GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 43 v Zgornjesavski dolini IZVLEČEK Kozolci v Zgornjesavski dolini zaradi modernizacije kmetijstva izgubljajo prvotno vlogo. Vendar pozitiven odnos lokalnih akterjev do te dediščine kaže, da lahko nastopajo tudi v drugih funkcijah. Po analizi terenskih podatkov je 48 % od 200 kozolcev tehnično ustreznih za izobraževanje, največ vzgojno- izobraževalnih ciljev pa se lahko uresniči v Planici, na Dovškem polju in v Zgornji Radovni. Na tej podlagi lahko izdelamo geolokacijsko igro za osnovnošolce. Možnosti za njen uspeh so večje, če izobraževalne vsebine podamo celostno in izkustveno. Ključne besede: kozolci, interpretacija dediščine, igrificirano izobraževanje, osnovnošolci, Zgornjesavska dolina ABSTRACT Location-based game as a mode of revitalization of hay-racks in Upper Sava Valley Hay-racks in the Upper Sava Valley are losing their original function due to modernisation in agriculture. However, the positive attitude of local actors towards this heritage shows they could serve other functions. According to the analysis of field data, 48% of the 200 hay-racks are technically suitable for education, and most educational goals can be realized in Planica, Dovško polje and Zgornja Radovna. On this basis, a location-based game for elementary school children can be developed. The chances of its success are higher if the educational content is delivered in a holistic and experiential way. Key words: hay-racks, heritage interpretation, gamified education, schoolchildren, Upper Sava Valley Geolokacijska igra kot način revitalizacije kozolcev 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI Avtor besedila: AMBROŽ ČERNE, magister geografije Blejska Dobrava 32, 4273 Blejska Dobrava E-pošta: ambrozcerne@gmail.com Avtorja grafičnih prilog: AMBROŽ ČERNE, TIM ŽGAVEC COBISS 1.04 strokovni članek K ozolci so slovenskemu kmetu skozi stoletja služili za sušenje različnih poljščin in krme za živino. Različne stroke že več desetletij opozarjajo na njihovo izgubljanje prvotne vloge in postopno izginjanje v pokra- jini. Postajali so »prepočasen člen v verigi sodobnega kmetijstva« (Stele 2008, 25), zato so jih nadomestile druge kmetijske prakse in vse bolj učinkovita kmetijska mehanizacija. Vendarle jih kot svojevrstno prvino kulturne krajine obravnavajo geografi, arhitekti, etnologi, umetnostni zgodovinarji, konservatorji, jeziko- slovci in še kdo. Čeprav je geograf Melik prvo znanstveno razpravo o kozolcih na Slovenskem objavil že leta 1931, Krišelj (2004, 58) meni, da bi geografija na to področje lahko posegala bolj angažirano. Pričujoči prispevek se osredotoča na kozolce v Zgornjesavski dolini kot dediščino, ki je skoraj povsem izgubila svojo prvotno vlogo; zaradi njene preveč »enostav- ne« arhitekture (enojni stegnjeni kozolci) pa se zdi, da ji je kakšno drugo vlogo težko dodeliti. Pri izbranih kozolcih oziroma njihovih širših območjih vlogo in- stitucionalnega varstva že opravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Kaj pa drugi lokalni akterji? Kakšen je njihov odnos do kozolcev? Na kakšen način pristopiti do tovrstne dediščine tako, da ne bomo razmišljali le o njenem varovanju oziroma ohranjanju, ampak tudi o interpretaciji? Kozolci kot večfunkcijska prvina dediščine V Zgornjesavski dolini so razvoj kmetijstva in s tem tudi kozolcev vseskozi na- rekovale padavinske in temperaturne razmere. Po najnovejši podnebni tipizaciji Slovenije (Ogrin s sodelavci 2023) Zgornjesavska dolina spada v tip podgorske- ga zelo vlažnega podnebja. Nekoč so bili kozolci na tem območju namenjeni sušenju poljščin in krme za živino, sedaj večinoma le še slednjemu. Na območju občine Kranjska Gora se za ta namen še vedno uporablja približno 25 kozolcev. Na zmanjšano uporabo kozolcev najbolj vplivajo nestabilne vremenske razme- re, povezane tudi z globalnimi podnebnimi spremembami, ter pomanjkanje delovne sile in sodobne tehnologije v kmetijstvu (Klinar 2022). Slika 1: Na območju občine Kranjska Gora je v povprečju med 10 in 15 kmetov, ki kozolce še vedno uporabljajo za kmetijski namen (foto: Ambrož Černe). