Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 25. januarja 1936 Štev. 20. Let© X. (Xm) iV-VVfi ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredni&tvo in uprava: Maribor, Gosposka ui. 11 ' leieton uredništva 2440, uprave 24Si Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. ur. Velja mesečno prejemati v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po cehiku f Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani r Poštni čekovni -ačun St. 11.404» 99 JUTRA 99 Sela mestnega sveta Pri izenačenju treh davščin z državno davčno olajšavo bo občina izgubila pol mi* lijona — Znižanje cen plinu - Ocenitev stanovanj v mestnih hišah — Nove inve sticije za avtobusni promet - Hiša na Slomškovem trgu 12 Sinoči je imel mestni svet mariborski v mestni posvetovalnici prvo letošnjo redno sejo, ki se je je udeležil tudi zastopnik banske uprave, sreski načelnik S. Pera Popovič. Na dnevnem redu je bila najprej izvolitev mestnega disciplinskega sodišča in občinskega odbora Za prehrano prebivalstva po določilih zakona o deželni obrambi. Nato je župan & dr. Juvan sporočil mestnemu svetu, da je podpisal protestno spomenico proti Bionopolizaciji šolskih knjig. Njegov korak je mestni svet odobril z viharnim aplavzom. Sprejel je tudi županov pred-Jog, da je potrebno za ureditev in spo-Dolnitev volilnih imenikov okrog 9000 dinarjev in naknadno odobril subvencijo 1500 Din za ustanovitev Gasilske župe Maribor. Sledila so poročila posameznih odsekov. Za personalni odsek je poročal g. Miler. Uradni predlog o sporu s tvrdko Pinter in Lenard glede porušenja hišice v Cvetlični ulici je mestni svet odložil, sprejel pa je predlog gradbenega urada, po katerem je usoda Pirčevega Paviljona v Cvetlični ulici zapečatena. Vse ostale zadeve personalnega odseka ie Mestni svet obravnaval v tajni seji. Poročilo socialnega odseka je podal g. Aljančič. Uradni odsekov predlog in prošnia Društva za varstvo deklet sta nekoliko razburila duhove mestnega sveta. Odsek je namreč predlagal izročitev znane Kutscherjeve ustanove omenjenemu društvu pod gotovimi pogoji. Predlogu se je postavil po robu član mest-tiega sveta g. Grčar s svojimi pomisleki odločno svareč mestne očete na Posledice, ki utegnejo doleteti občino, ker ie zadeva prenagljena. Učiteljica Sabina Kutscherova je že leta 1905 podarila mestni občini hišo na Slomškovem trgu 12, kjer naj bi našle svoje zatočišče revne služkinje. Premoženje te ustanove je občina dala vojnemu posojilu in šele lani Plačala zadnji obrok svoje obveznosti. G. Grčar je naglasil, da je za rešitev te zadeve pristojno prosvetno ministrstvo, sicer pa je po njegovem mnenju to želja samo dveh gospe in zaradi tega resno dvomi, da bo ustanova služila svojemu Pravinu namenu. Po županovih pripombah in medklicih nekaterih mestnih očetov se je odsekov predlog sprejel in bo za dobo 15 Jet razpolagalo z ustanovo društvo za varstvo deklet, če ne bo višja °blast odredila kako drugače. Za gradbeni odsek je poročal g. S t a-?e j. Prošnji hišnih posestnikov ob Presnovi ulici, ki nosi ime tako slavnega fttoža, pa je mimo Aškerčeve in še nekaterih drugih prav gotovo najbolj zanemarjena, da bi se posekali kostanji, je l^estni svet le deloma ugodil. Pristrigli bodo krone, pa bo zadeva v »obojestransko« zadovoljstvo rešena. Tudi je Se mestni svet odobril odsekov predlog Parcelacije Pohlovega sveta na Zrinjskega trgu. Namesto finančnega referenta je poročal za četrti odsek g. S a b o t y. 'uestni svet je vzel na znanje izenačene davčnih olaišav gostaščine, vodarine 111 kanalščine pri novih zgradbah z držav-1,0 davčno olajšavo, kakor smo o tem že j^ročali. Zaradi tega izenačenja bo obči-.a izgubila nad pol milijona dinarjev pri •Bančnem efektu mestnih davščin. Pri-teditvenemu odboru smuških tekem za prvenstvo SKJ je mestni svet podelil 5000 Din podpore pod pogojem, če se bodo tekme vršile. Nadalje je podelil Jugoslovanskemu olimpijskemu odboru 1000 Din, Društvu jugslovanskih akademikov pa 1200 Din. Obrtni odsek, za katerega je poročal podžupan g. Ž e b o t. je predložil mestnemu svetu v odobritev štiri prošnje za podelitev dovolila za gostilniško obrt. Vse je mestni svet ugodno rešil. Za Mestna podjetja je poročal g. li r a-stelj. Odobrena je bila nova tarifa za plin na željo mariborskih gospodinj, obrti in industrije. Po novi tarifi je znižana cena plinu pri prvih 5 m" od 5 Din na 3.50 Din v gospodinjstvu, za obrt in industrijo pa na 2.50, oziroma 2 Din. Mastna podjetja računajo radi pocenitve plina z večjim konsumom, ki ga nameravajo dvigniti tudi s prodajo plinskih kuhalnikov in drugih priprav na obroke. V zasilnih stanovanjih, barakah in vagonih je uprava mestnih hiš že znižala za malenkost visoke najemnine. Zato je mestni svet odobril tudi predlog o novi ocenitvi stanovanj v mestnih hišah v Smetanovi ulici. Stanovanja bodo ocenjena po stvarni vrednosti ne glede na najemnika. Za enoto je vzeto prvo in drugo nadstropje, dočim bodo najemnine v pritličnih stanovanjih za 5% nižje, v tretjem nadstropju za 10%, v četrtem pa za 20%. Procer.tualno bodo znižane najemnine tudi v stanovanjih neugodne lege. V svrho sanacije deiicitnega mestnega avtobusnega podjetja bo občina nabavila na progi Maribor—Celje dva nova avtobusa z diselmotorji za ceno 350.000 Din, vse škropilnike in fekalno vozove pa bo opremila z motorji na ogljeni plin. Na ta način bo precej prištedila pri izdatkih za pogonsko silo. Vse predloge Mestnih podjetij je mestni svet soglasno odobril. Dnevni red javne seje je bil izčrpan in sledila je tajna. imsFTT*~ n i i ii" m irinmiii«nniB —■ — TAJNA SEJA. V tajni seji je mestni svet najprej obravnaval nekatere personalne zadeve. Ravnatelju mestne plinarne g. inž. Tom- jakov, samih nemških južnih tirolcev, v angleško Kenyo. Dezerterji so bili takoj razoroženi in internirani. Izjavili so, da bodo pobegnili tudi vsi ostali Nemci, čim bodo mogli, a tudi Italijani. Neka italijanska divizija, sestavljena iz nezanesljivih vojakov, je demobilizirana ',n poslana domov. Nova francoska vlada PAKIŽ, 25. januarja. Včeraj je ob 15.25 iiovi ministrski predsednik Albert šiču je priznana funkcijska doklada. Po j Sarraut predložil predsedniku francoske pragmatiki so napredovali strojnik me-1 republike Lebrunu listo svoje vlade se-stne klavnice Srečko Jurkas, strojnik,stavljeno v glavnem tako. kakor jedila mestne vodarne Ernest Dabringer in ma-1 poročana včeraj. Ministri so kmalu nato gistratni uradnik Franc Germ. Ugovor prisegli. Prva seja nove vlade bo iutri, Josipine Slokanove zoper predpis mest- parlamentu pa se bo predstavila šele v nih davščin je mestni svet zavrnil. V četrtek. Sarraut je izjavil, da je njegova Delavskem azilu stanujočemu šefu borze vlada vlada republikanskega poinirjenja, dela g. Golouhu je določil najemnino za i ki si je zastavila nalogo, <3a ohrani zdra-Stanovanje na 700 Din mesečno. Obenem ve finance ter skrbi za red in varnost bo moral plačati vso najemnino za na- v državi. Dejansko je nova vlada nekak-zaj, vendar samo polovico. j šen kompromis, ki je precej daleč o ampak se bo st* sklenil zadevo odložiti. V principu je bil, )0 1 P‘K re 1 ° *eljam Londona. Da se proti znižanju. Če pa se njih prejemki'San c,|e se ®ls° poostrile, je vzrok sa* že znižati morajo, naj se znižaio soraz- J"--,' C1! 4aj°„ v Londonu na od* ne pa po takozvanein »pančevaS- ! ^. Zdruze»,h drzav severne Ameri* ni_________________________ ^ Ke. fcden torsira poostritev sankcij že merno kem sistemu«. Obenem pa je mestni svet sklenil obravnavati zadevo ureditve prejemkov magistratnih uslužbencev na posebni seji, ki jo je župan sklical 28. tm. