2S7. štev.
Velja v Ljubi tani in po pošti:
ttlo leto , jol teta letrt leta
ta rccccc .
telo leto ffil leta. tet rt leta ta mesec
V Ljubljani, nedelja 3. oktobra 1920.
Poštnina plačana v gotovini.
S; 240--
vwmS&
III. leto.
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
Navi naročniki naj pošiljaj« naročnino uo nakaznici.
Za inozemstvo:
K 400'-2G0-— 100-— 35-
' a s i se zaračunajo po p •'ni proštom in sicer
Urednižtvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Tclelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —"~rr	štev. 8. Telefon štev. 44.	_______...—
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posemezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se ^ vor dopisnica ali znamka, — Dopisi naj -—ZZ .zn Rokopisi se ne vračajo.
mm
l
Obupni nemški napori.
Dunaj. 2. oktobra. (Izvirno poročilo.) Včerai ie oozval šef tiskovnega urada v zunaniem ministrstvu zastopnike vseli dunaiskih dnevnikov k sebi. Sestanka sta se udeležila dva zastoonika »Iieimatsdien-sta« iz Koroške, ki sta zbranim žur-nalistom v črnili barvah slikala, v kakem obupnem staniu se naliaia nemška stvar nri plebiscitu. Iziavila sta. da ie cona A IztrubHena za Av-Btriio. čo orido 10. t m. do olebiscf-la. Rotila sta iili. nai store vse. da se plebiscit prepreči, odirodi. ali pa da zasedelo cono A Italiiani.
Vsi današnii listi so njinesli zato res nalneumnetše izmišliotine o slovenskem teroriu na Koroškem, o
pripravah iuzoslovanskili čet. ki fio-čeio nod novelistvom generalov Smilianiča In Maistra zasesti plebiscitno ozemlie itd. Seveda končuie-'0 vsi članki s pozivom, nai vkorakam v cono A antantine to ie — Italijanske čete. Ako do teera ne pride, si nemški glasovalci ne bodo uoali glasovati. ker se bole slovenskega maščevania.
Dunai. 2. oktobra. (Izvirno poročilo.’) Listi poročalo, da ie več koroških nemških organizacij brzojavno zaprosilo angleško. francosko in italifansko vlado, nai pošlieio na Koroško italiianske ali drtt.ore zavezniške čete.
Pred rusko-poljskim premirjem.
Koški melni predlogi.
London, 2. okt. (Izvirno poročilo.) Iz flobro informiranih političnih krogov prlha-Ja.o vostl, da bo premirje med Poljsko In Kusijo v najkrajšem času podpisano. Tudi mirovna pogajanja dobro napredujejo, ker silijo prehranjevalne razmero Rusio k popuščanju. Sovjetska delegacija se jo obvezala, da bo priznala nevtralnost Lltavške.
LDU Moskva, 2. oktobra. Ruski mirovni predlogi predvidevajo tele mejo med Poljsko hi Rusijo; Izliv reko Svvlslocz v Njcmen (jugovzhodno Orodna—Svvlslocz—Rudnja-Blelovjesz—Kamenec Litovsk—Brest Lf-
tovsk—Plszcza—LJuboml—W!ad!mlr	Wo»
llnjsklj—Krylow—bivša meja med Rusijo In Avstroogrsko do Dnjestra— romunska meja. Pri Brestu Litovskem tvori mejo železnica Blalysiok — Brest Litovsk —> Cholra.
LDU Pariz, 2. oktobra. Francosko časopisje javlja, da je boljšcvlška delegacija na konferenci v Rigl sprejela predlog poljske delegacijo o Imenovanju posebne komisije. Smatra se, da bo premirje podpisano 5, oktobra.
Rusko-angleška trgovska pogodba.
LDU London, 2. oktobra. *Daijy Korald« poroča, da so so zastopniki Velike Britanijo In sovjetske Rusije baje že sporazumeli o nastopnib točkah brltansko-
ruskega trgovinskega dogovora: I. Vsakovrstno blago razen vojne munlclje, so sme uvažati na Rusko In Izvažati z Ruskega.
2. Plovba med obema državama se vrši pod splošnimi mednarodnimi določbami.
3. Vsaka Izmed obeh držav more v drugo državo poslati trgovske agente, ki uživajo vso predpravice, kakor navadno konzuli. A Britanska vlada ne bo zaplenita nobe-
nega blaga, ki je last sov letake Rusije ali ruskih podanikov. 8.. Sovjetska vlada ne bo zaplenila nobenega blaga, kt je last zasebnikov, M so britanski podaniki. 6. Vprašanje glede dolgov carlsilčne vlade se pridrži mirovni konlerencl. 7. Obe stranki moreta odpovedati ta dogovor poluletno. — Ruska delegacija jo žo nakupila mnogo tkanega blaga In strojev. Prvo izplačanje so Izvrši v zlatu, ki jo že deponirano v banki v Rovalu. Zlato »e bo sprejemalo v Londonu po tržni ceni po odbitku transportnih In zavarovalnih troškov.
POLJSKI USPEHI.
LDU Varšava. 1. okt. Severno-vzhodno od Orodna so dosegle naše čete črto reke Oler (?). Zasledovanje nri Lidi poraženih sovietskih di-vizii se razvita ugodno. Dne 30. septembra ie dojsDCla skupina polkovnika Bernackega v Nowogrudok. Plen dru^e armade no boiih med 20. in 30. septembrom znaša 25.000 mož in 100 tonov. Pri Baranovičih so noznaniske čete uplenile 16 strojnic ln uiele 1000 mož. Južno od Pripeta noložai neizmemenien. V odsekih iužno od Suvalki in Seinv se ie v medseboinem sporazumu ustavila vsaka akcila.
LDU Parjz. 2. okt. V bližini Novega Uda so Poliaki razbili 21. sovjetsko diviziio ter zaplenili 9 topov in 5 stroinic. Nato so zavzeli Slonim in prekoračili reko Ščaro. V Poles-fu ie popolnoma potolčena 4. boliše-viška armada. Poliaki so zarobili 3000 boliševikov in zaplenili mnogo materiiala. Južno od Pripeta so zavzeli železniško križišče Sarnv.
LDU Pariz. 1. okt. Poljsko vrhovno novelinlštvo poroča da sta v borbah dne 28. septembra dve poljski diviziii zavzeli Lido in zajeli 12.000 boliševikov ter 50 topov. Boiiševiki se umikajo proti vzhodu.
Narodno predstavništvo.
Beograd 2. oktobra. (Izvirno poročilo.) Danes se ie nadaljevala debata o dogodkih na Hrvatskem. Prvi ie govoril ICorač. ki ie povdar-lal, nai se oblasti drže zakonov, drugj Gavro Manoifovič. za njim pa K. Segvič. Deial ie, da ie vlada kriva nemirov v toljko. v kolikor ni vnoštevala raznoloženie med liud-stvom. Ministrski predsednik- Ves-n<č ie v dolgem govoru repliciral na
izvaian>a predgovornikov. Na elaso-vanie so bili dani triie predlogi: predlog sociialistov Kroženiča. Ko-rača in O. Manoiloviča. Tega ie SDreiela tudi vlada. Manoilovičev predlog določa da se sestavi posebna parlamentarna komisiia. ki bo dogodke preiskala. Komisiia bo izbrana na orihodnli seii nar. predstavništva. ki se bo vršila 12. oktobra.
NOVA PROTIBOL.IŠEVIŠKA ZAROTA V MOSKVI.
Helsingfors. 2. okt. (Izvirno poročilo.) Kakor poroča »Izvestila« 30 odkrili v Moskvi veliko protire-
iii i   • Trn mrm iTrnrirnrir r»ma m\
M Zcvacos
Kraljev vitez.
Zgodovinski roniaa
»Vitez«, le zaprosila Mariom ki fe bila vsa mična v svoii žarki iezi. *bodite tako dobri in spremite me v?Tza-da se rešim tega gospoda!« kel CnnL°,,te se ea- niadame.« ie re-
kakor iagnie:«	a	1 krotak
»Ker me le vidci oarkrat v dvorcu maršala d Ancro, si domišlja da me mora liubiti. in si lasti pravico* nadlegovati me z neslanimi razodetij ...«
»V dvorcu maršala d’ Ancre! — Kai hudiča ste oa iskali v tistem morivskem brlogu?«
Louyignac. bled kakor smrt. le vstal in stopil h Capestaneu. Grobna tišlna je zavladala okrog niiiu. Nekai nJemičev. ki so slišali ^adnie vitezove besede, se ie potihem ukradlo iz sobane, da ne bi bili zapletenj v tftko nevarno stvan
voluciisko zaroto. Carlstičnl častniki ki so že davno vstopili v boliševiško armado, so nameravali z dinamitom razrušiti hišo. kier se naliaia boliševiško voino oovelistvo.
WRANGEL NAPREDUJE.
LDU. Carigrad., 2. okt. Vojno poročilo generala Wrangla: Uml-kanie 13.. rdeče, armade se vrši begu podobno. Blizu Ateksandro\vska bel« boiiševiki na fronti 2 km. Uteli smo več kakor 1000 mož in uplenili 50 tonov in več sto stroinic,
ANGLEŠKI RUDARJI IN STAVKA.
, ^bndon. 1. okt. Rudarji so sklenili odeoditi naznanitev stavke do 16. t. m. O no vili predlogih posestnikov rudnikov bodo sklepali 11. in 12. t. m. Skleci se bodo J3. t. m. predložili osrednii organizaciji. Konferenca rudariev bo 14. t. m.
IRSKO VPRAŠANJE.
LDU. London 1. okt. Vlada le pozvala petorico visokih funkciio-nariev irskih k nujnemu posvetovanju. Konferenca bo pretresala položaj na Irskem.
CORKŠKI LORD MAJOR UMRL.
LDU. Dunal. 2. okt. Listi iavliaio iz M očakovega, da ie po vesteh iz Londona umrl corški lord mavor. Angleška vlada oa prikriva to dejstvo. da bi preprečila manifestacije.
KOROŠEC. RAZTRŽI!
Kal? Zeleno glasovnico 10. oktobra. Belo oa pusti leoo in celo.
»Gospod.« le škrtnil Louvignac, Piran od gneva, »ali ste morda nri-nravlieni ponoviti besede na drugem kraju?«
»Kierkoli vam drago, gospod«, le odgovoril Caocstang z mrtvaško hladnim glasom, »izvzemši znano vam sobo v Conciniicvcm dvorcu, kier se vas zbere šest na enega«.
Prestrašeno mrmranie se le oglasilo med igravci. Toda lastnica, hoteč morda preprečiti škandal, ie z povzdignjenim glasom naznanila igro. Vse ie planilo k biliardu.
»Gospod.« ie rekel Louvignac. z mrklim nasmeškom, »čakam vas na Meniavskem mostu. Kraj ie pripraven. da vržem vašo črko ribam v icd!«
»Krasno! čez pol ure pridem in vas namočim v Sekvani. Gospod za-
nUrl11 monV*c ima še moio kri na oprazu,« ga ie predstavil navzočim.
Jjouvignac si ie nehote posegel z roko na lice. Vitez ie buSil v gro-hot. I obiiac se le obrnil k vratom.
»Tjospoda!« le viknila madame tisti hip. »btcvilka 3 je zadela!«
Capestanga le obdalo ploskanje, čestitanie in škrtanie z zobmi.
Spravil ie svoi dobitek: s poslednjim izmed zlatnikov- ki lih le stisnil Cogolinu hvaležni Lureau. ie bil priigral stoinosemdeset Pištol!
Nato se le obrnil k Marion. ki ie trepetaie prisostvovala njegovemu nastopu.