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 45 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI Na vprašanje, kako bi lahko interpre- tirali dediščino kozolcev v Zgornje- savski dolini, pri čemer bi interpre- tacija vključevala mlade, odgovarjajo tudi lokalni akterji. Z vidika načina interpretacije je smiselna kombinaci- ja tako osebne (predstavitev kozolcev oziroma zgodb o kozolcih mladim) kot neosebne (na primer tematske poti) interpretacije. Pri tem sta ključ- na poudarka doživetje dediščine in njena celostna obravnava, del katere so tudi kozolci. Tipizacija kozolcev na izbranih območjih Zgornjesavske doline Na predstavljeni teoretični podlagi smo iskali smiselne povezave med zgornjesavskimi kozolci, njihovim de- janskim stanjem na eni strani in kon- kretnimi izobraževalnimi vsebinami za osnovnošolsko ciljno skupino na drugi. Tipizacijo kozolcev smo izved- li v dveh korakih. V prvem smo pri posameznem kozolcu preverjali, ali je tehnično ustrezen za izobraževalno vlogo. To smo preverili na podlagi nje- govega splošnega stanja, materialov, iz katerih so njegovi temeljni elementi in njegove lege oziroma dostopnosti. V drugem koraku smo posamezne kozolce, ki so tehnično delno ali pov- sem ustrezni za izobraževalno vlogo, združili v manjša območja in dodat- no preverjali, ali so ta tudi vsebinsko ustrezna za ta namen. Tipizacija je bila izvedena na treh izbranih popisnih območjih: Rate- če–Planica, Dovško polje in Zgornja Radovna. Znotraj območja Rateče– Planica je večina kozolcev južno od naselja Rateče, predvsem na Rateškem polju in v dolini Planica. Obnovljeni informacij, vzbujanje zanimanja ter razmišljanje in razumevanje celote. Pri interpretaciji dediščine Zgornje- savske doline ima ključno vlogo Gor- njesavski muzej Jesenice (GMJ). Po- leg stalnih in občasnih razstav namreč izvaja redne pedagoške programe, ka- terih vsebina je interpretacija naravne in kulturne dediščine zgornje Gorenj- ske (Zgornjesavska dolina, Karavanke in Julijske Alpe). Poleg tega v svoje programe vključuje etnološko-izobra- ževalne delavnice za otroke, v zadnjih letih tudi inovativne (interaktivne in igrificirane) metode, kot so Triglavski izziv, Pobeg v bivak, virtualni zipline s Triglava ali najnovejši Escape muzej v Kajžnkovi hiši v Ratečah (medmrežje 2). Ciljna skupina programov so os- novne šole iz celotne Slovenije oziro- ma bližnji Centri šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Zgornjesavskim kozolcem lahko v okviru interpretacije dediščine dode- limo še izobraževalno vlogo. Otroci in mladi so ključni akterji pri interpreta- ciji dediščine. Ker se mladi v dediščini težje ali sploh ne prepoznavajo, je po- membno, da se jim dediščino približa s kreativnimi pristopi, izkustveno, inovativno. To jim lahko odpre tudi pot za nadaljnje raziskovanje dedišči- ne (Fakin Bajec s sodelavci 2021). Eden od tovrstnih načinov so tudi igrificirane metode, kot je geoloka- cijska igra. Gre za obliko igre, ki jo igralec igra na mobilnih napravah, na način, da se premika po terenu, napredek igre pa temelji na igralčevi lokaciji (medmrežje 3). Primer geolo- kacijske igre je tako v Sloveniji kot po svetu priljubljena igra geolov (angleš- ko geocaching). Druga funkcija, v luči katere lahko ob- ravnavamo zgornjesavske kozolce, je funkcija ohranjanja oziroma varovanja. Kozolci na območju občine Kranjska Gora so v Register kulturne dediščine Slovenije vpisani kot samostojne eno- te, v skupini, v sklopu drugih gospo- darskih poslopij ali celih domačij. Na omenjenem območju je v registru 15 takšnih enot (medmrežje 1). Poleg in- stitucionalnega varstva imajo morda še pomembnejšo vlogo akterji, kot so muzeji, arhivi, raziskovalne ustanove, kulturni zavodi, društva in navsezad- nje lokalne skupnosti. Občina Kranj- ska Gora pozitiven odnos do kozolcev izkazuje v obliki subvencij, bodisi za njihovo obnovo bodisi za tradicional- no uporabo. Odnos lastnikov do ko- zolcev se na svojstven način izkazuje že s samim stanjem na terenu. Terenska inventarizacija, ki jo je med letoma 2016 in 2021 izvedla Razvojna agenci- ja Zgornje Gorenjske (RAGOR) kaže, da je v Zgornjesavski dolini približno četrtina kozolcev še povsem uporabnih za prvotni namen, pri četrtini se kaže povsem nasprotna podoba, preostala polovica pa jih potrebuje delno obno- vo (Černe 2016; Černe 2018; Černe 2020). Takšno stanje konservatorka ZVKDS ocenjuje kot dobro, saj se namreč kljub zmanjšani aktivni rabi »… s kozolci zelo očitno še vedno nekdo ukvarja …« (Roškar 2017). Kot ena od možnih alternativnih vlog tovrstne dediščine se nakazuje njena interpretacija. Tilden (1957) postavl- ja temeljna načela kakovostne inter- pretacije, ki vključujejo povezovanje dediščinske teme z osebnimi izkuš- njami, zadovoljevanje potreb ciljne skupine, razkrivanje globljega smisla 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI 2018; Černe 2020). Popisanim kozol- cem na izbranih območjih smo tokrat dodali še en podatkovni sloj: lego ko- zolcev glede na vrsto javne poti (slika 3). Da bi pri posameznem kozolcu prepoznali, ali je za izobraževalno vlogo tehnično ustrezen, smo vsakega opredelili glede na tri kazalnike: sploš- no stanje (A-B-C), materiali (a-b-c) in lega (1-2-3). Kombinacija znakov tvo- ri šifro, ki glede na navedene kazalnike opredeli vsak kozolec posebej. S prvim znakom šifre opredelimo splošno stanje kozolca. V tip A se uvr- ščajo kozolci, ki so v dobrem stanju, so v splošnem videti lepi in ustrezajo katerikoli od naslednjih značilnosti: