h / PoStnina plnrann v gotovini
Posamezna Itevil-ka I Din. mesečno, ft se spreiema lisi * unravi.naročnina 4 Din, na dom in
Jio pošti dostavljen ist 1 Din - Celoletna naročnina je 50 L)in. polletna 23 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoui po dogovoru
POMEDE£JSKI

VENEC
Uredništvo Kopi' tar |ev a ul. št. b/i II Telefon št 2030 in 29-ib — Rokopisi se ne vračajo
Uprava. Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni tek. račun. Liubljana 13.179. Telefon štev. 2349
Neozdravljiva miselnost | Slovesna proslava
V	»Germanil«, ki je bila nekdaj glasilo centruma, a je danes v rokah podkancler a Papena, je »dunajski dopisnik« priobčil dva članka (2o. novembra in 5. decembra) pod naslovom »Jugoslovanska vožnja«. Nemški časnikar popisuje v njih svoje vtise s poti po naši državi. Dopisn k skuša svojim bravcem podati celotno sliko o naJem političnem in kulturnem življenju; podaja jo seveda •amo v obrisih, ki slone pač na bežnih vtisih in ti človeka pogosto varajo. Značilno je, da išče pisec po naši zemlji kaj rad nemške vplive in nemško kulturo, in sicer ne samo v Sloveniji, temveč tudi na jugu. Celo v Belgra !u je iztaknil sledi avstrpskega gospostva iz 17. stoletja.
»Ljubljansko polje je pokraj na, oblikovana v nemškem duhu (von der deutschen Art durchform-te Landschaft). Oblike malih mest ln kmetskih hiš •o nesporno nemške. Ljubljana je s svojim gradom podobna stisnjenemu Solnogradu. Stara r'm-•ka Emona, ki je bila začasa preseljevanja narodov porušena, se je razvila v trku stoletij v mesto z nemškim licem. Čeprav je bila okolica po večini vedno slovenska, je bilo mestno prebivalstvo po večini nemško. Razmere so se izpremneile šele v dragi polovici preteklega stoletja, če gledamo z Grada na staro mesto, vstane pred nami slika tipično nemškega mesta.«
Ne bomo povsem zanikali vpliva nemške kulture na Ljubljano, in na njeno lice, toda nemški potnik vsekakor pretirava. Godi se mu tako, kakor tistim potnikom, ki vse pokrajine z ravnimi strehami spravljajo v področje ital janskega kulturnega vpliva. Ne gre pa tako daleč, da bi na podlagi zaključka, ki izvira iz napačnih premis, zahteval te kraje za Nemčijo, kakor to dela o Italijani. V arhitekturi gre važno mesto podnebju in geografskim razmeram sploh; te vplivajo tako odločujoče nanje, da so si proizvodi stavbne tehnike v deželah z istim podnebjem tako podobni, da bi človek res mislil, da 60 plod enotne kul.ure. Če ima recimo naša Gorenjska alpsko lice, ni še s tem rečeno, da mora biti njena zunanjost nujno nemškega izvora, ker so slučajno Nemci po večini prebivalci Alp!
Se bolj bodo zanimala našo javnost naslednja izvajanja avstrijskega potnika po Sloveniji:
V	Ljubljani je še nekaj tisoč Nemcev. Ti imajo ob nedeljah službo božjo v materinščini. Od šol jim je 06tala samo štirirazredna osnovna šola. Toda Nemci so še velno vodivni trgovci in njihova narodna organ:zaci|a se zopet utrju e. Nemštvo ima v Ljubljani kakor v Sloveniji sploh slabe čase za seboj. Ravnanje z Nem:i se prav malo razlikuje od ravnanja s Slovani ▼ italijanski Julijski Krajini, qed katerim se Slovenci fo pravici zelo pritožc-fe|o. Za sovražnost Slovencev nasproti Nemcem boj težko nagel drugo razlago kakor to, da je to ravnanj« reakcija proti notranjemu zapletenju z nemško kulturo, ki je bila že stoletja Slovencem nenavadno koristna. Brez tesne navezanosti na nemštvo in brez pospeševanja slovenstva po nemštvu bi se slovenstvo ne bilo tako obranilo in razvilo!« Nato nadaljuje »Germania«: Kakor nas na eni strani boli usoda nemškega naroda v prijaznih mestlb v Ptuiu, Celju in Mariboru in v krasnih trgih Marn-berga in ▼ drugih idiličnih krajih Slovenskih goric, prav tako se lahko veselimo te izredne lepote te zemlje, ki {e nemška dežela in osta e!
Nemcem v Sloveniji se torej prav malo slabše godi kakor Jugoslovanom v Italiji! Na vsak načio drzna primera, ki odkriva miselnost gospoda dunajskega dopisnika, ki se pod svoje članke ni pod-
kraljevega rojstnega dne
V Zagrebu
Zagreb, 17. dec. Današnji dan proslave kraljevega rojstnega dne je napočil v novem snegu in mrazu, tako da so bile ulice na novo zametene. Vzi.c temu so pa bile glavne ceste ,n ulice vzorno očiščene. Služba božja v katedrali je bila napovedana za deveto uro, toda že celo uro prej so se zbirale množice pred cerkvijo, ker so vedele, da se bosta maše udeležila tudi Nj. Vel. kralj in kraljica.
Ob 8.10 je prikorakala častna četa vojakov v popolni bojni opremi in go,enci podčastniške šole Nj. Vel. kraljice Marije z gardno godbo v slovesnih uniformah. Potem so pa začeli prihajati tudi mnogoštevilni odličniki, ki so takoj odšli v cerkev in se zbirali v skupne. Na desni strani so biil ministri Andjelinovič, Antič, Srkulj, Matica in Hanžek, dalje mnogi senatorji s predsednikom senata dr. Tomašičem na čelu, poslanci, generali Draščič, Damjanovič, Pešrič, admiral Bučar, polnoštevilni konzularni zbor, mestni načelnik Krbek, mestni zastopniki, mnogoštevilni višji in nižji uradniki, višji in nižji rezervni častniki in drugi odličniki.
Deset minut pred deveto je prispel nadškof dr. Ante Bauer z višjimi in nižjimi duhovniki ter kleriki zagrebške dieceze. Nadškof dr. Bauer je s svojim spremstvom krenil proti glavnemu vhodu katedrale, kjer so bili žc zbrani ban dr. Perovič, komandant armije general Marič, diviz. general Bodi in upravnik policije Mihaldžič, da j.jrejme-jo Ni. Vel. kralja in kraljico.
Točno ob 9 se |e pripeljal avto z Ni. Vel. kraljem in kraljico. Godba kraljeve garde je zaigrala državno himno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta stopila iz avtomobila in se pozdravila s prisotnimi odličniki. Velikanska množica ljudi, ki se je bila zbrala na trgu pred katedralo, je priredila suverenoma spontane ovacije. Nato sta Nj. Vel kralj in kraljica v spremstvu nadškofa dr. Bauerja, bana in adjutantov Nj. Vel. kralja, generalov Ječmeniča in Dimitrijeviča, generalitete in visoke duhovščine krenila po srednji ladji cerkve do oltarja, odnosno do kraljevskih foteljev, pri čemer so iu povabljeni odličniki spoštljivo pozdravljali. Ni. Vel. kralj je prišel v slavnostni generalski uniformi z odlikovanji.
j Ko sta Nj. Vel. kralj in kraljica zavzela svoji I mesti bik oltaria, se |e začela svečana pontiii-kalna maša Obredi so se ršili v hrvatskem le-ziku, odgovarjal pa je po/ski zboi uei ncev nadškofijske gimnazije. Ma«,, |e ^'ižil nadškof dr. Bauer ob veliki asistenci »kofiv gg, Prcmuž* in Salis-Sevvisa ter kmoniko' prvosit.'ne cerkve.
Po AOi.čani pontifikalni .naš. je Nj. Ve! kraba in kra ,ico spremil nadškof dr B.vier in šei Ift najvišji cerKven, dos.i j.Mtven:* katolišk,- cerkve v naši državi j sredi: N' Vel. krali je bii nu njegovi desn.c. Nj. Vel kn.-.oa pa na 'evici.
Ko je pred cerkvijo zbrana množica zagleda-d.-.la Nj. Vel. kralja in kraljico, ki sta prihajala iz katedrale, je priredila ponovne man leataci c in ovacije ter vzklikala; Živel kralj! Živela kraljica!
Nj. Vel. kralj in kraljica sta je prisrčno poslovila od naškofa dr. Bauerja, bana dr. Perovi-ča, komandanta armije generala Mari&a ter se s i svojim spremstvom odpeljala.
Navzočni odličniki so nato vsi odšli v pravoslavno cerkev, kjer se je ob 9.30 vršilo blagodare-nic. Slavnostna opravila so se vršila tudi v grško-j katoliški cerkvi, v starokatoliški cerkvi, v evan-j geljski cerkvi in v izraelitskem hramu. Pred pra-i voslavno cerkvijo je stala četa gojencev podčastniške &ole Nj. Vel. kraljice Marije z ustavo 6. ko-
njeniškega polka kneza Arsena na čelu in z godbo. Po končanem cerkv. obredu je vojaška goJba 35. pešpolka odšla na Zrinjevac, kjer je koncer-tirala v glasbenem paviljonu od ti do 12, prisotni odličniki pa so odili v kraljev dvor, da se vpišejo v dvorno knjigo
V Belgradu
Belfrriut. 17. decembra. 1. Proslava 45 letnice rojstva Nj. Vel. kralja sc je izvršila tudi v pre-stolici na najsvečanejši način. Dopoldne so bile po vseh cerkvah zahvalne službe b žje, katerim so prisostvovali člani vlade, diplomatski zbor in osta-io meščanstvo. Služhe božje v pravoslavni stolni cerkvi se je udeležil tudi princ Pavle s knegnijo Olgo. V katoliški cerkvi v Krimski ulici se je začela zahvalna služba bežja ob pol 10 dopoldne. Služil jo je ljubljanski škof g. dr. Gregor Rožman ob številni asistenci. Med drucrimi so ji prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja major Stropnik, ministra Pucelj in Stankovič ter delegati posameznih ministrstev, med njimi ludi zastopnik notranjega ministra Tolaci. Iz poročil, ki prihajalo iz noiraniostl države, so se tudi v vseh os'alih mestih vršile velike proslave ob priliki leg« slavnostnega dneva.
Inozemski tisk poveličuje kralja Aleksandra
Med mnogimi članki, ki iih posvečajo razni francoski listi kralju Aleksandru, omenjamo članek g. Andr. Pirana, ki ga je napisal v »Echo de Pariš«, Pisec pravi med drugim:
Vzgojen v težki šoji bojev, poln izkustev, ki so mu omogočila prodreti v dušo svojega naroda, ima kralj Aleksander vse vrline narodnega voditelja. Potomcc slavnega rodu Karag orgjevičev, ki , je s svojo pravljično hrabrostjo pripomogel srbski i kraljevini v začetku 19. stoletja k vstajenju, predstavila kralj simbol osvoboditve vseh Jugoslova-• nov. Po doseženi zmagi se ie vladar popolnoma posvetil organiziranju in zedinjeniu svoie države. ' Pri tem je moral premagati doma in na zunaj naj-! večje težkoče. Toda pri vseh prilikah je nesporno pokazal svojo odločnost, daljnovidnost in modrost. Osebni vpliv, ki ga ima na razvoj notranje poli-
tike kraljevine, mu je prinesel zasluženi naziv z»-dinitelja jugoslovanskega naroda.
Svoj članek zaključuje g. Andrč Pirano i besedami: Francija s pobožnostjo in priznanjem čuva spomin na plemenito postavo kralja Petra, slavnega borca iz i. 1870, in visoko ceni prijateljstvo njegovega sina Aleksandra do Francije, Zato se tudi ona pridružuje radosti jugosl, naroda pri proslavi 45. rojstnega dne vladarja naše zveste zaveznice.
Z veliikmi simpatijami pišejo ob priliki rost-nega dne kralja Aleksandra tudi drugi inozemski Usti, zlasti češki in potiski, a rojstvene proslave so priredile mnoge države, med njimi češka, poljska, bolgarska, grška itd. Prav tako so se vršile slavnosti za kraljev rojstni dan po vseh mestih naše države
Zavezniška fronta trdna
Benešt Popolnoma se strinjam z Boncour em
pisal. Nemška manjšina ima pri nas lastne liste, v katerih tudi lahko poje slavo Hitl:rju. V Jugoslavi-pfihajajo svobodno listi iz Avstrije in Nemč je,
t
jige in revije. V naših kavarnah je več nemške literature kakor slovanske. V naših kinematografih skoro samo nemški filmi, v radiu nemške popevke. V hotelu postrežejo Nemca v nemškem je-riku, v trgovini prav tako. Nemška narodna organizacija se po priznanja dopisnika zopet krepi. V resnici se to pri nas že tudi čuti. Položaj na Štajerskem je takšen, da se moraio spet snovati narodne obrambne organizacije! Koliko industrijskih pod e-tij je v nemških rokahl Nemci imajo man šinske šole. V ostalem lahko gredo na univerzo v Gradec, na Dunajl V Gradcu imajo mariborski dijaki iz nemških družin lasten klub, tolikšno je njihovo število. Ali je mogoče položaj Nemcev v Jugoslaviji sploh primerjati s položajem slovanske narodne manjšine v Italiji, ki je izgubila vso inteli enco, vse iolstvo, vse gosjjodarske organizacije in vse zadružništvo in ki ne sme izdajati ne enega lista? V Julijsko Krajino ne sme niti ena publikacija iz Jugoslavije, razen kak verski list!
