz Trbovelj, kjer sem tudi jaz kjer so dobili nalogo, da mestodoma. Tisti pianist je v štirih
Kaj kmalu pa se je preselil v varni in gladko go/oril sedem
jezikov. Rdeči s; ga pobrali nekje v Belgiji, lijer baje njegova družina prebiva. Iz Lju-
dneh že nekam izginil, če je bil ubit, ne vem. Morda pa je pobegnil. Želim, da se mu je beg posrečil, škoda bi bilo tako nadarjenega fanta. Posebno, odkar si je glavo ohladil v Albaceti. Poslovilni večer smo rla-vili tudi v moji kavarni. In kako tudi ne. Vsakemu smo darovali majhen zabojček s steklenico vina, nekaj cigaretami in sadjem. Drugo jutro smo jih spremljali pri odhodu. Niso šli proti Cordovi, ampak na fronto pri Toledu. Ubogi fantje iz lepet Slovenije, moji bratje, kako rad bi vse bil poslal nazaj v vašo in mojo lepo domovino, k vašim materam. Pa sem vam mogel le z roko pomahati v slovo in preklinjati zapeljivce, ki so jih izvabili semkaj, da tukaj poginejo. Prepričan sem, da so večinoma vsi padli v bojih. Samo dva sem pozneje še srečal. Enega v Madridu, kjer je bi! tolmač pri nekem rdečem bataljonu mednarodne brigade, drugega pa v Malagi, ko je bila še rdeča. Bržkone je tudi ta poginil v bojih za Malago, ki so bili tako straš-n6 krvavi. Ubogi zapeljanci. A prokleti, stokrat prokleti zape-ljivci, ki so jih poslali semkaj umirat za Stalina. Da, za njega in za njegovo svetovno revolucijo, ki naj bi se vžgala ravno ob Španiji.
(Konec prihodnjič.)
Z letalom strmoglavil pred očetovo hišo
Na binkoštno soboto se je blizu Linca zgodila tragična nesreča. Pred očetovo hišo je s svojim letalom padel na tla mladi letalec Artur Lasnausky, ki se je izučil letalstva na Angleškem. Tukaj si je s svojim letalskim tovarišem Indijcem, T. Dam-shead Nadir Tata po imenu, izposodil letalo ter skupaj s svojim tovarišem odletel v Avstrijo, kamor sta priletela v petek dopoldne. V soboto pa sta se potem hotela -vrniti, nazaj na Angleško. Letalo je srečno pristalo na linškem letališču, nakar je mladi letalec ves srečen šel pozdravit svoje starše. Vsoboto se je, kakor rečeno, mladi letalec hotel vrniti. Ob 8. zjutraj je letalo srečno odletelo z linškega letališča. Toda letalec ni odletel takoj naravnost naprej, kamor je pač moral leteti, pač pa je, kakor toliko drugih mladih letalcev, kadar se jim ponudi taka prilika, hitel, da je napravil še nekaj vi jug nad svojo rojstno hišo.
Ko so domači slišali brnenje letala, so prihiteli iz hiše ter mahali sinu in bratu. Ta je napravil nekaj prav lepih vi jug po zraku ter se je tako prav lepo postavil pred svojci, ki so sedaj videli, kako imenitno zna letati njihov Artur. Letalčev oče, ki je lekarnar, je še mahal pred hišo, ko je naenkrat zapazil, da se letalo vedno bolj bliža zemlji. Nato pa je naglo šledila nesreča, ko je vpričo staršev letalo s sinom vred telebnilo na vrt sosedove hiše ter se razbilo.
Letalo se je docela razbilo, med tem ko so oba mlada letalca, Linčana in Indijca, umirajoča prepeljali v linško bolnišnico.
Ce verjamete al' pa ne
Po pločniku šumi mama in za roko se je drži sinko. Otrok hoče vse videti in vse vedeti. Kar naenkrat pokaže sinko z roko preko ceste in zakliče:
"Jej, mama, glej, glej, tamle po oni strani gre pa urednik!"
"Pusti ga in nikar se ne špo-taj iz ubogega človeka. Bog zna, kaj bo še iz tebe, ko boš dorasel."
A
še zakej vdova je spqrdcila policiji, da je skušal ponoči neki moški vlomiti v njeno hišo.
"Zakaj pa niste kričali na pomoč?" jo je vprašal policaj.
"I, kdo je pa mislil, da je prišel krast."
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n.mlt.m liTlrnlta K. Ikra
Večerilo se je, ko smo prispeli. Vprašali smo v ulici, ki pelje v čatak, po kavarni silah-
jasnil in hitro je povedal:
"A tako—! Bratje ste? Potem je seveda stvar drugačna
j v . •	v	---------------- V/VIM, obvai ui ugauiia.
dzije—orozarja—Deselima in Poskrbel bom, da dobite sobe.
zvedeli, da ni samo kavarna, ampak tudi han—gostilna—pa še zelo dobro obiskan han, vsako noč da ima vse sobe polne tujcev. Ta novica je nam utrujenim in lačnim popotnikom zelo dobro dela in koj smo krenili po čataški ulici, da poiščemo gostoljubni han.
Pravzaprav smo bili drzni, podajali smo se v levji brlog.
