Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 273
Upravmstvo: Ljubljana Knafljeva ulica a. — relefon št. 8122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Iriseratni oddelek: LJubljana, 8elen« burgova Ul 3. — Tel 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon SL 2453.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190
Računi pn pošt ček zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241
Ljubljana, torek tj. novembra I934
Cena t.— Din
Naročnina znaša mesečno [Mu 25, Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Str^ssmayerjeva ulica fit. L. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Mojstrsko delo diplomatske umetnosti
S temi besedami priznanja so ugledni zunanji listi nazvali noto naše države, ki jo je v četrtek vložil pri tajništvu Društva narodov naš zunanji minister. Ves nepristranski tisk poudarja nadalje odločni, resni in jasni ton naše note ter preciznost obtožb, ki jih navaja naša vlada, ko pred poklicanim ženevskim forumom zahte/a zadoščenja za marsejski zločin. Splošna sodba inozemstva je, da je naša nota ne samo primer diplomatske umetnosti, marveč tudi dokument odločnosti naše države, ki bo, tesno strnjena s svojima zaveznicama Češkoslovaško in Rumunijo, storila vse, da doseže v Ženevi moralično obsodbo krivca in obenem za bodočnost prepreči, da bi še kaka država na svojem ozemlju trpela in celo podpirala zločinsko zaroto proti evropskemu miru.
Kar se tiče odmeva, ki ga je korak našega zunanjega ministra deležen na naših domačih tleh, moramo ugotoviti, da je jugoslovenska javnost z zadoščenjem pozdravila energično vsebino in obliko svoje note. V domovini je ženevska nota doživela enodušno oceno: Tako je prav, tako se mora, to smo dolžni svoji narodni časti. To je tudi popolnoma razumljivo, kajti prehuda je bila žalitev, da bi mogel naš narodni ponos preko nje, prekrut je bil udarec, ki je zadel našo državo, in preogromna je izguba, da ne bi naš užaljeni pravni čut energično potrkal na vest mednarodnega sveta.
Vse te dolge in mučne tedne po mar-sejskem zločinu je naš narod očitoval izredno mirnost, uverjen, da bodo odgovorni činitelji podvzeli vse potrebno, da izvojujejo zadoščenje, dasi je obenem čutil in videl, kako močne sile so ponekod na delu zoper našo težnjo, da se pomore do veljave kruto žaljeni mednarodni pravičnosti. Za vse samozatajeva-nje preteklih tednov in za mrzlo bojazen, da svet ne bo dopustil pravične sodbe in pravične ocene naše strpljivosti, nas je odškodovala obtožba, vložena v Ženevi.
Ni manjkalo poskusov, preprečiti odločilni korak Jugoslavije. Diplomatska igra je poskušala vse svoje umetnosti In ko je postajalo vedno jasneje, da se bodo internacionalne sipletke razbile ob neupogljivi volji globoko užaljenega na" roda, je rastoči strah pred obsodbo podvojil vnemo propagande, ki ni štedila s sredstvi, da natrosi mednarodni javnosti peska v oči ter sugerira svetu izkrivljeno sliko dejanja in njegovega ozadja. Čim bolj se je bližalo usodno ženevsko zasedanje, tem češče je bilo sre-čavati v delu inozemskega tiska »pojasnila« in svarila, katerim se je že od daleč poznalo, da jih je inspirirala znana propagandna centrala, podprl pa žven-ket madžarskih pengov.
Kakor pa je dokazal sprejem jugoslo-venske zahteve po jasnosti in zadoščenju, vse prizadevanje, zaviti resnico v meglo in uspavati čut pravičnosti, ni doseglo željenega uspeha. Odmev, ki ga je našla vložena pritožba v seriozni in objektivni svetovni javnosti, je najboljša priča, da je pot jugoslovenske vlade prava.
Tožba je torej vložena, krivice so fiksirane in krivec je nedvoumno imenovan ter poklican na odgovor. Res da je politična modrost in uvidevnost narekovala naši vladi ožjo omejitev sokrivcev, nego bi to zahteval sam dejanski stan, vendar vidijo mednarodni krogi ravno v tej okoliščini mojstrovino naše diplomacije, ki v svojem upravičenem srdu ni padla v prenapetost, da bi zahtevala nekaj, kar je v danih prilikah nemogoče. Jasno pa je, da bodo z obsodbo enega krivca obsojeni vsi, pa naj jih naša obtožba imenuje ali ne. Pri procesu pred Društvom narodov bo ta okoliščina tehtna, kakor mednarodno sodišče ne bo moglo prezreti, da naši pritožbi v maju mesecu ni pripisovalo tistega pomena, ki ga ji je končno na žalost vsega našega naroda dal strahotni marsejski dogodek.
Jasno je, da bodo krivci skušali izpodbijati naše navedbe, kakor so to delali ves čas in bodo delali še dalje, dokler ne bo objavljena spomenica, ki podpira obtožbo in ki bo z močjo svojih argumentov in dokumentov zamašila usta vsem ugovorom. Naš narod se zaveda, da je potrkal na vrata Društva narodov zato, da zahteva svojo dobro pravico in zadoščenje za storjeno krivico, dolžnost mednarodnega foruma pa je, da se resno in vestno bavi z našo zahtevo. Zanašajoč se na pomoč naših prijateljev, ki so nam dali že dovolj dokazov, da neomajno stoje za nami, lahko trdno upamo, da bo ženevsko društvo častno prestalo to preizkušnjo obremenitve, čeprav je od njegovega obstoja ni bilo odločitve, ki bi bila tako velepomembna m da-lekosežna.
Nikjer jih ne marajo
Perpignan, 26. novem. g. 14 jugoslovenskih državljanov, ki pripadajo raznim političnim skupinam, je bilo nedavno izgnanih iz Francije. Odpotovali so v Španijo, španske oblasti pa so jih včeraj vrnile na ♦rancosko aaeja.
v
Ženeva v pričakovanju
jugoslovenske spomenice
Vsa svetovna javnost z največjo napetostjo pričakuje objavo jugoslovenske spomenice
in dokumentiranih dokazov o krivdi Madžarske
ženeva, 26. novembra s. Z največjo na. petostjo se pričakuje objava jugoslovenske note, ki bo jutri izročena tajništvu Društva narodov. Mnenje med delegacijami je očividno na strani Jugoslavije Prevladuje naziranje, da jugoslovenska akcija samo lahko okrepi prestiž Društva narodov in da se bo politično življenje očistilo, če Društvo narodov točno izpolni dolžnost. Pozivanje Društva narodov na pomoč je vse prej kot delo »mednarodnega terorizma«, kakor je madžarski delegat ocenil jugoslovensko demaršo, temveč se mora to demaršo pozdraviti kot akt mednarodne solidarnosti. V vseh krogih priznavajo, da je Jugoslavija šla tako daleč, kakor je le mogla v svoji popustljivosti in konciliant-nosti, da je pa pri vsakem koraku zadela
na obstrukcijsko politiko slepega ireden-
tizma.
Le Italija poskuša braniti Madžare. Do. cela zanikati krivde Madžarske ne more, skuša pa spraviti debato na širšo podlago. Kot uvod v to akcijo je služil irvodnik »Giornale d' Italia« ki so ga ponatisnili tudi drugi večji fašistični Listi, v katerem je rečeno, da Italija pozdravlja jugoslovenski korak, vendar pa bi bilo treba pri teh razpravah vzeti v pretres ves problem mednarodnega terorizma. Na ta način se nadeja Italija, dati debatam tako voden izgled. da bi se Madžarska lahko rešila iz železnih klešč, v katere je sedaj zašla. Toda vse trezno mednarodno mnenje odklanja ta italijanski manever, ki naj bi podprl Madžarsko.
Spomenica o Marseilleu bo danes objavljena
Zunanji minister je včeraj odpotoval v Beograd, da poroča vladi — Danes bo izročena in objavljena spomenica o krivdi Madžarski
Ženeva, 26. novembra, p. Davi ob 4.35 je zunanji minister g. Jevtič v spremstvu šefa svojega kabineta dr. Markoviča odpotoval iz Ženeve v Beograd, kamor prispe jutri zjutraj. V Beogradu bo ostal le par dni. da poroča vladi o položaju v Ženevi, nato pa se bo takoj vrnil v Ženevo. Dne 3. decembra se prične zasedanje sveta Društva narodov, ki mu mora osebno prisostvovati.
Pred svojim odhodo-m iz Ženeve je imel zunanji minister Jevtič daljši razgovor z jugoslovenski tn poslanikom v Parizu dr. Spalajkovičem, snoči pa >e ponovno posetil generalnega tajnika Društva narodov in izrazil željo, naj bi se pritožba Jugoslavije čimprej stavila na dnevni red.
Kakor se je nocoj zatrjevalo v po-
učenih krogih, bo stalni delegat pri Društvu narodov dr. Fotič jutri ob 11. dopoldne izročil tajništvu Društva narodov spomenico jugoslovenske vlade z vsemi dokaznimi dokumenti. Takoj po izročitvi tajništvu Društva narodov bo spomenica tudi objavljena.
Titulescu in Ruždi bej v Parizu
Pariz, 36. novembra p. Davi sta prispela semkaj rumunski zunanji minister Titulescu in turški zunanji minister Ruždi bej. V teku dneva sta se sesta a z zunanjim ministrom Lavalcvm ter »mola z njim daljSi razgovor. V zvezi s prihodom Ruždi beja v Pariz se tudi zatrjuje, da bo Ruždi bej pri tej priliki načel razgovore o sklenitvi novega prijateljskega pakta med Francijo in Turčijo.
Nova taktika Madžarov
Navidezno zahtevajo takojšnjo razpravo o jugoslovenski pritožbi, v resnici pa jo skušajo z raznimi manevri
zavlačevati
Ženeva, 26. novembra, r. Kakor jc poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je Madžarska preko noči izpremenila svojo taktiko in namesto dosedanjega zavlačevanja zahtevala, naj se takoj razpravlja o pritožbi Jugoslavije proti Madžarski. Madžarski delegat TyborEckhart je v soboto zvečer izročil tajništvu Društva narodov noto madžarske vlade, v kateri zahteva, naj se jugoslovenska pritožba obravnava še na tem zasedanju. Madžari so s tem svojim nastopom hoteli na eni strani izzvati vtis, kakor da jih jugoslovenske pritožbe ni prav nič strah in da sami žele, da se zadeva čimprej razčisti. Na drugi strani so računali s tem, da se bo o jugoslovenski pritožbi razpravljalo v dobi, ko bo v ospredju posaarski plebiscit in da se bo tako pozornost svetovne javnosti odvrnila od te za Madžare tako neprijetne zadeve.
Izgleda pa, da manever Madžarske ni uspel. Madžarski delegat Tvbor Eckhart je ■danes ponovno posetil generalnega tajnika Društva narodov in zahteval pojasnila, ali se je Društvo narodov že odločilo ter ugodilo madžarski zahtevi, da se takoj prične razprava o jugoslovenski pritožbi. Generalni tajnik Avenol je obvestil madžarskega delegata, da so se vsi člani sveta Društva narodov izjavili za to, da se jugoslovenska pritožba stavi na dnevni red prihodnjega rednega zasedanja in da tako ne bo sprejeta od Madžarov predlagana nujnost. V nobenem primeru pa ne bo sklicano izredno zasedanje sveta Društva narodov, kakor bi sedaj za enkrat želeli Madžari in njihovi podporniki. Dnevni red, ki je že določen, se ne bo več spremenil.
Madžarska taktika
je italijansko maslo
Pariz, 26. novembra, r. Francoski I sti posvečajo dogodkom v Ženevi še vedno največjo pozornost. Vsi se v zvezi s tem ba-vijo z zahtevo Madžarske, naj bi se nujno razpravljalo o jugoslovenski pritožbi in vidijo v tem samo nov manever Madžarske. Po njihovem mnenju bi radi Madžari na ta način vplivali na ženevske kroge m odvrnili pozornost od sebe Toda ta taktika jim ne bo pomagala, ker so dokazi, s katerimi razpolagata Francija in Jugoslavija, tako nepobitni. da jih ne more ovreči.
»Temps« pitše med drugim, da si pač nihče ne more domišljati, da bi nastopila Jugoslavija s tako težko obtožbo proti Madžarski pred najvišjim mednarodnim forumom, če bi ne imela za to nepobitnih dokazov »Journal« piše. da je madžarski korak še bolj utrdil prepričanje o krivd; Madžarske in tega tudi najbolj gostobesedne izjave ne morejo več predrugačiti. »Matin« vidi v vsem tem delo italijanske diplomacije, ki
skuša s takimi manevri rešiti Madžarsko iz zagate. Rimu je vsa stvar skrajno neprijetna in bi jo rad čimprej spravil z dnevnega reda. Misli pa, da je baš v sedanjih časih, ko se toliko govori o zbližanju Italije in Francije, najmanj umestno, da se Italija toliko eksponira za Madžarsko, o čije krivdi nihče več ne dvomi. Vsekakor je to postopanje Italije slab uvod v skorajšnja fran-cosko-italijanska pogajanja, če bo do njih sprčo takega postopanja ItaLije sedaj sploh še prišlo.
Protest proti
zavlačevanju
Ženeva, 36. novembra, p. Zasedanje sveta Društva narodov, ki je bilo prvotno sklicano za 211. november, je sedaj že v drugič odgodeno. Danes so se ra-zširJe v Ženevi vesti, da namerava predsednik odbora trojice za posaarsko vprašanje, italijanski delegat baron Alois«, znova predlagati, naj bi se zasedanje sveta Društva narodov zopet odgodito. Po dosedanjem dogovoru bi se imei sestati svet Društva narodov 3. ali 5. decembra, baron Aloisi pa zahteva, nai bi se odgodi-l sestanek do 10. decembra.
V ženevskih krogih smatrajo, da je ta zaviačevalna taktika v zvezi z akcijo za obrambo Madžarske in ie vzibud k> zato
odlaganje zasedanja sveta Društva narodov med vsemi delegacijami veliko nevolio. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov jn turški zunanji minister Ruždi bej sta poslala tajništvu Društva narodov pismo, v katerem ostro protestirata zaper neprestane odgoditve zasedanja sveta Društva narodov. V svojem pismu naglašata, da se mora ravnati po svetu Društva narodov, ne pa narobe. V bodoče nai se sklicanje sveta
društva narodov določi pet dni v naprej. Določenega datuma se morajo strogo.držati vsi odbori in vse delegacije, ker ne gre, da bi oddaljeni delegati prihajali v Ženevo in tu potem cele tedne čakali.
Korak Litvinova in Ruždi bela komentirajo v ženevskih krogih kot novo manifestacijo solidarnost: Rusije z Balkansko zvezo in Malo antanto.
Italijanska podpora
Rimski advokati Madžarov se že oglašajo — Pavelič in Kvaternik ostaneta pod italijansko zaščito
Rim, 26. novembra p. Celokupni italijanski tisk posveča zadnje dni nenavadno veliko pozornost pritožbi Jugoslavije proti Madžarski in objavlja obširna poročila iz ženeve. Posebno pozornost je zbudil članek, ki ga je napisal Virgil Gayda v »Giornale d' Italija«. V članku poziva vse evropske države, naj povedo svoje mnenje o Krivdi za marsejski atentat. Vsa Evropa naj se izjavi, ali smatra Madžarsko za krivo v smislu jugoslovenske obtožbe ali ne. Ce države same tega ne bodo storile, jih mora pozvati Društvo narodov, kajti Madžarska se mora opravičiti. Ce se to opusti, bo zavladala taka napetost, ki bi mogla dovesti do neljubih posledica. Gay-da naglaša da je v tako delikatni stvari odgovornost toliko večja tako za tožitelja kakor za obtoženca. Stvar se mora zato čim prej razčistiti in zato naj Društvo narodov upošteva zahtevo Madžarske, da se jugoslovenska pritožba takoj stavi na dnevni red.
Današnji listi objavljajo tudi poročila iz Turina, ki dajejo slutiti, da bo Italija podprla Madžarsko tudi še s tem, da bo tik pred pričetkom razprave o jugoslovenski pritožbi odgovorila na francosko zahtevo po izročitvi Paveliča in Kvaternika. V Tu-rinu se je sestal vrhovni Jržavni pravni svet, ki je proučil zahtevo francoske vlade in vse dokaze, ki so jih francoske oblasti predložile glede krivde Paveliča in Kvaternika Ta svet je sedaj sestavil svoje poročilo in ga dostavil vladi, ki bo prihodnje dni sklepala o odgovoru na francosko zahtevo. Listi dodajajo, da je poročilo vrhovnega pravnega sveta negativno in da bo italijanska vlada izročitev obeh glavnih krivcev marsejskega zločina odklonila.
Pariz, 26. novembra g. Pariški listi poročajo, da bo italijanska vlada v kratkem
uradno notificirala odklonitev izročitve dr. Paveliča in Kvaternika pri francoskem poslaništvu v Rimu. Utemeljitev odklonitve še ni znana. V italijanskih pravnih krogih zatrjujejo, da v predloženih spisih baje ni dovolj dokazilnega materiala o sokrivdi obeh teroristov.
Perčevič je še zaprt
Dunaj, 26 novembra č. V nasprotju z vestmi, ki so se razširile po radiu, da je bil Perčevič izpuščen iz zaporov, potrjujejo sedaj merodajni krogi, da je še vedno v dunajskih policijskih zaporih.
Kaj dela Gombos v Avstriji
Dunaj, 26. novembra, p. Nenadni poset madžarskega ministrskega predsednika Gonrbdsa je izzval v vseh tukajšnjih poli-tčnih krogih veliko zanimanje. Listi objavljajo le kratek komunike, da se je madžarski ministrski predsednik odzval že davnemu vabilu avstrijskega kancelaria m prišel na lov. V vsej Avstriji pa seveda ni nikogar, ki. bi verjel, da nima predsednik madžarske vlade v dobi, ko je Madžarska tako hudo obtožena pred vsem svetom, nobenih drugih skrbi, kakor da hodi v Avstrijo streljat zajce in kozle. Zato se širijo v avstrijski javnosti na .»bolj fantastične vesti. Vsepovsod vlada prepričanje, da so nenadni priiod Gombosa v Avstrijo ter njegovi sestanki z avstrijskimi državniki m z Italijanskim poslanikom v tesni zvezi s političnimi vprašanji, zlasti pa z obrambno aketio Madžarske v Ženevi.
Dunaj. 26. novembra. w. Po končanem »lovskem izletu«: se bo#=ta madžarski ministrski predsednik Gombos jn poljedelski minister Kal!ay jutri »jutraj vrnila v Budimpešto.
Mednarodna konvencija o zatiranju terorizma
Uvedlo naj bi se obvezno sodelovanje vseh policijskih oblasti in izpremenile določbe o azilskem pravu
Pariz, 36. novembra, p. V političnih krožili zatrjujejo, da to francoski zunanji minister Lav-al v zvezi z razpravo o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski predlagal v Ženevi sklenitev mednarodne konvencije za zatiranje terorizma v Evropi. Konvencija bi vsebovala celo vrsto določb, giavne pa bi bile:
1.	Zatiranje in onemogočanje vsakega političnega terorja v vseh evropskih državah potom mednarodnega sodelovanja policijskih oblasti.
2.	Vprašanje azila za politične emigrante se mora postaviti v docela nove osnove in kontrola nad emigranti poostriti.
3.	V primeru kakega atentata ali teroristične zarote obvezno sodelovanje vseh policijskih oblasti.
4.	Nova obvezna sklenitev mednarodne konvencije o izročitvi navadnih in političnih
Flandin o vzajemnosti Francije in Jugoslavije
Nadaljevati moramo pot, ki sta jo začrtala kralj
Aleksander in Barthou
Parii, 26. novembra, n. Ves ©vet se v poslednjih dneh vedno boli zanima za pritožbo jugoslovenske vlade zaradi marsejskega atentata. Baš to okoliščino ie porabil francoski ministrski predsednik Flandin, da je poročevalcu zagrebških >Novosti< podal naslednjo izjavo:
»Predvsem eem hotel vsemu jugosloven-skemu narodu izraziti svoja čuvstva in bolestno simpatijo zaradi globoke žalosti, ki ga ie tako nenadoma zadela. Tragični dogodek v Marseilleu ie združil v smrti Viteškega kralia Aleksandra I. in louisa Bar thouia ter ie pokazal pot. po kateri moramo v bodočnost. Po tei noti sta krenila ona dva v juniju, ko ie bil Barthou v Beogradu To pot sta hotela nadaljevati v Parizu, ko se je zgodila nesreča, ki nas je vse iznenadila- To ■ia bila pot prijateljstva in vzajemnosti, ki je
prodrla v kri in ojeklenila na bojiščih velike vojne. Francosko * jugoslovensko prijateljstvo se je eedai še enkrat ojačilo s krvjo, ki je bila prelita na bojnem polju miru. Francija hoče odločno nadaljevati po vzgledu. ki eta ga dali dve veliki mučeniški žrtvi tega plemenitega dela. Ohranili bomo hladnokrvnost in ne bomo 6e ustrašili nobenih naporov, da skupno s plemenito iu-goelovensko nacijo nadaljujemo delo po njunem vzgledu. Francija resnično hoče nadaljevati pot po kateri je morda kdo že mi-sh'1. da ie prekinjena Obe veliki žrtvi pa sta nam dali vzgled za mednarodno sodelovanje Nailepše bomo izkazali svoje nai-globlie spoštovani? obema velikima žrtvama. ki ju tako objokujemo, če bomo nadaljevali delo. ki sta ga ona dva tako srečno pričela, dokler ga ne izpolnimo.
zločincev med vsemi evropskimi državami s primerno modifikacijo sedanjih določb.
Francoski krogi so prepričanj da bo ta predlog v Ženevi prodrl.
Ženeva, 26. novembra, p. V tajništvu Društva narodov sestavljajo sedai načrt mednarodne konvencije za zatiranje terorizma. Konvencija bi slonela v glavnem na enakih načelih kakor že sklenjena konvencija o zatiranju trgovine z mamili, ki se je prav dobro obnesla. Ne gre pri tem za ustanovitev kake posebne mednarodno policijske in-st tucije, marveč za organizacijo sodelovanja med policijskimi oblastmi vseh držav.
Atentat na mandžurskega cesarja
Šanghaj, 26. novembra. w. Na mandžur-skega cesarja Puia je bil danes izvršen atentat, ki pa ni uspel. Ko je cesar posetil grobove svojih prednikov v bližini Mukde-na, ga je pet kitajskih nacionalistov napadlo. Cesar ni bil ranjen. Atentatorji so hoteli v splošni zmešnjavi pobegniti, vendar pa so jih prijeli. Odpeljali so jih v Mukden, kjer jih bodo justificirali.
Pariz čistijo sumljivih tipov
Pariz, 26. novembra. AA. Pri izvajanju programa za očiščenje Pariza nezaželjenih in sumljivih elementov, zlastj tujcev, ki ga zadnje čase sistematsko vrši uprava pariške policije, so snoči pregledali dvanajsti pariški okraj in vršili hišne preiskave pri sumljivih osebah Pri tej priliki so policijski organi našli okoli 230 oseb s pomanjkljivimi dokumenti Med njimi so jih okoli 40 odvedli na policijo, kjer so jih obdržali v zaporu okoli 12 Racije se vrše v Parizu vsako noč v drugem okraju.
Tardieu okreval
Pariz, 26. novembra AA. Iz okolice Tar-dieuja se doznava. da je bivši predsednik vlade skoraj popolnoma ozdravel in da bo še ta teden zapustil kliniko, kjer so ga operirali. Po odhodu iz klinike misli Tardieu odpotovati v Menton in ostati tsm do prihodnjega marca.
Schuschnlggov povratek
Rimrjte konference avstrijskega kancelarja — Avstrija se priključuje reviziortizmu ?
Zaradi preobilice drugega gradiva se nam je objava naslednjega situacijskega poročila zakasnila. Ker pa je dopis še vedno aktualen, ga objavljamo danes.
Dunaj, 21. novembra.
Politične konzultacije, predvidene v sporazumu zaveznic rimskih paktov, so za enkrat zaključene. Za Gombosom je bil v Rimu avstrijski kancelar Schuschnigg, in nikdo ne dvomi, da je bil njegov poset v svojem bistvu samo nadaljevanje tega, kar sta započela Kanya in takoj po njem madžarski politični šef.
Aktualnosti, ki so se v Rimu reševale, so za informirani svet podane same ob sebi, in ni se nam treba muditi z uradnimi komunikeji, ki se itak čitajo, kakor da so narejeni po enem klišeju. Prav gotovo je bila glavni predmet rimskih razprav politična situacija, ki je nastala po Marseilleu in neposredno pred ženevskim zasedanjem in njegovimi morebitnimi posledicami.
Mednarodna javnost je spremljala Sehu-schniggovo rimsko potovanje vsekakor z drugačnimi očmi, kakor ono njegovega madžarskega kolege. Avstrija vsaj na prvi .pogled ni obremenjena s sokrivdo na organiziranem političnem terorju in tudi v splošnem ne velja kot tako opasno ognjišče vznemirjenja, ker njena zunanja politika vsaj oficielno ne zasleduje revizionističnih ciljev. Zato srečavajo njena zagotovila o mirovnih stremljenjih in o želji, prevzeti v Todunavju vlogo posrednika, še na marsikateri strani precej vere. Kdor pa pozna politične intimnosti na progi Pešta-Dunaj-F-im, se bo težko povzpel do prepričanja, da so se Schuschniggove konference bistveno razlikovale od Gombosovih. Razlika je morda bila v tem, da je bila vloga Avstrije manj izrazita in bolj pasivna od Madžarske. Položaj Avstrije niti v notranji, niti v zunanji politiki ni tak, da bi ji dovoljeval večjo aktivnost ali celo inciativnost; naj sc trditev o protektoratu še tako zgovorno demantira, je za malokoga skrivnost, da sc na Dunaju plese, kakor se v Rimu gode.
Zato gotovo niso nezanimivi glasovi, ki govore o vlogi revizionistične ideje pri Schuschniggovih rimskih posvetovanjih. Kakor je javnost po ovinku preko Francije izvedela, je avstrijski kancelar v zaupnem krogu oficioznib novinarjev celo uvrščal madžarsko tezo o reviziji v avstrijski zunanjepolitični program, če so take informacije avtentične, pač ni težko spoznati, da so morali biti na delu vplivi, ki nimajo svojega izvora na Dunaju in katerim je malo mar za solidarizacijo in konsolidacijo Srednje Evrope, o kateri Schuschnigg tako rad govori.
Ni si lahko misliti, da bi taka nova orientacija avstrijske zunanje politike bila sad Schusehniggovega lastnega spoznanja. Morda je tudi še prezgodaj govoriti o nji kot nepreklicnem dejstvu. Vredno pa je pozornosti, da se pojavljajo take vesti baš v trenutku, ko se pripravlja mednarodna
Študentske demonstracije
v Pragi
ln. Praga, 25. novembra
Včeraj je doživela Praga dogodke, ki ži. ▼o spominjajo na avstrijsko predvojno dobo. Demonstracije na univerzi in na ulicah sicer niso dosegle onega obsega, kakor v dobi. ko je burševske čepice ščitila <r. kr. policija, njih pomen pa zato ni manjši, kajti podale eo pravo sliko nemške mentalitete.
Zgodovina borb za starodavno Karlovo univerzo v Pragi je znana. Ustanovljena j*- bila za češki narod in je obdržala svoj č<>5ki značaj vse do zmage habsburške ■protireformacije. Od Bele gore pa vse do ustavnih dob je vladal v bivši Avstriji nemški absolutizem in kakor drugi avstrijski narodi, tudi Čehi niso imeli možnosti, priti do svojih nacionalnih pravic. Univerza, ki je imela služiti češki narodni kulturi, se je pod avstrijsko patronanco etab-llrala kot trdnjava germanizacije.
Ko so se r prvi polovici minolega stoletja začeli avstrijski narodi zavedati svojih političnih pravic, ee je obenem začela njihova borba za ravnopravnost v šoli in uradih. Eden prvih postulatov češkega nacionalnega programa je bila zahteva po vrnitvi starodavne univerze. Vendar je trajal ta boj za to kulturno postojanko še desetletja, preden je Dunaj dovolil — 1. 1S82. — češko univerzo v Pragi.
Rešitev je bila polovičarska in po avstrijsko pristranska. Kajti dunajska vlada ni Izročila narodu, kar je bilo njegovega, Karlova univerza je ostala v nemških rokah, poleg nje pa se je ustanovila češka visoka šola kot nov zavod. Češki narod te »razdelitve« nI nikdar priznal in je vedno občutil kot krivico, da se je vzdrževala za nemško univerzo historična kontinuiteta, da so ji pripadali vsi starodavni privilegiji in vse ustanove, ki so bile po iritencijah ustanovnika. češkega kralja namenjene češkemu narodu.
Sele po prevratu je prišla remedura. Univerzitetni zakon iz leta 1920. je ugotovil, da je češka Karlova univerza legitimna naslednica stoletja stare ustanove, •n je med drugim določil, da ji pripada lastništvo zgodovinskega Karolina in premoženjskih ustanov, pa tudi starih insig-rij. pečatov in dragocenih arhivov. Do provedbe zakona pa ni prišlo vse do minulega študijskega leta. ko je rektor Dor-uin v imenu akademskega senata povzel iniciativo, da se ustvari zakonu odgovarjajoče stanje.	,
Znan je hrup, ki so ga dvignili češkoslovaški Nemci proti zemljiškoknjižnemu prenosu lastnine Karolina. že takrat so profesorji nemške univerze skusali s protesti in s pasivnim odporom preprečiti restitucijo češke pravice. Mobilizirali so tudi svoje parlamentarno zastopstvo in srrozill z razbitjem vladne koalicije, toda na nos le d je moral vendar zmagati pozitivni zakon.	, ..
Letos se je imela započeta vzpostavitev pravnega stanja izvesti do konca z izročitvijo historičnih insignij. pečatov in ar-hivalij Ministrstvo šolstva je Izdalo nemški univerzi nalog, da izroči v smislu zakona insismije zakoniti lastnici. česk^ univerzi Kljub jasnim določbam zakona pa se je akademski senat nemške univerze znova protivil ukrenit nadrejene oblast! Začelo se ie Izmikanje in mešetarenje. k' naj bf izvršitev ministrskega odloka odgo-dilo in vezalo na pogoje, če bi se že ne dosegel preklic.
sodba o destruktivnih učinkih nasilnega
ekstremnega revizionizma. Nehote se vsiljuje misel, da triumfiranje madžarskega tiska po Gombosovi vrnitvi morda vendar ni bilo povsem brez podlage.
Seveda se tu takoj odpira vprašanje, kako bi Avstrija tak preokret spravila v sklad s svojo mednarodno situacijo in s svojimi interesi. Avstrija se do sedaj ni štela v krog onih, ki kličejo po teritorialni reviziji. Proti senžermenskim mejam na Dunaju ni bilo ugovorov, in edina nacionalna rana avstrijskega nemštva skeli baš na oni meji, katere se niti v mislih ne sme dotikati, — pod Brennerjem. Na drugi strani pa ograža revizija mej integriteto ozemlja senžermenske Avstrije, ker njena zapadna zaveznica gradišCanske deželice nikdar ne bo izpustila iz velikomadžarskega programa. Edini revizionistični postulat avstrijske politike je bil »anšlus«, ki ga je pa Dollfuss radikalno črtal iz avstrijskega programa.
Značilno je, da se tudi z avstrijske, še bolj pa z italijanske strani vodi borba za državno samostojnost Avstrije baš z geslom o nedotakljivosti mednarodnih pogodb in se z istim utemeljevanjem išče zanjo mednarodna garancija. V družbi revizio-nistov bi igrala tedaj Avstrija vsekakor dvomljivo vlogo in bi morala prej ali slej zaiti v nerazrešljiv dilema.
Zdi se, da kancelar Schuschnigg sam občuti neugodnost položaja, ker po svojem povratku obrača vso pozornost javnosti na miroljubne tendence avstrijske zunanje politike in pripravljenost sodelovanja s sosedi. V »Neue freie Presse« poudarja izrecno, da Avstrija ne more riskirati politike, ki bi jo na katero koli stran izolirala, in vabi sosede, da se združijo v skupnem prizadevanju za odstranitev gospodarske desorganizacije, ob polnem spoštovanju državnih suverenitet.
Pozablja pa, da za to sodelovanje vsebujejo rimski pakti — vsaj po madžarskem tolmačenju, — politične pogoje, ki se baš tega spoštovanja živo dotikajo in katerih priznanje bi bilo na las podobno kapitulaciji pred madžarskim imperializmom.
To vse so le delni pogledi na politiko, ki sta jo po vsej priliki pripravljala Gombos in za njim Schuschnigg na svojih inozemskih potih. Zagonetka rimskih konferenc ž njimi še ni razrešena. Zdi se pa skoro, da za optimistično gledanje v bližnjo bodočnost Podunavje nima preveč povoda. Kajti do spoznanja, da bo srednjeevropski problem zadovoljivo rešen šele tedaj, kadar bo njega ureditev prepuščena prizadetim narodom samim, brez vmešavanja od zunaj, brez izigravanja imperialističnih interesov, — do tega spoznanja je — tako se zdi — še dolga pot.
