60100200
8554 AA
PRH
OSREDNJA KNJIŽNICA
p-P-126 66001 KOPER
JKI DNEVNIK
Cena 400 lir
Lelo XXXVIII. Št. 152 (11.280)
____________________________________________________________________________________________________________________________________________TRST, petek, 23. julija 1982
v	KI D N E V N1K je začel izbajats v Trstu 13. mata 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*
^ vcu Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
NjSESTANKU MED SPADOLINIJEM IN GOSPODARSKIMI MINISTRI
PO ENAJSTIH DNEH MANJŠIH PRASK SO SE VČERAJ V LIBANONU PONOVNO ZAČELI HUDI BOJI
J * J
*	,	-- ......-...........y--	--
Oblaki dima nad zahodnim Bejrutom po izraelskem bombardiranju
lili! j ,

Voditelj PLO Arafat med včerajšnjim pogovorom s palestinskimi borci
Vlada bo danes sprejela celo vrsto nepopularnih gospodarskih ukrepov
Neposredni davki se ne bodo povečali, povečal pa se bo davek na dodatno vrednost, podražile se bodo storitve in bencin - Krčili bodo izdatke na področju zdravstva in socialnega skrbstva
re- ~ Pred italijanskimi državljani so spet hudi časi. Vlada nam-i 5 P^Pfavlja vrsto gospodarskih ukrepov, ki bodo zagrenili naše po-Jf-feprav točne vsebine ukrepov še nihče ne pozna. Socialiste so preda a*‘ P11’8*!*1*' da tvegajo veliko nepopularnost, ki jo bodo gospo-iuliT U^rep* 'n finančni zakon, katerega mora vlada predložiti do 31. # ,a,_ Pfav gotovo pomenili. Da so socialisti še vedno v dvomu, priča Primer včerajšnja izjava Tempestinija, ki je odgovoren za gospodar-m® Politiko pri PSI, ki je včeraj najprej poveličeval žrtve, ki jih bodo orali državljani prenašati, le nekaj ur kasneje pa so njegovo izjavo fflantiraij in umaknili. Dejstvo je,
, J ^lopu vlade še vedno skušajo laditi nekatera nasprotujoča si S,ausča.
1 druge strani tudi smisel ierih atevi,nik sestankov, do ka-r„ l- Jc prišlo včeraj in predvče-^ sojini med gospodarskimi ministri 1 se bodo nadaljevali danes, ko j. s®stal ves ministrski svet. De-jj “jsfjanski zakladni minister An-
Dnn a..se n°če odpovedati svoji ne-Pustljiv°sti ter vztraja, da bi os-dr ?. gospodarskih ukrepov bile po-Pre, -e iavnih storitev (elektrika, ka h°Z-'’ *e'ef°,ll povečanje prispev-. državljanov pri nakupu zdravil terPri nekaterih zdravniških izvidih ne 2manjšanje stroškov za krajev-jg llstaoove. Formica s svoje strani kot Ve®no nagovarja davčne ukrepe doti-,?4 primer povišanje davka na davk° vredll0sf IVA, povečanje ledi 3 na Proizvodnjo bencina in u-oo davka na premoženje.
ta ,re.rek<>nje med ministri pa se je skte°n ^aže’ »Mirilo. V sredo so bd ',1 ’ l*a ne kodo smeli državni Sof k‘ ?.a ,et0 1983 Presegati 240 ti-»lor a’ll'iard’ kar pomeni, da bi sc iman-- konca prihodnjega leta so,-. za približno 25 do 30 ti Vali miliiard kr. Včeraj so obravna-^ .Poglavje dohodkov. Kaže, da ka n ®°*;ovo splošno povečanje dav-sti 2a dodatno vrednost IVA še zla-m0La uvoženo blago, čeprav je de zbonv •a?ska skupina v poslanski ki™C1 izrazila mnenje, da ta u-je » n.e *?° dosegel ciljev, ki si jih javne av^’ Podražile se bodo tudi sforitve. zmanjšali lxxlo iz-*6av fZa so0ialno skrbstvo in za Ve , i0'. vendar se za sedaj še ne dnj ^koliko, saj je še za to teden
naj j c oc i.a-
*utni ?a' verjetno bo odpadla ŽenjpSe 0 uvedbi davka na premo-
!?Uj«iS “
Knje 2a
tfeojir. Gre /a davek, ki ga
premoženja, ki prekašajo
y n*koli točno določili, da j šaoje je. če vse to pomeni, vitl ®° prešli od krize, ki je bila glHSj* oeizbežna, do popolnega so-nijg"-. Do sestankov med Spadoli-v re m gospodarskimi ministri je balistPrišlo K3 sestar|ku med so-
dem2l<J.nim tajnikom Craxijem in ki s Kristjanskim tajnikom De Mito, triicl j, spglasno označili kot «po-raj ' \e§a in pozitivnega*. Tudi vče-jiin’j | den so šli na sestanek s svo-ftstri t j ’ so se gospodarski mili jn krščanske demokracije sreča-*trankeP°tn^nili s tajnikom svoje
govon' se kodo uradno obnovili po-riiini Spadobnijem in družbe-t°lii:o l ami' ki jih predsednik vlade tacjjp Zag0varja. Sindikalne organisti, s<! kodo spet začele pogovarja jp v a.do o gospodarski politiki. tuitat ^Pomembnejši politični re-tasedan- so §a dosegli po šesturnem fedpr.nju tajništva enotne sindikalne žaklj,,SJe CGIL-CISL-UIL. ki se je raj ^ 1 o v sredo pozno ponoči. Vdeto m GlL in UIL izrazili pozitivih dUsen:K glede rezultatov, ki so taporpa- domenili so se namreč o tfelta ~~lu problemov in o katerih je ti p Siriti: najprej treba obnovi "ktrohi k°- nato pa razpravljati o tako V mezd in o premični lestvici, brskih jso Predlagale zveza kovice c . delavcev in druge industrij-cija r.fkorije. Sindikalna organiza v kater Je ce'° objavila komunike, st°ja v °m govori o premostitvi za-katerem je obtičala razpra-
**•••!
va v vrstah suidikata. CISL za sedaj modro molči: znano je, da je imel Camiti na zasedanju tajništva enotne sindikalne federacije CGIL-ČISL-UIL zelo trd poseg, v katerem je izrazil celo vrsto dvomov o usodi sindikalne enotnosti. Sindikalne organizacije so torej na videz še vedno enotne, v resnici pa so vedno bolj oddaljene druga od druge. V tem položaju pa CGIL. CISL in UIL niso zmožne izdelati enotnega predloga za reformo premične lestvice in ustroja mezd.
R. G.
SVP za odstranitev
italijanske
toponomastike
BOČEN — Nekateri bocenski pokrajinski svetovalci južnotirolske ljudske stranke so zahtevah odstranitev uradne italijanske topnomasti-ke na Južnem Tirolskem, ki je v veljavi pribhžno 60 let. Pri obrazložitvi zahteve poudarjajo, da obveznosti dvojezičnosti, ki je predvidena
v statutu, še ne pomeni, da mora krajevno prebivalstvo prenašati približno 8.000 imen krajev in občin, ki si jih je izmislil Ettore Tolomei, da bi dokazal italijanskost Južne Tirolske.
Izrael prekinil premirje in začel široko ofenzivo
Beginova vlada se je uradno odločila za napad zaradi številnih palestinskih kršitev prekinitve ognja - Večurno topniško in letalsko bombardiranje zahodnega Bejruta
BEJRUT, TEL AVIV — Po enajstih dneh premirja se je včeraj položaj v Libanonu ponovno nevarno zaostril. Izraelska vojska je namreč popoldne kršila premirje in začela široko ofenzivo vzdolž celotne fronte. Njene tankovske enote so pod okriljem močnega topniškega ognja in le-
talstva odločno napadale palestinske kaa in začele stiskati obroč okrog zahodnega Bejruta. Istočasno so letala z Davidovo zvezdo začela bombardirati tudi muslimanske predele libanonskega glavnega mesta. Napade so še posebej koncentrirala na območje okrog vrhovnega poveljstva palestinske osvobodilne organizacije.
Glasnik izraelskega vrhovnega poveljstva je izjavil, da se je telaviv-ska vlada odločila za ta korak na včerajšnji dopoldanski izredni seji, potem ko so palestinski gverilci v zadnjih nekaj dneh večkrat kršili prekinitev ognja, včeraj pa so v zasedi pobih pet izraelskih vojakov. Izraelska sredstva množičnega obveščanja so poročala, da Izrael ne
in sirske postojanke v dolini Be-
............................................................................... namerava s to ofenzivo zasesti zahod-
TEHERAN NAPOVEDUJE NEIZPROSEN BOJ PROTI SADAMU HUSEINU
Pri Basri iranske čete predrle 4 kile me tre v notranjost iraških obrambnih položajev
Neprepričljiva poročila o dogodkih na bojišču - Homeinijev režim trdi, da je odprta pot proti Jeruzalemu - Likvidacije političnih nasprotnikov v Irami
TEHERAN, BAGDAD - iranske vojaške oblasti trdijo, da so vče raj s svojo ofenzivo na področju Basre (nekaj čez 200 kv. km boji šča), zabeležile zmago, ki ii ni Dara v preteklosti ter da so zadale sovražniku «smrtni udarec*.
Po enem tednu odkar iranska voj na poročila govorijo v glavnem le o okrepitvi svojih položajev na iran škem ozemlju, je iransko vrhovno poveljstvo izdalo sporočilo štev. 8 (po začetku ofenzive «Ramadan» — mushmanski verski post) v katerem pravi, da ie iranska vojska razbila sovražno obrambno črto ter uničila kar 372 iraških oklepnih vozil, a med temi 16 tankov «T 72* sovjetske izdelave. Po teheranskih sporočilih naj bi iranske oborožene sile zajele včeraj ponoči in zjutra j okoli 250 vojakov in častnikov
V vojaškem sporočilu je še rečeno, da obstaja upanje, da bo včerajšnja zmaga odprla pot v Kratkem času proti Jeruzalemu.
Prav nobenega dvoma ni.''da Iran ci skušajo v tem trenutku Uresničiti svojo zamisel, da bi zvrgh z oblasti v fraku Sadama Huseina. Pri tem se seveda opirajo na močno versko ločilo iraških muslimanov šiitske veroizpovedi, ki je bližja iranskim oblastnikom.
Iranci tiri tem ne izbirajo sredstev Trdijo sicer, da v nasprotju z iraško strategijo, ne napadajo civilnih središč, da ne bodo napadi' niti Basre, da jim gre le za strmo glavljenje bagdadskega baaškega režima, vendar pa mečejo v bo.i svoje elitne enote, da bi izsihli pre boj fronte pri Basri. Kakšne so njihove izgube? Vojaška poročila
illiiiMimiaiiluiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiftiiKiniiiiiMiMimmiiiiiniiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiMiiiiiiii
Proces Moro: sodniki v posvetovalni dvorani
RIM — Sodniki na procesu zaradi ugrabitve in umora predsednika KD Alda Mora so se včeraj v poznih popoldanskih urah umaknili k posvetu, da sklepajo o številnih ugovorih in zahtevah tožilca, zagovornikov in zastopnikov zasebnih strank. Od teh zahtev sta le dve vzbudili veliko zanimanje: zahteva odvetnikov zasebnih strank, naj sodniki ponovno pustijo v dvorano teroriste, ki so jih odstranili zaradi motenja rednega poteka sodne obravnave. Ti teroristi so namreč napovedali, da bodo govorili o pogajanjih «z vsemi vladnimi strankami* za časa ugrabitve Alda Mora. Tudi drugo zahtevo so sprožili odvetniki zasebnih strank, ki so zahtevali, naj sodišče zasliši 22 najvidnejših političnih in vojaških predstavnikov tistega časa, začenši s tedanjim ministrskim predsednikom Andreottijem.
Državni tožilec pa se je tem zahtevam uprl. češ da bi kot priče zaslišali ljudi, ki so potencialni obtoženci. Sicer pa je sploh vprašljivo, če se bo proces nadaljeval, kajti predložena je bila tudi zahteva po odložitvi procesa, dokler se ne bodo končale vse dodatne preiskave, ki so še v teku.
V trenutku, ko poročamo, so sodniki še vedno v posvetovalni dvorani.
Il"'l"'ii'iil,ltallilllllitll..
Predsednik vlade na vojaških vajah
£ -
k	vlade Spadolini je, kljub celi vrsti sestankov z gospodarskimi ministri, našel toliko časa, da se
"•i*1 v kraj Giola del CoHe pri Bariju, kjer je prisostvoval vojaškim vajam	(Telefoto AP)
o tem molčijo, baje pa so zelo hude.
V	nekem svojem poročilu Iračani trdijo, da so ubili tisoče sovražnih vojakov ter jih veliko zajeli. Iraško poročilo pravi, da so Iranci prodrli kake štiri kilometre med iraške utrdbe, toda njihove sile so jih ustavile ter uničile V Bagdadu so se medtem sestali vsi iraški voditelji. Na sestanku so bili ministri, voditelji stranke -Baath* ter svet poveljstva revolucije. Na Dosvetova-nju so obravnavali zadnje razvoje dogodkov na bojiščih ter vse zadeve povezane z resolucijo varnostnega sveta OZN glede spopada med Iranom in /rakom.
V	zvezi z včerajšnjim vdorom v frak (v okolici Basre) v iraških krogih trdijo da gre za sveže iranske vojaške enote, ki so zadnje dni prispele iz notranjosti Irana in ne za sile. ki so bile že prei na tem področju. Iračani trdijo, da so bile njihove izgube relativno nizke.
Po iranskih sporočilih je iranskim vojakom zadostovalo 15 minut, da so prodrli čez minska polja in druge utrdbe.
Seveda je treba pri ocenjevanju nasprotujočih si poročil, upoštevati, da gre v mnogih primerih za propagandne pobude. To velja predvsem za Irance, ki so zastavili vse svoje upe za zmagoslaven pohod proti Ira ku ter odkrito namigujejo na nadaljnji pohod proti Jeruzalemu. Kazno .ie, da skušajo Iranci mobilizirati arabski protisionist;čni svet v raznih arabskih državah. Pobuda pa je precej tvegana, ker veljajo njihovi napadi tudi na obe supersili se pravi na ZDA in tudi na Sovjetsko zvezo. Med drugim Iranci trdijo, da Sovjetska zveza še vedno dobavlja orožje fraku.
Na drugi strani pa Iranci opozarjajo zaliod, naj se ne vmešava v razmere v Perzijskem zalivu, ker bi tako vmešavanje utegnilo imeti hude posledice.
Vse kaže, da je iranska ofenziva ob verskem prazniku «Eid E Petr* (ob koncu Ramadana) žela nekaj uspehov, toda v bistvu ni porušila vojaškega ravnotežja na tem območju.
Iz Irana pa je včeraj prišla vest, da so Homeinijeve oblasti v zad njem času justificirali več kot 200 svojih političnih nasprotnikov.
Na Poljskem proslavili državni praznik
VARŠAVA — S slovesno menjavo straže pred spomenikom neznanemu vojaku na osrednjem varšavskem trgu. ki jo je neposredno prenašala televizija, so včeraj na Poljskem proslavili 38. obletnico ustanovitve Ljudske republike Poljske. Na tej proslavi se .je zbrala precejšnja množica prebivalcev Varšave, podobno število oseb se je zbralo tudi na sosednjem trgu, kjer je policija zjutraj odstranila spomenik primasu Wyszynskemu, ki pa ie ljudstvo sestavilo v obliki križa s pomočjo rož.
Vsi poljski časopisi so včeraj iz šli v prazničnih izdajah in obinvi'i številne čestitke ob prazničnem dnevu, ki so iih poljskemu ljudstvu in vladi poslali iz vzhodnih držav. O-sredn.ia riozomost pa ie veliala predvčerajšnjemu govoru generala Jaruzelskega v parlamentu, kjer .ie
poljski voditelj napovedal nadaljnjo ublažitev izrednega stanja in izpu stitev večine političnih zapornikov.
Govor generala Jaruzelskega so včeraj še kar ugodno komentirali v razmii zahodnih državah, vendar so obenem opozarjali, da bo pot do popolne normalizacije še dolga
Izpustitev večine političnih zapor nikov je ugodno ocenil tudi poljski primas Glemp pred odhodom z rimskega letališča. Gbmp se je na le tališču sestal z bivšim poljskim zunanjim ministrom Czvrekom. s katerim je odpotoval v domovino z istim letalom.
LUANDA (Angola) — Iz uradnih virov se je zvedelo, da je 11 južnoafriških letal tipa «mirage* bombardiralo včeraj mesto Kahama v južni angolski pokrajini Kunene.
zoriti Palestince in še posebej Sirce, da ni pripravljen v nedogled čakati na umik palestinskih gverilcev iz zahodnega Bejruta in sirske vojske iz Libanona. Obenem namerava tudi izsiliti takšne diplomatske rešitve, ki bodo v skladu z njegovimi strateškimi cilji.
Predstavnik Beginove vlade je poudaril, da s to akcijo ne bodo na noben način ovirali posredovanja a-meriškega posebnega odposlanca Philipa Habiba in da so še naprej pripravljeni na diplomatsko rešitev tega vprašanja. Vso krivdo za sedanjo zaostritev je tudi on naprtil palestinskim gverilcem in poudaril, da v Tel Avivu niso pripravljeni gledati križem rok, kako med prekinitvijo ognja pobijajo izraelske vojake.
Razmere v Libanonu so se začele postopno slabšati že predsinočnjim, ko je izraelsko topništvo začelo silovito obstreljevati zahodih Bejrut.
Obstreljevanje se je nadaljevalo skoraj ves dopoldan in so ga začasno prekinili le pred začetkom ofenzive. Po poročanju libanonskega radia je včerajšnje topovsko in še posebej letalsko bombardiranje povzročilo hudo razdejanje v prizadetih četrtih in tudi hude žrtve med civilnim prebivalstvom. Palestinska tiskovna agencija WAFA je posredovala, da je med temi bombardiranji 65 civilistov izgubilo življenje, oziroma bilo huje ranjenih. Tako z izraelske kot tudi s sirske in palestinske strani pa ni nobenega podatka o izgubah med vojaki.
Izraelska vlada se je odločila, da bo začela ofenzivo proti sirskim in palestinskim postojankam na včerajšnji seji, ki je bila sicer namenjena poročanju premiera Begina o predsinočnjem srečanju z ameriškim veleposlanikom v Tel Avivu, ki ga je seznanil z rezultati pogovorov med ameriškim predsednikom Reaganom ter sirskim in saudskim zunanjim ministrom. V Tel Avivu so te pogovore označili kot neuspešne in to še posebej ker niso prispevali k razrešitvi vprašanja kam naj se palestinski gverilci umaknejo iz zahodnega Bejruta in Libanona. Na tej izredni seji je izraelsko vodstvo razpravljalo tudi o arabskem predlogu za postopen umik palestinskih
gverilcev iz Libanona in je baje izrazilo precejšnjo mero zadržanosti.
Arabske države še naprej širijo svojo diplomatsko dejavnost, da bi našle za vse zainteresirane strani sprejemljivo rešitev za libanonsko krizo. Med arabskimi glavnimi mesti potekajo še posebej mrzlična pogajanja in prepričevanja kdo naj sprejme Palestince, česar se baje še naprej vsi otepajo. Včeraj je tudi alžirska vlada uradno sporočila, da ni pripravljena gostiti palestinskih gverilcev in vodstva PLO.
Palestinski voditelj Arafat je včeraj sprejel italijanskega veleposlanika v Bejrutu Francesca Luciolija Ottierija. katerega je seznanil s palestinskimi stališči in se zahvalil italijanskemu prebivalstvu za pomoč v teh najtežjih trenutkih palestinske zgodovine. Arafat je z zadovoljstvom komentiral vest, da namerava Italija sodelovati pri sestavi mednarodnih mirovnih sil
Končan obisk zahodnonemškega zunanjega ministra Genschera v SFRJ
Poudarjena zainteresiranost Jugoslavije za nadaljnji razvoj odnosov z ZR Nemčijo
Genscherja je včeraj sprejela tudi predsednica 1IS Milka Planinc Velik poudarek vprašanju jugoslovanskih delavcev na delu v ZRiš
aiiiHiiiuiiiMiMi.........................................................................................................
V Sloveniji proslave ob dnevu vstaje
LJUBLJANA — Osrednja slovenska proslava ob dnevu vstaje je bila v Titovem Velenju, povezana s proslavo 40-letnice ustanovitve brigade «Tcne Tomšič*. Poleg tisočev delovnih ljudi tega kraja so se je udeležili narodni heroji, borci Tomšičeve brigade in predstavniki slovenskega javnega in političnega življenja. O pomenu vstaje, začetkov oboroženega boja za slovensko državnost in o nekaterih perečih vprašanjih sedanjega razvoja je govoril član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Ostro je ožigosal posameznike in skupinice, ki so pogosto povezane in se slabo vključujejo ali pa sploh stojijo ob robu vseh naporov za razvoj samoupravne družbe. Podobno kot svoj čas v obdobju liberalizma, zdaj ob zanikovanju vseh oblik socialistične samoupravne demokracije in vseh osnov družbe ne ponujajo ničesar drugega kot politiko ene številnih variant tako imenovanega ^svobodnega sveta*. Ker za take skupinice in obnašanja sicer ni posebnega zanimanja v javnosti, ne bi zaslužile posebne pozornosti, če se razvoj ta čas ne bi odvijal v izredno težkih mednarodnih okoliščinah, ko nasprotniki Jugoslavije in njenega družbenega sistema izkoriščajo ali pa poskušajo izkoristiti vsak pojav na idejnem področju, da bi spodkopali njene notranje temelje.
