iSka PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^toJX. - Štev. 30! (2611) TRST, nedelja 20. decembra 1953 Do temeljev je treba spremeniti politiko ZVU, ki Je prišla do izraza tudi predvčerajšnjim pri Izreku «sodbe» nart fašističnimi provokatorji. Prenehanje te politike zahtevajo vsi tržaški demokrati, ki jih podpira vsa miroljubna mednarodna javnost, ki želi pomiritev in mir v tem delu Evrope, ne pa potuho fašistom in imperialistom. Cena 25 lir Borba za predsednika Francije g znamenja evropske obrambne skupnosti p° šestih glasovanjih še nobene odločitve - Danes novo glasovanje - Laniel i® izjavil, da „bo vztrajal do konca" - Socialisti obsojajo spletke komin-formistov in ravnanje radikalov - Zgražanje francoskega tiska „New York Times" piše, da je krizo zaostril Dulles s svojim ultimativnim govorom VERSAILLES, 19. — Po šestih, glasovanjih Francija še tano ni dobila novega predsednika republike, ker do se-al ni noben kandidat dobil potrebnega števila glasov. pri petem glasovanju je Laniel dobil 374 glasov, Nae-telen 312, Medecin pa 107. Pri šestem glasovanju pa je La-’c‘ dobil 397 glasov, Naegelen 306, Medecin 171. Potrebna asolutna večina pri tem glasovanju je bila 453 glasov. Za 02nc neuradne kandidate je bilo oddanih 31 glasov. Sedmo glasovanje- bo jutri ob 15. uri. 2e tri dni — odkar so se arnreč vse politične osebno-. Francije preselile v Ver-aules, da izvolijo novega Predsednika republike — ni-5a Pariz ne vlade ne parlamenta. pot je kot že rečeno, takrat od 'leta 1871, da je potrebno toliko časa za izvo-. ev novega predsednika. Ve-,lna parlamentarcev in novi-,a2Jev n, tega predvidevala, ko da so mnogi od njih pri-s‘t s seboj v Versailles eno j*0 čisto srajco. Predsednik inf'■ Troquer,- ki mora meti Irak, ko predseduje se-j ®’ ie poslal svojega šofer-^ v Pariz z naročilom, naj ...u Prinese več trdih ovratnikov. Godba republikanske garde, J .Policijskih agentov z mo-, rh. stražniki na konju in ji ?.vtom°bili, ki bo' Jeli predsedniški sprevod, pri-j 3ai.° vsako jutro fvtomobiii ki bodo sestav-Pi io tu čakajo dolge ure v Versal- Je ■ eSli in mrazu ter se vračanj opolnoči. Šoferji avtomo-v ?v> ki so namenjeni za spre-s a’ Pa so naročili policijskim ^j>entom, naj jih pokličejo v JUH kavarni: «Ko bo pred-fio • rePublike izvoljen, o-Li,j°r,tte nas. Stanujemo pri “dviku XIV.» (ime kavarne). °da kongres v Versaillesu <).. uspel ustaviti čas; že tri j 1 le v versajskem gradu 17. , pembra Zakon namreč do-sm’. da se mora novi pred-j unik republike izvoliti 17. /eembra 1953. In tudi ur'adni Jj‘. ki bo objavil izvolitev V^sednika, bo imel datum . ■- decembra 1953. Zakon je 'zakon. las i Pet° glasovanje, ki se je v , 0 danes ob 14.07, so se s,JtUran.iih urah sestale po-iji?®2ne politične skupine. Ha-Kalni prvak in predsednik sur • skupščine I-Ierriot je So številne — tarod osebnosti, ki s Pfosile za razgovor. Tudi j balistični kandidat Naegelen fe 2^Pustil Versailles, da ob-j» e Herriota. O razgovoru je lo ege'en izjavil, da je bil ze-h riprisrčen in skoraj ganljiv, lov *■ ^ da je treba obža-he l, ker Herriot zaradi sla-tarzdfavja ne more kandi-^Vm'' kakor bi bila želja vseh. sku' se )e- da so mnogi a»ndid tra, tijfl0 odklonil toda on je to od-—jnil. Isto tudi seda-„0 Predsednik Auriol. Nasprotji«.?^ je Laniel izjavil, da bo b0 a)at do konca in da se ne te-, umaknil, pa tudi če bo po-°Uo deset dni ali dvajset Tavanj. tili a^ tako so socialisti skle-L d« obdržijo kandidaturo 'itn , a. Se malo pred pe-uS sovanjem se je zdelo, Se malo pred pe-, ——ovanjem se je zdelo, -,h. °sta ostala kot kandidata d5 r Laniel in Naegelen, to-lljj s.uikalna skupina je zad-kjha-P postavila za s svojega danf^data Jeana Medecina, seda "*Sa župana v Nici, zato - Preprečijo izvolitev Lanie-,v,? ranka neodvisnih je od- faVv,rila s tem, da je spomnj-kan: e borce odporniškega gi-fijfJV' da je bil Laniel član in - a®ga odporniškega sveta čin« 9 voditelj vladne ve-treuL *katere kohezija je popa,*1 za interese Francijev, tar r°- glasovanje pa je, ka-taits,ecen°. dalo negativen re. st0 r,- !L°da Laniel je name-374 Prejšnjih 408 glasov dobil Pre’if„atgelen Pa 312 namesto , j>iu !h 344. Za Medecina je §iSs Oddanih 197 glasov. Pet hajK, 1',c je bilo praznih. Tri- dru®‘^auita in ?a tufla^ov je bilo oddanih 25 za razne .Uče n “ ln ta in; Absolutna večina je bi-IlaJ. šlasov. Jii -S*1, 'h nekateri zmerita t Ze.bjo, da bi bil izvorni, Vauiel in ti so povzro-*0(ja ? je Izgubil 34 glasov, ta v ?* Lanielove izjave, da kandidaturo Me-t«H- ŠocianC'.aIisti pa Naegele-S vC a'isl'čna skupina je katerj ' °bjavil s « «— .a izjavo, v „ . rn®d drugim rečeno: ■*’ ',a11«!stifna skupina obso. e„i’ g as komunistov, za ^ .ntsn-io ni predstavlja «S0 ;•>, a, "‘“'■»ena sku iat«reBie glas kom. .. ’• in v,nismo nikoli vpraša-bletk0k’ predst " di ni namenom, da se aegelenovi kandidatu- ri in se ji da značaj, ki ga nima in ga ne more imeti, služil za pretvezo drugim skupinam, da so odklonile otvoritev tiste demokratične in socialistične združitve, v katero je dežela imela pravico upati. Socialistična skupina odklanja vsako odgovornost zaradi podaljšanja položaja, ki škodi prestižu, republikanskim ustanovam in interesom države. Soglasno sklene, da obdrži svojega kandidata in poziva na široko republikansko združitev«. Zvedelo se je tudi. da je Laniel spričo poizkusov v njegovi skupini, da bi se našel nov kandidat, izjavil, da bo takoj odstopil kot predsednik vlade, če ga bo njegova skupina zapustila. Medecin pr je novinarjem izjavil, da je skušal Laniel od njega doseči, naj bi umaknil svojo kandidaturo, on pa je samo obljubil, da bo' poročal to svoji skupini. Naegelen pa je obtožil radikale zavlačevalnih spletk; «Zatrjujejo, da verjamejo v republiko — je dejal Naegelen — toda tirajo državo na rob prepada«. Po izidu zadnjih dveh glasovanj prevladuje še vedno negotovost. Mogoče je, da bodo pri jutrišnjem sedmem glasovanju nastopili isti kandidati in utegnilo bi priti tudi do dokončnega rezultata. Utegnil pa bi se pojaviti kak nov kandidat, in že se omenja ime bivšega ministrskega predsednika Paula Ramadie-ra, ki je leta 1947 izločil kom-informiste iz vlade. Morebitna njegova kandidatura bi imela za posledico, da komin-formisti ne bi več podpirali socialističnega kandidata, kar bi omogočilo, da bi ta pritegnil ostale glasove. Omenja se tudi socialist in 'bivši minister za industrijsko proizvodnjo Lacoste. toda v glav- nem gre za poizkusne balončke in če bo prišlo do novih potez te ali one skupine, bo znano šele jutri malo pred začetkom glasovanja. Radikalni parlamentarci se bodo sestali jutri ob 13. Se se je oddaljila in skorajda izginila. Skoraj absurden način poteka predsedniških volitev. ki se v veliki meri pripisujejo nasprotujočim si mnenjem, ki so nastala zaradi ameriškega vztrajanja za POSVETOVANJA NA ZAHODU 0 KONFERENCI STIHIH Nov «načrt evropske varnosti*, ki bi ga v Berlinu predložili Rusom - Dullesov razgovor s francoskim veleposlanikom Bonnetom e,s *-wsssL* sse pokazal, da je za Francijo ne_ mogoče sprejeti pogodbo v kratkem roku, ki ji je bil postavljen«. Nato poudarja list francosko nasprotovanje nemški oborožitvi in dodaja: «Po ti- skovni konferenci atlantskega sveta pretekli ponedeljek bi moralo biti jasno britanskim in ameriškim politikom, da se evropska obrambna skupnost ne more vsiliti in da z druge strani bodoča konferenca štirih velesil v Berlinu ne bi smela veljati enostavno za zadnjo oviro, ki naj se premaga, zato da pride do ratifikacije te pogodbe«. Colakovič sprejel Riddlebergerja BEOGRAD, 19. — Clan zvez. nega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je .sprejel danes na protokolarni obisk ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji RidtJlebergerja. Na podoben obisk je sprejel ameriškega veleposlanika tudi- predsednik gospodarskega odbora zveznega izvršnega sveta Svetozar V ukmanovič-Tempo- Foreign Office o Trstu LONDON, . 19. — Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da «je bil dosežen napredek« v prizadevanjih, da se doseže udeležba Italije in Jugoslavije na konferenci petih o Trstu. mentarci socialistične skupine. Skupina MRP pa je po svojem današnjem sestanku objavila izjavo, v kateri pravi med drugim: ((Parlamentarci MRP obsojajo spletke, ki so potvorile normalen potek volitev. V tem duhu bodo ostali izven vseh pogajanj«. Francoska javnost in tisk izražata nezadovoljstvo zaradi položaja, ki je nastal. «Paris Presse« pravi, da gre za ((mešanico političnega divjaštva in nevrednih špekulacij«. List dodaja, da je predsedništvo republike postalo dobitek, za katerim se stranke ženejo z vsemi sredstvi, ki so običajna pri lovu na oblast. «Figaro» pravi, da se seda.i opažajo iste težkoče in ista zmeda, ki jih je mogoče opaziti ob priliki razprav zaT in-vestituro ministrskega predsednika. List dodaja, da je mera polna in da zahteva javno mnenje še danes rešitve. Tudi «L’Aurore» je mnenja, da je treba dones doseči definitiven rezultat «Ce bodo nasprotja še trajala, dodaja list. je republikanska in narodna dolžnost bodisi za Daniela kakor tudj_ za Naegele-na, da skupno iščeta sredstvo, da se temu odpomore in da skupno pozoveta na razsodišče osebnosti, katere odločitev bi vsj sprejeli. Po mnenju lista ((Combat« pa je kongres v, Versaillesu dal francoski in. mednarodni javnosti najbolj bedno predstavo v zadnjih osmih letih. Tudi večerni tisk obsoja, kar se te dni dogaja v Versaillesu. ((Poniževalno je za državo, piše «Le Monde« nuditi svetu ijokaz tolikega pomanjkanja enotnosti in tolikšnega ponižanja oblasti.« «New York Times« piše danes, da poteka borba v znamenju evropske obrambne skupnosti in da je nanjo v neki meri vplival senzacionalni govor Fosterja Dullesa. List pripominja: «Dulles ni po- vzročil krize, pač pa jo je enostavno zaostril zaradi presenetljivega in neumestnega značaja, ki ga je imela vsebina njegovega govora. Z druge strani pa je očitno, da francoski parlament noče takega predsednika, ki bi bil preveč odločen glede odobritve evropske obrambne skupnosti, toda noče niti takega, ki bi bil povsem nasproten ratifikaciji pogodbe o evropski vojski Ena stvar je gotova- vsa bodočnost francoske politike in politike Zahodne Evrope temelji na francosko-nemških odnosih in to bo naj. važnejše vprašanje, ki ga bo moral novi predsednik načeti«. V uvodniku, ki bo objavljen jutri, piše diplomatski u-rednik londonskega «Sunday Timesa«; ((Možnost, da bi francoski parlament ratificiral pogodbo o obrambni skupnosti v sedanji obliki, se zdi, da WAS'HINGTON. 19. — Francoski veleposlanik v ZDA Bonnet se je danes tričetrt ure razgovarjal z ameriškim državnim tajnikom Johnom Foster-jem Dullesom in z državnim podtajnikom Livingstonom Merchantom. Zatrjujejo, da so govorili o pripravah za štiri-stransko konferenco v Berlinu. Kaže, da je ta razgovor v zvezi s posvetovanji med ameriško, angleško in francosko vlado o bližnji berlinski konferenci. Ta pogajanja potekajo po raznih kanalih in na raznih stopnjah diplomatske odgovornosti. V Parizu se sestaja odbor izvedencev treh držav in izdeluje med drugim, kot trdijo, nov «načrt evropske varnosti«, katerega giavne črte so veliki trije odobrili na konferenci na Bermudih. Ta načrt bi med berlinsko konferenco predložili sovjetskim predstavnikom. V svojem nedavnem govoru v spodnji zbornici je Churchill ponovno omenil svojo zamisel novega iokamskega pakta, ki ga je sprožil v svojem znanem govoru 11. maja. Podrobnosti Churchill zdaj ni povedat, tem. več je celo opozoril, na potrebo največje rezerviranosti in tajnosti. Zdi se, da utegne to biti eden izmed pogojev za sovjetsko sodelovanje na konferenci štirih zunanjih ministrov. Kaže pa, da bo prvotni Churchillov načrt v sedanjih pogajanjih s Parizom in Wa-shingtonom precej spremenjen, zlasti še, ker je očitno, da se Moskva ne bo zadovoljila z jamstvom pred • nevarnostjo nemškega napada. Nekateri viri trdijo, da je ZSSR v tem pogledu že načela vprašanje ((atomskega napada«. Po mnenju angleških krogov pa bo največia ovira meja na Odri in Niži, za katero zahtevajo Rus; priznanje nedotakljivosti, Zahodna Nemčija pa je noče priznati. V londonskih krogih zatrjujejo še, da je angleški zunanji minister Eden že pripravil načrte za svoje sodelovanje na berlinski konferenci, ki bi se morala začeti 4. januarja. Viri, ki so blizu Foreign Officea, sodijo, da konferenca ne bo trajala manj kot mesec dni. V POKRIMSKEM SVETO aVTOMOMIVIE POKRAJINE TBHIEMT-POflDlŽJE JUŽNI TIROLCI ZAHTEVAJO izpolnjevanje pariškega sporazuma RaKo izigrava Italija svoje obveznosti, Ki jib je sprejela leta 1946 s sporazumom Gruber-De Gasperi TRIDENT, 18. — Na včerajšnjem izrednem zasedanju pokrajinskega sveta avtonomne pokrajine Trident - Poa-dižje so južnotirolski pokrajinski svetovalci odkrito postavili vprašanje neizpolnjevanja pariške pogodbe iz leta 1946, s katero je Italija prevzela obveznost, da bo ((spoštovala narodnostni značaj« bocenske province in dovolila vse pravice in široko avtonomijo južnotirolski avstrijski manjšini. Obenem je bila na dnevnem redu tudi interpelacija novofašističnega svetovalca Mitola v zvezi z nedavnimi izjavami tirolskega deželnega glavarja dr. Graus-sa v Innsbrucku Svetovalci Južnotirolske ljudske stranke SPV so vprašali predsednika pokrajinskega odbora dr. Odorizzija, ali se mu zdi, da so bile izpolnjene vse obveznosti iz pariške pogodbe, in kaj namerava storiti, da bodo te obveznosti izpolnjene. Dr. Odorizzi je odgovoril izmikajoče, da lah-| ko deluje »samo v okviru av- MNLNJE GLASILA ITALIJANSKE SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI znova odpira vrata fašizmu Pellov načrt,,poživitve** njegove vlade utira pot koaliciji z monarhisti - Oemokristjansko-monarhistični poraz v poslanski zbornici (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Danes je italijanski parlament odšel na počitnice, ki pa bodo, kot kaže, nekoliko krajše, kot so prvotno nameravali. Ob del počitnic bo ‘poslance pripravila vobtev zastopnikov italijanskega parlamenta v evropskem svetu in v posvetovalni skupščini evropske skupnosti premoga in jekla, ki jih je treba obnoviti. Volitve teh predstavnikov so bile na dnevnem redu poslanske zbornice oanes. Vendar je zbornica z 234 glasovi proti 234 izglasovala odložitev obravnavanja tega vprašanja. Predlog za to je dal komin-fotmovski poslanec Pajetta, ki je zahteval, naj se pred glasovanjem prouči zakonski predlog poslanca Giolittija (KPI) o spremembi člena 3 zakona od julija 1948 o italijanskem predstavništvu v strassburškem svetu. Ta zakon predvideva namreč tak način volitev predstavnikov, da je manjšini onemogočeno. da bj njeni zastopniki prišli med nje. Ker ima posvetovalna skupščina evropske skupnosti premoga in jekla na svojem zasedanju, ki se bo začeto 14. januarja na dnevnem redu vprašanja, ki so po mnenju vladne večine za Italijo zelo važna, bodo skupščino verjetno sklicali 12. januarja ali še kak dan prej, da bi lahko bili italijanski predstavniki o pravem času v Luksemburgu. Kot je omenil predsednik Gronchi, je najprej nameraval zbornico ponovno sklicati 1. ali 26. ja- ,BORBA" O RIMSKI NEKONSTRUKTIVNI KONCEPCIJI Moralno-politična slabost Pellove vlade v tržaškem vprašanju Italijansko spodkopavanje evropske obrambe je povzročilo neprecenljivo škodo v prvi vrsti Italiji sami M. Pijade poudarja, da se glavno težišče dela prenese na novoizvoljene skupščine (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 19. ~ Italija se na vse mogoče načine trudi, da bi prepričala ZDA, da je strateško bolj važna kot Jugoslavija, in da je potrebno prenehati z dajanjem vojaške pomoči Jugoslaviji. Italijanski P°-1 it ki vpijejo, da j€ Italija stra-teško bolj važna, ker se zavedajo, da je resnično stanje prav nasprotno, ugotavlja današnja «Borba». Z vpitjem skušajo prikriti svoja nerešena socialna vprašanja, svojo slabost in nestabilnost. Današnja zunanjepolitična orientacija italijanske vlade do Jugoslavije po mišljenju ((Borbe« škoduje ne samo Italiji, temveč tudi obrambnim naporom. To se zelo jasni vidi iz govora predsednika italijanske vlade v senatu, ki je priznal, da mora biti namen konference o Trstu ne sporazumna re-silev tržaškega vprašanja, temveč preizkušanje stališča Jugoslavije do Zahoda. Obenem je poluradno glasilo italijanske vlade «E,deri» izrazilo mišljenje, da bi atlantski pakt moral podpreti italijanske zahteve, kolikor Jugoslavija ne bi sprejela italijanskih aspiracij, in da bi zahodne države morale prenehati z dajanjem vojaške pomoči Jugoslaviji. Očitno je. poudarja «Borba», da gre za poskus Italije, da se izkoristi atlantski pakt za cilje, ki nimajo nobene zveze s čiliji te obrambne organizacije. «Kaj ima konferenca o Trstu preizkušati stališče Jugoslavije do Zahoda?