Med tem pa, ko so politični protektorji praškega nemštva pritiskali kljuke v ministrstvih, jc nemško burševsko študent.stvo seglo po terorju. Napovedalo je — pod patronanco profesorjev — štrajk, zasedlo zgradbo Karolina in se v njem zabarika-diralo. Naravno je, da je ta demonstracija razburila češko akademsko mladino, zlasti ker So burši zaprli in zasedli vhode v Karolinum, ki je zdaj tudi formalno priznan kot češka lastnina, češki akademiki so poslali deputacijo k nemškemu rektorju ker pa je bil dostop v vseuč. zgradbo onemogočen, so si ga akademiki osvojili sami. Toda komaj so prišli na hodnike in dvorišča, se je vlila nanje iz nadstropij ploha vrele vode in razne nesnage, obenem pa so navalili nanje s palicami oboroženi burši, spremljajoč svoje nasilje z demonstrativnim, čehoslovake žaljivim vpitjem.
Prišlo je do obžalovanja vrednih prizorov, naposled je morala intervenirati policija, demonstracije pa so ee preselile na mestne ulice. Razburjenje v Pragi še vedno traja. Prebivalstvo še ni pozabilo na izzivalno vlogo burševstva izza avstrijske dobe; ko je hotelo strahovati ulico in je nakopalo praškemu prebivalstvu neštetokrat krute policijske persekucije. Zato ee vse čudi drznosti šovinistične nemške klike, ki skuša obnoviti svojo strahovlado še zdaj. v svobodni češki državi in se ta-korekoč pred očmi vlade nasilno upira zakonu in pravici.
Splošno vlada mnenje, da so nemški burši s svojim nastopom storili češikemu nemštvu slabo uslugo. Neizogibno je skoro, da so odbili mnogo ljudi, ki so doslej zagovarjali širokogrudno in dalekosežno popustljivost napram nemški manjšini. Češki nacionalni krogi pripisujejo nemško bojevitost preveliki toleranci vladne koalicije napram naraščajočemu vsenemštvu, ki se zbira pod Hen-leinovo zastavo, obsojajo pa tudi aktivi-stiene Nemce, ki sedijo v vladi, dajejo pa eksedentom potuho. akoravno bi morali dati poudarka vladnim ukrepom. Naravno je, da se skuša s praškimi dogodki okoristiti nacionalna opozicija, ki kaže baš v zadnjem času veliko aktivnost v zbiranju in koncentraciji sil. Burševski demonstranti so ji stisnili v roke učinkovit argument.
Praga, 26. novembra. AA. CTK poroča: Demonstracije, ki so se vršile včeraj in predvčerajšnjim, so posledica stalršča, ki so ga zavzelj nemški študentje. Stavkali sO namreč v protest zoper teročitve insignij >n zgodovinskih pečatov češki univerzi, kakor zahteva zakon od leta 1920. Te demonstracije so takoi prenehale, ko se je izvedelo, da ie rektor Karlove univerze izroči insig-niie v roke prosvetnega ministra. V mestu vladata popoln red im mir. Ulične demonstracije niso niti za trenutek zavzele več-iega obsega. Demonstracije je policija likvidirala. ne da bi ji bilo treba rabit? orož-ie. Na policijsko upravo so odpeljali okoli 60 oseb. večna med njimi sploh niso vlso-'košolcl
Dijaški izgredi na Dunaju Dtmaj, 26 novembra č. Na vseučilišču kakor tudi na tehniški visoki goli So vpri-zorili danes dunajski študenti hude demonstracije proti češkoslovaškim Študentom Skupina demonstrantov ie na Rlrteu napadla nekega jugoslovenskega akademika Polfcija je demonstrante takoj razpršila in nekatere izmed ntlh aretirala.
.Zlat venec ameriških rojakov na kraljev grob
Zagreb, 26. novembra, n. Iz Amerike je
prispel nacionalni delavec Milovan Sundič, k.i je doma iz Črne gore. a b va že 6 let v Ameriki. Sundič je duhovnik v Vilmerdin-gu v Pensilvaniji. Jugosloveni, ki prebivajo v Ameriki, so ga poslali v svojem imenu v domovino, da ponese na grob Viteškega kralja Aleksandra zlat venec. V razgovoru z novinarji je Sundič zelo simpatično ka-rakteriziral Američane, o katerih je dejal, da so bili bolestno iznenadeni spričo muče-niške smrti našega pokojnega vladarja. V mnogih ameriških mestih so v znak soču-stvo%anja vse dni do pogreba jugoslovenskega vladarja prekinili vse javne zabave, zlasti plesne prireditve.
Poklonitev Zagreba na Oplencu
Zagreb, 26. novembra, n. Nocoj ob 22. jc odpotovala iz Zagreba velika deputacija zastopnikov mesta, ki jih je spremljalo mnogo drugih Zagrebčanov, da se n« Oplencu pokloni zemskim ostankom kralja Mu-čenika. Mestni načelnik Krbcr je sinoči odpotoval v Beograd, kjer je danes me! uradne opravke, nato pa se pridruži Zagrebčanom.
Grška odlikovanja oficirjev
Beograd. 26. novembra. AA. Predsednik grške republike Zaimis je odlikoval večje število jugosloven-krh oficirjev. Odi kovanja jim je izročil osebno grški poslanik Me-las v spremstvu grškega vojnega atašeja polkovnika Lumbasa. Odlikovani so bili načelnik informacijskega oddelka glavnega generalnega štaba generaištabni brigadni general Peter Aratric in načelnik štaba komande inženjerije generaištabni brigadni general Milivoj Olimp č z redom sv. Odre-šenika II stopnje, artilerijski kapetan 1. slase za generalštabne poMe Vasilije Matic, arteljerijski kapetan II. klase Vladimir Pe-r č, pešadijski kapetan II. klase Zivan Kne-ževič in konjeniški kapetan II. klase Voji-•slav Ivanovič z redom Feni-ksa IV. stopnje, konjeniški kapetan II. klase Vladimir Rogoz pa z redom sv. Odrešenika V. stopnje.
Naša vojna mornarica v filmu
Šibenik, 26. novembra, n. K r žarka »Dalmacija«, rušilec »Dubrovnik«, minonosci »Kobac«, »Galeb« in .».Jastreb« ter podmornici »Hrabri« in »Nebojša« so danes sodelovali pri snimanju češkoslovaškega filma »Življenje teče dalje«. Vojne ladje so davi odplule iz š beniške luke v smeri proti Splitu. Na vojni ladji »Sitnici« jih je spremljala filmska eksnedicija podjetja »Pariš—Praha«. Na Planki. nekem mestu vzdolž naše obale, bodo jutri snimali nekaj filmskih scen. Podmornica »Hrabri« bo »torped ra-la« minonosec »Kobac«. Ob zaključku bodo sniniali tudi defile vojnih ladij. Jutri zvečer se ekspedicija vrne v Prago, kjer bodo v filmskih ateljejih film dokončavali in ga tehnčno priredili. Koncem deecmbra bo film gotov in v prvi polovici februarja sc bo predvajal tudi že v naših bioskopih.
Zborovanje lovcev
Vinkovci, 26. novembra n. 1. in 2. decembra bo tu jesenski zber lovcev Zveze lovskih udruženj. Na zbor pridejo delegati iz vseh naših krajev.
Zatiranje komunizma v Rumuniji
Bukarešta, 36. novembra. AA. Po odredbi poveljništva bukareškega annadnega zbora so na podlagi zakona o obsednem stanju prepovedane vse organizacije, ki imajo odkrito ali prikrito komunistični značaj. Glede na to je prepovedanih 32 organizacij, počenši od komunistične stranke pa do delavskih sindikatov, ki ne pripadajo h glavni delavski zvezi. Oblasti so zaprle njihove glavne lokale Prav tako je prepovedano snovanje organizacij, ki imajo za cilj komunistično propagando V smislu teh ukrepov so bile izvršene preiskave na sedežih organizacij. Ob tej priliki so zaplenili večjo količino letakov in brošur. Do tega sklepa je prišlo na konferenci, ki ji je predsedoval notranji minister Inculec, na kateri so bili proučeni uspehi nedavnih policijskih preiskav v državi.
Francoski kolonialni institut protestira
Pariz, 26. novembra. AA. Današnji »Ma-tin« poroča, da je francoski kolonialni institut na plenarni seji razpravljal med drugim tudi o vprašanju francosko-italijanskih razgovorov o kolonialnih vprašanjih in sprejel resolucijo, ki zahteva od vlade, da mora biti temeljna točka teh razgovorov dejstvo, da Francija ne pristane na odstop katerekoli kolonije, ki se je doslej nahajala pod zaščito francoske zastave.
Strah, ki ga ne morejo izslediti
Pariz. 36. novembra. AA. Tz Saragosse poročajo: Že nckai dni straši v neki tukajšnji hiši. Neki skrivnosten glas — menda dekliški — se razgovarja z ljudmi, ki »duha« nikjer ne vidijo. Isto se je zgodilo tudi policijskim organom. Doslej se niti policiji, niti zdravnikom-psihiatrom ni posrečilo priti skrivnosti do dna. Oblast je odredila, da posebna komisija arhitektov in gradbenikov hišo temeljito preišče.
Mlečne karte v boljševiškem raju
Moskva, 36. nov. n. Zaradi pomanjkanja mleka v mnogih delih Ukrajine so bije sovjetske oblasti prisiljene, da so s 25. novembrom uvedle izdajanje mlečnih kart. Mleko se ne sme nikjer več prodajati in se bo dobivalo samo na mlečne karte. Najprej bodo preskrbljene vse bolnice in otroška vzgojevallšča. kar pa bo mleka ostalo, bo potem razdeljeno rodbinam in ostalim interesentom
Huda nesreča v japonskem rudniku
Pariz. 26 novembra AA. sMatin« poroča iz Tokija, da je nastala v rudniku v pokrajini Nagazaki eksplozija, pri kateri j«, Mlo iihitlh 53 ljudi.
poletite
1. \a%btavo »majcvA^ift pteptog
V LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA ULICA Meo. 7, II. nadstropje Razstava je otvorjena vključno do petka, dne 30. t m.
Prodajamo na 24 mesečne obroke
Kr. banovinska tkalnica preprog, Sarajevo
Kmečka zaščita
in denarne zadruge
Tehten predlog sreskih organizacij JNS iz mariborskega okrožja, kako naj se pomaga denarnim zavodom, ki so zaradi zaščite kmečkih dolžnikov postali nelikvidni
Maribor, 25. novembra.
Te dni so se v Mariboru sestali delegati vseh sreskih organizacij JNS iz mariborskega okrožja. Na sestanku jc bil med drugim sprejet predlog g. dr. Milana Goriška, da se vodstvu JNS ter senatorjem m narodnim poslanccm pošlje spomenica naslednje vseb ne.
Zakon in uredbe o zaščiti kmetov so napravili vse naše denarne zadruge in hranilnice nelikvidne. Zaradi tega so izgubile zaupanje med občinstvom. Se več: njih na-daljni razvoj jc odvisen od dobre volje dosedanjih vlagateljev, ker pomeni zaščita denarn h zavodov po zakonu z dne 19. 4. 1032 kakor uredbo z dne 21. 12. 1932 in 22. II. 1933 le njihovo likvidacijo. Nova uredba o zaščiti denarnih zavodov pa ščiti le akcijske družbe, med tem ko jc neuporabna za zadruge in regulativne hranilnice, pri katerih jc samo v Sloveniji naloženo več kakor milijarda d narjev.
Dolžnost zakonodaje jc, da šč;ti tudi te zavode, ki so prišli ravno po zakonodaji v tu težki položaj.
Z uredbo z dne 3. 8. 1934/11 br. 29.362 sc je uredilo vprašanje vračanja posojil, danih kmetom pred 20. 4. 1932. Dana je torej podlaga za rešitev vprašanja izplačil hranilnih vlog. Z ozirom na to predlagajo:
K uredbi o zašč ti kmetov z dne 3.
1°34 sc naj še doda dodatek v tem smislu, da so denarni zavodi, ki izkažejo, da so imeli dne 20. 4. 1932 nad polovico svoj;h hranilnih vlog naloženih pri osebah, zaščitenih po uredbi z dne 3. S. 1934. ali pa pri denarnih zavod h, ki bodo uživali zaščito iz te uredbe, dolžni vračati vlagateljem 4".* obresti od hranilnih vlog ter glavnico analogno, kakor predvideva načnt A imenovane naredbe in to glede hranilnih vlog naloženih pred 20. 4. 1932.
Izza 20. 4. 1^32 na te vloge že izplačani zneski se imajo pri zapadlosti zgoraj ntivc-den h zneskov smatrati kot izvedeno plačilo v smislu te uredbe.
Potrdilo o tem, ali pritiče denarnemu zavodu ta zaščita, izdajajo občinska oblastv*. Preskušnja teh potrdil se izvrši v smislu čl. 6 odst. 3 uredbe z dne 3. 8. 19.54.
Zbor jc prišel do zaključka, da bodo denarni zavodi šele z izdajo te uredbe zrupet lahko mirno razpolagali s svoj mi razpoložljivimi sredstvi in da bodo lahko ustregli vsem zahtevam tako starih kakor novih vlagateljev. Na drugi strani pa bodo vlagatelji zopet dobili zaupanje do denarnih zavodov. ker si bodo svesti tega, da jc tudi i-zplačilo hranilnih vlog zopet zajamčeno in izvedljivo.
Prosimo zato, da upoštevate ta sklep in da se zastavite za njegovo izvedbo.
Iz sreskega odbora JNS v Ljubljani
Na svoji seji 21. t. m. je ljubljanski sre-ski odbor JNS razpravljal o aktualnih vprašanjih ter osvojil važne sklepe.
Uvodoma je podal poslevodeči podpredsednik g. dr. Josip Cepuder izčrpno in zanimivo poročilo o lokalni in državni politični situaciji.
Za zastopnika ljubljanske sreske organizacije na banovinski konferenci, ki bo sestavila kandidatno listo za senatske volitve, je bil soglasno nominiran dr. Josip Cepuder.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Cimerman, jc bilo razvidno, da je sreska organizacija energično podkrepila zahtevo gospodarskih krogov za ublažitev davčne prakse ter da je sploh budno zasledovala vse pojave, ki so v zvezi s težkim položajem naših gospodarstvenikov.
Na iniciativo šentjakobske organizacije je sreski odbor dalje sklenil, da proglasi za I ljubljansko JNS 6. januar vsakega leta kot strankin dan v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ker je bil na ta dan izdan Njegov zgodovinski manifest, na katerem je tudi utemeljena politika Jugoslovenske nacionalne stranke. V dneh pred in po 6. januarju naj se vrše po vseh organizacijah spominske svečanosti za velikim pokojnikom. 6. januar sam pa naj pokaže s skupno spominsko manifestacijo vso vdanost in hvaležnost JNS pokojnemu velikemu kralju. Ta sklep bo sreski odbor sporočil tudi glavnemu odboru JNS v Beogradu s predlogom. da ga osvoji za vse strankine organizacije v državi.
Dalje je bilo sklenjeno, da se za Veliko noč ali za Binkošti organizira poklonitveno potovanje članov ljubljanskih organizacij JNS na Oplenac. Izdelava tozadevnega podrobnega načrta je bila poverjena sreski eksekutivi, ki predloži prihodnji odborovi seji konkretiziran predlog, o katerem bodo obveščeni vsi okrajni odbori. Sreski oa.kor pa že sedaj opozarja vse člane JNS v Ljubljani, da pravočasno prično štediti za to potovanje.
Poleg tega je sreski odbor sklenil pozvati ljubljanske" organizacije JNS. da čimprej osnujejo »Sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«. kamor naj se stekajo sredstva za socialne akcije okrajnih organizacij. ki se prirejajo vsako leto ob priliki Miklavža ali Božiča.
Na prošnjo združenja čevljarjev za sodni okraj Ljubljano opozarja dalje sreski odbor svoje okrajne organizacije tudi na_ to, da pri nabavi obutve in obleke, namenjene za obdaritev revežev za Miklavža ali Božič, v prvi vrsti gledajo na to. da bodo podprle domačega obrtnika, zavedajoč se gesla: »Svoji k svojim!«
Po poročilu sreskega blagajnika g. Karla Parcerja, ki je sreskemu odboru poročal o kritičnem finančnem stanju organizacije, je bila seja sreskega odbora zaključena.
Smrt stare šolnice
Poljčane, 23. novembra.
V Poličanah je v nedeljo umrla po vsej dolini znana upokojena učiteljica gdč. Marija Negovetičeva. Čeprav je dosegla visoko starost 74 let. je bila do zadnjega duševno čila. Z vsakim je rada pokramljala o tem in onem, zlasti pa je bila vesela, če je naletela na tovariša ali tovarišico svojega stanu, za katerega zadeve se je še vedno živo zanimala. Zato je kaj rada tudi kot upokojenka prihajala na učiteljska zborovanja.
Rajnka jc živela v Poljčanah vsa leta upokojitve. Po rodu je bila iz Ilirske Bistrice. a maturirala je v solnčni Gorici. V Postojni je nastopila lepo, a tudi trnjevo pot učiteljice. Služila je požneje v Vuzenici m pred upokojitvijo v Gornji Polskavi. Bila je nacionalna učiteljica in ljubezniva vzgojiteljica. Posečaln in podpirala je vse tukajšnje kulturne prireditve in društva. K o smo ustanavljali tukaj Sokola, je bila med prvimi pripadniki.
Bla<»o poknjnieo. ki io pokopljejo v totek popoldne ob pol 16. na tukajšnjem pokopališču. bomo ohranili V najlepšem spominu. Preostalim naše Iskreno sožalje!
Za obnovo letovišča na Šmarjetni gori
Kranj, 36. novembra.
Idilična izletna točka Smarjetna gOTa je bila nekdaj deležna obiskov od blizu in daleč in tudi njena restavracija jc bila zelo priljubljena. Ta restavracija pa je danes tako zanemarjena, da vpije po popravilu in po gospodarju, ki bi jo uredi! času in potrebam primerno. Da bi lepo izletno tnčko spet dvignilo, je Tujsko-promctno društvo v Kranju že davno priporočalo smotreno ureditev restavracije. Restavracija ima več lastnikov, ki pa sami take preureditve ne morejo izvesti. Ker Tujsko-promctno društvo nima denarja za nakup in za investicije in tudi občina iz istega vzroka ne more pomagati, se jc za restavracijo na Šmarjetni gori začela zanimati podružnica SPD, kateri bi ta lepa planinska postojanka gotovo dobro služila zlasti sedaj, ko je gradnja Savnikovega doma v Storžiču odložena iii bi podružnica SPD lahko svoj denar in svoj trud združila pri ureditvi restavracije, iz katere bi se dal napraviti lep planinski hotel za vse letne čase.
Že 31. julija letos je izredni občni zbor podružnice SPD razpravljal o nakupu. Člani odbora so se izjavili za nakup in stop;M v stike z lastniki, da bi se na podlagi njihovih ponudb lahko razpravljalo na drugent izrednem občnem zboru 30. avgusta. Zastopniki odbora podružnice so siccr obiskali vse lastnike, niso pa dobili noben'h ponudb in tudi občni zbor solastnikov restavracije ni imel nobenega uspeha. Drugi izredni občni zbor podružnicc SPD je zaradi tega odpadel.
Da bi se važno vprašanje vendarle rešilo, bo odbor SPD prosi! svoje člane za pooblastilo, da bi smel od solastnikov kupovati posamezne deleže. Če si pridobi na ta način podružnica SPD Smarjetno goro. bo restavracijo popravila in uredila. Pomagati pa bi morala občina z oskrbo poti, Tujsko-prometno društvo pa s potrebno reklamo, da bi Smarjetna gora postala spet moderno planinsko letovišče.
Bvrd odkril novo ozemlje
Washington, 26. novembra. AA. Admiral Bvrd. ki se je vrnil z najnovejšega pohoda v naselbino »Little America«, Je poslal predsedniku USA Rooseveltu radiogram, v katerem mu sporoča, da jo na tem pohodu odkril svojih 200.000 kvadratnih milj doslej neznanih krajev, ki imajo po tem takem postati last ameriških združenih držav.
Heimwehr oficielno ne sme biti monarhistična
Dunaj, 26. novembra AA. Kakor se do-znava, je knez Starhemberg kot vrhovni voditelj avstrijskih heimvvehrovcev izdal nalog, da se heimwehrovci ne smejo uradno udeležiti nobene legitimistične demonstracije.
Nova akcija avstrijskih hitlerjevcev
Dunaj, 26. novembra č Po zaupnih informacijah dunajske policije skušajo narodno socialistični voditelji na novo organizirati svoje napadalne oddelke. Te dni so se razširili v narodno socialističnih krogih letaki, v katerih se odreja ustanovitev 11 napadalnih brigad na Dunaju.
Bogastvo ruske zemlje
Moskva. 26- novembra. A A. Profesor Sa-mojlovie je izjavil, da je ceološka ekspedicija letos odkrila na Čuhotskem polotoku in na Novi Zemlji ležišča bakra, cinka, zlata in cina.
Nova francoska oklopnica
Pariz, 26. novembra č. V Saint Nazaireu so pričeli danes graditi novo francosko oklopnico tipa ^Dunquerque«. 26.000 tonska oklopnica se bo imenovala »Stras-bourg«.
Vrempnclra na nove d
Zagrebška vremenska napoved ta dane*i Pretežno vedro in stalno vreme -
I) o naj,-k a vremenska napoved torek;
Na zapadu in iusu večinoma flMno vreino
Maši kraji in ljudje
Veliki uspeh! Glasbene Matice v Sofiji
Iskrene manifestacije jugoslovensko-bolgarskega bratstva na koncertu v Sofiji, ki je bil za naše pevce velik triumf, za bolgarske poslušalce pa umetniški
užitek in srčna radost
Oficirski dom v Sofiji
Sofija, 23. novembra.
Koncert pevskega zbora Glasbene Matice r Sofiji, prvi v vrsti turnejskih nastopov, ki je bil včeraj zvečer v krasni in veliki dvorani Vojenega kluba (Oficirskega doma) je bil sijajna manifestacija naše kulture, zlasti pa slovenske in jugoslovenske pesmi, ki je zmagovito prodrla v duše bolgarskega prebivalstva Sofije, kakor tudi v duše dru-gorodcev, ki jih je bilo precej na tem koncertu. Nastop Matičarjev je bolj nego ne-broj razprav in teoretičnih dokazov zajel naša in bolgarska srca, ki so se našla intimno sorodna posebno v pevski umetnosti. To je pokazala velika pozornost, lahko rečemo pobožnost, s katero je mnogoštevilna publika. ki je napolnila zelo obsežno dvorano v vseh kotičkih, sledila vsaki posamezni točki pestrega in skrbno izbranega sporeda Matičnega koncerta. To je pokazalo burno priznanje, ki je sledilo skoro vsaki točki in ki je po svojih odtenkih v izraznih sredstvih natančno podčrtalo kritično razumevanje in vrednotenje posameznih pevskih točk. Priznati moramo, da je mnogoštevilna publika visoko ocenila tudi naše najmodernejše skladbe, ne samo Lajovčeve in Adamičeve, nego tudi Osterčevo, Gotovče-vo, Štolzerjevo-Slavenskcga, in bila pobožno navdahnjena pri starinskih madrigalih našega starega Gallusa. Duše poslušalcev pa so se omehčale do globine pri naših narodnih. Če bi bil dirigent ravnatelj Polič popustil, bi bil moral pevski zbor ponoviti dobri dve tretjini vsega sporeda, saj je publika itak z nepopustljivim aplavzom dosegla pri vsem odporu dirigenta ponovitev več pesmi, na koncu pa kar ni hotela zapustiti dvorane. Zbor je moral vedno in vedno še dodati pesem za pesmijo, tako da je koncert, ki je bil preračunan na dobro poldrugo uro, trajal polni dve in pol uri, če vračunamo tudi ganljive poklonitve, s katerimi so različni tukajšnji glasbeni in pevski krogi med sporedom izkazali svoje globoke in tople simpatije in svoje priznanje Matičnemu zboru.
Pesmi so osvojile srca
V obsežni nabito polni dvorani so med drugimi prisostvovali koncertu tudi naš poslanik na bolgarskem dvoru g. Cincar-Mar-kovič z vsem osebjem poslaništva, novi bolgarski pooblaščeni minister in poslanik v Beogradu, novinar in predsednik sofijskega novinarskega udruženja g. Kasazov, sofijski kmet (predsednik občine) g. Ivan Ivanov, ki je predsednik Zveze slovanskih mest, vsi tukajšnji glasbeniki in skladatelji, predsedstvo »Sujuza bolgarskih narodnih pevskih zborov« s predsednikom profesorjem Staj-novom, slepim in najbolj popularnim skladateljem Bolgarije na čelu. mnogo oficirjev — zanimivo je, da se tukaj častniki zelo udejstvujejo v pevskih zborih — nadalje mnogo duhovščine, pravoslavne in katoliške, med njimi župnik tukajšnje katoliške župne cerkve, pater frančiškan Zorman,
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Slovenec iz Postojne, znana operna pevka v Pragi ga. Morfova, rodom Bolgarka, in mnogi zastopniki občinskih in gospodarskih krogov. Maloštevilna slovenska kolonija je bila skoro polnoštevilno zastopana. Med ostalimi so bili skoro vsi člani tukajšnjih 4 močnih in izbornih pevskih zborov, ki so se sploh ves čas ljubeznivo posvetili članom zbora in jim šli v vsakem oziru kar največ na roko. Prostrana dvorana na dve nadstropji z galerijami in balkoni je zelo akustična, da so pesmi zvenele zelo zbrano in zvočno.
Himni, bolgarska in jugoslovenska, sta bili sprejeti z dolgotrajnim navdušenim aplavzom, nakar so Gallusovi pobožni ma-drigali izzvali zbrano tišino. Najbolj je ugajala »Ave Marija« po svoji polni osme-roglasni harmoniji. Že naslednja Adamičeva »Mlad junak« pa je izzvala po res preciznem in izbranem podajanju orkan odobravanja. da jo je zbor moral ponoviti. Zelo je tudi ugajala Stolzer-Slavenskega »Mo-litva dobrim očima«, že naslednja Gotovče-va »Jadovanka za teletom« je zopet izzvala ogromen aplavz in jo je zbor tudi moral — hočeš, nočeš — ponoviti. Zelo navdušeno so bile sprejete tudi Lajovčeve pesmi: krepka »Bo-lest — kovač« in nežna, rahločutna pesem »Lan« sta našli polno razumevanje, a zmagovito je prodrla pomladno-svečanostna pesem »Zeleni Jurij«. Občinstvo je prirejalo navzočemu komponistu Lajovicu dolgotrajne ovacije, katerih je v obilni meri bila deležna tudi solistka ga. Verbič-Štrukljeva, ki si je že s svojim so-lom v »Mladem junaku« pridobila vsa srca. Odobravanje ni hotelo ponehati, dokler ni zbor dodal še Lajovčeve »Napitni-ce«. Po kratkel odmoru je sledil drugi del koncerta. Z velikim zadoščenjem je publika sprejela Osterčev »Oče naš«, od katerega je posebno ugajala sklepna fuga, ki jo je zbor izvajal s preciznostjo in ognjevitostjo. Najbolj napeto je občinstvo pričakovalo Adamičevo bolgarsko balado »Smrt carja Samuela«, ki jo je skladatelj zložil nalašč za to turnejo. Skladba je izzvala tako veliko zanimanje ne samo po svoji vsebini in zaradi premiere, temveč tudi zaradi skladatelja samega. Emil Adamič, ki je bil že opetevano v Bolgariji, je med tukajšnjimi glasbeniki zelo dobro znan in visoko čislan. SUadba je impozantna po svoji sestavi, po drastičnem risanju dogodkov in pevsko po svoji obsežni harmoniji, saj sega od sopran-skega visokega C do basovskega kontra — As. Zbor je predvajal prvič to skladbo pre-gnantno, z dobro poudarjeno interpretacijo, s polnimi in zvočnimi glasovi ne le v for-tissimih. temveč tudi v najbolj delikatnih pianissimih, tako da je nova vokalna balada, ki traja skoro 10 minut, s svojim mogočnim in veličastnim bariton-solo, ki ga je mogočno in fino zveneče izvajal Tone Pe-trovčič, napravila izredno globok vtisk. Dolgotrajen aplavz je veljal izvajalcem, a tudi v veliki meri skladatelju, ki se je moral ponovno pojaviti na odru. Občinstvo, ki je bilo Adamiča že burno aklamiralo po njegovem »Mladem junaku«, ga je spet in spet navdušeno pozdravljalo. Sledila je potem še vrsta narodnih pesmi. Odveč bi bilo poudarjati navdušenje, ki so ga izzvale vse narodne: »Gor čez izaro«, Tomčeve belokranjske »Svatske pesmi«, »Je pa davi slan-ca pala«, Hubadov »Skrjanček« Mokranjče-va rukovet »Osuse« in Štolcerjevo »Voda izvira«. Zbor ni smel z odra in je moral pod orkanom odobravanja dodajati in še dodajati: »Luna sije«, »Mačka-miško«, »Bratci veseli vsi« itd. Kontakt ki ga je zbor takoj spočetka dosegel s publiko, se je krepil od
točke do točke in dosegel na koncu vrhunec. Ko je publika naposled le zapuščala dvorano, so spet orili prisrčni pozdravi. Bil je sijajen, krasen večer, poln ovacij in triumfov za pevce, poln zadoščenja in užitka za poslušalce.
Iskrena priznanja sofijskih pevcev
Po Adamičevi baladi so tukajšnji glasbeni in pevski krogi na odru zboru javno izkazali svoje priznanje. Zastopnik Sujuza bolgarskih pevskih zborov je v krasnem govoru pozdravil Matični zbor in njegovega dirigenta ter poklonil zboru lepo vezan album bolgarskih pesmi. Po vrsti so se potem poklonili zboru zastopniki vseh 4 sofijskih pevskih zborov. Zastopnik »Kavala« je obdaroval zbor v spomin s simbolom društva, fino izdelanim in z narodnimi or-namenti okrašenim ter s poklonilnim napisom za Glasbeno Matico opremljenim ka-valom (»kaval« je bolgarski narodni instrument. podoben pastirski fruli). Zastopnik moškega zbora »Gusle«. ki bo prihodnji mesec koncertiral v Ljubljani in ima izbo-ren pevski material, je poklonil simbol svojega društva, z narodnimi ornamenti okrašene narodne gusle. Zastopnik pevskega zbora »Rodina« je izročil velik venec. Zastopnica pevskega zbora »Rodna pesem«, pomočnica dirigenta tega zbora, glasbena učiteljica Nadežda Dimitrova, je po temperamentnem govoru, ki je s svojo dovršeno obliko in spretno dikcijo očaral zbor in vso publiko, izročila zboru ogromen šopek prekrasnih krizantem. Ginjeno se je ravnatelj Polič zahvaljeval vsem govornikom za tople besede pozdrava in simpatij in za ljubeznive poklonitve.
Po koncertu je Sujuz bolgarskih pevskih zborov povabil vse člane zbora na banket v hotel »Koop«. Banketa se je udeležilo par sto oseb. ker so bili navzočni poleg vseh funkcionarjev Sujuza naš poslanik g. Cincar-Markovič, bolgarski poslanik na našem dvoru g. Kasazov. sofijski predsednik občine Ivanov, znani bolgarski komponist
Na želodcu in črevesju bolnim
pomaga odlična slatina »Styria« vrelca iz
Rogaške
Slatine.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Hristov in mnogo drugih glasbeniko-v. mnogo članov vseh 4 pevskih zborov Sofije in drugi. Predsednik Sujuza, slepi komponist prof. Stajnov, je v navdušenem govoru toplo in najprisrčneje pozdravil Matičarje, naglašajoč da vrši pevski zbor s svojo koncertno turnejo sveto misijo zbliževanja med bolgarsko in jugoslovensko kulturo in tako posredno tudi med obema narodoma. Kakor je bil vzradoščen, ko je čul o prihodu Matičarjev na Bolgarsko, tako je sedaj po krasno uspelem koncertu, ki se mu ne more dovolj načuditi, poln zadoščenja, da je slišal tako odlične pevce in tako krasne pesmi. Zato pozdravlja zbor in se mu zahvaljuje najtopleje.
Po poti, ki jo je pokazal pokojni jugoslovenski vladar
V sijajnem govoru, ki je vzbudil največjo pozornost vseh, se je zahvalil predsednik Glasbene Matice, senator dr. R a v n i h a r, ki je med drugim izvajal: »Dolga je bila naša pot iz bele Ljubljane do ponosne Sofije. Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sofija: štiri ognjišča, štiri žarišča štirih plemen, enega rodu. S ponosom smo si dejali, da je vsa ta prostrana, lepa zemlja, polna naravnih zakladov — naša last. Vse, kar gledaš od Jadranskega do Črnega morja, je last nas južnih Slovanov, last enega rodu, čeprav štirih imen. (Burno odobravanje.) Ko smo se vozili iz Beograda dalje proti Jugu mimo Mladenovca, odkoder smo v daljavi zaslutili Oplenac, to večno počivališče našega Vodnika in Vladarja (ob teh besedah so se vsi navzoči spoštljivo dvignili s sedežev in stoje poslušali nadaljnje stavke) in nadaljevali pot preko Caribroda do Sofije, uhajale so nam turobne misli nazaj na nedavno dobo, ko sta bila na isti poti naš viteški kralj in njegova vzvišena soproga, kralj, ki je prihajal k vam kot knez miru in sprave. A ko se je vrnil v svojo domovino, nam je dal sporočilo, da moramo hoditi po njegovih stopnjah, odstraniti vse, kar bi nas ločilo, poiskati pa vse, kar bi nas spajalo. To je bil velik zgodovinski dogodek kot začetek dobe medsebojnega spoznanja. spoštovanja in razumevanja. Glasbena Matica si šteje v čast in zadoščenje, da je po tem zgodovinskem dogodku kot prva stopila na bolgarska tla, da naveže stike z bratskim narodom na polju glasbene kulture. Nikjer ni tako lahko mogoče
ustvariti misli vzajemnosti, kakor v glasbi. Naša narodna pesem, neprecenljivi zaklad našega naroda, govori za vse in za vsakogar razumljiv jezik, ki govori od srca do srca kot jezik naše pradomovine, jezik Slo-vanstva. Čim smo dosegli zbližanje na kulturnem polju, čim nam je zavest solidarnosti prešla v meso in kri, bo sledilo tudi zbližanje na gospodarskem polju, ki ga bo potem avtomatično zaključilo zbližanje na polju političnem. Potem pa ni več daleč čas, ko bomo z vsem navdušenjem in v vsej realnosti lahko rekli: »Srb, Bolgar, Slovenec in Hrvat, za vedno brat in brat!«
Burno odobravanje je dokazalo, da so se vsi popolnoma strinjali z proigramatičnimi besedami govornika: z vseh strani so mu hiteli čestitati. Matični zbor je intoniral himno »Hej Slovani«, katero so zapeli vsi v vzajemnem zboru. Pop Z 1 a t e v, direktor »Občestvene obnove«, je pismeno opravičil svojo odsotnost zaradi važnih službe-