Sergej Kraigher je v svojem nastopu ponovil čvrsto podporo Jugo-
Milka Planinc
BEOGRAD — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc je včeraj sprejela zunanjega ministra Zvezne republike Nemčije Hansa Dietricha Genscherja in se z njim zadržala v daljšem prisrčnem pogovoru, med katerim sta preučila različne oblike jugoslovansko - zahodnonemških odnosov in sodelovanja. Govorila pa sta tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Sogovornika sta izrazila zadovoljstvo zaradi večletnega uspešnega razvoja dvostranskih odnosov. Pogovarjala sta se tudi o finančnem sodelovanju in poudarila skupen interes, da te stike nadaljujejo tako kot do sedaj. Omenila sta tudi pomembno vlogo jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji in zahodnonemških turistov, ki obiskujejo Jugoslavijo, pri boljšem medsebojnem spoznavanju in krepitvi sodelovanja. Predsednica zveznega iz vršnega sveta je gosta- seznanila
Hans Dietrich Gensther
tudi z notranjim razvojem Jugosla vije in posebej z ukrepi gospodarske stabilizacije. Genscher je poudaril, da zelo ceni stabilen notranji razvoj Jugoslavije, njeno vlogo in dejavnost v mednarodnem življenju ter v gibanju neuvrščenih. Obe strani sta izrazili tudi zaskrblje nost zaradi mednarodne napetosti pa tudi zaradi slabega stanja mednarodnih gospodarskih odnosov.
Na Ohridu pa je imel Genscher sklepne pogovore z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Lazarjem Mojsovom. O včerajšnjih pogovorili je Mojsov poudaril zainteresiranost Jugoslavije za nadaljnji razvoj sodelovanja z Zvezno republiko Nemčijo na vseh področjih, zlasti pa na gospodarskem, saj je Jugoslavija zelo zainteresirana za čimbolj uravnoteženo menjavo. Poudaril je tudi položaj jugoslovanskih delavcev v ZRN. Spregovoril pa je tudi o preprečevanju terorizma.
■ Tudi Genscher je • izrazil zanima-
nje Zvezne republike Nemčije za nadaljnji razvoj odnosov z Jugoslavijo. Kar -adeva delovanje sovražne emigracije pa je Genscher dejal, da si vlada Zvezne republike Nemčije prizadeva za preprečevanje vsakršnega terorizma.
Hans Dietrich Genscher je vče raj že končal obisk v Jugoslaviji.
(dd)
Minister CI:eysson nc bo ki v ZDA
PARIZ — V francoskem paria mentu je včeraj francoski zunanji minister sporočil, da prihodnji teden ne bo šel na poluraden obisk v ZDA, kot je bilo prej sporočeno.
Minister Claude Cheysson je pri tem omenil razmere sedanje krize v odnosih med Francijo in večjim delom zahodnoevropskih držav ter Reaganovo administracijo.
Sef francoske diplomacije je namreč izkoristil priložnost, da odkri-	„„
to pove, da v sedanjih razmerah ne s avije pravlčm pa estulslQ stvari,
obstaja kak stvaren razlog. za pogovore s predstavniki Reaganove vlade, ker ta nima nobenega posluha za to, kar govore zavezniki. Po mnenju francoskega diplomata, ki je podal te svoje izjave prav v trenutku, ko je zahodnoevropska deseterica naslovila na Reagana svojevrsten ultimat v zvezi z ameriškim izvozom v Evropo ter evropskega jekla v ZDA, se pa Amerika sploh ne meni za stališča svojih zaveznikov.
Francozi menijo, da je tudi v preteklosti prišlo do takih poskusov, da se s politiko pritiska skuša «za mašiti usta* evropskim zaveznikom ZDA. Vsi ti poskusi pa so propadli.
zagotovil verno zavezništvo z njimi, saj so tudi jugoslovanski narodi in narodnosti - posebej še Slovenci — doživljali pod Hitlerjem in fašizmom podobno usodo. V tej smeri deluje tudi predsedstvo Jugoslavije, iz takih izhodišč je delovala tudi jugoslovanska delegacija na minulem posebnem zasedanju ministrov neuvrščenih v Nikoziji.
Tudi drugod po Sloveniji so bile številne proslave ob 22. juliju, dnevu vstaje. Slovenska delegacija, v njej so bili Andrej Marinc, Franc Šetinc in Alojz Briški, je v spominskem centru «Josip Broz Tito* v Beogradu položila venec na grob tovariša Tita. (jp)
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZA REŠITEV VPRAŠANJA UPRAVLJIVOSTI V KRAJEVNIH USTANOVAH
Prekinili so pogajanja med laiki, KD in LpT Sinočnja pokrajinska seja je bila neuspešna
Pokrajinska skupščina se bo ponovno sestala v sredo, 28. predsedstvo pokrajinske uprave, za katero se potegujeta
seja občinskega sveta
• Kamen spotike je KD in PSI • Drevi
Sicer pa je bila sinočnja razprava pred glasovanji z redkimi izjemami dokaj medla; vanjo so posegli svetovalci Debelli (MSI), Martini (PSDI), Toresella (PRI), Omero (Movimento Trieste), Harej (SSk), Clarici (PSI), Locchi (KD), Kodrič (KPI) in Cesanelli (LpT). Predstavniki strank, ki sodelujejo na pogajanjih so bili mnenja, da je treba izvolitev predsednika in odbora odložiti za nekaj Ani, ker politično -upravni program še ni bil sklenjen. Predstavnik SSk Harej je npr. podčrtal, da je stranka odklonila sodelovanje v manjšinskih odborih in glede tega vprašanja ponovil uradno stališče stranke, ki pa se zavzema za take rešitve, ki naj odgovarjajo interesom mesta Socialist Clarici je podčrtal važnost sodelovanja med laičnimi in socialističnimi silami, medtem ko je komunistični svetovalec Kodrič, ki je svoj poseg začel v svojem materinem jeziku, opozoril, da sloven-
Kriza v tržaških krajevnih upravah se še nadaljuje; včerajšnji dopoldanski sestanek na sedežu deželnega sveta med delegacijami LpT, laičnih in socialističnih sil ter KD ni namreč privedel do napovedanega sporazuma. Nasprotno; na zahtevo delegacije laičnega in socialističnega bloka so sestanek prekinili, ker je bil v teku dneva v Rimu predviden sestanek med od govornimi za krajevne ustanove pri osrednjih vodstvih zainteresiranih strank; delegacije LpT, PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk in KD se bodo ponovno sestale v ponedeljek; uradno zato, da bi pripravile dokončno besedilo programa, znano pa je, da se tako KD kot PSI potegujeta za predsedstvo pokrajine v okviru rešitve tako imenovanih uravnovešenih odborov z »opazovalcema*.
Sporna točka, zaradi katere še niso zainteresirane stranke dosegle sporazuma je torej predsedstvo pokrajinske ustanove, medtem ko je v okviru take rešitve za tržaškega župana predvidena potrditev Manlia Cecovinija. Zato je tudi naravno, da sinočnja pokrajinska seja ni privedla do nobenega rezultata; na prvi točki dnevnega reda je nam reč bila izvolitev predsednika: na sporedu so bila tri glasovanja. Prisotnih je bilo vseh trideset svetovalcev, izid glasovanja pa je bil naslednji: Ventura 9 glasov, Millo 8. Locchi 7, Clarici 3, Debelli 2 ter Harej in Martini po enega. Vsaka stranka je glasovala za svojega kandidata, le Movimento Trieste in PRI sta svoja glasova oddala komunističnemu, oziroma socialističnemu kandidatu. Tudi drugo glasovanje je dalo enak rezultat z edi no razliko, da je kandidat PSI Cia rici prejel štiri glasove (2 PSI, 1 PRI in 1 PSDI). Po zakonu je bila na sporedu tudi balotaža med kandidatoma, ki sta pri drugem glaso vanju prejela največ glasov, to je med listarjem Venturo in komuni stc«n Millom, ki je kot najstarejši svetovalec predsedoval tudi sinočnji seji; prejela sta 9, oziroma 8 glasov, medtem ko je bilo 13 glasovnih belih. Ker ni nihče prejel absolutne večine glasov, bo treba glasovanje ponoviti. Na prihodnji pokrajinski seji, ki bo po sklepu načelnikov svetovalskih skupin v sredo 28. (nadaljevala se bo tudi v četrtek 29. kolikor bi dan prej ne izvolili predsednika in odbora), bosta za izvolitev predsednika na sporedu dve glasovanji: pri prvem bo za izvolitev potrebna absolutna večina (16) glasov, pri drugem pa bo zadostovala le relativna. To pomeni, da v pomanjkanju vsakršnega sporazuma bo Lista za Trst izvolila svojega predsednika in svoj manjšinski odbor, kakor je sinoči jasno povedal načelnik svetovalske skupine Cesanelli.
skim predstavnikom v skupščini še ni dovoljeno, da se lahko izražajo v svojem jeziku, čeprav v taki dvorani, ki je za to tudi opremljena. To je eden od problemov, s katerimi se bodo morale spoprijeti tudi druge izvoljene skupščine, je dejal in nadaljeval, da gre vsekakor za problem, ki dviguje nesoglasja v mestu in ustvarja težave tudi v samih pogajanjih. Potem ko je Kodrič ponovil stališče KPI za rešitev vprašanja novih večin na občini in pokrajiin (iskanje sporazuma na o-snovi točnega programa), je komunistični predstavnik še pristavil, da so predlagane rešitve vsekakor neprimerne spričo problemov, ki tarejo mesto.
Drevi, ob 18.30, se bo ponovno sestal tudi občinski svet; v pomanjkanju vsakršnega sporazuma se oo ponovilo isto, kot sinoči na pokra jini; za izvolitev župana in odbora bi se moral občinski svet ponovno sestati 29. in 30. t.m.
OBJAVLJENI REZULTATI MATURITETNIH IZPITOV
Na trgovski akademiji «Žiga Zois» vsi maturanti zadovoljni z izidi
Vseh 44 kandidatov je komisija proglasila za zrele • Trije privatisti se niso prijavili
V veži trgovskega tehničnega za- Andrea (36/60), Legiša Natalino (36/
!_ A- ... ry _ ■   - • 1	C(\\	_ČOO /£(\\ Cnx/ln
voda «žiga Zois* smo včeraj lahko opazili množico veselih obrazov. Kakor je bilo razvidno iz objavljenih izidov, so namreč vsi dijaki uspešno opravili maturitetni izpit razen treh privatistov, ki se niso javili pred komisijo. Izpit so uspešno o-pravili: Briscich Sadko (zaključna ocena 52/60), Caris Neva (54/60), Cernoli Fulvio (38/60), Corbatti I-gor (38/60), Crovatini Leonora (42/ 60), Gruden Elena (50/60), Guštin Valentina (48/60), Kjuder Katja (52/ 60), Kravanja Mitja (41/60), Leghis-sa Maria Grazia (36/60), Logar Kristina (43/60), Micheli Vasilij (36/60), Pahor Anamarija (45/60), Pernarčič Boris (37/60), Štrajn Damiana (48/ 60), šturman Magdalena (42/60), Tuli Igor (40/60), Vogrigh Giovanni (43/60), Volpi Vera (45/60), Andlo-vich Elisabetta (38/60), Cernich I-gor (37/60), Collerigh Livio (48/60), Crociati Dario 36/60), Curri Paolo (42/60), Gregori Igor (36/60), Gregorič Paolo (38/60), Janezich Luciana (40/60), Jurincich Fulvio (40/ 60), Kalc Valter (36/60), Kosovel
NEPRIČAKOVAN SKLEP PRISTOJNEGA DEŽELNEGA 0DB0RNIŠTVA
V Benečiji letos ne bo slovenskih tečajev za poklicno izobraževanje
V tržaški in goriški pokrajini letos na sporedu samo šest strokovnih tečajev • Danes bo deželni svet dokončno izglasoval zakon o tem vprašanju
Medtem ko je v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine v teh dneh v polnem teku razprava o novem zakonu o poklicnem izobraževanju, je deželno odborništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti pred krat kim obvestilo Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, da je uprava odobrila le šest tečajev od dvajsetih, ki jih je svoj čas predlagala ta naša ustanova. Odborništvo se pri tem sklepu sklicuje na strogo formalna in tehnična določila, ki res lahko veljajo za stvarnost večinskega naroda, ja ne upoštevajo specifike manjšinske situacije in stvarno šibkejšega položaja, v katerem se nahaja naše poklicno izobraževanje, o katerem lahko trdimo, da sedaj komaj miga svoje prve korake.
Kar pade takoj v oči je dejstvo, da dežela ni odobrila obeh tečajev za strokovno usposabljanje, ki bi se morala odvijati v Beneški Slove niji. Gre za tečaja za ažuriranje vodilnih in srednjih kadrov v gospodarskih podjetjih, ki so ju predlagali slovenski podjetniki iz videm-
Bazovci se borijo za ohranitev kala
ske pokrajine, upoštevajoč nove razvojne možnosti tega predela. Za o-menjena tečaja je vladalo med beneškimi Slovenci precejšnje zanimanje. lepo priliko pa bi predstavljala tudi za izseljence, ki se vračajo v domače kraje in se želijo vključiti v gospodarsko življenje. Deželna uprava pa se očitno ni zmenila za to posebno situacijo in je zamudila lepo priložnost, da bi izkazala odprtost do perečih vprašanj naše narodnostne skupnosti v videmski po krajini. Res škoda, ker je lanski tečaj za prevajalce slovenščine v Čedadu naletel na veliko zanimanje zlasti mladih Benečanov. Sedaj je samo upati, da se bo deželno odborništvo na nek način »premislilo* ter ugodilo vsaj nekaterim potrebam našega poklicnega izobraževanja.	—
V šolskem letu 1982 83 bo tako v tržaški pokrajini na sporedu pet strokovnih tečajev (za kamnoseke, za prevajalce slovenskega jezika, za programerje elektronskih računalnikov in kot zanimiva novost še tečaja iz cvetličarstva in iz čebelarstva), v goriški pokrajini pa je na programu tečaj strojepisja.
Deželna skupščina pa bo danes zjutraj dokončno izglasovala nov zakon o poklicnem izobraževanju, ki bo v celoti nadomestil prejšnjega iz leta 1978. V razpravo je včeraj med drugim posegel tudi komunist Battello, ki je bil zelo kritičen do zakonskega osnutka, ki ga je izdelal deželni odbor, nasprotnega mnenja pa sta bila seveda poročevalec ve čine Persello (KD) in pristojni de želni odbornik Barnaba (PRI). Svetovalci bodo morali danes izreči svoje mnenje kar o 54 amandmajih, ki so jih večinoma predstavili komunisti Iskra, Bratina in Battello ter svetovalec Proletarske Demokracije Cavallo. Mnogi amandmaji se neposredno nanašajo na nekatere specifične probleme naše skupnosti na področju poklicnega izobraževanja , ter na predstavništva naših stro I kovnih in gospodarskih organizacij v odborih in komisijah, ki jih pred videva nov zakon.
bodo novi prostori odprti od 1. septembra naprej. Telefonska številka ostane za mesec dni nespremenjena — 631454, od septembra dalje pa bo v veljavi številka 761235. V nuj-nostnih primerih naj interesenti zavrtijo številko načelnika sekcije de Bedena — 414815.
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase. češtttke. raznovrstna obve: stila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedel e) samo od tun d6' r4.30'. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprerimmie osmrtnic in sožalij (8.30 - 22.00)
Prosimo za razumevanje.
60), Metelco Davide (39/60), Sardo Mirko (43/60), Skerlavaj Marjan (39/60), Scroccaro Michele (42/60), Sossi Alda (47/60), Sossi Marisa (42/ 60), Sossi Tatjana (38/60), Terčon Mitja (46/60). Vecchiet Tanja (40/ SO), Zadnik Iviana (36/60), Župančič Sonja (41/60), Stocca Vasilij (36/ 60) in Zeriali Mauro (38/60).
Industrijska cona močno onesnažena
V teh dneh je tržaška KZE objavila rezultat petletnih raziskav o onesnaženju zraka v tržaški industrijski coni, na področju, kjer je predvidena namestitev terminala za premog. Izid raziskav je precej zaskrbljujoč, saj koncentracija škodljivih izpuščajev v zraku presega stopnjo 0,35 gramov na kvadratni meter dnevno. Po lestvicah, ki so veljavne za Zvezno republiko Nemčijo, bi tržaška industrijska cona spadala med področja močnega o-nesnaženja. V Italiji podobnih lestvic ni na razpolago, ker vsako mnenje o kvantifikaciji' zračnega onesnaženja pripada deželnemu odboru za boj proti onesnaženju okolja, ki pa v naši deželi ni bil nikoli nameščen. V zvezi s to pomanjkljivostjo in z rezultati raziskave tržaške KZE je deželna svetovalska skupina PDUP vložila interpelacijo predsedniku deželnega odbora.
Nadebudni mladi časnikarji na delu
• Tržaška občina javlja, da so bili začasno zaprti javnosti muzej Mor-purgo in muzej Stavropulos v Ul. Im-briani št. 5 ter muzej Risorgimenta na Trgu Obertan.
Iz telefonskih govorilnic
kradel kovance in žetone
»Žicanje* je že več časa moderno, tako v Trstu, Ljubljani ali v še večjih mestih. Ljudi poprosiš za kovanec, marsikdo se te usmili.^ ti pa si lahko v nekaj urah plačaš obložen kruh in pivo. Ali pa imaš vstopnico za kino. Odvisi pač od dobre volje tistega, ki »žica* in tistih, ki mu kaj primaknejo. No, v Trstu (verjetno pa še marsikje drugje), so si mladi «žicarji» izmislili novo metodo, kako do kovancev. Pravzaprav je policijo opozorila državna družba SIP, ki je v tržaških telefonskih govorilnicah marsikdaj našla prazen «rezervoar». Med mladimi tatovi je bil tudi 18-letni Ruggero Bozzai, ki‘ še bo “moral braniti pred sodniki pred ob tožbo, da je v raznih govorilnicah izmaknil (zaradi nezaželene reklame se ne ve, kakšna je njegova metoda) 952 kovancev po 100 lir, 159 po 50 lir, 27 po 200 in še nekaj žetonov. Agenti letečega oddelka so te kovance, ki so vredni približno 110 tisoč lir, zaplenili na njegovem domu. Fant je dejanje priznal.
Kot smo že včeraj poročali, pripravljajo mladi obiskovalci poletnega centra na Proseku svoj časopis, ki s« mu dali ime «čenčarija». Kot kaže gornja slika, so se dela lotili z veliko resnostjo in vnemo. Časopis bodo danes razdeljevali po Proseku in Kontovelu, da bi tudi krajevno prebivalstvo seznanili s svojimi izkušnjami
v poletnem centru
ŠE 0 RODU MODRECA VALA, KI TABORI PRI BOHINJSKEM JEZERU
Taborniki niso romantika ali eksotičnost ampak zavestno spoznavanje sebe v okolju
Letos dva tabora: eden za medvedke in čebelice, drugi za članice in člane Spoprijemanje z novim - Še najbolj navdušujejo nočne igre in pohodi
V	prvem delu reportaže z Laškega rovta pri Bohinjskem jezeru, kjer preživljajo taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice tritedenske počitnice, smo podrobneje predstavili temeljne značilnosti in odlike letošnjega tabora, malo manj pa, kako so se taborniki organizirali. Pravzaprav ni točno, da pišemo le o e-nem taboru, kajti v resnici sta dva. V enem živijo medvedki in čebelice, v drugem pa člani in članice. Murni, ki so se preteklo nedeljo vrnili domov, pa so živeli blizu prvega. Prvotna zamisel je bila. da bi si bila tabora veliko bolj odmaknjena, ker pa je bilo to neuresničljivo, sta si pač tako blizu, da se zdi. kot bi bil eden. To pa velja le za priložnostnega obiskovalca.
V	resnici ima vsak tabor svojega, oz. svojo starosto inn taborovodjo. Za člane sta to Srnjak in Morski volk, za mlajše pa Muc? in Vijolica. Programi so si različni, vsak tabor ima svoj ogenj in jambor za dviganje zastave, le ob svečanih priložnostih je taborni ogenj skupen. Se poznajo razlike v vodenju taborni-
VČERAJ PREDAH NAMENU NOVO KUHINJO
Bolnica na Katinari postaja stvarnost
Prvi bolniki se bodo vanjo vselili že pred koncem leta Še vedno odprto vprašanje osebja in novih namestitev
Minilo je od tistega
že skoraj šestnajst let 19. novembra 1966, ko so simbolično postavili prvi kamen nove oolnice na Katinari. Prava dela so se sicer začela nekaj let pozneje, večkrat so se ustavila zaradi birokratskih ali finančnih težav, vendar pa danes lahko rečemo, du je katinarska bolnica že stvarnost, ki bo že v najkrajšem času — vsekakor pa pred koncem letošnjega leta — pripravljena, da sprejme prve bolnike.
Nekateri oddelki katinarske bolnice že delajo: gre za oddelke, v katerih so nameščene najbolj moderne aparature za hitro diagnozo, kot na pr. tako imenovani TAC. ki so že na razpolago bolnikom. Prav
rrz—-------------rif
k2.	- . ....	' m....... / ... -.
cNi minilo dosti let od tedaj, ko smo jih imeli še kak ducat. Če nam niti zadnjega ne rešijo, potem bo prav zares držalo, da so v slabi veri, ko na vse vetrove razgla šajo svojo ljubezen do narave in, kot pravijo, do ekološkega ravnotežja*. Takole modrujejo starejši Bazovci, ko te dni zrejo ograjeni prostor tam »pod orehi* v Bazovici, znotraj katerega leži znameniti kal, veselje otrok, a nekdaj, niti ne tako davno, dragoceni vir napajanja domače govedi.