stabilnost stebrov je dobra, late so cele, zaradi zahtevnejših naravnih razmer za kmetijstvo. Kljub majhnemu šte- vilu jih je večina ohranila lesene ma- teriale. RAGOR-jev terenski popis iz leta 2020 zajema 14 kozolcev (Černe 2020). V tipizacijo smo torej vključili skupno 200 kozolcev. Tehnična ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo V sklopu RAGOR-jeve terenske in- ventarizacije so bile s pomočjo popis- nega lista, opazovanja in fotografiranja za vsak kozolec popisane njegove te- meljne značilnosti (tip, usmerjenost in število oken), stebri (material in stabilnost), late (število in stanje), stre- ha (material in stanje) ter morebitne druge posebnosti (Černe 2016; Černe so bili trije kozolci, locirani ob kole- sarski in sprehajalni poti skozi Planico. Rateče imajo tudi bogato etnološko dediščino, predstavljeno v Kajžnkovi hiši – muzejski enoti GMJ. RAGOR- -jev terenski popis iz leta 2018 zajema 107 kozolcev (Černe 2018). Dovško polje velja za eno najbolj kmetijskih območij v Zgornjesavski dolini. Veli- ko kozolcev je postavljenih ob poljskih poteh na koncu zemljišč, orientiranih prečno na potek doline. Krajinska posebnost Dovškega polja so kme- tijske terase, ki so jih med 13. in 16. stoletjem uredili zaradi preprečevanja erozije. RAGOR-jev terenski popis iz leta 2016 zajema 79 kozolcev (Černe 2016). Kozolci na območju Zgornje Radovne imajo nekatere posebnosti - Martuljek območja naselij v občini Kranjska Gora Slika 2: Popisna območja, kjer je bila izvedena tipizacija kozolcev. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 47 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI ne, kakšna tudi manjka, streha ima večje poškodbe ali je deloma uničena. Kozolci tipa C so nujno potrebni ob- nove. Popisana je vsaj ena od nasle- dnjih značilnosti: stabilnost stebrov ki potrebujejo delno obnovo. Popisa- na je vsaj ena od naslednjih značilno- sti: stabilnost stebrov je zadovoljiva, potrebna so manjša obnovitvena dela, late so deloma cele, deloma polomlje- čvrste oziroma trhle le do te mere, da še vedno lahko služijo prvotnemu na- menu, streha je dobra, ne pušča oziro- ma ima le manjše pomanjkljivosti in poškodbe. V tip B se uvrščajo kozolci, Slika 3: Struktura podatkov, na podlagi katerih je bila opredeljena tehnična ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo (avtor skice: Domen Zupančič, vir podatkov: Černe 2016; Černe 2018; Černe 2020). TIP KOZOLCA (po Juvancu, 2007) STREHA •enojni stegnjeni kozolec •stegnjeni kozolec s plaščem material stanje •les •opeka •pločevina •salonitka •brez strehe •dobra, ne pušča •manjše pomanjklji- vosti in poškodbe •večje poškodbe, delno uničena •večinoma uničena •strehe ni USMERJENOST •S-J •Z-V •SZ-JV •SV-JZ LATE STEBRI število stanje material stabilnost odprti tip vprašanja •cele, čvrste •cele, trhle •deloma cele, deloma polomljene •deloma cele, deloma manjkajo •deloma manjkajo, deloma polomljene •lat ni •leseni •betonski •dobra •zadovoljiva, potrebna manjša dela •nezadostna, za obnovo LEGA •stoji ob javni pešpoti • stoji ob cesti s pločnikom • stoji ob cesti brez pločnika •stoji ob kolesarski poti • ne stoji ob javni poti ŠTEVILO OKEN odprti tip vprašanja DRUGE OPAŽENE POSEBNOSTI odprti tip vprašanja 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI (bližine) opazuje, ne da bi ob tem za- koračil na zasebno zemljišče. V tip 1 se uvrščajo kozolci, ki stojijo ob jav- nih pešpoteh ali cestah s pločnikom. Z vidika izobraževanja sta to najbolj ustrezni situaciji. V tip 2 se uvrščajo kozolci, ki stojijo ob cestah brez ploč- nika ali kolesarskih poteh. V tip 3 se uvrščajo kozolci, ki ne stojijo ob javni poti oziroma so od nje oddaljeni več kot 10 m. Stanje na terenu kaže, da nezanemarljiv delež kozolcev ne stoji ob javnih poteh (tip 3). Na popis- nem območju Rateče–Planica je takih slaba tretjina, na popisnih območjih Dovško polje in Zgornja Radovna pa približno polovica. Med preostalimi kozolci zlasti na popisnih območjih Rateče–Planica in Dovško polje pre- vladujejo takšni, ki stojijo ob javni pešpoti (tip 1). Tehnično ustreznost kozolcev za izo- braževalno vlogo prikazujejo slike od 5 do 8. Za ta namen so tehnično ustrez- ni tisti kozolci, ki so v dobrem stanju, imajo stebre in streho iz katerihkoli materialov in hkrati stojijo ob javni pešpoti ali cesti s pločnikom (kozolci s šiframa Aa1 in Ab1). Kozolci s tema šiframa so med vsemi najbolj idealni za izobraževalni namen. Ustrezni so tudi kozolci, ki so sicer v malce slab- šem stanju, a to pomanjkljivost na- domeščajo njihovi prevladujoči leseni materiali in dostopna lega ob javni pešpoti ali cesti s pločnikom (kozolci s šifro Ba1). Za izobraževalno vlogo so tehnično delno ustrezni tudi kozolci, ki so ne glede na njihove materiale v dobrem ali malce slabšem stanju, ven- dar je njihova lega manj