Sai ne poidete?« ie zaprosila. —1 »Kajneda ne?«
»Kam? Na' Meniavski most? — Tem raišl. madame. ker moram itak uremeniati ves ta drobiž v dublone.«
»Oh. ne! Ubiieio vas!«
»In če bi me?« ie deial galantno. »Za vas madame. ie pač vredno umreti! Toda ne boite se.«
»Mari ne veste, kdo ie ta človek?«
»Louvignac ie: poznam ga.«
»AH niste slišali, kako se ie pravkar zgovarial o vas z Bazorgesom? Oba sta najemnika maršala d’Ancre. Jaz sem lih slišala. Zmenila sta se. da se dobita na Meniavskem mostu. Varujte se: vitez; zaseda sc .vam pripravlja!«
Brezuspešni poizkusi.
Nemci so obupali nad plebiscitom. Kar odkrito že to priznavajo In opustili so žc vso delo za zmago pri glasovanju. Zdaj napenjajo vse sile le Se, da bi rešili vsaj nekaj. Dobili bi rad) vsaj toliko, da bi omogočili življenje Celovcu In ostali coni B, ker vedo, da sta drugače tudi ta dva Iz-gubljona.
V naraščajočem strahu pred strahovitim porazom, ki jih čaka na dan plebiscita, begajo Nemci od sredstva do sredstva. Oprijemajo se vsake bitke, kakor utopljenec, ki obupujo brez nade na rešitev sredi viharnega morja.
Poročali smo že pred tednom dni, da želi dunajska vlada stopiti v direktne razgovore z Jugoslavijo, da bi uredili Koroško vprašanje po medsebojnem sporazumom. Uspeha niso Imeli, pred svetom pa so pokazali svojo slabost. Zato poskušajo sedaj na vse krlplje tajiti, da bi tako popravili slab vtis, ki ga je naredil njihov korak zlasti med Nemci in nemčurji plebiscitnega ozemlja samega.
Kako neljubo le nemški gospodi, da se je razvedelo za njihovo prošnjo za direktna pogajanja, Je najboljši dokaz to, da glasilo avstrijskega zunanjega ministrstva »Politiscbe Korrespondcnz«, ki pa je še vedno tudi glasilo Habsburgovccv, včeraj 2e v drugič demantira naše poročilo. Zagotavlja seveda, da upajo Nemci trdno v zmago In zato niti ne mislijo na kaka pogajanja. Le resnica je ln ostane, da so Nemci Iz obupa nad plebiscitom prosili v Beogradu za pogajanja.
Kar je splaval ta up na barantljo po vodi, so se zatekli k drugemu sredstvu. S pomočjo Italije se trudijo na vse krlplje, da bi v Parizu pri poslanlškl konferenci do-iHi
segli, naj so koroško vprašanje ne reši t glasovanjem, ampak z arbitražo. Informacije, ki smo jih prejeli danes, potrjujejo vi polni meri našo včerajšnjo vest. Tisti Italijani, ki so z ogorčenjem odklonili arbitražo v jadranskem vprašanju, jo zdaj zahtevajo, ker sc nadejajo, da bi se dalo potem za Nemce lu nje same morda vendar Se kaj rešiti. Seveda, saj bi bili v razsodišču najbrž tudi naši »ljubi zavezniki« Lahi.
Seveda na ta Ilm ml no gremo. Artist raža bo padla ravno tako v vodo kakor, upanje na popustljivost Beograda.
Tega se boje tudi Lahi in Nemci sam). Zato so se začeli z naravnost obupnim naporom boriti za tem, da z nasiljem onemogočijo svobodno glasovanje. Vpregli so v svoj voz vse nemško časopisje, ki polni cele strani z Izmišljenimi vestmi o slovenskih nasilstvlh in tolovajstvlh nad nedolžnimi Nemci. Na te laži se sklicujejo ln zahtevajo, naj zasedejo plebiscitno ozemlje antantine četo. Računajo seveda, da v tako kratkem času ne bodo megle priti ne francoske, no angleško čete, In se zato nadejajo, da bodo dobili povelje za zasedbo Lahi, ki so že pripravljeni pri Beljaku.
Ml pa vemo, da tudi lz te moke ne be. kruha. Plebiscitna komisija je sama priznala, da so bili vseh nemirov In spopadov v; coni A krivi nemški Izzivačl. Slovenci so M le branili. In Slovenci bodo v zavesti svoje moči držali svojo vzorno disciplino do zadnjega.
Hujše, kakor bi jih mogle pest, gorjač« ali celo kroglje, bodo ranile Nemce hi Lan« našo bele glasovnice pri plebiscitu. To bo najhujši obračun z našimi sovražniki.
PROGRAM ITALIJANSFKIH KLERIKALCEV.
LDU. Milan. 2. okt. Politični tajnik Hudske stranke le imel danes govor, kier ie oondarial. da niegova stranka namerava sDraviti delavce v ožio zvezo s Drodukciio in da želi. da bodo deležni vrednot, ki so lili u?(varili sami. ne da bi se nri tem ruieievala ali celo popolnoma odpravila osebna svoboda.
VEZUV ZOPET BRUHA.
LDU Napoll. 2. okt. V zadnjih treh mesecih ie Vezuv zopet deloval. izbruhi Da so bili le podzemeljski. nri čemer se ie žrelo dvignilo za 160 in glavna odprtina za 235 metrov. Krater se le razpočil dne 27. septembra in mnogo lave ie priteklo iz rtieea. Dr. Malabran le dan poorei prijel na lice mesta in le napravil nekai slik. Vulkan bruha še naprej, po poročilu opazovalnice na ni nobene nevarnosti ker se vsa izb mlina lava zopet steka v žrelo, čigar premer znaša nad pol kilometra.
BORZNA* IN TRŽNA POROČILA, 2. oktobra.
Valute !n devize.
CUrlh: Berlin 10.20, Pariz 42.10, Milan 25.95, Beograd 21, Zagreb 5.25, Dunaj 2.62.
Dunal: Zagreb 254—274, češko krono 411—436, dinarji 1010—1060.
Zagreb: Borza zaprta.
Beograd: Funti 102—103, francoski Iranki 200—205, dolarji 29.50-29.75, lire 128 do 129, lovi 57—57.50, le! 41—42, čeboslova-ško krono 44—45, marko 50—50.50, avstrijsko krone 10.
Efekti.
Zagreb: Tedenska razlika Eskomptna 20, Jadranska 0, Jugoslovanska 30, Ljubljanska kreditna 0, Praštedlona + 50.
Produkti.
Beograd:	Pšenica 242.50, bačka
pšenica (stara) 230, koruza 185 moka nule-rica 350, svinjska mast 1050.
Novi Sad: Ceno žita skačejo. Dovoz pičel, kupcev mnogo. Pšenica 910—920, ječrnon 200—229, oves 240—260, fižol 470 do 480, moka 1100—1300, svinje 24—27 K, teleta 25—27, govedo 12—16, svinjska mast 40, krompir 2—3 K za kg. (Cene pri živini za živo težo.)
»Ako bosta samo dva. tiuba mola. poide vse oo sreči. Malo širie zinem pa bo. Govoriva raiša o vas. Kal delate v igravnici? Mari potrebuiete denaria. Petnaiststo liver. ki iih premorem vam le z veseilem na razpolago. Oprostite, če vas moia ponudba žali.«
Marion pa le odkimala.
»Vitez«, le izpregovorila z drzno. r vendar lfubko odkritosrčnost io. »res ie. da sem prišla v Pariz z namenom. prodati svoio lepoto za čim naivišio ceno: toda ne kršite.mi srečne zavesti, da sem se darovala vsai enkrat od srca! Pariz spoznavam. Včerai na pridigi pri Naši Gospe, nocoj v igravmei. jutri drugje. Mi.ogo. preveč sem že videla in slišala... Varujte se. vitez, in pridite iutri k meni: tu ne morem govoriti, kakor bi rada.«
»Kam nai pridem? K »Trem vladanem.« ie vprašal vitez osuplo.
»Da. Zazdai stanuiem še tam. Ko bova sama. vam povem vse. kar vam imam razodeti. Vi pa. pviafeli, mi rovcstc. kai se ie zgodilo z ima>
dim m ožem ki se le soorekcl r v a« mi tistikrat-na Bičvri. Govoriti moram ž niiin. nai me stane kar hoče.«
»Z markizom de Cino-Mars!« ie vzkliknil Capestang. Tona bolečina ga ie zbodla v srce. ko ie slišal ime Gizelinega zaročenca.
»Ž niim«. is povzela Marion Pe-Iorme. »Ako ga veste kie iskati, naiclite ga in recite mu. da ga priča« kuiem. On edini me more oteti nevarnosti. ki mi preti.«
»On edini?« ie zategnil vitez. — »Kai na iaz?«
»On edini, pravim!«
»Marion!« ie zamrmral Capestang. »Ne morem vam povedati, kako grenko mi ie stopiti pred oblic-ic tega človeka. Toda ker ga potrebujete vi. ga poiščem: v to Imate
moio besedo!« ...	,	,a1
Ponudil ii ie roko m io odvedel. Krenila sta PQ stopnicah. Marion vso not ni prenehala trepetati in opazovati viteza s pogledom polnim tata® croze.	^
n mr'ni rmmamUriMiiiiilhrtnV•
Narodno predstavništvo
Beocrad. 1 .oktobra 1920.
V četrtek se ie v narodnem predstavništvu nadaljevala debata o kmečkih nemirih na Hrvatskem. Govorili so poslanci: Kneževič (socialist). Živoiin Zlatič (repblikanec) in Milivoi Bašič. Ta ie kritiziral prepir v parlamentu in ie prosil poslance, nai drug drugemu odpuščalo napake. nai delujejo vsi na to. da se narod povzdigne, uiedin! in pobrati. Za niim ic govoril demokrat Wilder. za tern demokrat Grisogono in radikalec Stoian Protič. •
V petek se ie po otvoritvi zbornice prečital predlog sociialističniii poslancev'- glede nuineea razveljavi lenta začasnega zakona o proračunu. Po še nekaterih interpelacijah in orošniah se ie debata o dogodkih na Hrvatskem nadaljevala. Govoril ie dr. Peleš. za niim oa poslanec Po-oadič, ki ie delal, da ie naloga kmetov ustvariti dtržavo iz vseh pokrajin. kfer bivalo srbski, hrvatskl in slovenski kmetic. Iziavil ie. da ie akt od prvega decembra 1918 edina naša ustava. Po govoru poslanca Bimtiča ui še nekaterih ie bila sela končana.
bodo z močilo izsTltfe pravico rdo gla-sovanla. Nemško - italifanski napori
so zaman. •
A Mihov trud ie tudi drvgače nepotreben in brezpomemben. Cona A ie nnšn in ostane naša v vsakem slučaju. Če bi se Nemcem in Italijanom posrečilo preprečiti plebiscit, oa bo cona brez niega naša.
Na sod v prava večie
Nemško-Iaški manevri,
Celovec. 1. oktobra.
Avstriiskio - italijanska taktika Je pred enim tednom ubrala popolnoma nova pota. Dva meseca sta nam avstrijski in italijanski delegat skušala izviti iz rok vse pravice, ki nam fih dale mirovna pogodba, o katerih sta bHa mnenja, da so v korist našemu vsnehu. Komisiia ie zlomila vsak odpor z naše strani s tem. da ie nam pretila, da ga bo smatrala za zavlačevanie plebiscita. Vkljub temu sta pa Avstrijec in Italijan uvideli. da so naše šanse iačie in da bo pas A naš. če pride do plebiscita.