Kaj naj rečemo k trditvi, da je Spodnja Štajerska nemška pokrajina? Ali pa k trditvi, da je nemštvo podpiralo slovens vo? Takšni članki Nemcem pri nas pTej škodujejo kakor koristijo. Les extremes se touchent. Res je tudi, da ekstremi izzivajo ekstreme.	Loj h ž.
Skol Rožman med befgratskimi katoličani
Belgrad, 17. dec. Prevzvišeni škof. dr. Gregor Rožman, ki se po poslih svoje škofije mudi že par dni v Belgradu, ie danes svojo pastirsko ljubezen, ki jo je vedno rad izkazoval, izkazal belgrajskitn katoliškim vernikom s tein, da je blagovolil sprejeti jutranjo slovensko službo božjo ob pol 6 v cerkvi Kristusa Kralja, ki so jo belgrajski Slovenci napolnili do zadnjega kotička. Prekrasna škofova pridiga o tem, kako naj poslušamo glas cerkve .in svoje vesti, je naoravila na vernike globok vtis. Med mašo, pri kateri je ministriral škofu katehet Tomaž Ulaga, so ubrano prepevale slovenske nabožne pesmi slovenske usmiljenke.
Belgrad, 17. dec. Danes dopoldne ob pol U e bila v državni bolnišnici blagoslovljena nova »olniška kapelica. Kapelo je blagoslovil ljubljanski škof g. dr. Gregor Rožman ob asistenci kateheta dr. Alojza Plantariča, msgr. Zajca,
Pariz. 17. decembra. AA. Havas poroča: Po kosilu pri predsedniku republike Lebrunu je dr. Beneš obiskal predsednika francoske vlade Chau-tempsa, nato je pa prisostvoval seji Francoskega ins.itula, ki se je vršila njemu na čast Češkoslovaški zunanji minister je nato šel v zunanje ministrstvo in pri tej jiriliki sta skupno z g. Bon-courjem sprejela zastopnike listov. G. Paul Boncour je v svoji izjavi, ki jo je dal zastopnikom listov, med drugim dejal:
Navzočnost dr. Brnefa potrjuje popolno soglasje, ki obstoji v naiem pojmovanju in gledanju dogodkov. Dr. Beneš je imel dva sestanka s predsednikom vlade Chautempsom. on sam — Boncour — je pa predsedniku vlade v vseh po-drobuos ih poročal o svojih razgovorih z dr. Be-nešein. V razgvoru s svojim velikim prijateljem dr. Benešem, je nadaljeval Boncour, sem mu ob-
razložil ideje predsednika vlade g. Chautempsa. ki so obenem tudi moje ideje. Obisk dr. Beneia v Parizu je prijateljskega znataja iti utemeljen s prisrčnim razmerjem, ki obstoji med Čehkoslo-vaiko in Francijo, kar omogoča plodno delo r sedanjih. diplomatskih odnoiajih. Ta obisk ni naperjen proti nikomur, ker sta tako dr. Beneš ka-kor francoska vlada preveč vdana politiki mednarodnega sodelovanja, da bi mogel ta obisk imeti kakšen drugi zmisel in smoter razen tega sodelovanja. Ko je g. Paul Boncour končal svojo izjavo, jo je dr. Beneš v celoti potrdil in dejal: Popolnoma se skladam z izvajanjem g. Paula Bon-courja.
Pariz, 17. decembra AA. Na seji franc-sko vlade sta gg. Chaulemp« in Boncour porrčala v glavnih obrisih o vsebini razgovorov t. dr. Benešem.
Nesporazum v učiteljskih vrstah
ajca,
vojaškega kurata Kotnika, konzultorja belgr. nadškofije Vlašiča, nadškofovega tajnika Justina in nemškega duhovnika dr. Ilegenkoterjn. Priložnostno pridigo je imel konzultor Vlašič. Blagoslovitvi kapelice je med drugim tudi prisostvoval odposlanec ministra za soc. politiko in nar. zdravje, npravnlk drž. bolnišnice ter inž., ki je izdelai načrt trn novo bolniško kapelica
Belgrad. 17. dec. m. Kakor smo že poročali, se je tc dni vršila tukaj konferenca predsednikov vseh banovinskih sekcij Učiteljskega združenja, na kateri so se pretresala vsa aktualna vprašanja ter iskale možnosti, da bi se odstranili nesporazumi v učiteljskih vrstah. O sklopih te konference je bil izdan tudi komunike, ki med drugim vsebuje ugotovitev, da obstoja dobra volja pri vseh predstavnikih l>a-uovinskih sekcijskih uprav, da se doseže soglasen sporazum v vseli vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Tako je bil soglasno sprejet predlog za spremembo pravil in predlog za poslovnik. Soglasno se je tudi sklenilo, da se skliče izredna skupščina JUU dne 4. marca v Belgradu z dnevnim redom: Sprejem sprememb pravil, sprejem poslovnika, obvestilo o podanih ostavkah nadzorstvenega odbora JUU in izvolitev novega izvršilnega in nadzornega odbora. Enako 6e je soglasno sprejel sporazum, da se na izredni skupščini predloži skupna lista s čisto novimi ljudmi, v katere bodo imeli vsi za-
upanje. Dosledno temu sporazumu s<- bo določila tudi smer časopisu »Narodna prosveta«. ki bo izhajal namesto dosedanjega »Jugoslovanskega učiteljskega glasa«. Ta komunike so podpisali predstavniki vseli banovinskih sekcij razen Logomerca, delegata zagrebške učiteljske sckcije, ki se nc strinja s tem, da hi nn izredni skupščini kandidirali čisto novi ljudje. Radi postopanja Logomerca jc v nevarnosti vprašanje sporazuma. Opozicija je s svojim dosedanjim nastopom dosegla vsaj to, dn sc na podlogi njenih zahtev skliče 4. marca izredni občni zbor, nn katerem bodo ponovno sprožena vsa sporna vjirašanjn v učiteljskih vrstah. Kakor se doznava, bo imel prihodnje dni glavni od bor Učiteljskega združenja sejo, nn kateri se bo razpravljalo o gornjih sklepih. Kolikor se je moglo zvedeti, je glavni odbor mnenja, da bo na izrednem občnem zboru postavljena lista s sedanjim predsednikom Domjanom Ra-šičeni. nc oziraje se na sklepe predsednikov banovinskih učiteljskih sekcij.
Dvojno zasfuzkarstvo in žena
Avstrijski poskus
Že marsikatera država je poskušala v teh tež- j ga otroka pa po 120 šilingov. Tudi za druge sorod
kih časih gospodarske krize in čezmerne brezposelnosti rešiti problem dvojnega zaslužkarstva, a nobeni se ni posrečilo korenito izvesti svojih zasnov. Iz zadnjih dni je zanimiv poskus dunajske zvezne vlade, kako bi vsai delno razvozljala to zamotano vprašanje. Napravila je namreč sledeči načrt, ki tiče zlasti poročene uslužbene ženske. Sleherna žena, katere mož je v službi (s pokojninska zavarovanjem) in prejema mesečno več kot 340 šilingov, mora izgubiti službo. Moževa plača naj bi v tem primeru zadostovala za preživi anje obeh. Ako ima mož srednješolsko izobrazbo, se ta količnik zviša na 400 šilingov, a možu z univerzitetno izobrazbo na 460 šil.ngov. To velja za zakone« brez otrok.
Hranilci družin »o upoštevani v toliko, da družin« z več kakor tremi otroki sploh nc pridejo v poster te odredb«. Za prvatf« otrok« s« odračuna od mesečne plače 60 šili«*« m ilnuin^ u> tretie-
nike, ki jih zakonca vzdržujeta, se odračuna po 60 šilingov. Celo to se upošteva, da zakonca vzdržujeta druge nesorodne potrebne osebe. Službo bodo izgubile žene, ki so v službi dr. ave ali v službi kakšnega fonda, ki ga država upravlja, toda pod pogojem, da je mož uslužben pri eni zgoraj naštetih ustanov ali pri deželi, občini ali javni korporaciji ali pri Narodni banki.
Merodajno bo stanje 1. januarja 1934. Pravica iz službe odpuščenih žena do odpravnine ali pokojnine se ravna po splošnih določbah, ki so sedaj v veljavi.
Nadalje predvideva nova odredb- omejitev bodočega sprejemanja omoženih žensk v državno službo. Poroka žensk«, ki i« v aktivni državni službi, sc bo smatrala za prostovoljni izstop iz službe odnosno za odpoved službe. V tem ilučoju sc bodo daiaie odpravnine do «ivutt>eriiti letih.
Sneg in poledica v Trsta
Kakor po vsej Evropi, tako ic tudi v Trstu v sredo pritisnil strašen mraz. Pričelo je snežiti in burja je divjnla z vedno večjo hitrostjo Tciiipcratura jc padla do 8 in celo 10 stojiinj pod ničlo. Kdor ve, da jc v Trstu žc pri tetn-
Keraturi 6 stopinj nad ničlo, čc piha kraška urja, žc silno mrzlo, si lahko predstavlja, kako jc bilo v Trstu tn dan. ki je burja divjala do 120 kilometrov na uro in je temperatura znašala Iti pod ničlo. Vse mesto jc pokrila poledica. Ce jo žc sama burja na nekaterih mestih tako silna, da meče na tla ljudi, jc poledica to nevarnost toliko bolj povečala. Okoli j 20 ljudi jc iskalo prve pomoči pri »prvi po-I moči« (Guardia medica). Pri Scsljanii jc skočil [ s tira tovorni vlak in radi tega jc bil ves promet na progi za nekaj času ustavljen. Menda je bila toga kriva burja, ki jo dva vo/a prevrnil«. Promet v pristanišču jc bil po|»olnoma : onemogočen. Parniki, ki vzdržujejo obrežno plovbo, so ostali v pristanišču. Nesreč ni bilo v pristanišču.
•
V Mcrpeljnh jc temperatura padla na lf> stopinj pod ničlo. V Irstu so množice o/eblili I iskale zavetišča v ogrevališčih. ki so ostala po I nalogu župana odprta vso noč. Gledališča in kinematografi so bili zaprti.
Drugo jutro jc pričelo v Trstu deževati, toda, ker jc biln temperatur« še vedno 2 jxwl ; ničlo, je voda sproti zmrzovala. Mcslo samo jc 1 povsem zapuščeno. Prvi dnn jc pričelo priinanj-' Kovati vodo. kor nM« mogla ne istrski ne kra-j ški vodovod i/ Nabrežine delovati radi jiomnnj-kanja električnega tok«. Pomiku »Nicolas«, ki jc bil zasidran v pristanišču, so sc polrgala sidra in vihar ga jc gnal n« odprto morje z vso posadko.
I Lerroaz s> stavil vlado sredine
Pariz, 17. doc. AA. Iz Madrida poročajo, da je voditelj radikalov Lerroux sestavil vlado. V njegovem kabinetu jc osem radikalov, I republikanec iz Galicije, 1 neodvisen republikanec, I n«prednjak. I liberalni demokrat in I agrarec.
Madrid, 17. dec. AA. Barrisovn vlada jc včeraj dopoldne jxkIiiI« ostavko. Snoči jc Lor-roux sestavil novo vlado. V njej ima sam predsedništvo, zunanje ministrstvo je prevzel Pita Romero, vojno ministrstvo Barrios, mornnrico Rocha, notranje zadeve Avello in finance lara.
Ustrelil polic. agenta
Zagreb, 17. decembra. AA. Uprava polielje poroča, da so njeni organi pri opravljanju običajne racije naleteli davi v Štosovi ulici 4 v Zagrebu v pritličju na tri sumljive in predkaznovane osebe. Ko so jih zagledali, je eden iz.med njih pri le.gitimiran.iue nenadno potegnil revolver in enega policijskega agenta ubil, drugega pa ranil. Potem so vsi trije skušali zbežali, pa so dva od njih na ulici s pomočjo zbranega občinstva prijeli in odvedli na policijo. Tretji je pobelil, toda popoldne so ga našli v Veliki gorici, aretirali In odvedli na policijsko ravnateljstvo v Zagreb. Preiskava se uspešno nadaljuj*.
B<'l«rad. 17. dec. m. Upokojen Je Ivsn Bo-a_ič. višji davčni konirolor v Celili.
Praznik Narodne odbrane
»Dokler sf ne združi z nami sleherni človek naše krvi..."
Ljubljana, 17. dcc.
Da čini slovesnejše proslavi svojo 25 letnico, fe Narodna Odbrana priredila sooči v veliki dvorani »Zvezde« slavnostno akademijo, ki jc bila združena s proslavo rojstnega dne našega kralja. Vabilu so je odzvalo v velikem številu ljubljansko občinstvo in predstavniki oblastev. Prireditev se je začela z državno himno, ki jo ie občinstvo stoje poslušalo. Predsednik osrednjega odbora NO Ilirija Ž. Trifunovič jc v jedrnatem govoru podal smisel prireditve same in 25 letnega delovanja Narodne Odbrane, o kateri obstoji lepa literatura tudi izven naše države. Program Narodne Odbrane ie zapopaden v 10 točkah, izmed katc-nih letih skoro zaspal. Če veliki narodi iščejo re-zopet vzbuditi zdrav nacionalizem, ki ie v povojnih letih skoro zaspal. Če vcliik narodi iščejo rešitve v nacionalizmu, potem jo moramo tudi mi. Narodna Odbrana ima tudi nalogo, da prepreči škodljivo delovane vseh oseb. ki delujejo proti konsolidaciji države. V ostalem se Narodna Odbrana ne omejuje samo na delovanje, ki ga določa omenjenih deset točk. Tu pod Triglavom iz-javlamo, da ic Narodna Odbrana samo obrambna organizacija, toda če lu:ec dela krivice našeniu ljudstvu, potem jc naša dolžnost, da to krivico preprečimo. Ide;e Negoša, Principa in Gortana tic smejo umreti. Gostje so njegov govor sprejeli z burnim ploskaniem.