ugodna, saj stojijo ob cestah brez pločnika ali ob kolesarski poti (kozolci s šiframi Aa2, se uvrščajo kozolci, ki imajo lesene stebre in streho iz drugih materialov (najpogostejši so pločevina, salonit ali opeka) ter kozolci, ki nimajo niti le- senih stebrov niti lesene strehe. V tip c se uvrščajo kozolci brez strehe. Na popisnem območju Rateče–Planica zaradi pogoste kombinacije betonskih stebrov in pločevinaste strehe prevla- dujejo kozolci tipa b. Na popisnih območjih Dovško polje in Zgornja Radovna so pogostejše kombinacije betonskih oziroma lesenih stebrov ter lesenih streh, zato tam prevladujejo kozolci tipa a. Z vidika izobraževanja je poleg stan- ja in materialov kozolcev pomembno tudi, kje oziroma od kod lahko vse to opazujemo in se o tem izobražujemo. Tretji kazalnik odgovori na vprašanje, ali kozolec stoji ob javni poti in, ali ga lahko kdorkoli z ustrezne razdalje je nezadostna, potrebna je obnova, late in streha večinoma manjkajo, so uničeni oziroma jih sploh več ni. Od skupno 200 popisanih kozolcev se jih 49 (24,5 %) uvršča v tip A, 94 (47 %) v tip B in 57 (28,5 %) v tip C. Pri materialih kozolca so nas zanimali materiali njegovih temeljnih elemen- tov: stebrov, strehe in lat. Ker so late vedno lesene, pri tem kazalniku išče- mo le materiale stebrov in strehe. V tip a se uvrščajo kozolci s tradicionalnimi lesenimi materiali (leseni stebri in le- sena streha). Z vidika izobraževanja o kozolcih je les najbolj reprezentativen material, vendar (zlasti pri stebrih) ne smemo zanemariti drugih materialov, s katerimi so kmetje v preteklosti ko- zolcem podaljšali življenjsko dobo. Zato se v ta tip uvrščajo tudi tisti ko- zolci, ki imajo stebre iz drugih (obi- čajno betonskih) materialov. V tip b Slika 4: Primeri tipov kozolcev glede na splošno stanje (tipi A, B in C), materiale (tipi a, b in c) ter lego (tipi 1, 2 in 3) (foto: Ambrož Černe in Tim Žgavec). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 49 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI v naravi (brez pomoči dodatnih gradiv); · 1 točko – območja kozolcev, kjer je izobraževalne vsebine, povezane s ključnim pojmom, mogoče pred- staviti deloma in/ali posredno s po- močjo dodatnih gradiv (zemljevidi, besedila, slike, skice); · 0 točk – območja kozolcev, za ka- tera smo ocenili, da za predstavitev izobraževalnih vsebin, povezanih s ključnim pojmom, niso relevantna. S tem vrednotenjem smo lahko vsa- ko območje kozolcev opredelili glede na to, ali je za izobraževalni namen vsebinsko povsem ustrezno (konč- ni seštevek točk je 19 ali 20), delno ustrezno (končni seštevek točk je 17 ali 18) ali manj ustrezno (končni seštevek točk je 16 ali manj). Rezulta- te tipizacije prikazujejo slike 6, 7 in 8. Geolokacijska igra »Med zgornjesavskimi stogovi« S tipizacijo smo zasnovali kartograf- sko podlago in na njej v grobem opre- delili vsebinska izhodišča za izdelavo geolokacijske igre, povezane s kozolci. Tehnični okvir igre smo v celoti prila- godili mobilni aplikaciji »CŠOD Mi- sija«. Pred leti jo je razvil Center šol- skih in obšolskih dejavnosti, ki v svoje programe vpeljuje uporabo informa- cijsko-komunikacijskih tehnologij, podprtih z motivacijskimi prvinami iger. Uporabniki se lahko s pomočjo aplikacije podajo na učne poti – mi- sije. Vsaka misija vključuje izzive, ki uporabniku celotno izkušnjo naredijo še bolj privlačno in zanimivo. Nove misije pripravljajo večinoma slovenski izobraževalci oziroma učitelji (med- mrežje 4). kolikšni meri je mogoče na širših ob- močjih kozolcev predstaviti določene učne vsebine, ki jih osnovnošolci od 6. do 9. razreda obravnavajo v šoli in se večinoma posredno, v manjši meri pa tudi neposredno navezujejo na ko- zolce. Tehnično delno in povsem ustrezne kozolce za ta namen smo združili v 10 potencialnih izobraževalnih območij: 4 na popisnem območju Rateče–Pla- nica, 3 na popisnem območju Dovško polje in 3 na popisnem območju Zgornja Radovna (slike 6, 7 in 8). Določili smo deset ključnih pojmov in jih opredelili na podlagi izobraže- valnih vsebin s področij geografije, biologije/naravoslovja, zgodovine in tehnike (preglednica 1). Vsakemu območju kozolcev smo do- delili ključni pojem z vrednotenjem na lestvici od 0 do 2, pri čemer so dobila: · 2 točki – območja kozolcev, kjer je izobraževalne vsebine, povezane s ključnim pojmom, mogoče pred- staviti v celoti in/ali neposredno Ab2, Ba2, Bb2). Delno ustrezni za ta namen so tudi kozolci s sicer ugodno lego (stojijo ob javnih pešpoteh ali cestah s pločnikom), vendar je njiho- vo splošno stanje slabo, pri čemer niti materiali niso dovolj reprezentativni za izobraževalni namen (kozolci s šifro Bb1). Tehnično neustrezni pa so vsi kozolci, ki stojijo predaleč (več kot 10 m) od javnih poti, da bi si jih lahko ogledali brez motenja zasebne posesti in se o njih