Handžija nam je utegnil biti zelo nevaren. Njegovemu bratu se je namreč pripetila prejšnji dan nesreča. Ušel mi je z vran-cem in z repetirko, o pravem času sem še opazil tatvino, zapodila sva se s Halefom za njim in mu zastavila pot. Preskočil je na konju strugo kabaškega potoka, pa tako nesrečno padel, da si je zlomil vrat. Sam si je bil kriv nesreče, pa balkanska rnentaliteta je že taka, da so mene obsodili za "morilca," že v Kakaču so me hoteli zapreti. Prav nič nisem dvomil, da bo tudi Deselimov brat tako sodil, ko bo zvedel za nesrečo, ter se seveda skušal maščevati. Res handžija in nas vzel Tseboj,Ta smo torej tvegali življenje, ko nam nakaže spalnice, smo šli k njemu prenočevat. Zanašal sem se le, da novica o bra
"Kopčo imate," je pravil. , .	'Rad bi govoril z vami. Pa žal
lovi smrti še ni mogla prispeti trenutno ne utegnem. Imam na do handžijevih ušes.
Pa čemu smo vobče šli k De-selimu, če nam je bil nevaren?
Zvedeli smo spotoma, da je Deselim svak Žutega. Ta skriv-
nostni mož—ne vem, zakaj so ga imenovali Žutega, Rumenega me je silno zanimal in upal sem, da bom, pri Deselimu zvedel kaj več o njem, morebiti tu-
<]1', kJg da živi in kako bi prišel njega.
m tGga smo zasledovali ze iz Odrma sem trojico ljudi
ki smo imeli z niim;,
^ njimi razne raču-
ne vedeli smo, da potujejo sko-ziIsmilanvMelnik)inupJali)da jih bomo v Ismilanu prijeli ali pa vsaj zvedeli, kje jih v Molni ku najdemo.
Taki so bili razlogi, ki so nas napotili v nevarni levji brlog
Han smo kmalu našli. Bil je obširna stavba, po balkanskih pojmih še precej čedna. Zavili smo na dvorišče.
Hlevi so obdajali dvorišče pa prostrana kolnica in nizka, dolga uta, v kateri so bile sobe Za tujce. Gostilniški prostori sobi]i v hiši, ki je stala na ulici. Sobe za tujce so bile tesne luknje, kakor običajno na Jutrovem, kjer se gibljejo ljudje večinoma na zraku in ne dajo mnogo na udobno stanovanje. Postelj ni bilo, le silno preprosta ležišča, z desk zbita, so čakala na naše utrujene kosti. O žimnicah in odejah ni bilo sledu, odeje si je moral vsak popotnik sam prinesti s seboj.
Razjahali smo. Od nekod je Prišel mrk človek ni nas vprašal, ali mislimo pri njem prenočiti.
"Ti si handžija?" sem ga vprašal.
"Da."
"Prenočili bomo pri -ebi in tudi večerjali."
"Han je zaseben, nobene sobe nimam več. Tule na dvorišču boste morali spati!" je povedal zelo negostoljubno.
Pokazal sem na svojo kopčo.
"Tudi za takele ljudi nimaš prostora?"
Radoveden sem bil, ali bo	_____ ^ ^	^
kopča pomagala. Morebiti je druge. Sobi sta imelTokna, handžija tudi eden izmed brez šip, zaprta z oknicami
Svetili pa smo si z lončki, na polnjenimi z lojem. Dal nam je
'bratov," član političnih pre vratnikov in roparjev, organi
vsem Balkanu. Nosili so na tur banu ali pa na tarbušu kopčo gumb, po njej so se spoznavali
Ampak po dva skupaj bosta spala, ne morem izprazniti več ko dve sobi."
Bili smo zadovoljni in peljali konje v hlev.
Ko smo jih privezovali, se mi je zazdelo, da čujem nekje za steno petje, kakršnega na Jutrovem navadno ni slišati.
Poslušal sem. čudno in neverjetno—! Tako znana in domača je bila popevka. Ugibal sem in mislil pogledati, kdo bi pel globoko v Turčiji nemške pesmi, pa me je zmotil handžija. Večerja da je priprav Ijena, je povedal, in nas peljal v gostilniško sobo. Dobili smo kavo m culi zelo prijetno novico, da nam lahko za večerjo postrežejo s svežim pilawom in kureti-"o. Ponudbo smo seveda enoglasno sprejeli.
Molče smo večerjali. Gostov ni bilo v sobi, mladi človek, ki nam je stregel, pa se je menda zaobljubil, da vse življenje ne bo spregovoril besedice. • Po večerji je spet prišel mrki
Obisk na Robinzonovem otoku
vrtu mnogo dela. Morebiti se pozneje nudi prilika za razgovor."
"Tudi vrt imaš?"
"Da. In nocoj je na vrtu veselica s petjem."
Začudil sem se. Jutrovec ne poje javno, najmanj pa za denar. Ali je zašla kaka evropska pevska družba v Ismilan?
"Kdo pa poje?"
"Neki tuji pevec."
"Odkod pa je?"
"Ne vem. Frank je."
"Ga plačaš za petje?"
"Ne. Sam je začel peti."
"Je že dolgo pri tebi?"
"Danes je pripotoval."
Slutnja se mi je vzbujala, ki pa ji nisem prav verjel. Že v Košikawaku sem pri kovaču ši-menu zvedel, da je pri njem prenočil neki frankovski pevec in ga razveseljeval vso noč s prelepimi popevkami. Ali je bil tisti—? Rojak—?
"Odkod pa je prišel?"
"Iz, Carigrada in črez Ma-stanli. Prenočil bo pri nas. Sedel je na vrtu in začel peti, pa so šli vsi gostje k njemu na vrt. Neprestano poje in radi ga pokušajo. Tudi kavo in tobak jim moram na vrt" nositi, mnogo poka imam."
"Pa ne veš, kako se piše?"
"Iz dežele Avstrija je, čudno tuje ime ima. Rekel je, naj ga imenujemo Madi Arnaut.