Pod vodstvom dirigenta Ncffata je orkester zaigral Masscnetov uvod v opero »Phedrc«, nato sta nastopila Julij Betetto in Svetozar Banovec, ki sta odpela arijo iz »Prodane neveste«. Betetto in Banovec sta morala več točk ponoviti. Po odmoru ie nastopil »Zbor nacionalistov šentiakob-skega okraja«, ki ic z občutkom za.pcl Hajdrihovo: Slava Slovanom. Gotovčevo: Pod jorgovanom, Gor čez izaro, Adarmfevo Serenado in Ocvirkovega Kralja Matjaža. Končno re orkester pod vodstvom Danijela Gruma odigral še drugi stavek V. sim-foniic ČVkovskcga ter tri številke Dvofakovih Slovanskih plesov. Občinstvo je vse točke sprejelo s ploskan:em.
Na današnji ro:stni dan Ni. Vel. kralja Aleksandra so se zbrali v ljubljanski mestni posvetovalnici delegati Narodne Oabrane, da na dostojen način proslave 25 letnico te organizacije. Prireditev je počastil tudi predsednik glavnega odbora NO iz Belgrada, gosp. Ilija Trifunovič, vojvoda Bir-čanin. Zbor so dalje počastili številni zastopniki drugih rodoljubnih društev in ustanov.
Slavnostni občni zbor NO se je začel ob 11 dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata Ob začetku so z balkona zadonele fanlare, nato pa jc z uvodno besedo poz 'ravil vse zbrane delegate ter zastopnike gosp. predsednik dr. Vargazon kot domačin. Predno so zborovalci prešli na dnevni red, so na predlog gosp. dr. Vargazona sklenili odposlali kraljn Aleksandru vdanostno brzojavko.
Nato je gosp. dr. Vargazon v dališem govoru razvijal program NO, ki je danes prav tako potrebna kakor je bila pred 25 leti, ko se je rodila. Govornik se ie s toplimi besedami spomin al velikih del in svetih kosti vseh onih tisočev, ki so dali
Mariborske vesti:
življenje za domovino in njeno svobodo. Od njih ' se učimo ljubezni do domovine in svobode. Kakor ' je NO rodil pred 25 leti najčistejši patriotizem, lako jo vodi tudi danes — vse za kralja in državo!
Po govoru domačina dr. Vargazona je prevzel predse dš. v o zbora gosp. Ilija Trifunovič. Predsednik <e je za prisrčne pozdrave vskreno zahvalil, poudarjajoč, da vidi v veliki pozornosti, ki jo vsi zbrani Izkazujejo razvoiu NO v 25 letih njenega obstoja nojboljši dokaz globoke vdanosti našemu viteškemu kralju. V 25 letih je do egla NO lepe uspehe, ki pomenijo zlat list v knjigi zgodovinsk h borb za svoboditev. Pa so poleg teh 3e nepopisani listi, so naši bratje pod tujim jarmom, ki ječe m kličejo po rešitvi. NO mora povesti narod do zadnje njegove zmrge, ki bo popolna tedaj, ko bo vključen v mejah naše države sleherni človek naše krvi. Tega dela seveda ne bomo mo.jjli dovršili sami, velik del tega čaka našo mladr.o brez nje ui pravega dela in napredka. Morda hodi naša mladina časih v rtsnici čudna po a, toda ona sama ni kriva tega; krivi smo mi vsi, mi sta-ejši, ki mladine nismo znali usmeriti na pravo pot.
Za gosp. Trifunovičem ic govor 1 dr. Cepuder iz Ljubljane, ki je v glavnih obrisih pojasnil vso zgodovino NO, ki jc bila ustanovljena pred voino kot posledica aneksije Bosne in Hercegovine po Avstriji. V svojem junij^em ultimatu je Avstrija zahtevala od srbske vlade med drugim tudi razp.i6t NO. Po voini se ie zdelo, da je NO postala nepotrebna. Zdaj pa n are d ziova kliče NO k delu. NO čuti, da ie prišel njen tienutek. Mi ne vab mo nikogar, naj vs'.opi pod našo zastavo, pa 6e ven 'ar naše vrste množe. Mali naš človek, naš kmet in delavec sta se pričela tesno oklepati NO, ki ima svoj napisani program, ki živi v dušah in srcih vseh nas in se zrcali v enem samem stavku: vje za narod in kralja. Narod je dober, on ne mara političnih prepirov, narod ljubi mir, zato se oklepa NO. Drugi pravijo: mi hočemo oblast, — mi pa tega ne zahtevamo. Mi smo zgolj gibanje, ki ni-mo vezani na nobeno politično stranko ali nien odtenek. NO je živa vest, ki vedno znova opominja, nai bo dovolj korupcije in samoljubja. Mi nismo ljubosumni na nikogar, delo vseh pa mora biti dobro in pošteno. V tem znamenju bomo delali za narod in za našega kral a. Slava spominu kralja Petra, naj živi kralj Aleksander!
Nalo so posamezni zastopniki rodoljubnih organizacij po vrsti čestitali k leremu 25 letnemu jubileju NO. Govorili so dr. Tominšek za zvezo naprednih starešin, gosp. Kuneli za učiteljstvo, dr. Pipenbacber za Sokola, dr. Grafenauer za profesorski zbor, gosp. Slerlekar za strelske družine, tajnik Škulj za Ciril-Vetodovo družbo, gosp. Kra-vos za Narodno strokovno zvezo, dr. Svigelj za Hubadovo pevsko župfc, gosp. Tome za združene bojne organizacij, dr. Jeglič za Jadransko stražo ter g. Višnjevec za emigrantsko društvo Tabor. Zbor ie nato zaključi! vojvoda Birčanin z zahvalo vsem, ki so se udeležili lepega slavja ter s poudarkom, cla je naša država plod krvavih borb naših sinov, zato bomo tudi napre; delali vsi složno zato, da jo ohranimo edina in nedeljeno.
Na Koroškem carina
na naše liste
S Koroškega na mporočajo, da je carinski urad v Celovcu zopot zacarinil pošiljko »Bogoljuba«. Naročnik, ki je prejel več Številk tudi sa druge naročnike, je moral plačati za carino okoli 1 šiling. V smislu mednarodnega dogovora je takšno ravnanje koroških oblastev nezakonito in pošiljke listov se ne smejo zacarinlti. Izklju-| čena jo možnost, da gre za pomoto, ker se ta dogodek od časa do časa ponavlja. Nikakega dvoma , ni, da skušajo kaki zagrizenci na la način ovirati pošiljanje slovenskih listov na Koroško. Pričakujemo, da oblastva napravijo red.
Of la Ljubi anca ...
Zares zanimivo bi bilo ugotovili, komu ta nesrečna Stoji, stoji Ljubijanca .. kar ne da mirnega spanja. Ni bilo dovolj, da jo .ic zadnjič občinstvo in kritika soglasno odklonila, po vsej sili s-e jo hotelo nekomu še enkrat blamirati. V soboto zvečer so Ljubljanco v operi ponovili, precej opiljeno sicer, nanovo inscenirano ter malo pre-režirano, toda ludi topol opereta nikakor ni užga-la. Gledališče je bilo kpiiiaj do polovice zasedeno, med predstavo so padali iz parterja posamezni glasni klici na oder, po koncu predstave pa so na stoj šču hoteli uprizoriti celo malo demonstracijo proti avtorju, ki so ga pomvno glasno klicali pred zastor. Sodimo, dn ie s lo predstavo usoda Ljubljance dokončno zaključena ...
»Čisto drugače sem si predstavljal tako-Ie vožnjo na poletnem smučarskem tečaju.«
NEDELJSKI ŠPORT
VI. Tek zedin;enja
Proslava kraljevega ro'stnega dne
se je vršila danes z običajnimi slovesnostmi.
Mesto se je že včeraj zavilo v zastave. Danes dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je opravil prevzv. knezoškof dr. Ivan Toniažič ob asistenci stolnega kapitlja. Slovesno propoved je imel stolni kanonik in bogoslovni ravnatelj dr. Cukala. Sv. opravila
Brezposelni izobraženci so imeli danes svoj prvi letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice. Zveza brezposelnih izobražencev sc je ustanovila šele lani, in sicer v Mariboru. Že v prvem letu obstoja je ta organizacija pokazala nenavadno aktivnost in življenjsko silo. Ustanovilo se je znatno število krajevnih organizacij v drugih mestih in pričela je prodirati tudi v druge banovine. Tekom leta je priredila Zveza kongres v Ljubljani, organizirala je razne krajevne skupine, največjo pozornost pa je obračala izpopolnitvi mariborske organizacije. S priznanjem treba ugotoviti, da je vodstvo organizacije pravilno doumelo svojo odgovorno nalogo. Organizacija je zagrabila problem brezposelne inteligenčne mladine, predvsem iz praktične strani. Skuišnla jc s svojimi prireditvami, s predavanji in časopisnimi prispevki, razgibati celo našo javnost za vprašanje inteligenčne brezposelnosti, svojim članom pa je z ustanovitvijo lastne delovne posredovalnice ter z raznimi strokovnimi tečaji omogočila lažje in uspešneje iskanje kruha. — Bi-ianco vsega zgoraj navedenega dela so danes podali agilni organizatorji in odborniki Zveze na svojem občnem zboru, ki p je vodil predsednik Šcgula. Zborovanje je bilo primerno obiskano. Sprejeta je bila tudi izprememba pravil ki bo dala organizaciji vočjo elastičnost. Sklepi o načrtih v bodočem letu so podali obenem dokaz, da namerava organizacija svoje delo še vsestransko poglobiti ter ga postaviti na širšo jx>dtago.
šolska sestra Emannela Trstenjak. Danes v nedeljo je ob I ponoč.i nenadoma po kratki bolezni umrla šolska sestra Emanucla Trstenjak. Pokojna sestra je bila dolgo vrsto let vzorna profesorica na zasebnem učiteljišču šol. sester. Bila je nad vse skrbna vzgojiteljica neštetim učiteljicam, ki prav danes delujejo med našim ljudstvom. — Čislana jc bila od vseli učenk kot vzgojiteljica in spoštovana od svojih sosester kot vzorna redovnica. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 10. t. m. ob četrt na 14 popoldne iz hiše žalosti v Stross-majerjevi ulici na pobreško pokopiališče. Bodi ji Vsemogočni dobrotljiv plačnik; žalojočim naše iskreno in globoko sožalje.
Moški v krilu. Že v Ptuju so imele oblasti opravka z josmom Sch., ker se je izprehajal oblečen v žensko obleko. Sedaj pa ga jc zaneslo v tej maškeradi še v Maribor. Sinoči ga je odkril policist v neki gostilni ter ga aretiral. Sch. ima izgon iz Maribora; tudi preobleka v krilo mu ni pomagala, da bi se zakril strogemu očesu postave. Prenočil je pri »Grafit«, danes pa jc moral zopet preko mestne meje.
Žrtev smučanja. Danes dopoldne se jc pod Pohorjem ponesrečil pri smučanju 14-letni Mi-lorad Bajde. Padel je v Kad vanju ter si zlomil desno nogo. Tovariši so ga spravili v llostejevo gostilno odkoder so obvestili reševalce, ki so nesrečnega smučarja nrcoeliali v bolnišnico
so se udeležili predstavniki vseh tukajšnjih oblastev in društev, vojaštvo z r>oikovno zastavo in mnogo občinstva. Zvečer je bila v Narodnem gledališču gledališka slavnostna pred* slava; vprizoril sc je »Deseti brat«. V Uuionu so priredili Častniki mariborske garnlzije družabni večer, ki je zelo Iojk> uspel.
Traktor v Dravi. Iz mc»'a odvažajo sneg občinski traktorji ter ga odlagajo v podaljšku ulice Ob brodil, kjer ga dclavci mečejo v Dravo. Včeraj pa bi bil za snegom skoraj zdrknil v Dravo sam traktor, šofer ga je za|>eljal preveč tik obrežja, kjer se je zemlja udala in težko vozilo je zdrknilo |K> strmini. K sreči ga je pa zadržal priklopni voz, ki je bil obložen s snegom. Triktor je obvisel nad reko, dokler niso prišli požarniki s svojim žerjavom ter dvignili vozilo iz. nevarnega položaja.
tf.
Avtobus in sanke. Na Puški cesti jc prišlo včeraj <lo kurambola med vpreženimi sankami ter avtobusom. Na saneh ie vozila služkinja A. Doučman iz Jarcnine mleko, ki se je pri trčenju razlilo v sneg. Hujše nesreče radi previdne vožnje avtobusa ni bilo.
»Barbarski" denar poide v Trsi
Poljska brodarska družba Gdynia-Amerika je naročila pri Združenih jadranskih ladjedelnicah (Trst-Tržič) dve ladji. Vsaka od teli ho obsegala 15.000 ton. S temi ladjami bo Poljska vzdrževala zvezo z Ameriko. Vozile bodo s hitrostjo 20 milj na uro. Na njih bo pro.s'ora približno za 800 jiotnikov in okoli 200 mož posadke, skupno nekaj nad 1000 ljudi. Pogodba je bila jiodpisana v Varšavi.