mtZitZz;;
NURBLOND
specialni shampoo zablondinke
je najstarejši In najbolj zahtevan specl-jalni Shampoo za nego prirodno plavili las na vsem svetu. Dobiva se povsod.
nih zadev ter prosil prireditveni odsek, naj tolmači gostom njegova najtoplejša čustva. Večer je j>otem še dalje potekal v najboljšem razpoloženju. Zbor »Gusle« je zapel več bolgarskih narodnih pesmi, ki so vzbudile splošno pozornost. Pozno so se razšli gostje in gostitelji, eni kakor drugi z zadoščenjem v srcu zaradi preživelih krasnih iB morda tudi za bodočnost pomembnih uriC Jutri opoldne odpotuje Matični zbor It Sofije v Plovdiv.
Sokolski dom Viteškega kralja
Ljubljana, 25. novembra
Sokolsko društvo Ljubljana H., ki zelo uspešno razvija svoje delo v južnozapad-nem delu našega mesta, že dolgo pogreša lastni Sokolski dom. že pred vojno je mislilo na svoj krov, toda vojna je vse preprečila. Po vojni se je ustanovilo društvo za zgradbo Sokolskega doma, ki pa tudi ni imelo sreče, da bi v doglednem času zrasel na Prulah. kjer ima Sckol II. svoje letno telovadišče, ponosni Sokolski dom.
šele letošnjo pomlad se je društvu nasmejala sreča. Mestna občina ljubljanska, ki kaže veliko zanimanje in simpatije za razvoj Tyrševe sokolske misli v našem mestu, je podarila Sokolu n. staro konjušnico v Trnovem, kjer se bo zidal bodoči Sokolski dom. Društvena uprava je na svoji zadnji seji soglasno sklenila, da se prične v bližnji bodočnosti z zidavo Sokolskega doma. V to svrho se je osnoval poseben fi-
nančni odbor, ki bo skušal dobiti potrebna denarna sredstva, da pride Sokol n. čim prej do svoje lastne strehe.
Sokolski dom, okoli katerega bo krasno letno telovadišče in dvoje igrišč, bo imel dve veliki telovadnici z vsemi nujno potrebnimi stranskimi prostori. V Sokolskem domu bo otroško zavetišče in otroški vrtec za deco šentjakobskega, dvorskega in krakovsko-trnovskega okraja. Mladina bo imela v domu tudi prehrano ter bo pod skrbnim nadzorstvom. Sokolski dom bo velika socialna in vzgojna pridobitev za vse tri okraje ter je zato dolžnost ne samo članstva, marveč tudi prebivalstva teh okrajev, da po svojih najboljših močeh podpro akcijo Sokol II., da zraste v Trnovem čim prej ponosni Sckolski dom, ki bo posvečen spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedmitelja ter se bo v njem vzgajala mladina v duhu idej blagopokoj-nega kralja.
Sistematično trebljenje in
v«vv * O ••	•	1 •
čiščenje .Savinje pn Celju
C^lje, 26. novembra.
Na zadnji seji celjskega mestnega sveta je bilo sklenjeno, da bo mestna občina ustanovila na levem bregu Savinje nad Kristininim dvorcem pri Levcu gramozno postajo, da odstrani iz Savinje ogromne množine gramoza, ki ovirajo normalni odtok vode in povzročajo pogoste povodnji.
V zvezi s to zadevo je narodni poslanec mestni svetnik g. Ivan Prekoršek izjavil na seji naslednje:
»Ko se po večdesetletnih prizadevanjih že nekoliko približujemo težko pričakovani regulaciji Savinje, ne smemo pozabiti, da bo preteklo do dneva, ko bo Celje končno v glavnem rešeno vsakoletiih povodnji, še mnogo, mnogo let. V teh desetih, morda petnajstih letih nam bo prizadejala Savinja s svojimi pritoki še toliko škode, da bi bilo od nas nekoliko lahkomiselno in neodgovorno, ako bi resignirano čakali na uspehe regulacije ter se ob vedno se ponavljajočih poplavah povzpeli do obtožb in do neplodne kritike.
Pri vseh razgovorih s strokovnjaki se je poudarjalo, da je struga Savinje v Celju prekomerno zasuta z gramozom. Pa tudi vsakemu nestrokovnjaku je jasno, da za Celje ni vseeno, ako pustimo, da kopiči Savinja v svoji strugi tik nad Celjem še dalje gramozne barijere, ki mestoma že skoro dosegajo višino obrambnega nasipa in ki bodo morda že v prihodnjih letih zasule strugo Savinje v Celju. Obstoji kategorična potreba, da se struga Savinje v območju Celja in tik nad Celjem vsaj deloma očisti naplavljenega materijala. Po mnenju tehnikov se da to delo uspešno in v kratki dobi izvršiti le s pomočjo strojne trebilnice. Ročno trebljenje struge pod vodo bi bilo nemogoče. Taka trebilnica bi se dala z velikim uspehom uporabiti tudi pri projektiranih regulacijskih delih. že pri sedanjem prvem razpisu regulacijskih del, ki obstoje v glavnem delu iz trebljenja struge, so nastale težkoče, ker večina podjetij ne razpolaga s potrebno strojno tre-bilnico. Glavno delo regulacije v celjskem ovinku se pa brez trebilnice sploh ne da zamisliti, ker bi se zelo kočljiva dela v območju železnice zaradi ogrožanja po visokih vodah ne dala pravočasno izvršiti. Nadalje pravijo tehniki, da bo po izvršeni re-
gulaciji Savinje pri Celju obstojala še naprej potreba, da se struga Savinje v prvih letih od časa do časa očisti naplavin, ki jih bo voda donašala iz gornjega toka Savinje tako dolgo, dokler ne bo končno doseženo v strugi ravnovesje med množino donošenega in odplavljenega prodca.
Vsi ti momenti govore za to, da je v življenjskem interesu Celja treba misliti na nabavo trebilnice za očiščenje struge kakor tudi za uspešno izvrševanje projektiranih regulacijskih del. To trebljenje in čiščenje struge Savinje, ki bi se naj izvršilo paralelno s sistematično regulacijo Savinje, ki je predvidena v že odobrenih generalnih načrtih, ne bo samo olajšalo nevzdržnega stanja v neposrednem območju Celja, temveč bo prineslo tudi močno razbremenitev vseh onih delov Savinjske doline, ki so sedaj zaradi zatrpanosti struge pri Celju in nad Celjem po vsakem srednjem deževju tako hudo prizadeti. To trebljenje in čiščenje bo povzročilo lažji in močnejši odtok vode. Ako torej govorimo o tem delu, nam ni v mislih samo skrb za mesto Celje in njegovo bližnjo okolico, marveč za vso dolino, ki je s Celjem vred zadnja leta in tudi že letos utrpela ogromne škode.
Predlagam, da prosimo kr. ban^ko upravo, da nas zadevno podpre ter iz svojih sredstev nabavi strojno trebilnico, da moremo tako v celjskem območju začeti s sistematskim trebljenjem struge.
Ker je trebljenje struge Savinje predvideno že tudi v odobrenem regulacijskem projektu, ne pomeni to delo nobenega novega bremena, pač pa bomo z njim odvrnili premnogo škode ter prebivalstvu Celja in celjske kotline prihranili marsikatero težko uro, ki nam sicer neizbežno grozi v prihodnjem desetletju.«
Predlog g. narodnega poslanca Prekor-ška je bil sprejet soglasno in z živahnim odobravanjem. Pričakujemo, da bo banska uprava kmalu ugodno rešila zadevo, ki je velikega pomena za Celje in okolico ter za vso spodnjo Savinjsko dolino.
Patent kolo za štedilnike »Herkulcs«
štedi na o drvihinčasu
Zahtevajte v vsaki trgovini z železnino.
ULTURNIPREGLED
Ljubljanski umetniki v Mariboru
i.
Pred dobrim tednom ie bila v veliki ka-zinski dvorani v Mariboru olvorjena letošnja Kosova razstava najnovejše slovenske likovne produkcije. Pravim ^letošnje«, ker je Kosova zbirka lansko leto prvič po večletnem odmoru pripeljala v Maribor dokaj št3-vilno skupino ljubljanskih slikarjev in ker je zares želeti, da prihaja odslej vsako leto vsai del ljubljanskih predstavnikov pred mariborsko občinstvo. Zahvaliti imamo agil-nemu posredniku g- Kosu iz Ljubljane, .Ia nam v teh časih v Ljubljani, Mariboru. Celju. na Bledu, v Novem mestu in drugod prireja vsaj trgovske razstave, če progra-matičnih. strojarskih ali »čisto umetniških« že dolgo več ni: in nj jih samo pri nas marveč so po vsem svetu tako redke, kakor ie redka vrsta umetnikov, ki absolutno ne re-flektirajo na prodajo svojih del in ki bi se delali za svoje privatno, umetniško izziv-Ijanje« Največjemu procentu naših slikovnih umetnikov ie prodaja njihovih del primarno in eksistenčno vprašanje, kar pa se nikakor ne Domeni, da bi mogli načeloma zataiiti svojo umetniško naturo in evoio stilno usmerjenost, evoio dušo in poštenje.
Če kedaj. gre predvsem danes za 5im bolj pripraven in smotren način ponudbe in Pro"
daje, prav tako kakor tudi v literarni pro dukcijj, kjer je postal založnik knjige nujen propagandni posrednik med avtorjem in konsumentom. Drugod so javne in privatne institucije, zasebniki - posredniki, in posestniki kolekcij, salonov in galerij prevzeli prodajo in propagando, nakup in zaščito umetniških del že dolgo prej, predem se je tudi naša javnost te kulturne potrebe zavedala. Redki so posamezniki, ki bi lahko pogrešali imenovane posredujoče faktorje, ne da bi utrpeli škodo. So pa tudi še naivneži, ki mislijo, da prihajajo elike in kipi kar sami na razstave in na trg in da ie umetnik ali kakršenkoli umetniški klub v vsakem primeru bolj organizacijsko in trgovsko sposoben, kakor institucije ali oseba, ki ee bavi samo z razstavljanjem in trgovskim razpečavanjem. In navsezadnje naj bi naš umetnik še romal od hiše do hiše in ei tudi sam pisal kritike in izdajal komentarje svojim delom ter dajal ure v obliki ingtrukcii ti6tim. ki ga ne razumejo. Ali ravna družba iz človekoljubnosti in umetnostnega razumevanja ali ne. da so vsi ti našteti opravki v socialnem ambientu razdeljeni v posamezne interesne ekupine. teh vzrokov tu ne bomo raziskovali, dejstvo le. da najde sleherna družba v vseh dobah in razmerah odgovarjajoča določena sredstvu. da pripo-
more umetniku — pod pogojem, da pričakuje od njega te ali one koristi — do večjega ali manjšega uspeha.
II.
Ob istem času, ko ee je posrečilo gosp. A. Kosu. da je zbral velik del ljubljanskih slikarjev in kiparjev v dosti dobro zaokroženo kolekcijo za mariborsko razstavo, — »posrečilo« zato. ker se ti vsi skupaj ne morejo odreči svojim vdomačenim medsebojnim razprtijam. — ob istem času razstavlja v Ljubljani mariborski klub >Brazda<. Deležen je bil na otvoritvi odziva javnih predstavnikov. korporacii itd. in vee oetale potrebne podpore. Zato smemo upravičeno pričakovati, da bodo tudi mariborski goetje prišli >na svoj račun.« kolikor pač to zmore tisti del našega naroda, ki mu je slovensko in kulturno lice obdravske prestolnice v resnici srčna briga in ne samo... Zaradi boljšega medsebojnega 6poznavania pa želimo, da uspe umetniška prireditev »Brazde« tudi v trgovskem oziru čim najbolje.
Mariborska razstava ima za tukaijšnie občinstvo dosti novega. Predvsem se lahko tokrat ponaša z Matijo J a m p. ki ga vidimo v Mariboru eploh šele prvič, in 6icer z največjim številom slovenske kiparske kolekcije, kar je ie bilo do danee v gostih. 0 priliki zadnje Jamove kolektivne razstave v Ljubljani ie že prišla na dan zareza. Ki pomeni spremembo v smeri poimpresioni-6tične denaturalizacije. kolorita. v kolikor ie tap roces v njogovi osnovni impresioni-
stični danost sploh mogoč- Jama postaja ee-daj širši v sredstvih kompozicije in 6e še vidno poglablja v izraznih možnostih. Težko je izbrati najboljšo sliko, novejše in najnovejše eo in trideset iih je po številu- Zdi se mi. da ee tudi v Mateju Sternenu v razstavljenih najnovejših delih prebujajo povsem nove barvne funkcije, da 6e sproščajo mestoma prejšnjih naturalističnih vezi in da se z večjo vnemo oplajajo v neposrednem izražanju. Sicer eo pa krajine (n. pr. Dubrovnik. Benetke) doeti drugačne kakor akti, vse boli umirjene 6o in kaže-o predvsem, kako zelo 6e spreminja formalno likovno občutje s sižejem. Pa tudi takega Jakopiča Maribor še ni videl. Barve, ki zažare kakor rakete na nočnem nebu (mislim, da primera ni moja), pa eo cvetlice in ne vrsta barvnih ogniev. rože. kakor iih do danee pri nas in morda po vsem svetu ni še nihče 6likal- Ni mogoče doseči višje stopnje barvnega učinka s pomočjo čiste palete in z abstrakcijo barve od njenega >slučajnesa« videza. In kakor da na tei razstavi ne bi smelo biti izieme. je tudi Gaspari v tem ali drugem nov. Slikovitejši ie še poetal, mehkejši, in če bi vprašal za primer, bi mi pokazali na njegovo »Zegna-nje«, tako pisano, kakor ie narodna vezenina, tako igravo in domače priljudno, kakor ie pač vesela povest »Za stare in mlade«
Zelo dobre stvari prinašajo sicer tudi vsi ostali, vsak po 6voiih močeh in eredstvih: n. pr. Dalmatioo Incbioetri. ki se je pridružil Jakopiču in 6e je v najboljšem
naučil od n jega. Rože ima tudi Anica Z u -p a n e c - Sodnikova, pa so spet drugačne, bolj rezke kakor pri drugih. Franc K 1 e m e n č i č razstavlja svoje znane pokrajine. Albert Sirk ima tri akvarele iz Slovenskih goric. Ivan Vavpotič pa tudi že znano delo. Bruno Va v p o t i č razstavlja pokrajinske in mestne vpoglede« (Savinja, Pariz itd.) z dobro karakteriziraniin lokalnim ambientom. Njegova akvarelna tehnika je bitno slikarska, medtem ko je Zupano-v a bolj risarsko občutena, kar 6e lepo vidi na njegovih treh pokrajinah iz mariborske okolice.
V kiparski zbirki sta najbolje zastopana Tine Kos in Niko P i r n a t- Oba imata raznovrsten material. Sleherno delo obeh ie mojstrovina zase in bi morali tako po vrsti opisati vse. kar sta razstavila. Koeova odlika je tu predveem vidna v kompoziciji form in v linearni zaključenosti obrisa. Je v obdelavi form dokaj miren in razvija sigurno obliko do oblike. Poenostavlja, kjer le more. Učinkuje resnično in preprosto, ne prepričuje tako kakor Pirnat, ki se poslužuje močnejše dinamike, in tem živahnejših poudarkov detajla, kadar se mu zdi primerno. Pirnat je v času. kar ga nismo videli v Mariboru, dozorel do izbornega portretieta. Bodisi »Danilo«. »Daineki portret« ali >Ge-neral Maister«, ki je kajpak spominska plastika. povsod je čutiti, da poudarja karakteristiko portretiranca z največjo notranjo ostrino in da mu je model kot človek celota in ne samo anatomski kompleks. Formalno so ei boli manj vsi mlajši kiparjfi po-
***** '^fljlM^^
1 DANES najveselejša in najduho-*1tejša komedija v letošnji sezoni
Vselite
Salve smeha, petje in šport. Razkošni naravni posnetki iz Zugspitze. Zimski šport. LEO S LE ZA K — DORIT KRfcVSLER
Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA	Telefon 21-24
Predstave ob 4., 7.15 in 9.15. Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11.-^13.
lomače vesti
♦	Ljudska univerza v Skoplju čašti spomin pokojnega vladarja. V nedeljo popoldne je bila v Skoplju otvorjena ljudšk-i univerza, ki bo redno poslovala po že izdelanih načrtih. Otvoritvi so prisostvovali najodličnejši predstavniki civilnih ir vojaških oblasti ter vseh društev in ustanov Skoplja. Ljudsko univerzo je otvoril s primernim govorom predsednik občine, ki je raglašal. da bo tudi ta kulturna ustanova služila velikim idealom, ki jih je s svojim življenjem in delovanjem najboljše predstavljal vsemu narodu blagopokojnl kralj Aleksander I. Po otvoritvi je sledilo prvo predavanje: Zgodovinski lik viteškega kra. ]ja Aleksandra I. Uedinitelja. Ljudski univerzi so zagotovljeni veliki uspehi tudi zaradi večjega zanimanja, ki ga kažejo do te kulturne ustanove vsi sloji Skoplja.
Lep telesni razvoj
je odvisen v veliki meri od pravilne nege nog! SETA vložki za čevlje garantirajo zdrave noge, zato že otrokom SETA vložke v čevlje!
♦	še malo potrpljenja prosimo. Razumljivo je, da je nastalo razburjenje, ker Vodnikove knjige niso izšle ob času, ko so bile naznanjene, žal. da ta teden še ni mogoče začeti z ekspedicijo, ker so zaradi t ne knjige nastale tehnične ovire. Knjige so natisnjene in pripravljene. Zadržek je nastal vsled nekih slik in upamo, da bo Ta teden tudi četrta knjiga gotova. Eskpe. riicija se začne najbrž takoj prihodnji teden in bo do božiča končana.
♦	Iz finančne službe. Premeščeni so: Pirib Franc, višji davčni kontrolor VI. pol. gr. pri davčni upravi v Šmarju pri Jelšah, k davčni upravi v Celju; Šprah Josip, višji davčni kontrolor VI, pol. gr. pri davčni upravi v Prevaljah, k davčni upravi v Ptuju: Devetak Josip, višji davčni kontrolor VI. pol. gr. pri davčni upravi v Logatcu, k davčni upravi Maribor.okolica; Lazar Alojzij, višji davčni kontrolor VI. pol. gr. pri davčni upravi v Murski Soboti. za davčnega inšpektorja VI. pol. gr. k davčni upravi v Radovljici; Pirnat Vinko, davčni inšpektor VI. pol. gr. pri davčni upravi v Radovljici, k davčni upravi v Prevaljah; Marine Franc, davčni inšpektor VI, pol. grupe pri davčni upravi v Litiji, k davčni upravi za Ljubljano-mesto; Bla žon Davorin, davčni kontrolor VK. pol. gr. pri davčni upravi v Konjicah, k davčni
ZA PULOVERJE
ANGLEŠKA VOLNA
TONI JAGER,
Ljubljana. Dvorni trg štev. 1.
upravi v Logatcu; Jagodič Alojzij, davčni kontrolor VII. pol. gr. pri davčni upravi v Litiji, k davčni upravi v Celju; Pečkaj Matija, davčni kontrolor VII. pol. grupe pri davčni upravi v Kozjem, k davčni pri davč.'upravi v Kozjem, k davč. upravi v Litiji; Vedlin S. davkar VIII. pol. gr. pri davčni upravi v Kamniku, k davčni upravi v Konjicah: Fajdiga Stanko, davkar VKI. pol. grupe pri davčni upravi v Novem mestu, k davčni upravi v Murski Soboti; Berlot Vladimir, pomožni davkar
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Jan Kiepura in Martha Eggerth
pojeta v veleopereti
PESEM Z NEBA
Predstave; v torek, sredo, četrtek in petek ob 5., 7. in 9. uri zvečer. V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik.
Rezervirajte si vstopnice! Telefon 3387.
PRTDE! Premijera PRIDE!
PAGANINI
IX. pol. gr. pri davčni upravi v Brežicah, k davčni upravi v Šmarju pri Jelšah; Bez. nik Vinko pomožni arhivar IX. pol. gr. pri davčni upravi v Radovljici, k davčni upravi v Kranju; Movrin AntOn, davčni pripravnik pri davčni upravi v Slov. Bistrici, k davčni ura vi v Metliki; štular Ivan. davčni pripravnik pri davčni upravi v Ptuju, k davčni upravi v Kozjem.
♦	Popravek. Na Plani.ni je umrl posestnik g. Franc V e r w e g a in ne Fervegar, kakor je pomotoma stalo v smrtnem naznanilu v ponedeljskem »Jutru*.
♦	Krajevni leksikom za dravsko banovino. Subskribehtom in drugim interesentom sporočamo, da je bilo zbiranje podatkov za vse vasi banovine, ki bodo v leksikonu podrobno opisane in ki jih je nad 7000, ovirano zaradi komasacije občin. Zato se je izdaja Zakasnila. Uredništvo ima sedaj zbrano gradivo in zaključuje v glavnem svoje delo. Obenem prosimo občine, župne urade in sodelavce na deželi, da nam zaostale podatke nujno pošlje. — Uprava.
♦	Himen. V župni cerkvi v Trnovem se je včeraj poročil g. dr. Peček Jože, zdravnik v Brežicah, z gdč. Bredo Ušla-karjevo, hčerko notarja v Ljubljani. Bilo sre čno!
♦	Nevaren požar v poslopju sreske davčne uprave v Skoplju. V noči od sobete na nedeljo je nastal ogenj v središču Skoplja v poslopju sreske davčne uprave v Pa-šičevi ulici. Ogenj je izbruhnil v zgornjem pod6tre«ju. Po mnenju gasilcev je nastal ogenj v slabo očiščenem dimniku.
Stan LAUREL
Oliver H ARDY
FRA DIAVOLO
♦	Izviri nafte v Bosni. Kakor že znano, se v okolici Tuzle že nekaj časa sistematično raziskujejo izviri nafte. Državna mo-nopolska uprava je odobrila kredit za nabavo potrebnega materiala pri teh delih. Na vsake 3 km so postavili po en 40 m visok stolp in pričeli z raziskavanjem. Ti stolpi dajejo tuzlanskemu okolišu videz živahne industrijske delavnosti. Prvi st.olf> so postavili v Slavinovičih in so porabili zanj okrog 40 vagonov železnega materiala Prodrli so že v globino 450 m, potem pa se je po nesrečnem naključju jama spet zasula za preko 100 m. Na nekaterih področjih gre delo lažje od rok in so že v treh dneh dosegli globino od ISO m. Iskanje vrelcev nafte nudi revnemu prebivalstvu dobrodošel zaslužek.
♦	Reka Neretva se znižuje. Pri Metko-viču se je vodovje Neretve precej znižalo in je bil rečni promet spet otvorjen. Največjo škodo je Neretva napravila na področju lesnega podjetja Varde. Valovi so odnesli okrog 1000 kub. metrov stavbnega materiala, porušili pa so tudi industrijsko železnico in štiri mostove ter odnesli za 30 vagonov drv. Podjetje ima za preko pol milijona dinarjev škode.
♦	Poplavne škode v Hercegovini. V hercegovskih krajih, ki so pretrpeli veliko škodo med zadnjimi poplavami, še še vedno mudijo komisije, ki so že ocenile škodo Ha cestah in raznih drugih napravah ter se sedaj bavijo tudi s cenitvijo škode v raznih občinah, škodo, povzročeno v Blagaju, so cenili na 9*50.000 Din, v vasi Hodbini pa na 750.000 Din. Med cestami ima največjo škodo zveza Mostar-Nevesi. nje, najtežje pa bodo uredili promet z Gackim preko Trebinja in Bileče.
♦	Težave pri obnovi Dolnjega Kralj«v-ca. Obnova vasi Dolnji Kraljevac pri ča-kovcu, r katerem je v noči od 23. do 24. aprila letos izgorelo 340 gospodarskih poslopij in 32 stanovanjskih hiš, je naletela na zapreke. Po strašni nesreči so okoličani podarili pogorelcem mnogo stavbnega materiala in živeža ter zbrali tudi
precej denarne pomoči, prispevale so tudi oblasti ln razna društva. Kraljevčani so takoj začeli graditi nove domačije. Delali so t vso vnemo in bili že pred tedni gotovi, če ne bi bilo zmanjkalo stavbnega materiala iu denarnih sredstev. Revni va-ščani so potrebni nujne pomoči, da jih ne bi zatekla zima brez strehe.
♦ Davkar. ki je poneveril 332-343 Din. Pred niškim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti bivšemu riavkarju v Kuršumliji, Urošu Miličeviču. ki je iz državne blagajne poneveril 332.343 Din. Miličevič je kupil v Kuršumliji veliko posestvo s hotelom. Da bi plačal obresti za dolgove, s katerimi je bilo obremenjeno posestvo in kril druge izdatke, je jemal denar iž davčne blagajne, ki Jo je vodil. Da bi zakril te svoje poneverbe, si Je dal od predstavnikov okoliških občin, ki so po. slovale kot izplačevalnice Invalidnin, izdajati pobotnice na večje zneske, katere je
Samo danes Gustav Frtthlich v filmu
SVETI PLAMEN
ZVOČNI KINO DVOR
Tel. 27-30
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
kot kritje za svoje poneverbe hranil v blagajni. Tako so ž njim obtoženi Radon ja Brajkovič. blagajnik račanske, Aleksander Nest^rovič, delovodja žuške, Filimon Gju-kič blagajnik in Radoslav Tajnič. delovodja ivankulske, ter Dobroslav Jelič župan dobrodolske občine, vsi iz kosaniškega sreza Obtoženi so, da so izdajali lažne po. botnice in tako podpirali kazniva dejanja glavnega obtoženca, ki jim je za njihove lažne oobotnice izdal protipobotnice. Poleg
KODAK NA ODPLAČILO!
|«kfl«tJ,l
»JOGOACEKCIJA" ZACBCB, Dratk ovt£«-v« 34
vsega tega pa Miličeviča toži tudi neki Viktor Stefanovič zaradi sleparstva, češ, da mu je dal 15.000 Din, da mu jih zme-nja, pa si je Miličevič pridržal ta denar. Ker je bil Miličevič znan in cenjen kot uradnik in imovit človek daleč naokoli, vlada vsepovsod seveda največje zanimanje za to razpravo in njen izid.
♦ Z okovi vred je Pobegnil. Svetislav čorbič je po poklicu — tat. Vsi svoje življenje je kradel in samo kradel. Obsojali so ga in zapirali, toda nikdar ni svoje kazni presedel do konca. Vselej je potegnil. Pred vojho so ga zaradi tatvine zaprli v Kraljevu. Prekopal je zid in pobegnil. Do leta 1928. potem ni bilo slišati o njem. Tedaj pa so ga zaradi tatvine prijeli v Užicu in je bil pod izmišljenim imenom obsojen na 1-5 let, ki naj bi jih presedel v Sremski Mitrovici. Toda je zopet prekopal zid in pobegnil. Pojavil se je nato v okolici čačka in tatvine so se vrstile druga «a drugo. Lani so ga vjeli in so našli v neki skriti podzemnici celo skladišče ukradenih reči. Tik pred sodno razpravo je čorbič »obolel« pa so ga prepeljali v čačansko bolnišnico, od koder pa je v nekaj dneh pobegnil. Pred mesecem dni so ga zopet zalotili. Sodišče mu je prisodilo devet let.. Ker se je pritožil proti razsodbi, sa niso prepeljali v kaznilnico, temveč je ostal v sodnem zaporu v Cačku s težkimi okovi na nogah. To ga pa očividno ni preveč oviralo, kajti je v zaporu, kjer Je sedel s tremi drugimi jetniki, ko so ti zaspali, prekopal 70 cm debel zid in pobeignil z okovi vred. Pa ga sedaj ■zopet iščejo.
DARILA ZA DAME
v veliki izbiri v Parfumeriji VENUS, nasproti gl. pošte.