Usoda kala pravzaprav že vrsto let buri duhove. Pred kakimi desetimi leti ga je tržaška občinska u-prava že dala sanirati, kot se temu moderno pravi, kaže pa, da je le-o bilo slabo opravljeno, saj se pošto pek usihanja ni in ni mogel ustaviti.
No, po dolgotrajnem zavlačevanju so se mestni upravitelji pred pribil žno štirimi tedni le odločili zopet nastopiti: kal so lepo ogradili In počasi se je začela tudi procesija tovornjakov za odnašanje blata in donašanje zemlje za utrditev dna v kalu. Kaj pa ribe? V vedrčkih so jih odnesli vsak na svoj dom bazov ski otroci, da ne poginejo; y. kal jih
bodo spet spustili, ko bo nared. Ža be, katerih svatbo domačini tudi že pogrešajo, so si očitno znale same pomagati.
Toda čemu godrnjanje krajanov, če pa je občina sprožila dela za «ozdravitev» kala? Zato, pravijo, ker se dela vlečejo, zato, ker menda zemlja, ki jo donašajo tovornja ki, ni ravno pravšnja za utrditev dna v kalu, oziroma za preprečitev nadaljnjega pronicanja vode v pod zemlje, ki je vzrok usihan.a; sled njič pa še zato, ker se širi glas, da namerava gospoda z mestnega županstva po sanaciji kal lepo ogra diti, tako da bi mladež do njega ne imela dohoda.
Vaščani temu nasprotujejo, ker vedo, da domači otroci kala niso nikdar kvarili, da so ga kvarili kvečjemu prišleki, tem pa jc treba to primerno prepovedati; tabla s prepovedjo lučanja odpadkov v kal itak že je in to dvojezična, po trebno je le še malo državljanske vzgoje, pa bo vse v redu.
Na gornji sliki vidimo kal poln vode, na spodnji pa je posušen.
(dg)
WWF ima nov sedež
Sedež tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo — WWF je bil premeščen iz Ul. Trento št. 1 v Ul.
F. Venezian št. 27, za javnost pa
VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORA
Ustanovili mešano družbo za upravljanje avtoporta
V tehničnem odboru tudi Slovenec Pavel Colja
Na sedežu deželnega sveta so včeraj uradno ustanovili mešano delniško družbo za upravljanje tovornega avtopostajališča pri Fernetičih. Delniški paket je razdeljen takole: 40 od sto ima Konzorcij za gradnjo in upravljanje postajališča, 20 odst. ima družba Autovie Ser-vizi, preostalih 40 odst. pa carinski organizem postajališča (Autostazio-ne doganale di Fernetti). Ustanovno listino so podpisali Luciano Rus-so Cirillo za konzorcij, Ernesto Marzari za carinski organizem in Mario Decarli za Autovie Servizi. Glavnica nove družbe znaša 500 milijonov lir, sedež družbe je v Trstu, Ul. Cellini št. 3.
V upravnem svetu družbe za u pravljanje tovornega avtopostaja lišča so Roberto Prioglio, Claudio Bran, Luciano Marchi, Franco Gro-paiz in Mario Maestro. V tehničnem odboru so Luciano Russo Cirillo, Dario Larici, Lino Crevatin in 0-berdan Pierandrei s suplentoma Pavlom Coljo in Mariom De Pe-
trisom. Nadzorni odbor sestavljajo Giuseppe Montesano, Roberto Pa-corini in Dušan Olivo s suplentoma Paolom Marchesijem in Sergiom Maurelom. Ob podpisu ustanovne listine so izrecno poudarili značilnost nove družbe, to je sodelovanje med javnim organizmom in zasebnim o-peraterjem.
Poziv miljske občine
Miljska občinska uprava naproša občane, naj kolikor le mogoče varčujejo z vodo tako v gospodinjstvu kakor za namakalne potrebe. V zad njih dneh smo na Tržaškem, torej tudi v miljski občini, zabeležili visoko temperaturo, zaradi tega se je poraba vode silno povečala, a v miljski občini vode kljub temu do slej ni zmanjkalo; ljudje sami naj torej pazijo pri porabi, tako da u-praviteljem ne bo treba sprejeti o-mejitvenih ukrepov.

ISiF
tako so že nared razni laboratoriji, radiološki oddelki, bolniške sobe, včeraj pa so izročili svojemu namenu še novo, hipermoderno kuhinjo, ki bo lahko pripravljala 6000 obrokov hrane na dan in ki bo služila ne samo novi bolnici, pač pa tudi stari v središču mesta in v perspektivi tudi vsem bolniškim strukturam v našem mestu. V kratkem bodo dokončana dela za opremo po-liambulant, ki bodo predstavljale nekakšen filter za sprejem v bol nico. medtem ko že delujejo kom-puterizirana centrala za nadzorstvo nad varnostjo v vseh oddelkih bolnice, prav tako komputerizirana telefonska centrala (ki bo služila tudi za strukture v Ul. Farneto), tudi naprave za zračenje in ogrevr.nje že delujejo, prav tako je že nared povezava z mestnim grezniških o-mrežjem.
Skratka, katinarska bolnica bi lahko že danes začela delovati s polno paro, ko bi ne bilo še nekaj odprtih problemov. Eden je zgolj birokratskega značaja: gre za dovoljenje o vseljivosti, birokratski postopek pa je že v teku in je pričakovati, ca se bo zadovoljivo zaključil v kratkem času. Bolj zapleten je problem osebja: na Katinari naj bi delalo okrog 1.400 do 1.500 oseb, ki jih bodo delno »preusmerili* iz drugih zdravstvenih struktur, delno pa na novo namestili. Prav te nove namestitve — gre za 654 novih delovnih moči — pa pred-
stavljajo sedaj najhujši problem, saj je tu potrebno posebno dovoljenje ministrstva za zdravstvo.
Kot je povedal na včerajšnjem srečanju s časnikarji in s člani skupščine Krajevne zdravstvene enote predsednik Pangher, je gradnia katinarske bolnice stala doslej približno 85 milijard lir. To je sicer lepa vsota, ki pa bi utegnila biti še znatno večja, ko bi prišlo do nadaljnjega zavlačevanja. Naj kot primer o-menimo, da so pokupili najmodernejše diagnostične naprave še pred nekaj leti, ko je bil dolar še po o-krog 750 lir, s čimer so bile prihranjene ogromne vsote denarja.
Povod za včerajšnje srečanje je dala predaja nove kuhinje svojemu namenu, šlo pa je v bistvu za pravo slovesno odprtje nove bolnice, pa čeprav za sedaj še brez bolnikov. Pri tem je treba upoštevati, dr. bi trenutna politična situacija v mestu, ko se kujejo novi odbori na občini in pokrajini, utegnila bistveno spremeniti tudi strukturo tržaške KZE. Govori se tudi o zamenjavi sa mega predsednika KZE, prav zato pa je dr. Pangher izkoristil včerajšnjo priložnost za obračun sedemletnega dela okrog katinarske bolnice. Kljub vsem zamudam in težavam je treba glede na današnje rezultate priznati, da je to bilo plodno delo v korist mesta in kvalitete življenja v njem.
Na slild: moderne naprave v kuhinji nove bolnice.
škega življenja? Med kratkim, e-nodnevnim obiskom, so vtisi lahko zgrešeni, v pogovorih pa se vseeno marsikaj izve. Kot je razumljivo, so med mlajšim in starejšim vodstvom nekatere razlike, ki so prišle na dan že v notranjih diskusijah tabornikov. Če povzamemo le bistvene probleme, lahko rečemo, da gre predvsem za vprašanja pri sistemu vodenja,novih vzgojnih prijemov, elastičnosti dnevnega reda in discipline. Ne bi na tem mestu dajali dokončnih mnenj, za katera so v prvi vrsti poklicani taborniki sami. Mirne duše pa lahko zapišemo, da so spremembe in novi poskusi v bistvu dokaz, da je Rod modrega vala organizacija, ki hoče živeti v skladu z novimi ide.;ami in potrebami doraščajoče mladine ter da je raz-Drava vsekakor konstruktivna in plodna, ne pa sterilna ali razdirajoča. Te izkušnje pa bodo zelo prav prišle tudi pri razpravi o vodenju in delovanju drugih mladinskih or ganizacij in mladinskih krožkov, ki nastajajo po naših vaseh.
Življenje — in to tritedensko — v organiziranem taboru ni od muh. Problemi, ki, so v vsakodnevnosti veliko bolj razpršeni, se tu koncentrirajo. Odnosi z drugimi, ob ka terih živiš zelo tesno in povezano, prehajanja in odstopanj od komod nosti in mestnega občutka »varnosti*, spoznavanje samega sebe. odnosi do drugega spola. . . Namen taborenia pa je prav ta. da se mladi človek, kljub morebitnim težavam, nauči samostojnosti, zaupa nja v lastne zmožnosti in da se ustvarjalno vključi v družbeno do gajanje. Zato so vodniki in vodnice še najprej vzgojitelji, šele nato organizatorji.
Dan v taboru je vsak dan različen. Osrednje vprašanje, pa naj gre za gozdno šolo, izlet v naravo ali nočne igre, je vedno kakovost dela ali zabave. Nič ni — kar tako. To dokazuje tudi izredna ljubezen, ki jo prav Rod modrega vala goji do ognja, tega velikega simbola. Med tem ko so se taborniki iz Slovenije skoraj vsi že odločili, da pri ku hanju uporabljajo plinske jeklenke, naši vztrajajo pri kuhanju kosil in večerij na «pravem» ognju. Seveda je bolj zamudno, daje pa tudi večje zadoščenje. In še en primer: nočne igre. Taborniki posluša,jo govorico gozda tudi ponoči, ko je tema in se strah rad prikrade v kosti. Nočnih pohodov pa se vsi veselijo, saj je edinstveno, da lahko zajemaš iz nočnih skrivnosti gozda.
Tehnika in teorija teborništva, manjša dela po taboru, športna tek movanja, kopanje v Bohinju, izleti na bližnje planine in vrhove, lokostrelstvo, ubrano petje, pozornost na majhne, a pomembne stvari, pogovori o zamejski stvarnosti, o njeni zaščiti, o odnosih z italijanskim narodom, pa še sto drugih dejavnosti. Z njimi si taborniki izoblikujejo ne samo na taborih, ampak čez vse leto, osebnost, ki jim pomaga za boljše življenje, tako njih samih, kot tudi bližnjih. Še vedno namreč velja, da je »taborniška beseda* pečat, v katerega
lahko vedno verjameš. Danes P0, meni to ogromno.
Nadja
Filipčič
Jutri pri Sv. Justu madžarska folklora
Jutri, 24. t.m., ob 21.30 bo nasto-pil na Gradu sv. Justa mednarodno znani folklorni ansambel «BibaP Janos*. ki ga vodi Ferenc Novak Ansambel izvaja tradicionalne " ganske motive in je nastal te® 1954 prav z namenom poživiti ** obnoviti kulturno dediščino madžat' ske folklore z uvedbo neke nove koreografske izraznosti.
Predprodaja in rezervacija vstoF nic v Pasaži Protti pri UT-AL Vstopnina: sektor A - 8.000. sekto» B - 6.000, sektor C in D - 4.000 ® na osebo.
Ob izgubi dragega Pavla i*ff®JJ PD Mačkolje svoji podpredsednic Dalki in drugim svojcem iskren# sožalje.
Župnijski svet iz Mačkolj iskreno sožalje svojcem ob dragega Pavla.
izrek*
iZgoW
Ob težki izgubi soborca Vita ^ gana izreka prizadetim svojce® *{ skreno sožalje sekcija VZPI - AN* Sv. Ivan - Podlonjer.
Vodstvo in članstvo Tržaške! partizanskega pevskega zbora «”** ko Tomažič* Izrekata ob nenafl mestljivi izgubi tovariša Vita Vei’ na, člana TPPZ od same ustanov* ve, globoko sožalje hudo prizadet' svojcem.
Ob bridki izgubi dragega oče Vita izrekajo Iskreno sožalje Štet nu in svojcem delovni kolegi.
Cerkveni pevski zbor od Sv. 1**®.* in mešani pevski zbor «Marij Kog0^ se klanjata spominu svojega čl*® Vita Pegana ter izražata glob0*;, sožalje prizadeti družini in so*-#" stvu.
Ob nenadni in nenadomestljivi J* gubi dolgoletnega člana in vestne* pevca Vita Pegana izreka KD Sl® ko Škamperle pri Sv. Ivanu občute" sožalje vsem prizadetim svojce®’
Ob bridki izgubi Vita Pegana j* reka iskreno sožalje ženi Pini 1® v novoma družina Rudež.
Ob težki izgubi ljubega
očete
Pavla Smotlaka se ravnateljica, ®^ in neučno osebje srednje šole «Pj®, Cankar* pridružujejo žalosti drol* In izrekajo najgloblje sožalje Pr#I sorici Dalki in gospe RomildL
Zapustil nas je naš dragi
PAVEL SMOTLAK
Pogreb bo danes, 23. julija, ob 13-url iz mrtvašnice glavne bolnišnic* v mačkoljansko cerkev.
Žalostno rest sporočajo : lena, hčerki, zet In vnuka
Mačkolje, 23. julija 1982
V SOBOTO, 24., IN V NEDCLJO, 25. JULIJA
Na Vranskem šesto «Srečanje mladih zadružnikov SIovenije»
Prisotni bodo tudi mladi zadružniki s Primorskega m s Koroškega- V programu razprava o problemih zadružništva, pa tudi tekmovanja, družabnost in zabava
Republiška konferenca ZSMS, Za-r1?? zveza SR Slovenije, obči-skn al6C 'n krajevna skupnost Vran-,V, sodelovanju s tamkajšnjim učnim društvom organizirajo oboto, 24. in nedeljo, 25, juli-»adudoMlno srečanje mladih za®uzmkov Slovenije.
dind	tradicionalni kmečki mla-
vtž; < ™ar>ifestaciji, ki se letos j«. ^ šestič, so v preteklosti so-
tudiVf ltud' m'adi 'z zamejstva in , tokrat Zamejska prisotnost ne ». letala. Koroški Slovenci so Prijavili lastne ekipe, “norski pa se bodo udeležili vsaj sot gostje.
& je pravzaprav Srečanje mla-zadružnikov’ To je letni zbor Mladih kmetovalcev iz vse Slo-katerem se jih zbere riin °	Udeleženci se nato pome-
li v raznih kmečkih spretnostih DoW iSe -ie Prijavilo kar 42 ekip), se £,tega P« izkoristijo priliko, da kaf Plenijo o raznih težavah, s ebde/eb se sooča mlad človek pri
je. da
zemlje. Prav gotovo pa
zitivn' S° kakšne pobude nadvse pore a sai tudi ta način pripomo-in se.. miadi približajo zemlji zaint se. širši krog (ne le direktno nih teresirani) informira o določe-Prašanjih zadružniškega dela. je rfgJam srečanja na Vranskem Dorv-ij eljen na dva dela: v soboto
ležen ob 13- uri> P° Prihodu ude-ncev, bo otvoritev razstave kme-
u,r,l'n'................
**** 21.30 «Cristiana F., noi i ra-Ed 2Z! dello zoo di Berlinom. zio» ^‘3® *2001 odissea nello spa-
GrM.^aPrt° za počitnice. smaciei° 16.30 «Storie di fanta-leto* Prepovedan mladini pod 14.
,, -om.
za počitnice.
vna ” 16.00 «Alfa blu». Prepo-an mladini pod 18. letom, ni ^6.00 «Un mercoledi da leo-
PilnH Barvni film-tj ^mmatico 15.00 - 22.00 «Aman-ls , **• Prepovedan mladini pod
An!' etom-r°ra 17.00 «Prendi i
Cri!,*'Wo°dy AUen.
Aj0li a n Zaprto za počitnice. r,/rn° l7,oo - 19.30 - 21.45 «Moon-
C' ■
sette
J?!®*® 16.30 «Bruce Lee super-CamPione».
soldi e scap-
raker». R0ger Moore.
16.30 - 21.30 cBiancaneve e i In^mani*.
Gledališča
Hta6S °b 20-3° ln Jutn ob 1800 harip,, °z*roma peta predstava Le-»Kg,..e operete v dveh dejanjih Alarzi Pastir*. V glavnih vlogah to, Va Ferraro. Daniela Mazzuca (WUrora Banfi, Max Rene Uosotti Raho. Dirigent Guerrino režiserka Luisa Crismani.
PD KOLONKOVEC Vabi v nedeljo, 25. julija 198’ r
ŠAGRO
NA KOLONKOVEC
^al bo ansambel Furlan
tijske opreme OŠ Vransko. Sledil bo sprejem pri predsedniku RK ZSMS v gradu Podgrad; dan se bo zaključil z večerom kmečke kuhinje v istem gradu z degustacijo jedi. V nedeljo bo v jutranjih u-rah posvetovanje mladih zadružnikov v domu kulture: popoldne od 15. uri bodo na vrsti kmečke igre: tekmovanje v košnji in ostalih kmečkih opravilih. Po tekmah bo razglasitev rezultatov ter zabava na vrtu grada Podgrad.
Kot je iz pravkar navedenega razvidno, poleg srečanj, izmenjav izkušenj in določenih delovnih kmečkih problemov, tudi zabave ne bo manjkalo na tem 6. srečanju zadružnikov Slovenije. Športno - rekreacijska tekmovanja bodo vsekakor popestrila program, v katerem pa bo družabnost imela glavno besedo.
Danes, PETEK, 23. julija
Senc BRANISLAV 20.45e^* * * * vZide ob 5.38 in zatone ob 1» yJ"T Dolžina dneva 15.07 — Lu-, f ob 8.36 in zatone ob 22.48. utrl. SOBOTA, 24. julija KRISTINA
29.4 stnV?erai: najvišja temperatura 25 stnJ>mje’ najnižja 22.8. ob 18. uri Na , i- zračni tlak 1011.6 mb vUga _eter za hodnik 5 km na uro, odst°tna. nebo rahlo popraj s slabo vidljivostjo, morje N Smirno, temperatura morja
twRojSTVA IN SMRTI
Vi1 SO SE: Elisabeth Zerjul. finzii

M
‘atirai
n. Valentina Zlatich.
J M): 78 letna Vittoria Qua-
iNa X' Delbello, 67-letni Primo !*bii Vh! Ietr*i R-iccardo lellusig, 69 a ebtn snrio Dpatti, 55-letni Mario F,0heir , ni Vitn Pegan, 20 letna Nto a “adin, 73 letna Teresa Fi-Nca p . Taschieri, 82 letna Fran-
v6. Rn m*. 80 letna Amalia Peciar undel.
Dn’kvna SLUŽBA lekarn
Trg s U)d 8.30 do 20.30)
Nio i	vannt 5. Čampo S. Gia
f0ltella	Dei Soncini 179. Ul. Re-
J O h.
Carlu 13 00 in od 16.00 do 20.30) tr“ 5. Ul Diaz 2. ,,cNA SLUŽBA LEKARN J0fl 20.30 dalje) ua,dijev trg 5, Ul Diaz 2.-
. Rom.^RARNK V okolici
h' 2?a ,*: tpl 228 124 Bazovica Nek 185• Opčine: tel 211001, Nik- /P'	225 141: Božje polje
c 225 596; Nabrežina: tel ^	’ Seslja,,; tel 209 197, Žavlje:
. Nl^!ffI'vENA DEŽURNA Sl.UŽBA
Sl. 732afi4lužba ik1 21 do 8 ure
i Ure , ' Ptedpraznična od 14 do N, u, Praznična od 8. do 20 "*• 68-441.
41.
BAMCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S, P. A.	k-
TRGT - .JLlCA.F FlLZl ID - TS G1-FIAG
22. 7. 1982	
Ameriški dolar	1.355—
Kanadski dolar	1.050—
švicarski frank	650.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	214.—
Švedska krona	223.—
Holandski florint	502.-
Francoski frank	197.—
Belgijski frank	24.-
Funt šterling	2.360-
Irski šterling	1.900—
Nemška marka	558.—
Avstrijski šiling	79.10
Portugalski escudo	16—
Pezeta	12—
Jen	5—
Avstralski dolar	1.330—
Drahma	19.—
Debeli dinar	23.50
Srednji dinar	23.50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Tržaški industrijci proti krčenju carinskih olajšav
Zveza industrijcev iz tržaške po Krajine je v torek objavila tiskovno poročilo, v katerem izraža svojo zaskrbljenost ob nedavnem zakonskem odloku, ki uvaja nove norme za preprečevanje goljufi,; v industriji in trgovini s surovim petrolejem in njegovimi derivati Odlok namreč v nekem členu določa, da je treba carinske dajatve, industrijski davek in dodatne mejne davščine ob uvozu teh proizvodov poravnati najkasneje v roku 15 dni. Ta določba — poudarjajo tržaški industrijci — pa je v ostrem nasprotju z olajšavo, ki io je tržaškim opera ter.jem priznala že Avstroogrska, in po kateri imajo tržaški operater ji pravico poravnati omenjene obveznosti do države v roku 180 dni. V nasprotju na ie tudi z ustreznimi normami EGS. ki določajo za take primere odlog 30 dni.
Imenovanja učiteljev
Šolsko skrbništvo bo v soboto objavilo začasne pokrajinske lestvice za imenovanja učiteljev v osnovne šole za šolsko leto 1982/83 in za šolsko leto 1983/84. Slovenski seznam bo razobešen na šentjakobski osnovni šoli «J. Ribičič*. Zainteresirani lahko vložijo priziv zoper morebitne napake na lestvici na šolskem skrbništvu najkasneje pet dni po objavi seznama
• Danes bodo občinski delavci radikalno počistili Ul. Madonnina. Zaradi tega bo ob 14. do 17. ure v tej ulici parkiranje prepovedano.