Čudno se nam zdi. da bodo v Trstu sprejeli depnr iz »barbarske« Poljske, in dn o tem dogodku tako obširno poroča pruv »Piccolo«, ki
ob«ij>a Slovane z barbari.
*
Vlak je skočil s tira v predoru blizu Grahovega. Pokvarjene so bile tračnice. Strojnik jc naglo ustavil vlak. Iz Gorice so poslali na pomoč stroj z več vozovi. V kratkem času je vlak nadaljeval vožnjo in prispel v Gorico z nekaj ur zamude.
*
Ogenj jc naslnl v Biljah v hiši Josimnc Ušolin. Na pomoč so jnišli tudi letalci z letališča v Mirnu. Dve uri jc trajalo gašenje, škoda znaša 10.000 lir.
*
Obsojen je bil pred goriškim sodiščem Ivan Bravničar iz Grahovega na štiri lela zapora. Bil je obtožen, da je kot pismonoša kradel i/, pisem denar.
»GrPca« v Zagrebu. Na pobudo Srečka Ku-marja prične v Zagrebu izhajati »Grlica«, ki hoče popularizirati najboljše mladinske pesmi in skladbe. Pri »Grlici« bo sodelovalo lepo število skladateljev in pevskih vzgojiteljev. »Grlica« bo prinašala pesmi za mladinske zbore, moške, ženske in mešane, nekatere tudi s premljanjem klavirja. Priobčcvala bo tudi strokovne članke. Sodelovali bodo slovenski in hrvatski glasbeniki. Izšla je že prva številka.
Ljubljana, 17. dec.
Danes se je vršil skozi mesio Ljubljana VI. tek Zelinjenja. ki ga je priredilo ASK Primorje. Ta prireditev je postala že tako tradicionalna, da bi je ne mogli več pogrešati. Letošnja pa je bila lem sija ne>a, saj se je vršila ob 15 ietnici našega zedinjenja in jo je holel prireditelj na Čim dostojne.ši način proslaviti. Ta sportno-nacionalna minifestacija pa je neprimerno pridobila na svojem sijaiu, ker je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander I. In baš zato jo Primcrje svoj letošnji tek preložilo od 1. decembra na kraliev rojstni dan, ker je smatrajo, da je to edino primeren način za izraze udanosti in zahvale Nj. Vel. kralju, pokrovitelju današnje proslave.
Za letošnji tek je vladalo izredno veliko zanimanje ne samo v Ljubljani, temveč tudi po ostalih krajih naše domovine. Pač je razumljivo, saj so bili poleg domačih atletov najavljeni tudi inozemski, da bi imela bili lo prvovrslna internacionalna prireditev. Toda dejstvo, da ie v zadnjih dneh močno pritisnila zima in da je zemljo pokrila zelo debela snežena plast, je brez dvoma preplašilo vse inozemske goste, tako da so se današnjega teka poleg najboljših jugoslovanskih atletov udeležili samo še Romuni. Kljub temu se je pojavilo na startu 43 tekačev, kar je z ozirom na izredno slabe vremeuske prilike in izredno slab teren, ki ga je povzročila debela snežena plast, gotovo razveseljivo. Ce pomislimo, da so tekli ti fantje ob lako hudem mrazu in najležjem terenu, ki si ga sploh moremo misliti, potem z mirno vestjo lahko trdimo, da je to požrtvovalnost, da ji ni najti primere. Se pač vidi, da so lo lahko-atleli, največji idealisti med vsemi športniki. Oni »o borijo za pravo športno idejo, ker so čisti amaterji, zato taka požrtvovalnost. Neugodni utis je napravila edino le odsotnost mariborskih atletov, kalerih smo vsi z gotovostjo pričakovali.
Tudi ostalih sodelavcev ne smemo pozabiti: sodniškega in redileljskega zbora. Kajti za tako velikopotezno prireditev, kot je bil današnji tek, je treba velikega aparala. In ta je bil danes na razpolago in kar je glavno, svoio nalogo je izvršil v splršno zadovolvstvo. Zbor ljubi'anskili lnhko-allelskih sodnikov že dolgo ni bil lako močno zaslojian kot danes. Redi'eljslvo in pomožni sodniški zbor je funkcioniral brezh'bno. Vsi pozvani so funkcije prevzeli in jih vestno izvršili. Zatorej na tem meslu vsem in vsakomur iskrena zahvala.
Prireditev se je pričela točno ob napovedanem času, t. j. ob 11.30. Atleti so prišli na start pod vodstvom g. Danilo Sancina ter so s trikratnim športnim Zdravo« pozdravili naivi£'ega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Na častni tribuni pred Narodnim domom so bili zbrani visoki vojaški in civilni dostojanstveniki: Zastopnik pokrovitelja Nj. Vel. kralia brigadni general g. Pekič, Zastopnik ministra za telesno vzgolo naroda g. dr. Pavlin in obenem za ZSZ, g. dr- M trn kot zastopnik g. bana. češki konzul g. ing. Sev-čik, podban g. Pirlrma'er. g. prof. Jarc za ljtiblj. župana, Schneller za JLAZ !n drugi odPčni zastopniki domačega javnega življenja in športnih organ^acij.
Točno ob 11.30 — knkor smo že omenili jc dal starter znamenje za start in skup'na za ! dnbšo progo ie obletela. Po dveh minutah ie sledil start za kra:šo protfo. Vseh tekačev ie bilo 43, na cilj pa jih je prišlo 38, pet jih jc na progi odstopilo. Doseženi so bili kbub izredno slabi progi prav dobri rezultati. Dolžina prve pro^e je znašala 5000 m, a dolžina druge proge 2700 m.
Tekmovalci se dele v nas!edn;e kategorije:
I.	vojska, 2. neverificirani atleti do 1. 1912., 3. nc-j verificirani atleti 1. 1912., 1913., 1914., 4. neverificirani atleti I 1915., 1916., 1917., 5. iumorii I.
! 1915, 1916., 1917., 5. iuniorli I. 1915, 1916., 1917., 6. juniorji L 1918., 1919., 1920., 8. seniorji, že plasirani na progah preko 800 m, 9. seniorji, še nc-plasirani na progah preko 800 m.
Doseženi so bili naslednii rezultati;
Daljša proga (5 kn>)i 1. Krtvs Ive fPrimorie) ! 18:54 3/5, 2. Bručan Jože flliriia) 19 06 3/5, 3. Starman Adolf (neverif.) 19:27 1/5, 4. Dnucrbtea (Romunija) 20:23 4/5, 5. Sporn Stane (Illirra) 20:^0 4/5, 6. Mirnik Franc (Jugoslaviia-Cebe) 20:47, 7 i Grad Armin (Pr.-v<vak| 20:56 1/5, 8. Ošabnik M I (Prin.-never.l 21:51 1/5, 9. Veng-ist 22:24 4,5 10. Ogrin (Pr.) 23:12 1/5, ti. Grebeni (Jufcosloviia-Celje) 23:18 2'5, 12. Mav Janez (Domžale 23 38 1/5, 13. Ulsocrg^r SI. tlli-vjj) 23/49, 54. P.kš F. (Jugoslavija Ceiie). 15 l.)i i i r -e / i D , v ijak)
Kratka proga (2700 m)s 1. Lanušan fRomuni-ja) 10:44 1/5. 2. Gabcršček H. IPrimorje) 10:44 3/10, 3. Starman Lado (UirPa) 10.52 2/5, 4. Srakar Ivan (Pr.), 5. Kranjec Iv. (Jadran), 6. Javornik A. (Korotan), 7. Grabeč I. (Pr.) 8. Mršek F. (Javornl-Rnkek), 9. Glavnik L. (Ilir.), 10 Pleterski B. (Ilir),
II.	Dežman Al. (Pr.), 12 Goršek E. (Pr ), 13. Srakar Franc (Pr.), 14. Svetina BI. |Pr.|, 15. Dalhar St. (Korotan), 16. Dnlinšck Al. (Korotan), 17. Hlebce Jože (Pr.|, 18. f»tembal Ivan, 19 Suhi Štefan (Novo mesto), 20, Skušck Marjan (Pr.), 21. Jež
Franc (Pr.), 22. Gombač Mirko (Pr.). 23. Dtordje-
vič Ivan (vojak).
Popoldne ob 16 se je pa vršila v dvorani Trgovskega doma svečana razdelitev daril, ki je bila združena s koncertom in čajanko. Te proslave so sc zopet udeležili visoki vojaški in civilni dostojanstveniki, med temi: zastopnik Nj. Vej. kralja div. general Pekič, g. dr. Marn kot zastopnik g. bana. dravske banovine, g, dr. Pavlin za ministra za telesno vzgojo naroda, g. dr. Baltič, predsednik Pokoi. zavoda, senator g. Gregorio, g. Ktdjiš za LNP, g. Bat:cl, predsednik kolesarske podzveze, in razne druge odlične osebnosti in športni delavci.
Predsednik g. Sancin, ki ic v lepih besedah pozdravil vse odlične zastopnike vojaških in civilnih oblasti, je imel lep nacionalen govor, nalo je pozdravil še romunski delegat g. Savescu, nakar jc razglasil g. Savo Sancin izid tekmovanja ter razdelil darila
V splošni kvalifikaciji so si priborili darila:
1.	G'avna proga; 1. Krevs I. (Pr.) v trajno posest srebrn prehodni pokal bana dravske banovine g. dr. Drago Marušiča in zlat pokal g. Kocbeka Viktorja, vcletrgovca.
2.	Bručan (Ilir.) jc prejel darilo tvrdkc Bonač namizno garnituro.
3.	Starman (neverif.) ie prejel finsko vazo, darilo A. Agnolc, veletrgovca.
4.	Cristca (Romunija) je prejel tintnik tvrdkc Tičar.
II. Kratka proga; 1. Lapu Jan (Romunija) prehodno darilo g. Ribe, srebrn pokal in cigaretno šatuljo, darilo g. Krisperja, veletrgovca.
2. Gaberšcft (Pr.) je prejel zapestno uro, darilo g. ing. M. Jelačina, romunskega konzula. 3. Starman Lado (Ilir.), cigaretno šatuljo, darilo tvrdke Eberle.	,
Darila so si še priborili: Zmagovalec v vojaški kategoriji (dolga proga) Grad Armin, srebrno cigaretno šatuljo, darilo g. Maier-ja; zmagovalec na dolgi progi (kateg. neverif. do 1. 1912) Ogrin F. (Pr.), pepelnik, darilo tvrdkc Klein; Kranic (Jadran), zmagovalec kategorije neverificiranih 1, 1912—1914. smučke, darilo tvrdke Alpina; Srakar Ivan (Pr.), zmagovalec v kategoriji neverificiranih 1. 1915—1917, uro, darilo tvrdke Kolb-Pre-dalič, in Vengust (Jiigoslaviia-Cel:e), tiro, darilo g. Čud na, kot zmagovalec kategorije seniorjev, še neplasirani preko 800 m.
Po ofic.iielnem delu se je razvila zelo animirana zabava ob zvokih iazz-kvinteta.
*
Športni klub Ilirija priredi v začetku prf-hodniega tedna, t. j. 18. dec. 1933 ob pol 15 smučarske lečaje za začetnike, odrasle in mladino pod Cekinovim gradom (nad drstPTfem). Tečaji trajajo G dni. t. j. od ponedeljka do sobote. Prijavnina za prvi dve skupini po 10 Din, za mladinsko skunino 5 Din Pismene prltave na: Sporlni klub Iliri 'a, kavarna Evropa, ustmene v trgovinah Gorec-Predalič, Kolb in Alpina.
Zimske kolesarske dirke
Maribor, 1?. dec.
Mariborski kolesarji, ki so žc v letošnji poletni sezoni pokazali neverjetno aktivnost, se tudi zime niso ustrašili. Danes so priredili prvo zimsko dirko ter tako izpolnili vrzel v športnem življenju, ki jo je prinesel letos Mariboru začetek zime. Dirka, ki jo je organizirala mariborska kolesarska |Kxlzveza v proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja, se je vršila za prehodni pokril podzveznega predsed. Markoviča. Start je bil pri gostilni Kosič na križišču Vrbanove in Koroščeve ulice pod Kalvarijo. Proga je vodila po mestnih ulicah do Trga Svobode, kjer se je nahajal cilj. Dirkalo sc je po Koroščevi, Maistrovi, Kopitarjevi, Aleksandrovi, Kolodvorski, Razlagovi, Krekovi do banovinskega dečicga doma ter uazaj po Gregorčičevi na Trg Svobode. Zanimanje za dirko je bilo tako med kolesarji kakor med športnim občinstvom izvan-redno živahno. Na cilju jc bil j>rvi znani dirkač Štefan Rozman, član SK. Maratona, drugi Dit-tner (Maraton), tretji štruel (Maraton), nalo Rauri (Poštela), Dittner 11 (Maraton), Grmov-šek Štefan (Maraton), Sojč (Maraton). Premoč Maratoncev na startu, šc bolj pa na cilju je zopet prišla do vidnega izraza. Za organizacijo dirke in za brezhiben jiotek so si pridobili posebne zasluge: predsednik Slavko Markovič, ki je daroval krasen prehodni pokal za prvega zmagovalca, dalje tehnični referent Zedniček in odborniki podzveze Kebrič, Princi, Halb-vvidl, Ružič, Mautner ter Joža Smerdel. Zvečer se je vršila v klubskem lokalu svečana razdelitev daril in prijateljski večer mariborskih kolesarjev. Vodstvo podzveze pa je presenetilo svojega vzornega predsednika Marko vita s podelitvijo 1 epe diplome, kot vidnega izraza velikih zaslug, ki si jih je pridobil s svojim neumornim delom za kolesarski šport v Mariboru.