♦ Očeta je ubil. Martin Blažekovič, kmet v Donji pri Slavonskem Brodu, je imel sina edinca. Mladi Mijo je bil priden in delaven, toda oče ga nikakor ni mogel trpe. ti. Kakor da bi ne bil njegov, ga je ob vsaki priliki ali sunil ali udaril in ga venomer gonil cd hiše. Tako se je zgodilo tudi 12. avgusta, da ga je začel pretepati brez povoda in se je naposled zadri nad njim. naj mu za vedno izgine izpred oči. Tedaj pa se mu je Mijo uprl, češ, zakaj ga sovraži in goni od hiše. Očeta pa je ta sinov odpor toliko razjezil, da je pograbil puško in sprožil proti sinu. Po sreči pa se je Mijo toliko umaknil, da ga strel ni zadel. Oče je nato odšel z doma, a ko se je vrnil, sta se spet sporekla s činom in je oče zopet pograbil puško. Dva strela sta počila, pa zopet po sreči nista
Aromoiin
Po zastarelih receptih zelo dvomljivo. Z »Aromatlnom« pa sigurno dobre klobase.
Jod proti sklerozi, brom in fosfati za živce, mangan za kri, magnezij za žolfi in jetra, litij proti sečni kislini, težke kovine za protoplazmo in žleze, ogljikova kislina za srce in žile, kalij za ledvice, kalcij proti vnetju, kataru. žveplo proti revmi, alkalije proti želodčni kislini in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd: vse te sestavine vsebuje izmed vseh mineralnih vod vse Jugoslavije samo znana
Radenska!
Zato je tako dobra, pitna in zdrava!
zadela. To pa je sina toliko razvnelo, da je skočil po kol. Videč to, je oče zopet hotel streljati, ali v tem je zakričala mati: »Mijo. udari ga. ko te hoče ustreliti!« nakar je Mijo. ubogajoč mater, udaril očeta 6 kolom po glavi, da se je takoj ves krvav zsrudil na tla. Po dveh urah je oče izdihnil. Mijo se je pred sodiščem branil, d» ni hotel ubiti očeta, temveč se samo braniti. Sodišče je njega obsodilo na pet let ječe, mater, kateri se je očitalo, da ga Je nagovarjala k zločinu, pa na dve loti.
•	Obledele obleke barva v r«Mčnth bar. vah in plisira tovarna JOS. REICH.
♦	Po zimi, ko Je hrana težka, pijte Ra-dohsko za čiščenje krvi.
Iz Liubljane
u— Kakor vsako leto bo tudi letos novi. narski koncert atrakcija državnega praznika uedinjenja 1. dečembra. V veliki dvo. rani Uniona nastopijo tega dne zvečer: Orkestralno društvo Gl. Matice in godalni orkester pod vodstvom skladatelja L. M. škerjanca. Poleg tega bodo peli ravnatelj drž. konservatorija, mojster g. Ju. lij Bete t to, članica naše opere, simpatična sopranistka gdč. Zvonimira ž n p e v. č e v a in priljubljeni tenorist g. Jože G o-s t i č. Z zbo rovskimi skladbami nam bosta nudila užitek Akademski pevski zbor in Ljubljanski Zvon, nastopi pa tudi komorni trio prof. Lipovšek.Leskovic-Rupel. že imena sodelujočih jamčijo za prvovrstni glasbeni večer. Vstopnice se lahko rezervirajo v knjigarni Glasbene Matice .na Kongresnem trgu.
Danes velika premiera velefilma
MAGDA EVANS
v športnem in zabavnem filmu
KAKO OSVAJAM ŽENE
Film vodnega športa, ljubezni, smeha
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9. Ji zvečer.
u— Predavanje SPD. Predavanje dr. H. Turne o italijanskem delu Julijskih Alp bo drevi v dvorani Delavske zbornice. Planinci in ljubitelji prirode, pridite vsi! — Vstopnice se dobe v predprodaji v pisalni SPD Aleksandrova cesta 4. (nad Daj-Da-raom) med uradnimi urami od 8. do 12. in od 16. do 19. in od pol 20. dalje pri blaeajni v Delavski zbornici.
u— Lep življenjski jubilej. V krogu svoje družine praznuje danes svoj 70. rojstni dan ugledna meščanka ga. Franja Hriber-nikova. hišna posestnica. Ga. Franja je kljub svojim sedmim križem še vedno čila in zdrava ter ji želimo še mnogo srečnih let.
u— Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov sklicuje v torek 27. t. m. ob 20. v vrtnem salonu re. stavracije »Zvezda« sestanek vsega članstva, na katerem poroča tovariš Vrančič o obstoječem načrtu razširjenja pokojninskega zavarovanja nameščencev in spro-vedbe zakona o starostnem zavarovanju delavcev. Vabljeni so tudi vsi prijatelji organizacije. V vprašanju pokojninskega za. varovanja nameščencev moramo vsi prizadeti odločno in jasno povedati svoje mne. nje.
u— Umrl je v nedeljo v visoki starosti 90 let upokojeni železniški nadsprevodnik g. Franc J e r i n a. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob pol 17. — Pokojniku blag spomi.n, žalujočim naše iskreno Sožalje!
u— Občni zbor Umetnostno-zgodovin-skega društva bo danes v torek ob 3. popoldne v Narodnem muzeju.
u— Jadranašice! Jutri, v sredo ob pol 17. je obvezen članski sestanek. — Načelnica.
u— Jadranovci! Jadranovke! V sredo 23. t m. ob tričetrt na 20. v društveni či. talnici članski sestanek s predavanjem g. dr. Fcllacherja o naši Koroški s skiopični-mi slikami. Udeležba častna dolžnost!
u_ Novo šolsko poslopje za Bežigradom
bo kmalu pod streho. Dosedaj s0 pokrili že tretjino poslopja in sicer z bobrovci, ki
so boljši od zarezanih strešnikov. Ko bo streha popolnoma dovršena, bodo prekLnili z deli in počakali do pomladi, nakar bodo pričeli z notranjo opremo. Nekaj malih no. tranjih del bo končanih že pred pomladjo.
u— Društvo »Tabor« drevi nujna pevska taja za nastop v radiu. Vsi in točno.
u— V poročilu o odkritju spominske (plošče na Suhem bajerju je pomota izmaličila ime deklamatorke. ki se ne pi-še Klančar Slava, ampak UlOar Slava z Grada.
u— Stan Laurel in Olivor Hardi zloglasna bandita in šaljivca svetovnega slovesa, sta bila obsojena jia smrt, a se jima je posrečilo, da sta zbežala iz naporov !rt se sedaj klatita nekje okrog naših krajev. Opozarjamo naše ljudi, naj skrbe, da se jim ta dva ne prebližata. Njuno najhujše orožje je znana mednarodna igra »»Izi-Bui-Nosi«. S tem orožjem prisilita vsakega da so smeje. Medtem, ko se napadrtiec smeje, ga na lep način pripravita ob denar in vse vrednosti, ki niso v zastavljal, niči.
u— Ali že veste, kako je b^lo z »Dobrim vojakom švejkom«. Ta bi vam povedal, kako se je služilo pod pokojnim Fran tiskom Prvim. Dobri švejk je bil veLno velik pa-trijot in velik ljubitelj psov. Kako je Švejk prišel med •»kanonenfuteroi in kaka junaštva Je izvedel, vam pokaže ZKD v svojem prihodnjem filmu Ln to kar v petek. Zaradi izrednega smeha in veselja se cene prostorom ne povišajo.
SMUŠKI čE VLJI
ŠPORT — KMET D ZO Zk
ALEKSANDROVA CESTA 7
u— Aretacija mednarodnega žeParja. V
nedeljo je zajela policija na glavnem kolodvoru sumljivega moža brez dokumentov, ki je povedpl, da se piše Konstantin Va-silacos, da je doma iz Aten in da je prišel v našo državo iz Italije. Zaradi natančnejšega zaslišanja so pozvali tujca na policijsko upravo, kjer pa se je kmalu izkazalo, da so prijeli kaj nevarnega človeka. Vasilacos je znan mednarodni slepar in žepar. ki je znan v vseh velikih mestih. Zanimivo pri tem je le, da ve'ja v Atenah, kamor fe pristojen, za Ugledi esa trgov* a. ki potuje po trgovskih poslih f.irom sveta in sklepa kupčije. Sam je na policiji milo prosil, naj se obrnejo po informacije glede njegove slave kot žepar v katerokoli svetovno mesto, od povsod bodo dobili podatke, ki jih žele. Proseče pa je sklepal roko, naj ne iščejo informacij o njem v Atenah-da bo tako Izgubil ves ugled, ki ga uživa doma kot soliden trgovec. A'asilacos. ki Jc star okoli 30 let. je bil še pred kakimi S leti plačilni natakar v velikih hotelih. Pozneje pa se je pričel baviti s plodonos-nejšo obrtjo, z žeparstvom. Zadnje čase seje kretal po 'Italiji. Tam je imel smolo in so ga v Piacenzi prijeli in je moral odse. deti več mesecev. Povedal je. da so ga po prestani kazni odvedli na našo mcj0 in ponoči pognali čez njo. Kje j<\ sam ni vedel, dokler ni prišel do Rakeka. Vasilaco*3 so zaenkrat pridržali v zaporu in zdaj ff zbirajo o njem potrebne podatke.
Iz Celja
Sokojski prvi december v Celju. Sc-
kolsko društvo v Celju bo počastilo največji narodni in sokolski praznik, dan uedinjenja, v znamenju žalovanja za fcriago-pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem in s prisego neomajne vdanosti in zvestobe mlademu kralju Nj. Vel. Petru n. Ob 8. zjutraj bo v opatijski cerkvi svečana zahvalnica, katere se morajo udeležiti vsi člani in članice v slavnostnih krojih s črnim florom na levem rokavu-člani. ki zastopajo urade, morajo sodelovati v slavnostnih sokolskih krojih. Po skupnem prihedu v cerkev bodo šli zastopniki uradov — Sokoli — na določena mesta. Zbirališče vseh Sokolov v kroju in civilu z znakom bo ob pol 8. pred Narodnim demom. Ob 10.30 se bo pričela v veliki dvorani Narodnega doma svečana seja So-kolskega društva v Celju. Te svečanosti se mora udeležeti vse članstvo, ker mora vsak posameznik pri vhodu v dvorano oddati pismeno zaprisego službujočemu reditelju in javno priseči zvestobo novemu kralju. Dostop v dvorano bodo imeli sam<> člani in Manice ter oficielni zastopniki. Za naraščaj, deco in ostalo občinstvo bo prostor le na balkonu. V vseh primerih naj se bratje in sestre pokoravajo službujočim rediteljem. Poudarjamo, da se morajo udeležiti proslave vsi pripadniki Sokolskega društva v slavnostnih krojih, le če teh nimajo, v civilu z znakom, ovitim s florom.
e— Davčni Seznam za odmero pridobni-ne za okoliško občino je na vpogled v občinski pisarni na Bregu.
e— V celjski bolnišnici »o umrli: v soboto 581etna žena dninarja Marija Karlova iz Medloga pri Celju in lOletni posestnikov sin Anton šumljak iz Zg. Pobrežja pri Rečici ob Savinji, v nedeljo pa 771etna pre-vžitkarica Neža Kraupova, roj. Potočnikova. iz Kaplje pri Sv. Juriju ob Taboru in 351etni sreski cestni nadzornik Hinko Novak iz Šmarja pri Jelšah. V Celju, v Komenskega ulici 8. je umrla v nedeljo 22 dni stara hčerka delavke Helena Skrbin-škova.
dobni, vlada tudi neka enotnost v stilnem izražanju, ki je v slikarstvu ni bilo mogoče doseči. France Gorše razstavlja varianto. ki bi io njegovi tovariši morda tudi podobno občutili: s-Kristusc imaginaren simbol. Peter Loboda ie na razstavi zastopan z močnim odlikom originalne buste kralja Petra II. ter ne razodeva nič manjšega smisla za kubične in plastične vrednote kakor že omenjeni tovariši. Zajčeva plastika ie na tej razstavi točen primer impresionistično razkrojene forme in primer slikovitega stila v naši slovenski predvojni dobi, prav tako. kakor nam razstavljene tri S m r e k a r j e v e risbe kažejo še pravcati romanrati realizem 70. let.
Dr. Fr_ Sijaneo.
Premiera Raortovega Waterlooja
To zanimivo poljsko »satirično komedijo« z niedigro. ki io ie prelil v lepo. čvrsto slovenščino Prof- France Vodnik, smo v Ljubljani doživeli tudi z maihno predigro. I o neki nerodni reklamni notici eo ae v tisku /ablisnili rapin'i v obrambo morale, a Cisto po krivici. Ta »Waterloo^ nikakor ni morali nevaren, nasprotno — dovolile mi pafadoke _ je to komedija brez vsake bodisi dobre, bodisi slabe morale.
Zgodba nam v načinu sodobnega operetnega libretta pripoveduje o k riževem potu velikega, največjega živečega poljskega pisatelja" ki sedi na lovorikah svojftga dela
in ki literarni zgodovinarji merijo po njem zgodovino poljskega slovstva, a je sam v resnici hlaoec lastnega okolja. Zaradi bedni hd nižinskih razmer proda slavni umetnik zakotnemu gledališču za 10®/» brnita svoje ime, začne pisati šlagerje za revije, al napravi denar in postane mogotec gospodarskega m literarnega življenja. Njegova življenjska pot ee te v sivih letih pričela vzpenjati po cesti meščanske prosperitete z >Bit-ko pri Waterlooju*. Iz dna duše ie umetnik napisal tragedijo Napoleonovega propada, a ravnatelj odra >Pri veseli papigi« mu je iz umetnine napravil kičasto atrakcijo z jar,-zom, girli in kupom mrtvecev na sceni. Pi-saleli je pri generalki podel v nezavest, premiera pa je vendarle dosegla izreden tri-tttnl pri občinstvu. V enem letu je i« starega. naivnega poeta zrasel mogočen bankir, lastnik veleobrata za nič vredno šaro in literarne ponaredbe. ki pa klj.t»b vsemu tri-umfu še VKlihne, preden pade iastor na koncu: »Jan Borovvicz se ie rodil... in padel pri VVaterlooju . •
To domotožje po čisti lepoti in umetnosti, ki ra je Raort uporabil za končni efekt svojega dela, se zdi pnč malo deplasirano spri; čo dej8tva, da ie prav oni del komedije, ki naf bi prikazal obraz velikotneetn^a revi-jalnega gledališča v luči stroge eotire, napisan s tolikšno radostio nad samo stvarjo, da ee satira sproti razhlinia v burko. \ rh tega ie še režija sama (B Krefti podčrtala prav to stran ■*\.Vaterlooia<t' in i* zlasti prizore Pri veseli papigi dala z velikim aparatom in v prav živahnem tempu. Kot ko-
medija pn ie delo želo velik uspeh, bilo ie mnogo veselega smeha in mnogo cvetia igralcem. Mimo Gregorina, ki je verno in z vžitiem odigral težke, malo verjetne peri-petije, kakršne doživlja glavni junak, so prav sija-ine tipe iz ambijenta, v katerem tekmujeta med robo umetnost in denar, podali Kralj kot ravnatelj gledališča. Medvedova kot prva in Danilova kot dru<m pi«»-telieva gospa. V. Juvanova i« Jan kot njegova velika otroka. Drenovec (reportomon-fer pri »Popoldanskem glasniku«), Jerman (filmski režiser). Zeleznik (žef agencije za propagando umetnosti) in Liipah (literat). V med igri je Daneš odigral Napoleona, v dobrih rokah pa so bile tudi vse manjše vloge (Sancin. Skrbinšek, Plut. Potokar, Mur-gelj, Pianecki, Frelih. Breziffar). Nazorno Fnscenaeijo ie oskrbel inž- arh. Franc, plese pa je z baletnim zborom naštudiral Golo-vin-	L- M-
Kalni koncert Hnbadove pevske lupe v Ljubljani. Pretekli petek ie llubadova župa Južnoelovenskega pevskega saveza priredila lalni koncert v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Cerkev Je bila prav dobro zasedena in zanimanja za koncert zadosti. P-Fran A{ko, naslednik na koru o. Hugolina Sattnerja. je kot okvir koncertu zaieral prvo in Mdnio točko, dve sklodbi orgelskega skladatelja Brosiga, Preludii in Postludij. vmes pa še istega skladatelja drugi prelil-dij. Združeni mešanj zbori so zapeli pod vodstvom pevovodje g. F. Venturinija sedem
žalnih epevov. Baritonist g. Cveto Švigelj je z občutkom, zvočno in smiselno zapel dva resnobna speva (Rechmaninov. Gospod je vstal in Marx. Ave Maria), prav tako ie prednašal g. Fric Lu|»ša Premrlov banovski spev >Reši me«. ?op<-anistka gdč Tinka Dolenčeva je ob tej priliki prvič izvajala Pre-lovčevo >Ave Maria« ter ji pripomogla do globokeea usj»eha. Pri tei točki ie sodeloval tudi združeni moški zbor s spremljavo orgel. Koncert so posetili mnogi odlični predstavniki našega javnega življenja, pa tudi dokaj zanimane publike. Bil ie lepa žalna prireditev. 6 katero se ie Hubadova župa poklonila manom svojega blagopokojnega najvišjega pokrovitelja in zaščitnika.
Nove »Ideje« (urejuje Miloš Crnjanski v Beogradu) priobčujejo daljši članek o najnovejšem Nobelovem laivreatu Luijriu P i razdeliti in njegovem odnosi; do fašizma. St. Vir.aver je prispeval članek iSkerlič kao vrhovni sudiia:. Ivan Mrak se oglaša z daljšim polemičnim prispevkom (v slovenščini) iSluča; Ivo Severa*:, v katerem skuša polemično priklicali v r.aše literarno ž'v-ljenie že pozabljeno senco Iva Severja. nekdanjega izdajatelja rSamorodnosli«. Ne tdi fte nam ne potrebno in ne koristno, da se o tem razpravlja v beograjskem literarnem tedniku, tem boli. ker ie verjetno, da ta že dolgo neaktualna zadeva ne bo pojasnjena tudi z druee strani. — t>r. Svet Stefanovič piše o krvnih »kupinah i rt o rasnem nro-blemu. dr. A Petrovič o organizaciji vaškega počitka, dr. Momir Cdobazič o državni hipolekarni banki. E Eropkin razpravlja o
kmečki reformi carja Aleksandra II., o problemu socialne literature govori članek -.Pararele«, Antun Dobronič pa nadalju e svoje »Muzičke ideje vodiljc.
Najzanimivejša knjiga 1- 1934. Pod tem naslovom so priredile brneke »Lidove Nr viny< anketo ined češkimi umetniki in intelektualci vseh vrst od ministra Beneša do manj znanih provincialnih knjigoljubov Take ankete prireja ta list že dolaa leta in so vedno zan'miv prispevek k jv»'bologiii da-njišniega čitatelja iz intelektualnih krogov ter v glavnem dober kažijtot po češki literarni produkciji. Letošnja anketa je opozorila na sledečih deset ^najzanimivejših knjig 1934«: (Vrstni red po številu glasov): Karel Capek, *Povčtronr (roman); Vladimir Drnak, >lilavoi! proti zdic (roman); Franz \Verfel, »Štirideset dni? (roman iz življenja Armencev); Vladislav Vančura, »Konec slarych času« (roman); Josef Pekaf, »Valdštejn« (študija o slovečem \Vallenstei-nu); Karel Čap^k. »ObJčeinv život« (pravkar izišli roman); Ferdinand Peroutka. »Bir dovani statu* j>olitično - zgodovinska knjiga); Josef Hora. »Dve minutv ticha« (pesniška zbirka); Pearl Buckova. »Dobra zemlja« (kitajski roman, izšel letos tudi v slovenskem prevodu) in Vit'ezslav Nczvtl. »S bohem a sflteček« (pesniška zbirka). Izmed lugoslotenskih avtorjev se omenjata v anket! samo Branimirja Cosiča roman *Poko-šeno polie*. z* katerega sta se izrekla dva slavista (dr. lleidenreirh in dr. Ilorftk) ir Br. Nušiča iAvtobiografija«.
701etnica Franje Robičeve
Središče, 23. novembra Dne 27. t. m. poteče 70 let, odkar je zagledala v Ormožu luč sveta ga. franja R o-bičeva, vdova po uglednem trgovcu v Središču Maksu Robiču in mati profesorja dr. Maksa in trgovca v Središču g. Franja. Naj se jubilantka v svoji skromnosti ne huduje, da se je ob TOietnici njenega rojstva spominjamo.
Jubilantka izhaja iz ugledne rodbine Gessnerjeve. Oče Friderik je bil priznan vinogradnik v Vinskem vrhu, mati Antonija, rojena Stevskalova svoječasno gledi'iška igralka, pa" je bila vsestransko naobražena in zelo duhovita gospa. Jubilantka Franja — doma so jo klicali za Faniko — je bila po starosti srednja izmed treh Gessnerjevih
hčera. Najstarejša, Tonika. je vdova po pokojnem sodnem svetniku Rottnerju, najmlajša, F.ma. pa vdova po pred kratkim umrlem veleposestniku Diermaverju v Ormožu. Franja Si je izvolila sprva poklic poštne uradnice in je službovala kot taka do leta 18(>0., ko se je poročila s središkim trgovcem Robičem v Gornjem gradu.
Dasi je živela v ugodnih razmerah, je vendarle morala okusiti tudi marsikatero bridko uro, zlasti v svetovni vojni, ko sta bila oba njena sinova na bojišču. Kako je trepetalo njeno materinsko srce, ko je dobila 7. Dunaja poročilo, da leži njen sin Maks v bolnišnici in da je njegovo življenje zaradi zastrupijenja v vojni dobljene rane v smrtni nevarnosti! Koliko žalosti ie občutila, ko je leta 1926. izgubila svojega dobrega moža.
Obče jc znano, da hoče naša slavljcnka vsakomur le dobro. Vse njeno življenje sta ena sama ljubeznivost in dobrota. Koliko dobrega je storila zlasti med vojno in v oni dobi. ko je še toplo solnce gmotne sreče obsevalo tudi trgovce na deželi. Naj ji večni Dobrotnik obilno povrne vse, kar je komu dobrega storila!
.luhilantka, ki je dosegla tako lepo starost. ni bila prav za prav v vsej dobi svojega življenja nikoli bolna. Želja vseh je, ki jo poznamo in čislamo, da jo usoda ohrani v sedanjem zdravju, v duševni in telesni čilosti in zadovoljnosti še dolga leta!
e— Pomlad na MozirSki planini. Turisti, ki so obiskali v nedeljo znano smučarsko postojanko Da Mozirski planini, v višini 1.''>00 m. so prinesli v naše celjsko uredništvo šopek cvetočih trobentic, ki so jih natrgali na Mozirski planini. Tam cvetejo *edaj tudi marjetice in beli teloh.
e— Avtomobil zgorel v garaži. V nede. 'jo okrog pol 6. zjutraj se je iz neznanega vzroka vnel osebni avtomobil znamke ;.Ta-tra«. ki je bil shranjen v zaklenjeni garaži veletrgovca g. Gustava Stigerja v Oblakovi ulici 23. Ogenj je prva opazila ga. Barbara Baldasinova, ki stanuje v omenjeni hiši, ter takoj obvestila svojega moža in g. Stigerja Njen mož je pozval celjske gasilce, ki so kmalu prispeli in pogasili ogenj. Od avtomobila so ostali samo negorljivi deli, vs° drugo pa so plameni uničili. škoda znaša nad 50.000 Din, je pa krita z zavarovalnino.
e— Kino TTni°n. Danes ob 16.30 in 20.30 zvrffni velefilm j-žolti pfckek in zvočni tednik.
Iz Maribora
a Priprave za proslavo t. decembra.
Vsa nacionalna društva se pripravljajo na c m do^toinejšo proslavo 1. decembra. Edina ;n največja proslava tega dne bo prireditev Narodne odbrane, pri kateri bodo sodelovali najboljši pevski zbori, godba in soliste. Veličastni spored bo izpopolnjen s slovesnim; govori ;n raznimi recitacijami.
a— Krajevna organizacija JNS za fV. mestni okraj vabi vse svoie članstvo na sestanek drevi ob 20. v prosto-r h gostilne Kosič na vogalu Korošce ve in Vrba no ve ti!:te. Na sestanku bo govoril podpredsednik Mačtrs o raznih aktualnih političnih vprašanjih. Dolžnost vseh članov je. da se sestanka z?nes!f«fvo udeleže.
a— Roditeljski sestanek na dekliški meščanski šoli. Na i. državni dekliški m?, ščan.-ki šoli je bil pred dnevi roditeljski sestanek Predavala ie učiteljica Rozmanova o izberi poklica. Predavateliica je obrazložila pomen in namen poklicnih posvetovalnic. ki jih imajo v drugih državah. Svoj čas je delovaTa taka posvetovalnica tudi v Mariboru, a žal je bila iz neznanih vzrokov ukinjena. Nujno potrebno bi bilo, da se baš v sedaniih kritičnih eospodar-skih razmerah takšne poslovalnice spet ustanove. Kolikokrat so v zadregi starši in ot roci in rie vedo ne kod ne kam Med starši ip zanimanje rs vnrašanie poklica ze'o veliko kar je pokazala tudi udeležba na roditelisk^m sestanku.
Vremensko nororilo
Številke za označbo krala pomenilo: 1 čas onazovanfa 2 stanje barometra S temne ratura. 4 relativna vhiea * odstotkih 5 smer ln brzina vetra. 6 oblaAnofrt 1—in 7 padavine v mm 8 vrsta Padavfci — Temperatura? prve Številke oomen'k> b«.' '•'šjo. dms-e nqlni2V »emperatrirn 24. novembra Ljubljana 7. 773.5. —0.6 S*. 0. 3. —. —: Maribor 7. 770.8. 70. Wl, 10. — —; Zasrob 7. 771.3. 3.0. 90 NT51. 10. —, —: Beoerad 7, 770.1, 4.0. 80. WSW1. 10. dež. Saraievo 7, 772.fi. —1.0 90. 0. 10, — —: Skonlje 7. 770.7. 3.0. SO. n. 10. —. —: KumHor 7. 7*57.5 9 0. 40. 0. 0. —. —: Sp]it 7. 768.4. 6.0. o*. NT24. 1. —, —: Rab 7. 709.0, 7.0 so. NW1. 5. —. —? Rogaška Slatina 7. —. 1.0. 89. NI. 7. —. —•
TpmnprMura •	4 4. —19: Mari-
bor 1n 0. 3 0:	7 0 3 0: Beoerrnd PO.
3	0; Sara levo 3 0. —2 0: Sknnlie 7 0. 2 0: Kumbor HA 7.0; Split 11.0, 8.0; fta-b 10.0.
4	13o?!.5- ' - *: n n 6.0. —2.0.
Gospodarstvo
K vprašanju pridobnine
Vprašanje pravične odmere pridobnine je v zadnjem času pri nas vstopnlo znova v ospredje v žvezj z razgrnitvijo predlogov davčnih uprav, odnosno t zasedanjem davčnih odborov. Predlogi za odmero pr dob-tiirie so letos pri obrtnikih tn trgovc h povprečno za več nego 100 % višji nasproti lanski odmeri, kar pa ni upravičeno tako glede na poslovne tazmere, ki sb se lan še poslabšale, kakor tudi z ozirom na letošnjo februarsko davčno novelo (ki uvaja davčtli minimum na podlagi najemnine za stanovanje in lokal), kajti novi predlog: v pretežni večini daleč presegajo davčn minimum.
Zadnje dni je »^nvefiec« v žvezl z raz-motrivanjem o pridobnini ponovno postavi tezo (23. im 25. L m.), češ da je bilo giede na povišanje donosa pridobnine v proračunu za leto \9M'35 od 200 do 320 mlijo-nov Din računati i zvišanjem predpisa pridobnine vsaj za 60%; z drugimi besedami, češ da je Nar. predstav, z odobritvijo proračuna, kjer je bil povišan predvideni donos prdobnine od 200 na 32'* m lijonov Din, pristalo na povprečno po\išanjc pridobnine za 60%. To nažiratije pa je docela pogrošno. Držalo bi ie v tem primerni. č& bi bila pri nas prklo'nina kontingent -rana in bi v proračunu predviden donos predstavljal vsoto, ki se mora predpisati davkoplačevalcem. Naš davčni sistem pa ne pozna kont ngentiranja pridobnine in je v n-šem davčnem zakonu tudi po Uveljavlje-nju letošnje davčne novele ostal "princ:p, da se pridobnina odmerja p° višini dejansko doseženega čistega dohodka (zato je dopuščeno tudi znižanje odmere pod davčnim minimumom od stran: reklamacijskegi odbora), torej ne oziraje se na vsoto, ki je v proračunu vnesena kot dohodek od pridobnine. V skladu s tem os-novn>n frittlc'-pom našega davčnega zakona bi moril predpis pridobnine naraščati, odnosno padati vzporedno z naraščanjem al: padanjem čistega dohodka pridobnini zavezanih davkoplačevalcev. Letošnje povišanje predlaganih osnov za. pridobnino baš zaradi tega ni v skladu z davčnim zakonom, ker ie evi'dentino. da se ie čisti dohodek prdob-nini Zavezanih davkoplačevalcev lani zmanjšaj in ne povečal.