Razna obvestila
ŠD Vesna prireja 30. in 31. julija ter 1. avgusta v Križu vaško šagro. Na sporedu je ekshibicija skupine Judo klub iz Devina - Nabrežine ter koncert kriške godbe, za ples pa bo igral ansambel Lojzeta Furlana.
Glasbena matica Trst obvešča, . a kdor ni še potrdil vpisa za šolsko leto 1982/83 naj to stori do petka. 30. junija, od 9. do 11. ure. Poznejših prijav ne bomo sprejeli.
Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo do 31. avgusta pisarna odprta samo v jutranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah.
SKD Tabor - Opčine. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je odprta v mesecu juliju ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30. V avgu stu bo knjižnica zaprta.
V NABREŽINI 24.. 25. IN 26. JULIJA 1982
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
Sobota, 24. t.m.:
.. P_ . ...________ob- 15.Q0,.
ob 19.00 ob 21.00
Nedelja, 25. t.m.:
ob 10.00
ob 20.00 ob 21.00
Ponedeljek, 26. t.m.:
ob 21.00
Tekmovanje v briškoli,,.
Koncert nabrežinske godbe Ples z ansamblom SUPERGROUP
Razne igre za otroke Tekmovanje v skrlah Tekmovanje v pletenju Govor
Ples z ansamblom MOKAMBO
Ples z ansamblom VESELI PLANŠARJI
KD Primorsko - Mačkolje
vabi 23., 24„ 25. In 26. fulija 1982 na
ša(;ro
v borov gozdiček v Mačkaljah
PROGRAM:
23. t.m.
on 17.00 — Odprtje kioskov
ob 20.30 — Ples z ansamblom Lojze Furlan
SOBOTA, 24. t.m.
ob 17.00 — Odprtje kioskov
ob 19.00 — Nastop fiharmoničnega ansambla od Korošcev ub 20 3U — Ples z ansamblom Lojze Furlan
NEDELJA, 25. t.m.
ob 10.00 — Odprtje kioskov
ob 18.00 — Nastop Godbe na pihala iz Ricmanj, Folklorne skupine KUD Uljanik iz Pulja ob 20 30 — Ples z ansamblom Pomlad
PONEDELJEK, 26. t.m
ob 17.00 — Odprtje kioskov
ob 20.30 — Ples z ansamblom Pomlad
Kioski bodo dobro založeni z domačimi jedmi in pristnim mačkoljanskim vinom.
VABLJENI!
SESTANKI MED PETIMI STRANKAMI VEČINE
PREVERJANJE V OBČINSKI UPRAVI POLETNA ZADOLŽITEV POLITIKOV
Najbrž bo prišlo do nekaterih zamenjav v občinskem odboru Slovenska skupnost pozitivno ocenila obisk pri SZDL v Novi Gorici - Termocentrala v Tržiču bo predmet širše politične polemike
V	Gorici je politična dejavnost nekako v zatišju za razliko od sosednega Trsta kjer politiki sestankujejo dan in noč, da bi sestavili občinski in pokrajinski odbor in kjer visi nad nekaterimi Damoklejev meč krize na deželi, o kateri govorijo demokristjani, če ne bodo v Trstu dovolj upoštevam.
Potem ko so v vseh občinah izglasovali letošnje proračune, za kar ni bilo posebnih problemov, saj so povsod trdne večine, pa čeprav različne barve, so se predstavniki petih strank večine v goriški občini sestali, da bi preverili kar je bilo napravljenega v zadnjem letu. O tem preverjanju je bilo sicer veliko govora že pred meseci, potem ko je bilo sklenjeno, da bodo zastopniki nekaterih teh strank dobili to ali drugo predsedniško mesto in tudi potem ko je prišlo do ostrih sporov v občinskem svetu ob nekaterih imenovanjih v komisije in upravne svete.
Nastala naj bi vrzel v občinskem odboru, kajti zdi se, da bo občinski odbornik Ferruccio Fantini postal predsednik zavoda za ljudske hiše. V takem primeru bi na njegovo mesto šel kak drug svetovalec PSDI in pogosto se omenja ime Agostina Tacchinardija, ki je že bil svoj čas odbornik. Sicer pa je vodstvo mestne sekcije PSDI zanikalo take in druge govorice, trdeč da bodo morali o imenih svojih zastopnikov šele razpravljati in odločati.
Zdi se tudi da ne bo prišlo do drugačnih zamenjav v občinskem odboru, kjer socialdemokrat Zucalli pritiska, da bi prišlo do razdelitve odgovornosti v odborništvu, ki ga sedaj vodi socialist Del Ban. Temu naj bi pustili urbanistiko, vse kar je v zvezi z javnimi deli pa naj bi ponovno prevzel socialdemokratski predstavnik. Zdi pa se. da se socialisti upirajo taki rešitvi.
V	ponedeljek so se torej sestali zastopniki petih strank, ponovni sestanek je bil sinoči. V ponedeljek so pričeli razpravljati o raznih vprašanjih gospodarskega, urbanistične ga in kulturnega področja. Seveda bodo z razpravo nadaljevali, na dnevnem redu je tudi gradnja raznih infrastruktur, ki jih finansirajo iz sredstev osimskega sklada. V ponedeljek so sicer precej govorili tudi o jpeLjh ^emisijah občinskega sveta. Kot je znano so lansko jesen imenovali pet predsednikov teh komisij in .sicer .tek^iemokristjane, po enega komunista in liberalca. To zato ker niso takrat dosegli sporazuma med večinskimi strankami. Tudi sedaj niso stvari jasne. Medtem ko so demokristjani mnenja, da morajo ostat-' predstavniki opozicije na čelu nekaterih komisij, niso drugi na enakih pozicijah. KD bi bila zaradi tega pripravljena odpovedati se vsem predsedniškim mestom, socialdemokrati in socialisti pa se boje, da ne bi v takem primeru odbor pravilno vrednotil dela komisij. Zastopniki PSI in PSDI pravijo, da bi bila morala KD pustiti opoziciji mesto v kakem uprav nem svetu, kjer itak ima veliko, preveč svojih ljudi.
O vprašanjih, ki so v zvezi tako z goriško občinsko upravo kot s kr-minsko in tudi pokrajinsko so govorili na seji pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, ki jo je vodil pred sednik Gradnik.
Na tej seji je imel. kot povzema
mo iz tiskovnega poročila, obširno poročilo tajnik Marjan Terpin. Pozitivno je ocenil obisk delegacije SSk pri Socialistični zvezi v Novi Gorici ter ocenil, «da gre za bistveni premik v odnosih med matično domovino in zamejskimi Slovenci*. Terpin je tudi bil kritičen do tistih Slovencev, ki so včlanjeni v komunistično partijo ali socialistično stranko, ter se zavzel za okrepitev sil Slovenske skupnosti, «ki se je vključila s svojimi predstavniki aktivno v politično in upravno življenje v vseh občinskih in pokrajinskih stvarnostih na Goriškem.*
Na istem sestanku so govorili tudi o problemih, ki so nastali ckrc-g predsedništva krajevne skupščine v Pevmi, pozitivno ocenili delo sedanjega predsednika, ter zahtevali, fda stranke, ki so svoječasno spre-
jele sporazum, se tega brez nadaljnjega držijo*. Kot je znano, se komunistični in socialistični predstavniki v krajevni skupščini v Pevmi zavzemajo za lokalno rešitev. Slovenska skupnost pa za rešitve v širšem merilu in o tem je bilo veliko napisanega tudi v zadnji številki njenega glasila «Naša pot*. Niso pa na tem sestanku govorili o morebitnih razhediščih, do katerih naj bi bilo prišlo v zvezi z napisi in znakom na partizanskem spomeniku v štandrežu.
V širšem političnem okviru pa postajajo zanimiva stališča političnih strank o izbiri lokacije za termo-
10. TEKMOVANJE TREH DEŽEL
T. Pinter in G. Assirelli najboljša na fotonatečaju
Krožek CIFI pripravlja v septembru 10. mednarodno trikotno razstavo
Tihsmir Pinter iz Ljubljane je dobil prvo nagrado za črno-belo fotografijo, Giuseppe Assirelli iz Gorice pa prvo nagrado za barvni diapozitiv. Gre za udeležbo na desetem mednarodnem trikotnem fotografskem srečanju, ki bo v septembru v Gorici, tokrat v priredbi krožka Circolo fotografico isontino.
Žirija, ki jo sestavljajo italijanski mojstri fotografije, je pregledala 479 črno-belih slik in 539 barvnih diapozitivov, ki so jih na goriški natečaj poslali fotografi treh dežel, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. 127 je bilo avtor ev črno-belih slik, 142 pa barvnih diapozitivov.
Na razstavo bodo sprejeli 71 črno-belih slik 48 avtorjev in 117 barvnih diapozitivov 75 avtorjev.
Komisija je podelila prvo nagrado za črno-belo fotografijo Tihomi-ru Pinterju, znanemu fotografu iz Ljubljane, za njegovo delo «Slikarka B. V. 2». Drugo nagrado dobi
V slovenskem otroškem vrtcu na Livadi se v teh dneh zaključil je e-nomesečtu celodnevni vrtec, .ki so ga letos uvedli prvič. Občinska u-prava ga je uvedla, na eni strani zato, da bi zaposlila vzgojiteljice-in pomožno osebje (to ima namreč e-nomesečni letni dopust, kot vsi ostali občinski uradniki; ta dopust bo za vse osebje občinskih vrtcev v avgustu), na drugi pa, da bi zadostila zahtevam številnih staršev, ki so sedaj zaposleni.
Vrtec je obiskovalo okrog trideset otrok, ki so se v njem, v spremstvu vzgojiteljic, ves julij prav dobro počutili. Mamice so jih lahko pripeljale v vrtec že ob 7.30 zjutraj, otroci so lahko bili v vrtcu do 18. ure. Seveda so jim nudili kosilo ter malico.
Življenje v vrtcu je bilo pač tako kakršno je v vrtcu vedno. Otroci imajo na Livadi na razpolago zelo lepo dvorišče, ko je bilo prevroče pa so se igrali kar v prostorni stavbi, kjer imajo /eliko igrač na razpolago.
Vrtce oo obiskovali le otrocL ki so med letom bili v dveh slovenskih občinskih ”rteih na Livadi in v Uli-
to
8
■o
o
Hočeš obleko znanega kreutorju P
X *
POPUSTI
BASILE
Escargots, Claude Montana Sucno, Synonyme de Georges Rech, Valentino
GIANNl VERSACE
SREDI VROČEGA POLETJA
POLETNA PRAZNIKA
V	ŠTANDREŽU IN V PEVMI
V	Štandrežu je na vrsti praznik KPI, v Pevmi pa praznik petja in vina - Veselice v številnih drugih krajih
Prireditev na prostem je v teh dneh zelo veliko v vsakem kraju Goriške. Reklamni plakati na vseh križiščih vabijo ljudi v njihovo vas, kjer je na sporedu šagra športnega društva, vaške skupnosti, kulturnega krožka, politične stranke, župnijskega sveta itd. Tako bo tudi ob koncu tega tedna.
Na nogometnem igrišču v Štandrežu se prične drevi praznik Dela m Unita, glasil komunistične partije. Praznik bo trajal do ponedeljka vse večere bo ples; delovali bodo kioski, prirejene bodo tudi razne razstave. Poleg tega pa imajo še nekaj drugih pobud. Drevi, ob 20. uri. bo sta spregovorila mestni tajnik KPI Marzio Lamberti in senatorka Jelka Gerbec. V ponedeljek, vedno ob 20. uri, pa bo razprava na temo »Vprašanja razlastitev v zvezi z avtocesto Gorica - Vileš in politika upravljanja prostora*. Spregovorili bodo Ivan Bratina, Fulvio Cattunar, Italo Chiarion in Silvino Poletto.
V Pevmi bo prav tako od danes dalje praznik petja in vina. Drevi se praznik začne s tekmo v briškoli. jutri zvečer bo igral Zamejski instrumentalni ansambel, v nedeljo pa bo na sporedu širše zasnovani kulturni orogram. ki se bo pričel ob 18 uri. Nastopijo Oktet bratov Pirnat, har-monikaš Vital Ahačič in solist Tone Kozlevčar Seveda bodo imeli v Pev mi na voljo vsem, ki pridejo v to vas za praznik sv. Ane, kapljico dobrega briškega vina.
Podobni praznik bo tudi v naselju Sv. Ane, v južnem delu mesta. Tu traja praznik več dni, prireja ga skupina, ki deluje v okviru tamkaj-
šnjega župnišča. Ker je to naselje razmeroma novo in so se ljudje tja priselili iz drugih krajev mesta ali dežele, si prizadevajo, da bi s" ljudje ob taki priliki seznanjali. Zaradi tega bo zanimivo srečanje ljudi, ki so se poročili pred petdesetimi leti.
Prazniki so v teh dneh v Gradišču, Fari. Moraru. Koprivnem. Kr-minu, šlovrencu. Selcah, da omenimo samo nekatere v nam najbližjih krajih. V Rutarjih v občini Dolenje pa se pripravljajo na štiridnevni praznik, ki bo konec prihodnjega tedna. Prireditveni prostor bo urejen po vsej vasi in že od daleč bo zvečer moč videti razsvetljeni grič.
Železničarji popolnoma oproščeni
Včeraj so bili na okrajnem sodišču v Gorici popolnoma oproščeni vsi uslužbenci železnice. Giuseppe Bastiani, Giordano Seli, Carlo Pecorari, Marino Pizzaniglio in Renato Sabot, ki so bili obtoženi, da so z neprimernim ravnanjem povzročili iztirjanje dveh vagonov kompozicije na železniški postaji v Gorici 28. januarja letos.
• Včeraj popoldan je na Majnici padel z mopedom 83 letni Francesco Bressan iz Fare. Ob sprejemu v goriško bolnišnico so ugotovili, da se bo moral zaradi poškodb zdraviti 20 dni.
ci Vittorio Venelo. Starši so bili s tem vrtcem seveda zadovoljni in si nadejajo, da bo popoldan celodnevni vrtec odprt tudi v prihodnjem letu.
Je kdo videl to žensko?

1	k	Jj
M	
1	
Že letos aprila je iz kraja Sardagna pri Trentu izginila 23-letna Germana Degasperi por. Giovannini. Doslej se ni vrnila domov, nihče ni niti obvestil sorodnikov o tem kje se morebiti nahaja. Iščejo jo v vsej Italiji in o njenem izginotju so obvestili tudi Interpol, če jo je kdo morebiti kje videl ali kaj ve o njej naj o teir ob-vseti leteči oddelek goriške kvesture.
Poletne prireditve v Gradišču ob Soči
V Gradišču ob Soči pripravljajo v tem poletju vrsto prireditev. O-menjamo tu one v režiji letovi-ščarske ustanove, kajti poleg leh je na sporedu še vrsta prireditev v režiji raznih društev. Dolgoletni u spesni razstavi - natečaju Gran premio Noe bodo že od tega leta dalje dodali še tekmovanje - razstavo penečih se vin naše dežele. Za to bo poskrbela enoteka La Sere nissima v letošnjem septembru. V špacapanovi galeriji je odprta razstava arhitekta De Finettija. V dneh 20., 21. in 22. avgusta bo v Gradišču štirinajsta izvedba konje niškega prvenstva; za veliki šmaren bo v Gradišču sejem ptičev; ni še določen datum za razstavo gob v Foljanu. Tem pomembnejšim manifestacijam je treba dodati še nekaj drugih. O tem bogatem programu so govorili na zadnji seji upravnega odbora letoviščarske u-stanove.
Govorili pa so tudi o vprašanju, ki zanima širšo kulturno javnost na Goriškem. Umetniški galeriji Lojzeta Špacapana bodo dali širše obeležje s pristopom pokrajinske uprave v upravni odbor. O tem je že bil govor na otvoritvah nekaterih razstav v zadnji sezoni. S pristopom pokrajinske uprave bo dana možnost galeriji v Gradišču ob Soči, da se vključi v širši okvir. Tako bo moč v njej prirejati še več razstav kot doslej, tudi v skupnem okvirv, z razstavnim prostorom v palači Attems v Gorici.
Tudi «Fotoexpo3 prihodnje leto na Espomegu
Pet razstav in sejmov bo prihodnje leto na goriškem razstavišču Espomego. Koledar so izdelali na trgovinski zbornici in ga poslali na pristojna mesta v Trst in Rim, da se ti sejmi vključijo v koledar italijanskih sejemskih prireditev.
Že ustaljenim razstavam Espomego, ki bo od 23. aprila do 1. maja, razstavi vin «Bacco 83, ki bo od 27. do 31. maja, razstavi stanovanjske opreme «Ambiente 7», ki bo od 28. oktobra do 1. novembra in kmetijske mehanizacije «Agrico-la 83», ki bo od 3. do 8. decembra, bodo dodali spomladi še razstavo fotografskega in kinomateriala z naslovom «Fotoexpo», ki bo od 25. do 28 marca. Takih razstav v naši deželi ni in prireditelji hočejo izkoristiti to priložnost ter specializirati tudi na tak način goriško sejmišče.
prav tako Ljubljančan, in sicer Franci Virant za sliko tPiran 11.*. Tretjo nagrado pa dobi Goričan Eros Culiat za sliko «Luisa n. 5». Nagrado za najboljše dslo mladega fotografa dobi Boris Gabrščik iz Ljubljane za svojo «Kompozicijo štev. 7*. Priznanje za svoje delo dobita še Wolfgang Hader iz Spitta-la za sliko «Filou» in Stefano Tu-baro iz Vidma za sliko rStadio Friu-li h.
Giuseppe Assirelli znani fotograf iz Gorice, je dobil prvo nagrado za barvni diapozitiv z naslovom tCoiffeur». Drugo nagrado prejme Dragg Bole iz Ljubljane za sliko <tStreeU, tretjo pa Peter Stare iz Maribora za dia «Na vse strani». Miha Debevc iz Ljubljane dobi nagrado kot najboljši mladinec za več del ■ z naslovi «Rdeče-rumenot, *Na razpotju», «Experiment» in «Center». Priznanja sta dobila Fulvio Merlak iz Trsta za dia z naslovom «Bassa marea» in Tarcisio Scappin iz Gorice za delo z naslovom *Masche-ra».
Žirijo so sestavljali Giuseppe Žan-non ES. F1AP, Licurgo Andrao ES. F1AP in Francesco Galanti Grollo.
Odprtje razstave bo sredi septembra.
Veliko Jugoslovanov včeraj v Gorici
Praznični dan so Jugoslovani Izkoristili za izlet. Mnogi so prišli tudi v Gorico in čez mejni prehod pri Rdeči hiši je prišlo v Italijo veliko ljudi, tako z avtomobili kot peš. Službujoči policijski podčastnik na tem mejnem prehodu nam je povedal, da je bil premet včeraj zelo gost, podoben tistemu, ki ga beležimo ob nekaterih sobotah.
Tudi v goriških trgovinah je bilo precej gneče. Jugoslovanski kupci so prišli v tiste trgovine, kjer kupujejo običajno, saj je klientela iz Jugoslavije v Gorici že precej u-staljena, v glavnem iz Slovenije. Iz drugih predelov Jugoslavije pridejo kupci v glavnem v trgovine s kmetijskimi stroji.
Vrednost dinarja je sicer že v torek padla pod visoko povprečje prejšnjega tedna. Včeraj zgodaj zjutraj so na goriških bankah menjavali dinar po 23,50 za velike bankovce, po 24,50 pa za male bankovce. V marsikateri trgovini pa so za jugoslovanski denar dali 50 stotink več, kar pa ni bistveno vplivalo na prodajo.
Kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00 - 22.00 «E’urlo di Chen terrorizza anche Toccidente*. B. Lee. Barvni film.
VITTORIA «La mia svedese in ca-lore». Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
ENCELSIOR 18.00 - 22.00 «11 be-stione*.
PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Cristiana F. noi i ragazzi dello zoo di Ber-lino*.
Nova Gorico m okolico
SOČA 18.00 - ?0.00 «Resnične. zgodbe - 7. del*. Nemški film.
SVOBODA 20.00 «Dolga vojna*, Mehiški film. 22.00 «Pamango sadje ljubezni*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Vohun, ki me je ljubil*. Ameriški film.
JE V GORIŠKI BOLNIŠNICI PREVEČ ALI PREMALO OSEBJA?
Pred nekaj dnevi smo v goriški kroniki italijanskega dnevnika brali, da se v goriški bolnišnici in v vseh uradih krajevne zdravstvene enote hudujejo, da je premalo zdravnikov, bolničarjev, uradnikov. Ne zamenjajo jih, ko ti odpovejo službo. Zaradi tega je težko trenutno zamenjati ljudi, ki gredo na počitnice. Do vsega tega prihaja zato, ker ima KZE težave s proračunom in ne more nadomestiti odsotnih; nima namreč denarja, da bi jih plačala.
Številčno in birokratsko bo najbrž tudi res, da manjka osebje. Vendar pa ga najbrž v goriški bolnišnici in Vj KZE ne znajo pravilno porazdeliti. Navedli bi včerajšnji primer v neki pisarni goriške splošne bolnišnice.