izobraževali. Pri tem niso več odločujoči niti njihovo splošno stanje niti ustrezni materiali (kozolci s šiframi Aa3, Ab3, Ba3, Bb3, Ca3, Cb3). Neustrezni za izobraževanje so nenazadnje vsi kozolci, ki so na sploš- no v slabem stanju, ne glede na ma- teriale in lego (kozolci s šiframi Ca1, Ca2, Ca3, Cb1, Cb2, Cb3, Cc1, Cc2 in Cc3). Vsebinska ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo Pri kozolcih, ki so tehnično delno ali povsem ustrezni za izobraževalno vlogo, smo dodatno ugotavljali še njihovo vsebinsko ustreznost za ta na- men. V ospredju je bilo vprašanje, v 9 23 2 42 15 4 56 41 8 0 20 40 60 80 100 120 Rateče - Planica Dovško polje Zgornja Radovna ustrezen delno ustrezen neustrezen Slika 5: Tehnična ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo (N = 200). 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI pomenijo napredovanje k osvajanju značke. Ko uporabnik pravilno od- govori na vse izzive, je zanimivost us- pešno opravljena (usvojena oziroma odklenjena). Ko uporabnik usvoji vse zanimivosti, je misija uspešno opravl- jena (medmrežje 5). V okviru naše raziskave smo izdelali igro oziroma misijo »Med zgornjesavskimi stogovi« v štirih etapah. Njen namen je spoznavanje učnih vsebin, neposred- no ali posredno povezanih s kozolci v Zgornjesavski dolini. Ciljna skupina so osnovnošolci od 6. do 9. razreda, ki igro lahko rešujejo interaktivno s po- močjo mobilne aplikacije »CŠOD Mi- sija« ali analogno s pomočjo delovnega dodatne informacije, galerijo fotogra- fij ter določeno število izzivov. Ker gre za geolokacijsko igro, je glavno nače- lo osvajanja misije, da je uporabniku razreševanje izzivov pri posamezni zanimivosti onemogočeno vse dotlej, dokler v naravi ni postavljen na njeno lokacijo. Prek mobilne naprave ga to- rej mora zaznati GPS. Izzivi so različna vprašanja, navezana na dotično zani- mivost. Odgovor na vprašanje upo- rabnik dobi z opazovanjem v naravi, s pomočjo opisa zanimivosti v aplikaciji, z dodatnimi informacijami med opisi zanimivosti ali pod njimi v aplikaciji ali z ogledom fotografij v galeriji. Ne- pravilni odgovori na izzive uporabniku prinesejo negativne točke, pravilni pa Aplikacija »CŠOD Misija« je brez- plačno dostopna v trgovinah Google Play in App Store. Ko je naložena na napravo, si uporabnik iz razpoložljive- ga nabora misij prenese želeno misijo. Odtlej lahko do nje dostopa brez med- mrežne povezave, tako da mora biti za reševanje igre aktivirano le še orodje za zaznavanje lokacije (GPS). Vsaka misija (pot) je sestavljena iz določene- ga števila zanimivosti (točk), vsaka od teh pa vsebuje določeno število izzivov (vprašanj). Zanimivosti so osrednja prvina misije. Vsaka zanimivost ima lokacijo, dolo- čeno z GPS koordinatami, ime, opis v obliki besedila ali zvočnega zapisa, Preglednica 1: Opredelitev ključnih pojmov (učnih vsebin oziroma ciljev), na podlagi katerih je bila ugotovljena vsebinska ustreznost za izobraževalno vlogo. številka ključni pojem opredelitev 1 orientacija v prostoru Z območja kozolcev sta dobro vidni lega in usmerjenost Zgornjesavske doline ali njenih sosednjih dolin (Radovna, Krma, Kot, Vrata, Planica). S tega območja je mogoče ustrezno opredeliti tudi lego in usmerjenost drugih geografskih območij, ki obdajajo Zgornjesavsko dolino oziroma njene sosednje doline (Karavanke, Julijske Alpe, Mežakla, Ljubljanska kotlina in Kanalska dolina). 2 ledeniško površje Z območja kozolcev so dobro vidni tako prečni prerez Zgornjesavske doline oziroma njenih sosednjih dolin (ledeniška »U« oblika) kot tudi druge značilnosti ledeniškega površja (ravno dno doline, strma pobočja, priostreni vrhovi in ledeniške morene). 3 gorsko podnebje Na območju kozolcev je mogoče predstaviti značilnosti tipov podgorskega (podtip zelo vlažno) in gorskega (podtip nižjega gorskega sveta) podnebja. Glede na usmerjenost doline je z območja kozolcev mogoče določiti glavne smeri vetrov v dolini ter s tem pojasniti lego in usmerjenost kozolcev. 4 rastlinstvo Z območja kozolcev so vidne značilnosti rastlinstva, v tem prostoru prilagojenega gorskemu podnebju. Na pobočjih Karavank ali Julijskih Alp je mogoče prepoznati višinske rastlinske pasove. 5 raba tal Na območju kozolcev je dobro vidna značilna raba tal, možne so njene primerjave s sosednjimi območji. 6 kmetijstvo Na območju kozolcev je mogoče opisati poglavitne značilnosti poljedelstva in živinoreje v tem delu Zgornjesavske doline. 7 gozdarstvo Na območju kozolcev je mogoče opisati temeljne značilnosti gozdarstva v tem delu Zgornjesavske doline (krčenje gozda na račun obdelovalnih zemljišč, pašnikov, raba lesa, od kod izhaja les za izdelavo kozolcev …). 8 druge gospodarske dejavnosti Na območju kozolcev so vidni vplivi drugih gospodarskih dejavnosti v tem delu Zgornjesavske doline, predvsem industrije in turizma. 