Do povečanja proračunske postavke glede donosa pridobnine (ki ro'"eni le cenitev tega dohodka in nič drugega) od prejšnjih 200 na 320 m lijonov Din v tekočem proračunu je pri-šlo v znatni meri zaradi tega, ker je bii že prej donos pridobnine dejansko večji nego 20o milijonov Din. V letu 1932.33 je znašal po zaključnem računu dejanski donos pridobnine 2-31 milijonov D n. V letu 1933.34, torej v času, ko se je razpravljalo o novem proračunu, pa se je donos pridobnine še dvignM za več nego eno tretjino, kar bi ustrezalo letnemu donosu skoro 300 milijonov Din, dočim je M v proračunu ocenjen donos le na 200 milijonov Din. Predvsem zaradi tega naraščanja donosa pridobnine so v fin. min. smatrali za upravičeno dvigniti cenitev tega dohodka v letošnjem državnem proračunu na 3?11 mili-ionov Din. Iz vsega povedanega dovolj jasno sledi, da povišanje dohodka od pridobnine v proračunu od 200 na 330 milijonov Din ne more tvoriti nobene osnove ra avtomatično dviganje predlogov v prilike odmere. Nikake usluge torej ne napravimo davkoplačevalcem, če zatrjujemo, da bi b;,lo na podlagi proračuna pričakovati le povišanje za 60% in ne za 100 aii 120%, kajti na osnovi proračuna ne moremo utemeljiti prav nobenega povečanja.
Kako je prišlo do povečanja donosa pridobnine
Naraščanje dohodka od pridobnine v zadnjih dveh, odnosno treh letih .ie gotovo v precejšnji meri posledica strogega postopanja pri odmeri, v Še večji meri pa je menda posledica okolnosti, da je davčna, administracija v zadnjih letih pritegnila k •plačevanju pridq>:tiine okmg 125.000 davčnih zavezancev pridobnine, ki prej niso bili v evidenci, odnosno so se izmikali obdavčenju. ~ Leta 1929. je bilo v vsej državi le 183.194 davčnih zavezancev pridobnine: naslednje leto Je tO Število naraslo na 299.779, leta 1932. pa na 308.639. Iz teh številk, ki jih navaja statistika finančnega ministrstva. ki je biia letos predložena Narodni skupščini ob priliki davčne debate, sicer ni razvidno kako se razdeli ta prirastek števila zavezancev na posamezne finančne direkcije in ie le navedeno, da je b lo pri odmerj pridobnine leta 1932. V dravski banovini 40.407 pridobnini zavezanih davkoplačevalcev; iž »Gradiva Za gospodarsko stait stitko v Sloveniji« (izdala Zbornica za TlO 1. 1931.) pa je raz v dno, da je bilo 1. 1929. v dravski banovini prp-dobni-ni zavezanih 43.074 davkoplačevalcev. Število davčnih zavezancev se ie torej v dravski banovini zmanjšalo za Skoro 3000 v ča>su. ko je v vsej državi narastlo za 125.000.
Tako »e je torej v vSeh ostai h banovinah (razen dravske) v razdobju 1. 1929k do 1932. števHo pridobnini zavezanih davkoplačevalcev povečalo od 140.120 na 268.232, t j. za 128.112 aH 91%. Te Števrtke so zelo poučne, ker nam kažejo, da je bito to ogromno povečanj© štev'.te davčnih zavezancev v banovinah i«ven dravske banovine mogoče le zaradi tega, ker je bila pre! davčna administracija ižven dravske banovine tako pomanjkljiva, da ogromno števMo pridobnini zavezanih davkoplačevalcev sploh ni. bito v evidenci pri davčnih upravah in ni ¥!o pritegnjeno k plačevanju pridobnine. S tem, da le davčna administracija pritegn la k obdavčenju tako veliko Število prei neobremenjenih žavezancev srm> gotovo prišli velik korak naprej v cPljti davčnega izenačenja, kar le enako važno kakor zahteva, da se v odmernem postopanju povSod uvede enaka praksa stfogo v skladu t zakonom.
Gornja statistika, ki nam kaže velike raz-
like v pogledu evidence davčnih zavezancev. ki so obstojale še pred leti, pa nam zadnja leta povzroča precejšnje neprilike.
Pridobnina v dravski banovini
V	dravski banovini, kjer ie imela davčna adnrništracija že od nekdaj v evidenci prav vsakega prdobnini zavezanega dav-kop!ačeva!ca, tudi najmanjšega, poostritev evidence ni moga prinesti prav nobenega povečanja štev ' zavezancev; nasprotno ie •to števi'lo že 1. 1932. nazadovalo in se !e gotovo tudi lan: in letos še nada-ije skrčilo glede na znatno odpadanje števila trgovcev in obrtnikov. Zato ;e neiiprav čeno •poudarjanje dejst\a. Češ. v drug h banovinah -c ie donos pridobnine tako znatno poveča!, ne toMko pa v dravski banovini, ker iz tega ne moremo izva;at'. da bi mo-ra'a dravska ranovina plačevati več pr-dobninc. Večii donos pridobnine v drugih banov:n.;h ie predvsem posledica pr tegn t-ve tako znatnega števila davčn''n zavezancev k plačevanju pridobivne in ne morda posled ca ostrc:še davčne prakse nego v dravski banovini. Stat:st!ik.i je pač svojevrstna stvar; če <e v b:stvo številk ne po-globš. lahko dob š tudi docela zgrešeno sliko. Ne morem se ubraniti vtisa, da je baš to pogrešilo tolmačenje statist ke do-vedlo merodainc č nitelje v f nančnem ministrstvu do pogrešn-h naborov o v'š:ni davčne obremeivtve dravske banovine v primeri t. drugimi banovinami.
Navzlic znatnemu napredku v zadnj'h !e-t h pa evidenca davčnih zavezancev v naši državi vsaj 1. 1932. še ni hiia docela na vl^škii, čeprav izkazujemo to 'eto že preko 3>v?.000 zavezancev nridobnine.
11 poilatkov Ijn-IsV-eea štetja iz 1. 1061. ( Statistički sorlišnjak < 19291 je raivMno, <ia je hilo že tesa leta v naši državi 228.600 samostojnih indtistrijcev. obrtnikov in JTostillličarirv in ^8.800 trsoveev. skupaj sfcorn 300.00<1 oseb. ki šo zaverane pridobnini; če upoštevamo še Svobclhe do. klice, naraste to število na preko 300.000.
V	naslednjih 11 letih <t0 leta 1M2. pa je moralo to število samostojnih potnikov, trgovcev, gostilničarjev in pripadnikov svobodnih poklicev narasti na mnogo proko 400.000 (v dravski banovini se je v teli 11 letih samo število obrtnikov dvignilo od 23.000 na 32 0001. Praktično dosegljivo bi bilo v letu 1932. merda število 400.000 zavezancev pridobnine. 1« tega se da sklepati, da navzlic napredku tudi še 1. 1032. niso bili v evidenci za pridobnino vši oni. ki so zavezani pridobnini. Seveda r>a gre pri tem le še majhne in najmanjše ob. ve^ance pridobnine.
Ta ugotovitev je važna aft oceno nadaljnjih številk, ki izhajajo iz omenjene statistike finančnega ministrstva, po kateri je znašal 1. 1932. v dravski banovini povprečni ocenjeni čisti dohodek na posamezneza zavezanca pridobnine le 5060 Din. dočim je znašalo povprečje ra vso dišavo 5721 Ta številka lahko zavede onega, ki sf no poglobi v bistvo statistike do nanačneza sklepa, če* da se r gospodarsko razviti Sloveniji plača pridobnina »ia ošrtovi n'žjih ocen kakor druerje. čeprav so bili i. 1932. predlogi davčnih uorar. cd strani davčnih odborov v dravski banovini zmamišanl le za 14.8 odst., v ostalih banovinah pa za 28.9 do 44.7%. če pa malo globlje nosež«-mo, vidimo da je to "iako POvtJreiJ« oce-njanega dohodka v drav«ki banovin« le posledica dkolnosti. da »o «»rl nas pritegnjeni k plačevanju prav vsi. ki rid»'d v poštev doli do najmanjšega obrtnika, kroč-njarja in sejmarja in tudi ohvezatief. ki sn napol obrtniki, nanol kmetje in kajžarii. Baš to veliko število malih in najmanjših zavezancev, ki jih v mnozih drugih banovinah še niso v celoti zajeli in priteenili k plače vati ju pridobnine. povzroča, da je povnrečje ocenjenega dohogka pri nas nizko. Kadar bodo v drugih banovinah tako izpolnili evidenco davčnih žavetancev, kakor je v dravski banovini, tedaj bo zaradi prirastka štpvila na'maniših davkoplačevalcev z minimalnimi dehodki prav tako zmanjšalo povprečje ocene njetiega dohodka, ki odpade ra posameznega zavezanca. pa iž tega ne bo nihče mo^el sklepati. da se je davčna obremenitev zmanjšala. če ztmvemo vse davčne zavezance od bogatega industrijca in trgovca doli rto bednega podeželskega maleaa obrtnika v en sam koš. nam povprečje odmerjenega dohodka prav malo pove. Tako povprečje nikdar ne more biti merilo ta presojo od-mp.rne prakse ali za presojo davčne obremenitve, ker je predvsem izraz strukture davčnih zavezancev po davčni moči.
šele fe davčne zavezance razčlenim,* po s'.T:*ir.ah dobimo v povprečju odmerjeneea dohodka 'malo bolj zanesljivo merilo. Važna je predvsem prva skupina pridobnini za .tzanih davkoplačevalcev, kamor snada-jo industrijci (brez industrijskih družb), trgovci, veliki obrtniki itd. Ta skuPIna je sicer po številu zavezancev v manjšini, vendar plača tri četrtine vse pridobnine v naši državi, kajti le 130.957 zavezancem iz te prve sluinine	skupnega števllal
je bilo leta 193*2- odmerjeno 15$ milijonov Di« pridobnine (brez doklad) ali skuone vsote odmerjene pridobnine. V dravski banovini plačuje ta prva skupina, ki ob se za 40% vseh zavezancev, 72?£ vse pridobnine. Ce govorimo torej o prldobri. nI, moramo v pfvi -trsti imoštevatl to skupino. Tu so predvsem motne razlike, zakaj mali obrtnik, ki tvori ono veliko Itevilo ostalih Kivežancev pridobnine je revež prav tako v Industrijsko botj razvith kakor tudi v induštrijško maflj ravUi pokraiini. povprečni ocenjeni čisti dohodek obve. eaneev it te najvažnejše nrve ekunine pa je znašal leta 10*2:
V	dravski banovini	1«.434 Din v savski banovini 11.094 Din v (hinavski banovin' t?io Din v moravški banovini A5S4 Din v ltetski banovini 6134 Din v vardarski banovini 5«&6 Din r primorski banovini 50S7 Din r trbaskl banotlnl 4408 Dir
Dravska banovina je torej daleč na pr. vetn mestu, če l2vsamemo področje unrave mesta Beograda (Beograd. Zemun. Panče-Vo), ki Ima švojo finančno direkcijo in kjer ztiaša pororofnl peenjenl dohodek v tej skupini 25.526 Din. Žal Iz statistike n' razvidno, kakšno je povprečje v tej -prvi skupini za Ljubljano samo ali za Maribor.
Lahko pa sodimo, da nikakor ni manjše kakor v Beogradu, kajti ta davkoplačevalce v Sloveniji bre« Ljubljane ln Maribora navaja statistika povprečje ocenjenega do.
hoika le v višini "►615 Din in mora biti povprečje v Ljubljani in Mariboru zelo vlsfiko, eicor ne bi za vso banovino z Ljubljano in Mariborom skupaj doseglo 15.434 Din.
V ostalih skupinah pridobnini zavezanih davkoplačevalcev, ki obsegajo sicer večji Cel zavezancev, vendar plačajo le ono četrtino vsesa fiavka, pa je povprečni ocenjeni dohodek v dravski banovini manjši, in sicor iz že navedefiesa razloga, ker so pri nas v večji meri upi števani oni mali in manjši zavezanci pridobhine, ki z minimalnimi dehodki 7tifžuJejo povprečje.
To kar sm«> gori navedli dovolj jasno priča, kako pogrošno je naziranie. češ da je dravska banovina razmeroma manj obremenjena s pridobhino. nego ostali deli države. Pogrešnost teea nažiranja. ki bazira edino na nizkem skupnem povprečju oce-n.ifneza dohodka vseh skn-vri. n;) nam potrjuje tudi sama stat!stika finančnega
mlftlStrttva. iz katere sledi, da znaša odmerjena pridobnina brez doklad v dravski banovlhi 22.90 Din povprečno na prebivalca, v dunavski 1S.90, v savski 18.70 Din, v drinski 8.80 Din, o primorski 8.60 Din. v vardanski 7.40 Din, v zetski 7.40 Din v moravški 6.70 Din in v vrbaski 4.90 Din, v Beogradu pa 123.30 D:*i. Gornje številke nam pričajo, da plača dravska banovina, ki je gospodarsko najbolj razvita, tudi relativno najvoč pridobnine. dočim se gfUlje v gospodarsko manj razvitih banovinah prid-obiiina v višini one tretjine zneska, ki odnade na prebivalca v dravski banovini. IzroJno velik znesek, ki odpade na Beograd pa je posledica strukture mestnega prebivalstva Ln bi do »ličnih številk prišli tudi v drugih velikih mestih, če bi imeli na razpolaso ločene podatko. Iz vsega navedonesn je razvidno, da sloni rta napačnih osnovah naziranje on'h. ki smatra, jo. da breme pridobnine v dravski banovini ni v pravom skladu 7. bremenom v ostalih dolih našo države in marali tega smatrajo, da jr- treba s poostritvijo davčne prakso povišati odmero.	F. S.
ZA VAS
Obrtniški sejem
Obrlirski *eiem v Liubljani ie postal tako privlačna tečka za obrtnike. <ia pri-elašaio ve«lno novi intere«*enti. ki bi hoteli razstaviti. Prostori v sicer jako obs^.ni palači na Mestnem Irgu (nekdanji trnovim Suttner) r-o bili že takoj prve dni oddani razstavijalceni ter se pozne-jsim pri.iavam ni motrlo vrč ustreči. Sejmeka uprava pa skuša ustreči tudi onim obrtnikom, ki ec lPto« niso moali udeležiti rawlnve zaradi (»omani-kania prostora, zato jim bo preskibela ceneno propagando za njihove izdelke za ves ča« obrlniškesra sejma. Primerne napisne reklame bodo t>o wm seunskem prostoru ojiozarjale na njihove izdelke ter se bo za to reklamo pobirala zmerna odškodnina +0 Din za ves cas. pristevši nabavne stroške. Ker bodo po vseh sejmekih prostorih nameščeni zvočniki, se bo vsak obrtnik lahko poslužil tudi zvočne reklame, ki bf> večkrat dnevno priporočala njegove izdelke, in to za nizko ceno "1 Din dnevno. Razen teiza bo delovala še svetlobna reklama v nalašč za to prirejenem oddelku, kjer se bodo med reklamo kazati tudi kratki nabavni in poučni filmi Cena svetlobni reklami bo za ves teden 1o0 Din /a obrtnike in "200 Din za trgovce, ki so dobavitelji obrtnikov. Dia1 pezitiv ei mora naročili vsak na svoje stroške. Vabimo vse one obrtnike, ki ne bodo razstavili, a se hočem poslužiti cenene reklame. da so priiiiviio zn napisno. o<tno«no zvočno ali svetlobno reklamo v seinw»ki Pisarni v razstavni palači, ali i>a v pisarni krajevnega odbora v Beethovnovi ulici št. 10. pritličje.
At rakci ia za obiskovalce in kupu joče občinstvo na sejmu bo Izreden popust, ki <23 bodo nudili razstavljala in prodajalci 111 svoič blasro. p;! nai si bo da se kupčija sklene takoi ali pa proti poznejši dobavi. Prepričani smo. da bodo konsumehti radi izrabili to priliko in se ooslužili usodnega na kuna predmetov za vsakdan jo uporabo, ali pa predmetov, ki jih bo potreboval sveti Miklavž. V obrtniškem tednu nai bo sploh geslo vse javnosti, ki ie bila in ie obrtnikom vedno naklonjena, da si ne nabaviiit mani vrednega in dražjega inozemskega rokodelskega blflga. ampak kupuje farno izključno domače rokodelske izdelke. Ni 1a način bo pomagala do uresničenja pregovora. da
*temeli narodnem blagostanja i* krepak rokodel-ki stanU
Prihodnji teden bodo obrtniki snmi v p«" drobni propagandi ^Obrtniškega tedna-* ni:vi ljubljanskimi tovariši, pa tudi trgovi in gostilničarji razpečavali propagandne leivike in reklamne niarkire. Lepak za 2 Din. markico pa 10 par. kar ni nikaka cena. Zato ne sme biti v Ljubi;ani obrtnika, čigar delavnice ne bi krasil lepak, v tem tednu simbol vsega jugoslovenskega obrtništva Vsak obrtnikov dopis nai bo opremljen z reklamno markico. Apeliramo ludi-na naše tovariše trgovce in gostilničarje, da se bodo rade Volje odzvali in odvzeli vsak po en lepak in nekai markic. ter tako položili svoi prispevk za obrtniško aki i.to.
Gospodarske vesti
r= Konferenca pomočnika ministra financ g. Nedeljkoviča s predstavniki gospodarstva. Včeraj je dospel iz Beograda pomočnik ministra financ g. nž. St. Nedelj-kovič. da prouči in oceni davčne predloge in prouči pritožbe gospodarskih krogov glede letošnje prakse. G. pomočnik jc po izvršenem pregledu poslov pri finančni direkciji sprejel deputac jo gospodarskih krogov, ki* jo je vodil zbornični predsednik g. Ivan Jelačrn. Deputacija je v teku dve-urne konference podrobno obrazložila vse točke, ki sc nanašajo na davčno prakso in so bile predmet predlogov gospodarskih organizacij. G. pomočnik je vzel vse izne-šene ugotovitve gospodarskih organizacij na znanje in je na to v teku popoldneva izvršil pregled davčne uprave v Ljubliani.
= Razgrnitev predlogov za pridobnino. Davčna uprava Ljubljana-mesto razg'aša. da so nadaljnji seznamki oseb. zavezanih pridobnini po I. skupin: čl. 42 zakona o neposrednih davkih katerih davčne osnove za leto 10.V4. se bodo razpravljale pred strokovnim davčnim odborom v času od 10. do vštevSega 15. decembra t. L. razgrnjeni na vpogled davčnim zavezanem v pisarni mestnega poglavarstva v U- bl^ni v času od 26.,do vštevšega 3. decemb-a t. 1. in sicer med običajhimi uradn mi urami. Na *>pogled razgrnjeni seznami vsebujejo sledeče vr*te davčnih zavezancev: trgovine z galanterijo, ž dežel, pridelki, semeni. razni aavfezanci ;z I. skupine. 4 podskupine, gravetji, puškarji. kržnatji. modisti-nje (trgovke), urarji. zlatarji, pasarji. optiki. foto-trgovine. razna obrtna podjetia 1/2. trgovine z usnjem čevlji in čevljarski-m potrebščinami, trgovine s steklom in portetehom trgovine ž bAfvami. keramiko, bencinom, trgovine s slaščeami. s perutnino. ribami konji, živino, trgovine ž glasbili. razne druge trgovine, stavbeniki, vsako-
vrstna podjetja I 12. časop si, revije — Nadalje nizgla-šH davčna uprava Ljirbliana-me*to. ,da sc bo 30. t. m. od 11. ure dopoldne nailal jc%-ala razprava pred davčnim odborom o davčnih osnovah zdravnikov in zobozdravnikov, katerih razprave so bile 20.—21. novembra t. 1. odlo/enc.
= >*aše klirinške terjatve nasproti Nemčiji. Terjatve naših izvoznikov v Nemčijo v obliki neporavnanega klirinškega salda v našo korist, ki so 6. t. m. dosegle že vsoto 180 milijonov Din. so se pričele malo krčiti. Dne 17. t. m. je saldo popustil na 176 milijonov Din. dne 24. t. m. pa je po najnovejšem izkazu Narodne banke znašal 171.6 milijona Din.
Borze
26. novembra.
Na ljubljanski borzi so nficijclni tečaji de v z oštali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notira avstrijski šil;rg nespremenjeno 8.10—8.20 (v Zagrebu promet po 8.13). V zagrebškem privatnem kliringu je bil ^e promet v angleških funt h po 229 in v gršk;h bonih po 2^. španske pc-zete so se nudile po 5.70, madžarski pengi pa v Beogradu po 9.(i0.
Na zagrebškem efektnem tr/ šču jc bila Vojna škoda zaključena po 22*), pozneje p~a sc je nudil denar po 330 (v Beogradu pa jc bil zaključek po 335). Promet je bil samo šc v delnicah PAB po 212. Dcinicc Narodne banke so se ponovno dvignile in so bile danes zaključene v Beogradu /e po 444*0.
Devue
Ljubljana. Amsterdam 2311 ..">1 — 2rRi2.«7. Berlin 1373.47 — 13<U.27, Bruselj 797.13— 801.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 170.26 — 171.85. Ncwyork 3391.61—3419.87. Pariz 225.35—226.47. Praea 142.90—143.7«. Trst 291.24 — 293.64 (premija 2S.5 odst.i. Avstrijski š i 1 in ar v privatnem kliringu S.10 do 8.20.
C u rili Pariz 'J0.3Š025. London 15.3030. NY\vvork ŠK-iO. Bruselj 71.02oO. Milan 20.31. Madrid 42.15. Amsterdam 20K.(V). Berlin 124.10. Dunaj 50.90. Stoc.khohn 70.:-n> (telo 77 3"j. Kobenhavn (kS-73, Praga 12.90
Ha nai. (Tečitii v priv. kliringu.) Beograd
12.29.	Ijondon '20.91. Milan	Newvork 538.47. Pariz 35.57, Praga 21.87. Turih 174.57. l(*i S » r.latj 12« oau
FJi»kf«
Zagreb. Državne vrednote: \'ojna škoda 3H>—332. za dec. 330—335. za jan. 330 do 335,- 4°« agrarne 39 — 40.50. 1% B1srr
52—53.	8a'a B'air 62.50 blago. 7% državna hipotekama banka 62-<»4. 6° » begluške .54 —54.50: delnice: PAB 212—214, Scčcrana Osijek 100 bi.. Trbovlje 101—105.
Beograd. Vojna Skoda 334.50—336 (335). za dec. 335—336. 7" o invest. fA50—70.50, 4% agrarne 40 -40.50 ( 40.50). 6° « begluške 55.50—56 (55). o Bla r 62.50—63, 7« o Blair
53-54,	7% Drž. hip. banka 64 bi.. Nar. banka 4400-4.500 (4400), PAB 211.50 do 213 (212).
l>unaj. Državne železnice 2005. Trboveljska 12.55, Alpine-Montan. 10.40. Sečerana
14.30.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 26. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 99.50, za maj 100.25, za julij 93; koruza: za dec. 78.1250, za maj 86.8750
+ \Vinnipeg, 26. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za dec 77.75, za maj 82.75.
-f ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žito mirna. Eksekutivno je bilo prodano Vi vagona moke >0- po 235. Nadalje je bilo eksek. prodanih 8000 kg zdravih orehov (no koščakov) po 370 Din za 100 kg
+ Novosadska blagovna borza (36. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet živahnejši. Cene nespremenjene.
BE PERT0AR
DRAMA.
Začetek ob 20 Torek. 27.: Zaprto.
Sreda. 28.: Žaluioči ostili. Premiera. B. Četrtek, 29.: Hlapci. Četrtek.
(IPbBA. Začetek ob 20 Torek, 27.: Izgubljeni valček. A. Sreda. 28.: lloffmannove pripovedke. Sreda. Četrtek. 29-: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. C.
ŠENTJAKOBSKO O LEDA LISCE
Začotek ob 201R Petek. 30.: Hčerki njene efcseelenee. Premiera- 300 nastop ge. Metke Bučarjeve. Nedelifl, 2. ob 15.: Rokovnjači. — Ob 2015: Hčerki niehe ekscelence.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
ŽaMefc ob 20
Torek. 27.: Gugalniča. B-Sreda. 28.: Zaprto. Četrtek. 29.: CarjeviČ. B.
Zakrinkana oboroževalna industrija
Nadzorstvo nad to industrijsko panogo je popolnoma brez pomena
Pacifist: v ženevi ia drugod predlagajo kot najusoešaejše sredstvo zoper nevarnost nove vojne kontrolo aad oboroževalno industrijo. Koliko je to sredstvo vredno, nas pouči najbolje majhen ogled po delavnicah kakšnega velikega industrijskega ozemlja, a. pr Manchestrs na Angleškem ir njegove okolice.
Tu mamo aa primer veliko, moderno tovarn: za povsem miroljuben ia nedolžen predmet vsakdanje rabe. za črtala za ustnice Dekleta v modra površnikih stoje tam ob 70 strojih, ki pričnejo brneti ob 9. zjutraj m brnijo z enournim opoldanskim odmorom do 17. V enak:m.eraem Leninu mečejo ti stroj.: majhne koviaaste cevi iz sebe v tempu ki spominja s svojimi zvoki ■Dadaiočih cevk na zbesnelo tiktekanie
v str:-; za prst ueoe.e _-:: v.n_-Ke ce". aa cru-gi s: rani padaj.; S cm dolgi tulci iz enega stroga na sekundo. 22.600 tulcev :z vseh strojev na minuto Dekleta nimajo potem nobenega dela. nego da uvrščajo odrezane tulce v luknjice tekočega traka, ki te spomni aa širok pes za naboje. Poveš to
ki te spremlja aa ogledu,
in od
ta t: potre: slutnjo, »c je nastaia sama sebe v teb:: Tovarna je res bivša tovarna 25. izdelovanje nabojev Majhna sprememba v strojih in po -stem princiou izdeluje zdaj mir:ljubno blago, še manjša sprememba. in >0 enem dnevu bo v orimeru po-
trebe sposobna z isto brzino producirati
milijone in mili joče nabojev.
Takšnih tovarn je v Lancashtreu rs. sto. t:ae. Seveda ne proizvajajo danes samo črtalaikov. Pol ure od Macchestra stoji največja tovarna za. izdelovanje cev: v deželi. cev: vseh vrst m velikosti za parne kurilnice, ventilacijske m pnevmatične poštne naprave, za vodovodne in plmske napeljave. Jutri pa je mogoče t- produkcijo ustaviti m jo z enim samm pr. t_sk on aa vzvod v kontrola: central: spremenit: v produkcijo — topovski cevi n3 tisoče topovskih cev. v enom samem dnevu m v vseh vel.k: stih.
Ali pa neka druga tovarna ki proizvaja ponve, navadne pc.nve za hotele ia go. spodinjstva. Strokovnjaka bo seveda takoj zbodlo v oči da je svetla kovina teh pinv do maajm«njše sestavine enaka jekleni zlitini, iz katere sestoje — oklepi vojnih ladij in tankov. Danes delujeta samo dve peči izmed štirih ki jih ima ta tovarna. Eno povelje in njena produkc:ja se lahko p:dvoj:. toda produkcija oklepen- za najučinkovitejše bojne stroje. Tako se tudi večina aparatov za izdelovanje tekstilnih barv lahke čez noč izrabi za izdelovanje strupenih plinov — mnoge Parme mešanice sestoje itsk iz snovi ki »o temeljne snovi vojnih plinov Do potankosti po načrtu izdelani motorji za nova poštna leta. ia. se lahko vdelajo prav tako mimo v
Mož, ki mu je bila diplomacija znanost
Ob smrti Phillipea Berthelota
;e lzgubua te dni me-za. k: ;e [esetletji v ozadju vod:', njeno mož je b:! Pa:] ppe Berthelot : v zadnjih dveh decenijih go-ancosici diplomatski voli;, nje-h načrtih so >osvečer: ve-
ce. č-t
va
C e e"-:
hilippe Berthelot
ioloče to hotenje, zahteve in ne-rre Berthe*o»t Na;s sc >:dr:so-
oske dokumente c zunanji poli-
, _ - x* ' '___-
J*e.oasse. ..s~e~a, £ Briand — prav.
Dur:e-v
meni Philippe Berthelot. V Franciji so ge zetej-adelj imenoval: »sivo enrlneoeo«.
Berthe-lot je b:l poosebljena francoske bistre.sit rn kultura. Ko so primer.®.]: njega in Bran da v zunanji politiki, je sera dejal: »Ze Brianda je politika umetnost, zame pa znanost«. V svetova: vojn: je bil Berthelot zvezni člen med d plomaci jo in generalnim štabom francoske vojske ter se je posebno dobro razumel z maršalom Joffrejem.
Ena ne j večjih Berthekoovih njegov izvrsten spomin. Pripovedujejo. da
rrlin ie bil
je po skl?r."fv
miru
loiš
1?. novabi: v oz-
vemo več Hteratov in stavil z njimi, kate-