Piccolo", slovanslvo in Cerkev Ljubljani je nujno potrebna tržnica
(Odgovor „pobo£nemi<" informatorja „P«ccola" so nadaljuje)
Zadnjič smo »Piccolu« ali prav za prav njegovemu informatorju odgovorili v celoti, /daj se !>onio pomtldili Se posebej pri nekaterih trditvah. ki so potrebne podrobnejše obravnave, da e e pokažejo informatorjeva »objektivnost« in njegovi resnični nameni šc bolj očitno,
Glagolico
(gl. članek »Piccola« 5 kolona, zadnji odstavek); je Sv. stolica jxkI škofom Mahničeni dovolilu ua Cresu in Losinju, ki sta spadala takrat pod krško škofijo, istotako jc obstojala kot star privileg v zudrski škofiji, kjer je sam sedanji zadrski nadškof Munznni čital mašo v glngnlici (kako je bilo to mogoče, ako je rt«, kar »Pic-colo«, oziroma njegov pobožni in pravični (pio e equanime) informator trdi, da glagolauie in raba slovanskega jezika sploh v bogoslužju katoliške cerkve pomeni antikutoliškega duha? ..) S prihodom Italije pa jc glagolica povsod bila ukinjena, tako da je neresnica, kar je »Piccolov« urednik izvedel od svojega resnicoljubnega informatorja, da sv namreč v »nekaterih cerkvah čičarije, v tržaški škofiji in v reški maša opravlja naravnost v glago-lici.. .<
Glagolja se samo v cerkvi oo. Franjevcev-glagolušev v Zadru; ti franjevci pa po dogovoru med Cerkvijo in vlado ue smejo imeti naraščaja, tako da bo glagolica z njimi izumrla, kar bodi povedano »Piccolovemu« potvožnemu in pravicoljubnemu informatorju v tolažba
V Istri pa se v župnijah samohrvatskega prebivalstva mašuje izključno iz latinskega mi-sala, samo pri petib mašah se po starem in od Sv. stolice dopuščenem običaju glasno pojeta epistola in evangelij v modernem hrvatskem jeziku, v reški škofiji razen tega pa še vse ono, kar se sploh pri svečani peti sveti maši (miwa solemnis cantata) na glas od svečenika poje. O plagolici torej nobenega sledu, ker tudi pred vojno v tržaški in ooreški škofiji ter v Liburniji ni obstojala. To bi »Piccolovc resnicoljubni informator, ki sc posebno spozna na prilike v l6tri, pač lahko vedel...
So. Ciril in Metod
(glej članek »Piccola«, 6. stolpec itd.):
Pobožni informator »Piccola«, ki očita slovanski duhovščini v Primorju pa slovenskemu kleru sploh, da ui zadosti udnn papežu ter da ,je naravnost uporen (ribelle) svetemu očetu in catoliški cerkvi — in ki temu kleru prav posebno šteje v greh, da v cerkvah tudi nn Primorskem ima podobe »škofov Cirila in Metoda« — ki mu ta dva apostola krščanstva torej niti sveta nista in ki njemu posvečene bratovščine imenuje »Inživerske« (pseudorelegiosc) — ta nadvse pot>ožni informator očividno nc pozna okrožnice papeža Pija XI. od 13. februarja 1927. ki je posvečena apostoloma krščanstva med
slabo podkovan » latinskem jeziku oziroma o njega razvoju in zakonih ter izgovarja vi, sicer bi vedel, da sveti Avguštin, ki kot Afrikanec iz počel ka ni mogel izgovarjati črko h, kakor jc ne morejo izgovarjati naši sodobni Italijani, pripoveduje, kako so se zaradi tega norčevali iz njega italski Rimljani... Tudi mu ie go.ovo neznano, da je velika večina klasičnih jezikoslovcev danes mnenja, da so se i/vestni Intinski soglasniki od Rimljanov izgovarjali kakor odgovarjajoči grški, torej: »Pater, kvi cs in kelis, snnktifiketur itd.«
Mi bi 6c s takimi argumenti »Piccolovcga« pobožnega informatorja proti rabi slovanskega jezika v bogoslužju in verouku ne bavili, ako ne bi bili značilni za večino 'italijanskega klora sploh, ki latinski bogoslužui jezik očividno uc sinntra le za častito starino (kakor je lo enako staroslovanski, grški, armenski, sirijski itd.), ampak za sredstvo poitalijančenjn in širjenja italijanskega duha ined Slovani v Primorju. kakor smatrajo za tako sredstvo tudi posebno
L| ubij »na, decembra.
Ne da se tajiti: dosti je Ljubljana v času po vojni napredovala in mnogo je bilo napravljenega v našem mestu. Pridobili, oziroma modernizirali smo razne naprave, imamo moderno klavnico, razna nova javna poslopja, Ljubljanica se je regulirala, ceste se tlakujejo, tramvaj je razširjen, res Ljubljančanom vsa čast. Samo v enem se nismo prav nič zganili in smo skoraj še prav tam, kakor so bili naši dedje, namreč glede razmer na l|ub-Ijinskem trgu. Dandanes si skoraj ne moremo misliti modernega mesta, ki bi na imelo tvoje velika in prostorne tržnice, velika mesta pa Jih imajo ie desetletja. Prav sedaj, ko laži na trgu in drugod debel sneg, ko morajo naše gospodinje preže bo vati na trgu še bolj pa prodajalke in ko tudi blago zmr-zufe, je ta problem zelo aktualen.
Pred leti je mestna občina siccr zgradila bra-njevkam na Pogafar evem trgu dve trž.iici. loda to je pa tudi vse in tam smo ostali. Čakajo pa te rešitve mesarska tržnica in splošna tržnica. Ra ne krpanje, kakor premestitev dela trga na Sv. Jakoba trg, se ne bodo obnesle.
Potrebna je velika in trajna rešitev tega pro-
nošo italijanske duhovščine, ki jo menda »Pic- ! blema. Že dolgo časa zahteva o ljubi anski mesarji,
colov« informator enako kakor latinski jezik smatra za »sveto« in »božansko« (divinal. katera »bodi po volji Cerkve norma vsemu katoliškemu svetu«! Cc nam je dovoljena k tem smešnim trditvam pobožnega informatorju tržaškega judovsko-fašističnega trobila še ena opazka, naj omenimo samo to, da nosijo »pro-tt<6lantovsko buržuazno« obleko tudi mnogi italijanski duhovniki v Primorju, posebno v mestih!...
Ali ni pobožni »Piccolov« informator pomislil, kakšen sklep bi lahko |>ol milijona Jugoslovanov, živečih pod žezlom savoiskc dinastije, naredilo iz teh njegovih izvajanj? l)a hi bilo namreč zanie — p« nc samo zanje ampak tudi za druge Slovane, ki niso političnodržavno samostojni — bolje, če prestopijo k unijatom ali k cerkvi vzhodnega obreda in sta ros lova nskega jezika, ako liumreč latinščina ni nič drugega kakor instrument porimljenja in poitalijančenja! Ali ne čuti ta pobožni informator, kako tako njegovo naziranje bije v obraz vsemu na-ziranju in delovanju papežev univerzalne katoliške cerkve, prav posebno še papežev 20. stoletja, Piju IX.. Leonu XIII.. Piiu XM Bcnedik u XV. in Piju XI., ki ie dovolil katoličanom v Jugoslaviji cerkveni obrednik cel<S v modernem slovenskem jeziku? Ali so mar slovanski pripadniki katoliške cerkve zat<5 manjvredni člani Kristusovega občestvo pod vodstvom Svete stolice v Rimu? Ne —. »Piccolov« informator je lahko še tako pobožen — ako naj verjnmemo židovskemu listu — v dogmatičnih in liturgič-nih ter bogoslovnih zadevah sploh je pu zelo I slabo doma ...
P« tudi konkretna dejstva so mn ali slabo /nnna ali pa resnicoljubni informator »Piccola« j tudi o resnici nima zadosti pravilnih pojmov. I Kakor to sledi iz vsega njegovega članka, tako j tudi iz njegovih izvajanj o »pnnslavistični agi- i
da lira mestna občina zgradi skupno tržnico. Mesarji seveda zahteva o tržnico le zase, ki bi imela
Crostor tudi za kmetske prodajalke in za branjev-e. Svoj čas so bili neka eri mesarji celo pripravljeni, da bi sami prispevali kapital za gradnjo tržnice, ki bi se potem amortiziral z najemnino, enako, kakor se iz klavniških pristojbin amortizirajo stroški za gralnjo klavnice To je bilo v boljših časih, morda pa bi se tudi danes dobili kakšni mesarji, ki bi sami prispevali k gradnii tržnice.
Svoi čas so na gradbenem uradu bili naki načrti za gradn;o tržnice, toda stva/ ja pri tem ostala. Omeniti bi bJo treba še drugi veliki projekt, ki se bo nekoč moral zpolniti. ^estni uradi so sedaj sila na tesnem in razen dveh treh aobic
prav nič reprezentativni, ta uradniltvo »Vratno neudobni in se težko kurijo, povrh vsega pa »o raztreseni po vsem mestu, tako da mora človek pre-tekati vse mesto, če ima dva tr opravke z mestno občino. Za nekatere urade v zasebnih hišah p'a-čuje magistrat tudi znatno najemnino. Vprašanja zgraditve novega in dovoli velikega magistra nega poslopja je neodložljivo in bo morala mestna občina slej ali prej najti sredstva, da si zgradi primerno uradno poslopje. V tej zvezi ee ho moralo rešiti tudi vprašanje tržnice.
Znan je načrt, da bi se magistrat zgradil na Vodnikovem trgu. Pritličje in suteren n.aguirata pa bi sa dala sijajno uporabi.i za prostorno tr.nico, v kateri bi imeli prav vsi prodajalci za dolgo časa dovolj prostora. Nekdo je izračunal, da bi najemnina. ki bi io plačevali mestni občini, bistveno olajšala amortizaciio gradbenih stroškov za magistrat, saj bi bili vsi stalni lokali takoi oddani, prodajalke pa bi s avojo tržnino, ki jo že seJai plačujejo za prezebanje na nepokritem trgu, tu li mnogo prepevale k amortizaciii. Če k temu prištejemo še najemnino, ki jo magstrat plačuje za razne uradna prostore v zasebnih hiiah dal e najemn no za stanovanja, ki bi jo magstrat dobival v dosedanjih svojih hišah, ko se bodo uradi iz-el li v novi magistrat, pa bi bila amortizacija skoraj zagotovliena in bi mestni občini ne bi bilo niti treba toliko prispevati iz rednih proračunov za obresti io odplačilo dolga za novi magistrat. Ustreženo bi bilo vsem: mestni občini, ki bi in ela lepo in reprezentativno uradno poalopie. uradn kom, ctrankam. mesarjem. branjevkam, prodajalkam in seveda tudi našim gospoiimam.
Ta problem nikakor ni muzika bodočnosti, temveč ga bo treba kaj kmalu rešiti in stvar izvesti. Ako pa mestna občina misli zadevo odložiti za nekaj desetletij, potem pa naj se kaj kmalu loti manjšega problema in oa| na Vodnikovem trgu zgradi vsai dostojno tržnico.
slovanskimi narodi in v kateri sv. oče uiod Iru- j taciji« domaČe duhovščine v Primorju |Kxl okri
—	..	. nn,A,; ,,,,	l;____ ..„ n.a. .*_ \, J n • . •	.,., .
pim čisto v nasprotju z nazori pobožnega »Pic-colovega« informatorja pravi, da
»morajo donavski narodi, ki sta jih sveti Ciril in Metod z velikimi napori Kristusu rodila, ta dva apostola, kl sta vsej Cerkvi v slavo in čast, pred vsemi drugimi častiti in posnemati« — In sveti oče koj na to nalaga škofom:
»Skrbite z vso vnemo za to, da bodo mladeniči, svetni in kleriki, p0 šolah, gimnazijah in univerzah gledali na la dva slavna nebeščnnu kot svoja vzornika« —
in zatem ponavlja, da »naj bosta torej 6v. Ciril in Metod slovanskim narodom učitelja popolnejšega krščanskega življenja, nele nebeška zavetnika, temveč tudi vodnika, da ohranijo ali dosežejo milost katoliškega občestva.« —
In končno priporoča in blagoslavlja vse ' ustanove, ki pod imenom in varstvom 6vetili J solunskih bratov delujejo za okrepitev pravega j katoliškega duha miru in edinstvn med slovan- ! ekimi narodi z besedami:
»In tu moramo ne samo spomniti, temveč z zasluženo hvnlo priznati vse, kar se je glede te tako plemenite in važne zadeve med slovan- : skimi narodi že storilo. Mislimo namreč (tako nadaljuje papež PijXI.) na spise in časopise, i ki so jih že doslej izdali učeni in izobraženi možje slovanske narodnosti, dalje na pobožne ustanove, ki se pod Našim in vnSim vodstvom ter pokroviteljstvom pod imenom Apostolstvn sv. Cirila in Metoda tako marljivo ustanavljajo« in sploh na vse podobne ustanove, ki vršijo med Slovani pod varstvom in v imenu sv. Cirila in Metoda »apostolsko službo krščanskega mišljenja in življenja«.