Spremenili so svolo metodo m začeli zavlačevati plebiscit. Naiprei pod formalnimi pretvezami, češ. da predpisane predpriprave niso v redu. Posrečil se nam ie protidokaz In 10. oktober ie bil končnoveliavno določen kot plebiscitni dan.
Nasprotniki so posegli zato oo j pelje, to ni ne gruča, ne trupa, drugih sredstvih: spomnili so se te- j ne slavna komisiia?! plebiscita in si ga izbrali
Kdo je kriv?
Velikovec. 1. oktobra. Koroškem vre in kipi vsepov-coni A. Zadnia nedelia ie bila boina nedelia. ker so se bile bitke v vseh večiili kraiih. V Pliberku ie bil tenen laški maior. ker ie v civilu demonstriral z Nemci in pretepal Slovence, v Železni Kaplji je bežal Schumv y spremstvu na-šjh orožnikov v avtomobilu, znani oskrbnik Rosenberga vsegamogočni lleu ie bil pa dva dni skrit v Kaplji, ker se ni ud a! domov, v Gaiiciii in Mohličah so nemčurii s kamenjem iu poleni napadli članice ženskih društev, ki so se vračale iz zborovanja v Apačah. Učiteljica Ježovni-lcova ie dobila težko telesno poškodbo. V Velikovcu ie prišlo do pretepov in v Malem Šent Vidu so nemške zverine ubile orožnika Brunka. To so samo večie bitke v veirkov-škem okraiu. da ne omenjamo manjših in pa Roža. kier ie bilo podobno.
Da ie prišlo v poprei tako mirnem in varnem ozemliu do talcih nemirov in žrtev, le kriva plebiscitna komisiia v Celovcu. Vzoren red. mir in varnost le vlada! orete v ozemliu. kier ie imela oblast naša uprava.
Komisiia ie izdala že takoi izoo-čefka razvi/is. da ne smelo preko demarkacijske črte orihaiati litaJje v gručah in trumah. Slovenci se tega držijo .A Nemci? Ti so vrgli v ne-delio 15 tovornih avtomobilov sku-oai v velikovški in ravno toliko v boroveljski okrai. Vsi so bili nabito polni celovške in menda še dunajske fakinaže.. ki ie rjovela in besnela po coni A. kakor znorela. Alf ie čuda. da mora liudstvo seči po samopomoči. da se ubrani teh divjakov? Če se 15 avtomobilov skupaj
kaj
A
odločilnega trenutka, ki bode Dokazal našo zmago in končal za vedno nemški teror do teh lepih slovenskih kraiih.	•	-skl.
Prekmurje za Koroško.
Murska Sobota. 28. sept. 1920.
Tukaišni Sokol ie s sodelovanjem Narodne čitalnice priredil minulo nedelio. 26. septembra na trgu pred . hotelom Dobracz »Koroški dan«. — \ Pred mnogoštevilno množico domačega prebivalstva so govorili doktor Irgolič Kos in dr. Janc. Sprejela se je sledeča resolucija: Prekmurski Slovenci, zbrani na velikem manife-staciiskem zborovanju dne 26. sept. v Murski Soboti, z ogorčenjem protestirajo proti vsem krivičnim avstrijskim nakanam, ki hočelo doseči, da bi se plebiscit na Koroškem odložil Zahtevamo, da se glasovanje gotovo izvede najkasneje 10. oktobra da bo koroški Slovenec našel čim-preie red in mir v svobodni Jugoslaviji. Vsem voditeliem naših koroških Slovencev izrekamo svoio iskreno zahvalo za nihovo dosedanie požrtvovalno in trudapolno delovanje v korist koroškim Slovencem. Koroška ie bila in bo naša.
PO&Tctfs v IMr Ni fifl stiSH H | četm brata, ki imaio sociialen čut za
šinslcega
za vzorec. Obtoževali so nas terorja nad njihovimi pristaši, a kmalu iim ie zmanjkalo sape. ker se te v večini slučajev izkazalo. ^ da leži krivda na niihovi strani. Tedai so vrgli krinko stran zaceli z izzivanjem nemirov in poboiev. SlučaH se množe od dno do dne. da spominia-mo samo uboistvo našega orožnika pri Malem St. Vidu, napad na naše orožništvo v Rožekn. napad italijanskega častnika na našinca v Pliberk« itd. Nemci in Italijani računajo s tem. da izborna disciplina, ki vlada med našimi liudmi. ipak ne bo 'držala do dne plebiscita in da bo vsled niihovega izzivanja prišlo na Koroškem do kaosa, da bo vsled tega odložen plebiscit in da se bo Koroško vprašanje rešilo po tešinskem vzorcu, to ie potom arbitraže, o kateri upajo, da bi izpadla za avstrij-sko-ltaliiansko stran ugodno — sat bi bili. kakor vedno proti nam. Lahi stranka in sodnik obenem.
Plebiscitna komisiia to vse ve in drži roke križem. Dobro: mi bomo storili vse. kar ie le v naši moči. da se bc vršil plebiscit v redu.
Pri glasovanju bodo naši glasovi za Jugoslavijo dokazali pred vsem svetom, da le pas A popolnoma slovenski. Pesti naših mož in fantov si
Vojaške športne tekme.
V petek so se končale prve lavne športne tekme vojaStva v Sloveniji. Ato pomislimo, da goji vojaštvo šport Jele zelo kratek čas in da mu niso na razpolaganje vsa potrebna sredstva, moramo biti z doseženimi rezultati zadovoljni. Lani, ko Je naše -vojaštvo zasedlo Koroško, so posamezne edinlcc po malem pričele gojiti šport. Kmalu Je vojaška oblast vzela inicljativo v svoje roke In Imenovala znanega športnika g. majorja Jakliča za športnega častnika Dravske diviziie. Vsaka posamezna edinica Ima svojega športnega častnika.
Vojaštvo se le ponajveč vežbalo v lahki atletiki In v nogometu. Pomisliti moramo, da vežba vojaštvo samo v svojem prostem času. AIco pa primerjamo rezultate voja-štva z onimi, ki so Jih dosegli civilni športniki, moramo kenstatirati, da so vojaški rezultati razmeroma boljši od civilnih. V nekaterih točkah, kakor n. pr. V metanju kopja in kroglje, so vojaki celo prekosili civiliste. Zaradi toga Je neobhodno potrebno, da so gojenje športa pri vojaštvu ne opusti. Računati moramo s tem, da nastopimo na prihodnji olimpijadi tudi v dn*-gih panogah, ne samo v nogometu. In V našem vojaštvu le tolika dobrega materi
Drugi slučaj: Naša uprava le bila neka: eostilen. kier so otava nem-čttrska gnezda, z Ozirom na lavni red in mir zaprla. Komisiia iih ie zopet odprla, kljub temu. da se fe pojasnilo. kako nevarno ie to. Kmalu nato oa ie bil ubit naš orožnik ravno v eni tistih gostilen.
In podobnih slučajev ie še več kot preveč.
Sedaj, ko so Nemci že cele vagone cukra. petroleja itd. spravili in s tem blagom podkupili ljudi, se sliši. da se mora to blago zapleniti in se bode razdelilo šele po plebiscitu med ljudstvo. Ravnotako se trdi. da ie prepovedano odslei prevažati Ce-lovčanom fakin ažo v cono A s tovornimi avti. Ta prepoved je prišla tudi že »post festum« , ko so že tukaj smrtne žrtve. Sploh smo na radovedni. če sc bodo Nemci ozirali na to oreooved.
Naše ljudstvo ie kljub velikanskemu nemškemu vsestranskemu pritisku, iako disciplinirano. Nikjer še ni izzvalo kakih incidentov. Ako pa le izzvano, na se zna braniti. In slovenska roka ie trda. kakor ie skusil laški maior v Pliberku. — Razpoloženje med liudstvom le iako ug_odno za nas. Ženske solzelo od-! ločne in agilne. A tudi moški ne za-i ostaiaio za niimi. Vse že komaj čaka
lata, da bi doseglo po vztrajnem in sistematičnem treningu rezultate, ki ne bi zaostajali za rezultati tekmecev drugih narodov.
V nastopnem priobčimo najboljše rezultate (prvenstva) vojakov v lahki atletiki: metanje kopja: Vasld (dravski art. polk) 35.85 m; metanje kroglje: kapral Djokič (dravski atr. polk) 9.94 m; metanje diska: rodov Žarlcovič (40 pp.) 27.58 m; tek na 100 metrov: kapral Širok (II. art. pododficir-ska šola) v 12.4 sek.; skok v daljavo z zaletom: podporočnik Zobec (dravski art. polk) 5.14 m; skok v višino z zaletom-kapral Sirek (II. art. podof. šola) 1.42 m; tek na 110 m z zaprekami: kapral Širok (II. art. podoficirska šola) v 21.9 sek.; tek na 400 m: Širok v 63.7 sek.; tek na 1000 metrov: redov Petrovič (40. peli. polk) v 3 min. 31.3 sek.) štafeta 100 m X 4: štafeta II. art. pododficlrske šole v 55.6 sek.; metanje ročnih granat: redov Jovanovič (dravski art. polk); metanje ročnih granat na cilj na 30, 40 In 50 m: redov Obrenlč (40. peh. polk). Prt borbi z vrvjo je zmagal Dravski art. polk.
Začetek Je bil dober. Kakor čujemo, bodo prihodnje leto prvenstvene tekme vojakov cela IV. armh* d ceta vat M*e vojske,;
Volilni program SLS.
Na sestanku zaupnikov Slovenski liudske stranke v Mariboru ie ime! strankin voditelj dr. Korošec govor, v katerem ie razvil program S. L. S. Slovenska ljudska stranka zahteva enakopravnost vseh treh jugoslovanskih plemen. Davki moralo biti povsod enaki, prav tako tudi državna skrb za šole. bolnice in uradnike. Veroizoovedania so nred državo enaka. S. L. S. ie za edinstvenost države, odklania vsak trl-alizem. federalizem in sploh vsak separatizem ki iemlie državi moč in ugled. Radi liitrelše. boliše in primernejše uprave se mora država razdeliti na več pokraiin. Pri tei razdelitvi nai bodo merodajni skupni gospodarski in kulturni interesi. Vsi slovenski kraii se moralo določiti kot ena upravna celota z lastno avtonomijo. Skupno z vso državo mora Slovenila imeti kar le potrebno za red. moč in Ugled države, samostojna na mora ostati v zadevah, ki se morelo doma upravljati hitrejše. boliše in točneiše To geslo bo stranko vodilo v volilnem boin. Na koncu govora fe dr. Korošec izrazil želio. da bi se vršil letošnji volilni boi nvirnoln dostoino.
se revolucija v Ifaliii ne mogla vzdržati. ako bi se ne izvajala v soglasju z revolucijo po drugih državah Evrope. Več govornikov se je izreklo za razkol. Eden izmed njih ie zahteval, da se vsi oni. ki se popolnoma ue striniaio s tretjo internacionalo. avtomatično izključijo.
Jugoslovenska Matica.
Kakorkoli obračamo stvari, vedno prihaja ena resnica na dan. Mi ne moremo živeti brez Primorja, mi ne moremo prenašati trpiienia naših na zasedenem ozemliu. oa iih nai tlači Italiiau ali Nemec, ki ie do milosti antante ostal še dalie gospodar nad vrlimi Ziliani. Zasedeno ozemlfe le za nas večno izzivanie. le za nas uekončliiva bol. Zasedeno ozemlie ie brezdvomno glavna vsebina Ju-goslovenskeea programa, ki velia za vsakogar, in .kateremu se nihče in nobena stranka ne more odreči, pa magari. da iavno tega ne prizna.