-	v v ^ f

ri od njih zna ne parne: več verzov. Posekal je vse. kajti izkazalo se je. de jih je imel Berthelot v glav: nad 3o.'X*l» Temu roominu primerno je bilo tudi Bertheioto-vo delo. ki ga je zeio proslavilo v me dna-rodni poteki. Mogoče je bi! Berthelot edini svetovn- dinlomat k: se je lahko pojavil na razprav: brez gradiva ter je kar iz glave reševal najbolj zamotane za de ve.
Berthelot t« ie rad družil s pesniki. Bi! je prijatelj Mallarme ja Claudela. Triste-na Bernerda in Giraudouxa. Ko so se mu nekoč čudili, da :ma poleg napornega diplomatskega dele dovolj časa rud: zs lepo knjigo, je porog zavmi z besedami: >Kex-šen Francoz pa" bi bil. če ne bi ime! časa za umetnost *in književno«:?« Temu načelu sv-:e2a živ! jen ~a je oste. zvest do zadnjega. Francija sa bo tudi v tem pogledu v trajnem spominu.
.......
Dijaški nemiri v Pragi
Demonstracije zaradi zavlačevanja izročitve zgodovinskih insignij Karlove univerze po zakonu iz L 1920*

r ___
' - V
r. rarpo.aga iz 1 1920.
--1S-----
-----_ r
z>~ univerzi te*'t-K^rlcve u^anc-
ri: zz.vleki:

a. stvar	d



v.	-d. t?

nr_zo rite
v-,, ei-

v	c


prizoroi
s: za-
odilo "e ori-



. _■ u. na
: ote

odnehat: kljub r rektor ia češke 11. na' ne demon-
strirajo. ker te vprašanje izročitve insignij rešeno po zakonit: poti. ni zalegel kaj prida. Mladina je hotela aa vsak aačin izsiliti izročitev ter se je javila nemškemu rektoratu ia zahtevala naj sprejme odposlanstvo demonstrantov. Ker jim ni bilo ugodeno so dpaki
razbili desko pri vho-
du v nemšk: rektora: ter najavili, -ia se bo v ponedeljek aa istem mestu zglasila druga" deputacija, ki bo insigniie kratko vzela ter jih odnesla
Zaradi teh nemirov, ki so dobili odmev tudi v praški javnosti, je bil rektorat stare Karlove univerze prisiljen odrediti da ostaae uaiverza do nadaljnjega zaprta. In ■da bi se nemir, popolnoma ustavili, je posegla v stvar tudi praška vlada, ki je uvedla pogajanja za izročitev insignij. Zadnje vesti poročajo, da je dosežen med rektoratom Karlove univerze in prosvetnim ministrstvom sporazum glede mc-da. litet v izročitvi Oblika izročitve bo taka, da ne bo v ničemur žalila časti vseučilišča. ki m:ra odstopiti insignije stare univerze svoji mlajši prosvetni posest rim i.
Kupola se
9 delavcev mrtvih, mnogo
sran-tne K=:as-- .:a ■ b"" v >Grand Pe.aisu»' steklarji n nleska-ji. Oko! 15. ure se je nenadoma za-najela takoj nato zrušila
je zrušila
ranjenih, milijonska škoda
ze	• e z g-rm
j da	sa ve-o
so	rad: n^
rn.	brusi ju,
'e	
ž-e ezne
-j s

• i.— —.r.,
nakopala pod
seboj množ-oo nrofer^^ov Izt>od *azva-]••. so potegn 1: 9 mrtvih in 25 hudo ra-
Po nesreo: s-o se zale': oglašat"! pod ru-šev-na—• ':e:eč glasovi, toda delavc niso tho2" oprav t ničesar, dokler niso pre-'i«': re^e""a'r.e23 orocia. Reševanje ie rr">ino ov -alo rud- to da ie z-ušen:e kupo.e o-2*oz o ves ob:-ek* ze-ad: iesa- s'c 5» v	h deset.h minutah zruš i še
dve ogrodji
?e'e več u- po katastrof je bilo mogoče zais*; z -eševa-vem ponesrečencev. 22 delavcev. k: v. -meh t>olom!";ene kost- m z—s-tkant ude. so odda? v bonTŠrrco. Izpod -ezvalm so »t&gn:'i kakor rečeno, tad devet m* ie-.- N" ne še gotfovo. ali so to vse žr-ve Ke* ^o mrl či priletel' na tla popo'noma r3z*reščeni. je celo s-lno težKO ugotovi*- njih ;ndent-čnost.
Z delavcr vred se ie zmrlo kakšnih 400 ton z da-skega drugega konst-uktorske-ga meterijale VTzrok nesreče še ni pojas-Pravijo pa. da je katastrofo zekrvila tektonska premaknitev ravnotežje štrene. Norlini »td>rs 60 &e baje c«ne>aii a kupola
Artist in medved
V St. Poltnu v Avstriji se ie te dn: ustavil nek: potujoči cirkus, v katerem je nastopal tudi artist Todovič s svoj'-m dres:--anim medvedom. Cirkus se je nastanil na p-o-stranem trgu na mestni periferiji, toda kletko za medveda so tako slabo postajni, da je kosmat:nec kmalu ušel iz nje. Nastal ^e seveda velik strah, ko se je razvedek), da je medved pobegnil na prosto.
Todorovč je šel takoj lovj* zveroo. ki pe se ni dala prijeti brez odpore. Artist je mora1 napeti vse sile in poleg zvijačnost zastaviti tudi fizične moči. da je odvede! medveda nazaj v kletko Borbe med obe-T)a je bila zelo huda. Medved je okla! in razpraska! artsta ix> rokah rn nogah. *ako da so ga morali oddati v bolnišnico na le-čenje.
Predor skozi Montblanc
V Ženevi se je ustanovi! itaHjansko-francoski smd kat z nalogo, de zgred; 12 km dolg predor skozi Mont Blanc. Z gred-benkm deli bodo pcščeli takoj.
bombna letala, ki so po vojni konstrukciji že itak enaka navadnim letalom. Skrraj fantastična ;e videti enakost mehanizmov, ki izdelujejo šivalae stroje ia — strojne puške. V eai izmed največjih tovarn za izdelovanje šivalnih strojev aa svetu b: lahko s hitro premeno začeli izdelovati po tisoč ia več- strojnic aa daa. Produceati bombaževta m glioer.na začnejo lahko aa ea sam m-gljaj producirati v velikem slo. gu isto tako za vojne namene. Ia takšnih tovarn je aa tisoče po svetu. Kakšen smisel bi imelo nadziranje oboroževalne la-dustrlje. ko je na vam a industrija v danila ca sploh vso iaiustr:j-o aa svetu prepovedo . ..
Naša pritožba v Ženevi
Zunanji minister Bogoljub Jevtič
in stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov g. Konstantin Fotič
Omedlevice v športnem življenju
Omedlevica m hipne slabost: pr. športnih prireditvah nikakor aiso vedno samo > živčna izčrpano-ste. : srčna sla ooste ali >sončancac kakor menijo običajno Pr. teh, deloma zeio težkih primerih opazujemo vedno sivkasto barvo obličja zaprte oči. izsušene ustnice, slabotno dihanje :n utripanje kakor tudi hladen za:j Kakor so zdravai.-c v aovejšem času odknli. gre za znižanje s.adjtome količine v kr.t Zelo očitna sc pr. tem pojavu stanja razburjenosti in zneieaosti tako pred omedlevl-co. kakor po njej. Prevelik telesni napor je zmotil presnovo. Večinoma se to stanje popravi samo o»d sebe. če se pacient drž: nekaj časa popolnoma mumo. potrebno pa. je v vsakem primera p:zvati zdravnika, ki ve najbolje, kaj je storiti.
Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Princesa Marina v Londonu
Velike priprave za četrtkovo poroko Kentskega vojvode
Spr*>*m princese Marine v Londonu. Od leve proti desni: princ \Y a 1 e š k L vo j%od3 K e n t s k i, mati princese Marine, prino^sa Marina (en face), kralj Jurij V.
in grški princ N i k o 1 a
Grška T>ria oesa
-
a aevest
sxega vojvooe, je pro>s_ peteK v spremstvu svojih roditeljev m sv:je sestre pria-
la pr.spt-a v I^ondom Ob tej priložnosti ;-e aaglešk-o prebivalstvo ponovno dokazalo, ca se ne da colašot: o: še tako slabem
val princeso njen zaročenec, kakor na londonskem kolodvoru kraljice Viktorje, so
občinstva, ki je pr_šlo pozdravit ':»>:>;-: vojvodiajo z vso pr.sr:n:-st.»: Na postaji v Loaaoau s: nevesto sprejel: anglešl-:. pre-
kralja m kraljice ter nj-en soprog l:rd Harewood. Množica je vzklikala n-ovod:šli prncesi kakor že dolgo ne kakšaemu g.-stu.
Pruhoi neveste Kentsl-iera. ve. "vode v London pa je dal tudi pobudo, za cel: vrsto novosti ki so jih šele zda- uved.i a a
pa najbolj rreva aagleško ja""nos>t pr. tej
velike ljubezni.
Svatbene svečan-osti so s-o prav sa prav
"VVestm-asterski opatiji šele v "četrtek. 29
je podar.. nel-n knez :z lo. oe Zbirka je vdelana v o.atino r .:'l :matski zor r j? t>r—
buki m k-o>dr: a la 2»iar.aa Tudi safirji seveda katere nevesta Kentsl-ieg?. vjvode vnsrkc čisla Za London pomen: bližnja poroka odek, kal-:ršnega že davno ai bilo.