"Ako niste preveč utrujeni, lahko tudi sami stopite na vrt in ga Poslušate. Razumeli ga seveda ne boste, ker poje v nekem tujem jeziku. Pa se vendarle epo sliši, tako lepo, da kaj takega še nisem čul. Dali smo mu c>tre naše gospodične hčerke, glasove vseh ptic igra na njih. Vesel človek je."
Torei je bil le tisti, ki je že kovača šimena in njegovo ženo razveseljeval s svojim petjem.
In tisti, ki ga jVokradei robati Armenec v hanu blizu Topu-klija.
Handžija nam je odkazal sobe.
Dobili smo dve, drugo poleg
pa
zacije, ki je bila razširjena po celo "postlati," slame je dal na-
Ameriški kapitan Jošua Slo-cum je bil prvi človek, ki je v navadni jadrnici obšel zemljo. Njemu so kmalu potem sledili še drugi, tako da ta stvar dandanes ni kaj posebnega več. Ta stari in izkušeni mornar je od svoje zgodnje mladosti preživel na morju. Na podlagi svojih velikih mornariških izkušenj si je nazadnje sam predelal staro jadrnico za pot po širnem morju. Jadrnica, ki si jo je bil kupil, je bila zelo stara ter se je imenovala "Spray." Predelaval jo je celih 13 mesecev ter je nazadnje iz nje naredil prav dobro jadrnico, ki je bila 11 metrov dolga ter 4 in pol metra široka. Dne 24. aprila leta 1895 je z njo odjadral iz Bostona okoli sveta. V teh letih 2 mesecih in dveh dneh je preja-dral zemeljsko oblo ter 46,000 morskih milj. Dne 27. junija 1898 se je srečno vrnil v Newport. Svoje doživljaje na tem popotovanju je lepo popisal v posebni knjigi. Med njegovimi popisovanji je morda najbolj zanimiv popis, kakor je obiskal otok, na katerem je nekdaj prebil dolga leta Robinzon Kruzoe, ki se je v resnici pisal Aleksander Sel-birk. Robinzonov otok pa se dandanes imenuje Juan Fernandez. Mornar S locum tako le popisuje svoje doživljaje na tem otoku:
"Od rta Pillar sem krmaril na otok Juan Fernandez ter sem se po 15 dnevni vožnji srečno pri- j bližal staroslavnemu otoku dne1 26. aprila 1896. Modre višine tega otoka so kukale izza oblakov ter sem jih videl 30 milj daleč. Veselje me je pretreslo, ko sem zagledal ta otok. Globoko sem se priklonil. Ker je ves dan pihal precejšen veter, sem s svojo jadrnico mogel do otoka še le o mraku. S svežim vetrom, ki je polnil jadra, sem nazadnje zvečer dosegel otok na severno-vzhodni strani ter se tamkaj vsidral.
pa so ljudje, ki so bili v čolnu v mojih rokah zagledali orožje, so se naglo vrnili ter odveslali nazaj k obali, ki je bila kake 4 milje daleč. Bilo jih je šest, ki so veslali in lahko sem opazil, da so bili to izkušeni mornarji. Zato sem vedel, da bom imel opraviti z omikanimi ljudmi. Pač pa so oni o meni najbrže mislili vse kaj drugega, ker so puško v mojih rokah docela napačno tolmačili. Ne brez težav sem jim s pomočjo znakov skušal dati razumeti, da nisem hotel streljati, ampak da sem hotel spraviti le svojo puško. Velel sem jim, naj se kar mirno vrnejo. Ko so me nazadnje le razumeli, so se vrni li ter bili kmalu pri meni na krovu.
Eden izmed ljudi, katerega so imenovali "kralja," je govoril angleško, vsi drugi pa le špan sko. Vsi so že v časopisih, ki prihajajo tja iz Valparaisa, brali o popotovanju moje jadrnice in bi bili radi kaj novic slišali od mene. Pripovedovali so mi o nekaki vojski med čile in Argentino, o kateri nisem še nič slišal. Jaz pa sem jim pripovedoval, da so mi ljudje v čile pripovedovali, da se je njihov otok pogreznil v morje. Mož, ki so ga imenovali "kralja" je vzel kolo od krmila v roke ter ga obračal tako čudno, da. je moja ladjica kmalu začela plesati. Mislil sem, da se nikdar več ne bo dala mirno in naravnost voditi. Kakor sem izvedel, so onega imenovali za "kralja" zato, ker je že naj dalje živel na tem otoku, namreč celih 30 let. Ta naslov je bil le izraz spoštovanja do najstarejšega naseljenca.
nositi na ležišča in pogrnil črez njo odeje. To posebno pozorno postrežbo je kajpada povzroči-
Res je kopča takoj pomagala. la le kopča. Obraz se mu je nekoliko raz-	(Dalje prihodnjič)
Nekoliko dalje vstran sem v nekem zalivu zagledal migljati drobno lučko. Ustrelil sem v zrak, a odgovora nisem dobil. Kmalu pa je lučka docela izginia. Vso noč sem poslušal, kako so se morski valovi zaganjali v obrežne skale. Po živalskih glasovih v gorah, ki se je vedno slabeje slišalo, sem sklepal, da morje mojo ladjo vedno bolj zanaša stran od otoka. Vendar se mi je vso ncč dozdevalo, da je ladja v merskih valovih še vedno preblizu otoka, kar bi ji bilo lahko nevarno.