«, se sprašuje «Borba», Stališče Jugoslavije je jasno. Jugoslavija je z dejanji pokazala, da je bila vedno na strani miru in da se je stalno zavzemala za krepitev sistema kolektivne varnosti, kar ne bi bilo mogoče reči za Italijo, Zato so vse omenjene koncepcije Pellove vlade izraz njene slabosti, zlasti njene moralno-poli-tične slabosti v tržaškem vprašanju, in izraz destruktivnih tendenc, ki delujejo proti utrditvi miru v Evropi. Sodimo, da bi se zahodne sile morale energično upreti takim nekonstruktivnim koncepcijam, kajti njihov objektivni učinek lahko samo pokoplje dosežene rezultate na področju miru v tem delu sveta, poudarja ((Borba«. Mi iskreno želimo. zaključuje «Borba», da bi odgovorni politični činitelji Italije razumeli, da je politika spodkopavanja evropske obrambe, ki jo danes izvajajo v Italiji, prinesla neprecenljivo škodo v prvi vrsti sami Italiji. Podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Moša Pijade poudarja v uvodniku današnje «Politi-ke». da je dejstvo, da so bili po vseh republikah bivši predsedniki izrvšnih svetov izvoljeni za predsednike skupščin, dokaz, da se glavno težišče dela prenaša na skupščine. Naloga ljudskih skupščin ne bo več samo sprejemanje sklepov, temveč tudi pripravljanje sklepov, ki so jih doslej izvajali izvršni organi. Prav tako se tudi težišče političnega dela prenaša na skupščine, zato je potrebno, da se čim večje število političnih delavcev angažira v delu v skupščinah, a ne v izvršnih svetih. Sekretarji centralnih komitejev Zveze komunistov, oziroma predsedniki republiških glavnih odborov Socialistične zveze delovnega ljudstva in večina članov zveznih in republiških organov, po mišljenju Moše Pijade. ne bi smeli prevzeti funkcij predsednikov oziroma članov izvršnih svetov, temveč bi se morali posvetiti delu v skupščini, skupščinskih odborih in med ljudstvom. Potem bodo skupščine in njeni organi lahko dobili potrebno avtoriteto in bodo doseženi pravilni odnosi med skupščinami in izvršnimi sveti. B B. nuarja. Cim daljše parlamentarne počitnice tudi vladi ne bi bile neprijetne, kajti dokler parlament ne zaseda, zanjo ni nevarnosti. Zasedanje zbornice — kot tudi senata — se. je končalo v splošni slogi in s ploskanjem vseh poslancev govornikom, ki sp že-h-j-'srečno novo leto ’ predsedniku republike, predsedniku zbornice in vsem parlamentarcem, končno pa še parlamentarnim slugam. Nekoliko poprej je v kratkem zaključnem govoru Gronchi navedel še nekaj statistike. Od začetka zasedanja novega parlamenta je imela zbornica 78 sej in še eno. skupno s senatom za izvolitev sodnikov ustavnega sodišča. Parlamentarne komisije pa so imele 137 sestankov. Zbornici je bilo predloženih skupno 521 zakonskih načrtov in predlogov po pobudi vlade ali parlamenta, odobrenih pa jih je bilo 29. V tem času je zbornica odobrila proračun, kar je zahtevalo 22 jutranjih sej, 26 popoldanskih in večernih ter 12 nočnih; nastopilo je 185 govornikov. V današnjem glasovanju o odložitvi izvolitve italijanskih predstavnikov v evropskem svetu in v skupščini Schuma-novega načrta, vidijo predvsem slab znak za uspeh prizadevanja za demokristjan-sko-monarhistično koalicijo. V vladno listo kandidatov za izvolitev so bili namreč vključeni tudi monarhisti (kot je izjemoma duhovito pripomnil neofašistični prva-k Alroirante, «da bi v Strassbourgu zagovarjali vseevropsko monarhijo«) Odložitev diskusije je praktično pomenila tudi zavrnitev te vladne liste in poraz-porajajočega se demokristjan-sko-monarhističnega zavezni štva. Mnogo se govori, da bo Pel-la v času med parlamentarnimi počitnicami pripravil nov načrt ((poživitve« svoje vlade in da hoče s tem načrtom izsiliti zaenkrat še dvom. ljivo podporo vodstva demo-krščanske • stranke. Na drugi strani pa se pred vlado postavljajo vedno resnejša gospodarska vprašanja, ki povzročajo vrenja tudi v političnih strankah. Medtem pa kaže politični položaj v Italiji _ j^0t poudarja tudi Saragatovo glasilo «Giustizia» — vedno več podobnosti s položajem leta 1921-22, ki je odprl vrata fašizmu. Pellov prisiljeni optimizem primerjajo z enako hlinjenim optimizmom takratnega ministrskega predsednika Facte Ce pa se Pellova vlada še drži v sedlu, je to samo zato, ker nihče ne ve, s čim bi jo nadomestili. Govorice o možnosti sprememb v vladi uvrščajo zaradi tega med sredstva, ki naj ustvarijo vsaj minimum zaupanja v vlado. Možnost sprememb v vladi je omenil tudi včeraj neki rimski list, ki je vladnim krogom zelo blizu. Ta sprememba bi bila po splošnem mnenju samo prvi korak k tesnejši povezavi z monarhisti in pripravljanje njihovega vstopa v vlado. Vodstvo demokristjanske stranke, znotraj razcepljeno, se pri tem drži rezervirano in ne kaže volje ne za pobude ne za prevzemanje odgovornosti. Pellov načrt (tpnži-vitve« vlade naj bi bil predvsem neke vrste izsiljevanja demokristjanskega vodstva. Sodijo, da bo Pella prišel s tem načrtom na dan med parlamentarnimi počitnicami in da bo postavil vodstvu svoje stranke jasno vprašanje, ali lahko pri tej ((operaciji« računa na popolno podporo stranke. O tem, kako bo demokrist-jansko vodstvo reagiralo, vlada še negotovost, zdi se pa, da daje prav njegova neodločnost Pelli precej možnosti za uspeh njegove igre. Sirijo se tudi glasovi o zavezništvu med Pello in Piccionijevo skupino v demokristjanski stranki, Pic-cioni. ki ga je vodstvo lastne stranke precej neusmiljeno izigralo, ko je skušal sestavlja- ti vlado, bi tako dobil zase in za nekatere svoje privržence kakšen ministrski stolček. Medtem je Saragat danes zavrnil pobudo republikanskega politika La Malfe o ustanovitvi «laičnega bloka manjših strank«. Saragat je dejal, da se mu samo laičnost ne zdi zadostna politična platforma v sedanjih razmerah, temveč da bi morale te tri stranke postaviti proti demokristjanom lastno konkretno demokratično alternativo. A. P, tonomnega statuta« in da so bila pariška določila v tem o-kviru «v bistvu že izpolnjena«; priznal pa je, da je treba urediti še številna ((dodatna vprašanja«, na primer določila za izvajanje avtonomnega statuta, nesoglasja v razlagi številnih doiočil statuta in podobno. Končal je z obtožbo, da predstavniki avstrij. ske manjšine zavirajo prizadevanje za izpolnitev določil pariške pogodbe Gruber - De Gasperi. V imenu SVP je prebral daljšo izjavo dr Silvius Ma-gnago, ki je najprej poudaril, da je bil namen pariške pogodbe «zavarovanje narodnostnega značaja ter kulturnega in gospodarskega razvoja nemške jezikovne skupine« na območju bocenske province ter da jamči pogodba državljanom nemškega jezika enakopravnost nemškega jezika z italijanskim v javnih upravah in v javnih dokumentih. Ta pravica do enakopravnosti obeh jezikov doslej ni bila izpolnjena, je poudaril dr. Magnago, Clen 84 avtonomnega statuta določa na primer, da je v pokrajini u-radni jezik italijanski; iz tega izvajajo načelo, da je treba v dopisovanju med uradi u-porabljati izključno italijanščino, kar spodkopuje temelje enakopravnosti obeh jezikov. Predsedstvo rimske vlade ima nemški jezik; v Poadfžju le za pomožni jezik in zastopa stališče, da je dovolj, da so uradi, ne pa tudi uradniki, dvojezični, kar pomeni, da za. dostuje navzočnost tolmača. V javnih konkurzih za državne službe v provinci Bočen zahtevajo znanje italijanskega jezika, ne pa nemškega; poleg tega se lahko za te službe, z enako pravico kot domačini, potegujejo prosilci iz vse Italije. Pariška pogodba pa predvideva za člane avstrijske manjšine enakopravnost pri nastavljanju v uradnih službah in pravično so-razmerje med uradniki obeh narodnosti. V državnih uradih province Bočen pa ie še danes SO odstotkov uradnikov Italijanov. To stanje se ne bo popravilo, dokler konieur- Takojšnji začetek volitev odredila Zahedijeva vlada Prvotno so bile volitve določene za 29. marca - Pričakuje se močan odpor Kašanija proti predčasni razpustitvi parlamenta • Danes razsodba proti Mosadeku? TEHERAN, 19. — Iranska vlada je danes napovedali a razpustitev obeh zbornic parlamenta in razpis novih volitev v vsem Iranu. Zahedijeva vlada ne bo med volitvami odstopila. Sah je že podpisal u-kaz o razpustitvi parlamenta. Predstavnik vlade je izjavil, da se bodo volitve začele takoj in da bodo čez nekaj dni številni poslanci lahko že izvoljeni ter da bo v dveh mesecih izvoljeno zadostno število poslancev za sklepčnost parlamentarnih zasedanj. Kakor je znano je šahov ukaz, ki je bil izdan pretekli torek, določal, da se bodo volitve začele šele 2j. marca in da bo sedanii parlament posloval do 29. ma.;a. Predstavnik je pojasnil, da so novi sklep sprejeli, ker ie potrebno, da se v najkrajšem času obnovi delo parlamenta v skladu z ustavo, in je dodal, da bodo volitve za obe zbornici parlamenta istočasno. Opozoril je, da od 60 senatorjev. jih imenuje 30 šah, in da bodo vse stranke lahko postavile svoje kandidate. Poslanska zbornica pa šteje 136 članov. Opazovalci so mnenja, da bo ta sklep vlade naletel na močan odpor opozicijskega voditelja Kašanija, Vlada je razpustila parlament nekaj mesecev pred potekom roka. Kakor je znano, je Mosadek skušal razpustiti parlament, preden je bil odstavljen, in prav to je ena od obtožb o protiustavnem ravnanju proti njemu. Medtem se za jutri pričakuje razsodba vojaškega sodišča, ki sodi Mosadeka. Ta je danes izjavil, da nima nič dodati k svojim dosedanjim izjavam. General Riahi je izjavil, da zaupa v pravičnost šaha, «kar je dolžnost vsakega zvestega vojaka«. Mosadek pa je izjavil, da sj prevzema odgovornost, kar se tiče ukazov gene- Pakistanski odgovor sovjetski vladi KARAČI, 19. — Danes so uradno javili, da je pakistanska vlada poslala moskovski vladi noto, v kateri ponovno zanikuje, da bi se pogajala z ZDA o ameriških bazah v Pakistanu in o udeležbi Pakistana v obrambni pogodbi za Srednji vzhod. V svoji noti poudarja nato pakistanska vlada, da ima dolžnost sprejeti take sklepe, ki jamčijo varnost države, in podvzeti vse potrebne ukrepe. ralu Riahiju. Ponovno je poudaril nato, da šah ni imel pravice odstaviti ga brez odločitve parlamenta. O odnosih z Veliko Britanijo je izjavil, da je hotel prej predvsem določiti višino odškodnine za Anglijo, skleniti nato z njo prijateljsko pogodbo na razumni podlagi in šele nato obnoviti redne diplomatske odnose, in ne kakor se je sedaj napravilo, obnoviti odnose, še preden so se odpravile sedanje težkoče, ker je tako ravnanje v nasprotju z interesi Irana. Doslej najvišja raven industr. proizvodnje vSlaveniji LJUBLJANA, 19. — Indu- strijska proizvodnja v Sloveniji je dosegla v oktobru najvišjo raven. Indeks v vzpore-ditvi s septembrom se je povečal za 13 odst. Povečanje proizvodnje je omogočilo znatno povečanje proizvodnje električne energije, ki se je povečala v primerjavi s septembrom za 70 odst. in dosegla skupno okrog 105 milijonov kWh. Proizvodnja premoga se je povečala za 6 odst, nafte za 5 odst., barvne metalurgije za 14 odst., kovinske industrije pa za 19 odst. Tudi elektroindustrija, kemična in tekstilna industrija in proizvodnja papirja so dosegle v primerjavi s septembrom precejšnji napredek, medtem ko se je proizvodnja prehrambene industrije v oktobru povečala za 14 odst. V tej industriji se je posebno povečala proizvodnja jedilnega olja, alkoholnih pijač in predelava sadja ter povrtnine. Volitve SOFIJA, v Bolgariji 19. — Jutri bodo v Bolgariji volitve v Narodno sobranje. Glasovanje je obvezno; volivcev je v Bolgariji približno 5 milijonov. Volivci bodo glasovali za edino listo ((Domovinske fronte«. Včeraj je govoril v Sofiji na zaključnem volilnem zborovanju predsednik vlade Viko Cervenkov, ki je predvsem obravnaval zunanjepolitična vprašanja. Izjavil je, da je njegova vlada pripravljena obnoviti odnose z ZDA, izrazil zadovoljstvo zaradi ■'porazil m a z Grčijo v ureditvi obmejnih vprašanj in poudaril upanje, da se bodo obnovili normalni odnosi z Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. Priporočal je tudi... ustanovitev bolgarsko-jugoslovan- ske komisije za ureditev nerešenih vprašanj med obema deželama. Ustanovitev take mešane komisije je Jugoslavija zaman predlagala že od leta 1949. Cervenkov je nadalje dejal, da pomeni (ikonec sovražnosti na Koreji samo taktično spremembo ameriške politike, ki nima več nobene možnosti, da bi vladala svetu«. O garancijah, ki jih ZDA ponuja Rusiji, pa je dejal, da so ((podobne onim, ki jih je volk ponujal Rdeči kapici«. Jutri bodo volitve tudi v Romuniji, kjer bodo volili 135.000 članov krajevnih odborov. zi za te službe ne bodo krajevno omejeni, zlasti še, ker pripadniki avstrijske manjšine po zahtevanih kvalifikacijah le težko tekmujejo z Italijani, ker so bili dve desetletji sploh izključeni od javnih služb in ker so mnogi med njimi doštudirali v Avstriji. Italija pa njihovih študijskih diplom ne priznava. «Takšna ..enakopravnost” ne pomeni v tem primeru nič drugega kot onemogočanje enakopravnosti, saj so pogoji za ene in za druge bistveno drugačni« je poudaril dr. Magnago in nadaljeval z opisovanjem. kako je Italija izigrala določilo pariške pogodbe, da je treba priznati prebivalstvu province Bočen izvrševanje avtonomne zakonodajne in izvršne oblasti Ta avtonomija je bila .raztegnjena na vso po. krajino, v kateri so z vključitvijo province Trident dosegli italijansko večino. Poleg tega pa ima tudi pokrajina zelo omejeno avtonomijo, medtem ko nima provinca Bočen v okviru pokrajine praktično nobene avtonomije. Določene pravice predvideva sicer člen 14 pokrajinskega statuta, toda italijanska večina v pokrajinskem svetu je dosledno onemogočala njegovo izvajanje. Po členu 14 pokrajinskega statuta mora pokrajina prenesti kompetenco za vse zadeve, v katorih ima zakonodajno pravico, na provinco. Toda tudi takšna skrajno omejena provinci jaka avtonomija je pri praktičnem izvajanju enaka ničli. Rimska vlada je namreč doslej zavrnila vse sklepe provincijskegs sveta, ki slonijo na tej že tako zelo omejeni pravici. Nadalje je dr. Magnago poudaril delovanje iiEnte per le Tre Venezie«, ki kljub določilom pariške pogodbe noče državljanom nemškega jezika vrniti niti prodati imetja, ki jim ga je v času fašistične vlade z raznarodovalnimi nameni odvzel Nasprotno, ta raznarodovalna ustanova nadaljuje nemoteno s svojim delovanjem. Drugo poglavje, ki ga je ob. ravnaval dr. Silvius Magnago, je priseljevanje Italijanov z juga, ki ga vlada ne samo trpi, ampak celo podpira. To priseljevanje je v zadnjih letih bistveno spremenilo na škodo nemške skupine narodnostne odnose, ki so veljali še v času pariškega sporazuma. Obenem čaka še vedno 60.000 južnotirolskih optantov na dovoljenje za povratek v domovino. Ce se bo priseljevanje nadaljevalo v sedanjem obsegu, je dejal predstavnik SVP, bo vprašanje Južne Tirolske v kratkem rešeno, kajti «južnotirolsko ljudstvo gre v smrt«. Končno je dr. Magnago poudaril, da njegova skupina ne more biti zadovoljna z odgovorom dr. Odorizzija Ko .ie govorni^ omenil priseljevanje z juga, je poskočil novofaši-stični svetovalec Mitolo. pograbil svoje akte in zakričal, da bo zapustil dvorano, ker ne more več poslušati ta, kih stvari. Ko mu je dr. Magnago odgovoril, da mu bo « tem storil samo uslugo, se je pomiril, Nato je prišla na vrsto Mi-tolova interpelacija o «fatti di Innsbruck*, kot imenujejo v italijanskem tisku zadnje manifestacije na avstrijskem Tirolskem in govor deželnega Pomen fašističnim provokatorjem V vsem iredentističnem tisku beremo danes slavospeve angloameriškemu vojaškemu sodišču, ki je predvčerajšnjim fašističnim provokatorjem krvavih demonstracij izreklo takšno esodbos, da bodo praktično končno tisi na svobodi. ttCloveška razsodbas, «mile kazniv in podobne naslove beremo tudi v fašističnem tisku, kajti niti sami fašisti niso pričakovali zares neverjetne popustljivosti po vsem, kar se je zgodilo v ezna-menitih» novembrskih dneh. Toda beseda «popustljivost» nikakor ne izraža pravega pomena dejanskega izpuščanja fašističnih provokatorjev na svobodo. Ravnanje vojaškega sodišča smo že včeraj označili za dajanje potuhe onim, ki hočejo z danunciov-skimi metodami uveljaviti — ne oblast, ki jo ti resnici že imajo v rokah, zlasti po lanskem londonskem sporazumu, temveč — svoj režim, svoj fašistični režim. Vojaškemu sodišču se torej ni zdelo potrebno eksemplarično obsoditi fašistične metode in režim, ki so ga provokatorji hoteli s temi metodami vzpostaviti. Hkrati pa -m obsodilo tudi onega, ki je iz italijanske p re. stolnice vso provokacijo vodil. Prav ta dejstva se nam zdijo v prvi vrsti in nadvse važna. Mnenja smo namreč, da takšno ravnanje nima korenin samo v devinskem gradu in v palači Ulice rimskega teatra. Potuha, ki so je bili predvčerajšnjim še enkrat deležni fašisti in rimska kle-rofašistična Pellova vlada, je ona ista potuha, ki je narekovala 8. oktober in 13. november, ki narekuje tudi danes Londonu in Washinptonu, da z raznimi «sugestijamin Rimu. onemogočata konferen. co za kakršno koli možno in sprejemljivo rešitev tržaškega vprašanja. Zaradi te potuhe s o zaskrbljeni in ogorčeni vsi tržaški demokrati. In iz istepa razloga bi morala biti zaskrbljena vsa miroljubna mednarodna javnost, ki si iskreno želi pomiritve in miru v tem delu Evrope. V tem je btstvo zgrešene, politike ZVU, ki je prišla do izraza tudi predvčerajšnjim pri izreku «sodbe» nad fašističnimi provokatorji. Zato je nujno, da se ta politika do temeljev revidira. srOMUimM |» v Kyg Na današnji dan je bil leta '1847 rojen Anton Foerster, skladatelj, preroditelj slovenske glasbe. -n/-7 r.: i# M 1 a 11 idm i DANES, nedelja 20. decembra Liberat, BoZivoj Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8 40. Luna vzide ob 16.14 in zatone ob 7.4». JUTRI, ponedeljek 21. decembra Tomaž, Tomislav ZVU NAJ KONČNO IZPOLNI SVOJE ZAGOTOVILO! M ZM/IK LJUBEZNI IN HVALEŽNOSTI III) AKMAHE ZAŠČITNICE NOVO SOLSKO POSLOPJE PRI SV. IVANU RUIOŽICSIE DELEGACIJE NAŠEGA PREBIVALSTVA MORA SLUŽITI SAMO ZA SLOVENSKE ŠOLE BODO BADES IZROČILE ODDELKOM JLA PRAPORE Izročitev je treba izvesti nemudoma, kajti slovenske šole ne morejo več naprej v dosedanjih utesnjenih in nesodobnih prostorih V Sežano se bo danes napotilo okoli 1700 Tržačanov in okoličanov, da poneso borcem jug. armade darila in da skupno z njimi proslave „0an jug. armade" Pred petimi leti so začeli j mora ostati. Slovenski starši, graditi pri Sv. Ivanu novo šo-> dijaki in šolniki ne bodo zle-lo, za katero je ZVU nakaza- zli na limanice italijanskih spletkarjev, katerim je slovenska šola trn v peti. Dolžnost vseh slovenskih strokovnih ustanov in političnih organizacij je. da na pristojnem mestu uveljavijo tudi v tem primeru zahteve slovenske javnosti, ki so popolnoma upravičene. Zlasti ravnatelji raznih šol so poklicani, da v tem trenutku odločno zagovarjajo pravice slovenskega šolstva in ne popustijo pred spletkami italijanskih šovinistov, ki bi hoteli nekaj barantati. Vsa slovenska javnost. šolniki, starši in dijaki, jih bodo podprli. Skrajni čas je že, da se odpravijo žalostne razmere, v katerih se vrši pouk na slovenskih šolah v Trstu. Dolžnost ZVU pa je, da drži svojo besedo in čimprej izroči novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu za slovenski pouk. la potrebna denarna sredstva z namenom, da preskrbi slovenskemu šolstvu primerne prostore. Sola je sedaj že nekaj časa dograjena, v novi stavbi j* 24 učilnic in 10 u-pravnih prostorov.. Zdaj, ko gre za izročitev stavbe v namene, za katere je bila zgrajena. t. j. za slovenski pouk, so začeli z italijanske iredentistične strani spletkariti na vse načine, da bi to preprečili, ali vsaj zavirali. Zato časopisna gonja v iredentističnem tisku, zavlačevanje z nekaterimi deli. razne mahinacije in pridržki italijanskih oblastnežev, ki iščejo vsakovrstne izgovore, da bi spodrinili slovensko šolo in vtaknili v novo zgradbo tudi nekaj italijanskih razredov. Pri vseh teh spletkah na škodo našega šolstva ne moremo ostati mirni in hladnokrvni, zlasti zaradi dejstva, da se naši otroci in dijaki morajo še vedno stiskati v nehigienskih m neprimernih prostorih in nam oblasti na vsako prošnjo za otvoritev novih šol, zlasti strokovnih odgovarjajo, da razumejo na še potrebe, a da nimajo na razpolago potrebnih prostorov. Naj omenimo le šolske prostore v Ul. Lazzaretto Vec-chio. Od šolskega leta 1945 -194t> je število dijakov, ki obiskujejo razne srednje šole v tej stavbi, ki nikakor ne odgovarja potrebam. stalno rastlo, število ucilnic pa je v vseh letih ostalo nespremenjeno. V šolskem letu 1945 -1946 je obiskovalo višjo realno gimnazijo s klasičnimi vzporednicami, učiteljišče in trgovsko akademijo 179 učencev. v šolskem letu 1946-1947 so postavili tu tudi trgovsko strokovno šolo in je bilo skupno 334 učencev, v šolskem letu 1947 - 1948 je število učencev na teh šolah zrastlo na 424, v šolskem letu 1948 - 1949 na 520, v letu 1949 . 