- iz srebra Po t>o
Da se pojasni smrt modernih Robinzonov
Ameriška ekspedicija na Galapaške otoke
Zaradi vesti o negotovi usodi modernih Robinzonov \V-tt—.eria n nižer.e ter baronice N^egner.ieve in Lorenza je odnotovala iz Lc« Ange.esa ptot cit.ana-škim otokom posebna odprava. >:• v>c raziskovalec in amerš.c petro.ejsjc maj-net Hanoock Odprava potuje s Hanco-ckovo jahto. Naloga ekspedicije j a. pojasniti smrt dveh belokcžnih Rornzonov. k: so jih naši: momerj: na Charlesovem otoku.
Zarsi sigurnosti se bodo raz-skova.-ci najprej -ustav ] na otoku Marchen . potem bodo nadaljeval- vožnjo proti Charles-c-ve-mu otoku. T-ukčj se bodo temeljito mtor-mira.1: o usod: baronice \H'agner;eve ter njenega snremljevalca L/renza. Ooe. baronica in n;'en snrem.jevaiec. sna se nem-reč t>red kretk-m neser.a na tem otoitu, s katerega sta zzs; iz;:n..a
\* ostalem se ramasajo T zveri z rzz -no:jem baronice Wagne-;eve m njenega epremljeve.ca nove. dosle; neznane fantastične ves* . Oglasi] se je tudi kapitan Frefi Ostrem, ki pr poveduje. da je imej Nor.-i-
Artičoki in zdravje
Raziskovalci^ so zlasti na^ Francoskem
k ah. ki so tam vsakdanja m poceni jen. Z vbrizgavanjem artičokovega ekstrakta se da izločevanje Ž0'lča n. pr. v kratkem času zvišati na štirikratno maižiao. Zeio ugodno vpliva a rti čok pri mota j ar v jetrih. Ekstrakt tega sadeža oiaaroa > spodbuja nadalje tudi obist. m jetra rtordaje v tem pogledu sploh najboljše, !
t»:>zaa
Relikvije za Dollfussovo cerkev
Dunajski kardinal in škof dr. Vnaitzer ie zaprosil kolaskega kardiaaia 5ch'ilte-ja. da' bi prepustil kakšno relikvijo svetega Eageiberta za spominski cerkev po umorjenem kancelarju Eagelbertu Doll-fusru" Schulte je aa to pristal ia so te dri odnr": v Kolnu skrm-o s kostni svetnika, ki*šo jo zadnjič odprli 1. 1911. Našli so jih v redu na kar je Schulte za dunajskega cerkvenega, krega odvzel členek iz prsta česae svetaikove roke.
Zopet v pravi domovini!
Proslava 16. obletnice prihoda francoskih fcet v Strasebourg, prestolnico Aizac4)e,
ki je dolgo ječaia pod tujčevim je
Značilna slika baronice Wagnerjevt kraljice« na Gaiapaških otokih
NAMESTU ANEKDOTE
Črn metodlstovski p- digar v Kansasu je imel navado, da je svoje prdšge končel točno ob 11. z besedami: -^K temu nem vsem Bog pomagaj.« Nekega dne je govoril o nekem zločincu in konča! njegovo zgodbo s patetičnim vzklikom: »In kaj je bilo njegovo plačilo? Vislice!« Tedaj je ure odbila eneist in je zaključi! pridigo: iln h. temu nam vsem Bog pomagaj'«
VSAK DAN ENA
iOče. kaj je to: neskončnost?« >Nekaj, kar nima začetka ne konca.« >Razumem: torej nekaj takšnega kakor je krožna železnica!«
ŠPORT
Borbe drugorazrednih
Rezultate nedeljskih drugorazrednih tekem smo že objavili v ponedeljski številki.
V	naslednjem nekoliko podrobnosti o teh tekmah, od katerih je zlasti srečanje med Mladiko in Marsom dalo nepričakovan rezultat.
Sloga : Korotan 3:1 (1:0)
Na igrišču Korotana sta se borila za točke Sloga in Korotan. Prvi polčas je prevladovalo moštvo Korotana. Edini gol tega polčasu je pa.del po enajstmetrovki. V dru^ gi polovici igre je bila Sloga stalno v premoči. Najboljši mož na polju je bil brez dvoma srednji napadalec Sloge Praunzeis, ki je zabil vse tri gole. Moštvo ima 'zbornega vratar j a Lipovška, ki je v prvem polčasu ustavil ostro streljano enajstmetrovko. Sloga se je s to zmago povzpela pod vrhunce tabele.
Igrišče SK Slovana je bilo pozorišče dveh zanimivih drugorazrednih prvenstvenih tekem, kateri je spremljalo mnogoštevilno občinstvo.
Slovan : Grafika 2:2 (1:1)
Derbv SK Slovan : SK Grafika je b la najlepša in najzanimivejša drugorazredna prvenstvena tekma, kar jih je dosedaj v letošnjem jesenskem tekmovanju bilo. Bila je tipično prvenstvena borba za točke, ki na ni prestopila meje in je b la vseskozi fair, polna lepih momentov, katere sta ustvarjala posebno oba napada. Slovan ni podal igre, kakor v prejšnjih tekmah n v početku je bilo pričakovati, da bo odšel z grišča poražen.
Grafika je imela glavno oporo v srednjem krilcu, kateri je čistil in razdiral vse poteze nasprotnikovega tria. V splošnem je dala lepšo in koristnejšo igro, kakor prejšnji nedelji. Sodil je g. Jordan dobro.
Takoj po končani prvi tekmi sta nastopila
Mladika : Mars 2:1 (1:0)
Ta tekma je bila eno največjih presenečenj v jesen, drugorazrednem tekmovanju. Mars je pri.še-1 na igrišče v prepričanju, da bo zmagal in si obenem zvišal goUIiferenco.
V	začetnih potezah je nasprotnika podcenjeval. kar mu jc isti hitro vrnil s krasnim golom, kateri jih je popolnoma streznil in prijeli so igrati s polno paro.
Mladika, najmlajši klub v podsavezu je s to tekmo dokazal, da je zrel za drugi razred in da ho še marsikoga presenetil. Moštvo ie igralo zelo .disciplinirano !n požrtvovalno. Sodil jc g. Lukežič objektivno.
Službeno iz LNP
(Seja u. o. od 21. \\. 1934.)
Prisotnt gg. dr. Kosti, Kralj Kuret. Novak, Logar, Kern, Dorčee, Skalar, Ciglar ;n
Buljevič.
Upravičeno odsotni gg. Stanko, ing. Debelak. ravn. letina. Kačar: neupravičeno gg. Slanovec, Jugovec, Petric, Mrzel, Malovrh in Slamič.
Na osnovi poročila ks. g. Lukežiča in p^cd'ožcn'h osnutkov se verificira igrišče SK Sore (Škof j a Loka) za vse tekme z ve-1 javnostjo od 11. novembra 1034. Klub se opozarja, da po možnosti do prihodnje spomlad1 napravi na igrišču bariero.
A.5K Gorenjec je prejel na njegov dopis štev. 2S5 od 14 t. m. pismen odgovor. Uvede se postopanje zoper SK Dobrna zaradi prekinitve prv. tekme Dobrna : Amater dne 4. novembra v Trbovljah. Na dopis Panonije od 12. t. m. se odgovori pismeno.
Na znanje se vzame poročilo in zapisnik o sestanku ljubljanskih klubov dne 14. t. m. Sklene se postopati v smislu zaključkov tega sestanka.
SK Panoniji se sporoča z ozirom na njen dopis brez datuma, da bo LNP sklepal v zadevi neodigrane tekme z Dravo, čim bodo zbrani vsi podatki. Na dopis SK Enakosti od 19. novembra t. 1. se odgovori pismeno. Vzame se na znanje dopis Slovana štev. 1 4 od 16. t. m., s katerim javlja nov odbor (predsednik g. dr. Perko M., tajnik g. Pere M.)
Z ozirom na dopis SK Ilirije od 16. t. m. se pozivajo vsi ostali 1. razre,dni klubi LNP, da javijo do 30. t. m. ali so sporazumni, da se finančni pogoji propozicij za odigravanje prv. tekem spremene v toliko, da 1. prejme gostujoči klub fiksno odškodnino brez ozira na faktičen inkaso in 2. da se fiksirajo cenc vstopnicam. SK Iliriji se sporoča na njen dopis od 21. t. m., da se uvedejo poizvedbe pri ČSK. Glede II. odstavka istega dopisa ti.-o. LNP ne fnore e. o. spreminjati določb propozicij za odigravanje prv. tekem. Dopis JNS (blagajna) od 14. novembra t. 1. se preda g. Rvbafu v rešitev. ZNP. Zagreb, se na njegov do-pis štev. 4°11 od 16. t. m. p smeno odgovori. Uvede sc postopanje Zoper SK Svobodi"). Tržič zaradi prepuščanja prv. tekem. k: bi jih morala o.digrati na tujih igriščih, p f. K zapisniku seje OO Maribor se sklene po/vati ISSK Maribor in Rap d glede ust m eno sporočenih propozicij za tekme za jun. pokal, ki so bile odigrane ob priliki proslave 15-Ietnice ISSK Maribora. Dopis SZNS Ljubljana od 15. t. m. sc preda p. o., da napravi točen referat o zadevah, navedenih v tem dopisu. SK Boču se pošljejo nformacije gle.de pogojev za včlanjenjc v J\'S. Dopis SK Ilirije od 21. t. m. v zadevi izključitve igr. Francota se stavi aa, ker ni taksiran.
Preda se OZKS g. Betetto, ker ni vodil poskusne tekme Mengeš : Primorje in g. Vagner. ker ni vodil prvenstvene tekme Olimp : Atletiki v Celju. Dopis SK Bratstva odnosno protest od 15. t. m. zoper odigrano prvenstveno tekmo s SK Sora se zavrne, ker ni priložena taksa. Dopis SK Sore. kjer prosi za intervencijo pri Save-7ii SKJ, se preda predstavniku g. dr. KoM-
lu v izvršitev.
Na predlog g. Kralja se sklene objavti apel v dnevnikih na publiko, naj ne moti poteka nogometnih prireditev, ker bodo oni. ki hi tega apela ne upoštevali, odstranjeni z igršča in prijavljeni policijski oblasti.
Glede sklepov, storjenih na sestanku klubov v Ljubljani dne 14. t. m. še sklene, da stopi predsedstvo LNP v stike z načelnikom SZNS v Ljubljani.
Tajnik I.
Samostanski ulici 2. Pristop imajo verificirani igralci, člani klubov JTTS. Igra vsak z vsakim, ako se prijavi največ 10 igralcev. Ako se jih prijav; več, pa po best of five. V prvem slučaju, ako se jih prijavi samo deset odn. do 15, igrajo zadnji najboljši štirje z vsakim, ako pa se jih prijavi nad 15 igralcev, pa igra najboljših šest vsak z vsakim. Prvi štirje prejmejo praktična darila. Prvak dobi naziv »Prvak mesta Celja za 1. 1935.« in prehodni pokal, ki postane njegova last po treh zaporednih zmagah ali petih s presledki. Naslov brdni g. Žiža, član SK Ilirije. Ljubljana. Po turnirju v singlu gospodov bo turnir v doublu gospodov po sistemu vsak z vsakim. Člani komiteja ter vrhovni sodnik bodo izbrani pred igranjem. Prijavnimi 10 Din za igralca. Igra se po pravilih JTTS z »New-Vtlla« žogicami. Žrebanje bo v klubovi sobi na dan začetka turnirja ob 8. zjutraj. Prijave sprejema klubov tajnik za igralce izven kluba, za svoj klub referent table ten s sckcije. Prijavnina mora biti plačana pre.d začetkom turnirja.
TK Skala priredi od Božiča do Novega leta sedemdnevni smuški tečaj na Voglu pod vodstvom priznanega smuškega pedagoga Roberta Kumpa. Dnevna oskrba s prenočiščem vred za tečajnike 42 Din, pristojbina za tečaj 1(H) Din. Prijave je poslati na TK Skala, Ljubljana.
.SK Slovan (boks-sekc'ja). Redni treningi se odslej vrše le dvakrat na teden, in sicer v ponedeljek in v petek. Trening- prično vedno točno ob 19. in trajajo do 21. Po 19. ne bo dostop nikomur več dovoljen. Ker nameravamo v kratkem prirediti javni nastop. se pozivajo vsi člani boksarske sekcije, da se treningov redno udeležujejo. Prosimo pa tudi one starejše boksarje, ki so pred let.i trenirali pri Slovanu in imajo še vedno veselje do boksa, da se javijo na Ledini (Komenskega ulica) zaradi posvetovanja in morebitnega pristopa v klub.
Slovensko stenografsko društvo
Ljubljana. 26. novembra.
Čeprav je ustanovitelj bolgarske stenografije Slovenec Anton Bezenšek. ustanovitelj hrvatske stenografije Slovenec Fran Magdič, čeprav imamo najboljšo in najbolj praktično slovansko stenografijo — do danes še nimamo slovenskega stenografskega društva.
V letih po vojni so pri nas stenografijo tako zapostavljali, da je za nekaj časa nastopilo precejšnje mrtvilo. Druge države so uvedle stenografijo kot obligaten predmet v vse srednje šole. pri nas je več let niti kot neobligaten predmet niso smeli poučevati. Sedaj se pač zopet poučuje.
Da pomagamo generaciji, ki prihaja za nami, do boljših razmer, da dvignemo stenografijo na stopnjo, ki ji pripada in organiziramo vse stenografe. sklicuje pripravljalni odbor slovenskega stenografskega društva ustanovni občni zbor dne 9. decembra ob 10 dopoldne v trgovski akademiji na Bleivveisovi cesti št. 8. Dnevni red obsega: Pozdrav častnega predsednika, slavnostno predavanje prof. Pavlina o razvoju slovenske stenografije, pozdrav delegatov, predavanje prof. Rakuša iz Maribora: Ali je potrebno, da se za stenografiranje tujih jezikov učimo posebnih sistemov?, čitanje in sprejetje pravil, sprejemanje članov, volitve odbora in resolucije.
Ljubljansko stenografsko društvo je bilo ustanovljeno že leta 1863. Predsednik je bil sodni svetnik Ivan Kapretz. DTuštvo je prvotno gojilo le nemško stenografijo, kasneje si je stavilo za cilj prevod Gabelsberger-jevega sistema za slovenščino. Društvo ni izpolnilo svoje naloge in je po nekaj letih zaspalo. L. 1864. so Ustanovili društvo v Celju, toda tudi to se ni obdržalo.
Anton Bezenšek je iz Bolgarije navduševal stenografe. Na njegovo pobudo so se ustanovili stenografski venčki v Ljubljani, Celju, Novem mestu, Kranju in Mariboru. Mariborski dijaki so imeli v šolskem letu 1897-98 celo tri stenografske venake. Zanimanje se je vidno večalo. Bezenšek je bil prepričan, da je prišel čas. ko je naš narod zrel za stenografsko društvo. Meseca avgusta 1899 je sklical stenografe v Žalec in Jmi predaval o razvoju slovenske stenografije. Zborovalci so sklenili, da je potreba po slovenskem stenografskem društvu velika in nujna. Nato je bil ustanovni občni zbor v St. Jurju ob juž. žel. 29. avgusta 1. 1901. Vodil ga je prof. Šantcl. Po pravilih je mo-
rala stanovati vsaj polovica odbornikov v Celju, ker je tam nameraval Bezenšek živeti v pokoju. Prvotno navdušenje se je poleglo, Bezenšek se za društvo ni več mnogo zanimal in stenografija je bila prepuščena svoji usodi.
Po tolikih letih je. močneje kot kdaj. oživela potreba po društvu. L pajmo, da tokrat uspešnejše.
Sodelujte, pomagajte vsi, ki znate stenografijo. ki ste imeli in imate še koristi od nje. Ne zadovoljimo sc s tem, da smo že nekaj dosegli, s složnim delom pomagajmo tudi tistim, ki si šele grade svojo bodočnost.
Namen društva je gojiti stenografijo, podpirati člane, izdajati stenografični list, prirejati nadaljno izobraževalne tečaje, predavanja itd. List bo služil v prvi vrsti tistim, ki žele svoje znanje izpopolnjevati oziroma s čitanjem ohraniti že pridobljeno znanje stenografije.
L*stanovitev slovenskega stenografskega društva je kulturen dogodek. Na ustanovni občni zbor so vabljeni vsi stenografi brez izjeme, prijatelji stenografije in vsi, ki imajo veselje do nje.
Iz ljubljanskega mestnega statističnega urada
I.jubljana, 26. novembra.
Pred kratkim je poteklo leto dni, odkar redno posluje mestni statistični urad v Ljubljani. Pa čeprav je statistika izredno važna panoga vsakega javnega delovanja in je urad v kratkem času v prav skromnih razmerah opravil ogromno delo. vendar jc za njega potrebe pri nas še zmerom vse premalo tazumevanja. Če bi primerjal dotacije, ki jih stavljajo za statistiko nemška mesta v svoje proračune, bi morala Ljubljana dajati letno v ta namen ne irtnogo manj od četrt milijona. Toda Ljubljančani smo vajeni živeti bolj pomalem in tako so v proračunskem predlogu za leto 1935 predvideni za mestni statistični urad osebni in stvarni izdatki v višini 128.200 Din.
Statistično gradivo prihaja doslej uradu iz 250 virov. Domovinski urad ima n. pr. cele folijante neobdelanega gradiva iz ljudskih štetij, ki tvori temelj za vsa nadaljnja statistična raziskovanja, a je zaradi nezadostnega strokovnega znanja popisovalcev v njem precej napak. Zato bi bilo treba že zdaj praktično izvežbati v poslih statistike in ljudskih štetij nekaj mlajšega stalnega uradništva. Dosedanje uradništvo mestne statistike, ki obstoji iz enega stalnega in treh uradnikov, plačanih iz bednostnega fonda, je organiziralo redno poročevalsko službo vseh oddelkov, pododdelkov tnest-nega načelstva in podjetij ljubljanske mestne občine in vseh tukajšnjih kulturnih, gospodarskih in socialnih ustanov. Razen tega je mestni statistični urad v stalnih stikih z vsemi v poštev prihajajočimi ustanovami v državi ter s statističnimi uradi Prage, Brna, Plznja, Moravske Ostrave, Varšave, Vilne, Londona. Birminghama, Glas-gowa. Belfasta. Bristola, East-Hama. Pariza, Lillea. Lvona. Montpelliera, Rima, Siene, Trsta. Benetk, Dunaja. Linza. Berlina, Mo-nakovega, Hamburga. Lipskega. Niirnberga, Vratislave, Draždan, Frankfurta ob M., Freibufga, Ludvvigshafna, Kolna, NViesbad-na. Gdanskcga, Lizbone, Bukarešte, Madrida in Angore ter Zveze nemških mestnih statistikov. S temi zvezami vrši mestni statistični urad za nas tudi važno propagandno delo v inozemstvu. Sortiranje in proučevanje vsega gradiva, ki ga urad prejema v zameno za »Kroniko« i t tujine, pa zahteva obilico časa in truda.
Precejšnje težave dela uradu tudi redna statistična poročevalska služba ljubljanskih objektov komunalne statistike, ki neradi ali pa pogostokrat vsaj prav površno dajejo gradivo na razpolago. Mestnemu statističnemu uradu manjka doslej potrebnega pravnega naslova in zato je vodstvo urada že storilo korake, da se statistična služba uredi s posebnim pravilnikom. Pri vseh teh križih in težavah pa je mestni statistični urad obdelal doslej že vse proračune mestnega zaklada in vseh mestnih podjetij od 1. 1918 naprej, predelal gradivo ljudskega štetja iz let 1830, 1857, 1869 ter gradivo o
R opisu hiš iz leta 19131. V tekočem in pri-odnjem letu pa namerava mestni statistični urad pričeti z deli za redno izračunavanje tehtanih indeksnih številk fn eventualnega eksistenčnega minima. ki so neprecenljivega pomena za vse naše gospodarstvo in upra.vo. Na prospehu tega dela je zainteresirana vsa naša javnost in zato upamo, da bo mestni svet brez dvoma žagotovil uradu in njegovemu oselbju trajno in redno možnost dela.
Zanimiva pot življenja dalmatinskega umetnika
Štefan Bakotič bo razstavil v Ljubljani.
Split, 23. novembra.
V	začetku decembra namerava prirediti v Ljubljani razstavo umetniških slik znani dalmatinski akademični slikar Stjepan Ba-kovii, profesor srednje tehnične šole v Splitu. Prijatelji in znanci umetnika upamo, da bo ta razstavo vzbudila v Ljubljani posebno pozornost, ker jc* Bakovič res svojevrsten slikar.
Bakovič je kot sin dalmatinskega Zagorja posvetil vse svoje ideale ožji domovini in je na platnu reproduc ral vse lepote in slikovitosti te sončne dežele. Rodil se je v dalmatinskem Zagorju v vasici Bajagači pri Sinju. Do 17. leti je nosil dalmatinsko narodno nošo in je pomagal svojemu očetu na polju. Že kot učenec osnovne šole jc kazal nadarjenost za risanje in slikanje. Njegovi starši pa so bii preveč siromašni, da bi ga mogli poslati v višje šole in tako je mladi Bakovič ostal doma vse do pri-četka svetovne vojne.
Ko je 1. 1914. nastala svetovna vojna, jc Bakovič vstopil v vojaško službo. Po kratkem času mu je uspelo pobegniti preko meje v Italijo. Tam je bil z nekaterimi tovariši interniraj a po naključju se mu je posrečilo, da se je vtihotapil na prekooce-anski parnik in tako prišel v Avstralijo. V Svdneju je postal navaden kopač gumija, prosti čas pa je porabil za risanje in slikanje. Takoj z začetniškimi deli je zbudil pozornost tamkajšnjega poljskega slikarja Pokorja, ki ga je povabil, naj se pri njem uči slikanja. Mladi Bakovič je bil vesel, da more izpopolniti svoje znanje in j« pri Po-korju začel študirati tehnično risanje, slikanje in kompozicijo barv. Po petletnem študiju se je osamosvojil ter opustil dni-narsko delo. V Avstraliji je potem ostal do konca svetovne vojne.
V	domovino se je vrnil kot izurjen slikar ter je začel slikati v svoji ožji domovini. Slikal je očeta, maten, prijatelje,
znance. Ko je imel precejšnje število slik je priredil svojo prvo razstavo v Sinju, ki je imela velik uspeh. Tedanji sreski načelnik v Sinju je v mladem Bakoviču spoznal talentiranega slikarja in se je trudi, da bi mu pomagal do nadaljnjega študija. Zainteresiral je merodajne faktorje v Sinju in Splitu, da bi Bakoviča podpirati pri študiju akademije. Za Bakoviča jo izvedel glasovrti jugoslovenski slikar Vlaho Buko-vac, ki je bil tedaj profesor um-jtuostne
akademije v Pragi in ga je povabil k sebi. S pomočjo svojih prijateljev m zaancev je naibra! Bakovič denar za pot ▼ Prago. Tam študiral na akademiji nnl vodstvom Vlaha Bukovca in po njegovi smrti pod »dcIs vom profesorjev Obrovskega -n Krat-nciii. Kot diplomiran akademsk «Lkar se ie vrnil v domovino in je ra< dobil na-m»*stcnje na tehnični srednji in r Spiitu To je bil začetek Bakoviče^a umetnške-delovanj« Razstavil je že v vvu večjih m.srh naše držav;. V Ljubli-tro pr de pr-v č in želi seznaniti javnost * sv »f m timct-n -K m bogastvom. Posvetil je svoie umetnost V prvi vrsti domačemu kraju, potem ožji domovini — sončni Adrij- Njegove slike nam pričajo o bogastvj da'matinsko-zagorske folklore, obenem pn o globoki umetnikovi duši. On pr na^a oa platno zagorsko idilo, narodne n<.»še obvaje, tipe, sončni Jadran in njegove lenote Vse sbke v živih barvah so polne ljubezni in čuv-stev.
Bakovič je mojster v portretiranju. Njegovi portreti so lep ne le po obliki, temveč tudi po duševnem presojanju. Ne bomo se spuščali v kritiko, vendar lahko poudarimo že v naprej, da bo Bakovičera razstava posebna atrakcija za ljub'jansko javnost. Dlmatinskemu ume ti ku želimo največji uspeh in upamo, da bn tudi Ljubljana kakor vsa druga mesta v državi izkazala Bakoviču bratsito ljubezen. Fazstav* bo v dvoran' Hed/et in K. žitnik v Frančiškanski ul. prve dns mev .a decembra m bo trajala kak.h 10 dj 12 dn;
p KUPUJ f DOMAČE ijLAGO^
i jn.u r. ' vojim ■ /Mf
čitajte tedensko revijo „ ŽIVLJENJE M SVET"
Velika podkupninska afera pred sodiščem
Lepe nagrade v pravdi Ringhofer Werke d. d« proti naši državi — Obtoženi so vsi člani razsodišča in
odvetniki tvrdke
Beograd, 26. novembra.
Beograjsko sodišče razpravlja danes že četrti dan o velikih nagradah, ki so si jih delili ugledni možje pri reševanju spora med našo državo in inozemsko podjetniško skupino. Zgodovina zanimive pravde je ta-le:
Praška tvrdka Rirtgohfef \\'crkc d. d. je leta 1913 dobavila kraljevini Srbiji večjo količino železniškega materiala. Srbska vlada je tedaj dala nekaj naplačila, nadaljnje odplačevanje pa je preprečila vojna. Po vojni je tvrdka klub plačilu 610.000 zlatih dinarjev zahtevala še 1.629.521 zlatih frankov, pa so se pogajanja zavlačevala riad dve leti, dokler se nista stranki sporazumeli, da se poveri presoja tega spora posebnemu razsodišču. Nagrado razsodišču za njegovo delo naj bi sporazumno plačali obe stranki in je bil tudi v tem pogledu dosežen sporazum. Razsodišče je razsodilo, da mora naša država plačati tvrdki Ringhofer \Verke 1.253.484 zlatih frankov ali nekaj preko 17 in pol milijona dinarjev. Razsodišče je samo določilo nagrado za svoje delo. Naposled je kasacijsko sodišče potrdilo razsodbo, ki jo je izreklo razsodišče. Po potrditvi razsodbe pa so prišle na dan stvari. ki so bile vzrok, da sedijo sedaj na obtožni klopi okrožnega sodišča vsi trije člani nekdanjega razsodišča: vseučiliški profesor dr. Novakovič, upokojeni kasacijsk! sodnik Mihajlo Jovanovič in upokojeni predsednik beograjskega trgovskega sodišča Gjorgje Jovovič, upokojeni načelnik prometnega ministrstva Lontkijevič in beograjski odvetniki Trajkovič, Ncdeljkovič in Miljkovič, ki so nekdaj zastopali praško tvrdko.
I>ržavni tožilec obtožuje člane razsodišča, da so pred novim narokom, preden je drža-
va odgovorila na tvrdkino tožbo in preden je bila izrečena razsodba, pristali ga ponudbo tvrdkinih odvetnikov.
Član: razsodišča so dobili po 50.000 I>n takoj, delovodja razsodišča je dobil 20.000 Din. po izrečeni razsodbi pa so tvrdkini odvetniki izročili članom razsodišča še menice po 100.000 Din s poroštvenimi pismi, da se ti zneski izplačajo, ko postane raznodba pravomočna. Odvetniki so obtoženi, da so s svojim posredovanjem pri članih razsodišča sokrivi podkupovanja. Upoikojeni načelnik prometnega ministrstva Lontkijevič pa je obtožen, da je članom razsodišča obetal svojo podporo, ko so za svoje delo zaprosili še posebno nagrado v prometnem ministrstvu, dasi so že dobili nagrade, ki so jih sami določili. Pri razsodišču je hotel Lontkijevič sodelovati kot delovodja, pozneje pa je to mesto prevzel njegov prijatelj in sta si baje nagrado delila.
Izjave obtožencev se v nekaterih točkah nikakor ne ujemajo. Lontkijevič odločno zatrjuje, da ni prejel nobene nagrade, upokojeni predsednik t^govsikega sodišča Jovo-vič pa trdi, da je podal kot član razsodišča posebno mnenje, ki pa ni obveljalo, in da je od svoje nagrade 30.000 I>in odstopil sodniku Rakiču samo zaradi tega, ker je bil njegov prijatelj in velik siromak. Da je bil ta lepo obdarovani »ubogi vrag« tudi član sodišča, ki se je bavilo z izrekom razsodišča. je po mnenju obtoženca — golo naključje. Obtoženi upokojeni sodnik Jovanovič pa je pripovedoval, kako je razsodišče svoje sklepe za obsodbo državne uprave redigiralo v pisarni — tvrdkinega odvetnika Trajkoviča. Za razpravo, ki bo trajala precej dolgo, vlada v vseh beograjskih krogih velikansko zanimanje.
O
a
a>
e
so nam otrokom naj I ju£
Miklavž, prinesi nam jih!
S.