Iz te resnice izhaia čisto naravna druga resnica. Da se osvobodi zasedeno ozemlie ie treba delat!, silno in neumorno dejati: dela Da se moralo udeležiti vsi brez izjeme in vse se mora vršiti oo dobro premišljenem načrtu. Le tako ie uspeh mogoč.
Jugoslovanska Malica ie organizacija vseh. ki imaio smisel za troe-
preeaniane. Kdor presliši klic Jugoslovanske Matice, ta zataji naiboljšfl kar :e v niem. ljubezen do bližniega, do brata!
Jugoslovenska Matica pozna ko niliče noiožai neosvoboienih bratov. Ona ie centrala vsega dela. ona le voditi*Jiica dela za zatirance na zasedenem ozemliu. Kdor posluša njo. ta dela za trpeče, ta ie borec za pravico. Jugoslovenska Matica ve. kie iejiomoč nainuineiša in kle.re neodložljiva. Kdor se ravna po geslu, dvakrat dd, kdor hitro dd. ta se ravna samo no navodilih Jueosloven-ske Matice ki fe srce vsega dela za Primorje in druge neosvoboiene pokrajine.
Rešitev primorskega vprašani« gre zato preko Jugoslovensko Matice.
Zato velial vsakemu naš klici Tudi Vi ste doprinesli svoie za rešitev našega naivišiega programa, če ste član Jueoslovenskc Matice. Prepričani smo. da nočete biti v številu on111 ki ne vrše svoie dolžnosti. ki samo uživajo to. kar so drugi priborili, temveč da ste toliko moža in poštenjaka, da tudi Vi sami za svoio srečo storite, kar morete,
Cten Tiigoslovenske Matice morate bitk zato vstopite dane« kot nien član. V! In vsa Vaša rodbina!
Glas Iz Bolgarije.
Sofija. 26. septembra.
Iz Sofiie smo preidi od svoiega dobrega znanca pismo, iz katerega prinašamo te-le zanimive odstavke: »V bolgarski iavnosti se zadnii čas izredno živahno pretresa vnra,-šanie pristopa Bolgarije k takozva-
ni »mali anianti«.	,.	.
Najuglednejši bolgarski listi se
izražaio brez izieme zato. da ie treba odstraniti vse ovire- ki branito. da se ne more bolgarski narod sprijazniti s Srbi. Naelašaio. da ie nova jugoslovanska država kompleks, v katerem ie večina državlianov mis-lienia ki ui Bolgariii rray nič sovražno. Velik del jugoslovanske javnosti os. deluje celo v smislu trdnega zbližania med obema narodoma.
Ze ime ministrskega predsednika Stamboliislcega samo iamci za poštene in odkrite orliatehske namene Bolgarije.
O pogajanjih Jugoslavije z Italijo
izhalalo v dnevnih listih komentarji, ki zamotalo meutem«hcnc histor.uie in strategične argument« Italne. ter Dovdariaio naravne meie- i*1 hh ie postavila med obe državi narava.
to ie morie.	.	.
Vse to kače. da se ptesoia v Bol-gariii to vprašanje že z vidika
vstvarialoče se balkanske zveze. v kateri lioče postati članica.«
Kralj Peter.
;DU Beograd, 2. oktobra. Kralj Peter se je odpočil od pota ter se prav dobro počuti v svoji vili na Topčidcrskcin brdu. Do-sedaj še ni sprejel nikogar.
Naše volitve v rimskem senatu.
Rim, I. okt. (Izvirno poročilo.) Pri današnji seji senata Je vprašal senator Me!o-dia zunanjega ministra Sforzo, če je resnična vest, ki jo prinašajo italijanski listi, da se nahaja v novem volilnem zakonu Jugoslovanskem tudi članek, ki določa za volilne okraje tudi Istrijo z Reko In Gorico s Trstom in Ljubljano, Dalniaciio pa deli na dva volilna okraja in sicer na Kotor-Drač In Šibenlk-Zader. »Idea Nazionale« piše, da Je Jugoslavija jasno pokazala, da Jim ni na skorajšnjem miru z Italijo ničesar ležeče, ko podpiše regent tak zakon v trenutku, ko nai se prlino direktna pogajanja med Jugoslavijo In Italijo. »Giomal d’ Italia* Imenuje ta volilni zakon izbruh Jugoslovanskega ultraimperijalizma, ki sega do — Gorice.
Belgijska vlada kupi Meštrovičcva dela.,
LDU Beograd, 2. oktobra. Belgijsko naučno ministrstvo Je brzojavno izrazilo
naši vladi željo, da odkupi za račurt države en del Meštrovlčevlh kiparskih det.
Železniška nesreča v MaccdonlJI.
LDU Skoplje, 2. oktobra. Včeraj Je skočil med Gostivarom in Teto vi m vlak s tira. Trije potniki so mrtvi, sedem Je hudo ranjenih, od katerih sta dva že umrla, devet
pa Je lahko ranjenih. Vozilo sc je z vlakom
vojaštvo.
♦
Priprave za volitve v konstltuanto, De«
lo državnega odbora za priprave ln Izvedbo volitev za konstltuanto se bliža koncu,-Kakor se čuje, bo v naši kraljevini okoli 6000 glasovalnih krajev.
Za načelnika pclltlčno-tehnlčne službe V. ministrstvu za notranje zadeve Je bil Imenovan profesor lozanskega vseučilišča dr. Rels.
Član poljske delavske stranke Stanislav Roszkovvskl je dospel v Jugoslavijo, da proučava naše razmere. Pride tudi v Ljubljano.
Nov demokratski list »Narodna mlsao« Je pričel Izhajati v Zemunu.
Razna poročila.
Anglija lu Franciia proti albanskim načrtom Italije.
LDU Pariz, 1. oktobra. Na nedavno noto, ki jo je poslala Italija francosJd In angleški vladi in ki se nanaša na rešitev albanskega vprašanja, kakor se zdi še ni do-šel odgovor, vsal ne od francoske strani. Znano Je, da je Italija zahtevala za Albanijo meje, ki so bile določene v Londonu za balkanske vojne. Vladi Francije ta Anglije, katerima Je istotako znano mnenje beograjske ta atenske vlade, želita, da se vprašanje albanskih meja reši na prijateljski način med Italijo, Jugoslavijo in Grško, ker bi se s tem izognile kakršnikoli solu-ciji, ki bi napravila nezadovoljno eno ali drugo, ali pa celo vse tri strani.
Nemiri na Irskem.
1 LDU London, 1. oktobra. Po poročilih | Iz Dublina, so stafajnovci predvčerajšnjim j napadli pri O, Briens Bridge (grofija Llme-rick) policijsko patrolo, pri čemer sta bila ranjena dva policista.
Rudarsko gibanje na Angleškem.
London, 1. okt. (Izvirno poročilo.) Angleški rudarji bodo odložili splošno stavka najbrže še za en teden, da bi dobili priliko, sporazumeti se z lastniki rudokopov.
Francoska mornarica proti boljševikom.
Moskva, 1. oktobra. (Izvirno poročilo.) Francosko srednjemorsko brodovje Je dobilo ukaj, da naj bo pripravljeno na odhod. Misli se, da se bo podpiralo Wrangiovo in ukrajinsko ofenzivo.
Gospodarst
tudi Bolgariia
Razkol med italijansk.
sociialist'.
Milan. 1. oktobra.
V vodstvu socialistične stranke so včerai razpravljali voraSanie razkola1 stranke. Kakor poroča »Avan-ti«. ie deial Bacci. da sc moralo moskovski oosroii razlasrati po strankah posameznih držav. Razen teva bi mosrla Imet! izprememba Imen socialistične in komami stične resne posledice, aiko ‘bi se stranka cepila. Taddei se le izrazil, da b! eventualna diktatura proletarBata fmela v Italiit. kakor tudi v Franci« in Att-ffliti popoinelSo obliko, kakor sedann
Za odpravo nove trošarine,
Beograd, 1. oktobra. (Izvirno poročilo.)
V beograjskem parlamentu so poslanci so-cijaUstlčne stranke (med drugimi: Kristan, Korun, Cobal, Korač, Buikšeg) vložHi Interpelacijo, ki poživlja vlado, naj takoi ukine trošarino, ki Je bHa uvedena v zadnjem času.
v
r+' Vinska letina In cone. V Belikrajtal so končali trgatev večinoma že pred 14 dnevi. Vkljub zgodnji trgatvi ima mošt 16—22 stopinj sladkorja ter v tem oziru ne zaostaja za letnikom 1917. Kvantiteta je daleč zaostala za pričakovanjem. Cene se še niso ustalile, le posamezniki so ga prodali po 10-14 K. V ljutomerskem m mariborskem okraiu Je sedaj trgatev najbolj v teku. Tudi tam lina mošt povprečno okrog 20 stopinj. Pravo povpraševanje po moštu se še ni razvilo, pač pa Je mnogo povpraševanj po starem vtau, ki ga je pa malo več v zalogah. V Istri Je letina prav povoljna ter fma mo*t 20—22 stopinj. Dalmatinsko novo vino se plačuje v Trst postavljeno po 10 K.
[+ Zadnja dva živinska sejma v Marl-boru ata bik živahno obiskana. 28. ssptem-bra k bflo pripeljanih naprodaj 51 volov, ;« biki, 95 krav ta 4 tal*. Na «vtaW »N««
1'. i m. pa je bilo prignanih 199 prašičef, Tem je bila cena po 31 K za kg žive teže.
+Finančni odbor In davki na obrtno poslovanje. Kakor javljajo iz Beograda, Ja finančni odbor predlagal, da naj se vsi po« sli izpod 25 dinarjev osvobode davka n* obrtno poslovanje. Obenem se Je finančni odbor iziavil proti uvedbi srbske admin!«
stracije v finančni upravi.
+ Letošnja letina tobaka Je po veste« monopolske uprave boljša kot lanska. Ra« čuna se, da se Je pridelalo skupno okoli 10 milijonov kg tobaka. Z odkupom bo mano* pols>ka uprava pričela tekom prihodnjega meseca.
+ Mednarodna banka. Finančna konic* rena v Bruslju je obravnala predlog sku« pine švedskih bankirjev o ustanovitvi med« narodne banke. Pri tei banki naj bi sodelo* vale vse države, ki so zastopane na konfe« renči.
. + Znižanje eksportnlh cen zelez.u čehoslovaškl. Komisija za določitev cen v Cehoslovaškl ie sklenila, da se od 1. ok* tobra naprej cene za železo, katerega bodo tamošnje tovarne potrebovale za fabrtka« cijo v Inozemstvo namenjenega blaga, znatno znižajo. Cene so jedinstvene za vso r»* publiko.
Dnevne vesti.
— Rol* za pcoisovanie vojnih posojil ie podališan do 5. t. m., za ži-srosanic predvojnih posoiil na do 10. t. m. Rentne knjižice in depotne liste o nosoiilih. kj se nahaiaio v inozemstvu nai se nriiaviio do 5. t. m. finančni dcleeaciii v Liubliani.
— Posebne doklade za sodnike. Vsem sodnikom v pokrajinah izven Srbiie in Crne zore brez razlike čina. vštevši tudi državne pravdnike. se bo izplačevala posebna doklada mesečnih 450 dinariev. ostalim uradnikom^ ori sodiščih in državnih pravništvih pa doklada 250 dinariev. (uradno.)
•— Pogodbenim uslužbencem pri Poštnih in brzojavnih uradih v Dal-maciii in Slovenit, ki nimaio pravice na draginisko doklado no naredbi št. 63.515. se povečava draginiska doklada na trikratni iznos doseda-uiili draginiskih doklad. (Uradno).