1950 na 635, v letu 1950 - 1951 je bilo 564 učencev, 609 v letu 1951-1952, 669 v letu 1952 -1953, v letošnjem šolskem letu pa jih je 662. Kakor smo že večkrat pisali, nimajo šole v tem poslopju primernih in odgovarjajočih učilnic, niti potrebnih kabinetov in zadostnih higienskih naprav, saj sta za nad 140 dijakinj samo dve školjki. O razmerah na tej šoli smo že pisali in bomo še bolj podrobno. Zanimivo je tudi to. da kljub temu, da je bila lani dograjena že polovica stavbe pri Sv. Ivanu, niso pustili vanje nikogar, zdaj pa zavlačujejo vso zadevo z namenom, da bi pridobili na času ter odrinili slovensko šolo ali jo spravili v kakšen kot. Kakšne namene imajo, nam potrjuje tudi dejstvo, da so že postavili za slugo Italijana. Cemu to? Sola je bila zgrajena za Slovence, kar sta izpovedala bodisi svoj čas polk. Marshall, pretekle dni pa tudi polk. Emery. V ta namen je bil nakazan tudi denar in pri tem Indijski minister gosh jug. delegacije Skozi Trst je včeraj potoval indijski minister za poljedelstvo Deshmukh. Vračal se je s svojega obiska v Jugoslaviji. Na postaji ga je sprejel opolnomočeni minister ter šef jugoslovanske gospodarske delegacije prof. Zemljak. Minister Deshmukh je bil gost šefa jugoslovanske delegacije, ki je njemu na čast priredil tudi večerjo. Ob 20. uri je minister Deshmukh odpotoval iz; Trsta. Novinarjem, ki so bili pri njegovem odhodu navzoči je izjavil, da je bil s svojim obiskom v Jugoslaviji zelo zadovoljen. Dejal je, da je odšel v Jugoslavijo, da se seznani z njenim poljedelstvom ter je priznal, da so ga dosedanji uspehi jugoslovanskega poljedelstva prijetno presenetili. Danes gre v Sežano okoli 1700 Tržačanov in prebivalcev okoliških vasi, ki bodo predstavnikom Jugoslovanske ljudske armade na svečan način izročili zastave posameznih o-krajev in vasi ter razna praktična darila. Ta dan si je naše ljudstvo izbralo še posebno zato, ker bodo prav danes v Sežani in drugod vojaške eno. te skupno s prebivalstvom praznovale «Dan jugoslovanske armade«, ki pade na 22. dec. Z udeležbo na teh proslavah bo naše tržaško prebivalstvo skupno z borci manifestiralo svojo ljubezen in svojo hvaležnost do tiste armade, ki je s svojim prihodom na mejo preprečila, da bi se uresničil diktat od 8. oktobra, s katerim so nas hoteli ponovno predati na milost in nemilost ita. lijanskim imperialističnim okupatorjem. Kako velika je ta ljubezen in hvaležnost pa pričajo med drugim prav spon- tane akcije po vseh naših o-krajih in vaseh za zbiranje denarnih sredstev za nakup zastav in daril, pri katerih je skoraj povsod sodelovalo prebivalstvo blizu 100-odstotno. V mnogih vaseh skorajda ni bilo hiše, ki ne bi s ponosom prispevala v ta namen. Prav ob teh prilikah se je pokazalo, da je kominformistično vodstvo doseglo pri naših ljudeh s svojo protijugoslovansko gonjo polom, ^kajti pri spontanih akcijah so sodelovali tudi tisti, na katere računajo kom-informistični kolovodje kot na svoje pristaše. Zvedeli smo, da so se za danes še prav posebno pripravili Barkovljani, ki bodo ponesli v Sežano prekrasno vezeno zastavo z umetniško izdelanim drogom, veliko harmoniko in še vrsto drugih primernih daril. O svečanostih v Sežani bo- OB NOVEM UKAZU ZVU BLEDE DELAVSKIH ZADRUG UKAZ ZVU IZROČA ZADRUGE v roke iredentistični kamori Imenovanje iredentističnih predstavnikov v novi »začasni" odbor je groba kršitev demokratičnih zahtev in pravic članstva Delavskih zadrug Zavezniška vojaška uprava sporoča, da je z ukazom, ki ga Je conski poveljnik podpisal danes in bo skoro objavljen, ustanovljen odbor za začasno upravo Delavskih zadrug v Trstu (icCooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli«). Odbor bo sestavljen iz predsednika in štirih članov, ki bodo imenovani z upravnim ukazom. Predsednika bo izbral višji ravnatelj uprave ZVU. od štirih članov pa bodo po enega izbrali pokrajinsko odposlanstvo, mestni odbor. «Banca Na-zionale del Lavoroa in «Fede-razione delle Cooperative t Mutue*. Predsednik in člani odbora bodo opravljali posle do objave novega ukaza. Ukrep ima namen zagotoviti zadrugam s tehničnega stališča primernejšo upravo vse dotlej, dokler ne bo mogoče obnoviti normalnega upravnega organa zadrug. Z ustanovitvijo odbora za »začasno* upravljanje Delau-skih zadrug, ki ga napoveduje danes ukaz ZVU, je ta očitno pristala na zahteve tržaške italijanske iredentistične kamore in grobo nastopila proti demokratičnim interesom in zahtevam članstva zadrug in vsega tržaškega delavstva. Ukaz ZVU namreč določa, da predsednika novega odbora ne tmenttje nihče drugi kot rimski emisar Vitelli in da ostale 4 člane delegirajo dve upravni telesi in dve ustavi, ki so v rokah iredentističnih protiljudskih elementov. Odstavek ukaza, ki govori o začasnosti tega odbora, pa je mogoče tolmačiti le kot metanje peska v oči članstva zadrug, kajti noben opravičljiv razlog ni narekoval ustanovitev tega odbora, najmanj pa izgovor s «tehničnega stališča». Tržaško delavstvo le predobro ve, kako so začasne take uprave, v katere se ugnezdijo iredentisti zato, da s svojih stolčkov izvajajo politiko v njihovem interesu, ki je nujno v nasprotju z interesi delavstva, posebno še tu v Trstu. ZVU je tako s svojim ukazom popolnoma ignorirala dolgotrajno in upravičeno borbo delavstva in članstva zadrug, da se po sklicanju skupščin in neposrednih volitvah vrne zadrugam uprava, ki bo resnično predstavljala članstvo, ZVU. je s svojim ukazom enostavno preprečila, da se to izvede, v najboljšem primeru pa je preprečila, da se to izvede v najkrajšem času in na demokratičen način. To pa končno ni nič drugega kot fašizem, kajti namesto da bi zadruge postale res demokratična u stanova, so tako postale «moralno telo*, v kakršno jih je spremenil že fašizem s tvojim protidelavskim zakonom leta 1935. Povsem naravno, da bo tržaško demokratično prebivalstvo in v prvi vrsti članstvo zadrug sprejelo ta ukrep ZVU z velikim in upravičenim ogorčenjem ter odločno reakcijo. IZLET V SEŽANO Sektorski odbori, ki organizirajo izlet v Sežano, obveščajo vse udeležence, da je zborno mesto na trgu pred železniško postajo v Sežani danes točno ob 14. uri. * e * Vlak odpelje s postaje Sv. Križ ob 7.14; Nabrežine 7.30; Proseka 7.40. Bodite točni! <= * * Podjetje «Autovie Carsiche« bo danes pojačilo zveze med mestom in obmejnim blokom ori Fernetičih. Avtobusi podjetja bodo odpeljali iz Trsta ob 10.00, 10.30, 11.00 in 11.30. Poskrbljeno bo tudi za povratni prevoz. Pripravljalni sestanek za f,Novoletno jelko" PODPORNO DRUŠTVO ZA STO vabi na sejo zastopnike vseh okrajev v zvezi s pripra. vami za novoletno jelko. Seja bo v torek 22. t. m, ob 18. uri v Ul. R. Manna 29. Na seji bodo pregledani dosedanji uspehi priprav in določene nekatere smernice za nadaljnje delo, ki naj ob sodelovanju vsega našega prebivalstva pripomore k čim večjemu uspehu letošnje izvedbe novoletne jelke. mo obširno poročali v torkovi številki. Nezgoda v ILVA Na delu v ILVA pa se je ponesrečil 42-letni Luigi Mar-tegani iz Ul. Ronchetto. Pri padcu je dobil lažje poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnici približno 10 dni RAZGIBANA SINDIKALNA PANORAMA Ravnateljstvo konopljarne hoče zopet izigrati delavke Podjetje „Stock" izvaja represalije proti delavkam, ki so stavkale in jih je 12 odpustilo S SEJE REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA Tudi repentaborska občina obsodila razpis natečaja predsedstva cone Ze večkrat smo morali ugotoviti, da je Tržaška konop-ljarna eno izmed tistih podjetij, ki najslabše ravnajo z delavstvom: zato se mora sindikalna kronika z njim tudi najbolj pogosto ukvarjati. Po zadnji stavki delavk ko-nopljarne, ki je trajala vse tri delovne dni v tednu, in sicer od 30. novembra do 3. decembra, in katero so delavke napovedale, ker jim je ravnateljstvo znižalo proizvodno nagrado in odvzelo doklado za nezdravo delo, je ravnateljstvo po pogajanjih na uradu za delo pristalo, da do 12. decembra ne bo delavkam znižalo prejemkov ter da jim vrne tudi to, kar jim je ves mesec november in prve dni ‘decembra odtegovalo. Dalje je (ravnateljstvo obljubilo, da bo j do 11. decembra odgovorilo na predloge funkcionarjev u-rada za delo za kompromisno rešitev spora. Svetovalci predlagali skupno akcijo županov vseh treh prizadetih občin - Spremembe v telefonski službi - Cesto Opčine-Veliki Repen ua področju tržaške občine bodo končno le pričeli graditi Repentaborski obiinski svet je vtera) popoldne izčrpal zadnjih 13 »očk dnevnega reda, ki so bile na programu za prve redne seje jesenskega zasedanja. Potem ko so svetovalci v prvi točki odobrili brezplačen odstop zemljišča Antonu Guštinu s Cola št, 9, ki je odstopil kos svojega zemljišča za razširitev ceste občini, je občinski svet prav tako soglasno odobril predlog občinskega odbora glede sestave inventarja občinskih nepremičnin, ki ga bo napravil ing Mozetič. Za to delo je med izrednimi stroški občinskega proračuna za leto 1954 predvidenih 370.000 lir. Do večje diskusije je prišlo po prečitanju prošnje nekaterih prebivalcev Velikega Repna, ki so občino naprosili, da bi pn napajališču ob križišču cest za Mali i.epen in Brisčike postavili novo javno svetilko. Toda svetovalci so po tajnem glasovanju prošnlo odbili, in sicer zaradi tega, ker bi napeljava šla v breme občine, ki ne razpolaga z zadostnimi sredstvi. Podžupan Ludvik Guštin je nato poročal o spremembah v telefonski službi m priključitvi obstoječih telefonov na mestno omrežje V ta namen in za napeljavo ie!efona na Fernetiče so v izredne stroške prihodnjega občinskega proračuna vnesli skupno 4,640.000 lir stroškov, za katere upajo, da jih bo ZVU odobrila. Pri vprašanju nastavitve poljskega čuvaja so svetovalci soglasno sklenili, da imenujejo dosedanjega občinskega slugo tudi za poljskega čuvaja ter so tako ovrgli prošnjo Jožeta Skamperla, ki je zaprosil za to mesto. Svoj sklep so svetovalci utemeljili s tem, da bi namestitev posebnega čuvaja preveč obremenila občinske izdatke. Sledilo je poročilo o delovanju traktorja, ki ga je občina pred kratkim nabavila. Tako smo zvedeli, da so pri oranju z novim traktorjem preizkusili tri vrste plugov ter ugotovili, da se je zadnji najbolj obnesel. Zato so tega obdržali. ostale pa poslali nazaj. Med preizkušnjo drugega pluga se je zlomil neki kos v motorju, katerega pa je tovarna takoj nadomestila Občina je doslej izplačala tovarni 1 milijon 700.000 lir, tako da mora plačati še 181.230 lir Po daljši diskusiji so svetovalci odločili, da bodo za delo izven občine povišali dosedanjo tarifo za 100 lir Po treh letih prošenj in dopisovanja med repentabor-sko in tržaško občino, je konč. no le prišlo do potrditve skle. Pa o razširitvi in asfaltiranju ceste, ki vodi od Opčin proti Velikem Repnu, Načrti so bili odobreni in odposlani najprej, tako da upajo, da bodo z deli v kratkem pričeli Pri dosedanjem zavlačevanju ureditve tega vprašanja naj bi glavno krivdo nosila železniška uprava, s katero se ni bilo mogoče sporazumeti glede gradnje mostu, ki bi ga po načrtih morali zgraditi preko železniške proge. Ko je hotel nato župan podati poročilo o prodaji borovcev iz občinskega gozda, se je temu uprl svetovalec Zlobec, češ da je to točko treba črtati iz dnevnega reda, kajti po njegovem ne gre za občinski gozd, temveč za jusarski, V znak protesta se je nato odstranil Iz dvorane, medtem ko je župan podal svoje poročilo. Svetovalci so nato soglasno odobrili protestno resolucijo, ki jo bodo naslovili pravnemu oddelku ZVU in v vednost predsedstvu cone glede razpisa natečaja za mesto konzor-cialnega zdravnika v devin-sko-nabrež inski, zgoniški in repentaborski občini. Resolucija je podobna tisti, ki so jo prejšnjo nedeljo izglasovali na seji občinskega sveta v Zgoniku. Poleg tega pa so svetovalci še predlagali, naj bi v tej zvezi zaprosili župani prizadetih občin za sprejem pri gen. VVintertonu, kateremu bi zadevo obrazložili ter mu prikazali vse diskriminacije, ki izhajajo iz sedanjega razpisa natečaja. Potem ko so odobrili dva predloga glede ureditve kanala v Velikem Repnu zraven poslopja s hišno štev 1 in popravila raznih stranskih poti, so svetovalci sklenili, na, občina pošlje pismo avtobusnemu podjetju Božič, z zahtevo, naj vozijo redni avtobusi skozi vas Col ter naj se šoferji točno držijo voznega reda. Ce to ne bo pomagalo, se bo občina pritožila na inšpektorat za motorizacijo Končno so svetovalci še glasovali o resoluciji glede tržaškega vprašanja, ki jo je predložil kominformistični svetovalec Veljko Guštin, Ker resolucija po prvem glasovanju ni dobila potrebne dvotretjinske večine, je bilo potrebno drugo glasovanje, pri katerem je pet svetovalcev glasovalo proti, trije za, štirje so oddali bele glasovnice. Ker resolucija torej ni bila sprejeta, sta oba kominformistič-na svetovalca zapustila dvorano. Svetovalci so nato obravnavali še nekatera druga vprašanja, potem pa je župan sejo zaključil. Sindikalne organizacije so se tem odpustom uprle ter zahtevale, da se odpusti prekličejo. Ce je ravnateljstvo hotelo izvajati na delavstvo pritisk, kar se iz načina odpustov lahko sklepa, tedaj je stvar zelo resna in bi moralo tudi vse delavstvo podjetja odločno nastopiti v obrambo svojih delovnih tovarišic. Nedopustno je, da bi lahko delodajalci ravnali z delavci po fašističnih metodah, ki so že zdavnaj preživele, ker je delavstvo z njimi že enkrat pometlo. Sin pretepel očeta v živčnem napadu Z NASTOPOM SNG Sinoči otvoritev obnovljene dvorane v Skednju Po dolgem presledku je bila včeraj zvečer v Skednju zopet predstava Slovenskega narodnega gledališča. Za ške-denjsko občinstvo pa ni bila pomembna samo predstava, temveč tudi dejstvo, da so prišli v prenovljeno dvorano, katere že avditorij nudi vse drugačno sliko kot je bila nekoč, predvsem pa je opazna velika razlika na odru. Namesto nekdanje stisnjenosti je sedaj razsežen prostor, kjer je mogoče brez težav operirati tudi z dvojnim prizoriščem, kot ga n. pr. zahteva tretje dejanje Nušičevega eNarodne-ga poslanca», ki so ga včeraj predvajali. «Narodni poslanec» je sicer že doživel svojo premiero pred časom v okoliških vaseh. Na včerajšnji predstavi so bili skoraj sami Skedenjci, ki so malone napolnili dvorano. Predstava jih je nadvse zabavala in gotovo je, da bodo tudi druge prireditve SNG naletele v Skednju na enako dober obisk Upamo pa, da se bo tudi škedenjsko prosvetno življenje sedaj, ko je na razpolago dvorana s popolnim odrom in vse. mi pritiklinami, bolj intenzivno razvijalo. Os vobotfilna fr dri ta IV. OKRAJ Skedenj _ Kolonkovec - Zavije obvešča vse tiste, ki so se vpisali za izlet v Sežano, da bo odhod danes 20. t. m. točno ob 8. uri zjutraj izpred gostilne Albina v Skednju in ob isti uri izpred gostilne Sorda na Kolon-kovcu. Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU V sredo, 23. t. m. bo ob 20.30 uri v Ul. Ruggero Manna 29, I., redna odborova seja. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, naj pridejo k seji vsi člani upravnega odbora, zaželeni so pa tudi člani nadzornega odbora. Razna obvestita TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Danes 20. t. m. bo od 9. do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk vseh držav. Odbor obvešča vse člane, ki se zadnjih sestankov niso udeležili, da se pripravlja medčlanska razstava, ki bo prve dni meseca februarja 1954. Vsi člani, ki bodo razstavljali bodo prejeli nagrado; podrobne .informacije na vsakem sestanku. SOLA GLASBENE MATICE vabi vse starše svojih gojencev, da se zanesljivo udeležijo roditeljskega sestanka jutri 21. t m. db 20. uri v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Ravnateljstvo Oarovi in prispevki ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo : danes, 20. decembra 1953 ob 16. uri na KONTOVELU Cankarjevo farso m d&tini v torek, 22. decembra 1953 ob 20.30 uri V BORŠTU Gorkega dramo 1953 v soboto, 26. dec. ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU v nedeljo, 27. dec. 1953 ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU Nušičevo komedijo GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 27. dec. 1953 ob 20.30 uri v AVDITORIJU KONCERT pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane Dirigent Ciril Cvetko. Sodelujejo altistka Elsa Karlovac, tenorist Rudolf Franci ter pianista prof. Janko Ravnik in Nada Verbič. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) v torek, četrtek in v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Jožef Kožuh daruje 200 lir za Dijaško Matico. Družina M. Mozetič daruje 1.000 lir za Dijaško Matico. Kljub tem obljubam V noči med petkom in soboto je okrog ene ure popol-noči prisopihal v samih spodnjih hlačah in majici na o-krajno policijsko poveljstvo na . | Škofijah 64-letni Karlo An- HndSteVg°a Toka^nič k od govorili ^ ^“''^al jV “o? mo»l Hn It-eg.*.Jr_0ka„’i;f-,0.lg0r0r.,i0 ! žat, od doma, ker ga je nje- do in še vedno zavlačuje z od-!ffn„ - govorom. Sindikalne organiza- 7 ™ sln Graziano pre- cije so zaradi tega s sporne- & 3, ° £ J° k”,4' PrCpre' prej vrnil domov in je v živčnem napadu začel razbijati vse od kraja, kar mu je prišlo pod roke, ter je še pretepel očeta, ki ga je hotel pomiriti. Agenti civilne policije so takoj odšli v Elerje, pa se je tudi njim Graziano uprl. Odpeljali so ga najprej v glav. no bolnico, včeraj dopoldne pa v zapore. LOTERIJA BARI 42 35 82 81 8 CAGLIARI 13 55 11 66 51 FIRENZE 2 14 40 35 59 GENOVA 54 33 25 55 69 MILANO 29 64 12 90 54 N A POLI 4 74 56 49 55 PALERMO 23 85 9 86 16 ROMA 32 40 21 63 77 TORINO 69 43 60 77 85 VENEZIA 78 70 13 77 79 z delavkami v tovarni, hkrati pa predložile sporazum, po katerem naj bi zagotovili delavkam vsaj 90 odstotkov v primeri s prejšnjo minimalno pla. čo. Ravnateljstvo hoče z zavlačevanjem utruditi delavke, da bi jih nato prisililo sprejeti kakršne koli pogoje. Zato jim tudi še ni izplačalo 128 lir raznih doklad na dan od 1. novembra dalje, čeprav se je na zadnjih pogajanjih obvezalo, da bo delavkam vzvratno izplačalo to vsoto. Podjetje, ki je prisililo delavke, da so morale sprejeti delo na štirih statvah, čeprav so prej delale na dveh, bi hotelo sedaj vsiliti delavkam celo šest statev, kar predstavlja višek izkoriščanja. V tovarni se širijo tudi glasovi, da bodo ukinili menzo. Spričo tega izkoriščanja in slabega ravnanja z delavkami je dolžpost sindikatov, da odločneje nastopijo v njihovo o-brambo ter podprejo tovarniški odbor. Skrajni čas je namreč, da v tem podjetju nehajo izzivati delavke ter jim dajo vsaj tisto malo, kar jim pri-tiče po delovnih pogodbah, saj je njihov položaj že tako slab. V podjetju »Štock« so odpustili 12 delavk, ki so bile zaposlene za določen rok, t. j. do časa, dokler jih podjetje potrebuje Ce ne bi bilo dela, bi bil odpust normalna stvar, kar pa ne drži v tem primeru. ker morajo delavke delati celo nadure. Razen tega je v tem podjetju še večje število delavk, ki delajo za določen rok. Ravnateljstvo pa je odpustilo prav tiste delavke, ki so ob zadnji stavki stavkale. IZ tega se torej vidi, da gre za represalije, ki so nedopustne, ker imajo delavci po vseh zakonih pravico do svobode stavkanj a. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero; Da Colle, Ul. P. Rcvoltella 12; Depangher, Ul, S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2; Zanetti, Testa d'Oi'o, Ul. Mazzini 43; Harabaglla, Barkovlle In Nicoli, Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: st - to Gasilci: 2 • 22 Polici la 2-21 ŠOLA GLASBENE MATICE priredi v torek 22. decembra 1953 ob 2030 uri v mali dvorani v Ul. R. Manna št. 29/11. prvo Nastopili bodo gojenci klavirskega in violinskega oddelka. Starši in prijatelji naše mladine vljudno vabljeni. Sporedi bodo na razpo-. lago pri vhodu v dvorano. ( GLEDALIŠČE VEKI)!) Danes ob ,6. uri zadnja predstava Giordanove opere «Andrea Chenier« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Zaradi božičnih In novoletnih praznikov bo gledališče zaprto do 2. januarja 1954, ko bo piva uprizoritev VVagnerjeve opere »Parsi-fal» v izvirniku. Opero bo dirigiral Herbert Albert. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE CIVILNE POROKE: brivec Pe-tar Dimitrov in gospodmia BosiIJ- ka Višnjič, elektromehanik Branislav Petrov m gospodinja Boja. na Kalif. CERKVENE POROKE: radiotelegrafist Dante Gorza iz bolničarka Valnca Pleteršek, radiotelegrafist Giorgio Zuttion in gospodinja Silva Fonda. UMRLI SO: 80-letnl Giuseppe Sauli, 74-Ietna Ana Rak vd Poglajen, 76-letni Giovanni Bellini, 55-letna Lucla Battaglia vd. Navarra, 64-1et ni Silvio Lepre, 88-letm Giuseppe Felice Tollo.v, PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Novembrski promet v normalnih številkah Skupen dosedanji letošnji promet precej nižji od lanskega - Statistike prvih 15 dni dec. kažejo ugodno v primeri z novembrom Politični dogodki v zvezi s tržaškim vprašanjem so sicer negativno vplivali na obseg prometa sokzi tržaško pristanišče, vendar pa ta negativni vpliv ni posebno močan, tako da se je tudi v novembru promet obdržal na normalnih številkah. Tako so v novembru prepeljali skozi Trst skupno 226.377 ton, izkrcali so 151.562 ton, vkrcali pa 74.815 ton. V primerjavi z mesecem oktobrom je ta promet mnogo nižji, saj so v oktobru prepeljali skoro 50.000 ton blaga več. Skupen obseg prometa tržaškega pristanišča pa znaša od januarja do novembra 3,161,420 ton, kar je znatno manj kot lani ko so prepeljali 3.795.991 ton, V enem letu je promet tržaškega pristanišča torej padel za skoro 650.000 ton, Ta padec, kot že rečeno, ni predvsem posledica zadnjih političnih dogodkov, temveč ga lahko uvrstimo med ostale kronične pojave krize tržakega gospodarstva. v našem listu smo že mnogokrat razpravljali o vzrokih za padec prometa g Avstrijo, Jugoslavijo in ostalimi zalednimi državami. Poudarili smo. da so ti vzroki v glavnem v pomanjkanju dobrih železniških in pomorskih zvez v nepravilnih železniških tarifah in v poslovanju italijanske birokracije v pristanišču ter vseh tržaških gospodarskih uradih. Vsi ti vzroki imajo skupen imenovalec: nasilno povezovanje Trsta z Italijo. Povrnimo se k prometu prvih enajstih mesecev preteklega leta. Se vedno obstaja velika razlika med obsegom pripeljanega in odpeljanega blaga. V pristanišču so tako, izkrcali 2 milijona 173 tisoč ton in vkrcali le 988 tisoč ton. Vendar pa je ta odnos v primerjavi z lanskim letom u-godnejši, saj so lani izkrcali 2.928.000 ton in vkrcali 867.000 ton. Kot vidimo je padel izključno uvoz blaga, medtem ko se je uvoz skozi tržaško pristanišče rahlo dvignil, V novembru se je dvignil promet lesa, mineralnih olj; neizpremenjen pa je ostal promet celuloze, medtem ko se je promet petroleja, bencina, premoga in ostalih masovnih blag znižal. V preteklem mesecu so med drugim tudi zabeležili večjo pošiljko železniškega materiala. Statistični podatki za prvih petnajst dni tekočega meseca dokazujejo, da bo promet vsaj skozi Javna skladišča v decembru ugodnejši, kot je bil v novembru. Skozi Javna skladišča so tako poslali skupno 74.000 ton blaga, od česar 34.000 izvirajočega iz prekomorskih dežel in 40.000 ton blaga pripeljanega po železnici in namenjenega za vkrca nje. Na osnovi teh podatkov in na osnovi predvidenih prihodov v prihodnjih tednih bo promet skozi Javna skladišča po vsej verjetnosti dosegel slični nivo, kot ga je v decembru 1952, ko so Vkrcali m izkrcali skupno 137.000 ton, Mladina Dijaškega doma priredi TRADICIONALNO SILVESTROVANJE. Na to svojo družinsko prireditev vabi vise svoje dobrotnike in dijake. Vabila so na razpolago v tajništvu Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11. (SHPZ). Brez vabila ni vstopa, zato naj si ga vsakdo pravočasno oskrbi. MLADINA VABI NA B0ŽIČEI/ANJE ki bo v četrtek 24. in v petek 25. v prostorih krožka v Ul. Alfieri 8./I. Ne pozabite rezervirati mize. — Rezerviranje se ■prejema vsak dan od 18. do 20. ure v prostorih krožka, ali po telefonu na št. 96190. Roisetti. 14.45: «Mesto, ki ne spi«, M. Povvers, G. Young. Mladolet nim prepovedano. Excelsior. 13.00: «Quo vadiš?«, R. Taylor. D. Kerr. Nazionaie. 14.15:. »Dragulji gospe D...», D. Darrieux, C. Boyer. Tednik: nogometna tekma Ita-lija . CSR. FUodrammrtico. 14.30: »Tujska le. gija«, I. Galter, V. Romance. Arcobaleno. 14,30: »Virginija ima deset v ljubezni«, V Mayo, G Nelson. Astra Rojan. 14.30: «Rešite kralja« A. Dexter, J. Lavvrence. Auditorium. 15.00: »Quo vadiš?«, R. Taylor, D. Kerr. Grattacielo. 14.30: «2enska želja«, B. Stanwyck. Alabarda. 14.00: «Devica pod streho«, M. Mc Namara W,. Holden, Ariston. 14.00: »CirkuSka sirena«, Aurora. 14,30: «Turek Napolita-nec», Toto, I. Barzizza. Mladini izpod 16 let prepovedano. Armonia. 14.00: «Bela kri«, C. Colbert, A. Steel. Garibaldi. 14.00: »Kraljica Siere Morene«, A. Rivelles, J. Mistral. Ideale. 14.30: «Potopljeno mesto«, A. Quinn, R. Ryan. Impero. 14.00: »Nedeljsko dekle«, Italia, 14.30: «Casablanca», I, Bergmann. Viale. 14.30: »Okrvavljeni krempelj«, J. Sheffield, A. Todd. Kino ob morju. 14.30: «Drevored upanja«, C. Greco, L. Bonfatti. Massimo, 14.30: «Karaibsko zlato« Moderno. 14.00: «Kraljica iz Sabe«, G. Cervi, L. Ruffo. SavOn*. 14.00: »Deželanka«, G. Lollobrigida, G. Ferzetti. Mladoletnim prepovedano. Vittorio Veneto. 14.00: »Salto mor-tale«, F. Marcb, F. Moore. Azzurro. 14 00: »En dan v Nesv Yorku», G. Kelly, F. Sinatra. Belvedeer. 14.00: «Poganska pe- sem«, E. VVilliams, H. Keel. Marconi. 14.30: «Zeleni pekel«. J, Bonnet, D. Fairbanks, Novo cine. 14.00: »Pesmi pol stoletja«, S. Pampanini, A. M. Ferrero. Odeon. 13.15: »Grenak riž«, S. Magnano. Radio. 14.30: «Fernandel in... ženske«, Fernandel. izleti ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Enodnevni poučni izlet šolnikov v Ljubljano zdiužen z gledališko predstavo med 28. in 30. decembrom t. 1. Vpisovanje samo še jutri 21. t. m. na sedežu v Ul. Roma 15, II. SMUČARSKI TEČAJ PDT Planinsko društvo organizira od 28. t. m. do 6. januarja 1954 smučarski tečaj. Vsa pojasnila na sedežu društva v Ul. Machiavelli 13, II, vsak dan med 18 in 19. uro MOTOKLUB AMATORI organizira 31. t. m. in 1. Januarja 1954 Izlet motociklistov v Ljubljano in Opatijo. Vpisovanje dnevno od 17. do 19. ure do 21. t. m. MOTOKLUB »MLADOST« NABRE2INA organizira dvodnevni izlet v Postojno In Ljubljano dne 31. t. m. in l. I. 1954, Vpisovanje na čblčajnih mestih in se zaključi v ponedeljek 21. t. m. Izlet v Ljubljano z avtobusom, v Postojno pa z lastnimi sredstvi. NEDELJA, 20. decembra 1953 JUGOSLOVANSKA U O N A '»' »i St J A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, iSJft 19.00 irt 23.30. 7, 8.15 Slovenske narodne; 8.3V , naše kmetovalce; 9.00 Z oKro* in poskočno veselo na noge;9. Mladinska oddaja: Pravljica.. Petru Panu; 13.45 Glasba P° ljah; 15.00 Z mikrofonom P° morski: «Bovec» 16.00 Poj0 r ski zbori s Primorskega in , škega; 16.30 Promenadni koiK . lahke glasbe: 17.00 Pesmi injPS jugoslovanskih narodov; 18.0®JT, ročila v hrvaščini: 23.00 Zad 1 poročila v italijanščini; 23.10 ui ba za lahko noč. T K S T II. 306.1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije: 8.45 KF* tijska oddaja; 9.15 Slovenske Pc srni; 11.15 Korngold: Končen D-duru; 11.36 Kern: Scenarij ‘ orkester na temo Showboat; !*• Vesela glasba; 13.00 Glasba vf željah; 15.00 Pestra operna P ba; 15.30 Mozart: Koncert za n to in orkester: 16.00 Malo za • malo zares; 16.30 Slovenski z ri; 17.00 Priljubi jene meloni' 18.00 Prokofjev: Aleksander ski; 18.38 Slavni pianisti; 1 ,5 Loeffel: Pet irskih fantazij; *> Polke in mazurke; 20.00 SP® Trt rt»s Clntranclz,j 1- glasba: 22.36 - . f, Fantazija za klavir in orke* 20.05 Slovenski motivi; 20.39 stra operetna glasba: 21.00 B Carmen, 1. in 2. dej.; 22.30 Fau, T K » T 9.30 Glasba po željal l- r lU5 14.30 Oper"’ glasba; 16.45 Breianija foHdp/J| stičen spored; 17.15 s,m a Za odjavo oozigsi kličitu trlupomko *t* - IlPHAVrt »paiMOUSKlili* D»brt,B -.j i/pA SLO-NAJBOLJ PRIMERNO BO/ICNO DARILO JL VENSKA KNJIGA : lir 320." Saiten: »Bambl«, polplatno . • • ‘ 600." Twainnt «Kraljevič in berač«, P°‘l',la . ,atno ,i40' I .-cHvedoV«, Pou 520.- J. Avgusta: «lxtvci jamskih medvedov«, P' »Makedonske pripovedke«, polplatno F. Bevk: «Pot v svobodo« Dobile jih v slovenskih knjigarnah v Trslu, G°r'c’ in 520.' 700' Sesljal KRSTNA PREDSTAVA SLOVENSKE D IDEJA NA RAZPOTJU PREMIERA DRAME EMILA FRELIHA .VRNIL SE JE S predstavo je koprsko gledališče napravilo lep korak naprej v svojem razvoju , Je že tako: ocenjevanje | wstmh predstav ne pome-j “' .manjše odgovornosti, srč-; oejšega tveganja in dvorez-"eJše nevarnosti kakor gromovita obsodba coprnic v »ednjem yeku. Zato sveča-?° ^javljam že koj ob za-■etku, da je vse, kar bo o relihovi drami zapisanega, rraz najbolj stroge osebne : miselnosti podpisanega. Ima 1 'a še neki namen; poziva smreč na pametno polemi-| v° Po zgledu mnogih slo-: J j 'h in jugoslovanskih , ‘ledaliških centrov. .Kratka vsebina Frelihove °te: Manjše mesto v času '? drugi svetovni vojni. Sore je zaradi formalne do-“Kentacije zavrgla sleherno nadejo, da bi se njen Stane še vrnil iz zlo-|jasnega nemškega taborile smrti. Sonja je mlada 'tt — bože dragi... Zlagoma “Svežnje iskrene, na videz Prijateljske stike s Staneto-fti šolskim tovarišem, pravnikom Bogdanom. Te-S(ai se na vratih pojavi 'anetov »sotrpin iz tabo-r*sča», ki pa je v resnici jjestapovski vohun ta in ta imenom Viktor. Sonji Prinese Stanetovo uro, če-ar Sonja ne more razumeti dvoumno, temveč ji je ,aano> da je Stane postal ?tev taborišča. Skratka: v ,~rugem dejanju, ko mine v..°’ ju vidimo (Sonjo in Viktorja) poročena. Sonja P® kmalu razkrinka Viktor-Ja’ Pri čemer ji pomagajo Pnijske «posebne objave«, i « tem Pa se tudi vrne Sta-[ e’ ki je v taborišču osle-■ Svoji ženi ne more od-č»S ti. zato se Sonja vrže .62 .balkon. Otroka, ki ga £ imela z Viktorjem,_ pa ane in njegovi posvoje. . ■'■o je seveda zelo prozaič-a Plat in vsebina Freliho-J: drame. Zaradi orienta-vile bralca in zaradi pra-, ?P°sti, ki jo mora izka-jPri recenzent. Pred seboj «iam° torej dramo z zelo »nimivo fabulo, ki sicer ■f,originalna (avstrijski film tr ?• a Pot». Begovič ((Brez etiega») in' ki se neskrom-? Pagiba v psihologijo žen-etike tam nekje okrog ‘°Sena. Frelih je torej v asnovi frontalno razpostavi troje odnosov, in sicer ^jo nasproti zdravniku °°gdanu (ta odnos je bolj. jPfmalno, kompozicijsko ka-,, snovno nujen), nasproti rptapovcu Viktorju, ki je 5iJea_ zakoniti soprog (dru- Piv; seveda)., in nasproti vr- temu se Stanetu, ki ta anos zaostri v konflikt. (Vii. ISonja) in protiigri la. in stane> sta raz‘ ^Postavljeni v smislu j etlobe in sence, s čimer avtor dosegel močno za-ta.rerie konture, seveda na s Ul? Psihologije oseb, ki skrajno površne, primi-i‘e in grobe. pravi: «2ena je in-s “Ptent z mnogimi stru-Mi l> ki daje harmonične j Neskladne tone, pač gle- jj: Pa to, ali se z njim do- ali slabo ravna.« V na- Primeru bomo imeli So- Pjo Po ‘Pie za tak instrument. Jas-ie. da moremo Sonjo Paj.P°vati za tragičnega ju-?■ ker jo odlikuje veliči-Vei;2.®nske, materinske etike, W na nadpovprečnega ho-st ‘P’ ki v splošnem pred-dragoceno človeško Cela rL°t°. Avtor tega ni do-‘z n« rv zumel> ali Pa se .i® °gB'i razlogov hote iz- Son; ot>ienjeni koncepciji le. prej bi menil, da ni *bi‘ can toliko umetniško mo- ob0L ®ai je v odnosih do moških toliko diame-'ežk nasprotij, da se je dr. osredotočiti na po- 0V» Pio h 0sti- Omenil bom sa-va ali tri boleča mesta. °nio in konvencija Pjemlita 3e vrgel v zad-balkr. dejanju Sonjo čez V(>£ n. «Tega ne prenesem besi'!?! to so njene zadnje 'Ppede. rajo Potem se vrže čez otan*,- Cesa »e prenese? že , °ve grobe, za slepca tn0Far brutalne in cinične ttie ,^rn°sti, ki ne razu-Jelk .akor njegova sestra a ‘n do neke mere tu- t>rosI?FI njegova mati) preit.. e življenjske resnice, v tatei-i —■— ------- ■ *‘ka i e skriva moralna e-ske s‘eberne normalne žen-Picana tem svetu. Ta res-Itl , Pa je resnica geneze, Solu, neodjenljiva in ab-stev • ki ne izbira sred-Svoii m vroče stremi za ■ llm ciljem. Evo, kaj pra- Vi 'lun vi m '-‘tjciu Jmvu, ivaj eiu °nja: «Da sem se poro-',Qli i Viktorjem, je bila ta*; ?el-’a postati žena in kot pa klic srca.)) Sta- Piat .0Ja sestra Jelka je kot Peti V0azit Predstavnik neke po-(ki*1^. družbene konvencija pri roki imam ((Slovenski Jadran« z dne 4. decembra 1.1., ki na osmi strani prinaša razgovor z avtorjem. Le-ta pravi med drugim: «Ceprav je snov drame dra-matsko napeta in v življenjski stvarnosti kruta, je avtor na koncu prisluhnil plemenitemu čustvenemu u-tripu človeškega srca in končal dramo s človečnostjo, ki ublaži vse tragično dogajanje v drami.« Taka izjava je — milo rečeno! — presenetljivo naivna, zatrdno pa nekorektna, ker postavlja na laž avtorja, dramo in avditorij. Po vsem tem, kar sem že bil povedal, je torej plemeniti (!) čustveni (!) utrip človeškega srca (!) tista sekvenca iz drame, ki z močjo Stanetove zastrupljene histerije (glembajevska degeneracija!) pahne Sonjo Čez balkon, ali se pa ta famozna človečnost zrcali v zaključnem prizoru, ko Stane, njegova sestra in mati ter Bogdan v isti sapi (Sonjo medtem verjetno nalagajo v mrtvaški voz) polagajo Sonjinega otroka Stanetu v naročje, vmes preludirajo «... Tudi med trnjem zraste roža...