Kmalu potem, ko se je zdanilo, sem zagledal čoln, ki se je bližal moji ladji. Ko mi je bil čoln že ki čiste vode. Na otoku ni nobenih kač in nobenih drugih divjih živali, kakor svinje in koze, katerih sem precej videl ter nekaj psov. Ljudje izhajajo tam-
Otočani So mi pripovedovali, da je takrat otok pod vlado guvernerja, ki pripada švedskemu plemstvu. Pripovedovali so mi, da guvernerjeva hčerka zna imenitno jezdariti najbolj divje koze, ki so na tem otoku. Ob času mojega obiska pa je bil guver-Iner v Valparaizu, kamor se je I odpeljal z vso svojo družino, da bi tamkaj svoje otroke dal v šole. "Kralj" Sam je bil kaki dve leti v Rio de Janeiro, kjer se je oženil z Braziljanko, ki je potem za njim šla na ta otok. Bil je po rodu Portugalec, doma z otokov Azorov. Mnogo je potoval z ladjami na love na kite. S časom je postal krmar. Vse to in še marsikaj drugega sem izvedel, preden smo priveslali do obale. Izkušeni portugalski krmar je mojo jadrnico med vetrom tako spretno krmaril, da je bila kmalu v varnem zalivu.
Otok Juan Fernandez je prijazen kraj. Hribi so vsi polni gozdov, doline pa sila rodovitne. Skozi številne globeli dero poto-
precej blizu, sem slučajno vzel svojo puško, katero sem ponoči imel seboj na krovu, ter sem jo hotel ponesti nazaj v kabino. Ko
kaj brez ruma in brez piva. Med njimi ni nobenega policista in nobenega odvetnika. Vse gospodarstvo na otoku je sama preprost. Za pariško modo se prebivalci niti ne menijo ne. Vsakdo se oblači le po svojem okusu, čeprav na otoku ni nobenega zdravnika, so vsi ljudje zdravi ter otroci čudovito lepi. Vsega skupaj živi na tem otoku kakih 45 ljudi. Večina odraslih je iz južne Amerike.
Nekoč je veliko gorečo ladjo zaneslo k temu otoku ter jo vrglo na breg. Ogenj so pogasili, ladjo pa je morje razbilo. Oto-čani pa so tramovje polovili iz morja ter so ga porabili za zgradbo svojih bivališč. Zato so vse njihove hiše nekam ladjam podobne. Hiša "kralja," ki se piše Manuel Carrazo, je podobna stari barki. Ima pa v edinih vratih medeninast tolkač, vrata pa so lepo zeleno popleskana. Pred tem shodom je stal velik jambor z zastavami, blizu tam v vodi pa se je gugal kitolovski čoln, po-pleskan rdeče in modro ter je bil veliko veselje lastnika.
Seveda sem poromal tja gori na hrib, odkoder je nekdaj mornar Selkirk, naš Robinzon kukal po svetu in si ogledoval okolico, da bi kje na morju zagledal kako ladjo, ki bi ga rešila. Na skali je vdelana tabla, na njej pa so vklesane besede, ki sem jih prepisal :
"V spomin na mornarja Aleksandra Selkirka in Larga v grofiji Fife na škotskem, ki je na tem otoku čisto sam preživel 4 leta in 4 mesece. Leta 1704 ga je tukaj postavila na suho ladja 'Cinque Pots" s 96 tonami in 18 topovi. Dne 12. februarja^ 1.709 pa ga je rešila ladja 'Duke." Umrl je kot poročnik na vpjni ladji angleškega kralja Weymo/uth' 'leta Gospodovega 1723, 47 let star. To ploščo je postavil blizu Selkirkovega opa-zovališča poveljnik Powell s svojimi častniki z angleške vojne ladje "^9pa,Z|e" Gospodovega leta 1868."
Jama, v kateri je Selkirk prebival, ko je živel na otoku, je v zalivu, ki se sedaj imenuje Zaliv Robinzona Kruzoe. Je za strmim pred-orjem, na Zahodni strani sedanjega pristanišča. Tudi tamkaj so pristajale ladje, toda tamkaj je kraj premalo zavarovan. Obe pristajališči sta izpostavljeni severnem vetru, ki pa ne more z vso svojo silo v zaliv. Sidrišče je v prvem vzhodnem zalivu kaj dobro in varno, čeprav spodnje struje včasih ladjo precej gug-ljejo. Tudi jaz sem obiskal Robinzonov zaliv ter sem, čeprav s težavo zaradi valov srečno pristal blizu jame, v katero sem stopil. Videl sem, da je suha in da se v njej da dobro prebivati. Legi v lepem kotičku, ki je dobro zavarovan pred vsemi viharji po gorah, ki ga od vseh strani
obdajajo. Viharjev ima ta otok pač nekaj, čeprav niso pogosti. Otok je od vzhoda na zahod kakih 33 kilometrov dolg in 13 kilometrov širok.
Otck Juan Fernandez je bil nekdaj kolonija za kaznjence. Videl sem vse polno jam, v katerih so nekdaj živeli kaznjenci. Ta so temne in nezdrave luknje, katere pa so sedaj prazne. Na otok sedaj ne pošiljajo več kaznjencev.
Dne 5. majnika 1896 zjuraj sem odjadral od otoka Juan Fernandez, kjer sem užil mnogo resničnega veselja."
HišaTzPapir ja
Elis F. Stenman iz Pigeon Cove, Mass., je prišel še leta 1922 na idejo, da bi si zgradil hišo iz papirja. Modroval je takole: Hiše delajo iz lesa, časopisni papir delajo iz lesa, zakaj bi pa hiše ne delali iz lesa?
In je šel podjetni Elis in si zgradil iz starega časopisnega papirja vso hišo. Pa ne samo hišo,, ampak tudi vse pohištvo v njej, celo stojalo za klavir je iz papirja. Samo eno stvar je napravil iz opeke, to je kamin v sobi, kjer kuri za gor-koto, kar bi bilo bolj nevarno, če bi bilo delano iz papirja.