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. ~ •1 na i m ibi—mm za začetek februarja. Pobes nemških vojakov v !i veljal za it3* lijansko-abesinsko vojsko. ITALIJA PROTESTIRA. ŽENEVA, 25. januarja. Italijanska vlada je poslala državam članicam Dru1 jev na severnem bojišču se izvejo sle-; lifani pravijo sicer, da so ustavili napre- j5tva narofiov protestno noto proti dogo-deče podrobnosti: Prve napade so za-'dovanje iz strateških ozirov, v resnici1?01-” Anglije, Francije, Turčije, čeli prav za prav Italijani, da bi rešili j pa se je to zgodilo zaradi odpora čet rasa;111 ^u5os ie glede medsebojne vojaške4 Deste, ki je dobil močna ojačenia 75.000 ; 1>0vm0Cl 113 Sredozemskem morju. Od* mož. Nasprotno pa je prešel ras Nasibti | ^°^no Protestira proti temu, da se skle* s svojimi četami v napad v smeri proii!,)a voiaSka pogodba članic Društva na- iz neprijetnega položaja svoje postojanke v M ak ali ter razbremenili s tem tudi desno krilo pri Aksumu. Toda Abesinci so prešli zelo dobro pripravljeni v protinapad in so se zaradi tega vnele strahovite krvave bitke, kakor še nikdar doslej v vseh mesecih italijansko-abesinske vojne. Abesinski protinapad je ustavil italijansko ofenzivo, še preden je dosegla pomembnejše uspehe. Ras Mulogeta, o katerem se je včeraj poročalo, da je v teh bojih patiei, je umrl naravne smrti. Boji se pa še nadaljujejo, vendar so dosegli Abesinci že sedaj pri Makali popoln uspeh. Poslali so svojo elito 25.000 mož proti dvema divizijama askarjev. Abesinci so askarje porazili in napadli nato za njimi stoječe presenečene bele Italijane. Italijani so nato prešli znova v napad, a so bili odbiti. jugozahodu. Njegov namen je presekati italijansko fronto in stisniti čete generala Graziania severozahodno od Dola v klešče rned fronto rasa Deste in mejo angleške Kenye. Trenutno se vrše na tem odseku južne fronte srditi boji, katerih izid pa zaenkrat še ni znan. S severne fronte, pa tudi z južne poročajo Italijani večinoma le o akcijah letalstva, dočim o ostalih bojih skoraj molčijo, ali pa pravijo le, da so v teku. Zelo srdito so bombardirali Italijani iz zraka Negeli, na katerega so vrgli več ton bomb. Prav tako so bombardirali iz zraka znova tudi Sasabaneh in Dagabur. LONDON, 25. januarja. Tudi ras De- rodov proti državi, ki je prav tako sa* ma članica Društva narodov. Posebnri izjavo bo izdala tudi glede sporazumi! med angleškim in francoskim generalnim štabom. KRALJ JURIJ V. NA MRTVAŠKEM ODRU. LONDON, 25. januarja. Okoli mrtvaškega odra pokojnega kralja Jurija V; se zbirajo neprestano ogromne množici ljudstva, ki se poslove od svojega vladarja. Neprestano se pomikajo minici tisoči ljudi. Med tem se vrše že v ve*’* kem obsegu priprave za pogreb. KRIZA V EGIPTU. KAHIRA, 25. januarja. Vodja nacionalistov Nahas paša je odklonil mandat sta se pripravlja na napad na čete ge-Na južnem bojišču poročajo sedaj tudi, nerala Grazianija. Z italijanske fronte; za sestavo nove vlade. Položaj je v Egip; Italijani sami, da je oienziva generala'je pa pobegnil bataljon italijanskih vo-ltu aelo najust. Položaj na abesinskih bojiščih iz koioniaine pozicijska vojna — Rezultati abesinske ofenzive na severnem bojišču - Kaj je deiansko dosegel general Graziani na jugu? Po nekakšnem »zatišju«, v katerem so se bili le manjši boji na posameznih postojankah, se je sedaj razbesnela na abe-sinskiu bojiščili nova srdita vihra, najbolj krvava od vseh dosedanjih. O kolonialni vojni v smislu vojaških ekspedicij že davno ne more več biti govora. Nasprotno, bijejo se pozicijski boji na strnjeni, z utrdbami in strelskimi jarki o-premljeni fronti. To je prva vojna tned kolonialno silo in domačini v Afriki, v kateri se poslužuje domači sovražnik docela evropske strategije, kakršna je dozorela v letih svetovne vojne in se po njej 5e izpopolnila. Zaradi tega ena sama bitka, pa r.aj bo še tako velika, ali ena sama zmaga na italijanski ali abesinski strani še ne pomeni nobenega končnega uspeha ali neuspeha. Ako napadalec zavzame neke položaje, se sovražnik postavi zopet v bran na novih, preide kesne je v protinapad ir. fronto izravna. Tako se premika fronta sem ter tja in to premikanje traja lahko mesece in celo leta. Gre za to, kdo bo naposled omagal. Zato nas ne preseneča, ako govore Italijani sami o možnosti, da bo voina z Abesinijo traiala tri leta. Vendar so tudi pozicijski boji zadnjih tednov potekli za Italijane neugodno. Na severnem bojišču, v Tigreji, so bili oni tisti, ki so se umikali. Izpraznili so pokrajino Širo in tri čtrtir.e Tembjena. Nova abesinska ofenziva, ki je še v teku, iih lahko prisili k še nadaljnjemu umiku in izpraznitvi tudi važnejših postojank: Makale. Adue in Aksuma. Ako se to zgodi, so uničeni na mah vsi uspehi treh mesecev. Ako se pa nasprotno Italijanom posreči s protiofenzivo vreči Abesince iz osvojenih položajev, bodo lahko napredovali kvečjemu do tam, kjer so pred abesinskimi ofenzivami že bili, to je do podnožij gorovja južno od Makale ter do reke Takaze. Tu se Abesir.ci. tudi ako so vrženi nazaj in oslabljeni, še vedno lahko ustavijo in onemogočijo Italijanom vsak korak nadaljnje poti v notranjost Abesinije. Naravnih trdnjav teh diviih pokrajin Italijani s tehničnimi pripomočki ne morejo osvojiti, ampak samo v boju moža proti možu. Toda v takem boju abesinskim vojščakom, navajenim terena in podnebja, niso dorasli. Vzhodno bojišče so Abesinci s tem, da so vrgli Italijane nazaj v Eritrejo, likvidirali in ga sedaj prav za prav sploh ni več. Italijani ne bodo še enkrat tvegali poizkusa prodirati skozi strašno Dana-kiisko puščavo. Nekaj obmejnih čet zadostuje Abesincem za to mrtvo »fronto«. Na južnem bojišču v Ogadnu ni večjih bojev. General Graziani se je prepričal, da po tej poti ne more predreti do železnice Džibuti - Adis Abeba. Samo v tem primeru bi pa imela ofenziva uspeh, odnosno bi dosegla neki smoter in pomen. Abesinci so južno od Hararja in Džidžigc zgradili utrdbe, ki so skoraj nepremagljive, zlasti za sovražnika, ki jih naskakuje iz puščave, za katerega hrbtom leži zopet več sto kilometrov široka puščava, ki se ob deževju pretvori še v neprehodno blato in mala jezera. Vsi Graziani-jevi napori, da bi dosegel vsaj Sasabaneh in Dagabur, so ostali brez uspeha. Tu je pot zastavljena kakor na severu jmd Ma-kalo. Zaradi tega je general Graziani poizkusil svojo srečo na jugozahodu. Pred dnevi so dospele v svet prve vesti, da so Italijani zbrali velike čete ob Dolu, odnosno reki Ganale Dorio ter prešli v ofenzivo. O veliki in krvavi bitki so prihajala negotova pročila: enkrat v korist Italijanom, drugič Abesincem. Naposled so poročali Italijani, da so vojsko rasa Deste popolnoma uničili, pobili več ko 10000 Abesincev in napredovali 230 km. daleč ter jim je pot za nadaljevanje pohoda takorekoč prosta. Ras Desta Dem-ptu da je zaradi tega odstavljen in poklican v Adis Abebo, da se zagovarja zaradi krivde, na usodnem porazu. Angleški listi so ob tej priliki pisali, da Italijani v svojih poročilih pretiravajo, da bi napravili poseben vtis na Društvo narodov, čigar svet se je prav takrat sestal v 2e- čali vse italijanske vesti in izjavili, da o kakem porazu čet rasa Deste sploh ničesar ne vejo. Iz te zmede si je bilo težko ustvariti kolikor toliko jasno in veljavno sodbo, dokler se ni izkazalo, da so lagali oboji, Italijani in Abesir.ci. Čete rasa Deste so res doživele neuspeh, toda