« in vse je 8a_ njeno tja do galerije. Zastor pade. (Mirno bi lahko dejal> natakar, še liter na mizo!). Vsakdo, kdor je le malo mozgal ob tej premieri, bo ostrino tega zapisa brez težave razumel. Saj ni mogoče biti ganjen. Prnil se je... Saj ni mogoče biti ganjen j zaradi determiniranega ganotja. , Stane se je iz internacije vrnil slep. postati fiziološko slep pomeni notranje, čustveno sprevideti. To je stara pravljica in resnica. Stanetova nravstvena človečnost je zaradi nekaterih važnih psiholoških vrednot (vrnitev v domovino, k ženi, materi in tako dalje) zadobila obsežnejši razpon in se je iz čustvenega tipanja prelila v čustveno spoznavanje. On je svojo ženo moral razumeti. On bi svojo ženo moral razumeti, bolj kakor če bi fiziološko gledal, kajti v tem zadnjem primeru bi bila do neke mere opravičljiva čustvena slepota ali vsaj apatija. Frelih bi bil napravil bolj humano in logično potezo, če bi Sonjo srečno vrnil Stanetu. Seveda, to bi bila rešitev za drobiž, toda moralno opravičljiva in šele v tem primeru plemenita. Ali Frelih ni pomislil na t.o, da je Sonja v Viktorju zgolj reinkarnirala svojega moža in da je bil njen otrok v neki meri tudi Stanetov otrok, zaplojen iz njune skupne žgoče želje po nasledniku, najbolj pa njene po materinstvu? Torej površna koncepcija, ki je merila zlasti na publiko, ki reagira na efekte. Vrnimo se na odnos Sonja — Stane. Ta in taka drama naj bi bila zasnovana na nasprotju individualne nravstvene človečnosti in družbene formalne korektnosti («družbo» predstavlja Jelka, v tekstu dokaj spolzka slika!), ki je v bistvu sebičnost konvencije. Ce torej ta družba, ki jo — dasi v negativnem smislu! — pooseblja Stanetbva sestra Jelka, s svojih trhlih položajev moralno obstreljuje Sonjo zaradi tega, ker je «pozabila» na Staneta, (v resnici pa zato, ker je z otrokom ratificirala spomin nanj!), zakaj je Frelih v ta ((strelski jarek spodobne družbe« zavlekel še Staneta, ki bi bil brez tega kar spodoben lik in bi v glavnem tudi rešil psihološko logiko drame iz zagate. Morda poreče poleg avtorja še kdo, da tega posebnega psihološkega slučaja (!) ne kaže formalno posploševati! Ze res, toda potem lahko preusmerimo diskusijo in začnemo znova s staro, a še vedno aktualno pesmico, ki ji je ime «l’art pour l’art»! Dramatika če je pomembna in dosledna, ne pozna posebnih slučajev zaradi njih samih, temveč so le-ti manj ali več kompozicijsko nujni elementi za osvetljevanje družbene dejavnosti v določenem kraju, času in okolju. Drama mora živeti, ker se v njej zrcali življenje. Potem je umetnost. In druga stran... Potem je umetnost, ko zaživi na odru. Frelih je dober odrski človek in dober režiser. Pozna literaturo in ima — kakor je razvidno iz ((Gledališkega lista« — razmeroma pomembno strokovno prakso. Ta ugotovitev se potrjuje tudi v njegovem delu. De da je tokrat šel predaleč. Obstoj Frelihove drame zaenkrat rešujejo dosledno nanizani odrski efekti, ki šele za rampo posredujejo njegovo režijsko zasnovo. s formalne plati bi bilo torej vse dobro. Na kratko; tiste objave, ki jih po radiu posreduje notranja uprava, so pa le dokaj naivne. Vsaj tukaj naj bi bil režiser Frelih logičen, če je že avtor Frelih dopustil možnost, da se Sonja malone čez noč poroči z zloglasnim gestapovcem Adolfom Wei-marjem alias Viktorjem, ki in tako naprej. Namesto da bi bil z zdravim, nagonsko logičnim konceptom prevetril zatohlo ozračje malomeščanske miselnosti in s tem vdahnil pravo podobo Sonji in Stanetu, je s kompliciranim (nerazumljivim) psihološkim manevriranjem idejo svoje drame pregnal v slepo ulico. Premiera Na koncu navadnega časopisnega poročila je bilo treba napisati; «... in navdušeno občinstvo je krstno predstavo nagradilo z burnim aplavzom«. To bi bila resnica in to je bila resnica. pravzaprav so k uspehu prispevali največji delež igralci, manjšega režija. Marga Filčeva je kreirala Sonjo. Lahko rečemo, da je z veliko notranjo silo in vnetljivo gorečnostjo tekst kar prehitevala. In tekst v resnici ni hvaležen, dolgi monologi s ponavljajočimi se elementi radi segajo v igralčev refleks in ga burijo. Filčeva se je oblikovno držala režije, sama pa je dodala ves svoj čustveni raz- . M Cez dobro dva tedna, 4. jo-j Parizu j c »prožil DiUles *al nuorjo, bi se morala v Beri i- ogorčenja v Franciji in še bolj nu začeti konferenca štirih zunanjih ministrov. Tako so vsaj pon, ki očitno ni majhen. Nekatere malenkosti v odrski akciji (n. pr. sprehod z otrokom v naročju!) bi bilo dobro poenostaviti, vendar pa to bistveno ne odvzema njeni podobi notranje silovitosti in resnične zavzetosti. Slepega Staneta je igral Janez Klasinc. Tudi ta mladi igralec se simpatično razvija v smeri mladostnega, junaškega rezonerja, zato bi dvomil, če je bila to pot izbira na mestu. Njegov kovinsko čisti glas, pa podzavestno upravljane geste, ki so bile tu in tam gibčne, niso bile v prid tej kreaciji. Sicer pa je to stvar režiserja. Vendar pa je Klasinc pokazal nekaj, kar zagotavlja upanje na hiter in uspe- šen razvoj; obilo odrskega ognja in očitno osebno prizadetost. Viktor Evgena Freliha je bil v glavnem stilno zadet, a v gesti in besedi živčno pretiran. Tu in tam se zaradi treme izgubljajo besedne končnice. Izredno dobro pa je izpeljal delikatni prehod iz kamuflirane hinavščine v odkrito sadistično brutalnost. Opazna je bila dobra maska. Tudi Breda Urbičeva je bila v vlogi matere Marte za drobec premladostna. Veljajo isti . razlogi kakor za Klasinca. (Po Stanislavskem predstavljajo izredno mladi igralci skoraj gotovo zanikanje starostnih vlog. Vselej pa to ne drži.) Urbičeva je odlično izrabila svojo o- sebno toplino, da je pokrila omenjene drobne nevšečnosti. Osebno menim, da je za Urbičevo vendar še prezgo-dai za karakter. Zdravnika Bogdana, najbolj preprosto in realno figuro v drami je kreiral sproščeno in brez patosa Ernest Z ega. Stanetovo sestro Jelko, tisto «utelešenje» konvencije, ki je pri nas ne poznamo, je uspešno, z malce okusne nadutosti predstavila Majda Skrbinškova. Skromno, toda okusno inscenacijo je zasnoval avtor sam. Drama za slovensko ustvarjalnost ni posebno odkritje, predstava pa je za koprsko gledališče lep korak naprej. LM NAŠI UMETNIKI SE MORAJO UVELJAVLJATI V TUJINI DMNflBREMCA CMPERTOTŠ Nabrežinski kamnar-kipar živi v Stockholmu in se pripravlja na razstavo - Kdaj bo razstavljal pri nas? Ze večkrat je ((Primorski dnevnik« poročal o razstavah in delu mladega nabre-žinskega umetnika Cela Fer-tota, edinega slovenskega tržaškega kiparja. Pisal je o njegovem delu in razstavah — v tujini. Doma še ni razstavil. Doma za domačina ni kruha tako danes kot nekdaj, ko je naše ljudstvo že opustilo ljudsko u-metnost, a še ni začelo spoznavati in ceniti umetne. Naše vasi pa so puste, e-nolične, brez vsake značilnosti, da ne govorimo o kaki umetnostni posebnosti, ki bi pričala o kulturi. Nabrežina je dostojna prestolnica zapadnega tržaškega Krasa, ima lepo lego snažne in precej urejene ulice ter dobro sistemiziran trg. Vendar je brez — duše. Majhen, komaj opazni vrtiček ter čisto brepomembna spominska plošča padlim borcem osvobodilne borbe so komaj sled kakega okrasa. Vsaka naša kraška vasica ima že spomenik padlim borcem, ki ji je v okras. Nabrežine, najvažnejše, ni med njimi. Svojim žrtvam se še ni oddolžila. Mala začasna plošča je temu komaj sled. Nabrežina je rodila velikega moža, pesnika-vidca-borca, Iga Grudna. Na rojstni hiši so že na začasni plošči črke zbledele, da je ne najde, kdor točno ne ve, kje stoji. Spomenik? Naj le omenim znani izrek: narod, ljudstvo, ki ne ceni svojih mož, itd. Poleg tega pa ima Nabrežina, kot že omenjeno še nekaj, kar nima noben drug kraj na Tržaškem, vključno Trst. Ima svojega umetnika, kremenitega domačega — kamnarja, Pertota. In vendar nima niti najprimitiv-nejšega spomenika. Milo rečeno, to Nabrežini ni v čast! Te misli so me zbodle te dni, ko sem prejel Pertoto-vo pismo iz Stockholma, iz daljne prestolice na evropskem severu. Nekaj tisoč kilometrov od doma, daleč na severu, tam kjer se vidi že prvi žar polarnega sija, se je za silo udomil naš kraški umetnik. Ko pregledujem slike nje- govih zadnjih del, vidim, kako dolgo pot je že prehodil od svojih akademskih študij. Vendar je še zaznaten vpliv njegovega dunajskega učitelja v skrajnem poenostavljanju oblike, ki naj ponazarja le osnovno zamisel v grobem osnutku. Ta ab-straktizacija gre tako’ daleč, da postaja vedno bolj le linearna, ploskovna stilizacija likov. A temu se upira Per-totov prirodni kiparski občutek za plastičnost. V zadnji, isti razvojni dobi je zamislil morda še več skulptur s polnim plastičnim čbčut-jem, kot da mu je zraslo v odporu proti suhoparni abstraktni oblikovnosti. Te razdvojenosti, ki ima zadnje korenine v dvojni šoli, še ni popolnoma premagal. Njegov globoki smisel za prostornost ima komaj še kak odnos do brezdušnega, fotografskega realizma rimske akademije. Pertotova plastičnost je že čisto njegova, moderna — vendar ne pretirana — rekli bi, funkcionalna. Ne zapušča sicer anatomskih sorazmerij, vendar jih zaokrožuje zaradi izraznosti in zaradi linije, ki jo spet poenostavlja v monumentalnost. Zdi se, da bo po tej poti našel svoj enotni umetnostni izraz prej kot po poti linearne abtraktiza-cije, ki plastičnost vedno bolj zanika. Iz vsega Pertotovega obsežnega dela je že jasno vidna osebna nota, ki mu jo priznava tudi kritik velikega švedskega dnevnika «Aftonbladet#, ki mu je posvetil lep del svoje izdaje dne 29. okt. t. 1. Vendar je posvetil list ob tej priliki pojebno pažnjo njegovi posebni tehniki izdelave kipov, kot je to razvidno iz reprodukcij na naslovni strani lista in na vsej zadnji strani ter iz besedila pod eno: cNov način uliuanja je izdelal v Stockholmu živeči kipar Celo Pertot iz Trsta v sodelovanju z ameriškim kolegom. Strokovni krogi so z zanimanjem sprejeli novo metodo, ki je na kratko rečeno v tem, da uporablja vosek mesto peska. To je v principu ista matoda, ki jo je uporabljal renesančni u-metnik Benven uto Cellini, vendar se bistveno razlikuje od tradicionalne metode «cire-perdu)> (izgubljenega voska). Slika prizakuje Pertota z delom močnega osebnega značaja». Gre tedaj za tehnično iznajdbo, ki močno koristi modernim kiparjem za u-dobnejše in hitrejše odlivanje kipov, kar bolj odgovarja modernemu, bolj neposredno spontanemu u-stvarjanju. Pertot je delal doslej v vsakem mogočem materialu: kamnu (mramorju, granitu, umetnem kamnu...), lesu, tiskarskem cinku, vosku-mav-cu itd. Pa piše v svojem pismu: ((Prišlo je do tega, da sem se domislil, da tudi v bronu lahko sam odlivam. Ker pri meni je glavno to, da hočem kip začeti in končati sam, naj bo to v mramorju, lesu ali bronu. Poskušal sem po Cellinijevi metodi in sem toliko dalje delal, da mi je tudi časopisje posvetilo pažnjo...« To se pravi, njegova narava nabrežinskega kamnarja, navajenega vse delati z lastnimi rokami in dletom, ga je privedla do iznajdbe prikladnejše metode za vlivanje brona. Kakor se vedno bolj sproščuje v svojsko samostojnost od vseh dosedanjih vplivov, v samostojnost, ki dela le pod vplivom lastnih notranjih nagibov, tako obvladuje vedno nove tehnike in snovi, pokorne njegovi umetniški težnji. Komu v korist? — Cez zimo hoče izvesti še mnogo dela za pomladansko razstavo v Stockholmu. Za pozneje pa mu lebdi pred očmi tiha želja, da bi mogel razstaviti tudi — v domovini. Z. JELINČIČ Naš tedenski pregled predlagale zahodne velesile v noti, ki so jo poslali z Ber-mudov; obenem so tudi že začeli čistiti »speči grad« — palačo formalno še obstoječega, dejansko pa že bivšega zavezniškega kontrolnega sveta v Berlinu, ki je skoraj prazna že od poletja 1948, ko so Rusi zapustili seje kontrolnega sveta in začeli z blokado Berlina. To je bil eden izmed znakov pojaua odkrito napadalne politike Kremlja, ki se je začela nekako z državnim udarom v Pragi, nadaljevala z berlinsko blokado, z napadalnim pritiskom na Jugoslavijo itd. in se stopnjevala vse do začetka korejske vojne, dokler se ni zaradi vojaškega, še bolj pa političnega neuspeha korejske pustolovščine, ki se ji ni posrečilo z enim samim aleksandrovskim zamahom presekati vozel, temveč je prvič v zgodovini sprožila kolektivno akcijo OZN v obrambo pred napadom, nadalje zaradi popolnega poloma napada na Jugoslavijo in drugih razlogov polagoma skrhala, se izčrpala in končno pripeljala do položaja, v katerem so sovjetski voditelji prisiljeni iskati premora ne le na zunaj, temveč tudi V notranji politiki. Berlinski espeči grad* bi tako lahko simboliziral začetek in konec skrajno nevarnega obdobja v povojnem razvoju, ki je spravilo svet na rob splošnega spopada. ZSSR na zahodno noto še ni odgovorila. Podpredsednik vzhodnonemške vlade Nuschke je sicer že govoril o 4. januarju kot začetku konference in njegova vlada se je zavzela za to, da bi obe Nemčiji imeli pri konferenci svoje opazovalce (in s tem dejansko poskusila doseči zahodno de facto priznanje), toda iz Moskve še ni znakov, ki bi kazali, da se bo konferenca res sestala prve dni januarja. Razširili so se celo glasovi, da bo ZSSR predlagala odložitev konference do maja, baje v zuezi z dogodki v Fran ciji. Vsekakor pa so tudi to samo glasovi in o diplomatski delavnosti v Moskvi smo v zadnjem času zvedeli komaj kaj več kot to, da je gospa ministrica MolotovoVa priredila čaj ženam italijanskih diplomatov v Moskvi — pozornost, ki je zanimiva že zaradi tega, ker spada Italija poleg Francije med tiste, ki se obtovaljajo z ratifikacijo pogodbe o evropski vojski, pri čemer v italijanskem primeru seveda ne gre za odklonilno stališče do evropske vojske, temveč za klasičen primer izsiljevanja rimske diplomacije. Vendar, tutto fa brodo, to ue-do tudi v Moskvi. Sicer pa se Kremlju z odgovorom na zahodno noto in s sprejemom 4. januarja za začetek konference spričo razvoja na Zahodu res ne mudi. Na drugi strani ji dajejo ljudje kot Dulles z javnimi izjavami o svoji skeptičnosti glede uspeha in koristnosti berlinske konference v roke tudi opravičila za zavlačevanje. Se več — .s svojimi izjavami na . tiskovni konferenci med za-| sedanjem atlantskega sveta v poglobil nasprotja v zahodnem taboru. Dulles se je lotil odkritega izsiljevanja francoskega parlamenta, ko je povezal ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti z ameriško pomočjo zahodnoevropskim deželam. Približno ob istem času je ameriški obrambni minister Wilson obljubljal Evropi čudo novega orožja — toda ne posameznim državam, temveč evropski vojski- Poleg tega bodo samo evropski vojski dodeljeni ameriški oddelki z atomskim taktičnim orožjem. Skratka, videti je, da hočejo ZDA pred vsakršnim sestankom z ZSSR ustvariti v zahodni Evropi izvršeno dejstvo njene organizacije po svojih željah in načrtih. Združevanje «male Evropen, evropska vojska, nemška oborožitev in s tem utrditev Adenauerja za vsako ceno, tudi za primer združitve Nemčije rajši Adenauerja brez združene Nemčije kot združena Nemčija brez Adenauerja, bi lahko rekli na kratko — to so osnove, s katerimi hočejo ZDA začeti morebitne razgovore z ZSSR. Zato tudi kaže, da se tudi v Washingtonu s konferenco nikomur ne mudi, dokler ne bodo te osnove postavljene. Na drugi strani pa vidijo v Parizu v konferenci štirih vsaj to korist, da bo morda zavlekla nerodno dolžnost ratifikacije evropske o-brambne skupnosti. Nekoliko bolj presenetljivo je, da je v svojem zadnjem govoru v spodnji zbornici tudi Churchill potegnil z Dul-lesom in — sicer v manj brutalni obliki — priporočil Francozom, naj čimprej ratificirajo pariško pogodbo. Churchillova izjava je vzbudila presenečenje zlasti v Parizu, kjer se je sicer šušljalo, da so Angleži že na Bermudih v tem vprašanju potegnili z Ameri-kanci, kjer pa menda vendarle niso pričakovali, da bo Churchill tudi javno, zlasti pa še po ogorčenih reakcijah na Dullesovo izjavo in po njeni zavrnitvi v francoski narodni skupščini, nastopil kot največji zagovornik evropske vojske. Se. manj so pričakovali, da bo Churchill podprl tezo Adenauer-Dulles, da je treba Nemčijo na vsak način oborožiti, z evropsko uojsko ali brez nje. V tem ofcuiru Churchillove besede ne pomenijo za Francoze nič manjše izsiljevanje kot Dullesove. Stališče, ki ga je izrazil Churchill, je pravzaprav v protislovju z njegovim prizadevanjem, da pride do čim ožjih neposrednih stikov z Rusi. Oborožitev Zahodne Nemčije teh stikov gotovo ne olajšuje, še manj pa olajšuje združitev Nemčije. Razlag za ta Churchillov nastop so našli politični opazovalci precej; katera je prava, je pa drugo vprašanje. Nekateri sodijo, da gre pravzaprav za pritisk na Moskvo, naj pristane na resno konferenco z Zahodom, dokler ne bo prepozno. Drugi spet sodijo, da bi hitra ustanovitev evropske obrambne skupnosti osvobodila Anglijo nadležnega pritiska, naj se tudi (Nadaljevanje na 6. strani), Mri i"sM'v »Srt POČASTITEV ŠESTDESETLETNICE NAJVEČJEGA JUGOSLOVAN skem kulturnem življenju in še posebej v gledališkem, so bili v tednu med 6. in 13 dec. prav gotovo najpomembnejši dogodki v zagrebškem gledališču, dogodki okrog proslave življenjskega jubileja Miroslava Krleže. - Čeprav je šestdesetletnico najpomembnejšega sodobnega jugoslovanskega dramatika proslavila večina naših gledališč že spO' Krležev jubilej v zagrebškem gledališču = fu%glevdSoloSaVraedPurit ^ kaL P® je s kljuke sneta 'iov koncepcija vseh li-tl0razen do neke mere ana in Stanetove mate-1 'kjan’?f°d!la Sonjo in njeno (‘h tako hladnokrvno bii „ a^°krvno!), kakor je 0grafvtor poslal Sonjo čez Stani0- *a petami je nisWix Se sprva lovi v VeR ‘enih nasprotjih ganlji-Vtiem Patosa, odpuščajoč« Daj-i® ter premočrtne, na-obsodbe. Ta pa v ae iu dvignjene retori-s‘ Se tako-le: «Zavrgla ga tnixma! Zavrgla si prve-ga- ? ‘n zEubila druge-dij n*c! Op. p.)... In ti re-ajeg0v„ svojih prsih gada, kljufn® šotne.