— Imenovanja. Ministrstvo za notranje zadeve je imenovalo reaktivlranega vladnega svetnika pri poverjeništvu za notranje zadeve Ivana Tekavčiča dvomim svetnikom In podelilo sekcijskemu svetniku pri poverjeništvu za notranje zadeve dr. Leonu Staretu naslov in značaj dvornega svetnika. Nadalje so biii imenovani okrajni glavar v Borovljah dr. Josip Ferjančič dvornim svetnikom in okrajni glavarji dr. Ignacij Rutar pri brambnem oddelku, vodja urada za zaščito beguncev dr. Fran Vodopivec in okrajni glavar v Kamniku Friderik Logcr dvornim svetnikom.
— Poročil se le g. Franc Havliček, bivši odbornik »Ljubljanskega Zvona*, sedaj dodeljen ameriški misiji v Podgorici (Cnia gora), z gospodično Zoro Kartona-tos (Grkinjo). Bilo srečno!
— Zahvala. Fcrijalni Savez izreka tem potoni vsem letošnjim gostiteljem potujočega dijaštva naiiskrcnejšo zahvalo v nad!, da mu bodoče leto zopet omogočijo vršiti njegovo kulturno nalogo.	k
Ljubljana.
= Za aprovlzacijo ljubljanskega prebivalstva se bo moralo neka! ukreniti, in sicer hitro in odločno.
1/, oddaberieiših kraiev. posebno iz [Meniške se donaša prav malo živil, odkar se ie železnica podražila. To '■kolnost izrabliaio okoličani LM>-datre. do nastavliaio nolrubne cene. Toda niti za visoke cene ne dovažalo blaea na trg (n. pr. krompir, iaica itd.), ker lahko vse to doma nrodalo brez nadležne kontrole. — imamo razna anrovizaciiska društva. Nad bi se ta lotila nakupovania na debelo za svoie člane, a uprave naših železnic nai bi dovolile za taka potrebna živila iziemne tarife. Naše banke bi gotovo priskrbele aorovi-znr.Mam potrebne kredite, sa-i iamčiio član*. Naibollša rešitev pa bi bila, ako bi se na dolenjski progi uvedel vsat enkrat v tednu aorovizaciiski vlak.
=Občina Vič ima 1153 volilcev in 1427 volilk (za občinske volitve.) To ie' vsekakor visoko število ker ie vseh prebivalcev okrog 5000.
— Varčevanje z električnim tokom. Mestna občina ham sporoča: Vsled nepremagljivih ovir ni bilo mestni občini mogoče pred vojno povečati svojih električnih naprav, oziroma si postaviti lastne vodne centrale na Savi ali ob Ljubljanici. Med vojno in v sedanjem povojnem času so postale take naprave že celo neizvedljive. Treba je torej potrpeti in počakati boljših časov. Razmere za mestno elektrarno so pa čimdalje bolj neznosne, ker potrebuje Ljubljana vedno več luči In gonilnih naprav. Stroji v električni centrali so vsled tega zlasti v zgodnjih večernih urah v jeseni in po zimi tako obteženi, da ne morejo več oddajati dovolj električne sile. Zato se mestni magistrat obrača do vseh razsodnih ljudi, da naj varčujejo z električnim tokom, zlasti zvečer, ko gori največ luči, naj se vsak omeji le na najnujnejšo porabo elektrike. Boljše je tmeti nekaj malega, kakor pa ostati v popolni temi. Če si bo vsakdo mislil, saj je pač vseeno, ali gori pri meni ena luč več ali manj, tedaj so ostali pač vsi opomini brezuspešni.
T ~ E]®ktriCna razsvetljava na Viču.
? 'ta ” VIC”(WvH tovarn« * moderno elektrotehnično
.<*»udi po Mn,	m
k Čadu. Občani b«lo podjetni tvrdki ^ tovo hvaležni. - Nova elektrarna razpo-laga s 70 konjskimi silami, in sicer ima turbina 35, motor pa tudi 35 konjskih sil Rojak! Iz zasedenega ozemlja Iti rodoljubno občinstvo ljubljansko naj pohIH danes na prvo dobrodelno prireditev kluba »Soča* v Narodni doml
— Umrl je v Ljubljani nadzornik ravnateljstva Južne železnice g. Ivan Gnezda.
— Za ubožne ljubljanske obrtnike razpisuje mestni magistrat 20 ustanov po 100 K. Podrobnosti so razvidne s razglasa na mestni hiši.
sb Važen sestanek trafikantov je V torek B. t. m. ob 7. zvečer v restavraciji pri »zlati ribi«, Stritarjeva ulica 7. — Je-
ločnlk.
— Splošna organizacija vojnih Invalidov centrala v Ljubljani pozivlje vse vojne invalide, ki so včlanjeni pri centrali, da se zglase od 4. do vštetega 7. oktobra 1920 v društveni pisarni Gosposka ulica 3' radi razdelitve moke.
— Čevlje kupujte Iz domače tvorniefc Peter Kozina & Ko. Ljubljana. Breg. Zni-
žane cene.
Maribor.
Električna luč iz falske elektrarne ie zažarela v Mariboru prvič sinoči. Ulice so bile ob te! priliki polno občinstva.
Krušne cene. Od 3. t. m. dalie se povišajo cene za kruh sledeče: pol kilograma težek bel hlebec bo veljal 7.80 K. 70 dkg težek hlebec črnega kruha na 6 K.
Cena sladkorju Je od srede na četrtek poskočila od 68 na 76 kron za kg. Ker trgovci nimajo zato nepričakovano povišanje nikakega povoda, je očlvidno, da hočejo le izkoristiti čas predno bi prišel sladkor v monopolno upravo. Opozarjamo na to povišanje verižniški urad, ker pomenja popolnoma navadno odiranje.
Deželni sodni nadsvctnlk dr. Karel Hočevar, ki ga je zadela pred kratkim kap, je v noči od srede na četrtek podlegel napadu. Pogreb se vrši v nedeljo ob 4. popoldne Iz javne bolnice na pokopališče na Pobrežju.
Zrelostni izpit se je vršil na tukajšnji gimnaziji 27. sept. in ga Je od 8 kandidatov napravilo 5.
Promenadni koncert se bo vršil v slučaju ugodnega vremena v nedeljo ob pol U. v mestnem parku.
Dva transporta ujetnikov Iz Rusije sta dospela v Maribor 1. oktobra. Sprejel jih ni nihče. Prvi je dospel dopoldne, drugi ponoči.
Pisalni stroj, ki je bH svojčas ukraden v Severjevi trgovini na Aleksandrovi cesti, so sedaj izsledili v Zagrebu. Tatica ie bila nastavljenka v dr. Irgoličev! pisarni,
1.	Kavčič.
Stekla psica se že več dni klali po
Mariboru. Doslej Jo še niso mogli ugonobiti in izgleda, da bo trajal lov nanjo če ne delj vsaj do sodnega dne.
Celje.
G ccli.skera mestnem eledali-lišču. Kaj se bo zgodilo z našim celjskim mestnim gledališčem letošnjo
sezono, visi še v zraku. Lansko zimo smo imeli samo nar predstav. Šele v nožni spomladi se ie otvorila sezona pod vodstvom g. Skrbinška, ki ca ie letos odšel v Maribor. Tako ia naše gledališče zooet brez vodia. Včasih se govori, da bo gostovalo tu in tam ori nas mariborsko osobie. Dotem na zonet nraviio. da bomo imeli letos samo diletantske pred-stave. Navsezadnie pa ne bo ne tega ne onega. Čudimo se. da te zadeve ne vzame odločno v roke mest. magistrat in ne preskrbi občinstvu rednih predstav, kakor ie bilo to svoi-čas pod nemškim gosoodstvom obi-čaino. Takrat smo sl vedno želeli, da bi prišlo gledališče v našo posest. da bi imeli redne slovenske predstave. Golila se ie takrat v mestnem gledališču opereta, drama in tudi lažje opere. Danes pa. ko imamo krasno gledališče v naši posesti. na ne moremo redno gojiti niti navadnih predstav, kar bi bilo za mesto Celie pač rutina potreba. Te vrstice nai bi služile v spodbudo merodajnim činiteliem. da v tem oziru storilo potrebne korake.
V celjsko reklamacijsko komisijo sta bila izžrebana urednik »Nove dobe« gospod Sptoiier in pekovski mojster gospod Koren. Volilni imenik celjske občine obsega nad tisoč volilcev.
Razsvetljava po našem mestu je še vedno zelo pomanjkljiva. Ne glede na stranske ulice, bi bHo pač želeti, da bi bile vsaj glavne ulice primerno razsvetljene. Glavni trg na primer Je odet v pravo egiptovsko temo. Razsvetljuje ga samo ena svetilka na križišču štirih ulic pred Strmeckijevo trgovino. Takim nedostatkom bi se moral pač napraviti konec.
Staro manufakturno trgovino Lakitsch na Glavnem trgu je kupil bivši trgovec na Krekovem trgu g. Alojzij Drofenik. Tako je zopet prešla ena nemških tvrdk v slovenske roke..
V gerentskl sosvet mestne občine celjske je JDS mesto odstopivšega dr. Zi-Iierja poslala dr. Avgusta Sedlarja.
Odvetniško pisarno otvori na Kralja Petra cesti dr. Milan Orožen.
Poročil se je g. Josip Pogačar iz e ja, vodja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Brežicah, z gdč. Pavlo Do-
llnšekovo te CerkelJ na Dolenjskem.
Novo invalidno organizacijo »Sloga« so ustanovili v Celja n Sp. Štajersko, Pisarna lat« s« nahaja v Gosposki
Koroško.
.Večni Kallenegger. Poslednje čase prikolovrati vsako noč orecei-šnie število avtomobilov iz cone B v našo cono. kf prevažata agitatorie in huiskače. Splošno ie znano, da orevaža član avstrijske sekcije ori plebiscitni komisiji Kaltenegger v svojem lastnem avtomobilu hujskaško sodrgo na naše ozemlie. Te dni se ie mudila okrajna komisija dalje časa v Ločah in ko se ie vračal Kaltenegger oonoči domu. ie dobil, ko so naše varnostne straže ustavile neznani avtomobil, od neznano koga nedolžen snominek do glavi, ker se ie obnašal izzivaioče. Seveda bodo skušali naši nasDrotniki Izrabiti to v oodooro svoiega argumenta, da le potrebno na Plebiscitnem ozemlju tule vojaštvo. To je stara pesem, ki Da bo ostala brez odmeva. Mi bi Ie vprašali:	kako	se	drzne	avstrijska
sekciia pritegniti h komisiji in poslati na tako odgovorno mesto navadnega že od orel razkričanega Izzivača. ki se ne more ponašati niti z navadnimi zmožnostmi. Vse dose-danie Kalteneggerievo dielo ie obstojalo v aeitaeiii. ščuvaniu. spletkarjenju in nepoštenem izzivanju, ki iz-oodkoDava avtoriteto cele plebiscitne lcomisiie. Čudno ie. da plebiscitna lcomisiia trpi v svoiih vrstah takšnega človeka. Pripomnimo še. da so Kaltenegger!* zasačili, ko ie delil nemške propagandne letake. Priče in letaki na razpolago.