Delal je pa tako, da je polagal pole papirja drugo na drugo, to povarnišal in papir drži, kot deske iz lesa. Za stene je napravil papirne deske, za katere je vzel 215 pol papirja, i ili položil drugo na drugo in to varnišal.
In, kakor pravi Stenman, glavna stvar pri tem je, da je ostalo čtivo na papirju nedotaknjeno. Ko bodo enkrat to hišo podrli, morda v tretji ali poznejši generaciji, bodo lahkč kar iz ostankov te hiše brali o današnji dobi in današnji civilizaciji.
Kot rečeno, ta hiša je bila postavljenai še leta 1922 in kljubuje vsem deževnim nalivom in viharjem, kot bi bila zidana iz najbolj trdne opeke.
DNEVNE VESTI
V Rusiji je zopet "zginilo" 70 zarotnikov
Moskva, 4. julija. Sovjetske oblasti so zopet začele z aretacijami na debelo in sicer to pot v severnem delu Rusije, kjer je bilo že prej 120 višjih sovjetskih uradnikov umorjenih radi špio-naže v prid tujih velesil. Včeraj je bilo aretiranih nadaljnih 70 prominerjtnih Rusov pri splošnem "čiščenju," ki ga je vpeljala sovjetska vlada v Rusiji v svoji lastnih vrstah. Med prijetimi sta tudi dva nemška inženirja, ki sta baje vohunila v prid Nemčije. Nemška vlada je poslala oster protest v Moskvo in zahteva takojšnjo izpustitev obeh Nemcev.
--o-
Vlada zmagala pri volitvah v Mehiki Mexico City, 6. julija. Vladna narodna revolucijonarna stranka je zmagala pri zadnjih mehikan-skih volitvah. Večina vladnih poslancev je bilo izvoljenih za na-daljna tri leta Izmed 173 poslancev, ki jih šteje parlament, je dobila vladna skupina 160 sedežev. Nasprotniki predsednika Cardenasa trdijo, da je vlada dobila volitve s sleparijo in neznosnim diktatorstvom. Tekom volitev je bilo 70 oseb ubitih.
-o-
Lindbergh je mnenja, da je Earhart na varnem Paris, -6. julija, časopis Ce Soir kvotira Charles Lind-bergha, ki je včeraj izjavil, da bedo našli znano zrakoplovko Earhartovo na varnem v Pacifiku. "Mrs. Earhart je pogumna zrakoplovka," se je izjavil Lindbergh. "Po mojem mnenju jo bodo pravočasno rešili."
-o-
Burton daje višje plače župan Burton je imel s svojimi kabinetnimi uradniki včeraj posvetovanje, pri katerem se je
sklenilo podeliti mestnim uslužbencem zvišane plače, ki bodo znašale od 1. avgusta do 31. decembra, letos, nič manj kot $150,000 za vse uslužbence. Splošno se govori, da je župan Burton sklenil zvišati plače, ker so letos županske volitve in bi si rad pridobil naklonjenost mestnih uslužbencev. Davkoplačevalci bodo pa plačali to politično pote-
zo.
-o-
Darovi za Vrt
V veseli družbi prijateljev in sorodnikov na 5801 Prosser Ave., kjer je družina Mr. in Mrs. John Vrhovnik praznovala svoj srebrni jubilej poroke, so prijatelji zložili skupaj $6 za Jugoslovanski kulturni vrt. Tem se je pridružil še Mr. Joseph Perpar, ki je podaril $5, skupaj torej $11. Mr. in Mrs. Vrhovnik sta obhajala svoj jubilej preteklo soboto v obili družbi prijateljev, na julijev praznik pa so prijatelji to praznovanje ponovili na vrtu Vr-hovnikove hiše. Prav iskrena hvala zavedni družbi obenem z iskreno željo, da bi našli še mnogo enakih. Na mnoga leta srebrnoporočencema!
Vojaštvo v Clevelandu
Vojaštvo v Clevelandu je deloma nastanjeno v Central, deloma v Grays Armory. Noben vojak narodne garde ne prihaja iz Clevelanda. Večinoma so iz Springfielda, Daytona, Colum-busa in Cincinnatija.
Poveljnik vojaštva, general Henderson, se je včeraj izjavil: "če bodo štrajkarji sledili navodilom svojih voditeljev, tedaj se bo vsa zadeva mirno poravnala in vojaštvo v nekaj dnevih lah"ko odpotuje iz Clevelanda."
Jeklarski unijski delavci so imeli včeraj zborovanje in posvetovanje. Tekom zborovanja so bila napadena imena gover-nerja Daveya, Tom Girdlerja, zlasti pa se je sramotilo ime župana Burtona, ki se je toliko prizadeval, da je dospelo vojaštvo v Cleveland. Enake psovke so letele na šerifa 0'Donnella.
Štrajkarji so dobili svarilo, da zaklepajo svoje avtomobile, da bo kompanijskim priganja-čem nemogoče položiti orožje ali razstreljivo v avtomobile štrajkarjev, nakar bi jih naznanili oblastem.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
MALI OGLASI
Delo dobi
snažen, priletni moški za čiščenje restavranta in za pomivanje. Plača po dogovoru. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(158)
Naprodaj je hiša
ima 11 sob, za tri družine, na Bonna Ave. Jako ugodna prilika, ker se proda poceni. Istotam se proda tudi piano. Vprašajte na 15801' Grovewood Ave. (158)
Lepa prilika
Fina hiša naprodaj, v prijetni okolici, zidana, sončni porč, 7 sob, kopališče. Lastnik proda ja-ko poceni. Vprašajte na 1026 Dillewood Rd.	(157)
Soba se odda
poštenemu fantu, enemu ali dvema. Vprašajte na 1332 E. 53rd St.	(158)
Lastnik mora prodati
Skoro nova hiša za dve družini, blizu cerkve sv. Kristine, na E. 212th St. in Lindbergh Ave., Euclid. 5 velikih sob za vsako družino. Velik lot, dvojna garaža, nizki davki. Dohodki $50 na mesec. Cena hitremu kupcu samo $4,250. Takoj $900, drugo po $36 na mesec. Vprašajte na 595 E. 185th St. KEnmore 1115.