« In to je za-K ki ^deklaracija Stane- tako ‘n sploh in balkon naprej. Mimogrede: Iz zadrege te reši... r I lišče v Zagrebu počastilo ju bilej velikega dramatika šele pretekli teden. Zato pa na način, ki je gotovo vreden, da mu posvetimo nekaj besed. Ce najprej samo na kratko zabeležimo prireditve v počastitev Krleže, potem bi bile te naslednje: slovesnosti so začeli v nedeljo 6. dec., ko je bila v zagrebškem narodnem gledališču slavnostna akademije, ki sta jo organizirali Hrvatsko narodno gledališče in Društvo književnikov Hrvatske. Ob tej priliki je bila v fo-yerju gledališča odprta tudi razstava o realizaciji Krleže-vih dram na jugoslovanskih odrih. Drugj dan proslave, v ponedeljek, je uprizorila v Zagrebu Drama narodnega gledališča iz Beograda Krle-ževo dramo ((Gospoda Glem-bajevi«. Naslednji dan je gostovala v Zagrebu ljubljanska Drama s Krleževo dramo «V agoniji«. Zadnji dan proslave pa je drama Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba uprizorila slavljenčevo komedijo «Leda». Ce se ustavimo najprej ob prvi prireditvi, slavnostni matineji, ne bi imeli o njej dosti obširnejšega- povedati. O Krleževem literarnem delu je govoril literarni zgodovinar, akademik dr. Antun Barac, znani režiser dr. Branko Ga-vella pa je prikazal pomen Krleže za hrvatsko gledališče. Podrobnejši prikaz pa zasluži prav gotovo razstava, ki je bila pod naslovom »Miroslav Krleža na jugoslovanskih odrih« istočasno odprta v foyerju velikega zagrebške- scenacijo, plakate, oglase in posamezne scene iz raznih u-prizoritev Krleževih del v vsej državi. Ta razstava je izredno zanimiva, saj prikazuje poleg velikih uspehov Krleže na jugoslovanskih odrih po osvoboditvi, tudi usodo nekaterih Krležavih del v stari Jugoslaviji. In plakat iz se. zone 1920-21 o drami «Gali-cija«, prečrtan z napisom ((odpovedano zaradj generalne stavke in komunističnih izpadov«, je na razstavi prvi dokument. ki izpričuje srečanje Krleže z jugoslovanskimi odri. Ko je namreč Krleža končno le zlomil odpor direktorja zagrebške drame, ki mu je leta 1919 odbil sedem del, se je znašel pred drugo oviro, pred vsemogočno kraljevo policijo in cenzuro. In prav tistega dne, ko bi morala biti premiera «Galicije», prve Krle-ževe drame sprejete na repertoar zagrebškega gledališča, so izšli plakati zlogasne Obznane. Stavka delavstva je bila odgovor na ta ukrep. Udarec policije nato pa je bil namenjen tudi Krleži. Uro pred predstavo je nekdo telefoniral v gledališče in prepovedal premiero. Po svojih ljudeh pa je režim raznašal vest, da je Krleža hotel izvesti v gledališču puč in se polastiti mesta intendanta hrvatskega narodnega gledališča. Sicer pa je bilo tako ravnanje policije razumljivo. Krleža je namreč skupaj s Ce-sarcem izdajal štirinajstdnevniki ((Plamen«, ki je ostro napadal tedanjo družbeno ureditev Izdajatelju časopisa, ki je bii večkrat zaplenjen in po povedan, pač policija ni smela pustiti na oder njegove drame. Posebno ne drame kot je bila ((Galicija)), ki je izražala tedanjemu sistemu bistveno nasprotne ideje. Krleži pa je vendarle uspelo leta 1922 priti na oder zagrebškega gledališča. Z dramo «Golgota», ki jo je prav tako kot ((Galicijo« * režiral Branko Gavella, je zagrebška slov «V taborišču« in jo je razen tega avtor predelal, ni doživela uprizoritve v Zagrebu. Za glavno mesto Hrvatske je bila preveč revolucionarna, zato je doživela svoj krst v Osijeku in nato v Skoplju. Tik pred vojno bi morali Gospodo Glembajeve uprizoriti v Sofiji Toda to predstavo je policija prepovedala. To pa je bilo tudi zadnjikrat pred vojno. Z nastopom beograjske, ljubljanske in zagrebške Drame v zagrebškem gledališču se je umetnikov jubilej spremenil v manijestacijo jugoslovanske dramske umetnosti in sodelovanja med osrednjimi gledališči drama otvorila sezono. Delo je uspelo, čeprav je moral avtor dejanje prestaviti v srednjo Evropo in čeprav je policija bila stalno nad u-pravo, nad igralci in režiserjem. Po «Golgoti» so naslednja leta doživela v Zagrebu krstne predstave še ostala Krle-ževa dela: Vučjak, Michelangelo, Adam in Eva in končno drama iz cikla o Glemba-jevih. Te so pomenile dokončno afirmacijo Krleže na odru, afirmacijo, ki je Krle-ž; prinesla pet zaporednih DemetrovLh nagrad, — najvišje hrvatske literarne nagrade — in uveljavitev tudi na odrih v Ljubljani in Beogradu. Kljub temu drama »Galicija«, ki je dobila nov na- Moralo je preteči 25 let vmešavanja policije in cenzure, da je Miroslav Krleža po letu 1945 doživel tisto priznanje, ki mu tudi gre; da je namreč postal najbolj u-prizarjani jugoslovanski dramatik. Danes uprizarjajo Kr-leževa dela vsa jugoslovanska osrednja gledališča. Se več: njegove drame zelo pogosto prikazujejo tudi pokrajinska gledališča, čeprav ta dela večkrat presegajo njih zmogljivost. Zanimivo pa je, da je prav Krleža postal s svojimi deli nekak preizkusni kamen za umetniško zrelost naših gledališč. In v letošnjem Krleževem judilej-nem letu je uprizarjanje njegovih del še posebno številno. Q tem pa tudi zgovor- no govore razstavljeni plakati, gledališki listi im drugi eksponati na razstavi v velikem zagrebškem gledališčču. Drugi pomembni dogodek v okviru zagrebških počastitev Krleže, je bilo gostovanje ansambla beograjske Drame, prvo gostovanje po dvanajstih letih. ((Vsekakor pričakujem to predstavo z velikim spoštovanjem,« je dan pred gostovanjem izjavila ena izmed vodilnih igralk beograjske Drame, (ckajti ni lahko uprizarjati KTležo pred publiko Zagreba, katerega vzdušje najdemo prav v Glem-bajevih v največji meri. Tak nastop je lahko izredno problematičen.« Vsekakor so točne njene besede, ki kažejo vso skrb ali je beograjsko približevanje Krleži dovolj globoko in pristno. In večina gledalcev je bila res mnenja, da beograjskim umetnikom ni uspelo v majvečji meri zadeti Krleževega duha, čeprav je bila predstava sicer na umetniško visoki stopnji in so se s svojimi kreacijami vodilni igralci beograjske drame odlikovali. Velikega umetniškega uspeha te uprizoritve tudi kritiki niso mogli zanikati. Toda največji uspeh pa je v Zagrebu nedvomno doživela ljubljanska Drama, saj so njeno uprizoritev »Agonije« označili za najznačilnejši gledališki dogodek v Zagrebu v zadnjih letih. Ze dejstvo, da so bile vstopnice za gostovanje slovenskih umetnikov prve razprodane, je dokaz velikega slovesa, ki ga uživa ljudlianska Drama v Zagrebu. Po tem gostovanju pa je ljubljanska Drama ta svoj slo- ves samo še utrdila in povečala. Priznanje samega pisatelja, ki je ljubljansko uprizoritev že pred meseci označil kot najboljšo, je gotovo laskavo. Toda največje priznanje je ljubljanskim umetnikom prav gotovo izrekla zagrebška publika, ki je po obeh dejanjih okoli dvajsetkrat priklicala igralce pred zastor, da pri tem, ne omenimo, da je umetnica Nabloc-ka doživela aplavz pri odprti sceni, kar se sicer pri dramskih predstavah zgodi redkeje. Zato ne preseneča, če piše Narodni list o predstavi «Agonije» tako-le; «V izvrstni inscenaciji in režijski obdelavi Bojana Stupice, ki jo je obnovil Vladimir Skrbinšek, je ta uprizoritev pomenila izreden, dogodek! v našem gledališkem življenju. Bila je to ena najboljših predstav, kar smo jih v zadnjih letih videli v Zagrebu. V tej izredno plastični in izdelani režijski obdelavi ter izredno sugestivni igri slovenskih u-metnikov je prišla Krleževa odrska beseda najbolj do izraza.« O uprizoritvi «Lede», ki jo je postavila na oder zagrebška drama, so poročila bolj skopa. Toda kritike še ni, zato bi bilo o tej predstavi še prezgodaj izreči dokončno besedo. Toda ne glede na to, lahko ob vseh teh predstavah ugotovimo nekaj razveseljivih dejstev na račun jugoslovan-nja dramska gledališča, gle-je prvič, da so se tri osrednje dramska gledališča, gledališče Beograda, Zagreba in Ljubljane srečala na festivalu, tako se je jubilej največjega sodobnega jugoslovanskega dramatika spremenil v manifestacijo jugoslovanske dramske umetnosti in sodelovanja med osrednjimi gledališči. Razen tega pa so vse uprizoritve pokazale tudi visoko zrelost jugoslovanske o-drske umetnosti. In v vsem tem je bila velika vrednost Krleževe počastitve v zagrebškem gledališču. S R. PRI MORSKI DNEVNIK — 4 — ?.p- de“aža ^ £ite'tfM*tiie vaje dijubhi libt L V. Št. 1 Izšla je prva številka revije Literarne vaje — Dijaški list. Revija je s to številko nastopila peti letnik. Od skromnih začetkov se je list v prvih štirih letih razvil v pravo revijo, ki izhaja sedaj mesečno, seveda le med šolskim letom. Dejstvo, da tržaška dijaška mladina piše svoje revijo, je treba oceniti kot visoko pozitivno. Možne so razne pripombe — vedno upoštevajoč, da gre za zelo mlade literate — toda gotovo je prav, da imajo slovenski tržaški dijaki svoj list. Nekaj nas pa moti, ko že govorimo, da imajo dijaki svoj list. Ob prvi številki petega letnika bi pravzaprav morali reči, da imajo dijakinje svoj list. Vse literarne prispevke so namreč objavile zgolj dijakinje; niti enega imena kakega dijaka ne srečamo v vsej številki, razen če se morda za kraticama J.G, ne skriva kak «pogumen» možakar. To nevšečnost je opazilo — in kako je ne bi — tudi uredništvo, ki fante še posebej poziva, naj odvržejo napačno sramežljivost. Sodelavke prve številke sc že več ali manj znane. Z večjim ali manjšim uspehom so se oglašale že tudi v prejšnjih letih in nekatere so že prejele tudi dijaško Prešernovo literarno nagrado. prispevki se gibljejo na različni ravni. Lahko pa se reče, da le zeva nekoliko preveč praznine v njih, za kar niso toliko krivi ti mladi ljudje, temveč šola. Pa tudi profesorjem nočemo biti vsevprek krivični, kajti pod besedo. «šola» mislimo mnogo bolj na tisto krivično predpisovanje, ki samo za slovensko šolo določa, kaj se v šoli sme in kaj se ne sme. Zato v teh prispevkih pogrešamo življenjskosti, o-pazovanja in opisovanja tega, kar morajo končno tudi naši dijaki doživljati in videti Ni treba, da s prstom kažemo, kaj mislimo. Saj je ponekod čutiti, da je hotela ta ali ona povedati še kaj več, pa je verjetno že nastopila tudi bojazen (mogoče pa šele pri uredništvu?), češ to in tako se ne sme pisati. Tako imamo tu in tam kaj nakazanega: Mi-rela Urdih se ob jetičnem mladeniču, ki čisti grobove in zasluži tri tisoč tedensko, zaskrbljeno sprašuje, ali bo ob letu še čistil grobove; Gabrijela Orel omeni žalost pa tudi velik ponos matere, ki je njen sin med zadnjo vojno padel za domovino; Adrijana Godina opisuje pot v Dolenjske Toplice, ne da bi se niti z besedico ((izdala)), čemu je bil ta »izlet«. Ne moremo verjeti, da ne bi mogli in znali naši mladi ljudje pisati tudi drugače, pa čeprav z manj tragike, kot jo razodevajo ti prispevki, ki le prevečkrat in brez potrebe govore o smrti. Pripomniti bi bilo, da bi uredništvo lahko še nekatere stvari izgladilo. Tako se kje najdejo italianizmi v stilistiki, ponekod ni pravega čuta, kdaj je raba tujke neumestna, nadalje smo opazili da neka avtorica napačno rabi izraze za sorodstveno razmerje in še kako malenkost. Na zadnjih šestih straneh se pa literarne vaje končajo in revija preneha biti dijaški list; na teh straneh je bolj list za dijake. Tu piše prof. Martin Jevnikar o Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev ter navaja, kaj je izšlo od zadnjega poročila v lanski prvi številki. Jevnikar se omejuje zgolj ;ns infortr)ac'je o vsebini posameznih zvezkov zbranih del. Vsekakor pa je treba pritrditi njegovi zaključni besedi; Prav bi bilo, da bi si jih po možnosti nabavili vsi slovenski dijaki. Sledita kratkj' notici o Wal-tu pisnejm in Ernestu He-mingwayu s slikama, nato Stran športa in v Znanstvenem kotičku zanimiv članek prof. Vladimira Žitka Sanje alkimistov — postajajo resnica, v katerem opisuje avtor, kako bo s pomočjo sodobne jedrne kemije mogoče pretvarjati živo srebro ali svinec v zlato. Na koncu so še pogovori uredništva s sodelavci. Zadnja platnica je posvečena ugankam. Zunanja oblika revije je čedna; naslovno stran je opremil prof. F. Kosovel, linorez na naslovni strani pa je delo prof. Černigoja. Med tekstom pa je še nekaj dobrih nel iz šole omenjenih dveh profesorjev. Posebnost letošnjega letnika pa je priloga, povest prof. Lojzeta Rebule »Devinski sholar«, ki bo izhajala v nadaljevanjih in sicer v posameznih knjižnih polah, po prvih 16 straneh lahko rečemo, da bo povest gotovo tudi za mladino privlačna. •-■•-•ni )■-* sosene - , fgg , g '■-.K. j J f- JS® ■' , - ; h1/ u, mmm 1 NOVICE IZ FILATELIJE CIGANCEK 58. izdaja kataloga jčrnske mladine „Yvert and Tellier* !uJužni Airiki Zapostavljanje! ZGOD o lažn I/ ‘Irstu ju neki trgovec izdal kataloge, ki se nanašajo na posamezne države • Ved no več dobrodelnih znamk - Ataiuik vjilateliji 2e dober mesec dni je, odkar so izšli filatelistični katalogi za leto 1954. Najbolj znani svetovni katalog «Yvert and Tellier«, ki izhaja že 58. leto v Parizu, je tudi letos razdeljen na tri dele. Prvi del obravnava Franfcijo in njene kolonije ter ima 336 strani, drugi Evropo in ima 784 strani, tretji pa ostala prekomorska področja. Poslednji je najobsežnejši in ima 1154 strani. Vse tri knjige stanejo 2200 francoskih frankov, pri nas pa 4500 lir. Ta katalog ne služi toliko filatelistom, ampak bolj filatelističnim trgovcem, ki se po njem ravnajo. Cene raznim znamkam so letos znatno višje kot v lanskem katalogu, kar je porok, da se vrednost filatelističnih zbirk ne bo znižala. Višje cene dosegajo zlasti klasične znamke evropskih dežel, zlasti pa italijanskih državic, ki so dosegle v zadnjih letih precejšen razmah. Tudi kiasične znamke prekomorskih dežel dobivajo vedno večji krog zbiralcev in zaradi tega dosegajo te znamke vedno večje cene. V Italiji sta izšla že dva kataloga; Landmans in Sasso-ne. Italijanski katalogi pa so zelo specializirani za italijanske znamke, druge dežele pa obravnavajo precej površno. Landmans je v svojem novem katalogu prvi načel vpra- SPOMINI PROFESO RJA ROSICA KAKO SO HITLERJEVI VOJAKI RAVNALI Z NJEGOVIMI DIJAKI Oktobra 1941 so Nemci z vso nemško doslednostjo pričeli izvajati zverinsko načelo: Sto za enega. Za vsakega ubitega pripadni ka nemške vojske, ki je pustošila po okupirani Srbiji, je padlo sto nedolžnih žrtev Enaindvajsetega oktobra 1941 in naslednje dni je bilo v Kragujevcu ustre Ijenih nad 3000 prebivalcev tega, od nekdaj revolucionarnega mesta. Med ustreljenimi je bilo mno go otrok in staršev ter nekateri razredi gimnazije skupno s profesorji. Tišina v razredu je postala še večja. To je pomenilo, da jim bo Rosič pripovedoval ne kaj, kar sicer ne bo v najožji zvezi s predmetom, toda na koncu vseeno iz predmeta, ki so ga iraelj radi. »Mnogo tega vam je gotovo znano, mnogo pa se je tudi pozabilo, toda v teh dneh je treba vedno znova govoriti, moramo se jih spomipjati. Priče tega velikega leta polagoma izginjajo, dogodki tonejo v pozabo, a ne bi smeli, ker so del naše velike preteklosti, naše zgodovine... „ Ljubil sem nemško kulturo, ker ni samo nemška, temveč pripada človeštvu. Do tega dela svetovne kulture pa je mogoče pri-z znanjem nemščine. Bil sem profesor nemščine v tej šoli. Kot vzgojitelj sem bil dolžan širiti vzajemnost med narodi, kar sem tudi delal. Prišlo je leto 1941. Tistega dne, ko je postalo jasno, da nas bo Nemčija napadla, so me poklicali v vojsko. Izdali so nas. Generalštab je kapituliral, toda ljudstvo ni. Izdali so nas, toda ljudstvo nadaljevalo borbo. Spet sem bil profesor na tej šoli. Mislil sem, da bom z znanjem nemškega jezika lahko pomagal svojemu ljudstvu. Zmotil sem se. To ni bila več vojna, temveč poskus uničenja vsega našega na tem delu Balkana, ki so ga oni hoteli za-e. Klicali so me v svojo policijo «Gestapo» za tolmača. Obljubljali so veliko nagrado. Cim je bilo govora o nagradi, sem vedel, da me hočejo za špijona. Tega nisem mogel sprejeti. Biti Špijon proti svojemu ljudstvu, otroci, to je ajstrašnejše, kar si je mogoče misliti. Stradali smo tisto leto; samo njihovi pomagači in prijatelji so dobro živeli. Zahvalil sem se za »ponujeno« čast in z izgovorom, da sem slabega zdravja, nisem postal tolmač. Da se vam morda ne zdi vse to dolgočasno, otroci? je vprašal nenadoma Rosič. »Nadaljujte, prosimo!« je bilo slišati nekaj glasov. »Tistega oktobrskega dne», je nadaljeval Rosič, «sem imel uro v sedmem razredu. Vstopil sem in začel. Citali smo nekaj in prevajali. Mračno, pusto popoldne-Nenadoma stopijo v razred trije oboroženi Nemci, V polni bojni opremi, kot bi se temu reklo. Ne da bi me sploh pogledali, ali kaj rekli, so zagnali strašen krik! Vedel sem, da so ljudje lahko grobi, .toda da so lahko tako — tega nisem mogel verjeti, Pristopil sem in jim v nemščini pričel razlagati, da je tu šola, da imamo uro nemškega jezika. Na katedru je ležala lepo vezana knjiga Goethejevih pesmi. Vzel sem jo in jo pokazal Nemcu. Pogledal jo je, hitro prebral naslov in jo vrgel daleč v razred med dijake. ... Se danes se ne morem dobro spomniti kaj vse se je zgodilo pti tem Nekaj pa mi je vseeno ostalo v. zavesti: prevrnjene šolske klopi, zvezki in knjige po tleh, kape na podu in plašči ob zidu. Pred očmi so se mi bliskala kopita pušk, s katerimi so vojaki pretepali otroke. Ko sem čez trj dni pogledal svojo roko, sem videl, da je vsa črna in podpluta od krvi. Pretepli so namfeč tudi mene, pa v tistem trenutku nisem niti čutil. Strašno me je bolelo, da pretepajo moje učence... .. Znašli smo se na šolskem dvorišču Tam je bilo mnogo Nemcev in domačih izrodkov. Zvrstili so nas skupaj, profesorje in dijake, in nas pod stražo odpeljali proti barakam nad vojašnico—tretjega artilerijskega polka. Kolona je bila dolga... Tam smo tesno drug ob drugem preživeli strašno noč. Zjutraj so nas po skupinah pričelj Voditi iz barake. Znašel sem se v majhni skupini tistih, ki so jih nameravali izpustiti. Zakaj? Tega še danes ne vem. Ne vem, ali je kdo posredoval zame, ali se je zgodilo slučajno. Vem samo, da sem se zaradi tega takrat in pozneje čutil strašno ponižanega. Za nekatere so namreč prinesli iz mesta listke in osvobojeni so bili kot «predani#. Jaz to nikoli nisem bil. Stal sem kot brez uma na prostoru pred barako. Iz nje sc vodili skupine meščanov in jih pod stražo odpeljali v razne smeri, k potokom. Od časa do časa je bilo slišati rafale strojnic. Nekdo je v takem trenutku iztrgal mitraljez Nemcu in s krikom: «Be- Ste bi bistre plave ? Britanska letalska družba namerava v kratkem začeti uporabljati na progi London-New Vork letala na reakcijski pogon. Letala bodo preletela Atlantik, približno 5000 km dolgo progo, v petih urah. «Ce zapusti tako letalo londonsko letališče ob 8. uri, ob kateri uri bo pristalo v New Yorku?» «To je pa lahko zračuoati«, je hitel poskočni Ivanček. »Letalo bo prispelo v New York ob 13. uri«. «Kaj je prav izračunal, o-troci?