In »ti dve luči Vzhoda«, kakor jih imenuje poglavar rimskokatoliške Cerkve, sta pobožnemu informatorju »Piccola« zaslavonoSe slavi/.- , ma v boju zoper rimsko cerkev in Intinstvo«, J (»vessiliferi dello slavismo nella lotta contro la ' iatinitik e contro la Chiesa Romana«)*, o ka- j terern nad vse katoliški »Piccolov« inforuintor , na dolgo in široko razlaga, da tvori bistvo ka- 1 toliške cerkve, da jc latinski jezik vsesplošni. božanski(l), torej oficijelni jezik katoliške cerkve in ne samo latinski jezik kot tak, ampak cel6 izgovarjava tega jezika, kakor je običajna
ljem sv. Cirila in Metoda. Pri tej priliki se namreč nad vse pobožni »Piccolov« informator pritožuje ludi, du slovanska primorska duhovščina mesto »Italijanske katoliške akcije«, katero da ignorira, goji slovanske Marijine družijo in da te Marijine hčerke vršijo pu ustavi-stično propagando. Tako do je neka taka članica tržaške Marijine družbe v Pomanju, ki da je od starih časov »trdovratno italijansko me«to«, izzvala nered s tem, da je med itnlijan.-.kini petjem prebivalstva oh priliki neke procesije začela peti slovensko, radi česar da so morali intervenirati v interesu j,..nega reda karabinl-ieri. Resnica pa je tn. da se to ni zgodilo v romjanu, nego v Šmarju pri Kopru, ki je čisto slovenska fara, pn ima zn župnika nekega Šir-co, ki je kljub svojemu slovenskemu poreklu fanatičen italijaniznlor. Ta gospod jc iinel novembra 1933 procesijo, med katero pa nihče ni pol italijanskih pesmi, ampak so dekleta no starem običaju začela peti slovenski. Župnika i je to tako ujezilo, da je dekleta sam ovadil karabinijerom. ki so jih imeli zaprte celo noč. J Torej dekleta niso italijanskega petja motile, i niti jih ni kdo nahiijskal. da pojejo slovenski, i niti so karabinijeri sami intervenirali, nmpak | je povzročil intervencijo gospod žunnik post j factum sam: užaljen je bil. ker so dekleta pela : slovenski kljub temu. da je ou v svoji čisto 1 slovenski fari odpravil tnko slovensko pridigo kakor verouk in petje. Seda i pa nride pobožni informator »Piccola« ter onečnščn soomin tih sveta solunska brata, podtikajoč slovanskim vernikom, ki pojejo pobožne pesmi v svojem i jeziku (česar Cerkev nikoli ni zabranjevala, ampak col<5 priporoča in pospešuje), da vršijo rusofilsko in boljševiško propagando pod zaščito imen sv. Cirila in Metoda!
Šest novih podmornic
Te dni no spustili v morje v Tržiču novci podmornico za italijansko mornarico. Nadeli so ji ime »Otidina«. Slovesnosti so prisostvovali poleg drugih gostov tržaški prefekt, vojaški poveljnik in upravitelj goriške nadškofijc g-
f \ .. I.. 1 > 1 ™ — /-»— 1 • • \ 1 I n /-I ■ /t I A, ni/vrnion IP
Petindvajsellelnica esperantskega gibanja v Sloveniii
Ljubljana, 17. dec.
Esperantisti imajo v Ljubljani zelo marljivo in živahno društvo, ki more s ponoaom pokazati na že napravljeno delo Ljubljanski in drugi esperantisti so si pridobili že obilo zaslug tudi za splošnost, saj so prevedli in po svetu razširili že več Minctnin iz slovenske literature ter jih tako napravili pristopne tudi oraui narodom, ki tih drugače ne bi poznali. Enako so znatne zasluge esoeranti tov za propagando za naše kraje. Snoč-nja priredrt"-" v Delavski zbornici pa je ponovno dokazala ves lepi idealizem in vnemo naših espe-rantistov. Prireditev je bila dobro obiskana in je občinstvo skoraj napolnilo dvorano.
Kot uvod v akademijo je bil govor društvenega predsednika g. Kozlevčarja, ki je omenjal, da se na tei aakdemiji spominjajo esperantisti štirih jubilejev, najprej rojstnega dne Nj. Vel. kraka, kateremu so vsi navzočni vzkliknili »Živel«. Dalja je 15. decembra obletnica rojstva ustanovitelja esperantskega gibanja in ustvaritelja esperanta dr. Zamenhola, katerega delo ie govornik opisal z zelo toplimi besedami. Dalje se esperantisti spominjajo tudi 15 letnice Cankarjeve smrti. Cankarjev »Hlapec Jernej« jc preveden v esperantski jezik, v esperantščini ie izšla tudi dramatizacija tc umetnine.
Letos je končno 25 letnica esperantskega gibanja v Sloveniji. L. 1903. jo izdal dr. Ludovik Koser prvo slovensko csperantsko učno knjigo. V duhu tega začetnika esperantskega jezika nadaljujejo mlajši započeto delo. S tečaji vzgajajo jezikovno in idejno nove esperantiste. Esperantisti hočeio le združiti vse narode in odpraviti med njimi vse nesporazume Esperantska ideja je ideja skupnosti, sožitja in miru. Vsaka velika idcia pa se razvija in širi počasi Korak za korakom si utira esperanto pot h končni zmagC Esperanto ima po vsem svetu navdušene pristaše in ognjevite borce. Govornik je zaključil: »Slava dr. Zamen-hofu, čast našim pioniriem!« Dvorana so mu >e tot-lo odzvala
Orko.v.er je ralo zaigra! državno himno, izvršen pevsk mešani zbj- pa esperantsko hi-nmi Občinstvo je obe himni poslušalo stoje. — P-e-1-sednik ie nato pozdravil prisotnega zastopn ka mesta g. podžupana prof Jarca in danskega kon zula g. Kneza. Pismene pozdrave pa so pjdali: gg. ban. podban, župan dr Puc in zagrebško csperantsko društvo. — G. Saiko je nato recitiral odlomek iz Župančičeve »Dume« v csperantskem prevodu g. prof Modrijana. Prevod ic nrav dober in gladek. — Posrečeno je bilo igranje in recitiranje odlomka iz esperanlske dramatizacije »Hlapca Jerneja«. Izvrsten je bil g. Jakin kot Jernej, g. Kozlevčar kot sodnik in tudi gospa Sclanova je prijetno recitirala. — Užgale pa so občinstvo slovenske narodne pesmi v esperatnskem prevodu, ki jih je pel kvartet štirih mladih pevcev s krasnimi glasovi. Zapeli eo tri narodne in na zahtevo občinstva so morali »Triglav, moj dom" še ponoviti.
Večer je bil prav lep in ni bilo nikomur žal, kdor se ga je udeležil, esperantisti, zlasti pa duša - • -■ - Kozlevčar, zaslužijo vse pri-
Pro stava kraljevega
rojstnega dne
Ljubljana, 17. dec.
Kakor vsako leto, je bila tudi lotešna proslava kraljevega rojstnega dne nadvse slovesna. Metdo je bilo žc včeraj popoldne vse v zas avali. urad in nebotičnik sta bila ž" v soboto zvečer sijarno razsvetljena, danes pa so se vršile v katoliški, pravoslavni in muslimanski verski skupini slovesne službe božje na našega kralja V stolnici je bila slovesna sveta maša ob desetih dopoldne in jo je daroval prrč. uospod generalni vikar in stolni prošt Ignacij Nadrah. Slovesne službe b' ž'« v 8'nlnlcl so sc meti družni udeležili ban dr. Maruši. divizijonar general Cuksvac, vsi linblian-kl konzuli ler mnogi druei vojaški in civilni odlič-n!aki. Pred stolnico ie bila postrojena č"s'na če'a 40. pešpolka z zastavo ter vojaška podba, ki je ob prihodu do«toian«tvenikov ter ob koncu svete maše zaigrala kornčnice.
Zvečer je vojaš'vo in skupinn mladine priredila po mestu bakljado. grad in nebotičnik pa sta bila zopet razsvetljena.
Vlom pri Sokliču v Trnovem
Ljubljnna. 17. doc.
Zdi se, da predrzni vlomilci prav spretno Izkoriščajo mrtle zimske noči, ko so ljudje menda manj poeorni na vse, kar se okrog njih godi. Nocojšnjo noč je bilo vlomljeno v trgovino Soklič v Trnovem. Hiša stoji na samem nasproti slsre konjeniške vojašnice. Vlomilci, ki jih je najbrž moralo biti več, so prišli v hišo zadaj skozi vrt in potem skozi vežo najprej v gostilniški prostor, nalo pa v zraven ležečo trgovino in pisarno. V gostilniški sobi so vlomilci vzeli natakarici Tončki Korošec nekaj malega drobiža, v trgovini pa »o pograbili večjo množino rozin, «ardin, čokolade ter (»odobno robe. Gospodarju trgovcu Sokliču so vzeli Iz pralne mize tudi okrog 400 Din denarja Vsa Skoda, ki Jo trpi trgovec Soklif. znaša po^ njegovi navedbi okrog 8000 Din. Vlomilec je odšel iz hiše po vlomu skozi gostilniško sobo in skozi okno. ki gleda na ulico. Na gosliJniSki mizi so še pozna stopinja noge, kamor je vlomile«-stopil. Iz tega obrisa izhaja, da je Imel vlomilec obute galoše.
Dom Dopobivoro so v Cerknem odprli z izredno slovesnim obredom. Govorniki so poudarjali. da je Dopoluvoro v Cerknem toliko večje važnosti, ker je ta kraj lin meji. Polkovnik Lurnsehi je naglasil v svojem govoru, dn je prav radi tega naloga novega Dopolnvoro v prvi vrsti politično.
Istrski poslance Marttrclii i Mrak) je m vsak način napravil karijero. Zdaj je bil namreč imenovan za poslevodečega upravnega svetnika družne, kl izdala t!«t »Redo del farlinr'«
3 iassara^^mske ^-^r^s\ ar "7?K"
--------------.	. .	cev so samo v ladjedelnicah v Tržiču zgradili I	Cerkveni
Opombo: »Piccolov« pobožni informator pravi sicer, da je »ruska cerkev« solunska brata proglasila za apostola pravosluvja in pan-slavizma, toda iz njegovih ostalih izvajanj, v katerih se cel6 zaganja v Kraljeve »hitierino-derne« slika sv. Cirilu in Metoda v nekaterih primorskih cerkva, ki da ne odgovarjajo nazorom sv. očeta o cerkveni umetnosti(!). jc čisto Jasno, da tndi katoliško češčenje slovanskih apostolov smatra za antikatoliško in nnli-latinsko.
____________ ladjedelr
šest podmornic za italijansko mornarico.
— Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju. obolelih žlezah kožnih izpuščajih tvorih urejuje naravna »Franz-Josef« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši olroci lahko preneso
koncert
Radio APARAT ZA BOŽČNE PRAZNIKE
si rezervirajte pravočasno! A kakšnega ?
Kupite samo kvalitetni aparat
EUMIG, MINERVA, ORION,
po konkurenčnih cenah ln tovarniSko s garancijo pri RADIOVAL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. Telefon 3363.
Na ponedeljkovi božičnici zapojo pevej, ki jim je draga naša stara božična pesem, sebi in vsem onim, ki jim laka pobožnost dviga srca k Rogu, nekaj onih večno lepih pesmi, ki jih bo naš narod prepeval, dokler bo praznoval česlit Bož č.
To v svoji zamisli otre ško naivne in prav za to iskrene melodije dihajo pastirsko pobožnost, šepetajo nam kakor davne — na žalost prošle — božične koledc in nas spominjajo veselih ur, ki smo jih Šc olroci praznovali ob jaslih.
Zato so ti biseri naših narodnih kanloriev Vavkna, Čveka, LeviČnika. raujkih Rtharia. Be-larja i. dr. poslali »narodova lasi, živa narodna pesem, ki se širi tradicijsko od ust do ust in bo Živela, dokler je ne nadomesti pesem narodovega pomladka.
Sveta in Častna naloga naših pevcev, zjw-nivcev te prelepe oslaline je. da te pesmi čuvamo, Jih tako pojemo, kakor so nam naročili njih česlili avtorji: llogn In slovenski pesmi v čast in slavo!
Vstopnice po 8. 0. 3 Din so v predprodaji v unlnnski trafiki na Miklošičevi resti, v ftoukalovt nasproti stolnice in 7 dalje pri vhodu v cerkev.
G. Vlrglrjev Gayda, ravratelj Usta »G'ornaIe dTtaMa«, znan posebno po svojih Člankih proti Jugoslaviji, fe nekoč zapisal, da b! zbll»an|c med Jugoslavijo in Bolgarsko pomenilo za Italijo to, kar Anschluss za Francijo.
A'vVrSiti LiiUJu. ftJ SVto.JSHUiii uuliKiUcili ,/u.t. .ju roma v svell noči po deželi nevesta Lucija (ta osebnost je vzeta tz Švedske mitologije). V la namen odbero domačini deklico iz svoje srede jo okronajo in spremljajo poietn od hiše do hiše. Tudi v Stuckholmu se drle Se lega starega običaja. ki je na zunaj podoben belokranjskemu »Zelenemu Jurju«, seveda z drugim mitološkim pomenom
Kaho se vede res moderen
Dokazuj vedno in povsod, da je kadilec mož ob mestu, človek z značajem, ki ni podvržen tujim vplivom.