nikakor ne takega, ki bi lahko postal usoden. O njih u-ničenju ni govora. Umaknile so se v redu in zavzele nove postojanke na severu, kamor Italijanom niso pustile več prodirati. Pač pa so jim dovolile, da so neovirano napredovali vzdolž prav dobro cesto. ki vodi iz Dola po abesinskem o-zemlju le z malo nagnjenostjo proti severu, sicer pa skoraj ravno proti zahodu. Tu so Italijani, ako štejemo za izhodišče Bolo, zares napredovali skoraj 230 km. Toda to napredovanje je enako napredovanju v slepo ulico, iz katere ni izhoda. Eronta se je namreč raztegnila tako, da stoje nekaj kilometrov nad italijanskimi položaji čete rasa Deste, ki je dobil še 30.000 ojačenj, a 30.000 jih je še na potu. pod italijanskimi položaji pa teče — meja! angleške Kerye! Kakšen je položaj, ki je s tem nastal? Italijani so s tem podaljšali za nje itak že predolgo južno fronto za približno 200 km, in to v tako divje in po klimi nepri-kladno ozemlje, da bi v njem težko dolgo vzdržali. Drugič so se pa izpostavili največji nevarnosti, da jih čete rasa Deste in rasa Nasibuja napadejo nad Dolom in ako se jim posreči premagati le razdaljo nekaj deset kilometrov, je vse skraj no levo krilo Graziar.ijeve vojske brez rešitve zaprto med abesinsko fronto in mejo angleške Kenye. Iz tega položaja je le ena sama rešitev: vdati se ali umakniti na ozemlje angleške kolonije, kjer jih Angleži razorožijo in internirajo ... Abesinci so ta položaj italijanskih čet tudi res izkoristili in ras Nasibu je po včerajšnjih vesteh pričel srdit napad od severovzhoda s ciljem v Dolu. Ako se ta rapad naglo posreči, se zgodi, kar smo gori povedali, ako pa doseže ras Nasibu tudi le delen uspeli, bodo morali Italijani naglo umakniti svoje čete iz zagate in od vse velike zmage ne bo ostalo nič več. Tak je sedaj dejanski položaj na abesinskih bojiščih. -r. "h Maisramotnejše z’o naše zemlje Zopet dva uboja pred maHim senatom - Vasovanje s tragičnim zakiučkom — „Aufb£ks, zgub' se spat" — tu imaš" — ..Šmarnica me je zmešaSa" Mah kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je danes dopoldne zopet obravnaval dva žalostna slučaja, ki sta zahtevala dvoje človeških življenj. Na zatožni klopi je najprej sedel 22letni posestniški sin Jožef Šmigovec in Ljubstave, obtožen, da je 17. novembra 1935 zakrivil smrt 23 letnega posestniškega sina Jakoba Arnuša. Tragični dogodek, ki je zbudil splošno ogorčenje, slika obtožnica takole: Kritičnega dne 17. novembra se je podala skupina fantov k nekemu posestniku v Ljub-stavi, kjer so kuhali žganje. Tam so fantje ostali nekaj ur, okoli polnoči pa so se zopet vračali domov. Ko so fantje mimogrede opazili pri posestniku Mlakarju še luč, se je spomnil pokojni Jakob Arnuš, ki je bil v družbi še dveh fantov, lepe Julijane Mlakarjeve, ki jo je svojčas rad imel, ter tovarišema izrazil željo, da bi. šli k njej vasovat. Stopil je pod okno ter potrkal. Toda odgovora ni dobil, pač pa je pri sosedu zaslišal klic »Aufbiks, zgubi se in idi spat«. Tovariša sta med-^eni nekaj korakov od okna posedela in tako imela pregled, kaj se pred hišo dogaja. Videla sta, ko je po poti od soseda prišel r.eki moški ter stopil do pokojnega Arnuša. Ko je ta neznanca zagledal, je za korak od okna odstopi! ter z roko zamahnil proti neznanemu moškemu. Neznanec pa je z bliskovito naglico potegnil iz žepa nož ter dvakrat zamahnil proti Arnušu, ki se je takoj zgrudil na tla. Na tleh ležeč je še zaklical: »Hanzek, Štih imam!«. Neznanec je po napadu takoj zbežal. Prijatelja sta vse ukrenila, da bi Arnušu rešila življenje, toda bilo je vse zaman, kajti napadalec mu je prerezal žilo odvodnico na vratu in hi bila tudi vsaka takojšnja zdravniška pomoč brez uspeha. Drugo jutro so ljudje našli na cesti neki moški klobuk, ki ga je bil napadalec najbrže izgubil. Orožniki so takoj stopili v akcijo ter v kratkem času na podlagi najdenega klobuka izsledili napadalca in sicer v osebi obtoženca Jožefa Šmigovca, ki je končno tudi dejanje priznal. Tudi pri današnji razpravi je strašno dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da je ravnal v silobranu, ker je mislil, da ga hoče pokojni Arnuš z nožem napasti. Zatem je sedel na zatožni klopi 23 letni posestniški sin Jožef Mlakar iz Brezja pri Poljčanah, obtožen, da je 10. novembra 1935 zaklal posestniškega sina Alojzija Speča. Dejanje, ki ga je izvršil, je tem žalostnejše, ker za to ni bilo prav nobenega, niti najmanjšega vzroka. Omenjenega dne, 10. novembra, sta prišla k posestniku Francu Kodriču v Brezju pri Poljčanah obtoženi Jožef Mlakar, njegov brat Janez in neki Franc Krajnc. Tamkaj se je že nahajal pokojni Alojz Špec, s katerim so bili vsi dobri prijatelji. Posestnik Kodrič je fante pogostil, čez nekaj časa pa sta se poslovila Janez Mlakar in Franc Krajnc ter odšla. Pri Kodriču sta ostala le še Jožef Mlakar in pokojni Špec. Okoli pol 23. ure sta končno še Mlakar in Špec odšla domov v Hošnico. Pridružil se je še Kodrič ir. tako je družba pe-vajoč šla po cesti proti Uošnici. Spotoma se je pridruži! še neki Karel Berdnik iz Hošnice. Nenadoma je zaklical Jožef Mlakar: »Porka madona, tu imaš« ter izpod suknje izvlekel dolg kuhinjski nož ter ga zasadil Špecu v vrat, tako da je nož ranil srce. Špec se je takoj mrtev zgrudil na tla. Ko so Mlakarju predočili, kaj je delal, je le ta postal ves divji ter z nožem hotel napasti še Kodriča. Razvila se je borba na življenje ir. smrt, končno pa so ga le premagali ter mu nož odvzeli. Sreča pa je še bila, da je prišla slučaino n3 mesto tragičnega dogodka Kodričeva sestra Marija, s pomočjo katere so podivja nega Mlakarja komaj krotili. Mlakarja so seveda orožniki takoj zaprli. Kakor v preiskavi, tako je tudi nr! današnji razpravi izpovedal, da se ne more spominjati, kaj je delal, ker da ga je »šmarnica« tako zmešala, da se sploh na 10. november ne more spomniti. Obe razpravi ob zaključku list? še trajata in bomo razsodbo objavili v ponedeljek. vatuiki. Načrti, da bo zidal ljubljanski Pokojninski zavod ir. še nekatere druge ustanove večje stanovanjske hiše v Mariboru, so splavali po vodi. Prav tako se počasi nagibajo k realizaciji tudi načrti, da bodo nekateri mariborski indu-strijci zidali stanovanjske hiše za svoje nameščence in delavce. Prejšnja leta se je mnogo gradilo na periferiji. Lansko in predlansko leto pa se je v tem pogledu precej spremenilo. V središču mesta je zraslo precej novih modernih ir. večjih stanovanjskih hiš. Sicer pa je zazidava centruma mesta poglavje zase, o katerem bomo še obširnejše spregovorili v zvezi z davščino na nezazidane parcele. Mestni gradbeni urad je podelil v zadnjih dveh letih skupno 64 gradbenih do-volenj, ki so se v pretežni večini nanašala na nove zgradbe. Tako je bilo predlansko leto zgrajenih v Maribora 13 pritličnih. 