« Ivanček, Stefan in Zlatko so razmišljali. Tedaj se je pa Stefan domislil: «Seveda ni prav. Letalo, ki zapusti London ob 8. uri zjutraj in potuje pet ur, bo prispelo v New York ob 8. uri zjutraj. To pa zato, ker je 5. ur razlike v času med Londonom in New Yorkom. Ko potujemo proti zahodu, moramo na vsako stopinjo zahodne dolžine, ki smo jo prepotovali, potisnili kazalec na uri za 4 minute nazaj. New York je na 75. stopinji zahodno od Greenwecha (pri Londonu). Torej 75-krat 4 minute je ravno 300 minut ali 5 ur. Ko je v Londonu 8. ura zjutraj, je v New Yorku 3 zjutraj. Po petih urah, kolikor bo pač trajala vožnja iz Londona, bo v New Yorku 8. ura zjutraj, prav toliko, kolikor je bila ura, ko je letalo zapustilo London. Kaj ne, da lahko rečemo, da se bo novo letalo gibalo s hitrostjo sonca?« Kemija? Da, kemija? Danes, t> atomski dobi, bi mladi človek ne smel v življenje brez osnovnega znanja iz fizike in kemije. Tukajšnja šola je v tem pogledu zelo pomanjkljiva in zato si je treba pomagati drugače. Knjiga Mladi kemik, ki jo je napisal prof. Maks Prezelj, vam ne daje samo dolgočasne snovi temveč vas naravnost uvede v kemijo s tem, da vam pokaže celo vrsto poskusov, iti jih boste delali sami ter tako postali . kemiki. žite tovariši!« začel streljati v stražarje. Nastala je zmeda, Nemci so bežali. Ta brezimni junak je padel in po tem so žrtvam vezali roke... Najstrašnejši trenutek v mojem življenju je bil takrat, ko sem zagledal svoie učence, ki so jih zvezanih rok pripeljali iz barake. 2ica se je globoko vrezala v njihove roke. Do tistega trenutka sem bil malone nem, takrat pa sem pristopil k najstarejšemu oficirju. Govoril sem v najčistejši nemščini, razlagal sem mu. da so to dijaki, da se učijo nemščine, skliceval sem se na nemško kulturo, vitežtvo, na čast. Nekaj časa me je poslušal, potem pa ;e ie zadrl, naj izginem. V tistem trenutku sta šla mimo mene zvezana moja učenca Gajič in Lukič. Bila sta najboljša učenca, kar sem jih na tej šoli poznal, bodisi kot dijak bodisi kot profesor. Bila sta bleda in nema. Znova sem tekel k Nemcu. Prosil sem ga, naj me postavi v vrsto, a naj vendar pusti ta dva, moja najboljša učenca. Ko sem videl kako mrko molči, sem nadaljeval s prošnjo, naj spusti kogarkoli, ali naj na koncu tudi nikogar ne spusti, samo naj pošlje tudi mene z njimi. Na oficirjev migljaj je pristopil vojak in me surovo odrinil, moji učenci pa so odhajali vse dalje in dalje Gledal sem za njimi ie potem ko je zadnji par že davno izginil na ovinku. Stresel sem se šele takrat, do sem — morda čez četrt ure — zaslišal u-sodno drdranje mitraljeza Zdaj, Marič in Jovanovič, vesta, zakaj se včasih zmotim in vaju kličem z imeni tovarišev, ki jih ni več. Vidva sedita na njunih prostorih. Ce hočeta se lahko na njima zgledujeta. Onadva sta bila odlična v vsem in njuni mesti sta v tem pogledu prazni. Vojna se je končala. Mrtvi otroci so maščevani. Navadno sem razrednik v sedmi. Ko na jesen, po obisku na njihovem grobu, obiščem dijaška stanovanja, nikoli ne pozabim obiskati tudi stanovanja svojih nekdanjih učencev, Gajiča in Lukiča. Tam, v njunih sobah leže njuni zvezki, knjige, ravnila, šestila in slovarji v redu in na svojem mestu, kot takrat, ko sta še živela Poslednjo nemško besedo sem spregovoril takrat, ko sem prosil, naj tudi mene odpeljejo z mojimi učenci. Od takrat — nikoli več. Toda vi otroci, učite se...« Tako je profesor Rosič končal svoje pripovedovanje. Ni povedal, da je bil med ustreljenimi sedmoiolci tudi njegov »in. O tem ni rekel niti besede, ker tudi takrat, leta 1941 ni prosil zanj. Polagoma Je je zmračilo. Lipa je močneje trkala na stekla, pihal je veter in kaplje dežja so škrbljale na okna. V očeh profesorja Rosiča so blestele solze in v polmraku se je zdelo, da svetijo i lastno svetlobo. šanje novih cen italijanskih klasičnih znamk. Ta katalog obravnava samo italijanske znamke. Sassone pa obravnava v svojem katalogu (1000 lir) celo Evropo. Tudi v tem katalogu so ceniki za italijanske klasične znamke precej spremenjeni v primeri z lanskimi. Spremenjeni so tudi ceniki evropskih klasičnih znamk. V Trstu je trgovec S.~ilagy izdal majhne kataloga, ki so omejeni na določene države. Kdor se ukvarja z zbiranjem znamk ene tuje države, si lahko kupi te majhne kataloge in mu ni treba trošiti preveč denarja za splošne, kataloge. Ti katalogi obravnavajo znamke Francije, Švice, Avstrije in Nemčije, S kronometrično točnostjo, k. je znana v Švici, saj je to dežela kronometrov, je izšel priznani katalog Zumstein. ki je izšel že 37—krat. Zadnja izdaja ima 22.500 sličic in obravnava okrog 40.000 evropskih znamk. Katalog obravnava zadnje poletne izdaje, in tudi v tem so cene klasičnih znamk precej višje kot lanske. Vedno večje je število dobrodelnih znamk, ki so si že ustvarile nekako tradicijo. Najbolj znana dobrodelna serija je švicarska »Pro Juven-tute«, ki izide vsako leto točno 1. decembra. V saarski oblasti pa so pred leti pričeli | izdajati dobrodelne znamke, na katerih prikazujejo slike slavnih slikarjev. Letošnja serija nam prikazuje Tizianovo »Clarice Stroozzi«, Rubensove »Sinove« in Rubensovega »Malčka«. Znamke so . tiskane v večbarvnem tisku in imajo znaten pribitek. Pretekli mesec so Turki proslavljali petnajsto obletnico smrti reformatorja turške države Kemala Ataturka. Ob tej priliki sta izšli dve znamki, ki sta posvečeni prvemu predsedniku republike in narodnemu Pantheonu. Avstrijska poštna uprava je dala v promet pet znamk s pribitkom v korist protestantskih šol. Nominalna vrednost znamk je 8,70 šilinga, pribitek pa znaša 2,15 šilinga, pretekli mesec je izšla v Avstriji znamka, posvečena gledališču v Lienzu. Vlada predsednika Malana nadaljuje v Južnoafriški uniji politiko zapostavljanja domačih prebivalcev (temnopol. tih). Pred dobrim letom so prepovedali študentom dostop na univerze, pozneje pa so zaradi odpora določili eno izmed univerz za pripadnike temnopoltih ljudstev. Da bi onemogočili dotok študentov črncev na univerze, so sedaj začeli izvajati politiko zapostavljanja tudi že na srednjih šolah, kjer postavljajo posebne pogoje za vpis. Močno so zmanjšali tudi število štipendij, ki jih dodeljujejo srednješolcem in visoko-šolcem-črncem. Malanova vla. da kljub odločnim protestom celo v parlamentu ni odstopila od- svojih zadnjih zahtev, da .morajo črnski srednješolci obiskovati gimnazije le pod pogojem, da so vsi zbrani v | razred, kjer ni otrok belcev- | Posebno zanimivo je, da do teh ukrepov ni prišlo zaradi tega,- ker bi se morda srednješolci ali študenti med seboj ne razumeli in bi med njimi prihajalo do sporov ali pretepov, Ta ukrep je posle-ca zahteve, ki so jo postavili starši nekaterih otrok. Ti star. ši pa so pripadniki Malanove nacionalistične stranke, ki zastopa politiko mržnje in nestrpnosti ne samo proti črncem. ampak tudi proti pripadnikom indijske manjšine, ki živi v tej Uniji. Pri nas komaj še moremo razumeti tak odnos do mladih ljudi, ki niso prav nič krivi, če so bel; ali črni. in se pošteno trudijo, da bi se izobrazili in pripravili na življenje. Madžarska znamka v spomin na zmago nad Anglijo MLADINSKI DOM UNESCO V Gautingu v bližini Miin-chena na Bavarskem (Južna Nemčija) so pred nekaj meseci odprli prvi Mladinski dom UNESCO v Evropi. Gauting je lep letoviški kraj ob železnici, ki vodi iz Miin-chena k bavarskim jezerom na jugu Nempije, Nekdanji gradič 7- lepim parkom in igrišči služi mladini vseh narodov, ki se tukaj ustavi, za študij in razvedrilo. V tem mladinskem domu namreč velika in bogata knjižnica omogoča študij vseh problemov, ki so v zvezi z vzgojo mladine in zato se tukaj vse leto mudijo prosvetni in znanstveni delavci, ki črpajo svoj'er znanje iz bogate knjižnice. Iz. menjava izkušenj med njimi se je že večkrat pokazala kot zelo dragocena. Ustanovo vodi prijazni švicarski Francoz g, Moser. ki je zastopnikom jugoslovanske mladine sporočil, da je Mladinski dom na razpolago tudi jugoslovanskim mladinskim funkcionarjem, če bi jugoslovanska mladinska organizacija hotela prirediti kakšen mednarodni seminar ali kaj podobnega v te mkraju. Uprava tega doma je sedaj začela izdajati poseben časopis z jmenom »Mladina« (Jugend), ki prinaša poleg drugega vesti o zamenjavi mladih funkcionarjev med po. sameznimi mladinskimi organizacijami v različnih državah. Mladi medved se je zbudil, si pomel oči. se pretegnil in odkoracal iz dupline. Lačen je bil. Vse te dolge zimske noči ni ničesar zaužil. Prvikrat si je šel sam, brez matere poiskat hrane. Iskal je posušene oskorušnice in trnulje, Kora-cal je po gozdu in zagledal protje, veje in vejice. Gozd je bil gol. Nikjer ni bilo videti lista, nikjer cveta. Hipoma je v daljavi opazil drevo, katerega nizke veje so bile bele, «Sneg,» se je ustrašil medved, se pretegnil in zazehal. «To se pravi, da sem se prezgodaj zbudil.« Toda do spanja mu ni bilo. V duplino se ni hotel vrniti. Sel je pogledat sneg. Da bi ga otipal. Ko je prišel povsem blizu, se je vzradostil. »Prvi cvetovi!« je vzkliknil. Tu bodo dozoreli tudi prvi sadovi, je pomislil medved in se usedel pod svetoče veje. Iztegnil je šape in se grel na soncu. Dnevi so minevali. Gozd je ozelenel in se razcvetel. Medved je stražil svoje drevo. Čakal je, da bodo sadeži dozoreli. Cvetje na njem je naj. prej odletelo. Ko se je prikazal drobcen zelen sadež, se je medved od veselja valjal po trati. Toda poletje se je bližalo. Sadež je bil še vedno droban in zelen. Prav nič se mu ni zahotelo dozoreti. Medved je bil lačen. Odločil ze je, da se bo napotil v gozd in si poiskal kaj drugega za pod zob, «Oh, zrelo sadje,« se je začudil in začel zbirati odpadle divje češnje. Nedaleč od tod je zagledal v travj rdeče jagode. Ni jih bilo dosti. Nekdo jih je že pred njim obral. Zato se je žalosten vrnil pod drevo, ki se je prvo razcve- telo. Odtrgal je sadež ® u' griznil vanj, »Tako kisel je,» je ^ in ga odvrgel, «Kisel je, kisel,« se je °S‘>’ sila z bližnjega hrasta veve' rica. «Se dolgo boš čakal Pre" den bo dren dozorel.« Kaj naj stori? Medved nj mogel zapustiti drevesa, se je prvo razcvetelo in k* “ bilo na pomlad njegova pl'* radost. Vendarle je upal, »* bo sadež kmalu dozorel. C** sto ga je otipaval ip nejevo J* no godrnjal. Ruval je k jemal v misel svojo dupl'n<* »Kaj pa dren?« Medved s je postavil na zadnje n°* ’ odtrgal nekaj sadežev, 1° : bili že rdeči, in ugriznil ' nje. Z zobmj je vsekal 11 trdo luščino. «Ti lažnivec ti.» je sira^j* zagodrnjal. «Prvi cveteš, z* nji dozoriš. Vse poletje s® čakal na tvoje plodove. Z * pa malo manjka, da ne uinr* cd gladu. Vso zimo ne mogel zatisniti očesa. *e ' prosil bom burjo, sonce, ,e" trove, potoke in dež, naj ti dovolijo, da bi zrasel in P stal visoko drevo. Tvoje v® morajo ostati majhne. Prl kave. tako da se ne boš 10 gel šopiriti po gozdu.# Medved je odtacal v duP“' no. Spat je šel, dren Pa ostal neobran. Snežilo J6 , vhod v duplino je bil za lan. Vendar je zima sliša ^ kako je medved godrnjal snu. Na dren se je jezil-Odtistihdob noben dren ^ zraste visoko. Vsak ima 111 veje in majhno krošnjo. ZLATA VIDACE14 MALA KRIŽANKA z 3 Lf 5 ... /VNN WN AAA 6 •i J<± ; 8 i w\ 10 L K2 AA^ A/NA 14- L15 K 'N/V-# n L mm V\A VvN w\ 19 0* VODORAVNO: 1. del rastline, 7. okrasti, nasilno odvzeti, 9. loščilo, 10. sanje, 11. star možak, 13. vodnik, kdor kaže pot, 15. predlog, 17. sorodnica. 18. jutranji svit, 19. ES. NAVPIČNO; 1. poljska pot. suk") iičai 5. * 8v0‘ šot01 id' 2, kdor orje, 3. del 4. pripovedna pesem, zi na sipino, 6. bližnj1 "j j j, nik. 8. oblika glagola *eC' ^ l4 diplomatsko pismo, 1 • dobje, 16. predlog. POL STOLETJA FILMSKE EM ETA’ Pred Veliko kavarno na bulevaru Kapucin v Parizu se je zbrala ogromna množica radovednežev, ki so čakali, kdaj se bodo odprla vrata v »Indijski salon«. Vsak čas bi morali pričeti vrteti prvo , javno filmsko predstavo, ki sta jo pripravila brata Lumier. Publika ni niti slutila. da bo postala priča ostvaritve nove umetnosti, močnejše od vseh dotedanjih. Ljudje na slikah so oživeli. To je bilo 28, decembra 1895. leta. Takrat se je rodil film, vendar še ne filmska umetnost. Izrazna sredstva in nove oblike te umetnosti so se razvile šele deset do dvanajst let kasneje v Ameriki, industrializacija duhovnih del v začetku 20. stoletja je zajela tudi film, V času, ko so bila osnovana prva podjetja, kot veliko založniško podjetje, koncertne agencije, novinarski trusti in trgovine z umetniškimi slikami na veliko, so poizkusili izkoristiti tudi film za industrijsko eksploatacijo gledališke umetnosti. Ideja je bila preprosta: posneti gledališke predstave, ki bi se lahko na ta način tovarniško razmnoževale, transportirale in poceni prodajale kakor vsaka druga roba. Za Francijo se je začel film naglo razvijati v Italiji (prvi film Quo vadiš). Nekoliko let pred prvo svetovno vojno pa v Danski, ki je kmalu prevzela vodilno vlogo v Evropi. Ole Olsen, ustanovitelj nordijske filmske družbe, je postal najbogatejši človek v svoji državi, a skandinavska »zvezda« Asta Nilsen je izzvala s tolmačenjem vloge v filmu «Neskončnost» (I. 1910) revolucijo v dojemanju filma, v katerega zgodovino je vstopila kot prva velika u-metnica. Po prvi s\fetovni vojni je zavzela prvo mesto v filmski produkciji v Evropi Nemčija. Pojavil se je ekspresionistič- la. Tuji monopolistični u-vozniki filma so prekrili jugoslovansko tržišče s svojimi produkti in niso dovolili, da bi se razvila domača produkcija. Tako ni bil v pred-aprilski Jugoslaviji posnet niti en celovečerni film. ni film, ki je bil delno pod i poskusov država ni podpira-vplivom obstoječe smeri v — " slikarstvu. Najizrazitejši film takšne vrste je bil ((Kabinet dr. Kaligaria«. L. 1924 je začela filmska produkcija v Nemčiji upadati in je bilo’ prvikrat slišati ime Holly-wood, Ta je sprejel najboljše igralce in režiserje kot so bili Murnau; Pola Negri, Emil Janings, itd. Hollywood je nudil desetkrat večje plače kot so jih zmogli v Evropi. Naj večji vpliv na razvoj moderne filmske umetnosti je imel Američan David Griffit, ki je iznašel osnovne principe filmskega jezika. Znan je film: ((Rojstvo neke nacije«. Njegovo delo je nadaljeval Sergej Mihajlovič Eisenstein, čjgar film «Oklopnik Potem-pin» je Charlies Chaplin imenoval najboljši film na svetu. Prvi zvočni film se je pojavil 1927. leta. (Pevec jazza). Zvočni film je kmalu izpodrinil nemega in osvojil svet. Nekdanje filmske zvezde, ki so očarale ljubitelja filma, so izgubile na veljavi. Charlies Chaplin, ki se je prvotno protivil zvočnemu filmu, se mu je prilagodil in sam začel filmati zvočni film. Prvikrat je spregovoril I. 1935 v filmu »Moderni časi«. ršin* V Jugoslaviji se je film pojavil prvikrat v Beogradu 26. maja 1896. 