Nemškutar?! streljali na mirne Slovence. Iz Podgore pri Borovljah nam poročalo: Nemškutarski raz-graiači. folksverovcl in drugi temni elementi se zbiralo vsallc večer v tukaišnil gostilni »Pri pošti«, katere lastnik ie zagrizen nemškutar Janc. Tako so bili zbrani tudi 30. m. m. Ko so se okoli pol 10. ure ponoči vračali štlrie Slovenci mimo gostilne proti domu. so nenadoma padli trije streli iz voiaško paške iz •Tau-čevega hleva. Ena krogla ie šla tik nad Krasnikovo glavo, druga pa Je •obtičala v cesti kakih 10 cm pred levo nogo Matevža Otavica. Vsled tega nečuveneva napada so se vsi štirie obrnili ter hoteli iti protestirat v gostilniške prostore toda nemškutarji so iim že zaklenili vrata. Le s težavo so si priborili vstop v gostilna v kateri so zagledali same znane obraze domačih zagrizenih nemškutarjev. med niimi Lero. Dorferia itd. ki so kolovodje vseh teh tolovai-stev. ker iim že voda v grlo teče in ker vedo. da bodo 10. t. rn. utonili. Na vprašanje. zakai se ie streljalo, se ic nnnre oglasil Janc. češ. da prvi ie slrelial eden omenfenih štirih Slovencev, kar pa ni bilo res. Že drugega dne ie Janc. ko so ga aretirali, priznal, da se ie strelialo le iz niegovegn hleva. — Na plebiscitno komisi to apeliramo, da napravi takšnim tolnvaistvom. ki so na Koroškem na dnevnem redu. konec. —> Sicer na bomo do 10. t. m. že še kaiko potrpeli, potem bo Da tako enkrat za vseloi konec nemškutarskih tolovaistev.
Ustavlienle preiskav tadi tihotapstva. Ministrski svet v Beogradu ie na svoii zadM seli sklenil, nai se ustavilo vse preiskave proti Korošcem iz cone A. ki so bili svoičas naznanjeni radi tihotapstva prepovedanega blaga preko demarkacijske črte.
Primorje.
Izseljeniški vlak odide iz Trsta naf-
brže v pondeljek, 5. t. m.
Reški mešaloma«. Iz Rima poročajo, da bo dal D’ Anmmzlo kovati denar, k! bo nosfl njegovo »nesmrtno* sliko.
LJUBLJANSKI TRG.
Trg govejega mesa je zelo živahen, V porodajl masti je nastopila mala stagnacija, ker sl je mnogo strank nabavilo preje zaloge. Upati je, da vzllc živalinemu Izvozu prašičev v Inozemstvo cena prašičev ne bo zrasla. Prekmurje zahteva zvišanje cen za teleta od 12-50 K na 14 K za kg žive teže. Istotako zahtevajo zvišanje cen za bike na 12 K do 13 K kg žive teže. Hr-vatskl trgovci so stavili že višje ponudbe. Upliv na slovenski frg ne bo izostal. Mesarska zadruga bo vztrajala nadalje pri prodaji govejega mesa II. vrste po 18 In 17 kron kg. Prodajala bo meso na novi stojnici pod kostanjem sredi trga.
Sadni trg je živahen, posebno ob petkih je na kmečkem trgu velik promet. Primanjkuje na sadnem trgu prvovrstnih jabolk, Kostanja je na trgu v izobilju, prodaja so po 5 kron kg. Trgovci sadja se pritožujejo nad Izvanredno malomarnim ravnanjem sadjerejcev z obiranjem in pošiljanjem sadja, vsled česar ga toliko zgnije, kar upll-va naravno tudi na cene. — Gobe so portale prava redkost. — Zelja v glavah Je na trgu dovoli po nizki ceni 96 vin. M lur.
— jajca donašajo v nekoliko .vrtSffh’ množinah na trg. Proti visokim cenam za jajca se je težko boriti vsled tega, ker različne imovite stranke ponujajo prostovoljno pretirane cene za jajca brez ozira na revnejše sloje. Sedanja cena jajcu je 2.20 K do 2 kroni 40 vin. — Odrasla perutnina se donaša pogosteje na trg. — Ribji (rg je zadostno obiskan. Boljše ribe kot ščuke ne prihajajo na trg, ker oddajajo ribiči vs$ v hotele In gostilne. Sedanja cena ščuki Je 24 K za kg, belice so po 12 kron kg. Zanimanje za ribji trg je živahno, manjka pa dobrega blaga vsled praznote naših voda.
— Pomanjkanje krompirja na trgu povzroča nekoliko razburjenja. Gotovi krogi hočejo na vsak način že sedaj zvišati cene krompirju. Doznall smo, da napravljajo gotove tvrdke velike zaloge krompirja. Nastalo pomanjkanje krompirja bi pozneje Izrabile za navijanje cen in neprimerne dobičke. Ker se krompir ne bo izvažal v veliki meri, bi se normalnim potom cena krompirju ne smela bistveno zvišati, ker Je že Itak v primeri z drugimi živili primerna. — Pritožbe radi pokvarjene moke postajalo redkeje. — Mleka Je na ljubljanskem trgu zelo veliko, toda mnogo slabega. —
Šport in turistika.
Sinočna nogometna tekma med kombiniranima moštvoma klubov Hermes, Primorje in Jadran na eni strani (črnobeli) ter Slovan, Svoboda in Sparta (rdeči) na drugi strani je potekala mestoma sicer v živahnem tempu, ni pa nudila posebno zanimivih hi napetih momentov. Igralcem se Je poznalo, da so sestavljeni iz različnih klubov in da zato ne morejo tako kombinirati, kakor bi bilo treba. Črnobeli so bili večkrat v premoči, a niso mogli vzdržati, tako da je tekma končala naposled z zmago rdečih v razmerju 3:2. Polčas 1:1. Sodnik gospod Cernovic.
Zaključek lahko atletlčnth tekem športnega tedna bo danes dopoldne med 9. In
11.	uro na športnem prostoru Ilirije. Novost in zanimivost za Ljubljano bo posebno štafetni tek za dekleta na 400 metrov. To bo pri nas prvi nastop žensk v lahki atletiki, dočirn so pri drugih narodih ženske lahfcoatletlčne tekme že splošno udomačene. Med tekmami svira vojaška godba.
Regata na Ljubljanici. Danes popoldne ob d veli priredi Športna zveza na Ljubljanici med Izlivom Išče in odcepitvijo Grubarjevega kanala na daljavo 1800 metrov prvo slovensko tekmo z dirkalnimi čolni. Nekdaj tako znane regate na Ljubllanlcl so bile le zabavne, ne pa športne prireditve. Tekem se udeleži 6 dvojk, 2 štlrice la 3 enojke. Posebno zanimiva bo dirka s predujmi (handicap), katere se udeleže čolni vseh kategorij likratu.
Zaključek športnega tedna tvori družabni večer, ki se vrši nocoj v hotelu Union. Na večeru se razdele nagrade tekmovalcem, nakar sledi prosta zabava z godbo, amerlkansklm barom in plesom.
Gledališče in glasba.
Repertoar ljubljanskega gledališča. Drama: Ponedeljek: »Auflsa«, C, torek; zaprto, sreda: »Hasanagluica«, D, četrtek; »Za narodov blagor«, A, petek: »Anfisa«, E, sobota: »Pygmalion«, B, nedelja: »Ha-sanaginica«, izv., ponedeljek: »Za narodov blagor«, D. — Opera: ponedeljek: zaprto, torek: »Rigoletto, E, sreda:	»Lepa
Vida«, C, četrtek: »Faust«, B, petek: »Glumači. Kraljica Lutk«, D, sobota: »Iz bajke v bajko«, A, nedelja: »Trubadur«, izv., ponedeljek: zaprto.
Operno gledišče. Lirično-fantaslična, nekoliko sladko sentimentalna muzika Gon-nodovega »Fausta« ima še danes povsod mnogo oboževalcev, zato jo gledišča pogosto rada uvrščajo v svoje repertoarje. Pri nas smo Fausta poslušali že lani. Letos so ga ponovili in precej skrbno pripravili, tako, da so se uspeha lahko veselili, vsi sodelujoči. Dirigiral Je spretno In umerjeno ravnatelj Rukavina. Med solisti je bila v ' S GGira ESSS? «53. SŠ&255!«!!' v •»** ittaeaels, S&ssa & dss&sh
vsakem oziru prav dobra gdč. Richterjeva v vlogi Margarete. Fausta je podal dostojno in kar se petja tiče nenavadno sigurno g. Kovač. G. Zatheyja Meflsto zasluži prav-tako pohvalo. Simpatično se je uvedel g, Przlbyslawskl novoangažiranl baritonist v vlogi Valentina. Za Slebela se Je resno potrudila gdč. Šuštarjeva, Marto Je pela gdč. Ropasova, ki razpolaga z lepim altom. Treba konstatlratl, da je Imel dotičnik, ki je angažiral novo Hane srečno roko. Veseliti nas mora tudi to, da dobiva operni ensem-ble čezdalje več domačih moči. — Zbor ln orkester sta svojo nalogo izvršila zadovoljivo, balet tudi. Režija in inscenacija dobri.
■mnunvzM'(rwvu.Mi*.>	i	-r~	vwmurtk; tvmmam
Pokrajinske vesti.
Domžale, Veteransko društvo v Domžalah le sklenilo v seji 22. februarja 1.1., da se razide in da se njegova Jmovina, ki znaša 1436 K, razdeli po pravilih med onemogle društvenHce, kar u Je tudi zgodilo. Zastavo Je društvo izročilo deželnemu muzeju v. Ljubljani.
Novo mesto. Novomeška elektrarna, kt Jo je kupil od g. Vinka Bona ljubljanski odvetnik g. dr. Tomšič, Je dobila najmodernejši jez za turbino. Naprava je delo luž. dr. Kasala Iz Ljubljane.
Trbovlje. Kamenje je podsulo delavca Romiha in ga težko poškodovalo. Prepeljati so ga morali v bolnico.
Sent JurU ob Južni železnici. Na kmetijski šoli v Sent Juriju ob južni železnici se Je pojavil legar, vsled česar so 6 tedenski poučni tečaji za učiteljice odpovedani.
Šmarje pri Jelšah. Zadnjo sredo zvečer Je udarila strela v stanovanje sodnega kanci ista Fflrsta In ubila v kuhinji sedečo služkinjo, ki Je ravno pisala svojcem v Ameriko pismo, da se bo preselila tja.
Trbovlje. Pevsko društvo »Zvon« vi Trbovljah priredi 9. t. m. ob 8. url zvečeri koncert v proslavo 25 letnice svojega obstanka. Vsa sosedna pevska društva vabimo, da se udeleže tega našega slavja, k
Proda se:
OLASOVIR (Stutzfldgel), najfinejša francoska znamka,
se zaradi odpotovanja proda. Naslov v upravnlštvu »Jugoslavije«.	1881
HIŠO S PEKARIJO
prodam. Je na prometnem tn v Industrijskem kraju in tudi pripravna za trgovino.
Naslov L. Cohun, Trbovlje 201.	1883.
KOPIRNI STROJ za načrte In kopirno stiskalnico na prodaj. Poizve se v upravi »Jugoslavije«. 1885.
DODRO OHRANJENE 2ENSKE OBLEKE, ČEVLJEV, KLOBUKOV, ceno na prodaj pri KrebeiJ, Poljanska cesta 18, pritličje.	1886.
HIŠA
z 9 stanovanji se ceno proda. Poizve se: Privoz 10.	1887.
POCENI
se proda 2 para čevljev št. 42, oficirska bluza In sablja, oficirska čepica, kovček, 2 stenski sliki. Kje, pove upravnlštvo lista.
1888.
PISEMSKI PAPIR V mapah ulu v veliki Izbiri, RAZGLEDNICE umetniške in druge, na debelo in drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 4.	1703.
KUVERTE, trgovske In kanclijske, PAPIR, konceptni In kanclijskl, NOTNI PAPIR, KONFETI, KOPIRNI SVINČNIKI (olovke), PEČATNI VOSEK Itd. na debelo In drobno pri L, Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica 4.