(Jul. 2. 6. 8. 10. 13.)
*Rpza 4!*Oeta
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE
Angleški spisal: H. R. HAGGARD
Prevel: I. M.

yabijo se tudi naročniki izven mesta
zopet omenil, da se treba poklo-f namen da je Nikolaj zapustil la
"Ko bo vaša dolžnost končana, boste dali odgovor za te besede,' je odgovoril in se skušal poka-zati pogumnega.
"Pri Alahu! Primem te za besedo!" odvrne Ilasan. "Pred Sa-lah-ed-dinom bom dal odgovor zanje, kadar in kjer boš hotel, kakor mu boš ti dajal odgovor za svoje izdajstvo."
"Česa me pa obtožujete?' vpraša Lozel. "Da ljubim gospi-co Rozamundo, kakor jo vsi drugi — morda i vi sami, čeravno ste že stari?"
"Da, in za ta zločin te poplačam, kakor sem tudi star, gospod odpadnik. S Salah-ed-dinom pa imate poravnati drug račun, — čeprav ste prisegli, da jo varujete, ste ji obljubili rešitev in jo hoteli izvabiti iz ladje, češ, da najdete zanjo pribežališče pri ciperskih Grkih."
"Če bi bilo to res," je odvrnil Lozel, "bi sultan imel vzrok pritoževati se proti meni. Ali to ni resnica. Poslušajte me, sedaj moram govoriti. Gospica Roža-munda me je naprosila storiti to dejanje; in jaz sem ji odgovoril, da tega ne morem radi svoje časti, čeravno je resnica, da jo ljubim in bi se drznil marsikaj storiti zanjo. Nato mi je dejala, da ne odidem praznih rok, samo da jo rešim iz rok vas, Saracenov, da se hoče poročiti z menoj. Nato sem ji zopet, četudi težko, odgovoril, da to ne more biti, da pa ji bom ud an vitez, kakor hitro pripeljem ladjo do suhe zemlje, in da storim vse, kar je v mojih močeh, da jo rešim, kakor hitro bom prost svoje prisege
"Princezinja, zdaj ste slišali/' je rekel Hasan in se obrnil k Ro-zamundi. '"Kaj pravite k temu?"
"Ta človek laže," odgovori hladno, "da bi sq rešil. Povem ge' več: da sem mu odgovorila, da raje umrjem, kot da bi se me on samo z enim prstom dotaknil."
"Tudi moje mnenje je, da laže," je rekel Hasan. "Ne, kar proč s tistim bodalcem, ako bi še jutri rad videl solnce. Ne bom se boril s teboj, ali Salah-^ed-din naj izve to stvar, ko pridemo do njegovega dvora, in razsodi med besedo balbeške princezinje in besedo svojega najetega služabnika, verolcmnega Franka in morskega razbojnika sir Hugona Lozela."
"Naj jo izve, — kadar dospe-mo do njegovega dvora," odgovori Lezel pomenljivo in pristavi : "Ali mi imate še kaj povedati, princ Hasan? Ako ne, se moram vrniti po svojih opravkih na ladjo, ki o njej mislite, da sem jo hotel zapustiti, da bi si pridobil nasmehi j aj gospice."
"Povem samo toliko, da je ladja sultanova in ne vaša, ker jo je on od vas kupil; in dalje, da bo odslej gospica zastražena dan in noč in dvakrat čuvana, ko do-spemo do ciperskega obrežja, ker se zdi, da imate prijatelje. Dobro si to zapomnite!"
"Razumem in dobro si bom zapomnil," je odvrnil Lozel in s temi besedami so se razšli.
"Mislim," je rekla Rozamun-da po njegovem odhodu, "da bo-
Od tega časa so oboroženi culi celo noč pred Rozamundino kabino in kadar se je izprehajala po krovu, so jo spremljali oboroženi. P,a Lozel je tudi ni več nadlegoval; ni več iskal priložnosti, da bi govoril z njo ali s Hasanom.
Naposled so nekega zlatega večera — Lozel je bil spreten vodja, morda eden najboljših, ki so vozili po onih morjih — do speli do ciperskega obrežja in vrgli sidro. Pred njimi se je raz prostiralo belo mesto Limazol palmami sredi vrtov, zadaj za rodovitno ravnino pa se je vzdi govala mogočna gora Trooidos Docela sita brezkončnega morja je vzradoščena zrla Rozamunda na to lepo zeleno obrežje, ta kraj tolike zgodovine, in že vzdi hovala vzpričo misli, da ne bo smela stopiti nato zemljo. Lože je videl njene poglede in sliša njen vzdih, in ko je splezal čoln, jo je podražil:
"Ali nočete izpremeniti svoji misli in iti z menoj obiskat mojega prijatelja cesarja Izaka? Pri sezam vam, da je njegov dvor vesel, brez čmerikavih Saracenov in romarjev, ki mislijo samo na svoje duše. Na Cipru romajo sa-mo tja v Paf, kjer je bila Vene ra rojena iz pen in je vladala od začetka sveta — da, in bo vladala do konca."
Rozamunda ni odgovorila niče sar, Lozela pa so odpeljali proti bregu temnopolti ciperski vesla-či, ki so imeli cvetlice v laseh in so peli pri veslanju.