4 .enonadstropne, 5 trinadstropnih stanovanjskih hiš in 2 večji družinski vili. Lani pa 4 pritlične, 5 enonadstropnih, 6 dvonadstropnih, 2 trinadstropne, ena štirinadstropna stanovanjska hiša in 2 večji družinski vili. Prav gotovo bi našo javnost zanimalo koliko novih stanovanj je dobil naš Maribor v novih stanovanjskih hišah. Toda te statistike, v kolikor smo informirani, ne sestavlja in ne vodi naš mestni gradbeni urad. Tako stanovanjsko statistiko vodijo po vseh drugih večjih mestih, ker nedvomno mnogo koristi poučavanju socialnega sta uovanjskega problema. Imamo pri roki točne stanovanjske statistike iz predvojnih let, nimamo pa evidence koliko stanovanj eno, dve, tri štiri in več sobnih vma danes naš obmejni Maribor. Nove zgradbe zadnjih dveh let. Predlansko leto so zrasle v Mariboru nove stanovanjske hiše, in sicer: v Turnerjevi ulici 39. dvodružinska vila, v Turnerjevi ulici 41, stanovanjska in trgovska hiša, v Jezdarski ulici pritlična stanovanjska hiša, v Kopališki 4 trinadstropna stanovanjska hiša, v Koseskega ulici 46 enonadstropna, v Turnerjevi ulici 48 enonadstropna dvostanovanjska hiša, v Vrazovi ulici 11 trinadstropna, na vogalu Maistrove in Prešernove 3 trinadstropne Wogererjeve stanovanjske hiše, v Klavniški ulici 5 pritlične stanovanjske hiše, v Metelkovi 35 lesena enodružinska hišica, v Dalmatinski 30 dvonadstropna, v Aljaževi 13 pritlična hiša, v Koseskega ulici 42 pritlična stanovanjska hiša, v Aljaževi 23 pritlična, v Metelkovi 39 visokopritlična, v Aljaževi 4 visokopritlična, v Turnerjevi 31 pritlična, v Dalmatinski 27 in 29 dve stanovanjski hišici, v Dalmatinski 28 visokopritlična. v Jadranski ulici 100 pritlična, v Vrba-novi ulici 77 pa enonadstropna stanovanjska hiša. Lani je bilo zgrajenih 20 stanovanjskih hiš, in sicer: v Stritarjevi ulici 42 enonadstropna stanovanjska hiša, v Bolfen-kovi ulici pritlična, v Einspielerjevi 44 enonadstropna vila, v Dalmatinski ulici pritlična, v Kejžarjevi ulici 16 dvonadstropna, na Aleksandrovi cesti 26 štirinadstropna stanovanjska in Trgovska hiša, v Beograjski 33 enonadstropna, na Gosposvetski cesti 14 dvonadstropna, v Stritarjevi 44 dvonadstropna, v Vrazovi 11 pritlična, v Prešernovi 30 trinadstropna, v Koroščevi 26 stanovanjska vila, na Gosposvetski cesti 23 dvonadstropna, v Tomšičevi ulici 22 dvodružinska vila, v Aškerčevi ulici 18 dvonadstropna, v Cankarjevi ulici 28 dvonadstropna, v Beograjski visokopritlična, na Radvanjski cesti 46 pritlična, v Prešernovi 32 trinadstropna stanovanjska hiša, v Einspielerjevi 46 pa enonadstropna vila. Tudi so lani pričeli graditi na Jugoslovanskem trgu pravoslavno cerkev, ki bo letos slovesno izročena svojemu namenu. Basn*zaiB9 Gradbena podjetnost Maribora v zadnjih dveh lebh Vkljub hudi gospodarski krizi gradbena podjetnost v zadnjih dveh letih v Mariboru ni odpovedala. V primeri s prejšnji-«dvi. Abesinci so pa. kratko malo zavra* mi leti se jc celo podvoj la, vendar pa nujno primanjkuje v Mariboru manjših stanovanj, kar zaostruje tudi stanovanjski problem. Stanovanjske hiše so zidali PurtjtOkske tumee Iz društvenega gibanja. Iz otrplosti v katero so več ali manj zapadla posamezna tukajšnja društva zaradi znanega h' danca, se začno spet polagoma dramit’'* Tako bo skoro zaživelo delo v Sokolu! dramatski odsek se že baje pripravlja na veseloigro, pa tudi drugod se bo premaknilo delo z mrtve točke. Tudi planinci oni se sicer ves čas gibljejo — vstajo v zadnjih dveh letih izključno sami pri-plan. Poljčane tedai še ne bod<* otrpnile* tkmtetske in duMške Mcvice Dvovprežni voz v prepadu, konj, obešen na drevesu, poginil Na Šobru se je pripetila nenavadna nesreča, pri kateri je bil voznik ranjen, dočim je konj, zapleten na drevo, obešen poginil Predvčerajšnjim je vozil posestniški | strmini. Pri tem sta se z vajeti zapletla sin Ivan Pažun iz Šobra nad Kamnico pri Mariboru v mesto dobro naložen voz lesa. Pažun je les v Mariboru prodal, proti večeru pa se je po opravljeni kupčiji vračal nazaj domSv na Šober. Bila ie tema in Pažsu je korakal za vozom, da bi za vsak slučaj s podlogo zaustavil voz. če bi radi blatnega terena pričel drveti navzdol. Na nekem ovinku pod Urbanom pa sta konja, ki sta bila vpre-žena v voz, najbrže stopila v temi preveč k robu poti. V naslednjem trenutku se je voz zvrnil preko roba ceste v prepad kakšnih 20 m globoko. Predno je mogel Pažun pravočasno priskočiti h konjema, da bi ju pomiril, pa sta se konja splašila ter z vozom vred zgrmela po ob neko drevo. Prvemu od obeli konjev se je posrečilo, da se je odtrgal, in je preplašen zdirjal v temo in so ga naslednjega dne našli ob bližnjem gozdu. Drugi konj pa se je v vajetih ob drevesu tako zapletel, da si ni mogel pomagati iz usodne zanke. Pažun je priskočil k popolnoma pobesneli živali, da bi jo razpletel iz zanke, pa je pri tem zadobil tako močno brco v glavo, da je obležal in da se mora sedaj zdraviti v domači oskrbi Naslednje jutro pa so z vrvmi potegnili voz iz prepada, poginulega konja pa so razpletli iz zanke ter ga z vrvmi zavlekli na cesto. Posestnik Pažun je radi poginulega konja in močno razbitega voza oškodovan za preko 5000 dinarjev. Slovenščine ne damo mrcvariti Te dni beremo v časnikih o potrebi nadzora r.ad reklamnimi napisi glede njihove estetske primernosti. Prav. Gre za to, da je naš Maribor lep za pogled in Prijeten za oko. Ker smo pa pri napisih, moramo odločno povedati, da je nujno Potrebno tudi nadzorstvo glede jezikovne pravilnsti vsakovrstnih napisov, lepa- lioče, da mladina še veruje v njegove nauke. On stoji med nami kot mladenič, ves trud je bil posvečen ideji, zato ga ne teži, temveč navdušuje. Želimo mu iz srca, da bi ostal še dolgo med nami da bi mu bili dnevi še lažji in ljubši. in JANKO MLAKAR kov in malih oglasnih listkov v izložbah, na hišnih vratih, zidovih, plotovih, brzojavnih drogovih in drugod. Tu naletimo pogosto na slovenščino, da se je Bog usmili. Take žalostne, zmrcvarjene jezi kovne brozge se mora sam vrag ustra siti. Nekateri oglasniki nemara ne zr.ajo dobro slovenski, drugi se ne potrudijo, dosti je pa takih, ki očividno vede in namenoma pačijo naš jezik. Da bo te | sramote enkrat za vselej konec, je po treben odločen ukrep r.aših oblasti. Poklicano je za to mestno poglavarstvo za mariborsko mestno območje, sreski po glavarstvi pa za bližnjo okolico. Svetu jemo sestavo posebne komisije, v kateri mora biti poleg tehničnega strokovnjaka na vsak način kvalificiran jezikoslovec. Ta komisija r.aj večkrat pregleda napise Po mestu in okolici. »Avtorje« spakedra-nih napisov naj opozori na napake. Po trebno bo še, da mestno poglavarstvo razglasi, naj oni, ki slovenščine ne obvlada dobro, naprosi koga, ki zna boljše slovenski, da mu oglas pregleda in po-Pravi. Če bi to ne pomagalo, naj določi oblastvo uradnika, ki bo oglasnikom za jezikovni pregled raznih lepakov, ponudbenih listkov itd. na razpolago proti morebitnim malenkostnim prispevkom premožnejših interesentov. Ti prispevki bi sli v prid pomožni akciji za revno mariborsko prebivalstvo.' — Tega nismo kar Gko napisali. Jezik je naše veliko bogastvo in ga ne pustimo zlorabljati. Nismo šovinisti, nismo rasisti, vendar nam Je materinščina sveta in je ne sme nihče °malovaževati iti sramotiti. Jože Poljanec — 60 letnik Danes, 24. januarja, je na naši šoli praznoval strok, učitelj Jože Poljanec svojo Šestdesetletnico. Dolgo vrsto let je posvetil šolstvu in vedno je vzorno in vestno vzgajal našo mladino življenju. Preden z idealizmom vztrajnega dela in J^zglobljenja, je vedno poudarjal smo-renost in doslednost našega dela. Narodna zavest mu je bila vzor ir. končni Cl,j. Boril se je kot pravi bojevnik za razmah in zavest narodne samostojnosti n Postavil je vse svoje sile v to, da Ostane v mladini plamen ljubezni do zem-]e> jezika in običajev. Vedno zamišljen 1 zbran, nam ie predočeval simbol ne- rudljivega, globokega in resnega kul-urnega delavca. Veliko svojih službenih h’fJC prelb’* *u na severni meji, kjer mora ’ 1 vsak pravi vzgojitelj tudi glasnik svo-ie£u naroda- in izpričan. Jugoslovan, če Franjo Thaler umrl Stioči ob 8. uri je na »Karlovem« umrl po kratki bolezni — pljučnici, prvi slovenski župan g. Franjo Thaler, star 71 let. Thaler je prišel v Št. Ilj