HIŠA Z LEPIM VRTOM IN HLEVOM primerna za obrtnike, tik glavne ceste v Trbovljah, se proda. Več se Izve pri lastniku Ivan Orešnik, zaloga plve Union, Trbovlje.	1873
LEPO POSESTVO Z GOSTILNO, TRGOVINO IN TRAFIKO, ob glavni cesti, pol ure od Celja, na prodaj. Vpraša se pri podružnici »Jugoslavije« v Celju.	.	1892.
§£upS se:
JAJC IN KROMPIRJA’ letfp! vsako količino uradniška menza v LiubUnrt (Prešernova ultoa). Ietotam se
proda točilna mka z amerikanskim aparatom po ugodni ceni.	1880,
Službe:
KNJIOOVODKINJO (poatovodklnjo) sprejmem takoj v valjčni mita v bližini Ljubljane. Stanovanje in oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Naslov, v upravi lista.	1885,
GOSPODIČNA 19 let stara, iz dobre družine, lepe zunanjosti, pridna, inteligentna, žeU priti v. boljšo družino, v ali blizu mesta, da se Izuči kuhanja. — Seveda ne kot služkinja^ temveč kot učenka. — Ponudbe pod štev. 2007 na upravo lista.	1870,
GOSPODIČNA, vešča vseh pisarniških del, strojepiska la stenograftnja, z znanjem srbohrvaščine ta Cirilice, Išče primerne službe v Ljubljani. Ponudbe z navedbo plače pod »Cirilica« na upravo lista do 10. t. m.	1890.
SLU2KINJA. starejša, poštena, za kuho ta druga domača dela, se Išče takoj. Ponudbe pod »Služkinja« z navedbo zahtev na upravo »Jugoslavije«.	1889
Na tuzemskih posestvih »Bleiberger, Bergwerks-Union« na Koroškem se razpL suje služba
SAMOSTOJNEGA GOZDARJA.
Prošnje opremljene z dokazili (prepisi) o hposobnosti, državljanstvu, o Jezikovnem znanju naj še vlože do dne 15. oktobra
t. I. pri Državnem nadzornlštvu In tiprav-nlštvu v Mežici, železniška postaja TVe-valje, Koroško.'	1875
TRGOVSKI SOTRUDNIK Želi vstopiti kot praktikant v pisarno večje lesne trgovine ali drugega večjega trgovskega podjetja. Ponudbe pod »Praktikant« poštnoležeče. Konjice.
DALJFS? - ECI PODČASTNIK sprejme r:1 službo vinogradskega pristava ali - 'i.'1.-Jurskega upravnika. Je absolvent vinorejskega tečaja. Isti je oženjen, vešč vlnorejske In poljedelske stroka tar slovenskega, nemškega ln hrvat-skega Jezika ▼ govoru ln pisavi. Naslov nova uroravnUtvo.	1882.
g
Oratffiseno podjetje
| ing. Dukič in drug
‘ Ljubliatia, Resljeva cesta 9. priporoča za vsa v to spadajoča dela.
y Ljub&ian S se pripc P stroko
Potniki
ki potujejo po večjih mestih Jugoslavije lahko zaslužijo s prodajo dobro idočega lesnega izdelka, ki je brez konkurence. Ponudbe z navedbo v katere kraje potuje pod .Tovarna* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 1678
Najbolj učinkujejo
ALOMA
plakati, reki. risbe
nnončne ekspedicije Al. Matelič, lijiibljaua, Kongresni fig :j.
Med, suhe gobe in fižol
knpuje po najvižjih dnevnih cenah
Družba #SAD“
trgovina in industrija z dežel. in gozdnimi pridelki, Ljnbljiina, Bectbavnova ni.
287. štev.
Trosi so za ponudbe.
1683
tX3XHSaE3wmma&3mMSKsmmzmmauammusmmmvmmX3BBBarfia
ešnjeve in javrove Mode
kupim fianco vagon. Pismeno ponudbe pod »Hlodi* Da uprav. Jugoslavije.
at^mgaasiiZiu^smmasim^msssEa
Iznajdba novega umetnega mlinskega stroja za čiščenje prosa. Stroj izčisti v 24 urah vagon prosa. — Nahaja se pri:
Ivanu Spanbeck-u
Zr. Breg Sil pri Ptujn.
Ogleda se od 3. do 6. t. m. Posebno vabim mlinarje, da si stroj ogledajo. — Po ogledu je stroj takoj na prodaj ter se priporočam za novo nu-ročbe, katere so takoj izvrže.	i
Eaieinn in M« Mtlsrole ilrejro.
Prvovrsten RIŽ
razpošilja vsako množino od 50 kg naprej po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte vzorco 1 Ant. Nnvnik, Škofja Loka. 1675;
Sa proda! :s tri posestva
hišo, 4 sobami, 2 obokanimi kletmi in 'verna gospodarskim poslopjem, zemljišče je 2 ha, 1 a, 20 m2, drugo po-' Bestvo tudi v Žužemberku, zemljišče 8 ha, 12 a, 65 m2 s kozolcem, tretje posestvo Je na Bolem kamnu, pol , ure od Starega loga, dve hiši a 4 sobami, ena je nova vila z vsem gospodarskim poslopjem, Zemljišča je 18 ha, 69 a, 15 m2, pri vseh treh posestvih jc sadni vrt. Natančnejša pojasnila daje Karol Nahtigal, posestnik v Žuženberhu.
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcen vljudno naznanjam da sem otvoril lastno
trgovino z meairini blagom
ter se slav. občinstvu najstopleje priporočam. — Postregel bom s solidnim blagom in nizkimi cenami.	Se priporoča
Oroslav Črtalič
trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Sv. Petra c. 33
Za malokivne in po bolezni oslabele je I edino sredstvo, zdravniško priporočena
,Jadranska kapljica* i
kri in moč tvorečo dalmatinsko de-1 sertno vino. — Glavna zaloga: j
M. Bill, Milana, Jura frg M 3.
BBSSB5S8BSB3SBSB8SiBSSBBB853382SB5EE8BSBIBBBBB83BBE8Bi
    „ rr~. --nmirrriiiwnw ___
Krasna vila
na najlcpžem dolu mesta, neposredna bližina cerkve, postaja električne železnico in vsemi udobnostmi se proda. Prodajne pogoje in druge podatke v pisarni dr. VI. Pegana na Dunajski cesti 28.	1638
za obdelavo lesa in kovin dobavlja takoj:	1582
F. 0. Kretschmer & Co.
W1EN IX., Griinc Torgasee 5. Zahtevajte dobavne listine!
200 novih lokomotiv,
800—200 PS, 600—800 mm razmaka, za rudokope, polja in industrijo železnic, v zalogi predvojne izdelave z izvoznim dovoljenjem,dobavim. Tračnice,skretaljke,vozovi.
Georg Futta-AlwIo, Hirsch & Komp.
BERLIN W 57, Bftlovvstrasse 1, Esport Abteilung.
za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe se tudi .deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
, JOSIP PEIELIiiE, UlUSi
S® dospeti mm Sv. Patra nasip 7.1432
Generalno reprezentanco slovite znamke
THE F0R EVER SH0E
ima trgovina s čevlji
J. BLAS, Ljubljana,
Pod Tranco št. 2,
postaja cestno železnice (pr. Miklošičeva cesta 1C>.
Miha laltsa inozemskega blaga. ItojsoiiM izdelek. Rentačil m.
Naročila z deželo fzvršo so točno.
'	PII
ŠTAMPILJK
.Katalog
^BAVJSO^
ant. Černe
LJUBLJANA
iSPHUI tboV-
Jranko
Adrija
žal SSIl-i
vanilin sladkor pecilni prašek
!i ial
LJubB jana.
Telefon interurb. 405.
F. ŠIBENIK, trgovec
Gosposka ulica 16.	1586
KrinarcM b8|iqwJ1!, fattosrorsl Izdelki, Kakor pelerine, boe. ranil, itd. so v zalogi.
Moderniziranje vsakovrstne kožuhovine v najkrajšem času pri:
LUDOVIK ROT, krznar,
LJUBLJANA, Gracilšče žtev. 7 (nasproti dram. gledališč;!'/.
POZOR!
POZOR
Krasno posestvo z hišo, ledenico, 2 kletmi, hlevom i. t. d. z 4 ,2 orali njiv in travnikov, pol ure od južne železniške postajo so ladi družinskih razmer proda. V hiši je go stilna a zganjetocem, trgovina, trafika in mala pošta. Proda se z vso gostilniško opravo, sodi in steklenicami, opravljene sobe z pohištvom m pet-ilom, oprava za trgovino, dalje živina vozovi, krma itd. Z eno besedo vse kompletno.
Pojasnila daje A. ŠIFRER, Laporje pri Slov. Bistrici.
®*BB2C8SSBEaEESa3SHEZBf3BSSr’ Hk
I
ti
Ljubljana, Dunajska cesta, Stezice.
gl	Telefon fitev. 03».	Telefon ilev. 03».
HI	Osrednja pisarna:	Aleksandrova cesta 3.	£§
p
gl	Naj večja jugoslovanska izdelovalnica
! I	moške, deške in otročje obleke.	gg
H	Samo na debelo.	1516 Samo na debelo.	®
naznanja,
da je otvorila s 1. oktobrom 1920 v prostorih »Obrtno pomožnega društva“ in v na novo adaptirani menjalnici na Kongresnem trgu 4.
svoje poslovanje
ter izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila najkulantneje.
Telefon št. 508.
msssmmss
msosmsm5
5$BEtŽ2«®SfflE
asarj—j«— i»ihw>miihh miMripinT.g|al| i.,i—nm- inunniMiM«
SMM —imu 11 m umi um mi.,1	-	-•.....
St PETEK KOZINA & to
S5 N A M K E
preuajajo sc ob znatno znižanih
cenah na debelo in drobno
Pri naročilih naj se sklicuje , na oglas v »JUGOSLAVIJI«.
f Jadranska banka podruinica Dunal*\ '
Wien 1» Tegetthofffstrasse 7—9-
II i
san
m
Bzolavni n&s!@w: AdrUabank, Wien
§771
7151
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje posojila na vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge
in vloge na tekoči račun.
rasamnnK
Odgovorni urednik Anion Pesek
Tiska »Učitcliska tiskarna« v LiubiianL
Capestang ie že tekel v Medvedjo ulico. Nekie Dri sredi ulice je našel ieravnico. na katero se ic zanašal Cogolin. Vitez ie planil v prvo had-stronie in skozi predsobo, napolnjeno s služabniki v silainih livreiali. Eden izmed niih ga ie vprašal do imenu, prijavil ga in inn odnrl vrata. Pustolovec ie stopil v prostorno, razkošno opremlieno sobano, kier se ie dre-nialo okrog igralne mize krikih petdeset gostov. gospodov in dam. vc-likašev in revnili plemičev. Ob zfiflaviu igralne mize ie sedela s smehliaiočim obrazom eosoodinia nriporočliive hiše.