Table tenis turnir v Celju. Table tenis sekcija SK Jugoslavije v Celju razpisuje za L in 2. decembra turnir za prvenstvo mesta Celja in prehodni pokal V »iflglu iti
doublu gospodov. Turnir se bo ždčel v soboto 1. decembra ob pol 9. dop. v Domu v
Dobijo
vseh knjigarnah In poslovalnicah „Jntra
Marcclle Tlnayrei
74
Upornica
Roman
>2enska je ustvarjena za to, da jo ščitimo, negujemo in ljubimo ... Nikar vas ne bodi sram, da ste ženska; bodite šibki, da, dajte se razvajati... Rabite svojo moč pri drugih ljudeh. Pri meni se spočijte... Tako!... Ali dobro sedite?... Vam ni pretoplo?... Glava nič ne boli?... Smejete se... Tem bolje!... Ali sem neumen s svojimi vprašanji!«
>Vi ste... Oh, saj ni besed, da bi povedale, kaj ste... dobri, polni ljubezni, nežnočutni... Bodite vsaj malce hudobni!...«
>Zakaj?«
»Ker bom drugače ravnala tako kakor stari kočijaž in vsi ljudje... Oboževala vas bom!«
>To upam! Bilo bi samo dokaz vzajemnosti, zakaj jaz vas obožujem še dolgo, kakor veste!«
>Xe, tega ne vem.«
>Re3 ne?«
>Ne, ne dovolj.«
Smehoma je bil izrekel svoje besede; a njegov smeh je bil nekam prisiljen, ganjenost je zvenela v njem. In Jozana mu je odgovarjala z resnobo, ki ga je presunjala v dno duše. Se davi si je bil ponovil tisto, kar si je govoril že ves čas, odkar je bila Jozana spet v Parizu: »Zase sem porok, a zanjo ne, dokler se odkrito ne pogovori z menoj... Izpregovori pa naj sama prva. Naj mi da ta dokaz zaupanja...«
Spet se je držala trudno kakor prej. Njena glava mu je padla na ramo. Gledal je črno reso njenih vejic, bisernate zobe in goli vrat in prsi _ zelo mladostne prsi, ki so nad nizkim modrcem prosto bočile tenčico bluze. Skozi čipkasti vstavek se je svetlikala medlobela polt, ki je morala biti mehka kakor cvetlično listje... In ta privid, ta misel, ljubka črta njenega telesa je nehote zmedla Noela. Prijateljica, idealna ljubica, ki se je njegove najbolj drzne sanje skoraj niso upale dotakniti, je zanj postala žena ...
In prav ta zmedenost, ki je bila še čista, ne želja po milovanju, ampak samo potreba, biti blizu občudovanega, ljubljenega bitja, se je polastila tudi Jozane...
In z nujno zmedenostjo se jo družila sveta groza pred besedo, ki je ne Jozana ne Noel nista hotela izreči, ki sta pa oba mislila nanjo in je obema trepetala na ustnicah... groza pred besedo, ki je morala, kakor hitro bi bila izgovorjena, izpremeniti življenje dveh ljudi.
A nepremagljiva moč ju je vlekla ... Moževa roka je iskala ženine roke, ženino čelo je klonilo na moževe prsi... Jozana je čutila, kako jo odnaša velika strast narave, reka življenja... Še se je bala... A tedaj se je vzdignil iz vrtinca njenih misli in zmedenih želja svetli spomin na sanje v Chartresu: cvetoči vrt, vijolice. Noel na klopi, objem, poljub ..
»Jozana »Ne!«
»Jozana!... Hočem... Poglejte me!-"
Kočijaž se je na pol okrenil:
»Zdaj smo tu.«
»•Kje ?«
»V Cernavu. Ali nočete pogledati slapov? Tainle, po desni
strani vode, je steza... In potem pridete do mlfcta in do Leopoldovc
gostilne —« »Sestopiva!«
»Ne bo dobro, Jozana. Preutrujeni ste še.
Ne da bi ga poslušala, skoči z voza, med tem ko on naroča vozniku. Ob pologu steče, pod hrasti in kostanji, bela v zelenkastem svitu, ki odeva debela debla in sive skale. Gobasti, žametno zeleni mah duši glas njenih korakov, štrleče korenine ovirajo njen lahko-nogi beg. Krilo vihra za njo. Tako stopa Jozana, visoka in vitka, z razprostrtimi rokami molče svojo pot. In kakor se golob spusti na tla, tako se Jozana ustavi v kotlini med skalami, kjer se je nabralo
obilo velega listja.	_ .
Noel jo dohiti. Jozana si zakriva oei z roko in diha počasi, globoko in težko —
»Kako?« pravi on. »Nič več me nočete pogledati?... Poglejte
me! Iz oči v oči! Morate! Poglejte me; hočem, Jozana!«
Ujame jo za roke in jo drži v ukletju svojega jasnega pogleda. »O, prijatelj!... Imejte usmiljenje ... Verjemite mi... Ne ...« »Jozana!... Ilotel sem počakati in vas preizkusiti, ker mi je vaša udržanost in skrivnostnost zbujala dvome... A zdaj je konec moje moči! Zdaj morate izpregovoriti... Rotim vas, bodite odkritosrčni... Z bistrim pogledom se ozrite v svojo notranjost... in iščite, ali ni v njej česa ... takega ... da bi...«
Ona molči, zbira se. Njene misli se spuščajo v najbolj skrite globine duše, v temo ... v temo ... In Noel vidi, kako se misli spet dvigajo, vidi. kako stopajo v Jozaninih očeh na beli dan.
»Ničesar ne najdem,« šepne, »ničesar... Noel! Prisežem vam... nič drugega ne živi v meni kakor sedanjost... kakor vi...« in tiho, s komaj slišnim dihom, konča:
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tu enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi ln ženitve »e zaračunajo po Din 3.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk? l<e. te zantevate oa Oglasnega^oddelka .Jutra« JJj,,	„ Inamkah.
Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz Fruške gore.
V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARENKOV,
Srernski Karlovci, Fruška gora.
Velika železna peč
pripravna	za clvo-re.no aH
delavnico,	naprodaj. Gra-
di&efe M.,	Zalog pri Lju-b-Va,m. 33ai<l-0
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kuharico
in natakarico
kavcije zjnivž-no, Siprejmern
VdrsV.V v Vpeti pofciovahl.i-
e.ah »Jiut.rn«.	3391/7-1
Davčnega
strokovnjaka
iSr-eroo. Ponudbe na ojrlač. odutelek »Jutre« pnd šifro »Davčni etnokov-njiaki:.
33834-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, 7a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din
Strojepisni pouk
po d-ei-eapretoeim elcrtcmu, za začetnike in have-žban-ce. Več t rn: tečaja od S. do H 8. in od i^S. do 9.
Učna ure 2 Din. Po-ij-k eo prične -i. decembre. Vpisovanje dnevno. Cbri-fitofov učni zavod, Domobranska cesta štev. 15.
33816-4
Službe išče
Natakarica
mesto. Gre tudi ko-t
Zastopstvo
katerekoli fitroike prevzame verziran trgovec 6 priim-a referencami, za Ljirbljaino. Samostojen korespondenc im fanjigoviodj«. Zmožen kamelje. Poouidbe na ogtlaema odde&t »Jutra« pod šifro »Rcismoe-t«.	3-'i>ll!-2
Natakarica
izrrežbama v stroki in ki zna opravljati tudi vea druga dele. zmotna kavcije. išče službo v boljši gostilna ali ree"o vraorjn, — Gre tudi z« plačalo o. Ponudb«! na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Zmožna ki požtena natakarica«.	33790-2
Brivski pomočnik
mlad. že.! i službo za takoj al.i po dogovoru. Cenjene ponudbe na naeknv: Rudii Košir, Zagorje ob Savi — švejaivina št. 130. 3375T-S
Prodam
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ročni voziček
štir.iikoleem — naprodaj v Mostah, Društvena ml. 27.
S3S15-6
Prodam
lahko kočijo, voz z dimo, lahke vvron« sani, tehtnico z« tieoč kg, ma-ovvno, in gospodinja k samostojnemu pingvini stroj »Erika«. Vse •r^potlu. Pomtiilbe na og:. zeio dobro ohranjeno. Xa-odde.lek »J-utro« pod šifro slov v vst-h potlovalmicah »Mlada«.	33801-3 »Jutra«.	3371fci-G
RODITELJEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev In brez teka, priporočamo »E n e r g i n« za iače-nje krvi. živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35.
Reg. S. br. 4787-32.
G. Th. Rotman:
Vožnja s kolesom in njene posledice
In res! Zravko in Slavko, ki sta že zunaj mesta na poljski cesti, kmalu zagledata redarja, kako grozeče jo ubira za njima. »Stojta«, kriči, »stojta!« Ali je neumen, če misli, da ga bosta poslušala!
Na dražbi
prodamo v sredo 28. novembra ob H 3. popodme na Celovški cet-tn št. 23. priitilfičj-e, okrog 20 otročkih voizičkov (rw>v5h), o epira, nekaj pisarniške opreme, picalni stroj et>c. 33820-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Bančne vložne
knjižice
t« vrednostne papirje bo pu jemo, prodajamo in kro (Utiramo najugodneje. Ii plačilo takoj » gotovini Naročila is prevtne* is-vreojemo najveetneje Po slovn- zavod d. d.. Zagreb Praška ilic« &TL telefon in t. 3S-38. — Ta Ugovor priložite S Din v t nam k ah.	251-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
reeh denarnih zavodo*
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 12. teiet. 58-10 397-16
Vlogo Mest. hran.
100.000—200.000 Dan kuipim protii obročnemu odplačili]. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jamstvo«.
33528-16
Družabnika
ali finansnrja iščem, ki bi mi postni« 40—50.000 DHn proti dobrim obreeitim. Ponudbo n« ogkisni oddelek »Jutra« pod »Zajamčeno«.
SiSOO-M
6000 Din posojila
iščem. Cfv. fi mesecem vrnem 7000 Din. Nujne ponudibe na oglasmi oddelek »Jutoa« pod »Sigomo 88«.
3:ffl05-il6
Hranilne knjižice
vneh denarr»'h zaa odov^ kn-plrm. Ponudibe na og'.ai-mn oddelek »Jutra« pod šifro »Družba z o. z.« »5820-16
Hranilno knfižico
Kmectsiki hra.n?'.™ jn posio-.rilmi dom v LjuiMjaou prodam. Ponudbe nn oglasm-i Ofidelek »Juitra.« pod šii.fro iKmetsiki dom«. £382)7-16
Vre4note
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuj« do najvišji!) eenab
ČERNE - iuvelir
Ljubljana, Wolfova alica 3.
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Poslovne prostore
primerne za od.vetaiik3 ali zdravnika, oddamo e 1. decembrom v palači »Grafika«. — Vse mformaeiije daje uip-ava peJače »Gra-f;ka«. Masarvio%'a e. 14. IV. nadstropje. 33806-19
Beseda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posestvo
pri Zagrebu
obsegajoče 1 Juter ln 267 klafter zemlje, s stanovanjskimi ln gospodarskimi poslopji, žago ln mlinom na vodni pogon. gostilno, kopališčem ln parkom ter vsemi prttlkllnaml naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Električni tok lz lastne naprave na vodni pogon. Vprašanja na: Josip Seljan. Zagreb, Vlaška ul. 71.
33764-20
Parcelo
v izmeri cea 000 m!, v 60'mčni legi, prodam deloma za knjižice. Nasio-v v vseh poelovai/nicah »Jtstra« __33814-20
Manjše posestvo
z novimi, lepo urejenimi stavbami, ugodno prodam v bližiimi Kadeč. Potrebna vsaj tretjina gotovine — oetaJo hrnniil. knjižice Narodne banke. Ponudbe na o?lae. oddelek »Jutra« pod značko »Ugodraoe.t«.
33823-20
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Cele orehe
in jederca
najceneje nudi Sever & Koamp., Ljubljana.
33577-33
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kratek klavir
kupim. Ponudbe na ogine. oddelek »Jutra« pod šifro »Ala pianimo«. 33810^26
V najem
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Skladišče
v cent.ru Ljubljene ali o a Dunajski cesti, i majhrvim stanovanjem vzamem v na jem Ponudbe na og asar oddelek »Jutra« pod šifro »Skladišče«.	33502-17
uEnEEE
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s priltnklinami oddam takoj ali s 1. januarjem. — De-reani — Rošna dolina, cesta 111/19.	338L3-211
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Nalmanjii znesek 17 Din.
Prazno sobo
v parterju, od-lann v Mariborski ulici žrtev. 17 — »Stadion«.	33804-28
Sobo
st.rnco sepa-rirano oddam ' centru mee-ta. — Naeimv vr-ch poe.ova-:»i<ah -Jutra 3.^12-2;
Več sob
posamez.no aH skupaj takoj oddam v centru. Pripravne za društ.va. p sa r ne in samska stanovanja. silldot v vseh [»osilovalni-rnh »Jutra«.	3r7TO-2:l
Sobo
lepo ripremljeno. £ pnsf-b-
nlim vhodom takoj oddam za 2-VI Din. Naslov v vseh i>os!«vi'.nic-a.h »Jutra«.
338:9-2
r >j t.
Meta
Dvigni pismo.

Ui
Beacda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din
Dijaka
dam v stanovanje s hrano dobri družini. Zeli se dobro nadzorstvo. — Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dijak nadzorstvo«.
33576-23a
I
Br. 18800/	9591
GRADSKO POGLAVARSTVO SUŠAK
Na osnovu zaključka gradskog vijeda od 31. jula 1934. čl. 6. sjedničkos: zapisnika raspisuje Gradsko Poglavarstvo u Sušaku
javni natječaj
za izradu idejne osnove Narodnog Doma u Sušaku.
Natječaj je jugoslavenski kod koga mogu sudjelovati struč-njaci, državljani Kraljevine Jugoslavije. Ocjenivački Sud sastavljaju:
1.	g. Gjuro Ružič, pretsjednik gradske opčine Sušak,
2.	g. Arh. Stjepan Hribar, delegat U. J. I. A. sekcija Zagreb,
3.	g. Dr. Ing. Arh. Pavao Deutsch, delegat U. J. I. A. sekcija Zagreb,
4.	g. Ing. Dinko Buič, šef tehniCkog odeljka pri Sreskom Načelstvu u Sušaku i gradski viječnik,
5.	g. Arh. Zlatko Prikril, šef. arh. otsjeka gradskog poglavarstva u Sušaku.
Za ovaj natječaj odredjene su tri nagrade:
I.	nagrada 35.000 dinara,
II.	nagrada 25.000 dinar.
III.	nagrada 15.000 dinara.
Za otkup radova predvidjena je svota od 20.000 dinara. Rok natječaja ističe danom 28. februara 1935 u 12 sati. Uslovi, program i podaci za ovaj natječaj mogu se dobiti kot Gradskog Poglavarstva u Sušaku uz cijenu 50 Din.
Pretsjednik gradske opčine: Gjuro Ružič v. r.
Ali je
zakon srečen?
Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-resanten in z mnogimi slikami opremljen
katalog št, 3» nazvan šola ljubezni.
V njem so vsebovane pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, zanimive pariške specialitete, pariške fotografije in drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke.)
Prospekt ,,Salus Standard"
za moško moč, patentirano mehanično sredstvo, izumljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno, razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova.
Zastopstvo »Salus«. Zagreb 6-Jo. Samostanska ulica 11.
Radio
Torek, 2". novembra.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Lutkovna igra, izvaja Ljubljanski Sokol. — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — IS: Gospodinjska ura: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na odrasle. — 18-20: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Mladina in idejna razgibanost (dr. Gosal.i). — 19.30: Pravna ura (dr. Knaflič).
—	19.50: Jedilni list. program za sredo. — 20: Radio - orkester. — 21: Nacionalna ura: Ljubljana. Zagreb in Beograd oddajajo narodne pesmi. — 22: Čas, poročila, plošče. — 22-30: Angleške plošče.
Sreda, 28. norembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče. — 18.20: Preko stepe v Dobrudžo (Aljančič).
—	18-40: Pogovor s poslušalci. — 19.10: Nacionalna ura: Naša moderna poezija- — 19.35: Plošče — 19.50: Jedilni list. program za četrtek. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. v odmoru čas in poročila.
BEOGRAD 16.30: Orkester. — 19.10: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 18: Pesmi — 20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 19.10: Orkester. — 20: Mahlerjeva kantata :Tožeča pesemc. — 21.30: Plošče. _ 21.40: Violina in čelo. — 22.15: Plošče. — BRNO 1910: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.30: Citre. — 20: Plošče. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Pevski zbor. _ 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17: Moderni skladatelji. — 19.20: Vojaška godba. — 20.35: Pesmi. _ 20.50: Dunajski humor. — 21430: Orgle. — 22.50: Orkester. — 23.50: Plošče. — BERLIN 20.35: Mešan program. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22-30: Lahka glasba. — K<> NIGSBERG 20.35: Iz Berlina. — 21: Iz Varšave-— 22.30: Lahka glasba,— STUTT-GART 20.10: Mešan program. — 21: Nordijski skladatelji. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — RIM 17.10: Lahka glasba. — 20.10: Plošče. — 20.45: Puccinijev večer.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
MlfillJIllifH
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova ' Din. Naimaojši znesek 17 Din.
Od 25. novembra
1934 se točijo v restavraciji hotela Lloyd pristna dalmatinska vina iz astnlh vinogradov. Sl-ftenlško belo, črno ln rdeče Opolo vino po 10 Din za liter, čez ulico Din 8.—. Priporoča se
hotel Lloyd-
33591-18
Konja
za vožnjo in Ježo, 6 let starega, ugodno prodam. Na ogled v hlevu pri Pigovcu med 12. ln 14. uro.	33652-27
Pasji ovratnik
3 znamkajMi — Zagreb n Ljubljana — je bil iz-•ubljen. Proti nagradi od-bi Tva nasJov: Vršič. Gle-itka ulioa 4. 33835-28
dati
dal
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova
5	Din. Najmanjši znesek
17 Din.
Pletilna podjetja!
Nov pletMni stroj Gi«ts & Klonitje, za roč>u pogodi, 90 cm širok, z iaka/rd nu-pravo prodajno za 7500 Dio — Nadalje rabljen, d«t>bro ohranjen p J e t i ] n i stroj (Fiuchsitrickmasehiine) Cless
6	Fantje, za električni pogon, 120 em širok, ter zelo dobro ohranjen pk-tii-ni stroj polavnvmat fakaTd znamke Doubied, oh« za 30.000 D^. P urnid.be r» ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Strou«. 3370:3-20
Obrt
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Striženje 4 Din in britje 2 Din
(za delavstvo). Obiščite r«-Dovirano. najcenejšo triv-nioo »Ra-pid«. Sv. Petra e. št. 25.	32975-30
Telefon 2059
Premog St Karbopakete jJL drva in koks ^^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva alica 5.
Uspeh
za
uspehom
sanje kdor se ob vsaki Drilikl poslužuje
»Jntrovega«
-»»*1f»f»«« nn-incnhro '
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Drevi ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma izredni občni zbor podružnice SPD v Kranju. — I>nevni red: Vprašanje Šmarjetne gore. — Udeležba zo vse članstvo obvezna. — Odbor.
Iz Trbovelf
t— Predvajanje filma o pogrebnih svečanostih blagopokojncga kralja Aleksandra I. je v Sokolskem domu danes (torek) in jutri (sreda) ob 20. Opozarjamo, da film ni isti, kot jc bil predvajan v Delavskem do-
mu.
Iz Ptuja
j— Sokol v Ptuju poziva člane, ki so prestopili k dru!5tvu letos, da se udeležijo prosvetne šole 28. t. m. ob 20. v prosvetni dvorani v Mladiki. Predaval bo br. d-r. Kovačič o sokolski ideji in zgodovini so-koLstva, br. Ogorelec pa o organ zaciji. Udeležba je za nove člane obvezna! Dne 30. t. m. ob 20. bo istotam predaval brat Pertot o vplivu telovadbe na razvoj telesa. Predavanje je za vse članstvo obvezno. Obenem se opozarjajo vsi bratje in sestre, da morajo najkasneje do 30. t. m. poslati društveni upravi okrožnice zaradi oktobra.
j— Požar v Dornavi. V soboto zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Čusa Jakoba v Dornavi in se prenesel še na stanovanjsko poslopje. Obe poslopji sta zgoreli. Na pomoč so prihiteli domači in pa ptujski gasilci. Zgorela jc tudi ena težka svinja. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. film »Obsojena, da. ljubi«. Dodatek Paramountov tednik.
*
MOSTE PRI LJUBLJANI. Kljub finančnim težavam napreduje delo občinskega cestnega odseka, če si se izprehajal po ulicah na kodeljevu, posebno v slabem vremenu, si skoro potreboval čoln. Ves ta strah je zdaj nam, prebivalcem Kodeljevega, ne potreben, ker je prišel občinski valjar-te-žak, da je izravnal hribe in doline cestišč in ceste so kakor asfaltirane kljub temu, da so bili neki nasprotniki mnenja, da ta valjar ne bo povaljal niti konjskih odpadkov Prebivalci Kodeljevega se za te kritike ne brigajo in so hvaležni občinskemu cestnemu odseku z načelnikom g. Bricljem Francem na čelu. — Posestniki s Kodeljevega.
»ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-MU, ISfflASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU IN TRGANJU V MIŠICAH.
Na dlan roke izlijte malo sALGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. 2e po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin, čim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje, Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo »ALGE«.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica
Din 14.—.	Reg. S. Br. 18117/32.
Občina Ljubljana	g	Mestni pogrebni ravod
V	globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni stric, gospod
Franc Jerina
železniški nadsprevodnik j. ž. v pokoju
dne 25. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 90. letu starosti Bogu vdano odšel v večnost.
Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 27. novembra 1934., ob uri popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta št. 9) na pokopališče k Sv. Križu.	^
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1934.
EMA LENASSI roj. KOECHLER, LINA KOECHLER. nečakinji, in ostalo sorodstvo.
9598
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc JezeršeK - Za inserauu del Je odgovoren Alojz Novak. - Val v Llubliam