Celih deset dni so ostali pred Limazolom, čeprav je bilo vre me ugodno in je pihal veter na ravnost proti Siriji. Ko je Ro zamunda povprašala, zakaj da se tako dolgo ustavljajo, je Ha san udaril z nogo ob tla in rekel da radi tega, ker jim cesar noče dati več živeža in vode, nego je potrebujejo za vsakdanje potrebe, dokler ne stopi Hasan na su ho in se poda v mesto v notranji deželi z imenom Nikoza, kjer je njegov dvor, da se mu pokloni. Ker pa se boji, da tiči neka past v tem, ne more tega storiti brez živeža in vode pa se tudi ne morejo podati na morje.
'Ali sir Lozel ne more tega urediti?" je vprašala Rozamun da.
"Brez dvoma, ako hoče," odgo vori Hasan in škripal je z zobmi, "on pa zatrjuje, da nima nobene moči."
Tako so čakali dan za dnevom, se žgali na pripekajočem poletnem solncu in zibali na mogočnih valovih. Nasledki so se kmalu pokazali: nekaj jih je zbolelo na mrzlici, kakor je običajna na ci-perskem obrežju, in dva sta umrla. Včasih je prišel z Lozelom kak častnik, ki se je pogajal njimi rekoč, da bodo še-le tedaj dobili živeža in vode, ko pride princ Hasan k cesarju in pripelje seboj Rozamundo, ki potuje ž njim, ,ker bi jo zelo rad videl.
Hasan se je branil in podvojil stražo okoli Rozamunde, ker so ponoči križarili okoli ladje čolni. Tudi podnevi je bilo videti množice fantastično oblečenih moških in žensk, ki so hodili po obrežju
Imenik raznih društev
mo srečni, ako dospemo varno v jn opazovali; zdelo se je, kakor
Sirijo."
"Tudi jaz sem istega mnenja, gospica. Zdi se mi tudi, da sem se malo izpozabil, ali srce se mi je vzdignilo proti temu človeku in ker sem še vedno slabo vsled bolezni, sem izgubil razsodhost in izgovoril, kar mi je prišlo na jezik. Zgodi se po Alahovi volji. On je pravičen in bo o svojem času vse prav uravnal."
"Da, ali kako?"
"Nadjam se, da s sodbo, z mečem," je odgovoril Hasan, se priklonil in odšel.
da bi se pripravljali za naskok na ladjo.
Hasan je zato oborožil ljute Saracene ter jih postavil na krovu v vrsto s scimitarjem v roki; ta prizor je prestrašil Ciperčane, kakor je vse kazalo, ker jih ni več toliko hodilo na obrežje.
Nekega jutra je prišel zopet Lozel iz Limazola, kjer je prenočeval, ter pripeljal seboj tri ciperske veljake, ki so obiskali ladjo, — ne da bi se pogajali, kot so se delali, marveč da bi videli princezin j o Rozamundo. Lozel je
niti cesarju, ako hočejo dobiti živeža; ako ne, se boji, da bo dal cesar svojim mornarjem povelje zajeti ladjo. Hasan je nekaj ča sa poslušal, nato pa je naenkrat dal povelje zgrabiti veljake.
"Zdaj pa," je rekel Lozelu, "zapovej svojim mornarjem, da dvignejo sidro, da odrinemo proti Siriji."
"Saj vendar veste," je odgovoril vitez, "da nimamo niti živeža niti vode za več nego en dan."
"To mi je vseeno," odgovori Hasan, "na morju prav tako lahko umiramo lakote in žeje kot tukaj vsled mrzlice. Kar moremo mi prenašati, morejo tudi ti ciperski gospodje. Zaukaži mornarjem dvigniti sidro in razviti jadra, če ne, bodo govorili naši scimitar j i."
Lezel je cepetal z nogami in se penil od jeze ali brez uspeha; nato se je obrnil proti gospodom, ki so se tresli od strahu, in je rekel:
"Kaj hočete storiti: dobiti živeža in vode za to ladjo ali pa brez tega odriniti na morje, kar se pravi podomače umreti?"
Odgovorili so, da pojdejo na suho in preskrbe tam vse, kar je potrebno.
"Ne," je odgovoril Hasan, "vi ostanete tukaj, dokler ne dobimo, kar potrebujemo."
Eden izmed veljakov je bil cesarjev nečak, in ko je cesar izvedel o njegovem vjetništvu, je takoj poslal dovolj živeža. Tako so bili tekom dveh dni zopet na morju; seveda so poprej poslali ciperske veljake z zadnjim praznim čolnom nazaj na Ciper.
Rozamunda je kmalu pogrešila vohuna Nikolaja in povedala to I-Iasanu; ta je izvedel, — vsaj tako mu je Lozel povedal,»— da s.e je podal na otok in izginil takoj prvega dne, ko so stopili na suho; ni mu pa znano, ali je bil pri kakem pretepu ubit, ali je zbolel, ali se kam skril; tega ni vedel. Hasan je zmajal z ramo, Rozamunda pa je bila vesela, da se ga je iznebila, čeprav je sama pri sebi ugibala, v kak zloben
d j o.
Ko je bila ladja že en.dan na potu proti sirijskemu obrežju, je nastopila popolna tišina, kakor je navadno v onih vodah poleti. Ta tišina je trajala celih osem dni in v tem času so le malo pridobili na potu. Zavel pa je vendar močan veter, ki je vlekel proti Siriji in jih je hitro gnal pred seboj. Veter je postajal vedno hujši in močnejši in proti večeru drugega dne so zagledali v veliki daljavi pred sebpj visoko gorovje. Lozel se je zelo razveselil gorovja.
"Ali je to gorovje blizu Anti-johije?" je vprašal Ilasan.