Kdor želi na pregled mora doplačati tako imenovani ticket. Lahko ga plača, seveda če ima s seboj naročilo zdravnika oziroma labora torija, tako v goriški podružnici Banca del Friuli, kot v blagajni goriške splošne bolnišnice. Kako poteka delo v tej blagajni. Za pultom je uradnik, ki sprejme od stranke pozivnico ambulante, po tem: še denar in izda potrdilo. Za pisalno mizo sedi uradnica, ki piše, po nareku uradnika v posebni register priimek in ime «klienta», značaj pregleda in še kako drugo stvar. Vsakdo od dveh ima, ne ve mo če po pravilniku ali po ustaljeni navadi svoje delo. Včeraj zjutraj, ko je čakalb v vrsti precej takih *klientov». je moral uradnik, ki sprejema papirje od strank, k te lefonu. Kdor je poslušal je razumel, da gre za nek pogovor z drugim uradom bolnišnice. Pri telefonu je mož ostal registriranih pet minut in pol. Uradnica pa se ni v tem času premaknila, ostala je pri mizi. Ljudje pri pultu pa so ča-
kali, prav nič potrpežljivo in seveda precej godrnjali. Zakaj taka malomarnost do ljudi, ki morejo v bolnišnico?
Sicer pa 'udi drugače ljudje, ki pridejo v bolnišnico, opazijo, da nekaj ni v redu. Pred dnevi je možakar z moto furgonom, ki bi bil moral najbrž čistiti vrtove, klepetal kar tri četrt ure pred glavnim vhodom z dvema bolničarjema re-šilca, ki sta čakala na morebitni poziv. Številni uradniki ko pridejo zjutraj na delo, ustavijo svoje vozilo pred glavnim vhodom, gredo v sobo telefonista, kjer so kartončki in ura, s katero označijo svoj prihod na delo: šele potem gredo parkirat vozilo. Potem pa gredo na ulico, kjer kupijo v tamkajšnjem kiosku časopis, in šele zatem. seveda z desetminutno zamudo, gredo v pisarno. Ali je zares v goriški bolnišnici premrlo osebja? To se sprašujejo ljudje, ki vestno plačajo svoj prispevek za zdravstveno upravo in ki morajo vsemu temi- doplačati še ticket.
Izleti
Slovensko planinsko društvo j redi v soboto in nedeljo. 24. in t.m. izlet v Savinjske Alpe z vz nom na Ojstrico. Prevoz z lastni sredstvi, odhod ob 13. uri s par rišča pri Rdeči hiši. Priporoča točnost.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Municipalizza-ta. Ul. S. Michele. tel. 85-136.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
23. julija 1982
OB IZIDU ŠTIRIH PUBLIKACIJ. KI JIH JE IZDALO ZTT
Beseda je o mulcih Mihi, Pipi ju in Andreju ter o njih literarnem očetu Slavku Preglu
«... ni lepše stvari na svetu, kot je mule, ki je dobre volje. Pravzaprav, nekaj je še lepšega: dva mulca, ki sta dobre volje.» Pa se spoznajmo s tremi mulci
Trije so: Miha, Pipi in Andrej. Njihov literarni oče, Slavko Pregl, jih je krstil kar po naše: za mulce. Brez njih bi mesta ne bila prava mesta in če bi se po njihovih ulicah ne podili mulci, bi to ne bile prave ulice, pravi nekje ta njihov oče. Mulci so nam torej presneto potrebni. Kaj je namreč lepšega sredi mračnega, negotovega in enoličnega vsakdana kot njihova dobra volja, njihov razposajeni smeh? Takole pravi Slavko Pregl: «Po mojem mnenju ni lepše stvari na svetu, kot je mule, ki je dobre volje. Pravzaprav, nekaj je še lepšega: dva mulca, ki sta dobre volje.»
Ob takem igrivem in brezskrbnem razpoloženju so punce in mulci «tovarne dogodivščin, zapletov in razpletov». In v teh tovarnah je Slavko Pregl našel Miho, Pipija in Andreja. Povabil jih je v svoje knjige, jim odprl njihove strani in že so radovedno vstopili. Zdaj se tam rogajo, jočejo, smejejo in nagajajo vsem tistim, ki v te knjige pokukajo.
Večinoma so to punce in mulci kot oni, pa tudi kakšen oči in kakšna mamica sta vmes, ki se hočeta o mulcih kar čimveč poučiti. Katere knjige so to? «Pnroč-
SLAVKO P«FGt
mikimk
ZGODBA
nik za klatenje» in «Umazana zgodba» seveda, v katerih so doma Miha, Pipi in Andrej, ob njiju pa še knjigi «Strašna bratranca* in zZgodbe na dvoru kralja Jane-zo.k Vse štiri je napisal Slavico Pregl, izdalo pa jih je pred nedavnim Založništvo tržaškega tiska. In kakšne so? Napete kot kriminalke, hudomušne kot pobalin, ki se v njih potepajo, domišljave kot otroška fantazija, bogate in pisane kot poletni travniki ob ilustracijah Marjana Mančka, Bojana Jurce, Bineta Roge1 je in Kost je Gatnika. Da strnem: takšne so kot morajo biti knjiga za mulce.
V njih se Miha, Pipi in Andrej počutijo figa ali prima. Potikajo
vji kostanj, star papir ali železno šaro, da bi zaslužili za žvečilni gumi ali za kino, iščejo zaklade, postajajo profesorji, doktorji in inženirji kot jim to svetuje «Pri-ročnik za klatenje».
Spet drugje se — tako pripoveduje «Umazana zgodba» — zberejo v tolpo polancev, ki bojuje z navihanimi in premetenimi pekovci zagrizen psihološki boj. Miho, Pipija in Andreja pa skušata v naslednji knjigi posnemati «Strašna bratranca» Arjan in Davor. Vsem seveda ne sme primanjkovati pravljic. V svetu mulcev so gradovi, princi, kraljične in zmaji prav tako pomembni kot nova kolesa, bomboni ali močnejše frače. Zato so tu «Zgod.be na dvoru kralja Janeza». kjer je gradov, porednih kraljevičev in nesrečnih zmajev na pretek. Ob njih se je treba v paradižu domišljije, kjer je prav vse možno, z Miho, Pipijem in Andrejem nasmihati, smejati in krohotati, saj piše Pregl iz dobre volje za dobro voljo.
Kot rečeno, predvsem za dobro voljo mulcev. Ob smehu, ki ga kot plaz vedno znova sprožajo te pravljice in dogodivščine, pa se bodo tudi marsičesa koristnega naučili. Pa ne samo oni: nenaivni bralec bo pod skorjo fabule, dogodkov in spletk lahko opazil «roman a clef» v malem. Ta ključ je namenjen potencialnim nenaivnim bralcem, torej mamicam in očijem. Pregl jim že čisto na začetku svetuje: ^čistilno sredstvo pretresemo pred uporabo, za tule napisane zgodbe, pa velja, da jih kaže dobro pretresti šele po branju.* Če bi mamice in očiji ta nasvet tudi upoštevali, bi pod tisto skorjo, ki zanima mulce kot so Miha, Pipi in Andrej, odkrili še marsikaj zanimivega: od parodije zakrknjenim pedagoškim in vzgojnim metodam («...so trenutki, ko je za mame daleč najbolje, če svojim sinovom ne postavljajo nobenih vprašanj in tako storijo dobro delo».) do kritike svetu odraslih, ki je ob predsednikih hišnih svetov, direktorjih, šoli in betonu utesnjujoč in brez fantazije.
V njem ni prostora za pisane zmaje in smeh, saj je tam vse vražje resno. Ob takem branju bi se Preglovo pisanje pokazalo ati em in mamicam v luči najčistejše pravljičarske tradicije. Tiste, ki vodi od bratov Grimm vse v naše dni in za katero nekateri vedno znova dokazujejo, da le ni tako preprosta in enoznačna. Da rdeča kapica m rdeča kavica, ampak..., da vo'k ni zverina, ampak..., da lovec ni lovec, temveč...
Miha, Pipi in Andrej si seveda teh vprašanj ne zastavljajo. Svet ima zanje le malo skrivnosti. Kvečjemu se še sprašu ejo, kdo le je neki ta Pregl, ki j h je iz «to-varn domišljije* povabil v svoje knhge.
Pa ustrezimo njihovi želji: »Kadar ne piše zgodb, je Slavko Pregl eden vodi nih uslužbencev v Mla-
i .tki knjigi, še prej je bil novinar, še prej je diplomiral na e-konomski fakulteti in hodil v šolo, najprej pa se je rodil v Ljubljani, 9. septembra 1943», pravi o njem Matjaž Kmecl v spremni besedi k «Odpravi zelenega zmaja». Tako se namreč imenuje njegova knjiga iz leta 1976, po kateri so posneli tudi televizijsko nadaljevanko. Pred njo so Preglu izšle še knjige «Nova zgodovina» - 1972, «Razkošje v glavi» (1974), ki jo je kot poznejši knjigi PPP (1977) in Basni (1978) izdal skupaj z drugimi avtorji, še prej je pa pisal humoristične črtice, satire, pripovedi, in basni, ki so izhajale po časopisih in revijah in za katere je prejel tudi vrsto priznanj.
Takoj za «Odpravo zelenega zmaja» je Pregl napisal naš (-Priročnik za klatenje» (1977), ki je sedaj ponatisnjen, zbirko basni «Papiga v šoli» (1978), ter zabavno knjigo *Geniji v kratkih hla-čah» (1980). V njej so tudi že doma naši mulci: Miha, Pipi in Andrej.
Zdaj, ko so svojega literarnega očeta pobliže spoznali, mu kar zaupajo, saj vedo, da ni od muh pisati o mulcih kot so oni. Ta posebna zvrst literature, ki se je
pri nas v zadnjem, času še posebej razmahnila, zahteva namreč točno določene kvalitete, ki jih ni najti kar tako. Izvirnost, domišljavost in domiselnost, ki ne sme biti banalna, so ob zvrhanem peharju jezikovno slengovske pestrosti rekviziti vsakega otroškega ali mladinskega pisatelja. Slavko Pregl jim je v teh svojih štirih najnovejših knjigah dodal še novo razsežnost, ki privablja v svet nabritih mulcev tudi odrasle. Miha, Pipi in Andrej namreč ne smejo ostati sami. Najbolje bi bilo, če bi se s temi knjigami zgodilo tako kot z električnimi vlački, ki jih atiji kupujejo sinčkom samo zato, da bi se lahko z njimi še sami igrali.
MIRAN KOŠUTA
Tržaška slovenska likovnica Zora Koren - Škerkova, ki je pred nedavnim razstavljala v tržaški občinski galeriji, kjer se je po daljšem premoru predstavila občinstvu s svojo najnovejšo bero, vendar le v grafiki, bo v prvi polovici septembra razstavljala v Poreču in sicer v tamkajšnji Romanički ku-či. Njena razstava v Poreču bo trajala od 3. do 15. septembra.
Tržaški likovni ustvarjalci vedno pogumneje rinejo v svet, kamor s svojimi uspehi nosijo tudi sloves svojega mesta. In take rezultate z veseljem beležimo. Tako je Tržačanka Gianna Malabotti bila nedavno nagrajena s priznanjem «La Quercia d’Oro», na letošnji manifestaciji «Viareggio Ineontri* pa je dobila nadaljnje lepo priznanje. Čestitamo!
(Na gornji sliki vidimo njen »Kraški motiv*)
ZANIMIVO SREČANJE NA FESTIVALU KOMUNISTIČNEGA TISKA V TRSTU
Kaj vse se je zvedelo na nedavni konferenci o zaposlenosti ženske in o zaposleni ženski
Tema razgovora je bila «Nove poklicne izbire žensk, kako draga je enakopravnost
se po gradbiščih in se obmetavajo z gašenim apnom, skrivajo se v betonskih ceveh, da bi v miru pokadili svojo cigareto, pobirajo di-
..........................................................................................""""....................................................
Ko razpravljamo o ženskem za poslovanju, govorimo pogosto «na pamet». Specifičnih poda.kov nam-leč ni veiiko, predvsem kar zadeva žensko brezposelnost, kajti veliko nezaposlenih žensk vpišejo kratkomalo v rubriko »gospodinj*.
Še manj pa je obdelanega gradiva v krajevnem merilu, zato se oslanjamo na podatke, ki jih imajo na primer sindikalne organizacije. Seveda se nanašajo predvsem na tiste, ki so včlanjene v enotno sindikalno organizacijo.
Drugi vir informacij pa so lahko pričevanja, ki sicer ne vsebujejo natančnih številčnih podatkov, so pa dragocena,, ker govorijo o občutkih, o težavah, o upanjih in osebnih hotenjih. S tega vidika je bila zanimiva razprava na temo »Nove poklicne izbire žeusk. kako draga je enakopravnost*, ki so jo v okviru nedavnega festivala komunističnega tiska organizirale članice partije in pa sindikalnih organizacij.
Preko osebnih izbir in izkušenj do splošnejše slike o ženski zaposlenosti v Trstu in o zaposleni ženski kot posameznici: tako bi lahko strnili namen razprave, ki
je priklicala precej občinstva. Odvijala se je namreč na precej zanimiv način; izpoved posameznih žensk je potekala v obliki »zasliševanja*, po uvodnem delu, v katerem so morale izprašane ženske povedati glavne podatke, pa so pravico do spraševanja imeli vsi prisotni. Tako se je razvila dokaj sproščena in včasih nevezana razprava, ki je odkrila marsikatero zanimivo plat vprašanja, ki mu kratko pravimo žensko zaposlovanje.
Ko namreč zastavimo razpravo o ženskem zaposlovanju, moramo biti pripravljeni, da bomo govorili ‘o vsem, kajti t vprašanje je nekako v ospredju življenja vsake ženske, ni pa umetno ločeno od vsega ostalegf dogajanja, kakor se to navadno dogaja pri moških. Veliko bolj kot pri moških so namreč pogojene izbire — možnost do študija, dostopnost do nekaterih poklicev, čas, ki ga določeni poklic zahteva, kajti na žensko pade še breme družine. In še bi lahko naštevali.
Osebna nadarjenost ima zato manjšo vlogo dot pri moških, oziroma jo mora nenehno podpirati
V ORGANIZACIJI LJUBLJANSKE RTV
MLADI IZ PORABJA, KOROŠKE IN IZ GORIŠKE Z AVTOBUSOM PRIJATELJSTVA PO SLOVENIJI
Korošica Mojca je ob zaključku rekla: «Saj se bomo še videli in bo lepo»
(Nadaljevanje sledi)
MORJE, PIRAN, LIPICA, POSTOJNA
Po jutranjem ogledu Pirana je v petek sledilo kopanje vseh mla dHcev. nato pa srečanje z vrstniki z Ravni pri Kop.u. Teda o tem bomo govorili pozneje. V soboto pa je deževno vreme dopu-ščak) le skupinske družabne igre V poznih popoldanskih urah. ko je vendarle tu ali tam posijal kak sončni žarek, smo si ogledali Portorož, hotelski kompleks Bernardin ter letališče v Sečovljah. Zadnji dan izleta pa smo po odhodu iz Eiese prisl’ v Upi co. kjer smo si ogledali slovito ‘kobiarno. nato pa še Postojnsko j: mo. Lahko bi rekli, da se je 'izlet v Postojni že zaključil, kajti Primorci so se odpravili na Goriško. ostali pa so nadaljevali pjl do Ljubljano, od koder so se Korošci odpravili prot' severu, na Koroško, drugi pa proti drugemu koncu Slovenije, v smeri madžarske meje. v svoje Porabje.
Vendar s tem še ni konec zanimivosti in pomembnih dogodkov, ki nam jih je nudil »avtobus prija teljstva*.
V	petek. 18. junija, v popoldanskih urah je bilo že prej omtnje no srečanje med udeleženci izleta ter mladino iz Pirana na Ravni pri Kopru. Najprej se je zamejska »nogometna reprezentanca* pomeri a z nogometaši z Ravni in so zamejci doživeli hud poraz. Nato pa je bilo zaključno sne manje oddaje »Spoznavajmo svet in domovino* Oddajo so posneli v prostorih kulturnega doma na Ravni Kdor sledi ljubljanski RTV, je verjetno opazil, da so to oddajo poslali v eter v nedeljo, 4. julija, dopoldne.
V	oddaji so sodelovali predstavniki vseli treh manjšinskih skupin in sicer Porabci in Korošci s pevsko točko. Primorci pa z recitacijami poezij dveli slovenskih
goriških pesnikov in sicer Aceta Mermolje in Andreja Budala ter s prikazom krajev in življenja Slovencev v Italiji. V oddaji so nastopili tudi domači mladinci in sicer folklorna skupina, pa tudi ljubljanski ansambel »Predmestje*. Po končanem snemanju je sledil družabni večer, ki ga je pripravila domača organizacija ZSMS.
Družabnosti, veselega razpoloženja in petja na »»avtobusu prijateljstva* zares ni manjkalo. Med potjo je bila pesem tako rekoč na dnevnem redu. saj je bila Brigadirska pesmarica odličen pripomoček vsem udeležencem. Poleg tega ni tudi v večernih urah in ob družabnih srečanjih primanjkovalo dobre volje in smeha. saj je to bil izlet mladih ljudi. In mladi se včasih tudi radi zavrtijo. Ko pa je program izleta to dovolil in ko so dovoljevale tudi vremenske razmere, je prišlo na vrsto tudi kopanje in zato je bilo tudi na plaži pogosto živo.
Izleta so se, kot smo v začetku rekli, udeležili mladi zamejci s treh področij iz treh držav, ki mejijo na Slovenijo. Iz Koroške so se izleta udeležili predstavniki Zveze slovenske mladine iz Celovca. iz Porabja predstavniki Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, iz Goriške pa predstavniki Mladinskega odbora SKGZ oziroma njenih goriških članic, ki so sodelovale na radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino* in sicer predstavniki Mladinskega centra Gorica, mladinskega odseka KD Sovodnje in mladinskega odseka KD Jezero iz Doberdoba, skupno se je izleta z »avtobusom prijateljstva* udeležilo 35 mladih ljudi.
Pobudnik izleta je bila, kot smo že rekli, RTV Ljubljana oziroma uredništvo oddaje -»Spoznavajmo svet in domovino*. Soorganizatorji pa so bili Turistična zveza Slo-
venije, turistična agencija Integral - Golf turi st ter AT C Bovec. Čeprav je mladini treba kaj malo, da se dobro počuti, je treba tudi priznati, da so se za uspeh prvega izleta z »avtobusom prijateljstva* potrudili tudi predstavniki gornjih podjetij, ki so izlet spremljali.
Za konec nekaj vtisov izletnikov. Dva Goričana sta dejala: lepo je bilo, škeda le, da smo že doma. Se en teden ne bi bil odveč. Doberdobka Luisa pa je menila, da bi se lahko še malo pozabavali. Korošica Mojca je optimistično napovedala, saj se bomo še videli in zbrali vse tri skupine in bo spet prijetno. Fran-
ce iz Porabja je rekel, da je bily posrečeno ime tega izleta »avtobus prijateljstva*. Zares, bil je to -»avtobus prijateljstva*, ki ga nihče izmed nas ne bo pozabil.
Kot smo že rekli, so z »avtobusa prijateljstva* v Postojni najprej izstopili Primorci, v Ljubljani so se od avtobusa poslovili po-rabski Slovenci in Korošci. Poslovilno besedo pa je izrekel predstavnik RTV Ljubljana Jurij HoUy, vendar menimo, da bo še najbolj v skladu z duhom izleta zadnji pozdrav, ki je izzvenel takole; »Zdravo, še na mnoga srečanja mladih zamejcev, zdravo v matični domovini Sloveniji.*
J. K.
trdna volja. In kot prvi zanimiv podatek, ki je izstopal na debati, je bila prav odločnost žensk, da, vedno v določenih mejah, toda prosteje kot nekoč, izbirajo poklic in delovno mesto. Pri tem navadno naletijo na kup težav, ki so sicer manjše, vsaj s prvega vidika, odkar je stopil v veljavo zakon o enakopravnosti na delovnem mestu, jih je pa zato težje premagati.
Stara resnica je že na primer ta. da moški in ženske prejemata za isto delo isto plačo, toda »zanimivo je. da so ženske navadno v nižjih delovnih kategorijah in se po tej lestvici z veliko težavo povzpnejo. Tako je na primer med uradniki, kjer je veliko žensk: zelo pogosto pa ženske vpišejo v najnižje kategorije, kot so tipkarice ali telefonistke, in se skoraj ne morejo prebiti do vodij oddelkov.
Prav tako v praksi še vedno velja, da breme gospodinjstva in nege ter vzgoje otrok pade na žensko: moški, k' namesto žene vzame dopust, če zboli otrok, so še vedno bele vrane, kakor tudi moški, ki si z ženo pravično delita gospodinjska dela.
Vendar si oglejmo, kaj so rekle intervjuvanke na razpravi. Najprej sta se predstavili dve mladi smetarki, ki sta torej po pogodbi občinski uslužbenki. Zaposlitev sta dobili po eni strani po zaslugi o enakopravnosti na delovnem mestu, po drugi na račun predpisov o mladinski brezposelnosti. Daniela in Cristina sta povedali zelo zanimive stvari: na primer, da je njuna izobrazba višja od zahtevane za tisto delovno mesto (na razpisu so zahtevali tretjo nižjo), aa ženske pometa-čice - smetarke opravljajo svoje delo najmanj v dveh ali v večjih skupinah, da so jih kolegi lepo sprejeli, pa čeprav se večkrat ponorčujejo iz njih. da so vse vpisane v najnižjo možno kategorijo, da jih ravno ne spodbujajo, da bi se udeleževale natečajev za prestop v višjo, dr. jih ljudje na cesti, ko so v «uniformi», ogovarjajo zelo prijazno, da pa jih sicer »tolažijo, češ nič hudega, če : te u-mazane. glavno je, da si na pošten način služite kruh*.