pred do- PRIDAVA brimi 40 leti k svojemu stricu Antonu Thalerju, ki je bil vpokojen častnik in lastnik vinogradnega veleposestva »Karls berg«. Po svoji smrti je posestvo prepustil nečaku g. Francu Thalerju, ki se je tekom let razvil v sijajnega vinogradnika. Njegova vina so zaslovela po Sloveniji in so jih nekdaj zelo iskali Gradčani in Gornještajerci. Hajni Thaler je bil izboren kmetovalec in organizator. Ustanovil je v Št. liju Hranilnico in posojil nico. Bralno društvo, Kmetijsko podružnico, razne zadruge ter je bil član mnogih javnih korporacij. Pred 30 leti je v hudem nacionalnem boju postal prvi sip venski župan občir.e Št. Ilj, kateri je žm panoval skoro dve desetletji. Thaler je pred vojno kandidiral tudi v deželni in državni zbor v splošni kuriji kot števni kandidat slovenske stranke. Mnoge občine so ga radi njegovih velikih zaslug imenovale za častnega občana. V obče vanju je silno ljubezniv in nihče ni šel lačen ali žejen od njegove gostoljubne hiše. Imel je veliko skrb za reveže. Za dobrodelne ustanove .ie imel vedno odprte roke. Thaler je bil znan z vsemi odličnimi predstavniki našega javnega življenja. General Maister je bil mnogokrat pri njem ter so se tam sklepale važne zadeve ob preobratu. Rajnkemu svetal spomini ge. Nadalje je pojasnil navzočim obrtnikom, kako naj prijavjajo davčnim oblastem svoje napovedi ir, jih opozoril na previdnost pri odtegljajih. Poročevalčeva izvajanja so vsi navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje. Kako bi se poživela- azilska akcija Protituberkulozne lige? Človekoljubna akcija mariborske Protituberkulozne lige za zgradbo azila za ietičnc bolnike je sicer rodila že obilo uspeha, vendar bi bilo želeti, da se zbirka in s tem tudi končni uspeh pospeši. Da bi se pridobil za azilsko akcijo, ki je za naše mesto brez dvoma velikega pomena, čim širši krog prebivalstva, je Protituberkulozna liga sklenila uvesti mesečne nagrade za vplačevalce proti-tuberkuloznega denarja. Zaenkrat bi se razpisala mesečna nagrada, katere vrednost bi znašala najmanj 5% v dotičnem mesecu vplačanega celotnega dinarskega prispevka. Nagrade bi se razdeljevale potom žrebanja številk in imen, ki se nahajajo na blokih inkasantov in na nabiralnih polah hišnih posestnikov. Kakor bi rastlo zanimanje prebivalstva za te nagrade in s tem tudi rastel finančni uspeh celotne azilske akcije, tako bi se povečevalo tudi število mesečnih nagrad hi njih vrednost. Javnost sama bi torej imela stvar nekako v svojih rokah. Protituberkulozna liga v Mariboru si obeta od te svoje najnovejše akcije precejšnjo poživljenje azilske akcije in apelira radi tega na vsa plemenita srca v Mariboru in okolici, da na eni strani gmotno podpirajo to človekoljubno stremljenje ir. da na drugi strani tudi sami popularizirajo plemenito stvar v vseh krogih našega prebivalstva, če bi pa kdo imel kako drugo idejo, ki bi mogla služiti uspešnemu poživljenju azilske akcije, jo bo Protituberkulozna liga radevolje vzela v pretres in eventualno umaknila svoj prvotni predlog. Protituberkulozna liga misli kriti svoje Šef: Gospod Kulic odpuščeni ste s prvim januarjem radi neprestanega kašljanja v uradu, ker odkar obstoja bonbon se da kašelj preDrečiitij. PROIZVOD .UNION", ZAGREB. GRAJSKI KINO — Telefon 22-1« Do vključno nedelje Hansi Niese-film „Moj dragi je lovec" Nadalje sodelujejo znani igralci. Prihodnji film »Ti si moje sonce«. Poje Rihard Tauber. Pripravlja se: »Črne rože«. Matineja. Jutri, soboto, ob H. in nedeljo ob 11. uri »Carični gardist«. Oskar Sima, Kurt Wespermann. Kino Union. Največji in najboljši film sedanjosti »Nataša« (Moskovske noči) v nemškem jeziku. V SREDO 29. I. izdatke za nabavo nagrad iz obresti, ki jih donaŠa azilski sklad, ter iz prostovoljnih prispevkov imovrtejših slojev, ki bodo gotovo rade volje podpirali najnovejše občekoristno prizadevanje naše agilne lige. Sestanek naših obrtnikov Sinoči so se sestali v dvorani pri »Novem svetu« v Jurčičevi ulici naši obrtniki. Sestanka sta se udeležila mimo lepega števila obrtnikov tudi predsednik Okrožnega odbora g. Bureš in g. Andrej Oset. Na sestanku, ki ga je vodil g. M. Vah tar, je zastopnik zbornice za TOI g. dr. Pretnar poročal o gospodarskem položaju obrtništva v splošnem, o vprašanju kreditov za obrtnike, o zaščiti obrtništva in o davčnih zadevah, zlasti o pridobnini in prometnem davku. Orisal je v stvarnih izvajanjih padec konjunkture in z njo v zvezi tudi zaposlitev obrtništva. Pri tem je opozoril na pomanjkljivost kmetske zaščite in izrazil mnenje, da bi se zaščita obrtništva ne smela tako reševati, kakor se rešuje kmetska zaščita, ker bi obrtništvo ne imelo od nje nobene koristi. Vprašanje zaščite proučuje sicer pristojno ministrstvo, ki pa še nima za končno rešitev potrebne zakonite podla- Rutki večer 8. februarja v Kazini Na koncertu sodelujejo najboljši umetniki. Po koncertu prosta zabava. Jazz Drava. REPERTOAR. Sobota, 25. januarja ob 20. uri: »Zbrtf rudnik«. Red A. Nedelja, 26. januarja ob 15. uri »Malo. meščani«. Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Poljska kri«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 27. januarja: Zaprto. Torek, 28. januarja ob 20. uri: »Bajadera«. Red C. Sreda, 29. januarja; Zaprto. Četrtek, 30. januarja ob 20. uri: »Vest«. Gostovanje Cirila Debevca. Znižane cene. Zadnjič. Ciril Debevec gostuje v »Vesti«. V četrtek, 30. t. m. gostuje v ulogj Marcela v Rostindovi drami »Vest« Mariborčanom že dobro znani ljubljanski režiser in igralec Ciril Debevec, lo bo obenem zadnja uprizoritev »Vesti«. ? I Bog daj sreče! Te dni so se poročili v Mariboru: Jakob Pristovnik, električar, Taborska ulica 20, in Marija Slomšek, prodajalka. — Stanko Razboršek, delavec drž. žel. Tezno, in Ana Borovnik, tovarniška delavka. — Avguštin Vračko, delavec, Dajnkova ulica 8, in Katarina Lizzi, tovarniška delavka. — Jožef Her-njet, tehnični uradnik, Kula, in Vincencija Kosi, zobozdravniška asistentka, Stritarjeva ulica 42. — Ivan Murko, strojevodja drž. žel., Tezno, in Antonija Vežik, tovarniška delavka, Tezno. — Franc Garbajs, posestnik, in Ivana Jerneje, posestniška hči iz Ježice pri Ljubljani. — Feliks Jern, posestniški sin, in Roza Peteržinek, posestniška hči iz Sv. Ožbalta. Adolf Hitler krščen v Mariboru. V zadnji številki tukajšnje »Nedelje« beremo med oznanili stolne župnije: krščenih je bilo v zadr.jem tednu 19 novorojenčkov in sicer Adolf Hitler, Anton Cafuta, Roman Grobtn, Vera Kropfl, Angela Napast *td. Kriza se zrcali tudi v pogrebih. Pri tukajšnjem mestnem pogrebnem zavodu je bilo lani komaj 18 pogrebov prvega razreda, 55 drugega, 84 tretjega, 85 četrtega, 129 petega, 57 šestega in 89 sedmega razreda. Mestni pogrebni žavod utemeljuje pojav vedno manjšega števila dražjih pogrebov z dejstvom krize, pomanjkanja denarja ter nelikvidnosti denarnih zavodov. Odpri roke, odpri srce... Revna vdova s šestimi nepreskrbljenimi otroci v Studencih živi v veliki bedi. Usmiljena srca, pomagajte! Darila v denarju in blagu sprejema uprava lista. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 26. t. m. popoldne nepreklicno zadnjič zelo uspela Kreftova komedija »Malomeščani« pri globoko znižanih cenah. 