"Ne," odgovori, "to gorovje je več nego petdeset milj južno od onega, med Ladikijo in Džebelo. Tamkaj je dobra luka, ki sem jo že bil obiskal, in tamkaj lahko počivamo, dokler ne mine vihar."
(Dalje prihodnjič)
blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. P. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. P. Seliškar Jr
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati opoldne, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 146 K.S.K.J.
Predsednik Anton Skufca, 3532 E. 78th St.; podpredsednik Joseph Kenik, 3536 E. 110th St.; tajnik Rudolph P.
Kenik, 8908 Union Ave.; blagajnik Matt Zupančič, 3577 E. 81st St.; nadzorniki: John Kaplan, Joseph Lekan, Prank Hrovat; zdravnik dr. A. J. Perko. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti.
KLUB SLOVENSKIH VDOV
Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; blagajničarka Rose Urbančič, 1172 Norwood Rd.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic, 6201 St. Clair Ave.
Podpredsednik Zed. držav John N. Gamer, je odšel iz Washingtona na počitnice, kljub temu, da še zasedanje kongresa ni končano.
SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Prances Novak, 6326 Carl Ave.; bla-gajničarka Katarina Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skuly, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. .Vratarica Prances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Piki Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. Članice Be sprejemajo v društvo samo do 40. leta.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik in pevovodja Peter Srno-Vršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik in tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; blagajnik Frank Doles, 1258 E. 59th St. Kolektorice: Mary Brcdnik in Josephine Hrastar. Nadzorni odbor: Josephine Maček, Angela Marsich, Elizabeth Stucin. Zastopnika pri združenih društvih: Stanley Bizjak. Frank Doles.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 8978
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Louis Zakrajšek, tajnik John Ki-kol, 19612 Mohawk Ave., Tel. KEn-more 0046-W; blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Martin Ko-stanjšek, Jakob Braniselj; zastavonoša Martin Kostanjšek. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik kluba društev SND Frank Virant, zastopnik društev fare sv. Vida Mike Klemenčič.
Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim bratom. Rojaki od 16. do 45. leta se vabijo k- pristopu Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v sobi št. 1, staro poslopje S. N, Doma.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo naj sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DRUŠTVO CARNIOLA HIVE, ŠT. 493, T. M.
Commander Jennie Dolenc, past commander Mary Bolta, lieutenant commander Frances Kebe, record keeper Frances Zugel, 6308 Carl Ave.; bolniška tajnica in zapisnikarica Ju lia Brezovar, 1173 E. 60th St.; chaplain Magdalene Kremžar, Mistress of Arms Paulina Žigman, sergeant Mary' Mahne, sentinel Mary Schmidt. Zastopnice za Klub društev SND.: Julia Brezovar in Frances Kebe, zastopnice za združena društva fare sv. Vida: Julia Brezovar in Frances Kebe. Nadzornice: Ana Boldan, Mary Tisovec in Mary Gačnik. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu soba št. 1. Društvena zdravnika: dr J. Kern in dr. M. F. Oman.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOZKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Znidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnlne in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment zinaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Anton • Strniša, tajnik A. J. For tuna, 1093 E. 64th St.;
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil h. izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide!

Tftollys
f{ail £ltcj>
at new location 6724 ST. CLAIR AVE. Tel.: HEnderson 4181
PREC1TAJTE in
TAKOJ SPOROČITE.
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS FICIRANI
IŠČEJO SE POVERJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koioniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
-^TOV-y-LOVENC^ J
^t*000^	IYAN (ILAPINt-V.
156 Fifth Ave.	Urednik	New York,N'
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Preds. Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Rudolph Otoni-čar Jr., 1110 E. 66th St.; zapisnikar Lawrence Bandi, blagajnik Frank Bo-govič. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank Skerl in Mary Salamon. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
UČITE SE ANGLEŠČINE
, iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
[SAMO 3 DNI
ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO SE VRSl PRI NAS RAZPRODAJA NA VSEM LETNEM BLAGU. CENE SMO ZNIŽALI OD 10% DO 30%
Lot ženskih pralnih oblek katerih cene so bile $1.25 do $2. Na tej razprodaji 491, 75^ in 95<-
Dobro znana bela kotenina Hope muslin, Cena 15c, sedaj samo lie
Letno blago na jarde Cena 75c, sedaj 63<-" 50c, " " 30c, " 2l£
Svilene nogavice za žene in dekleta Cena 89c, sedaj 77<*
Rjuhe—Sheets Cena $2.19, sedaj $1.95 " $1.50, " $1.25 " $1.15, " 89<>
Letna odeja Cena $4.75, sedaj $4.39 " $3.95, " $3-59 " $3.00, " $2.65
Svilene obleke za deklice, mere 8 do 16. Cene teh oblek so od $1.75 do $4.50. Na tej razprodaji samo 95^, $1.50, $1.95 in __$2.50_
Na vseh zastorih za okna 15% popusta
Brisače, Turkish Towels, 22x14 Cena 29c. sedaj 21? " 25c, " 19<* " 59c, " 48^
Deške letne srajce Polo Shirts Cena $1, sedaj 89^ " 75, " 63^ " 50c, " 39£
Povštri—Pillow Cases Cena 45c, sedaj 37č " 35c, " 28e " 25c, " 191
Letne obleke za dečke 25% popusta
Se vam priporoča
Jos. Stampfel
6108 ST. CLAIR AVENUE
715 East 103rd Street
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK/ PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh, vrst bollerle in tinnwy
DO 3 LETA ZA FLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru
Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik
GLenville 9218
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 1C. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnlne.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnlne.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1,00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moraKa) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogata podporne organizacijei, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illlnoia