Igravna miza le bila kai umetna reč. podobna današniim bjjiardom. samo da si videl na nični površini sedemdeset maihnih iantic.' Vsako !a-mico ie tvorila slonokoščena skledica. ki ie iemela na dnu vrezano številko. Na posebni mizici ored lastnico ie. stal srebrn krožnik in srebrn vrč. V vrču ie bilo sedemdeset koščenih kroglic. katerih vsaka ie nosila takisto svoio številko, od 1 do 70. Igravec ie pristopil k mizi ter položil na krož.nik cekin, nato ie segel v vrč in vzel iz niega kroglico. ki io ie obdržal do odločitve. Kadar se le vrč izpraznil, le ležalo na krožniku sedemdeset zlatih pištol: igra le bila popolna. Gospodinja ie tedai vstala in vrgla večio slonovinasto kroglo z moiio na biliard: krogla se ie odbi-lala od roba do roba ter begala sein-intia dokler ni obtičala v kaki jamici. Kdor izmed ivravcev ie imel na kroglici številko, ki ie bila vrezana v tisti iamici. ie zadel: lastnica mu ie izročila šestdeset in eno oi* štolo, ostalih devet oa ie obdržala.
Dočiiii ie imel igravcc neznatno' uoanie. da utegne pridobiti z enim samim zlatnikom šestdeset drugih, ie imela eospodinia gotovost, da lih zasluži pri vsaki igri devet, ne da bi sama kai tvegala zanie.
Vitez ic stopil k madami ter storil. kakor ic vidci druge: vzel si ie kroglico iz srebrnega vrča in položil s trepcčočim srcem svoi poslcdnii zlatnik. Kroglica ie imela številko 17. Pol ure ie moral čakati, preden mu ie povedalo splošno zgrnicnic gostov okroe mize. da se bliža usodni hip. Gospodinia ie vrgla kroglo, ki ie begala dolgo, predolgo in padla do mnogih ovinkih v eno izmed srečonosnih iam.
»Gospoda«. ie kliknila madame. »številka 17 ie zadela!«
sCorhacoue!« ie dejal vitez ves osupel, »da se nisem orel domislil tega zaslužka!«
Okrog niega se ie vzdignil zavistni hrup. ki ie sledil sleherni partiji.
»Sedemnaistka!« — le zastokal gardni častnik. »Imel sem io trikrat po vrsti, aa nisem dobil: in baš topot sem io moral pustiti! Da bi to kuga. hudičevo sedenmaistko!«
»Gospod«, le poprosil ženski glas »ne obdržite sedemnalstkc. pustite io meni!«
Igravcc. ki ie zadel, ie smel pridržati svoio številko za drugo par-tiio.
»Z veselični. madame«. le odgovoril Canestang in položil kroglico na pladenj
Ženska le želino segla ponto ter plačala zlatnik, dočim le vitez prešteval svole bogastvo. Kroglice so
z roži ia le v vrč. in družba se ie pomirila. Baš tedai sta izpregovorila dva izmed igravcev Dar zamolklih' besed in se pomembno spogledala, kažoč si viteza z očmi. Eden se ie naglo vzdignil ter odšel, drnci na ie sedel zraven mladega, nenavadno lenega dekleta, ki sc ip takisto trudilo na vse preteče, da bi vzbudilo Canestaugovo pozornost. Ta mladenka ie bila' Marion Dclorme!
Ali vitez ie ni opazil: resnobno ie scecl z roko v vrč ter izvlekel novo krovlico. ki ic imela štcVilkcr' petindvajset. %
Cele pol ure ie traialo. da ie oddala gosnodinia zadnio številko. In snet ie zavladalo listo veliko molčanje: spet ie zbežalo sedemdeset parov Dlameuečih\oči za kroglo — snet se ie začul lastničin glas: »Gosnoda. številka 25 ie zadela!«
Vitez se ie kar ustrašil te vztrai-ne sreče: toda brž ie premagal začudeni© ter spravil novih šestdeset pištol
»Bogmc«. ie deial smeič. »ne vem. zakai uc bi zadel še tretii-krat!«
Posgel ie v vrč in dobil topot številko 3.
»Gospod«, ie vzkliknil takrat znan glas zraven niega. »pustite me. prosim vas! Vaše dvorienie do-staia preveč žaliivo!«
Capestang se ie naglo ozrl. spoznal Marionko Delorme in io prijazno pozdravil. Hkrati pa ie spoznal tudi vsiljivca — Concinilevesa razbojnika Louvignaca!
(Dalje prih.)
M. Zevaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman (Dalje.)
»Da nisem mei pomislil na tol« le deial Lureau ter sc udaril po čelu.
Od tistega dne ie zapravil siromak tri četrtine svoiega časa s tem. da se ic cleda! v zrcalu. Zanemarjal ie delo. gmakc so se mu prismaiale, gost za gostom ga. ic zapuščal, in kmalu ie bil uničen.
XXV.
Igravnica v Medvedii ulici.
Po zaslugi prebrisanega Cogoiina ■z branil vitez de Capestang osem dni svoie telo z okusnimi iedili. svoio dušo pa z grenkim prcmišlicva-niem.
»Da nisem srečal Gizele.-ci vsega tega ne bilo!« ie vzdihnil vsaki-k rat.
Zmcrial se ie in zaklinial. da si izruic to nezmiselno liubezc.il iz srca: in mi vsaki taki prisegi ie skočil na Bliska ter kalopiral v Mendon; v Dauphinsko ulico ali na v Progar-sko. kier mu ie Cogolin pokazal hišo. nred katero se ie bila ustavila kočiia. Toda Gizele ni videl nikoli. Zakleti grad v Mcndonu ic bil zapuščen. V Angoulemskem dvorcu, kamor sc ie splazil neko noč. ni bilo žive duše. In v Progarski ulici, naisi -:e še tolikanj oprezal do nii. ni videl nikoli odprtih oken niti vrat.
Nekakšna blaznost sc ie polašča-la viteza. O belem dnevu sc ie klatil po Parizu brez naimaniše opreznosti: saniaril ie. da se hoče dati nrl-
ieti ali ubiti: toda niegova ur.a še ni bila prišla! Nekega večera ie sedel ves žalosten na robu švoie oostelie: trnek smehlial mu ie kTivil ustnice. In roke so mu visele v obupu nizdol.
»Bolie bi bilo umreti.« le zamrmral poluglasno. »Sai ic ne bom videl nikoli več! In tudi če bi io videl. Mari nai gjedam zmagoslavje ci»q-Marsa. nienega zaročenca? vse ie
končano!«
Tisti hip pa ie povzel zraven mc-
ga turoben glasj
»Vse ie končano, da. gospod! Včcral sva izpraznila svoio zadnio buteliko. in predvčerajšnjim ste obrali kost ooslednie gniati: tole oa ie naiina zadnia modrica. Končano le. praV ste rekli. Umrla bova gladu In žeie.«
In Cogolin ie položil ored gospo-daria Doslednii Lureauiev zlatnik.
»Bedak! Naroči nama zadnio večerjo ko oremoreš še cel cekin. Zares. neznansko mi kruli v želodcu!«
»Gospod,« ie deial oproda, »kako bova živela Hitri, ako potrosiva danes svoi poslednii denar? Kai nama pomaga večerjati? Raiši bi priporočil gospodu vitezu ugledno hišo. v katero zahaia vse kar hlepi v Parizu oo denariu. Siromak stopiš vanio. odideš na nemara bogat — razen če vstopiš bogat in odideš revež. Ati tega sc vam ni bati. ker nec morete zapraviti več nego eno pištolo.«
»Igratnica?« ie vzkliknil vitez. »Bogme. sam sveti Duh te ie navdeli-nil! Dai pištolo: kie ie igravnica?«
»V notraniem mestu, gospod, v Medvedii ulici. Ne morete ie izgre-šiti. ker stoii ored vrati vse polno la-kalev in kočii.«
Charles Princ
Ljubljana.
Jotererra skopnst s bralsko esheiptis tanko io srbske backo v Zagrebe. «
Brzojavni naslovi „ESKOMPTNA".
Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna; Židovska uh 1/1.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami preplaskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko:
MI cb fj pleskar in ličar
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod,
Zalepke za srečolov in šaljivo pošto
priporoča v nnjnovcjši obliki
= M. TIČAR, LJUBLJANA. =
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6
Priporofa so conjenlm damam za Isdolovanjo
steznikov (modercev) in trebušnih pasov
natančno po životnl meri ter za vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejemajo s« vsa popravila, kakor tudi stezniki v pranje. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
T. Kranjc (prejGtnjant) Ljubljana, Sv. Petra c. 28.
Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za
življenska zavarovanja
Sprejema: Vživljenskcm oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško dotp, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega pliua po znano nizkih cenah.	456
po najnižjfh cenah
Jos. Ravnikar, Ljubljana
Kolodvorska uk 26. (Vhod skozi vežo.)
. imp o in m
razprodaja na drobno in debelo v vseh poljubnih številkah le:
»Tvorna čevljarska zadruga* v Ptuju,
Panonska ulica &tev. 8.	1588
Razpošilja tudi po povzetju g pošto.
Podružtjlca: CELJE, Breg 38.
Konkurenčno cene!
Jadranska montanska družba d. z o. z.
LJUBLJANA. Zvonarska ulica 5. (N) Telefon št. 9. Brzojavi »Montana*. Proda,a in kupuje na debelo vse vrste kovin, rudnin in kemi-
h Milo: Zlatorog, Srna, ešveško, marsajlsko, toaletno, brivsko, zobno kremo, sukanec (cvirn) bel in črn, žimnato vezalke 100 in 120 cm, pravi stenj št. 5, 8, 11; razne glavnike za česanje, gladilni (šmirgel) papir, dratene (železne) vlasnice, cigaretni papir Abadie in Club, cipulin (voščeno) čistilo, Ilirija (terpentinovo) čistilo, mazilo za čevlje; tržaške in jesenove bičevnice ter biče (gajžle) nudi po najnižjih
cenah tvrdka OSVALD DOBEIC Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. S.
, 1655
Export
import.
kalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko obrt.
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
BRUMAT F. Ljubljana,
Mestni trg štev. 25|I.
Lastni a uto za prevažanje,
saresafti sireinik zakrival
• (dvostruhi utornl crep) nudi tfikoj c!oE.55vko v poifvbnl mnoliRl, dal. druibo
Ljubljana, Wolfova ulica 5
mfcttttfrA-fr sn. t; go Ana na dtholo in drobno Ilirekini uvoz iz inozemstva
Na željo sc pošlje takoj popis in ponudba
henkurenenc ceitc
Generalno reprezentanco slovite znamke
DEIAY
THE FOR EVER SHOE
ima trgovina s Čevlji
J. BLAS, Ljubljana,
ima najboljše parfume, najboljše kolinske vode, najboljše toaletne vode, najboljše kreme. S kolinslco vodo „Driay“ se najbolje prepreči nečista polt. Kdor se pO' služuje kolinske vode „Driay“, ne bo imel nikoli gubastega obraza. — Prodaja se povsod. — — Prodaja na debelo za Jugoslavijo v
Pod Trančo št. 2,
postaja cestne železnice (pr. Miklošičeva cesta 16) Velika zalaga inozemskega blaga. Kajsolidnejši izdelek. Konkurenčne cene.
Naročila z deželo izvrSe sc točno.
Parfumerie des Fleurs de France
LJUBLJANA.
Medica & Comp.
veletrgovina manufakture
Ljubljana
Sodna ulica 7
v elegantnih vzoroili, modne in športno obleke, raglani, površniki etc.
neproeiioilisvi delni pikici
7.a dame in gospode iz la, švicarske gume vedno v zalogi: Prva kranjska raaspoSiSiatna
manufakture, mode In konfekcije
S. POTOČNIK
LJUBLJANA
Šeienbursova utica 25. s
Salon za dame in gospode Zaloga angleškega blaga
16571
Ljubljana
Dunajska cesta št. 5,
9vornl trg št- 3'
tsar liKstni modni atelje "®a
Poziv
Ivan Knez,
predsednik.
Odgovorni urednik Antoa Pesek,
Tiska »Učiteljska tiskarna«. x UublianU