Najprej načelno ne upoštevaj pepelnikov. Človek izkaže pri kajenju svojo samostojnost zlasti na ta način, da otresa pepej s cigare ali cigarete na preprogo in pri tem pojasnjuje, da je tobačni pepel izvrstno sredstvo za preganjanje moljev. Ce sediš pri mizi in kadiš, potem otresaj pepel v krožnik, iz katerega si jedel ali v skodelico, iz katere si izpil čaj. Gospodinje namreč vedo, da je pepel izvrsten nadomestek za milo.
Kadar hočeš odložiti cigareto, boš našel za to najbolj pripravna mesta na robovih klavirja in druge dragocene oprave, prav tako na pogrnjenih mizah. Največja prednost tako odložene cigarete je ta, da skoraj ne moreš pozabiti, kje si jo pustit. Opozori te namreč v kratkem sama s smradom, ki nastaja medtem, ko se žge oprava ali smodi prt.
Prav tako je nesmselno ugašati cigarete. Naj-
Brej si pri tem poslu prav lahko osmodiš prste, irugič pa na) tudi drugi ljud e vd havajo ostri vonj čikov. Cigareta naj stli do konca, saj so cigarete zato, da gorijo, ne pa zato, da bi jih mečkali med prsti.
Kadar prižigaš cigareto dami, potegni vedno žveplenko po ikatljici v smeri proti njej. Zgodi se namreč včasih, da pri prižiganju odleti z žveplenke goreča kapica. V tem primeru je boljše, da ta odleti dami v oko, kakor pa tebi na obleko.
Če ti je košček tobaka slučajno zašel v usta, tedaj ga moSko in glasno izpljuni v zrak, na prt ali pa po tleh. Če je kdo slučajno tako občutljiv, da tega ne prenese in se kremži, mu odgovori: »Kam naj pa pljunem? Mar vam v obraz?«
Svojim gostom, ki so kadilci, postreži s svojimi cigarami in cigaretami vedno šele takrat, ko so ti t prazno tobačnico dokazali, da nimajo nič več. Dobe se namreč ljudje, ki so tako brezobzirni, da kadijo kot gostje tuje cigarele, kljub temu, da jib imajo še nekaj v žepu. Tega pa jih odvadiš lahko tudi na drug način. Postreži jim namreč s kako prav slabo vrsto, ki jo imaš doma vedno pripravljeno samo za — goste.
Včasih ti morda kdo. v svoji vliudnosti ponudi cigaro. Najpametnejše storiš, če jo vedno odločno odkloniš nekako takole: »Nočem vas obrati. Saj bo vam samim kmalu zmanjkalo in ko si boste hoteli kupiti novih, če si jih boste sploh mogli, vam bo pa žali«, ali pa takole: »Ne, ta vrsta mi pa ni všeč, sem navajen na boljše!«
Vedno pa ni mogoče odkloniti ponudbe in če je človek končno prisiljen, da sprejme ponujeno cigaro ali cigareto, tedaj vzemi — ter ti je treba reči le enkrat »hvala« — vsaj 10 kosov. Devet jib
spravi v žep za jutri, deseto pa si najprej temeljito oglej od vseh strani, povohaj, če je cigara, pretrkaj in pretipaj, ter končno previdno zažgi z besedami: »Bogve kako se ne zanesem na vaš okus, poskus bom pa le tvegali« — Če ti na je cigara potem proti pričakovanju bolj všeč, kakor si mislil, ne pokaži svojega zadovoljstva, ampak kvečjemu pokimaj: »No, saj končno niti ni tako slaba, kakor sem mislil.«
Pri cigarah mora pravi kadilec zlasti paziti na to, da ostane konica pepela na cigari čim večja. Kadilec, ki se razume na kajenje cigar, nikdar pepela ne otresa v pepelnik, ampek časa, da mu sam odpade. Prav posebno zabavno je, če s posebno dolgo konico dokazuješ svojemu sosedu svojo kadilsko umetnost, pa ti pri tem pade pepel na njegove hlače.
Znamenje pravega kadilca cigaret pa so rumeni in ožgani prsti. Mnogokrat ti bo skušal kdo iz družbe dajati nasvete, kako bi si rumene lise na prstih odpravil. V takih primerih vedno odločno izjavi, da se ne oziraš na modo in da naj jih Usti, ki mu tvoji prsti niso všeč, ne gleda.
Pri važnih obiskih, ki jih nameravaš napraviti, je prav posebno umestno, da si prižgeš pred vrati cigaro ali cigareto. Pri nastopu ti daje kajenje izredno gotovost in vsak vidi takoj, s kom ima opravka.
Tudi tobačnice in doze niso več moderne, človek, ki gre s časom, nosi svoje cigare v gornjem zunanjem žepu na suknjiču. Cigarete so pa še najvarneje spravljene v spodnjem žepu suknjiča. Tako shranjene cigarete lahko najhitreje ponudiš vsaki dami
Prav primerno je tudi, če kadiš izredno debele cigare ob pogrebih na pokopališču, v velikih dvoranah in pri družinskih večerih. Odlaganje cigaret pred plesom na pepelnik je postalo že tako vsakdanje, da ie mnogo bolj izredno, če držiš cigareto med plesom v roki, ali pa jo imaš v ustih.
Na hodnikih v gledal šču hodi okrog z neprižgano cigareto v ustih in rožljaj s škatljico za žveplenke. Če te pa morda kdo vljudno opozori, da na hodniku ni dovoljeno kaditi, ga nahruli: »Kje imate pa oči, saj ne kadim!«
V vlaku tudi v oddelku za nckadilce brez skrbi lahko kadiš. Če 6e slučajno kdo oglasi proti temu, mu razloži in dokaži, da si prepričan, da so vsi predpisi proti kajenju samo zato, da se z njimi šikanirao kadilci.
Ljudem, ki te na cesti vljudno prosijo za ogenj, pokaži tobačnico s cigaretami in žveplenke ter jim pojasni: »Vsak pravi kadilec mora nositi to dvoje vedno pri sebi!«, nakar jim odločno pokaži hrbet.,.
Od priprostega dehteta do milijonarke
Louisa Durand, mlada gospodična, se je te dni pripeljala iz Moulinsa in se nastanila v Parizu. Milijonarka je seveda postala po zaslug! Amerike. Kako je priilo do 17 milijonov frankov p iprosto dekle?
Zgodba se začenja že z 1. 1917 in v sodnijskih spisih nosi naslov »Zadeva Biscaye«. Takrat je prišel iz Amerike polkovnik Slater in se nastanil v Franciji. Seznanil se je z gospodično Ano Roos-mare, ki mu je nasvetovala, naj kupi posestvo v Allier, k|er bo lahko v njeni družbi in v družbi šoferja Andreja Biscaye. Naivni polkovnik je ta nasvet tudi poslušal. Soler in gospodična sta imela pripravljen strahovit načrt, da bi si zaio ovila življenje prav poceni. Nekega dne 6la zaklenila pol-Kovnika v zakotno sobo. Poslej sta z raznimi grožnjami od njega izvabljala podpise na čeke in na ta način inkasirala ogromne vsote denar a. Never-etno je, na kakšen način sta od ubogega polkovnika izsiljevala denar. Prinašala sta mu »izvirna
pisma« iz raznih krajev sveta, posebno iz Brazilije, v katerih mu pisec grozi s smrtjo, ako ne podpiše čeka itd. Polkovnik Slater se je že tako vdal v usodi, da si je želel rajši smrt, kakor takšno življenje. V tem času je prišla odrešitev. Luisa Do-rand, ki je bila uslužbena na tem posestvu, je razkrila to strašno zaroto in javila vso zadevo policiji. Nekega dne sta potrkala na vrata nenavadnega jetnika preiskovalni sodnik in policijski uradnik. Ko jih je ugledal polkovnki, se je prestrašil, misleč, da se mu bliža smrt. Prav tisti dan je namreč prejel pismo »od črne brazilske roke«, ki mu je napovedovala konec življenja, ako ji ne ustreže. Šele po dolgem času sta uradnika prepričala jetnika, da sta mu prinesla rešitev.
Zakonca Biscaye — medtem sta se šofer in gospodična Roosmare namreč poročila, sta prišla pred sodišče. Pri obravnavi je prišla na dan plemenita osebnost Luise Dorand, ki je s svojim po-
gumom rešila Američana iz straine ječe. Polkovnik Slater se ji je izkazal hvaležnega na ta način, da jo je vzel za guvernanto. V veliko zadovoljstvo mu je stregla, dokler ni umrl. Iz hvaležnosti ji je zapustil vse premoženje, ki je bilo vredno 17 milijonov.
Sioji, stoji Uubtjanca ...
Ljubljanca, dolga vas? Ne, Ljubljanca, moderno mesto. Če te nebotičnik ne prepriča o tem, pa pojdi malo naprej pred »Evropo«. Otok, prav za prav trije otoki, včasih na vsakem po en stražnik, da vodijo velikomestni prometl Da, niti trem stražnikom ni bilo mogoče s pomočjo najmodernejših prometnih znamenj spraviti kolesarje in pa voznike v pravo smer okoli otoka, da so potem lahko vozili dalje po svoji pameti, tako se je nova velikomestna usmeritev prometa upirala zdravemu človeškemu razumu. Če vozniku že praksa pove, da je sedanja rešitev nesmiselna, bi moral inteli-gent, ki je načrt napravil, vedeti to iz teorije.
Tramvaj se danes smatra radi svoje navezanosti na tračnice za veliko prometno oviro. Zato ga iz središč velikih mest, če le mogoče, izženejo v predmestje ali pa ga speljejo tako, da čim manj ovira ostali promet. Pri nas so se našli gospodje, ki so dali vmesni prostor med otoki, ko dovozi tramvaj, za potnike zapreti! In poleg vsega se v Ljubljani ob 21. uri zaključi redni tramvajski promet.
Pešca je treba po možnosti zavarovati, toda vozilu mora kljub temu ostati prednost. Nikjer v velikih mestih ne hodijo pešci križem (v diagonali) čez trg, pač pa prekoračijo trg samo v premi črti na najožjem mestu (pri nas recimo v smeri »Evropa«—»Figovec«, a nikdar »Evropa«—trgovina Verovšek). Zato so otoki v tem pogledu odveč. Kaj pa tramvajski potniki? Tudi zanje niso otoki, posebno tisti ne pred Kmetsko posojilnico, ki vprav zapira Tyrševo cesto, neobhodno potrebni. Tramvajski promet se pa lahko uredi tako-le: Tramvaj, ki vodi proti postaji, naj se ustavi pred Verovškovo trgovino, kadar vozi s postaje v nasprotni smeri, naj se ustavi pred Evropo. Druga proga: Kadar vozi v smeri proti Šiški, se lahko ustavi pred Verovškom. ali pa pred Evropo. Kadar vozi v mesto pa nasproti pred »Figovcem« nasproti Verovška. Na sredi trga naj ostane samo glavni otok z uro in stražnikom, ki bo vodil promet po splošnih prometnih predpisih. Proč s srednjeveškimi svetilniki in odprite zopet Tyrševo cesto, ki je sedaj reducirana na ozek prehod med otokom in pločnikom pred Kmetsko posojilnico, odprite tudi Dalmatinovo ulico! — Pešec, torej ne voznik.
Knjižni ca Jadranske straže
V svrho razširjenja propagande za naše morje in primorje je Izvršni odbor Jadranske straže sklenil izdajati letino gotovo število koristnih knjig, ki naj bi med ljudstvom vzbudile močno pomorsko zavest in prepričanje, da je morje velike važnosti za naš narod in državni organizem. Prva zbirka teh knjig izide v začetku decembra in bo vsebovala sledeče knjige: 1. Ferdo Sišič: Predvojna politika Italije in postanek londonskega pakta Djirometa Hubert: Življenje našega Jadrana. 3. Jadranski Zader in okolica. 4. Vlado Ivelič: Spomini iz pomorskega življenja. 5. Johan Bojar: Poslednji viking.
Naročnina znaša 70 Din letno, ako bo plačana v celoti do 1. decembra. V slučaju, da članarina ne bi bila plačana do 1. decembra, se zviša na 80 Din. Na račun naročnine je treba pri naročilu plačati 20 Din, ostanek pa do 1. decembra t. 1., ker se bodo knjige sicer poslale s povzetjem. Denar je poslati naprej. Naročnino in vse tozadevne iniormacije sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, Tyrševa c. la, IV.
Pred nukui om si ogleite vebko ras« stavo olroškib in igračnih vozičkov, stolic, holenderiev, malih dvokoles trickljev, šivalnih strojev, motonev in dvokoies v prostorih domače
tovarne ..TRIBUNA" F. Batjel, LinMjnna. Karlovška e.4
Najnižje cena! — Cenik franko.
tnecerlisho m ho:onf iaino blago, umetno gnollia. temeni Ud. Ud.
dobavlja
Gospodarsha zveza t liublianl
»Ali si se res z nevesto skregal?« »Res Rekla je, da imajo v vsaki družini kakega tepca in da sem jaz edini otrok naše družine.c
Smuči in sanke j TeleVOIl 2059
priznano najboljši izdelek kupite najuogdneje pri izdelovalcu M. F a j I a r , Ljubljana, Trnovska ulica št. 23. Telefon 34-10. (1)
Mlinarji!
Hi, proso, ajdo in |<*men kupite o« trenete prt
A. VOLK. LJ 1 BI JANA
Veletrgovina lita in moke. Resi te« a re»tn ti
5?