Sledilo je pričevanje uslužbenke državnih železnic Renate, ki je med redkimi ženskami, ki stalno potujejo. Večina žensk se namreč čez čas, posebno, ko si ustvari
„i£ «'b>e


rm
, "S*
*j
F, 3;|-
&OR\C f)
Mladi z izleta po Sloveniji so poslali pozdrave Primorskemu dnevnika
3*
m-
• (V-	4~ > P	% O	< j	i
, -		■	
% \ Mil,::«!; ji;!;:::!	j*	Ofo N	fcM' senu .<
'i
: 'i
družino, «skrije» v pisarne. Delo je zanimivo in tudi ni posebno težko, toda č imaš majhne otroke, si »»takšnega dela ne moreš privoščiti*. Renati pa turnusi odgovarjajo. kajti tako ima na razpolago več prostega časa. v katerem v glavnem študira. V kratkem bo namreč končala filozofsko fakulteto in bo seveda njen šolski naslov veliko višji od zahtevanega (tudi v tem primeru tretja nižja). Sama pa meni, da bo ostala na istem delovnem mestu, ki je »»tak-špo, kot toliko djugjj). ne lepše ne grše, ne lažje ne težje*.
Večjih diskriminacij do žensk ni, če seveda lahko-sprejmeš pogoje — tumusovanje brez pravega določenega reda — vsi se morajo udeležiti natečajev, vendar pa je na višjih in boljše plačanih mestih malo žensk in še te so v vrste u-službencev italijanskih državnih železnic «prcdrle» pred sedmimi -osmimi leti.
Nezainmivo. repetitivno, skrajno dolgočasno pa je delo Loredane, ki je zaposlena v tovarni Teletra. Tu so ženske v odločni večini — približno 400 na skupno 580 zaposlenih — vendar tudi v tej tovarni ras°dajo nižja delovna mesta. Kar je bilo v besedah Loredane. ki je dejansko sama izbia'a poklic delavke, še posebej zanimiv. pa je bil opis odnosa že'iske-uprava in moški - uprava. Medtem, ko so ženske do delodajalcev večinoma boieče in se obračajo do njih z občutki ponižnosti, je pri mo'1''1! drugače, pa čeprav so tudi delavci.
Bolj »»pustolovska* je bila življenjska in poklicna pot France, ki je želela postati izdelovalka srebrnega in zlatega nakita. Razkrila je, da je svet draguljev in zlata svet moških ustvarjalcev in nepoznanih ženskih spretnih rok. Posebno je težko za tiste ženske, ki se hočejo uveljaviti kot obrtnice in ne umetnice - kreatorke, kajti umetnost, v nasprotju z obrtjo, je spolno manj rasistična.
Zelo stvarna je bila pripoved Daniele, ki je zaposlena na sedežu neke sindikaine organizacije, vendar ni sindikalist, kakor je sama odločno poudarila, ker sodi med tehnično osebje. Za temi besedami se je seveda skrivala polemika; v sindikalnih organizacijah je namreč zaposlenih veliko žensk, malo pa jih sodi v politični vrh. Tako so med 20 pokrajinskimi tajniki raznih kategorij štiri •ženske in še te na tako imenovanih pretežno ženskih sektorjih. Sindikalna organizacija pa je »»podjetje* kot vsako drugo, kjer ženske izvajajo, moški pa načrtujejo, so Danielo podprle prav tiste redke, ki sodijo med «odločujoče glave*.
Kot predstavnica visoko izobraženih žensk je nastopila zdravnica Maila, ki je zaposlena v otroški bolnišnici Burlo kot otroški neuro-psihiater. Seveda je govorila o velikem trudu, da prideš do takšne specializacije in do težav, do katerih pride pri vsklajevanju družinskih obveznosti in tako zahtevne delovne zaposlitve.
Ob teh glavnih podatkih b; se seveda dalo našteti še marsikaj. Zanimivo je na primer vprašanje odnosov med ženskami različnih poklicev, pa gledanje na lasten poklic, postavljanje zahtev po drugačnem strokovnem izobraževanju žensk, pa še o ženskem angažiranju. oziroma neangažiranju žensk v sindikalnih organizacijah bi bilo vredno natančneje spregovoriti.
Po drugi strani je tudi res, da ni bilo povedanega nič bistveno novega.	(bip)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Želja po glasbi
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
15.00	Rim: Sabljanje
Svetovno prvenstvo Evrovizija:	Kolesarstvo -
Tour de France
17.00	Glasba, predstave in aktualnosti, vodi Barbara D’Urso
17.05 Tom Story - risanka
17.50	Eischied - TV film
18.30	Programi pristopanja
18.45	Dober tek, toda. ..
19.10 Tarzan - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam - tam Aktualnosti Dnevnika 1
21.30	<»La ragazza che sapeva troppo* - film
22.55 Mister Fantasy special Jackson Brovvne
23.25	DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Dvojno življenje Henryja Phyfeja - TV film
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Popoldanski spored
Flash Gordon - 14. epizoda
17.40	Program za mladino Čarovnica Bia - risanka Najlepše pravljice sveta Zajec in želva. Golob in mravlja
in T.isica in zajec
18.30	DNEVNIK -. Športne vesti Iz parlamenta
18.50	La Duchessa di Duke Street - TV nadaljevank
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	79. Park avenue - 3, nada Ijevanje
21.35 Dogodki in problemi našega časa
22.25	TV film
22.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Ob koncu Milan: Glasba in Grosseto: Boks
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Dve ali tri reči, ki jih vem o njej
19.50	Sto italijanskih mest: Bassano del Grappa
29.40	Glasbena oddaja •
21.15	Medna revija
22.20	DNEVNIK 3
22.45	Sto italijanskih mest: Agrigento
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.00	Poročila
19.00	cez tri gore: srečanje oktetov
Tradicionalno srečanje slovenskih oktetov v dolenjskem Šentjerneju je z letošnjo prireditvijo stopilo že v drugo desetletje svojega obstoja in delovanja. .Prireditev se je v teh letih tako močno razrasla, da je letos sodelovalo že 45 oktetov, med njimi kar 17 debutantov. Da p i tem oktetovem gibanju ne gre za zapiranje v ozke, številčno omejene ansamble, ki bi po mnenju nekaterih »nasprotnikov* utegnili zavirati pravo zborovstvo, priča prav šentjernejsko sre-čanie. na katerem vsi zbori oblikujejo mogočni pevski zbor z domala 350 pevci! Prireditev se že nekaj let deli na dva dneva, tako da na predvečer srečanja prepevajo po štirje ali pet oktetov v ••aznih krajih Dolenjske in Posavja. Letos so na pred-
večer peli v Brusnicah, lenjskih toplicah. Mirni P®-či, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, osrednji prireditvi, 26. julija, pa so na stalnem prireditvenem Pro štoru ob hipedremu v Šent; jerneju, nastopili najprej štirje okteti - jubilanti, ki so doslej peli že desetič, nato so združeni zbori napeli šest narodnih, v prire®" bi Franceta Marolta P0® vodstvom dirigenta Janeza Boleta.	..
TV ekipa je posnela prir®-ditev tako, da bodo montažno oblikovali tri polurne oddaje. Nastopa 17 debutantov ne bodo predvajali, ker bodo prišli z zorenjem na vrsto šele ob kasnejših na; stepih. Tako se bodo v prfj oddaji predstavili 3 okteti: Oktet »»Bori* s Pivke, Domžalski oktet in ženski oktet »Svobode* iz Žirovnice. Koroški oktet iz Raven in Ptujski nonet pa bosta prišla na vrsto v naslednji oddaji.
19.30	Obzornik	£
19.45 Pot v prihodnost: Mest*
Mesta, nekoč očarljiva središča pokrajin, hramov u' metnosti, gonilo napredka, so z industrijsko revolucij® prerasli, v mravljišča, ki j1" človeška družba skorajda n® more več nadzirati. Kaj J® torej s temi mesti, ko V10'.
met. industrija, onesnaženi zrak, preganjajo prebivalce v obrobna naselja in k® častitljivi stari mestni Pre' deli ostajajo prazni ali Pre' raščajo v brezoblična P®' slovna središča.	.
Neskončno število ljudi vse® vrst poklicev se danes **' bada s takimi in podobnim' vprašanji. Mesta so seveda od nekdaj bila in bodo. toda, kakšna naj bodo? N®-kaj zanimivih odgovorov P°' nuja današnja oddaja iz na' nizanke Pot v prihodnost.
20.15	Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00	Slike iz leta 1941, nadaljevanje in konec
22.00	Ne prezrite
23.15	Strah vlada cvetu -TV nadaljevanka
23.25 Nočni kino: Notranjosti * Ameriški film
Koper
13.30	Odprta meja -
oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo n* sporedu med drugim še naslednje vesti:
TRST — Zasedanje tržaškega P®' krajinskega sveta PONTABELJ (VIDEM) — Srečanje gorske skupnosti s slovenskimi organizacijami TRST — Otvoritev kuhinje v novi tržaški bolnišnici
GORICA — Suša, prava nadlog* za kmetijstvo ŠPORTNA NAPOVED
18.00	TVD - Novice
18.05 Obzorja
18.30	TV šola
19.00	Rezervirano za najmlajše
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15 TVD - Stičišče
20.30	Zgodba z naslovne strani film
22.00	TVD - Danes
22.10 Zeit im Bild - dnevnik ® nemškem jeziku ob koncu Odprta meja ■ »' daja v slovenskem jeziku
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.C0, 17.00, 19.u) Poročna; 7.20 Dobro jua-o po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik; - Na obisku pri. . .; 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: »Janez Jalen: »»Bobri* - 5. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Komorni koncert na ploščah;
11.30	Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Pesniške podobe in usode. Pripravlja Irena Žerjal; 13.20 Iz studia neposredna;
16.00	Klasični album; 17.11) Razširjeni obzornik: Romantične melodije; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime?;
KOPER
(Slovenski piogram)
7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.30 Val 202;
14.00	Na vaiu Radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reporlaža, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 15.30 Pesmi in plesi naših narodov; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra - objave; 17.40 Piknik ob koncu tedna.
KOPER
(Italiianski program)
7.30, 8.30. 13.30,	16.30,	19.30
Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 štirje koraki; 9.L5 Knjižne novosti; 9.32 Lueianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .;
10.32	Glasbeni odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti;
11.32	Glasbeni odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in na sveti; 11.00 Vsi jih poslušajo;
14.33	Superklasifika; 15.36 Vrti ljak jugoslovanskih motivov; 16.00 Radijska priredba; 17.00 Dalmacija in njene pesmi: 17.00 Kultura in družba; 16.15 Poje skupina «Lu vera Romagna*; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Rock glasba;
18.30	Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri.
RADiO 1
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 19.00 P0' ročiia; 6.00 - 8.40 Glasbeno pr®! bujenje; 9.00 Radio ancliio; U™ Časa sonora; 11.34 Radijski odeN 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.15 M*1 ster; 14.28 Šolska vzgoja; l®-®2 Glasbeni dokumentarec; 16.00 P0’ letje; 18.30 Globtrotter; 19.30 Ra' dio 1 - Jazz; 20.00 Radijska drama; 20.30 Vrtiljak; 21.00 Sin'; lonična glasba; 23.03 Telefonsk* klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
16.30. 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 ' 8.30 Dnevi; 9.00 Vojna in mir. radijska drama-: 9.32 Nova star* Italija; 11.32 Neodkriti otok. 12.48 Hit parade; 1V.41 Sound ' track; 15.00 Controra; 16.32 Gosp® in gospodje, veselo poletje: 19-"J| Toscanini, njegovo življenje 'n-umetniško delo; 22.40 Znane n*®'®' dije.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00. 13 ®' 15.00. 20.00 Poročila; 6.10 in Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved za pomorščak®’
7.50	Dobro jutro, otroci; 8.25 12 naših sporedov; 8.30 Z radiom ®a poti; 9.05 Za šolarje - Babičin* skrinja; 9.35 Glasbena pravljic8,
9.50	Naši umetniki mladim posld šalcem; 10.05 Z glasbo v dok?r dan; 10.35 Turistični napotk1’.
11.05	Rezervirano za. . .; 12.05 M' poznate; 12.35 S pesmijo po J'!' goslaviji; 13.10 Iz glasbene trat**! cije; 13.30 Kmetijski nasveti: 13-71-Pihalne godbe; 14.20 Obvestilu *; zabavna glasba; 14.30 Priporočaj® vam. . .; 14.50 Človek in zdravi®’
15.05	Škatlica z glasbo. . .; lu-^3 Naši pcslšalci čestitajo; 16.00 L*®! godkj in odmevi; 16.30 Napo'k za turiste; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtijiak; 18°° Studio ob 18.00; 19.30 Pojemo ‘® godemo; 19.30 S knjižnega trg8’ 20.25 Obvestila in zabavna gla*' ba; 20.35 Lahko noč. otroci; 20.-*® Vsa zemlja bo z nami zapela. • ■; 21.00 Uganite, pa vam zaigrat*10’.
22.05	Oddaja o morju; 23.15 J® formativna oddaja: 23 25 Iz naš*11 sporedov; 23.30 Radi ste jih P°' slušali; 00.05 Lirični utrinki; 00.1® Petkov glasbeni mozaik.
KOLESARSTVO
18. ETAPA DIRKE «T0UR DE FRANCE»
Zatišje» pred današnjo etapo na kronometer
Včeraj je z desetminutnim naskokom zmagal Nizozemec Adrie Van Houwe-Ungen, na skupni lestvici pa ni bilo nobene bistvene spremembe
SAINT PRIEST — Nizozemec A-
*	Aan Homvelingen je osvojil era' etapo mednarodne koie-
T“ste dirke tTour de France*, pr-mesto na skupni lestvici pa je ^inauU10 °*lran’* Francoz Bernard
Mirne duše lahko rečemo, da je
med ai303' kl ’e Postavljena A*t)e in današnjo na kronome-
•	res povsem »selitvena*. Edini, le ,e včeraj krepko potiskal peda-br bii Adrie Van Houwelingen,
bolj znanega Jana, ki se je dirk °° ’zkazal v zadnjih dneh te d1®’2iasti v vožnji na kronometer, dol 8C3 Nizozemec je opravii 70 km u K P°beg. med katerim je dosegel na ,,®trturno prednost, ki pa se je mjnci ,u zmanjšala na dobrin deset lupU ®'*a ^ njegova prva po-kj. ”na kolesarska zmaga, o 'nau»t je na vsej progi moral B no Posredovati le enkrat. 12 km rak ,ck'etn 'e skušala uiti skupini-čili t ^ar jev. v katero so se vklju-sku • tr'le tekmovalci, ki so na ji pni jestvici takoj za rumeno ma-»,■ . “inault pa se .je pognal za mi m jip jg pjj nekaj kilometrih
ujel
se slabi uspehi Itali-ns, — ...je so včeraj začutili e-dne°. , e^'ne v trebuhu, kot pred
0	,Vl tisti tekmovalci, ki so mora
. asne.ie odstopiti. Najhuje pa jo jja lzkl|Pil Dal Pian. ki je bil, mor-■ trenutno najboljši Inoxpranov ufmovalec. Pri 153. km je padel C® nesrečno, da so ga morali tovjr iati v bolnišnico, k.ier so ugo-i'1 da ima zlomljeno čeljust. t3kastv*ca včerajšnje etape je bila
' Houwelingen (Niz.), ki .je Pievozii 233 km dolgo progo od Trzina do St. Priesta v 6'32'51” * o.h. 35,586 km na uro 3(Irs.) po	10”31
' an Vliet (Niz.); 4. Mutter 'Svi); 5. McKenzie (N. Zel.); n Van Der Velde (Ni...); 7. neeters (Bel.) 8 De Wolf 9. Van ,der Poel (Niz.);
. "'i.inants (Bel.) in nato še fnsi tekmovalci v c£vem času.
1	*®Pna lestvica po 18. etapi:
ymau|t (Fr.)	31.39 49”
j-^oetemelk (Niz)
' wmnen (Niz.)
in nato zmagoval-
5’27”
713”
""»■ih,,,

Plavanja ZSŠDI
1 *$ŠD|
1 t.h!6^?’ da bo v ponedeljek. 26.
21. nri na sedežu KD Kra-kfitnj °m v Bepnu seja balinarska
Tako Darjan kot Borut bosta nastopila na 200 m in 400 m prosto, medtem ko se Borut še ni odločil, če se bo pomeril tudi n? 1.500 m. Borut je namreč na odsluženju vojaškega roka in ni toliko treniral kot brat, čeprav so mu vojaški starešine šli na roko in mu zlasti v zadnjem času omogočili povsem redno vadbo.
Prvi start Darjana in Boruta bo že 1. avgusta, in sicer na 200 m, medtem ko bo 400 m na sporedu štiri dni kasneje, in sicer 5. avgusta. Predtekmovanje na 1500 m bo dan kasneje, finale pa 7. avgusta.
S formo sta oba reprezentanta zadovoljna. Darjan je na primer, kot je sam povedal, na treningu pred štirimi dnevi na 200 m dosegel čas 2'03”, na 400 m pa 4T2”, kar je za trening zelo dobro. Borut pa je bil na istih razdaljah za sekundo ali dve počasnejši, na 1500 m pa niso poskušali.
4.	Van Der Velde (Niz.) 8 06"
5.	Breu (Švi.)	9'05"
6.	Anderson (Avstral.)	10'01”
7.	Alban (Fr.)	12’25”
8.	Martin (Fr.)	12 39”
9.	Kuiper (Niz.)	14'18’
in nato še drugi tekmovalci, tudi preostali del skupne lestvice pa ni doživel večjih sprememb
Danes bo na sporedu še ena etapa
na kronometer.
PLAVANJE
Brata Petrič odpotovala na SP
Iz Beograda sta včeraj odpotovala v Ekvador, kjer bo od 29. t.m. do 8. avgusta svetovno plavalno prvenstvo. brata Borut in Darjan Petrič z očetom in obenem trenerjem Dragom Petričem.
mm....
ATLETIKA
NA SREČANJU V ATENAH
Grki pred Jugoslovani
Zaostanku «plavih» po prvem dnevu krivo predvsem dejstvo, da nastopajo precej okrnjeni
ATENE! — Po prvem dnevu atletskega dvoboja v Atenah Jugoslavija zaostaja za celih deset točk za domačo vrsto (63:53). kar pa je v glavnem pripisati dejstvu, da so «plavi» dopotovali v Grčijo brez nekaterih reprezentantov. Manjkajo namreč Stekič, Milič, Životič, Sre-jovič, Spasojevič, Temin, kar se je
IIIHIIIIIIIUIIIIIIIlIftlttltllttntlllllMIIHIIIIIIHHIIItllt*
OBVESTILO
• ■ ........ ...
SK Devin - planinski odsek
obvešča svoje člane, da v nedeljo, 25. t.m., organizira vzpon na Co-glians (Karnijske Alpe - 2.780 m). Odhod z osebnimi prevoznimi sredstvi ob 6. uri iz Sesljana. Za morebitne informacije telefonirati Brunu Škerku (tel. 200-236).
SABLJANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V RIMU
Italijani srebrni v moštveni sablji
To je bila njihova ze četrta uvrstitev v finale - Bellone je v meču osvojil četrto mesto • Zdravstveno stanje Smirnova ne kaže znakov izboljšanja
RIM — Na svetovnem sabljaškem prvenstvu v Rimu so Italijani dosegli ponovno lep uspeh, saj so v sablji za moštva osvojili srebrno kolajno.
V	velikem finalu je Madžarska premagala Italijo z 9:5 in tako o-svojila zlato kolajno.
Bron je pripadel Sovjetom.
V	dosedanjih sedmin finalih tega prvenstva si je Itaiija (s sabljo ekipno) sinoči že četrtič priborila vstop v finale. Pred sinočnjim srečanjem z Madžarsko so biL v finalu nasprotniki «azzurrov» dvakrat Sovjeti (in obakrat so se morali domačini zadovoljiti s srebrno kolajno), enkrat pa Madžarska (in tedaj je Italiji pripadlo zlato).
Včerajšnji dan je pravzaprav potekal ves v znamenju ekipnih dvobojev s sabljo. Italijani so imeli v prvem delu tekmovanja razme roma lahko delo s Francozi, precej težje pa je šlo proti Poljakom.
Sicer pa si oglejmo rezultate tega dela tekmovanja:
Italija - Francija	9:5
Madžarska - Romunija	8:8
"SZ -‘Bdlgarfja’ >,ujau° 9:5
Poljska - Kanada	9.0
V L
Ve#5tv Vl0,'*n* pride tudi nogometašem, ki °* *elo prav vrč hladne vode
se pripravljajo na novo pr-
(foto AP)
Italija - Poljska (60:63) 8:8
Madžarska - SZ	9:6
FINALNA SREČANJA ZA 1. MESTO
Madžarska - Italija	9:5
ZA 3. MESTO
SZ - Poljska	8:6
ZA 5. MESTO
Bolgarija - Francija	9:7
ZA 7. MESTO
Romunija - Kanada	9:2
KONČNA LESTVICA
1.	Madžarska. 2. Italija, 3. SZ, 4. Poljska, 5. Bolgarija, 6. Franci ja, 7. Romunija, 8. Kanada.
V	meču za posameznike je postal svetovni prvak 32-letni Madžar Jeno Pap iz Budimpešte. Na mednarodnem področju je še malo znan (kljub svoji starosti), doslej je pa boljše rezultate dosegel v floretu. Pap je v finalu odpravil Francoza Philippa Ribouda z 10:6.
V	boju za 3. mesto je Madžar Erno Kolczonai premagal Italijana Stefana Belloneja z 10:3.
Bellone je v prvem delu tega tekmovanja prikazal zelo dobro mečevanje, ko pa se je uvrstil med štiri najboljše tekmovalce je nenadoma popustil, kot bi se zadovoljil z nazivorh!'polfinalista.