1 a igra se ponovi še enkrat na izrecno in ponovno željo zunanjih obiskovalcev gledališča. — Zvečer prav tako nepreklicno zadnjič in prj globoko znižanih cenah muzikalno in po dejanju prekrasna opereta »Poljska kri«, ki se s tem odstavlja z repertoarja za več let. K pogrebu g. Franca Thalerja v Št. Ilj bodo vozili v nedeljo 26. januarja popoldne mestni avtobusi iz Glavnega trga prvi ob 2. uri, in od glavnega kolodvora ob 2.10., drugi iz Glavnega trga ob 2.15., od glavnega kolodvora ob 2.20. uri. Cena za tja in nazaj za osebo Din 18, samo v eno smer Din 12. Prostora bo v avtobusih dovolj. Avtobusi se vračajo po pogrebu od gostilne Sfiligoj v Št. liju nazaj v Maribor JNS za V. mestni okraj ima danes zvečer ob 8. v Vernikovi gostilni na Tržaški cesti 1 redni občni zbor, na katerem poročata podpredsednik senata dr. :Pioj m narodni poslanec A. Lukačič. Polnoštevilno! Novice z Ljudske univerze. V ponedeljek, dne 27. januarja predava prof. g. dr. Brežnik iz Ljubljane o francoskem slikarstvu v XVIII. stoletju. Mnoge skiop-tične slike! Že tretjič nam nudi Ljudska univerza vpogled v umetniško stvarjanje raznih narodov; tokrat se seznanimo s francoskim slikarstvom za časa Ludovi-ka XV. Srečamo slikarje kakor Watteaua, Lancrea, Paterja, Baucheja, Fragonarda! Doživljamo popolni razmah rokokoa v slikarstvu, spoznamo francosko življenje, ki je bilo tedaj usmerjeno na uživ-anje, veselje in ljubezen. Vendar se je vse to kaj hitro preživelo in zadnja desetletja 18. stoletja prinesejo politično revolucijo, močne spremembe v socialni strukturi, a v umetnosti vrnitev v klasicistično strujo, ki je našda v Davidu svojega naj-markantnejšega zastopnika. V petek, dne •34. januarja bo p*edasjaaje o Sbak&sps*- !<• Razkritje »tvornšce puranov in kokoši Tatinska družba mladoletnikov — Bogato skladišče pe- rutnine Varnostni organi so prišli na sled dobro organizirani družbi mladoletnih tatov, ki so imeli organizacijo tatinskega posla. Ponoči so hodili ropat po Kurnikih okoli Cvena pri Ljutomeru. Ni skoro posestnika v tamošnji okolici, ki bi mu v zadnjem času ne bila izginila kakšna kokoš, puran ali petelin. Vsaka sled za sto rilci je bila zabrisana, dokler se ni posrečilo izslediti glavnih krivcev, ki so oškodovali tamošnje posestnike za lepe denarce in pravcato zalogo dobro opi-tane perutnine. Orožnikom se je posrečilo priti na sled trem mladoletnikom, starim od 15 do 17 let, ki so hodili krast po kurnikih. Ukradeno perutnino so naio shranjevali pri nekem posestniku na ru in njegovi dobi. Predava g. prof. dr. Janko Kotnik. Skioptične slike! Svetosavska proslava v Mariboru bo v ponedeljek 27. januarja v unionski dvorani. Med občinstvom vlada za to proslavo veliko zanimanje. Pravoslavna cerkvena občina opozarja vse one, ki želijo prisostvovati proslavi, da si pravočasno nabavijo vstopnice v predprodaji pri Zlati Brišnikovi. Pri koncertu bodo sodelovali pevski zbor Glasbene Matice, Trio-Brandl in septet Živko. Koncert se prične ob 20. in konča ob 22. uri, nakar bo ples in prosta zabava. Dame pridite v narodnih nošah. Predpoldanska proslava začenja ob 9. uri z liturgijo ter nadaljuje ob 10.30 s šolsko proslavo. Pri dopoldanski proslavi ni vstopnine. Smučarski izlet v Mallnitz. »Putnik« v Mariboru priredi v času od 1. do 8. februarja t. 1. smučarski izlet v Mallnitz r.a podlagi reriprocitete, ki je bila sklenjena s turistično pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo dne 2. avgusta 1935. Izlet se bo vršil z vlakom ter znaša pavšalna cena za vožnjo, prehrano in stanovanje za sedem dni, vse takse in napitnine ter stroške za vizum le Din 885 po osebi. Interesenti naj se blagovolijo obrniti radi detajlnih informacij na »Putr.i-ka« v Mariboru ali Celju, kjer se tudi sprejemajo prijave. Delavsko, dijaško A., B. in C. kosilo servira Javna kuhinja, da vsem slojem omogoči biti gost svoje odlične hrane, ki se odnaša tudi na dom. Rdeči križ Krčevina-Košaki ima jutri 26. jan. ob pol 10. uri v krčevinski šoli svojo VII. redno letno skupščino. Vsi redni člani in prijatelji človekoljubne organizacije R. K. so vabljeni, da se občnega zbora udeležijo. Odbor. Redna letna skupščina sreskega odbora društva Rdečega kriaž v Mariboru se vrši dne 14. februarja t. 1. ob 19.30 uri v lovski dvorani hotela pri Orlu z vspore-dom, kakor je določen v čl. 43 Pravil Cvenu, ki je imel za to pripravljeno posebno luknjo-skrivališče na skednju. Tukaj je bila zaloga vedno dobro oskrbljena in se je ukradena perutnina prodajala raznim prekupčevalcem. Zanimiv je bil rezultat zasliševanj, ki so izkazala, da so mladoletni kradljivci dobivaii za svoj tatinski posel sila pičel »honorar« v znesku po par dinarčkov. Navedeni slučaj vsekakor dokazuje, do kolike stopnje pokvarjenosti je že ponekod zdrknila podeželska mladina, ki jo v ta moralični padec peha pohlep po denarju. Epilog tega razkritja, ki je zbudil v vsej okolici obilo ogorčenja in vznemirjenja, bo -.»red sodniki. društva. Vsi člani in tudi somišljeniki društva se vabijo, da se letne skupščine čim številnejše udeleže. Občinski odbor Rdečega križa v Radvanju se iskreno zahvaljuje vsem, ki so nam pripomogli, da smo lahko priredili božičnico za revne otroke Sole Radvanje. Osobito se zahvaljujemo prevzviš. škofu dr. Tomažiču, g. kaplanu Schon-dorferiu in tovarni »Bat’a« v Vukovaru, ki so vsak darovali po 100 Din ter tovarni Doctor in drug za blago. Iskrena hvala tudi vsem vrlim Radvanjčanom,; ki so nas krepko podprli. Odbor R. K. v Radvanju. Matične novice. Organizacija mladin-skega zbora je krasno uspela. Doslej je v mladinskem zboru okoli 100 članov in obeta nova pridobitev za mariborsko pevsko kulturo v Mariboru lepe sadove. Hvalevredni kulturni iniciativi čast :n priznanje! Olimpiada smeha bo na pustni torek v veliki Unionski dvorani. Priredi jo ISSK. Maribor v znamenju samih rekordov. Vsi športniki in tudi sovražniki športa si bodo na letošnji pustni oli-vi-piadi z lahkoto priborili rekordna mesta, zlate kolajne, srebrne pokale in lovorje-ve vence. Zato vsi Mariborčani že danes pridno trenirajo in se resno pripravljajo za olimpiado, ki bo nepreklicno in prav »gvišno« na pustni torek, 25. februarja v Unionu. Zanimivosti iz pohorskega kraljestva. Zaradi hude krize, ki je Mariborčanom požrla vse »luštno«, da so se morali odreči vsemu in se omejiti na najpotrebnejše, so bili prekinjeni med Mariborom in pohorskim kraljestvom vsi diplomatski stiki. Razdor prijateljskih odnošajev pa so še povečale velike skrbi in težave Mariborčanov, ki z veliko zavistjo in naravnost nečloveško nevoščljivostjo gledajo preko svoj raj v pohorsko kraljestvo, je raj na zemlji, kjer državljani ne plačujejo nobenih davkov, kjer dr- žavnim in drugim uslužbencem doslej še niso niti za dinar znižali prejemkov. Tudi je v pohorskem kraljestvu na višku družabnost. Na dvorske prireditve prihajajo možje in fantje v navadnih promenadnih ali celo športnih in planinskih oblekah, žene in dekleta pa v »dečvah«. Tam pomagajo drug drugemu in v sili pijejo vsi iz enega kozarca in jedo iz ene sklede. Na svojem zadnjem zasedanju pa je pohorska vlada sklenila preseliti svojo rezidenco v Maribor, v unionsko dvorano, kjer bo 1. februarja na velikem In tradi-cijonalnem plesu pokazala Mariborčanom, kako luštno je na. tem svetu. Z velikim zanimanjem se pričakuje letošnji »Trgovski ples«, ki ga priredi Združenje trgovcev v Mariboru skupno s Slovenskim trgovskim društvom v soboto 8. februarja v vseh prostorih »Uniona«. Ne pohabite, da je čisti dohodek te plesne prireditve namenjen dobrodelnim namenom, zato je tudi vaša dolžnost, da obiščete reprezentančno prireditev naših trgovcev. Pomnite: 8 februarja »Trgovski ples« v vseh prostorih »Uniona«. »Ena noč v pristaniški krčmi v Alžiru«-Pod tem geslom priredi Motoklub Maribor danes 25. januarja veseli večer. Prostori