9 poselitev Z območja kozolcev je mogoče prikazati in opisati temeljne značilnosti podeželskih naselij in poselitve v Zgornjesavski dolini (gručasta naselja, samotne domačije, alpska hiša). 10 kozolec – temeljne značilnosti Na območju kozolcev si je mogoče od blizu ogledati skupino kozolcev ali posamezen kozolec in prepoznati njegove glavne značilnosti. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 51 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI zvezka. Etape so razporejene po celotni Zgornjesavski dolini. Pri osnovni opre- delitvi etap se je s tehničnega vidika upoštevalo, da je vsaka dolga največ pet kilometrov in predvideva največ dve uri reševanja. V čim več etap se kot začet- no, vmesno ali končno točko vključi po eno muzejsko enoto GMJ. Etapa je lahko linijska, kar pomeni, da uporab- nik igro rešuje z opravljanjem določene poti, ali točkovna, tako da uporabnik celotno igro (vse zanimivosti in izzive) reši na enem manjšem območju (brez premikanja z ene točke na drugo). V čim več zanimivosti (vsaj v eno na eta- po) se vključi po eno tako imenovano doživljajsko točko, pri kateri uporabnik reši izzive ne le s pomočjo besedil, fo- tografij ali lastnega opazovanja, ampak z aktivnimi učnimi metodami oziroma doživetjem določene aktivnosti, pove- zane s tematiko. Z vsebinskega vidika je kot območ- je spoznavanja v ospredje postavljena Zgornjesavska dolina. Zanimali so nas naravnogeografski dejavniki, ki so vpli- vali na njeno oblikovanje, pa tudi vpliv človeka, ki je to območje sooblikoval v kulturno pokrajino. Pri slednjem je bilo v ospredju vprašanje, kako se je človek tukaj preživljal v preteklosti in kako se preživlja v sodobnosti (zna- čilnosti kmetijstva: pridelki, orodja, tehnike in znanja). V tem kontekstu ima svojo vlogo tudi kozolec, ki mu namenjamo posebno pozornost. Slika 6, 7 in 8: Tehnična in vsebinska ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo, Rateče–Planica (N = 107); Dovško polje (N = 79); Zgornja Radovna (N = 14). 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI orodij, povezanih tako s poljedeljstvom kot živinorejo, do postopkov izdelave in postavljanja kozolcev. Gre torej za izročilo, ki ga je v obstoječi literaturi in tudi z drugimi metodami težje razkriti in je vsekakor zanimivo za vključitev v vsebino igre. S širokim naborom metod za izdelavo igre, kar navsezadnje upravičuje njeno strokovnost in privlačnost, je nastala njena prva (testna) različica. Etapa 1 poteka na območju Rateč, Rateške- ga polja južno od vasi in Planice. Na razdalji 1,5 km povezuje Kajžnkovo hišo v Ratečah s kozolci v Planici. Ima 4 zanimivosti in 13 izzivov. Etapa 2 pote- ka pred gospodarskim poslopjem (sked- s poudarkom na arhitekturi. Drugo uporabno delo je Od stoga do kozuca – priročnik za rabo in vzdrževanje ko- zolcev na območju projekta Arhitektu- ra gorenjskih vasi (Balzano s sodelavci 2020). Priročnik in omenjeni projekt lokalne akcijske skupine odlikujeta aktualnost in sodelovanje med geograf- sko, etnološko in arhitekturno stroko na področju preučevanja gorenjskih kozolcev. Kot smiselni so se izkazali tudi izsledki nestrukturiranih pogovo- rov s starejšimi domačini. Vsi sogovor- niki so namreč odraščali na kmetijah v Zgornjesavski dolini in imajo na pod- lagi lastnih izkušenj bogata znanja o značilnostih tamkajšnjega kmetijstva, od kmetijskih kultur, tehnik, veščin in Navedene kriterije za izdelavo igre smo v nadaljevanju še bolj osmislili s fokusno skupino z zaposlenimi v GMJ, pregle- dom virov in literature ter nestrukturi- ranimi pogovori s starejšimi domači- ni. Zaposleni v GMJ-ju izpostavljajo smiselnost vključitve obstoječih vsebin v muzejskih enotah Kajžnkova hiša v Ratečah in Liznjekova hiša v Kranjski Gori v igro, izkustveni vidik z vključi- tvijo lokalnih kmetov, vključitev upo- rabnikov CŠOD-jev kot ciljne skupine ter varnostni (izogibanje cestam in ko- lesarskim potem) in lastniški (uporaba javnih poti) vidik. Med uporabljeni- mi viri in literaturo, pri čemer večina avtorjev oziroma izdajateljev izhaja iz lokalnega okolja, velja izpostaviti delo arhitekta Domna Zupančiča Kozolci v Zgornjesavski dolini (2015). Gre za najbolj celovito in doslej edino študijo o kozolcih, vezano izključno na Zgor- njesavsko dolino. Delo vsebuje opise kozolcev, njihovo lego, razporeditev v pokrajini in druge opažene posebnosti O poimenovanju igre »Med zgornjesavskimi stogovi«: V zahodnem in severnem delu Gorenjske je beseda stog v različnih fonetičnih obli- kah (stóh, stóuh, stuóh, stagá …) uveljavljena kot narečno poimenovanje za kozolec (Klinar 2020). S poimenovanjem igre v narečni obliki želimo njenim uporabnikom (osnovnošolcem) približati gorenjsko narečje kot pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Slika 9: Mobilna aplikacija »CŠOD Misija«: naslovna stran aplikacije (A), zemljevid zanimivosti – primer (B), primer zanimivosti (točke), ko se ob kliku na gumb »PRIJAVA« uporabnik nahaja na njeni lokaciji (C), primer pravilno razrešenega izziva (D) (medmrežje 2). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 53 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI za izobraževanje reprezentativna kozol- ca na tem območju (Psnakov in Požrvov stog). Ima 2 zanimivosti in 7 izzivov. Teorija o interpretaciji dediščine kot enega zadnjih in, za njen uspeh, nujnih korakov interpretacije navaja evalvacijo. Zato smo terensko eval- vacijo izvedli na treh etapah od sku- pno štirih. Na terenu jih je preizku- silo 121 učencev in 9 učiteljev s petih osnovnih šol. Podrobnosti prikazuje pregled nica 2. Izpostaviti velja naslednje ugotovi- tve. Obseg etap 1 in 3 je glede na čas in dolžino ustrezen, pri etapi 2 naj se predviden čas reševanja skrajša. Opi- se zanimivosti (točk) naj se mestoma teka skozi vas Mojstrana, prek kulturnih teras Dovškega polja, skozi vas Dovje in po vzhodni strani polja nazaj do Moj- strane. Ima 5 zanimivosti in 16 izzivov. Etapa 4 poteka v naselju Zgornja Ra- dovna in na razdalji 400 m povezuje dva njem) Liznjekove domačije v Kranjski Gori oziroma v njem. Ima 3 zanimi- vosti in 10 izzivov. Etapa 3 poteka po Dovškem polju. Je krožna, začne in konča se v Slovenskem planinskem mu- zeju v Mojstrani. V dolžini 3,7 km po- Preglednica 2: Značilnosti testnih skupin učencev, ki so bili vključeni v evalvacijo igre. testna skupina število učencev starost učencev število učiteljev osnovna šola (občina) testna etapa 1: Rateče–Planica 1 13 13–14 let 0 OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica 2 11 13–14 let 1 OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora testna etapa 2: Liznjekova domačija 3 13 13–14 let 2 OŠ Voličina (Lenart v Slovenskih goricah) 4 25 11–12 let 2 OŠ Apače 5 22 13–14 let 1 OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora testna etapa 3: Dovško polje 6 43 12–13 let 3 OŠ Livade Izola z z z z z Slika 10: Potek etape 3 in postavitev zanimivosti v etapi 3. 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI skrajša in poenostavi oziroma nado- mesti z vizualnim gradivom. Izzivi v vseh treh testnih etapah so ustrezni, jasno zastavljeni. Glede vključitve doživljajske točke v posamezno etapo se je izkazalo, da je ta nujna. Učenci, ki so testirali etapo 3, so bili pri eni od točk (zanimivost 4) vključeni v testno izvedbo etnološke delavnice, v okviru katere sta jim predstavnika Društva podeželske mladine Zgor- njesavske doline (DPM) predstavila poglavitne značilnosti kozolca in nje- gove uporabe. Doživetje naj se nujno ohrani v prvotni obliki oziroma se ga po možnosti nadgradi. V etapo 1 naj se vključi voden ogled Kajžnkove hiše in druge vsebine, ki so posre- dno povezane s kozolci (na primer delo na polju). Vsebine v etapi 2 naj se nadgradi s predstavitvijo starih kmetijskih opravil in orodij v živo ter z delavnico sestavljanja modela kozolca. Z evalvacijo je bilo ugoto- vljeno tudi, da utegne biti misija bolj zanimiva uporabnikom iz domačega okolja zgornje Gorenjske, kjer so ko- zolci še vedno širše prepoznavni. »Krona učne poti je bil praktični prikaz dela, o katerem se učencem niti ne sanja. Stik z domačini, spoznavanje dovškega narečja. To obdržati, če se le da.« (Teodora Krivičič, učiteljica geografije na OŠ Livade Izola, 2022). Skladno z ugotovitvami evalvacije je bila igra izpopolnjena v končno raz- ličico. Analogno je na voljo v obli- ki delovnega zvezka, dostopnega v različnih knjižnicah ter na sedežih RAGOR-ja in GMJ-ja. V digitalni obliki je igra na seznamu vseh misij v mobilni aplikaciji »CŠOD Misija«. 2 3 1 18 22 18 19 4 2 3 4 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % "zanimivosti/točke ob poti so 4; to se mi zdi:" "vsaka zanimivost ima 3-4 izzive; to se mi zdi:" "celotna etapa je dolga 1,5 km; to se mi zdi:" "glede na čas, v katerem sem prehodil celotno etapo, se mi njena dolžina zdi:" premalo ravno prav preveč 3 15 40 2 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 absolutno predolga dokaj dolga ravno prav dolga in ravno prav kratka dokaj kratka absolutno prekratka 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 8 7 15 2 4 7 10 8 3 17 4 1 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % zanimivost 1 zanimivost 2 zanimivost 3 zanimivost 4 zanimivost 5 brez odgovora najbolj priljubljena zanimivost/točka med učenci najmanj priljubljena zanimivost/točka med učenci Slika 11: Tehnična ustreznost igre po mnenju učencev - primer testne etape 1 (N = 24). Slika 12: Ustreznost besedil v učnem listu po mnenju učencev - primer testne etape 2 (N = 60). Slika 13: Priljubljenost posameznih zanimivosti/točk v igri - primer testne etape 3 (N = 43). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 55 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI junija 2023 izveden pilotni projekt igre »Med zgornjesavskimi stogovi«. V koordinaciji med RAGOR-jem in DPM-jem so igro izvedli učenci Ob financiranju Občine Kranjska Gora RAGOR nadaljuje s projektom subvencioniranja kmetov za tradicio- nalno rabo kozolcev, obenem pa je bil Povezave in navodila so tudi na sple- tnem portalu Uporabna geografija pod zavihkom Aplikacije. Sklep V prispevku smo se osredinili na oko- liščine, v katerih bi kozolci v Zgorn- jesavski dolini poleg prvotne (kmetij- ske) lahko prevzeli tudi kakšno drugo vlogo, ki bi za tovrstno dediščino lah- ko bila eden od načinov njene revita- lizacije. Na območju občine Kranjska Gora je kakih 10 do 15 kmetij, ki ko- zolce še vedno uporabljajo v kmetijske namene. Na tak ali podoben način se zgornjesavski kozolci uvrščajo tudi v režime institucionalnega varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Ob tem je odnos lokalnih akterjev do tovrstne dediščine pozitiven, čeravno druge funkcije, razen kmetijske, v njej niso prepoznavne. Slika 14: Etnološka delavnica starih kmečkih opravil na Dovjem v sklopu misije “Med zgornjesavskimi stogovi”, v izvedbi Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in Društva podeželske mladine Zgornjesavske doline; junij 2023 (vir: arhiv RAGOR). Slika 15: Del etape 1 – skupina obnovljenih kozolcev v Planici (foto: Tim Žgavec). 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI Viri in literatura 1. Balzano, A., Čufar, K., Juvanec, B., Klinar, K., Kobal, N., Krže, L., Merela, M., Novak, K., Planinšič, J., Roškar, S. 2020: Od stoga do kozuca – priročnik za rabo in vzdrževanje kozolcev na območju projekta Arhitektura gorenjskih vasi. Jesenice. 2. Černe, A. 2016: Analiza stanja kozolcev na Dovškem polju. Jesenice. 3. Černe, A. 2018: Analiza stanja kozolcev v Ratečah. Jesenice. 4. Černe, A. 2020: Analiza stanja kozolcev v Zgornji Radovni in Mojstrani. Jesenice. 5. Fakin Bajec, J., Lemut Bajec, M., Pogačar, M., Straus, M. 2021: Dediščina v akciji – poti in načini vključevanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine. Ljubljana. 6. Klinar, K. 2020: Kozolec kot del nesnovne kulturne dediščine. Od stoga do kozuca – priročnik za rabo in vzdrževanje kozolcev na območju projekta Arhitektura gorenjskih vasi. Jesenice. 7. Klinar, T. 2022: Aktivna raba kozolcev v Zgornjesavski dolini (ustni vir, 24. 10. 2022). 8. Krišelj, M. 2004: Zgodba o slovenskem kozolcu. Slovenski kozolec včeraj, danes, jutri. Ljubljana. 9. Medmrežje 1: http://rkd.situla.org/ (10. 9. 2022). 10. Medmrežje 2: https://www.gmj.si/ (13. 5. 2022). 11. Medmrežje 3: https://www.semanticscholar.org/paper/Location-based-Mobile-Games-Lehmann/ aed428f1c3d70edcc9e990fde5af60f6178b9656 (6. 9. 2022). 12. Medmrežje 4: https://www.csod.si/stran/ustanovitev-csod (10. 7. 2022). 13. Medmrežje 5: http://misija.csod.si/si/ (13. 7. 2022). 14. Melik, A. 1931: Kozolec na Slovenskem. Ljubljana. 15. Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., Ogrin, M. 2023: Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela 59. Ljubljana. 16. Roškar, S. 2017: Značilnosti kozolcev in kulturne dediščine Zgornjesavske doline (ustni vir, 15. 11. 2017). 17. Stele, F. 2008: Kozolec v Sloveniji. Komenda. 18. Tilden, F. 1957: Interpreting our heritage. Chapel Hill. 19. Zupančič, D. 2015: Kozolci v Zgornjesavski dolini. Jesenice. osnovnih šol iz Mojstrane in Kranj- ske Gore. Glede na ciljno skupino se tovrstni program lahko ponudi v prvi vrsti vzgojno-izobraževalnim ustano- vam (osnovnim šolam, CŠOD-jem), v okviru rednega šolskega programa, obšolskih dejavnosti, dnevov dejav- nosti, učilnice na prostem in podob- no. Izvaja se ga lahko tudi v sklopu drugih prostočasnih aktivnosti za mla- de, na primer poletnih taborih različ- nih interesnih skupin, ali na izobraže- vanjih učiteljev oziroma seminarjih za učitelje. Konkretne učinke igre v tem prostoru bo pokazala šele prihodnost, zagotovo pa se utegnejo izkazati za po- zitivne, če bo upoštevano naslednje: poudarek na doživljajskih točkah, stal- na prisotnost igre v programih GMJ- ja oziroma projektih RAGOR-ja, for- malno urejen mehanizem financiranja med vsemi relevantnimi akterji, vkl- jučenost DPM-ja oziroma lokalnih kmetov v njeno izvedbo in promocija igre v različnih medijih, predvsem na spletnih platformah. Večfunkcijsko obravnavanje zgornje- savskih kozolcev, kot je predstavljeno v prispevku, se lahko vključi v po- dročja kulturne dediščine, okoljskih, turističnih, vzgojno-izobraževalnih ali drugih ustreznih vsebin različnih ra- zvojnih dokumentov tako na obmo- čju občine Kranjska Gora kot celotne zgornje Gorenjske. Slika 17: QR koda za dostop do igre v spletni trgovini Google Play. Slika 16: Naslovnica delovnega zvezka »Med zgornjesavskimi stogovi«.