Končna lestvica meča za posameznike je taka: L Pap (Mad.),
2.	Riboud (Fr.), 3. Kolczonai (Mad.), 4. Bellone (It.), 5. Hondogo (SZ), 6. Karagian (SZ), . Push (ZRN) in 8. Jurka (ČSSR).
V	italijanskem taboru so sicer računali na boljšo uvrstitev svojih tekmovalcev, kljub temu pa je Bel-lonejevo 4. mesto najvišja uvrstitev Italijanov na svetovnih prven stvih v meču za posameznike po letu 1973.
V	zvezi z zdravstvenim stanjem poškodovanega sovjetskega sabljača Smirnova je zdravniški konzilij klinike »Gemelli* v Rimu včeraj o-poldne izdal to uradno sporočilo: »Pri poškodovancu se nadaljuje glo boka nezavest. Vegetativne življenjske funkcije vzdržujemo z aparaturami za oživljanje. Klinična slika in elektroencefalogram navajata k sklepu, da je sedanje stanje pa cienta nepopravljivo.*
To sporočilo so izdali ob 12.30. podpisali pa so ga zdravniki prof. Corrado Manni, prof. Gianfranco Rossi in prof. Emilio Tresalti
JADRANJE
Regata v Tržiču
TRŽIČ — Italijan Stefan Sennhau-ser je osvojil prvo regato mednarodnega odprtega jadralnega tekmovanja v razredu «Evropa» v Tržiču. Med 160 tekmovalci se je na 2. mesto uvrstil Argentinec Lance, na 3. Finec Lauri itd.
Med ostalimi Italijani je bil 6. Ferrari in 9. Leghissa.
Med ženskami je prvo regato osvojila Francozinja Veronique Aulnette, na drugo mesto se je uvrstila njena rojakinja Reitzerjeva. tretja pa je bila zahodna Nemka Tuschejeva. V prvi preizkušnji so imele ugoden veter, pozneje pa so se vremenske razmere poslabšale, tako da so morali drugo regato prenesti na danes. Nobena izmed 13 Italijank se ni uvrstila med prvo deseterico. Najboljša je bila Tržačanka Flavia Botta-rn. ki j? zasedla despfo mesto
BEZBOL
Od 28 juiija do 2. avgusta no te tošnje mladinsko evropsko bezbol-sko prvenstvo na švedskem. Udeležila se ga bo tudi italijanska reprezentanca, v kateri bo tudi Tržačan Careha
v .jugoslovanski vrsti še kako poznalo.
»Plavi* so včeraj dosegli pet zmag. in sicer s Knapičem (400 m -46”51), Zdravkovičem (1.500 m -3'40'Tl), Kopitarjem (400 m ovire 51”00), Lazarevičem (krogla - 19.68 m), Cujnikom (kopje - 74,38 m). Zlasti zadovoljivi so rezultati Zdravkovi ča, Kopitarja in Knapiča.
BOKS
Sanchez ostal prvak
NEW YOKR — 23-letni Mehikanec Salvador Sanchez je ostal svetovni prvak peresne boksarske kategorije (WBC). S t.k.o. v 15. krogu je premagal Azumaha Nelsona iz Gane.
Šport na TV
Italijanska televizija bo v nedeljo. ob 13.20, neposredno prenašala mednarodno avtomobilsko tekmovanje za VN Francije v Le Castel-letu.
ODBOJKA
EP za mladince
RODING — Na evropskem mladinskem odbojkarskem prvenstvu v Rodingu so italijanske mladinke (po porazu s ČSSR s 3:0 in zmagi nad ZRN s 3:2) sinoči še utrdile svoj položaj na lestvici. Premagale so namreč Jugoslavijo s 3:0 (10, 8. 12).
Mlade Italijanke so zmagale z lahkoto. Precej točk so zbrale že kar s servisom, ostalo pa je prišlo z zelo močnim napadom in odličnim zidom.
V drugem srečanju večera je ČS SR premagala ZRN s 3:0 in je tako Italija ostala na 2. mestu lestvice te skupine in si je s tem priborila vstop v finale za mesta od 1 do 6.
TENIS
KITZBOHEL — Na mednarodnem teniškem turnirju v Kitzbiihlu je Italijan Barazzutti v 3. kolu premagal Avstralca Dyka s 6:3, 6:7 in 6:3. V osmino finala sta se u-vrstila tudi Jugoslovana Ostoja in Franulovič: prvi je s 6:3, 6:4 premagal Mazzo (It.), drugi pa s 6:4, 6:0 Beutela (ZRN).
KOŠARKA
Nov sponzor za Cantu
CANTU’ — Pallacanestro Cantu se bo v prihodnji sezoni imenovala Ford. Včeraj so namreč dosegli sporazum o novi sponsorizaciji med predstavniki italijanske peterke in ACIT - zvezo italijanskih koncesionarjev Ford.
ŠPORTNO POTAPLJANJE
MILAZZO — Patrizia Maiorca. 24-letna hči Enza Maiorce, je postavila nov ženski svetovni rekord v potapljanju (56 m)’
Istočasno se je tudi njen oče poskušal spustiti do globine 100 metrov, kar pa mu ni uspelo, saj ni dosegel niti 60 metrov.
Na tradicionalnem športnem tednu ŠZ Gaje, ki te dni poteka na Padričah, se je v nogometu' (štiri proti štiri) pomerilo kar šestnajst ekip. Na sliki vidimo tekmo med Primorcem in Barom Alex
NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU ZA 3. MEMORIAL < BERNARD FRANDOLIČ*
Danes v Doberdobu finalna srečanja
Drevi se na občinskem igrišču v Doberdobu zaključi «3. memorial Bernard Frandolič*, ki letos obsega tekmovanja v moški in ženski odbojki. Memorial prireja kulturno društvo «Kras» (Dol - Poljane) v spomin na prerano minulega prijatelja in člana odbora domačega kulturnega društva.
Tekmovanja so se pričela v ponedeljek s tekmami v moški odbojki. Ob robu odbojkarskega igrišča v Doberdobu se je vsak večer zbralo precej ljudi, kar podčrtuje zanimanje, ki ga vzbujajo podobne športno - rekreacijske manifestacije pri nas. Nastopajočih ekip je bilo šest v moški in prav tako v ženski konkurenci.
Izidi dosedanjih srečanj:
MOŠKI A SKUPINA Doberdob - Naš prapor
2:1 (8, -10, 7)
Ekipa Sovodenj se ni predstavila. B SKUPINA
Jamlje - Danica 2:0 (14, 7)
Kras - Jamlje 2:1 (-5, 6, 13)
Danica - Kras 2:1 (9, -10, 10)
Finalista v moškem turnirju sta šestnajsterki Jamelj in Doberdoba; za 3. mesto pa se bosta potegovali ekipi Našega prapora iz Pevme, z Oslavja in iz Št. Mavra ter KD Kras (Dol - Poljane).
ŽENSKE A SKUPINA
Naš prapor ' Danica 2:0 (10, 11) Danica - Kras 2:1 (3, —13, 2)
Naš prapor - Kras 2:1 (10, —13, 5) B SKUPINA
Tekme te skupine so se odvijale sinoči:
Doberdob - Jamlje 2:0 (8, 1). Ekipa Sovodenj se ni predstavila.
Za prvo mesto v ženski konkurenci se bo potegovala šesterka Našega prapora (Pevma, Oslavje, Št. Maver) z zmagovalko sinočnjih tekem B skupine: za tretje mesto pa se bosta pomerili KD Danica iz Vrha in sinočnja drugouvrščena šesterka.
Ob priložnosti tega zanimivega odbojkarskega turnirja smo vprašali za mnenje dva izmed organizatorjev. Zvonko Frandolič, ki je obenem tudi predsednik kulturnega društva Kras (Dol - Poljane) nam je povedal naslednje: »Menim, da že sedaj lahko ugotovimo, da je letošnji
3.	memorial »Bernard Frandolič* nadvse uspel, kar najbolj zgovorno potrjuje dejstvo, da se ob robu igrišča vsak večer zbere veliko število gledalcev in ljubiteljev odbojke. Poleg tega pa tudi organizacijska plat poteka po načrtu. Člani društva in prijatelji Bernarda se v velikem številu in s požrtvovalnostjo zavzemajo za dobro izpeljavo zadanih nalog. Vse to pa nam nalaga dolžnost, da v bodoče stvari še izboljšamo, in zakaj ne, razširimo turnir.*
Jordan Vižintin, prav tako eden izmed aktivnih.'organizatorjev turnirja, je dejal: «Memorial se vr-
RAZDELJENO JAVNO MNENJE ZARADI ORGANIZACIJE «MUNDI AL A »
«V Kolumbiji imamo pomembnejše opravke»
Konzervativci nasprotujejo Investicijam v svetovno nogometno prvenstvo 1986
LIMA — Mnogi so na stadionu v Madridu, ob koncu finalnega srečanja svetovnega nogometnega prvenstva med Italijo in Zahodno Nemčijo, opazili, da na semaforju ni bilo tradicionalnega napisa: «Na-svidenje v Kolumbiji 1986». Zaradi tega «spodrsljaja» ni protestirala niti FIFA, niti kolumbijska nogometna zveza, kajti vse kaže, da se bo ta «zamrznjeni spor» dokončno razpletel šele zdaj.
FIFA je — kot je znano — dala svoje načelno soglasje, vendar s pogojem: prvenstvo bodo organizirali v Kolumbiji, z glavnima sedežema v Bogoti in Medellinu, le če se bo kolumbijska država obvezala, da bo dala vsa potrebna zagotovila «korporaciji za nogometu za uresničitev celotnega načrta. Kolumbij ska država — kjer prav v teh dneh pričakujejo zamenjavo pri najvišjem «krmilu» med dvema predsednikoma, kot posledica nedavnih volitev in zmage konzervativcev (iz
Opozicije) nad liberalci (ki so bili do sedaj na oblasti) — doslej takih zagotovil še ni dala. O zakonskem načrtu o zagotovilih zasebnikom, ki so ustanovili poslovno združenje pod imenom «korporacija za svetovno nogometno prvenstvo», so razpravljali tudi v parlamentu. Poslanci pa so se odločili, da bodo o tem vprašanju glasovali šele v avgustu, po zamenjavi vlade.
rimamo pomembnejše delo«
Novoizvoljeni predsednik Belisario Betancourt, ki bo 9. avgusta prevzel svojo dolžnost, je že sedaj o-dločno izjavil: .Imamo mnogo pomembnejših opravil od organizira nja svetovnega prvenstva.» Z razli ko od dosedanjega predsednika, liberalca Turbaga Agale, ki je bil FIFA pripravljen dati potrebna za gotovila, ne pa denarnih sredstev, meni novi predsednik, da je tvegano tudi to, pa tudi nepotrebno. Vse kolumbijske politične stranke, posebno pa vodeči konzervativci in
liberalci, so se krepko spoprijele med seboj v zvezi s tem vprašanjem. «Mundial» naj bi bil za njegove pristaše priložnost, da se v svetu popravi slaba slika o Kolumbiji in ker bi glavno breme orga nuncije in poslov poverili zasebni korporaciji, bi tako Koumbija sa ma imela manj stroškov z reklamo v inozemstvu.
Argumenti varčnežev In
nasprotnikov amundiala«
Mnogo resneje pa zvenijo pripom be vseh tistih, ki opozarjajo, da se .slika in projekcija» neke dežele v tujini ne spremeni čez noč zaradi nogometa ali «mundiala». Dr. Ramiro Andrade, novoizvoljeni po slavec liberalne stranke, je v tem pogledu neomajen: «Naš državni proračun bo imel letos zaradi de ficita rluknim približno ene milijarde dolarjev. Kako si kdo sploh drzne trošiti državni denar za nogomet in svetovni nogometni sejem.
ko ni v državnih blagajnah niti toliko denarja, da bi z njim nakazali mesečne plače osnovnošolskim. učiteljem? Vodilni športni dnevnik E spectador je zapisal, da se bo slika Kolumbije gotovo in najbolj zanesljivo spremenila tedaj, ko bodo izkoreninili trgovino z mamili, ko zapuščeni otroci ne bodo umirali na pločnikih Bogote, kajti sedaj nimajo kam iti, ko bodo odpravili brezposelnost, ko bodo rešili druž beno-ekonomska vprašanja.
«Spremenimo Kolumbijo» zaključuje ta dnevnik, pa se bo tudi brez stroškov za svetovno prvenstvo na najboljši način spremenila slika o nas, kot jo vidi svet.*
Kolumbijske gospodarske težave so očividno take, da razumno izrečena opozorila delujejo prepričljivo, posebno če upoštevamo namen nove vlade, da bo z drastičnim zategovanjem pasu, ki bo prizadelo vse, krenila na pot stabilizacije.
Boža Rafajlovič
ši že tretje leto in je prav gotovo poglavitna športna manifestacija našega društva. V prejšnjih letih se je turnir odvijal v Jamljah, letos pa smo ga prenesli v Doberdob. V Dolu namreč ne razpolagamo z igriščem, ki bi nam dovoljevalo, da bi se tekme odvijale v domačem kraju. Menim pa, da bo treba tudi na to nujno pomisliti in s tega mesta
SPORED DANAŠNJIH FINALNIH TEKEM
Kot smo že v članku omenili, se bo danes v Doberdobu (na odbojkarskem igrišču pri osnovni šoli) zaključil «3. Memorial Bernard Frandolič*. Danes so namreč na sporedu finalne tekme (veliki in mali finale) v ženskem in moškem tekmovanju.
SPORED:
Mali finale za 3. In 4. mesto
Ob 19. uri — moški:
Naš prapor - Kras (Dol)
Ob 19.45 — ženske:
Danica (Vrh) - Jamlje Finale za 1. in 2. mesto Ob 20.30 — ženske:
Naš prapor - Doberdob Ob 21.15 - moški Jamlje - Doberdob
se obračam na vse, da bi se ta zamisel (čimprej) uresničila. Turnir smo letos razširili tudi na druge ekipe z Goriškega, saj so v prejšnjih letih nastopile samo cnaše kra-ške* ekipe. To pa se je dobro obneslo. V mesecu septembru pa nameravamo v Dolu organizirati našo tradicionalno šagro, ki pa je simbolično tudi povezana s tem odbojkarskim turnirjem.*
-ik-
V MOZIRJU
Tečaj za vzgojiteljice otroške telovadbe
Včeraj so v Mozirje odpotovala dekleta s Tržaškega in Goriškega (skupno šest), ki se :bodo udeležila tradicionalnega tečaja za vaditeljice otroške telovadbe (otrok od 7. do 12. leta starosti).
Tečaj v Mozirju bo trajal deset dni, in sicer do konec tega meseca, v Gozdni šoli »Partizan* v neposredni bližini mesteca. Pri tem dodajmo, da je pravzaprav hvalevredno, da se naša dekleta redno (in to še v precejšnjem številu) u-deležujejo podobnih tečajev v Sloveniji, saj nam primanjkujejo kadri za delo z najmlajsimi. Dejavnost otroške telovadbe se je namreč pri nas, tako na Goriškem kot na Tržaškem, v zadnjih letih precej razširila in prepričani smo, da bi se lahko še v večji meri, če ne bi bilo težav s kadri.
(S.:
{UPNIKOV PIRAN
finska humoreska
4.
ler},5*0sP0d S. je bojevito vstal in položil pest na mizo: «Pe-Protj res >hiam, — a toliko pečenk pa ne!» Nato se je obrnil Vetajonr6dst°iniku sodišča: ‘Vaše blagorodje! Tukaj me kle-
hn?lavnl obtoženec, obravnava še ni končana: sedite in obrtl;|lr'te’‘ je odvrnil z blažilnim glasom sodnik in se potem Žsuc k župniku: -Je cerkveni oblasti javna izpoved obto-2 in grešnika dovoljena?*
'klevUpnilt' ki je z zadovoljnim nasmehom sledil poteku planja«, je stvarno prikimal: -Zadostuje.* io p00<?n'k )e iztegnil roko proti svoji soprogi in ne da bi «^nifdal, odločil: -Sledi izpoved glavne obtoženke in
Vs'
•0^ 1 So se ozrli v gostiteljico, radovedni, kako se bo izpoje10"	je sicer močno zardeia, a se pogumno lotila
Seta'^6' Na*Prei ie skesano pogledala župnika in milo za-
m> bo grešnici odpuščeno, ker sem hotela le do-takoj	‘	'	...
*a s. J
o..
1 do gresniCl oapuscenu, K-er sem uuLtJiti ie uu-Ip A takoj je ogorčeno dodala in pri tem jezno pogledala aa S. __ «Le bila sem zapeljana, prečastiti, zapeljana!* °spod s. je v zaščito prestrašeno dvignil roke in hotel
zlesti pod mizo, kar pa mu je zabranila njegova soproga, ki ga je prijela za ovratnik in skušala potisniti spet na stol. Prizor je bil tako zabaven, da so vsi bruhnili v glasen smeh, ki je takoj ubogljivo utihnil, ko je sodnik zagrozil občinstvu z izpraznitvijo dvorane.
Obtoženka je nadaljevala: «Obtoženec je velik skušnja-vec, in mi je tako spretno prigovarjal, da se nisem niti zavedla, kdaj je moji sestri potisnil corpus delicti v roke in izginil v noč.* In se je obrnila k soprogu: -Vaše blagorodje, je pravilno 'corpus delicti’?*
Omizje je spet -grizlo* smeh, a sodnik je obtoženko strogo opozoril: -Nadaljujte.*
In obtoženka: -Naenkrat sva stali s sestro in onimle — grehom sami in se debelo gledali. Potem sva se smejali. Prav tako: smejali sva se — kaj oi drugo. In priznam, da sem se počutila izredno mlada, kakor kakšna šolarka, ki naredi veselo neumnost, — nič več kot resna mati in žena. In... in... če se nocoj tu... pri tej večerji... tudi vi počutite kakor mladi šolarji... potem me boste razumeli... me razumete in mi oprostite...*
Omizje se je spogledovalo in ugotovilo, da zares nekaj enakega občuti. In spet obtoženka:
-V Buzetu doživljamo mnogo razburljivih dogodkov in vsi veste, kakšne in kako — a takšnega, tako nedolžno grešnega —»
Sodnik jo nestrpno prekine: -Obtoženka, k stvari!* Obtoženka zviška: -Oprostite, vaše blagorodje. — Kje sem ostala? — Že vem: potem sem hitro snela s stene predpasnik, ki je tam visel, pokrila purana, da bi ga kdo ne videl, vzela svečo in žveplenke in rekla sestri, da je najbolje, da skrijeva najin greh za tisto noč na podstrešju, ker
nista niti drvarnica, niti klet priporočljivi. Tako sva naredili in vse je šlo po sreči.*
Tedaj sodnik: -Obtoženka, ali imate pri vas vedno nezaklenjeno podstrešje? Ali niste vzeli tudi ključa?*
Obtoženka-. «Oh, seveda: vzela sem tudi ključ od podstrešja, ker je to vedno zaklenjeno. Hvala, vaše blagorodje, da ste me opozorili na to važno dejstvo. — Torej... drugi dan... joj, drugi dan, ko se je raznesla novica o izginotju lepega purana, me je precej pekla vest, in tudi dvom me je mučil, ali sem prav storila. Res je pa tudi, da sem se smatrala jako važno, saj sem jaz imela v varstvu župnikov dragoceni zaklad. — No, kar je bilo, je bilo, treba je bilo potres zdržati in ker se je vse zgodilo z dobrim namenom —» Sodnik: «— nekoliko razburkati buzeško dolgočasje?* Obtoženka užaljena: -Vaše glagorodje, ne motite vedno moje izpovedi!*
Sodnik: -Nadaljujte.*
Obtoženka užaljena: -Vaše blagorodje, ne motite vedno bo spet uresničil pregovor -Ende gut, alles gut (Konec dober, vse dobro)*, sem svojo nalogo nadaljevala: takoj drugi dan sem kupila dve purici, da bo vsakdo videl in vedel, če bo radoveden, da redijo pri predstojniKU sodišča perutnino za bližajoče se praznike. Potem je hodila moja sestra Matilda vsak dan s skledo redilne hrane na skrivnostno pot. Naši otroci bi jo bili nadvse radi spremljali, a smo jih poučili, da bi preveč obiskov puricam škodovalo, nakar so potrpežljivo čakali na današnjo pojedino. Danes smo pa tudi njim povedali, kako in kaj, in da bomo naredili s pečenim puranom gospodu župniku in gospodu kaplan... (-čku je pravočasno zadržala) kaplanu veliko presenečenje in veliko
praznično veselje. Bili so zadovoljni in ves dan zato jako, jako pridni... Odpovedali so se celo prižiganju božičnega drevesa, ker je bilo danes drugega dela dovolj...*
Obtoženko je prevzelo ganotje, da je vzela v roke robček in se vanj nežno usmrkala... In vse dame so postale enako ginjene... Vzele so svoje robčke in se bolj ali manj nežno usmrkale...