1'rfmof huIih «lrva
Peostam, Bohoričev* «*'«■ *
Inserirajte v Ponedeljskem Slovencu
Narte Velikonja:	I
Predavanje v radio
Anton je dobil od tajnika radija pisanje, da sme tega in tega dne predavati na radio. Predaval bi humoristično čtivo. To je bila tista ura, ko pri radiju niso vedeli, kaj z njo početi. Tisto uro si slišal vse mogi če stvari: kako je bilo v Indiji (pet predavanj), kako je bilo v čile (tri predavanja), kako se uničujejo gosenice na repi (tri predavanja). Lahko bi navedli še sto naslovov, iz katerih bi mogli dognati samo to, da jih nihče ni poslušal. Anton Koren se je dolgo ponujal. Nihče ni verjel v njegovo literarno zmožnost. In to je trajalo dolgo. Dokler ni predložil predavanja tajniku. Lastnoročno pisano humori-slično čtivo. Potem so morali verjeti. Anton je šestkrat prepisal svoje branje in pisanje, kajti petkrat se mu je vrinil pogrešek v rokopis in je rekel, da ne more s pogreškom izročiti tajništvu svojega, rekel bi, klasičnega proizvoda.
»Bom že bral«, je reke! tajnik in je položil na stran. Veste, da je Anionu zavrela kri nad malomarnostjo in brezbrižnostjo, s katero se je sprejemal njegov rokopis. Ampak, če je hotel na radio in zaslužiti petinsedemdeset dinarjev, je moral potrpeti.
Potem dolgo ni bilo nič. Čakal je en mesec In ni bilo nič. Čakal je dva meseca in ni bilo nič. Čakal je tri mesece in zopet nič. Ze je mislil. da se spodobi, da povpraša tajnika, kaj je z njegovim rokopisom. In je bil že na poti proti tajništvu, ko ga je na cesti našel sluga in je dejal. »Dopisnico imam za vas.<
Anton je bil ves nervozen in nestrpen. Sluga je dolgo iskal dopisnico. Ko je ni našel, se je HjKimnil, da je moral pustili dopisnico na mizi. In je reki: »Že vem!« Odhitel je naglo po stopnicah. Preden se je Koren zavedel, je bil sluga nazaj in je rekel: »Dopisnica mora bili med |>o-što.c In ko je ni bilo med jiošto, se je udaril po glavi z odprto dlanjo in je rekel: »Zdaj pa vem!« In ko je potegnil dopisnico iz žepa, v katerem jo je nosil že en teden. Anton je vzel dopis in je kar pred slugo prebral. Da mora predložili policiji dva izvoda svoiega predavanja, da bo potem policija videla, sicer pa je njegovo predavanje določeno na tisto uro, (ki je, kakor rečeno. nihče ne posluša in bi bil lahko predaval tisto uro o kosteh ali o koprivah).
Anton Koren je šel v pisarno po rokopis in je potem še enkrat prepisal svoj hiimorislični govor dobesedno, in rečem vam, da se je tinta smejala in pero smejalo in roka smeiala. »Me je morala poslušati domača edinka in dekla in žena in so so vsi smejali.« Najbolj se je pa smejal (tvojemu proizvodu Anion Koren sam. Kaj takega svet Se ni slišal ne v dvorani ne v gostilni ne za mizo In ne v kavarni, še manj pa na radiju.
Ta skrivnostni glas od daleč brez zvez, pa ti pove. da je človek tam, ki govori, če ga seveda poslušaš. In Anton Koren le dobro vedel, da bodo nJega poslušali na vseh radijih vsega sveta.
Ko se je dovolj nasmejal ln so se vse tri
ženske morale še smejati, ua je slišal na hodnik, je nesel prepis tajniku.
Ta je rokopis sprejel, mu ni dal stola in je dejal: »Ze dobro«, pograbd rokopis ler se ni zmenil za njega.
»Glejte, da boste ob določeni uri na mestu, da ne bo treba igrati plošč,«
Anton Koren je vse to obljubil, da bo ob določeni uri na določenem mestu. Nato se je priklonil, vzel klobuk in odšel. Smel je tiste dni trikral v kavarno, in vsakrat je, ko je odhajal, dejal:
»Ko se moram toliko pripravljati, saj govorim na radio.«
Čudil se je, da ne napravi velikega vtisa na omizje, in je temu pripisoval, da so nevoščljivi. Ne privoščijo mu ne humorisličnega čtiva ne njegovega glasu in ne petinsedemdeset dinarjev, če bo tako šlo naprej, si je mislil Anion Koren, bo okoli sebe imel same zavistnike. Ce pa so zavist-niki, bodo gotovo zavisnike. Da so zavlsniki, to je vedel, saj so zavisni na levo in na desno, samo Anton Koren je bil odvisen od svojih najemnikov. Bil je lastnik velike hiše in je najemnike pritiskal. Tudi je njegov govor obravnaval najpomembnejša vprašanja v šaljivi obliki, da so se vsi smejali: dekla in edinka in žena in najbolj se je smejal on sam.
Potem je prišel dan in je prišla tista ura in se je Anton ostrigel in obril in je hčerka edinka vprašala:
»Ali misliš, da te kdo vidi?«
In je on dejal, da se mora slavnostno dejanje počasliti tudi, če bi ga nihče ne videl in je hčerka edinka odšla.
On se je pa vrgel v žaket. Tudi cilinder je nataknil na glavo. To je bilo znamenje, da je zelo visoko cenil svoje predavanje. Kajti, {e je bil najemnik višji uradnik, je šel z okroglim, trdim klobukom, Srno suknjo in črne hlače. Če pa je umrl kak dostojanstvenik in je vedel, da bodo še drugi hišni posestniki zraven, se je oblekel v cilinder in žaket. To ie bilo sicer najmanj deset let pri hiši in je vse skrbno čuval
Zdaj se je vrgel v žakel in cilinder, na roke usniate rokavice. To je bilo znamenje, da on visoko ceni radio in svoje predavanje. Šel je za vodo, toda, tisti dan ni videl, kako delavci kopljejo strugo, kako kostanji cveto. Ni slišal ne voza ne avtomobilov, in je šel čez Zmaiski most, mimo velikega semenišča in nazaj čez tromo-stovje pred Prešerna.
In verjemite mi. dn se je čutil vzvišeneišega nad Prešernom in da se mu je videl Prešeren čisto majhen, kajti on ni mogel iti .Prešeren namreč, na radio predavat, Anton Koren pa lahko gre na radio in mu še zalo plačajo petinsedemdeset dinarjev, i Pregnal je pred frančiškani golobe, češ. da i se mu ne vedejo dovolj spoštljivo, šel je mimo l kavarne Fmona, kamor je rad zahajal, tod«, da-
Ines ga niecovo omizje ni moglo zvabiti, šel je mimo nebotičnika, ln veruite. da ie bil nebotičnik vsaj za tri nadstrop|a nižli Vot po navadi. Prt Slamižu je na bufetu vrg*l dva dinarja ln
popil čašo vina. Toda, danes ga ni strpelo na mestu in tako je šel po ozki ulici na Bleiweisovo cesto in odtod zavil v radia
Bil je dobro uro prezgodaj na mestu, in mu je napovedovalec povedal in dejal, da lahko gre na izprehod, ker je tako lep večer in luči svetijo. Toda, Anton Koren se tudi napovedovalcu ni takoj vdal.
Zahteval je svoj rokopis, ki ga je poslal v , pregled. Napovedovalec je dejal, da sedaj nima časa, da bo pa rokopis poiskal, ko se Anton vrne. . In Anton Koren je nemilostno izginil iz prostora.
Anton Koren je šel s cilindrom v roki na ši-; šenski kolodvor, kakor bi koga hotel čakati, toda ni mu dalo miru. Moral je še na glavni kolodvor in je povsod kupil karto za peron. Tu je videl vlake in ljudi, ki so prihajali in odhajali, železničarje, stražnika tn detekiiva, carinike in bolniške strežaje. Vsakemu bi bil rad povedal, da bo nocoj govoril na radio. Kaj, ko pa ti reveži niso imeli radija, da bi ga poslušali.
Toda, ko je na uri manjkalo dvajset minut do predavanja, se pa Anton Koren ni več mogel zdržati in je šel k radiju.
In groza!
Tu mu je naj>ovedovalec dejal, da so pač njegov rokopis prebrali in poslali iz policije, da so ga pa v pisarni nekam založili. »Sicer pa«, je dejal nafwvedovalec, »ni bilo lako važno. Tako humoristično čtivo mi lahko vsak dan proizvajamo. To sploh humoristično čtivo ni bilo in bi bili ljudje pri radiju zaspali.«
Anton je bil hud. da »nima« napovedovalec presojati, ali je bilo kaj dobro ali slabo To i »ima« presojati tajnik in ali. je kaj proti zakonu ! ali državi, ima presojati policija, napovedovalec I nima o tej stvari izpregovoriti nobene besede.
*Je že tako«, je dejal napovedovalec in isto-I časno porinil v roke humorista prevod iz Homerja, in sicer: govor Nestorja.
»To preberite«, mu je de.ial, »počasi in z i navdušenjem, tako, da se glas izpreminja. pa se i bodo vsi čudili, kako ste prišli na to misel.«
Anton Koren se je moral vdali.
Prebral je Nestorjev govor. Prestavil tu pa j tam besedo, da se je lepše slišalo, odstranil tam I vejico in napravil piko, in odstranil tu piko in napravil vejico. Nazadnje je bil govor tak, da se ; je videlo, da spošiiiieš klasike in posebno še Ho-j merja, če si ga z dostojnim glasom bral.
Antonu Korenu se je zdelo, da je vendar dosegel tisto, po čemer je hrepenel tn da je postal profesor klasičnih jezikov: Veste, da bi na koncu že pozabil, da ni lega govora sam napisal, tako se je bil navdušil in razvnel ob Nestorjevem govoru. Nato je postalo v radiju tiho in slišat je kukavico.
»Zdaj je čas«, je detal Anton Koren.
Napovedovalec ga je peljal v malo sobo. ga postavil pred govorilnik in mu detsfl:
»Ko zaprem vrata, lahko začnete.«
In Anton Koren se je še odkašljal, položil cilinder na prosti stol, rokavic pa ne. In potem požakal. da je zaprl napovedovalec vrata. Potem 1 je položil na mizo uro, kajti bilo je natančno določeno, da sme predavati samo pol ure, sedel na
stol in potem začel z lagodnim glasom govor Nestorja.
Če vam rečem, da je pri besedah Nestorjevih dobil Anton na čelo pot, da je bil moker pod pazduho in je te besede s pojemajočim, nato rastočim glasom ponovil, tako kot bi bil Nestor, mislim, da sem povedal vse.
Potem je pol ure preteklo. Napovedovalec je odprl vrata, obrisal si solze iz oči in dejal: »Čudovito 1«
In je Antonu Korenu odš'el na roko, reci in piši, petinsedemdeset dinarjev, kar je moral Anton Koren lastnoročno podpisati. In ko mu jih je naštel, je spet dejal: »Čudovito!«
Nato je Anton Koren odšel in rožljal s svojimi dinarji in šel po poti in je rekel: »Bolje je, da sem Nestorja bral, kakor pa svojo zgodbo in sem zraven vendar zaslužil svojih petinsedemdeset dinarjev. Tako se mi zdi, da sem bil na višku, in bi ne kazalo, ponavljali se. Kaj takega, da bi tako govoril, kakor sem danes govoril, se mi ne posreči tako kmalu.«
In je šel v kavarno. In je naročil kozarec piva, in je vsakemu pripovedoval, ki je za mizo sedel, da je bil na radiju tn je tam bral Nes or-jev govor. In bilo je nekaj takih gostov, ki so ga na radiju slišali in poslušali in so mu časli-tall nad velikim uspehom, ki ga ie žel na radiju. In je moral vsakemu naročiti dva brinievca.
Toda Anton Koren se je s petintridesetimi dinarji vrnil domov. Bila je že deset in edinka se je napravljala spat. Anion Koren je bil vesel, ko je prišel skozi vrata, in je vprašal deklo: »Ali sle slišali?«
In je dekla odgovorila, da nI imela časa poslušati, saj ona tako nima časa nikoli. Ampak obžaluje, da ji ne dajo Časa. da bi slišala.
Zto je moral vprašati edinko. In se je ta hudo namrdnila in je rekla:
»Ali me imate res za norca?« Obrnil se je do žene. in je žena kazala tak obraz, da je takoj slutil, da bo tihi teden. In je vprašal, kaj je temu vzrok. In je po dolgem izvedel iz ust edinke:
»Ali misliš, da mi nimamo radija? Pa si na« potegnil. Plošče ie tistikrat dajal, in je dejal, da si ti obolel in da boš predaval drugič.«
In je Antonu Korenu na čelo stopil pot m je vprašal:
»Ali ni bilo slišati Nestorievega govora?« In se je edinka zasmejala in ie rekla: »Seveda, v dalmatinski kleti.« In bolj, ko je Anton Koren zatrjeval, da je brat na radiju in sicer Nestorjev govor, bolj mu je hčerka trdila, da je tisto uro napovedovalec proizvajal plošče in n;ega opravičil, da je bolan Nazadnje si Anton Koren nI mogel pomagati, kakor, da je potegnil Iz žepa še ostalih petintrideset dinarjev ln jih trideset vrgel ns mizo In je dejal:
»Odkod so pa lit« In 1© hčerka preračunala fn rekla: »Trideset In dvajset (p petdeset .At«, povej, kdo ti je posodil petdeset dinarjev?«