gostilne Pavešič v Kamnici so krasno dekorirani. Jazz-godba »Mann« skrbi za ples. Vsi klubovi prijatelji so prisrčno vabljeni. V slučaju slabega vremena pelje oh pol 9. uri iz Slomškovega trga avtobus. Zahvala. Rdeči križ Pobrežje je priredil v nedeljo 19. jan. v Renčljevj dvorani na Pobrežju spevoigro »Kovačev študent« s sodelovanjem pevskega društva »Luna« v Krčevini. Prireditev je bila prav povoljno obiskana. Odbor R. K. Pobrežje smatra za svojo dolžnost, da tem potem izreče zahvalo tako pevcem »Lune« kakor tudi g. Renčlju, ki je brezplačno dal na razpolago prijetno zakurjeno dvorano za človekoljubni namen Rdečega križa. Hišni posestniki! Udeležite se vsi — ‘“ilani 'n nečlani društva — rednega občnega zbora, ki se bo vršj v nedeljo, dne 26. januarja 1936 ob 9. uri predpoldne v pritlični dvorani hotela »Orel«. Društvo Nanos priredi v soboto, dne 15. februarja v Narodnem domu velik j »Primorski ples«, katerega dobiček je j namenjen za^zgraditev prenočišča brez-' poselnim emigrantom. Udeležite se tega': plesa polnoštevilno. i Pavešič, Kamnica, v nedeljo nrvovrst-! ne jetrne in krvave klobase. Sveži do- ! niači krofi! V nedeljo popoldne kabaretna predstava v Veliki kavarni. Studenški športni klub ima v nedeljo, dne 26. januarja ob 9.30. uri predpol-! dne svoj redni letni občni zbor v gostilni! Klemenčak v Studencih. Športniki vab-1 Ijeni! Lutkovno gledališče uprizori v nede-Ijo, dne 26. ianuarja 1936 ob 15. uri »Ca- j robno piščalko«. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Slrakova, jutri v nedeljo pa Konigova in Minarikova lekarna. Žalostna smrt je doletela 281etno Marijo Margolovo pri Cmureku. Padla i® po bregu navzdol in priletela na drevesni štor, ki se ji je zaril v telo, da je na po1 sledicah poškodb umrla. . Borba na življenje in smrt, V tako-zvanem Pupaperjevem jarku pri Prevaljah je neki 34letni delavec v nočni uri napadel posestnico, 401etno K. B. iz Brez-nega vrha, jo zavlekel v bližnji gozd, i* z robcem zamašil usta in ji hotel napraviti silo. Napadenka pa se je znala ubraniti napadu, kar je napadalca tako razdražilo, da je pričel tolči po njej s pestmi-Končno se je ob bližajočih se korakih preplašil in zbežal. Ocetna kislina... Viničarka Ana Rei-hova iz Cubra je v samomorilnem namenu izpila večjo količino oetove kisline. V bolnišnici so ji oteli življenje. Vzrofc poizkusa samomora ni znan. Krvavega so našli v Kotu pri Preva' ljah pred hišo nekega tamošnjega posestnika delavca Franca Veberja, ki je postal žrtev napada. Nezavestnega in z nevarnimi ranitvami po telesu so ga odpre* milj v slovenjegraško bolnišnico. Iz Maribora so šle niti... Široko razpredeni organizirani tihotapski družbi so prišli na sled v Čupriji. Pri preiskavi se je pokazalo, da je imela razkrinkana druž ba svojega stalnega dobavitelja v Mariboru, od koder je oskrboval dovoz tihotapskega blaga iz Avstrije. Vlom v Mlinski ulici. Drzni storilci so udrli v noči na danes v neko stanovanje v Mlinski ulici ter odnesli razne predmete. Na mesto vloma se je podal dakti-loskop Grobin' ter izvršil posnetje prstnih odtisov. Vršijo se poizvedbe. Mwm Seja mestnega sveta. V četrtek 30. t. ni. se vrši javna seja mestnega sveta v mestni posvetovalnici s pričetkom ob 18. uri. — Na dnevnem redu je med drugim tudi proračun za leto 1936/37. Drzna tatvina. V noči 11. t. m. je bil Jožefu Kmetecu, posestniku v Cirkovc^ ukraden na dvorišču posestnika Antona Lorgerja v Dragonji vasi en sod vina v času, ko se je Kmetec mudil v neki hiši-Vse poizvedbe orožnikov so bile brezuspešne. Nekaj dni pozneje je prišel Kmetec zopet k dotičnemu posestniku z namenom, da poizve, ako se je našlo ukradeno vino. Svoje dvokolo je pustil na dvorišču. Ko pa je hotel pol ure pozneje oditi s kolesom, istega ni bilo več, tako da je prišel Kmetec ne samo ob svoj sod vina, temveč tudi ob svoje D:n 800.— vredno kolo. Brezdvomno je tat ena it-ista oseba, ki je ukradel vino in kolo. Orožniki so razširili preiskavo še na ukradeno kolo. (EMGENIJ SABANOV: fkaštei/okje MaUfe ROMAN »Tudi načrtov?« »Najbrže...« -Vendar ne že sedaj, dokler še uismo dosegli zadnjih uspehov?« »Bi vam bilo to neprijetno?« »Vsekakor.« »fn kdaj naj bi nehali?« »Morda kdaj pozneje?« »Kadar bi uničili človeštvo in osta« sami?« »Lahko tudi prej.« »Torej — kadar bi ga prestrašili? Kadar bi se vi nad njim maščevali za pre-stana ponižanja?« »Morda tedaj...« »In se zavedate, kaj bi se potem zgodita?« »Kaj?« »Obtožili bi vas, obsodili in obesili.« »Zakaj?« »Zaradi zločina pokončevanja ljudi z živalskimi nestvori, produkti vaših bioloških praktičnih dognani ter eksperimentov.« Profesor Kabaj sc je zdrznil. Na to nikoli ni mislil. V svojem bistvu je bil namreč zar-es odločen izpolniti doktorju Evaristu dano obljubo samo deloma, toliko, kolikor je to terjala od njega umetno podnetena želja po maščevanju. Na popolno uničenje človeštva nikoli ni mislil resno. Nad to doktorjevo namero je stala njegova hči Apolonija. Ako nje ne bi bilo, da, morda bi potem brez pomislekov in ugovorov izpolnil Evaristovo strahotno zahtevo, toda spričo nje, njenega življenja, njer.e usode... Ne, nikoli ne. Sedaj pa je naenkrat spoznal, da je v precepu, iz katerega se ni lahko izmazati. Možno je le dvoje: da opusti svoj načrt maščevanja in uporabi svojo iznajdbo človeštvu samo v korist, ali pa da človeštvo v celoti pokonča. Strastno hrepenenje po maščevanju se je pa bilo že pregloboko zagrizlo v njegovo dušo, da bi se mogel kar naenkrat sprijazniti z mislijo, da je splavalo po vodi. Dr. Servacij Evarist, ki ga je predirajoče opazoval, je sedaj dokončno spoznal, da je ugenil pravo, ko je sklenil postopati previdno in opustiti preveliko zaupanje. »Zaenkrat bomo torej nadaljevali svo- ie delo, kakor da ni nobenih dvomov in pomislekov ...« je dejal po kratkem premišljevanju. »Se strinjate?« »Da,« je odgovoril profesor Kabaj negotovo, kajti v zadnjem času mu je šinila v glavo živa misel: »Morda me le preizkuša! Biti moram previden!« »Pričeli bomo delati, zares delati, dragi doktor. Vzrejevališča so pripravljena in čakajo. Pomagal vam bom sam tudi dejansko. Razen tega pritegnem k delu še inženjerja Gala.« »Mu lahko zaupate?« »Delo že, ostalega vsaj zaenkrat še ne. Ni treba, da bi vse izvedel.« »Dobro, bom molčal.« Po tem razgovoru s profesorjem Kabajem se je napotil dr. Evarist k inže-nieriu Galu. Lahko bi ga bil poklica! k sebi po brezžičnem telefonu, a zahotelo se mu je malega sprehoda po gradu. Razgovor s profesorjem ga je notranie vznemiril, dasi na zunaj tega ni pokazal. Čutil je, da je kljub ljudem, s katerimi Se je obdal v svojem samotnem gradu, vendarle docela osamljen, da obstojajo med njim in med njimi miselne in čustvene razdalje. »Vsa ta svojat,« je mrmral spotoma, »se oklepa življenja z živalsko vztrajnostjo. Boji se smrti, kakor da ne bi bila edina odrešiteliica. Toda načrtov mi ne bo preprečila. Z Maklena ne vodi nobe- na pot več v svet malih bitij, ki ga pokončam. Potem pridejo na vrsto oni sami. Oditi hočem zadnji s sveta. Pred tem odhodom se dvignem z letalom v stratosfero ter pofetim okoli te krogle, ki ii pravimo zemlja. Kako veličasten bo pogled na celino brez človeštva! Porušena in zapuščena bodo selišča od vasi do velikih mest, uničeno bo vse. Smrt bo kraljevala vsenaokoli... Konec bo vse-ga, kar so ustvarili nešteti rodovi malti* mravelj v tisočletjih, konec »civilizacije«, konec »kulture«, konec vse domB-ljavosti, napihovanja in oholosti. Ko-nec... smrt... mir...