Dvignil se je predsednik sodišča, se naslonil — kakor je bila pri govorih njegova navada — nalahko s pestmi na mizo, se malo odkrhal in začel:
«Gospoda —! če pomislimo, koliko gorja, koliko sumničenja, koliko žalosti, a tudi ogorčenja in pravične jeze — (tu je govornik pogledal mladega kaplana, ki je važno kimal) je povzročilo izginotje župnikovega purana, ne smemo imeti z obtoženci nikakega usmiljenja, če vas pa, gospoda, še opozorim na Damoklejev meč, ki je ves zadnji čas visel nad nedolžno glavo sodne oblasti — (tu je govornik nehote pogledal navzgor, kar je imelo posledico, da so vsi pogledali v strop, in je nekdo polglasno zabrundal «...na podstrešju*), mi bodete pritrdili, da je za obtožence le najvišja kazen na mestu! — Skrivati ukradeno blago pod streho predstojnika sodišča je nezaslišana... Gospoda, končajte sami stavek!!*
Nato je govornik s popolnoma drugačnim glasom nadaljeval:
- A zakoni poznajo človeške slabosti in so zato poskrbeli za — olajševalne okolnosti, ki so že marsikaterega grešnika obdolženca rešile hude kazni. Oglejmo si te v našem primeru: — Prvič: mislim, da smo se vsi prepričali, da je bil cilj lahkomiselnega obtoženčevega početja — dobro dela
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6,00 din. ob nedeljah 6 00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podietia mesečno 120.00, letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
•s	t	'	,
Stran 6	23. julija 1982
Zo SFRJ 2*0 račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubila« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mr"
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormaiu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese _ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Jub|SK krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih a v Italiji pri SPl>
i t	član italiiansk*
A 7TT	. .	*____
TRISTO UDELEŽENCEV JE IZ SKANDINAVSKIH DRŽAV S POSEBNIM VLAKOM PRISPELO V MOSKVO
Prvi mirovni pohod na sovjetskih tleh le senca velikih manifestacij na Zahodu
Strogo policijsko nadzorstvo in nobenih gesel proti oboroževalni tekmi, le načelne izjave za mir in solidarnost z ljudmi vseh dežel
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — V sredo zvečer so v Moskvo s posebnim vlakom prispeli udeleženci »Marša miru - 82» Na riški železniški postaji, kjer je udeležencev pohoda pričakaio kakih tristo do štiristo ljudi z raznobarvnimi baloni in dva kordona milice, so bojevnice in bojevniki za mir iz štirih skandinavskih dežel razvili svoje mnogoštevilne transparente, ni katerih je bila ena sama misel: »Svetu mir».
Tako je tudi Moskva, kot že šte-vilne zahodne prestolnice v zadnjem pol leta, doživela svoje antivojne demonstracije. Najbolj zgovorno .je opisala vzdušje ena izmed predstavnic norveškega komiteja »ženske za mir;:, ki ,ie dejala: »Zdaj smo 'potrkale’ na ena od najpomembnejših vrat, od koder lahko vodi pot k miru* Simbolika pa se je nadaljevala tudi potem, ko je sprevod kre nil od riške železniške postaje po prospektu «miru» do hotela »Koz mos», kjer so se za .tekaj dni udeleženci marša nastanili in koder so jih številni Moskovčani pozdravljali
Ves potek celotne prireditve je bil d« potankosti organiziran, saj prireditelji od prvega trenutka, ko ie vlak ustavil na železniški postaii, niso ničesar prepustili slučajnosti. Po svoje je to tudi razumljivo, sai je bila to prva takšna protestna manifestacija na moskovskih tleh.
In če ne upoštevamo tega, kar se .je od ponedeljka naprej, ko .je »Marš miru» - 82» prečkal sovjetsko mejo, že dogajalo v Leningradu in Kalininu. tudi prva takšna demon stracija na sovjetskih tleh. V kateri je povrh vsega sodelovalo še 300 tujcev Udeležencev pohoda.
Toda vseeno je vse presenetilo izredno malo število ljudi, ki so pričakali udeležence marša na moskovski železniški postaji, saj .je bilo to v bistvu v pravem protislovju z duhom same manifestacije, ki naj bi izzvenela v oster protest proti kopičenju orožja v svetu, oboroževalni tekmi in nevarnostim pred svetovno jedrsko kataklizmo. To je padlo v oči še posebej zaradi tega, ker so sovjetska sredstva množičnega ob veščanja prej ves čas na široko pisala o množičnosti in ostrmi mi rovnega gibanja na zahodu, /daj, na moskovskih tleh. kier so toliko govorih o zahtevah oo ohranitvi miru v svetu in o nevarnostih, id jih za človeštvo predstavlja ameriški oboroževalni program, pa je bila vsa manifestacija zelo omejena.
Moskovski tisk in telezivija sta sicer te cini na kratko poročala o prihodu "•Marša miru 82» v Sovjetsko zvezo in o manifestacijah v Le ningradu toda iz informacij praktično ni bilo moč izvedeti, kakšen bo prihodnji program pohoda in kaj vse se bo v te j zvezi dogajalo v Moskvi. Tako ljudje enostavno niše
bili obveščeni o prihodu udeležencev marša v sovjetsko prestolnico. Sa mo iz obvestila prometne milice v torek v »moskovski pravdi* je bilo moč sklepati, da se okrog riške že lezniške iiostaje »nekaj pripiavlja* saj je bilo v njem rečeno, da bc v sredo zvečer za dve uri za ves mo torni promet zaprt prospekt »Miru*.
Na železniško postajo so pripadni ki milice in številni civilni redarji, ki so okrog celotnega prostera na redili dva široka obroča, spuščali samo tiste, ki so imeb dovolilnice, in tuje novirnarje. Vsi drugi sovjetski udeleženci sprejema «Mar.ša miru 82» so tja prišli v organizaci ji sovjetskega komiteja za zaščito miru iz okoliških mladinskih, sindi kalnih in ženskih organizacij. Očitno je bilo. da so se moskovske oblasti zelo bale kakršnegakoli incidenta in provokacije, in kot se je izvedelo, so se že prej, preden so sploh dale svojo privolitev za prihod marša v Moskvo in Sovjetsko zvezo, točno dogovorile z organizatorji pohoda o programu demonstracij, o politič nih dimenzijah nastopov, pa tudi o tem. kakšna bodo gesla in parole na transparentih.
Ni bilo moč namreč prezreti, da so bili nastopi vseh govornikov, la ko predstavnikov sovjetskega druž benopolitičnega življenja, kot tudi predstavnikov skandinavskih mirovnih organizacij, ki so bile na čelu marša, zelo umirjeni in »spravljivi*. Vsi so govorili samo o splošni potrebi za ohranitev miru v svetu, o nevarnostih jedrske vojne in njenih posledicah za človeštvo, ter ooudar jali, da so Moskovčani in sovjetski ijudje — kot je deial Jurij Valov, namestnik predsednika moskovske ga mestnega sovjeta — «solidarni z ljudmi vseh dežel v njihovi borbi za pravico do miru in življenja*.
Manjkale pa so odločne obsodbe vsakršne oboroževalne tekme v svetu, zahteve za dosledno razorožitev, o katerih se supersili sicer že tako dolgo neuspešno pogajajo, in o katerih je bilo moč slišati tudi na samem Dohodu »Marša miru 82» cd Stockholma do Leningrada, kot da so pri tem imela vpliv tista sovjetska razmišljanja. ki na splošno zavračajo pacifistično srž današnjih mirovnih gibanj v svetu in ki, vsaj na sovjetskih tleh in pri sovjetski mladini, ne dopuščajo pacifistične ga razpoloženja, saj je — do njihovem mnenju — »v nasprotju s patriotizmom* in z pipoiarno, blokovsko strukturo sveta, ki zahteva »o dločno borbo proti imperializmu in reakcionarnim korakom propadajočega kapitalističnega sveta*.
Udeleženci »Marša miru - 82». ki je drugi takšen pohod, prvi je bil lam in .je potekal na relaciji Ko-benhaven - Pariz, bodo v Moskvi do ponedeljka, potem pa sc bodo napotili do Minska, kjer se bo manifestacija končala. V tem času bo v Moskvi še nekai mirovnih mitingov, med drugim tudi »protestni* pohod po ulici Gorkega, nekaj Da bo tudi srečani po moskovskih tovarnah in delovnih organizacijah.
DANILO SLIVNIK
zastrupilo s hrano, ki so jo dobili v bolnišnici. Vsi bodo ozdraveli v dveh dneh.
Dva prizora z moskovske manifestacije za mir. Zgoraj prihod posebnega vlaka na moskovsko železniško postajo, spodaj pa sprevod po mestnih ulicah	(Telefoto AP)
RIM — Šestdeset uslužbencev rim ske bolnišnice San Giovanni se je
Sodobni Vikingi: v 74 dneh čez Atlantik
BERGEN (Norveška) — Predvčerajšnjim je priplula v pristanišče Bergen vikinška ladja »fijemko-met>\ ki je prejadrala Atlantik v 74 dneh.
«Hjemkomet» so zgradili po zamisli .Američana, norveškega porekla, Roberta Aspa ter je veren posnetek vikinške ladje »Gokstad*, ki so jo odkrili leta 1920. Med plovbo čez Altantski ocean je 12-članska posadka 23 m dolge ladje doživela hude nevihte, zlom krmila m druge nevšečnosti. v posadki ni bilo Aspa, ker je med tem že umrl, bila pa je njegova hči, edina ženska med pogumnimi pomorščaki. Ladja bo sedaj odplula v Oslo. kjer bo predstavljala veliko zanimivost na razstavi starinskih ladij.
Deng Xiaoping v Pekingu sprejel princa Sihanuka
Kitajski voditelj Deng Xiaoping (desno) je v Pekinga sprejel voditelja kampučijskih protivietnamskih skupin princa Norodoma Sihanuka (AP)
PO ENIM MISECU OD NAJDBI TRUPLA POD MOSTOM »ČRNIH MENIHOV*
V Londonu danes javna obravnava o vzrokih smrti bankirja Calvija
Pogovori italijanskih sodnijskih funkcionarjev z detektivi Scotland Yarda - Vznemirjenje v angleških finančnih krogih
KMALU B0 STOPILA V VELJAVO REFORMA MEDMINISTRSKEGA SVETA IA CENE
Z avgustom nov način obračunavanja italijanskih cen naftnih proizvodov
Italijanske cene bodo tesneje povezane z evropskimi in jih bodo avtomatično popravljali. ko bodo presegle določen okvir - Obeta se nam podražitev plinskega olja
RIM - S L avgustom bo stopila v veljavo reforma določanja cen naftnih proizvodov, ki jo je pripravil medministrski svet za cene. S U) reformo bodo italijanske cene teh proizvodov še tesneje povezane s cenami v drugih državah Evropske skupnosti, kar bo v določenih okvirih povzročilo avtomatično rast iir padec cen naftnih proizvodov. Medministrski svet za cene bo nove cene, ki bodo usklajene z evropskimi, objavil v potek, 6. avgusta, naftne družbe pa jih bodo avtomatično po pravile v ponedeljek, 9. avgusta.
Po zadnjih raziskavah na tem področju se bo takoj za 10 lir na liter podražilo plinsko olje. cena ku rili lega olja pa bi se morala znižati za nekaj več kot 8 Ur na liter. Glede na nov način obračunavanja cen U’ se ne smele spremeniti cene na-iiega bencina, katerega cena je er že na meji za podražitev in zuta. Cena mazuta (težkega ku-. [nega olja) je že padla pod evropsko raven, vendar je povpraševanje po tem naftnem proizvodu v Italiji & tako omejeno, da ga naftne družbe ne nameravajo podražiti. Do sprememb cen bo seveda prišlo le v/primeru, če se povprečne evropske ia italijanske cene naftnih proizvo-<fov ne bi že same uskladile do 31. julij*. Poleg tega ja treba ia opo-
zoriti. da pri teh usklajevanjih cen .dodatno obremenjujejo naftne ne pridejo v poštev razni davki, ki | izvode.
pro-
Razmerje v cenah 12. julija je bilo naslednje:
bencin super bencin normalen plinsko olje plinsko olje za kurjavo mazut (na kilogram)
povprečna evropska	ital.	razlika	»meje*
cena 425,9	cena 426,1	+ 0,2	20
395,3	383.7	-11.6	20
407.4	397,5	- 9.9	5
376	384,4	+ 8,4	5
250.8	238,2	-12,6	2
LONDON — Razsodišče angleških državljanov (sedem ali osem) bo danes pod vodstvom »coronerja* dr. Davida Paula, ki je vodil preiskavo, sklepalo o vzrokih smrti italijanskega bankirja Roberta Calvija. Člani razsodišča bodo morali odgovoriti na vprašanja: 1. Calvi je napravil samomor; 2. Calvi je bil umorjen in 3. razsodišče pusti vprašanje vzrokov smrti «odprto», ker ni moglo na podlagi ugotovljenih dejstev za ključiti pozitivno ali negativno. V tem zadnjem primeru bi seveda zadeva ostala odprta, kar bi omogočilo italijanskim preiskovalcem nadaljevati svoje delo.
Današnja obravnava bo javna. Na njej bodo detektivi londonske »City police* (Scotland Yard) poročali o svojih ugotovitvah nekaj ur po Cal-vijevi smrti, potem ko so našli njegovo truplo obešeno na jeklene nosilce gradbenega odra pod mostom »Blackfriars* (»Črni menihi*) na Temzi. Svoja poročila bodo podali tudi policijski zdravniki, ki so o-pravili obdukcijo trupla in druge preglede.
Calvija so našli obešenega pod mostom 18. junija letos, nekaj ur po njegovi smrti.
Že predvčerajšnjim sta prispela v London pomožni državni prav-dnik iz Milana Bruno Siclari in pomočnik državnega pravdnika Pier Luigi DelTOrso. Visoka sodnijska funkcionarja, ki se ukvarjata z afero Calvi. sta se včeraj dolgo časa pogovarjala s funkcionarji Scotland Varda. Pravijo, da je bila izmenja va mnenj zelo koristna. Italijanska funkcionarja sta naletela na široko pripravljenost angleških preiskovalcev. da upoštevajo ugotovitve italijanskih preiskovalcev. Pravijo še, da je prišlo v primerjavi z zadnjimi srečanji v Rimu med italijanskimi in angleškimi preiskovalci do velikega napredka. Sicer pa o tem napredku nihče ne črhne niti besedice. Visoka italijanska funkcionarja bosta danes navzoča na javni obravnavi v Milton Courtu v londonski «City».
Rimski «Messaggero» je medtem objavil telefonski intervju s Calvi-jevim zaupnikom Flaviom Carboni jem (sardinskim podjetnikom), ki je sedaj nekje v tujini in se noče prijaviti sodnijskim oblastem, ker bi, kot pravi, čeprav popolnoma nedolžen, utegnil zabresti v težave. Carboni trdi v intervjuju, da ni res, kar se je pisalo v časopisih, glede kosila v petih (Calvi, Carboni, Vit-tor in dve celovški dekleti). Ves dan sc je baje ukvarjal z namestitvijo pokojnega bankirja v nekem zasebnem stanovanju. S Calvijem se je pogovarjal le po telefonu. Šele pozneje ga je Vittor obvestil, da je Calvi izginil.
Carboni je prepričan, da je Calvi napravil samomor. O bankirju govori kot o človeku, ki je bil popolnoma zmeden in neuravnovešen. Nadalje popolnoma zavrača Rosonijevo (podpredsednik Banca ambrosiano) trditev, da je Calvi organiziral poskus umora na njegovo škodo.
Angleški tisk pa se še vedno obširno ukvarja s finančnimi posledicami afere Banco ambrosiano ter še posebej njene luksemburške podružnice »Ambrosiano holding*. Tisk obsoja Banco dTtalia, ker je pripravljena kriti le obveznosti Banca ambrosiano v domovini ne pa njenih podružnic po svetu. 29. julija se bodo sestali v Londonu predstavniki bank, ki so prizadete zaradi bankrota luksemburškega »Ambrosiano
holding*. V Angliji, Švici in Zvezni republiki Nemčiji razmišljajo o protiukrepih proti italijanskim denarnim zavodom, če Banca dTtalia ne bo zadostila svojim moralnim obveznostim. Poročali smo že, da se mednarodne in notranje obveznosti Banca ambrosiano sučejo vsaj okoli 350 milijard lir.
Zelo nejasen pa je položaj v zvezi bančno ustanovo »Ambrosiano andino* v Latinski Ameriki. Govori se, da je Ambrosiano andino kupil delnice luksembruške podružnice (za vsaj 30 odst. teh delnic ne vedo v čigavih rokah so). Posebno pri Am-brosianu andiho je precej vpleten vatikanski IOR z msgr. Marcinku-som na čelo. O vatikanski preiskavi v tej zvezi se ne ve še nič.
|_Vesti s teleprinterja,
TUNIZIJSKA VOJNA MORNARICA PREUSMERILA SICILSKE RIBIČE
MAZARA DEL VALLO — Tunizijski izvidniški čoln je včeraj ob prestregel sicilsko ribiško barko »Battista Gancitano*. ki ji je povelje' kapitan Bartolomeo Addolorato in jo preusmeril v tunizijsko PnsU®“3 Biserto. Poveljnik ribiške barke je po radiu obvestil italijanske om in na kraj preusmeritve je priplula ladja italijanske vojne mornaric, bi ugotovila če je «Battista Gancitano* plul v italijanskih ozemeljski« dah, kot trdi kapitan neke ribiške ladje, ki je ribarila v neposredni bi ■ ali v tunizijskih vodah, kot trdijo Tunizijci. To je devetnajsta ribiška laoj * ki jo Tunizijci imajo v svojih pristaniščih.
PREISKAVA 0 UMORU MENIHOV
VICENZA — Namestnik državnega pravdnika Rende, ki vodi Pre^kfjJ o umoru dveh menihov, do katerega je prišlo predvčerajšnjim, je odr obdukcijo nad obema truploma. Maria Lovata in Gabrieleja Pigata so znanci napadli s kladivi, kar je bilo za oba usodno. Policija še ne ve, za* sta meniha bila napadena.
SMRTNA NESREČA NA DELU
PALERMO — Skupina delavcev se je včeraj popoldne hudo pone?* čila ko se je zrušil zidarski oder na delovišču v Palermu. Eden od cev je bil pri priči mrtev, medtem ko sta dva hudo ranjena. Deiav ■ ki je izgubil življenje, zapušča ženo in tri otroke. Preiskovalci sKUM£ sedaj ugotoviti ali je gradbeno podjetje spoštovalo vse varnostne preap* da do take nesreče ne bi prišlo.
TRIJE MRTVI V PROMETNI NESREČI
MANFREDOMA — Tri osebe so zgubile življenje, ko se je avto sr^ njega razreda, s katerim so se peljale iz še nepojasnjenih razlogov za v drevo. Do nesreče je prišlo v bližini Manfredonie v pokrajini Foggic-
V	Braziliji 100-odstotna inflacija
RIO DE JANEIRO — Inflacijska stopnja za mesec julij bo znašaj« v Braziliji 6 do 6,5 od sto, tako da bo letna stopnja dosegla celih 100 oa s Do pred kratkim je inflacija v Braziliji dosegala 120 odst., nato je P na 90 in se sedaj spet povzpela na 100.
V	MILANU OBTOŽILI SINDONO
MILAN — Preiskovalni sodnik je v celoti sprejel zahteve državn®*J pravdnika in obtožil Micheleja Sindono in drugih 25 oseb zaradi banKr denarnega zavoda «Banca privata italiana*, ki je bankrotiral leta ^ Primanjkljaj v banki je znašal 268 milijard lir, glavni krivec pa J« Michele Sindona. ki trenutno sedi v ameriškem zaporu.
RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LElCA HITACHI • SONY
TRST — Pasažo Fenice 8 - Tel. 732-897
poletni akvarel - poletni akvarel - poletni akvarel
		
PRODAM ali zamenjam kosilnico (7 in pol konjskih sil) za motokultiva-tbr. Telefonirati v večernih urah na št. 040 - 225-320.
PRODAM zazidljivo 800 kv. m veliko parcelo ob cesti na Krasu. Telefonirati na št. 040 - 226294.
PRODAM avto fiat 850 v odličnem stanju po zelo ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/814446 v opoldanskih urah.
PRODAM motorno kolo s prestava mi znamke Garelli. Telefonirati ob večernih urah na št. 040/229250.
ODDAM čez poletje domačim ljudem na Krasu večji pritličen prostor z malo kuhinjo, uporabo ko palnice in zasebnim vhodom ter
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
majhno sobico primerno za shram bo za daljše obdobje. Telefonirati v večernih urah št. 040/299453.
PRODAM čistokrvne psičke pasme pekinezar odličnih staršev. Tele fon 065/22 872. Pojasnila v gori-škem uredništvu PD.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico staro od 50 60 let za pet ur dnevno. Tel. 040/820435 ob uri kosila.
MODE VALENTINA pri Domju raz prodaja . vse vrste blaga s popu stom od 20 do 50%.
ODDAJAM na Trbižu enosobno šti-riposteljno počitniško stanovanje. Telefon (040) 830-013.
OSMICO je odprl v Praprotu Bruno Kante. Toči črno in belo vino.
PRODAM volvo 1300 letnik 1977 z avtomatskim menjalnikom v odličnem stanju, telefon 040/211844.
PRODAM fiat 126 personal letnik 1979 še nov s 33.000 km, telefon 040/211844
MOŠKI z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče žensko dobrega značaja staro okrog 50 let za skupno življenje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul.' Montecchi 6, pod šifro »Jesen*.
Fotografov objektiv se kaj rad zaustavi ua otrocih; nič čudnega, še zlasti ko je prizor tako prisrčen. (desno)
Ni lokomotiva, kot bi vsakdo mislil na prvi pogled, ampak traktor. Kot se čudno sliši, pa je vendarle tako. Sestavil ga je izumitelj Avery v daljnem letu 1916 v severnoameriški državi Michingan, njegova zmogljivost pa je bila 30 KS. (desno spodaj)
V času, ko se vsi topimo v soncu, se modni kreatorji pripravljajo na zimo. V Parizu so včeraj predstavili prve kolekcije visoke mode za prihodnjo zimsko sezono in pravzaprav razočarali števi-ne radovedneže, saj tokrat izjemoma velikih novosti ne napovedujejo. (spodaj)
(Telefoto AP)
Jb
I