« V duhu je videl tako živo strahota0 podobo uničenja, ko da že leti z letalom nad izumrlim svetom. Sluge Damaza, K' ga je srečal spotoma, niti opazil ni, tako je bil zatopljen v svoje privide. Vzdra-mil seje šele pred delovno sobo asisten-ta inž. Gala, potrkal, odprl vrata i*1 vstopil. Inž. Gal je sedel sklonjen nad neki*1’ oisaniem, ki ga je naglo skril, ko je za' slišal trkanje in škripanje odpirajočih se vrat. Ob vstopu dr. Evarista je posta* vznemirjen in osupel. Razločno je čuti5-kako mu je šinila kri v obraz. Zadui® tedne se njegov čudaški sorodnik ni ni' koli zanimal zar.j. Njegov nepričakovani prihod ga je zaradi tega navdal s strahom in erozr Dober 385 Bodočnost .-je sa wa$ ^ neznana dežela Ce hočete spoznati vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustiti golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar sre za Vaše najbolj zažcljeno spozna- nje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate ■/ • v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi ven-JL dar radi doseuh srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse -Vfik10 zgrešite in Vam sreča ute.'e zadtiii hip. Tu Vas morda čuka bogata, 11«-beča žena, tu Vas čaka kariiera, bla-’’• gostanje. Vi pa se trdovratno držite '1^. svojih navad. Loterijski uspehi se. ^am °dniikajo! Zakaj pa izlrirate slabe številke ;n igrate v nepovoljnem času? V takih vele važnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricami- I^amesio da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njena Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tei poti sreči in uspehom naproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Graiološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajie!: »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na študij mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zeio presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo. kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so sc začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči ŽivHenjski poti. Da Vani pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski' aspeh, ki setn ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja- Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze. Stalna in točna adresa sc glasi: Gratfoioški bureau - Celje poštni predal !00. nastop in svei& ŽENA VSELEJ DOBRO VE KAJ HOČE. Besede apostola Pavla, da je treba vse Poskusiti in potem najboljše izbrati, si je vzela k srcu Virginia Overskinerjeva iz Chicaga. Stara je šele 28 let, pa je že sedemkrat ločena in omožila se je osmič. Odkrito priznava, da se bo takoj zopet točila, čim spozna, da še vedno ni r.ašla Pravega moža. Pred osmo poroko se je obrnila na svoje prejšnje može in ugotovila, da so jo vsi varali. Vsi so bili zelo lahkomiselni, toda z barvo so prišli na dan šele v zakonskem življenju, kakor je ■ Pri moških pač navada. Ona pa ni lahkomiselna in dobro ve, kaj hoče. Če me bo varal tudi ta, je dejala pred osmo poro- Bolnik: Gospod doktor, zelo rad bi pil ko, se dam zopet ločiti in iskala bom j mineralno vodo* ki ste mi jo predpisali, moža, dokler ne najdem pravega. Ta sel samo če bi dišala po pivu. Sobo odda mi že vnaprej smili, se je začul globok glas med svati. To opazko si je dovolil j baje eden izmed bivših Virginijinih mož, ki se je bil pomešal med svate, da bi videl, kakšen je njen osmi mož. V Ameriki energične, izbirčne žene niso izjema, toda da bi bila 28 let stara žena že osemkrat ločena, to je tudi za Ameriko malo preveč. Med prijatelji. — Ali ti je že znano, da je naša nesramna sobarica raznašala o meni grde laži? — Reci raje: hvala Bogu, da ni govo- j rila resnice ... V ordinaciji. f/ot dobra gospodinja, naredimo tudimi l/ # V V Mali oglasi J3azno Pouk POHIŠTVO ‘ustnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-Sa pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. POZOR! Tapetniška dela brez konku- POUK V FRANCOŠČINI IN ANGLEŠČINI, teorija-konverzacija, perfektno. Ponudbe na upravo »Ve-černika«: pod »Perfektno«. 360 Prodam ODDAM SOBO. veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemu gospodu v Strassmajerievi ul. -8-11. stanovanje 9. 4 fence in solidno pri Ferdu Kuharju. Vetrinjska 26. POHIŠTVO Ji zelo usodno, poceni napro- GOSPODIČNA ki je čez dan odsotna dobi prijetno sobico. Maistrova ul. 3-11, levo. 351 SOBO L dobro hrano oddam zelo poceni dvema gospodoma. — Miklošičeva 2-111. levo. .576 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam prav poccni. Koroška 18 | cesta 106. zn SOBO JEDILNE IN SPALNE SOBE. d,u-'- fina spalnica ter kultinj-sperane, poiitirane, pleskane fka„ oprema. Mizarstvo Ko-ter kuhinjske, najmodernejše Vojašniška _s opreme po najnižjih cenah, j KLAVIR ( ______ Mizarstvo in zaloga pohištva prodam ali zamenjam za ra- j prazno ali opremljeno, s pro- Kompara. Aleksandrova 48_ : dio ali motorno kolo. Dvo- : -tim vhodom, s hrano ali 'rakova 10-111, levo. 352 j brcz, oddam. Magdalenska 407 ri\uuam uuui\u um\rt> t —• - _____________ v pustnem času, dnevno sveže , ------- ------------ v pekarni Čebokli. K vinu in iz hrastovega lesa- Vodnikov čaju uživajte naš priznano trg 3, mizarstvo, dober SUHOR in zdravilni j otročki vnyir*Fi<-dvopek po brezkonkurenčni i VOZIČEK ceni. Cenjenim gospodinjam ^°da!’ rattenbachova 24, DOMAČE KROFE —------------------- v i kakor vsako leto, tudi letos PRODAM DOBRO OHRA- !ul- •io- NJENO SPALNICO oscew>-v naših skkrikičiA damo vzorci na razpolago. Glavni trg 9. 184 ! POHIŠTVO mmmam BAS CELO VRSTO , v novi gostilni v Studencih skorai ,10vib damskih in mo- Spomnite S£ V.rIU I za tovarno Bren. Točijo se škili oblek proda zelo poceni •prvovrstna domača in dal- namka Oraber. Tomšičeva ul GOSPODA SPREJMEM ' j kot. sostanovalca. Koroščeva 362 | ulica 8. vrata -2. 401 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam s !. februarjem. Kacijanerjeva ul. 22-1, vrata 3. Melje. 395 na' Vso zimsko blato Mlt tekoči račun ter |in obrestuje najkulantneje Opravilna številka E IX 3206'32-9^ Zahvala Vsem, ki so našega blagopokojnega in nepozabnega brata, strica, svaka itd. gospoda Dne 16. marca 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Sp. Radvanje II. del lezno vi, št. 66, Sp. Rad* » vanje II. del Tezno vi. ši. 219 (polovica), Raz- vanje vi, št. 174, Digoše vi, št. 446. Cenilna vrednost: Sp. Radvanje II. del Tezno vi. št. 66 Din 263.660’— Sp. RadvanjeII. del Tezno vl.št. 2l9('/2) Din 273.679'50 Razvanje vi. št. 174 Din 167.074"— Digoše vi. št. 446 Din 14.148-—. Najmanjši ponudek: Sp. Radvanje II. delTezno vi. št. 66 Din 175.773'32 Sp. Radvanje II. del Tezno vi. št. 219(V2) Din 182.453'-; Razvanje vi. št. 174 Din Hl.382‘66, Digoše vi. št. 446 Din 9.432'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. !3Ly dne 9. januarja 1936. industrijska spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo ljubljanskemu in mariborskemu Sokolu, mariborskim trgovcem in industrijalcem, številnim njegovim prijateljem in znancem, pevskemu društvu „Jadran“ za v srce segajoče žalostinke, ter vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov. Vsem še enkrat stotera hvala. MARIBOR, dne 23. januarja 1936. Žalujoči ostali v Sattni novi palači na ognit Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in * vso svojo davlno močjo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle to in o in k u i a n t n o n a sp r o t, pošte, pt JuinoStsjerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge tn knjižice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.