2e 1905. sta posnela brata Manaki iz Bi-tolja različne politične dogodke, narodne igre iz vseh krajev Balkana. Vse te dokumentarne filme hranijo v centralni jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Vsi filmi, ki so bili posneti v stari Jugoslaviji, imajo v glavnem značaj žurnala in zabavnika. Igralci zagrebškega gledališča Nina Vavra. Milica Mi-hičič, Božena Kraljeva, Avgust Cilič, a še posebno režiser in igralec Tito Strozzi, so bili prvi pionirji jugoslo-^ vanskega umetniškega filma Vendar njihovih amaterskih Ogledala iz aluminija V življenju imamo op. -vka z iztiskanimi izdelki iz aluminija, ki niso polirani. Mrena oksida na njihovi raskavi površini ni ravna in odbija svetlobne žarke v razne smeri. Ako pa je površina popolnoma gladka, sijajno odbija svetlobo. Aluminijeva ogledala imajo prednost pred srebrnimi. Srebro ima večji odbojni količnik kakor aluminij. Vendar postaja tanka plast srebra, ki je položena na steklo in je lahko izpostavljena kemičnim m mehaničnim vplivom, na zraku motna, izgublja svojo odbojno lastnost in zadostuje le lahek dotik k posrebreni površini, da ostanejo nepopravljivi sledovi. Zato pokrivajo s srebrom le notranjo stran ogledala in na srebro polagajo še varovalno plast bakra in nato bakelitni lošč. Takšna ogledala so zelo draga, ker se uporablja visoko kvalitetno steklo pri večjih stroških obdelave. Mehanična in kemična trdnost aluminija je zelo visoka. Zato pokrivajo ogledala z a-luminijem na zunanji strani. Steklo je v tem primeru le podloga in njegov notranji ustroj seveda nima nobenega pomena, ako je P°v bro obdelana. M' za. očis«^ ^ operejo in nato SF*’'eu brezzračnem prostor 300-400 st, C. Nato uV ij8l F -iiw ',.ri- Steklo, namenjeno ^".j0 minijevo ogledalo, oc!,vi,jo ta prostor paro alum1 poKr' pri svoji kondenzacij' tsnK' va površino stekla * gle“ enakomerno plastjo. JVvrš'°* na sloj oksida ostaja 1,1 I ogledala zelo gladka, 0jnofna bila polirana, in P°" odbija svetlobo. Pnevmahcn' . vrtalni Delavec drži rokah .jasta cev hen stroj. C’umlJ‘"''’.cnrjh. , od stroja h komPr ^ fr proizvaja stisnj6"dgenja s lVe' okretu ročaja se P'K teti 'v' der vrtalnega s*.r Pomen korenstva za živinorejo Pridelovanje korenstva je v Evropi najbolj razširjeno na severu - Horenstvo nudi velik hektarski donos sušine * ludi pri nas je mogoče pridelek korenstva občutno povečati * u a o oljčnih nasadih. Oljka j bila donosna in je tudi H? r° uspevala. Nikdar pa se . s°. odločili, da bi nasade ob-ko je prejšnje uničil vra::- Vzrok temu je pred-v tem, da obrodi oljka ,“zn0. Nekateri pravijo, da ne mogoče obnoviti oljčnih “"Sadov, če ne bodo vsi po- Sušilnice za sušenje sena z vročim zrakom so v Angliji predvsem državne. Z njimi pridobivajo «močno krmo» z obilo beljakovin. Sušijo predvsem lucerno, esparzeto in deteljo kot metuljnice, ki vsebujejo največ beljakovin. Gospodarstveniki pa menijo, da je v mirni dobi vendar primerneje uvažati krepka krmila kakor spričo pomanjkanja goriva izganjati iz krme nepotrebno vodo. Kakor v Švici bomo tudi pri nas rešili vprašanje goriva s ceneno električno energijo. Pri nas bodo sušilnice za seno pomembnejše kakor v Angliji. Ventilatorske sušilnice se čedalje bolj razširjajo na velikih posestvih v Ameriki. Te Vrste sušilnic so mnogo 'cenejše od »vročinskih#, toda so Aanj uspešne. Ker str “Sfeno počasi suši na prepihu, se razkraja več organskih dušičnih snovi in izguba je večja kakor pri vročinskih sušilnicah, čeprav znatno manjša kakor pri sušenju na soncu. Za sušenje detelje bi bile takšne sušilnice primerne na zadružnih in državnih posestvih; lističi so mnogo prej suhi kakor stebelca in se zaradi tega pri obračanju in nakladanju ter razkladanju drobijo, čeprav je ozračje razmeroma vlažno. Vsak večji ameriški farmar je imel silose že zdavnaj prej, kakor so začeli uvajati samo-napajalnike in umetne sušilnice. Za silažno koruzo jih bo nedvomno še ohranil. Za ohranjevanje beljakovin detelje in trave pa so silosi brez pomena. Pridelovanje korenstva je v Evropi na severu precej razširjeno. Korenstvo nudi velik hektarski pridelek sušine tudi v hladnejšem podnebju. V Ameriki pa pridelujejo korenstvo bolj le v okoliših sladkornih tovarn. Drugje pridelovanje opuščajo, češ da so pridelovalni stroški preveliki. Vendar korenstvo pridelujejo v manjšem obsegu tudi na farmah, da uporabljajo krmo kot «tonicum» (blažilno zdravilo) za prašiče in konje. Iz podatkov švedskih ra- ziskovalcev posnemamo, da vsebuje 100 kg krmilne pese 13 kg suhe snovi — 87 kg je vode; ali; na hektar pridelamo 66.120 kilogramov korenja in 44.670 kg perinja (zelinja, listov), pridelek pa vsebuje 100.100 kub. m vode. Kjer ni v hlevih samona-pajalnikov in primerno tople vode, jo mora živina — n. pr. krave za nastanek mleka — prejemati predvsem iz sokov korenja ali kisane krme. Skandinavci priporočajo celo za peso, naj bi ogrevali po nekaj ur v hlevu, preden bi jo pokladali živini. Teoretično prejme krava v 30 kg pese dovolj vode za 20 litrov mleka, če prejme primeren dodatek močnih krmil, pa ima .tudi dovolj beljakovin, ki jih vsebujeta sirnina in skuta; slama kot dodatek pa zrahlja gosto gmoto pese T'’ prebavilih živali. Hektarski pridelek korenstva v Sloveniji prav majhen Prof. Sadar piše v knjigi ((Oljnice, korenovke, predivnice in hmelj«, da tudi na državnih posestvih niso dosegli, povprečno več kakor 231 stotov pese na hektar, medtem ko znaša povprečje na Švedskem 661 stotov. Vlažno podnebje je za pridelovanje korenovk primernejše kakor suho. Pesi ne prija kisla zemlja. Kislost odpravljamo z dolomitnim apnencem. Z apnom je treba ravnati kakor z gnojem in z umetnimi gnojili. Dajaj ga ornici vsako leto vsaj toliko, kolikor ga pridelek nujno potrebuje! Zemljo, zlasti težko, je treba za peso preorati vsaj dvakrat: pred zmrzovanjem na zimo bolj globoko, pozimi pa je treba navoziti in raztrositi gnoj, da hranilne snovi prodrejo v brazde; februarja ali marca je treba orati bolj plitvo in podorati gnoj. Aprila po potrebi z večkratnim brananjem zrahljamo brazde, da zemlja razpade v drobtinice,, z valjarjem pa zgostimo zgornjo plast za setev. Nekaj dni pred setvijo pa raztrosimo na široko 6 do 10 stotov nitrofoskala in 4 stote poljedelske soli (cenejša sol, podobna živinski in industrijski), ker pesa zathteva razen .kalija tudi obilo natrija, ki ga vsebuje sol. Boraks preprečuje gnitje korenine pese, kolerabe in repe ter v strže-nih zelja in ohrovta. Navadno že tovarne umetnih gnojil primešajo bor nitrofoskalu, ker je potreben vsem rastlinam. Junija je , treba med rastjo potrositi z roko ob redeh 100 kg apnenega dušika. To ponovimo še ob koncu avgusta, če že nimamo neprezračene gnojnice iz dobro zaprte jame. Prof. Sadar omenja tudi dodajanje bakra in žvepla gnojilom. To je verjetno potrebno tam. kjer še ni rednega škropljenja okopavin (krompirja) z modro galico, ker zemlji manjka teh prvin. Krmila in krmilna sladkorna pesa vsebujeta komaj po 10 do 15% suhe snovi ter sta zelo primerni za govejo živino. Sveži učinkujeta precej odvajalno. Za prašiče je navadno sladkorna pesa s 25% sušine primernejša. Ru-tabaga (koleraba, popačenka iz nemščine «Kohlriibe») ali švedska repa manj odvaja kakor pesa, zato je moremo pokrmiti več jalovcem in tudi molznim kravam. Vsebuje manj sušine, toda več surovega proteina (beljakovine) kakor pese. Na Danskem jo zelo cenijo in pridelujejo več kakor vseh vrst pes skupaj. Korenje je po odstotku sušine enako rubatagi, toda čez zimo se teže ohrani. Pri nas bo ohranilo svoj pomen na večjih posestvih. — Repa vsebuje najmanj suhe snovi in čez zimo navadno oleseni do neužitnosti. Kmetje so že zdavnaj spoznali, da krave dajejo manj mleka in da je vodeno, brž ko jim začnejo pokladati repo. Perinie (zelinje) pese nudi kot pridelek štirikrat toliko ! beljakovin kakor koreni sami, učinkuje pa močno odvajalno. Perinja ne kaže sušiti. Shranimo ga blizu hleva, največ v tri metre širokem kupu poljubne višine na podloženih stebričih kot zračnikih: nalagamo menjaje plast perinja s plastjo slame. Slama popije presežno vlago. V Ameriki spravljajo celo drobnejšo ko- ruzo za silažo tako čez zimo, kjer nimajo silosov. Po švedskih podatkih nudi pesa trikrat toliko hranilnih snovi (izraženih v klajnih e-notah) in tudi več prebavljive beljakovine kakor pridelek sena z enake površine senožeti. Ce primerjamo majhen pridelek naših travnikov tudi z majhnim pridelkom njiv, n. pr. pridelek pese, je treba tudi pri nas priznati prednost pesi. Le lucerna in detelja bi po pridelku presegali peso, najbrž predvsem zaradi tega, ker ^ njivskim pridelkom na splošno preslabo gnojimo. Glavne dohodke slovenskega kmetijstva je dajala zmeraj živinoreja in posredno po nji mlekarstvo. Zato moramo pridelovati, za živino kar največ hranilnih snovi — to se pravi sušine in prebavljivih beljakovin — na hektar. Travnik zahteva najmanj dela, nudi pa tudi najmanj hranilnih snovi. Zato bi jih naj preorali, kjer koli to dopušča lega, in jih uvrstili v kolobar. »Kruh* v obliki zmletega žita — močnih krmil — je živini prav tako potreben kakor človeku. Danska kot najizrazitejša živinorejska in splošno kmetijska dežela uporablja zato okrog 41 odst. vseh za obdelovanje primernih zemljišč za pridelovanje žita, 17 odst. za korenovke, 23 odst. za sejane senožeti in deteljo ter le 14 odst. za trajne travnike. Glede na hektarski pridelek bi bilo treba tudi v Sloveniji podobno razdeliti zemljišča, z razliko, da bi bil glavni pridelek zrnja za živino koruza, medtem ko na Danskem pridelujejo predvsem oves in ječmen; glavno žito za ljudi pa bi naj bila pšenica, medtem ko bi slamo porabili za na-stil. Z umetnimi gnojili im z zelenim podorom pa je treba povečati hektarski pridelek vseh posevkov, ker primanjkuje hlevskega gnoja. Razmerje po donosnosti med travami, korenovkami in žitom pa bo ostalo nespremenjeno. ANTON PEVC CIKAST A VINA CI "s s Proseku ho naše vasi ne izve jav- ščirn lllcestr, ker nihče od va. ho v ne smatra za potreb- v napisati nekaj iz našega t.-a Sa življenja. Ker sma- ,,fl, ■ da ni to prav, sem se p0/'1 za naslednje poročilu; ci ‘°spčani smo s Kontovcl-sltj ponosni na svoj pev- , '•oor, ki je zaradi svoje ho” zavzc* precej uglcd- .Le škoda, da je fia svojega požrtvovalne-h-,oij?ov?vodia' tovariša Cer-hcea srečo ima sposob- en Namestnika v tov Cibi- tbi On or je jamstvo, da bo sk N aše hapredoval hic ° Praznovalo pctdesetlct-llije snVt?Sr8a obstoja. Se sode-hih Ai a' njegovih uslanov-čali ail°v — onih, ki so mu Skoriarodni žig. dinji®'1 /'a nimamo dramske godbeno društvo bo lo užln e' |'er bi bile za to ze- bil#cin?’°!’nc moči. Današnja Ve D .8 lnia nove težnje, no-ii br^i 6 'n zahteve; ugaja °koiia nn,.,ln nagla menjava 1,1 šunVt sil f*ne dogodivščine da v * Nekdanja lepa nnva. nRtodno,Vrar^il r’ Prepevanjem hii, j J* 'n tudi umetnih pes-■ Čel.,!. tl' opomin starejših. J'. sPn>n? n,ac‘n življenja se kilo v.Ta Mesto je odteg- danes z zemlje in je |lridohif»metovanie neznatna Prave* ,vp*a Imamo le šti-u?ščanov . kmete, od ostalih 'hia « nekaka polovica, zemlji68 ,Zaslužka šr ne-'je, dočim je druga polovica brez pedi trdnih tal pod nogami in odvisna le od zaslužka. Nekoč smo redili o-krog 25Q glav goveda in pridelali okrog 3.000 hi vina, danes ima vas okrog 100 goved (skoro izključno krave) in 2 000 bl vina. Nekateri vaščani si’ pomagajo s cvetličarstvom, a s tem ni preveč kruha, ker je močna konku-renca z uvozom iz Italije. Naše delavstvo je pretežno zaposleno v Trstu, nekaj pa v zadrugi za nakladanje m razkladanje, na proseski postaji, Do nedavno je bilo od 120 do 150 delovnih moči, v zadnjih mesecih, zlasti po 8. oktobru, pa je z zastojem prometa padla zaposlitev. Ta primer zadružnega gospodar-, stva pa je ge dokazal, kaj pomenijo združene moči, Skoda, da ne morem s tem dopisom pisati o njen kaj več, Javnosti je že znano, da je naša angloameriška ali italijanska uprava poskrbela za osveženje naše vasi z novim ubežniškim naseljem s 25 hišami alj 50 družinami pretežno slovanskega porekla (Rusi, Poljaki, Bolgari). Mi smo mišljenja, da so udobne hiše namenjene drugim — za osveže-n je «italianissime». Vsi brez izjeme upamo, da nam raz-vo; dogodkov ne bo dodelil take usode 'ludi Prečnik se je iskntal Naš dnevnik je poročal kako odlično je uspela nabiralna akcija v Dolini Za obda- ritev jugoslovanske vojske. Ljudstvo je izpričalo svoje zdravo politično mišljenje na način, ki prepričljivo pove kako pravilno si zna razlagati kominformistično protislovensko in tudi protiljudsko politiko. Enako razveseljiv u-speh v slični akciji smo zaznamovali tudi pri nas. To je toliko bolj značilno, ker so kominformisti šteli našo vas za svojo trdnjavo. Trdnjava pa mora biti zgrajena iz trdnega moralno-političnega gradiva ne pa iz takega kot ga Vidali ne more nuditi svojim pristašem. Zato so vse njegove trdnjave papirnate. 2e večkrat smo omenili, da našo pot zelo kvarijo vojaška vozila. Za občino pa smo preveč odmaknjeni in ne vidi naših vaških potreh. Ni se čuditi, če se vaščani nad tem jezijo. 1% Loga V Logu imamo gostilno »Pri Grgurjevih)). Gostu, ki zaide v to pivnico se zdi, da je kje v kaki Makaronovi deželi. To razodevajo razni napisi na steni kot na pr. «oggi pešce fritto», «oggi bac-cala in biancos itd.; vse izključno v blaženem Dantejevem jeziku Ce bi bil kak napis še v angleščini, španščini in turščini bi mislil, da si ta čas najmanj v Mon-te Carlu, a ne v lepem slovenskem Logu. Cernu, zakaj tako? — Digo. Gabrovčani so zaskrbljeni Tudi pri nas se vrti pogovor okrog tržaškega spora, ki se vleče v našo in v škodo vsega tržaškega delovnega ljudstva. Mi želimo le delo s poštenim zaslužkom in mir, tore; samo to, kar je splošno koristno Tega pa ne bomo nikoli dosegli, dokler nam. bo. do delili delo tisti, katerih politični interesi so nasprotni tistim delovnih rok ali dokler bodo te le orodje njihovega (kapitalističnega) stroja. Zemlje, narodi in njih delovno ljudstvo so samo predmet njihovjh kupčij za pridobivanje. Se koliko časa? Tako in enako gre beseda v zaskrbljenosti za jutrišnji dan, ker ne, vemo kam bo nagnila usoda Trsta, kdaj bo to rešeno in kako bo do tedaj z našo zaposlitvijo Kaprice italijanskih imperialistov, lačnih te in ostale naše zemlje, ne čuti samo italijansko gospodarstvo, ampak tudi mi. Pri nakladalni in razkladalni zadrugi na železniški postaji Prose^ so zaposleni tudi Gabrovčani Ker so se trgovski odnosi med Italijo in Jugoslavijo — in to samo po krivdi uradne Italije — poslabšali, je uvoz lesa iz Jugoslavije prenehal, in je zato malo dela. Vidimo, da si Jugoslavija zelo prizadeva, da bi ustvarila z Italijo prijateljske odnose in z naročili pri tržaški industriji pomagala našemu delavstvu, a so imperialisti za to gluhi. Mnogi naši kletarji se letos pritožujejo, da je po naših vaseh precej cikastih vin. To je nevarna bolezen, o kateri moramo spregovoriti nekaj besed in interesentom dati nekaj nasvetov. Cikasto vino vsebuje visoke količine hlapljivih kislin, ki imajo v glavnem značaj ocetne kisline. Vino, ki vsebuje več kot 1.5°/o0 hlapljivih kislin, je neužitno. Vinski zakoni vseh držav na svetu celo prepovedujejo prodajo teh vin, ker so nezdrava za človeški organizem. Razumljivo je, da kmetovalec težko proda bolno vino, če pa mu uspe, ga mora prodati po nižjih cenah. Koliko se je trudil, preden je vino pridelal, na koncu pa ima pri prodaji le razočaranje. Kako se ta bolezen pojavi? Obolenje vina povzroča ocetna glivica (beeterium aceti), ki pretvarja alkohol v ocetno kislino in vodo. Na razvoj te glivice vplivata predvsem ki-sifc iz zraka in toplota. Cim bolj je vino izpostavljeno zra. ku (če je v kleti nad 18 stopinj Celzija , toplote), tem hitreje se bo glivica množila. Bolezen se pojavlja pri vinih, ki izhajajo iz mošta, ki je kipel dalj časa na tropinah v odprtih kadeh pri vL soki temperaturi, ne da bi tropine med kipenjem potapljali v mošt. Posebno nevarno za okužbo je, če preseže gornji sloj tropin rob kadi, tako da je izpostavljen zraku. Tudi če vskladiščimo vino v cikaste sode ali če pretakamo vino z nesnažnimi posodami, črpalkami ali cevmi, se mnogokrat pojavi bolezen. Nevarno za okužbo je tudi, če prevažamo vino v vročih poletnih dnevih in če ga hranimo v nepolnih sodih. Zdravljenje bolnih vin je zelo težavna stvar in večkrat nemogoča Ce je bolezen v začetni fazi, lahko nevtraliziramo kislino z apnenim karbonatom le, da tedaj odstranimo vinu tudi zdravo vinsko kislino in s tem vino izgubi na kvaliteti. V vinskih kleteh cikasta vina v začetni fazi pasterizirajo. V ta namen uporabljajo paste-rizatorje, ali teh strojev ni mogoče nabaviti in zaradi tega ta način zdravljenja kislih vih odpade. Kako zdravimo z navadnim in dosegljivim načinom cikasta vina? Ce je vino v začetni fazi, moramo pred pretakanjem sod zažveplati. V ta namen uporabljamo kalijev me-tabisulfit. Na hi vina dodamo le 15 gr kalijevega meta- bisulfita. Ta postopek velja tudi za vina dvomljive narave. Določeno količino metabisul-fita vložimo v vrečico in to obesimo v sod tako, da sega vsebina vrečice pod površino vina v sodu. Po treh dneh, ko se snov raztopi, vino pretočimo, tako da ne pride v dotiko z zrakom črpalk ali vsaj gumijastih cevi. Vino pretakamo v zdrav, čist in dobro zažveplan sod. Ce je razvoj ocetnih glivic že precejšen, je najbolje, da vino, v kolikor še odgovarja, potrošimo ali ga destiliramo v žganje. Da se v bodoče pri nas ta bolezen ne bo pojavila, svetujemo kletarjem, da se strogo držijo naslednjih navodil: ne prevažajmo večkrat zmehčano grozdje v odprtih sodih; ko polnimo vrelne kadi, moramo paziti, da klobuk tropin, ki plava na površini mošta, obtiči pod gornjim robom kadi, ker se v tem prostoru ustavi ogljikov dioksid, ki preprečuje dostop zraka k tropinam; tropine moramo večkrat na dan potisniti v mošt; preden je končano burno kipenje mošta, moramo pretočiti mlado vino iz kadi v sode; prj tihem kipenju moramo varovati vino, da ne pride v dotiko z zrakom in to dosežemo z vrelnimi vehami; prazne sode moramo pravilno hraniti, in jih večkrat zažveplati; ne smemo uporabljati sode z neprijetnim vonjem; ves kletarski inventar moramo po uporabi temeljito o-prati in posušiti ter pravilno shraniti; vinu v sodih moramo redno dolivati. Ce nimamo pri tem na razpolago dovolj zdravega in podobnega vina, moramo prazen prostor nad vinom v sodu zažveplati; vino moramo pretakati vedno v čiste, zdrave in zažvepla-ne sode. rejo letati), po deblu v vrh sadnega drevja. Lovimo pa jih na papirnatih pasovih, ki jih ovijemo okoli debla in namažemo s kakim lepljivim mazilom, na katere se nežne živa-lice primejo in kmalu poginejo. Te pasove imenujemo zato lepljive pasove. Pripravimo jih pa takole: Za poldrugi meter od tal prav na gladko osnažimo raskavo skorjo na deblu kakih 20 cm na široko. Ako ima globoke razpoke, jih na-maženo z ilovico, da samica pod pasom ne zleze naprej. Nato zavijemo deblo z močnim 10—25 cm širokim papirjem, ki ga v ta namen kupimo, ali pa vzamemo za to kak debel močan papir. Pas privežemo zgoraj in spodaj prav tesno k deblu z vrvico ali še bolje z žico. Naposled ga namažemo okrog in okrog kake tri prste na široko s primernim lepilom, ki ima to lastnost, da ostane več mesecev lepljivo. Pri tem delu moramo paziti, da ne pustimo kakega prehoda pod ali nad pasom, po katerem bi pedi-čeva samica lahko prišla nepoškodovana v vejevje drevesa. Pasove odstranjujemo zgodaj spomladi. Najbolje je, da jih sežgemo. Zelo priporočljivo je, da jih pustimo do maja na drevju in jih pred pomladjo še enkrat prenovimo (premažemo). Ako bi se na spomlad na kakšnem drevesu pokazali pedici, drevo močno otresemo, nakar zlezejo nazaj in obtiče na pasu. Lepila ne smemo mazati naravnost na deblo brez papirnate podlage, ker so v njem snovi, ki lahko zamore lubad in tako drevo močno poškodujejo. Zlasti velja to za mlado sadno drevje z nežno kožo. Zimski pedic je pred leti napravil ogromno škodo na Goriškem, kjer je napadel večinoma jablane. Pri nas napada češnje in jih večkrat hudo obje. Znano je, da so naši sadjarji pred leti uporabljali lepilne pasove z namenom, da uničijo Škodljivca. Tudi letos bi bilo potrebno, da zadruge preskrbijo pravočasno sadjarjem že napravljene pasove ali pa potreben material. RJA POVZROČA VELIKO POTRATO V KMETIJSTVU Kmetovalec, ki zanemarja svoje orodje in kmetijske stroje tako, da rjavijo, potratno gospodari. Dober gospodar prevleče s firnežetn tiste železne in jeklene dele orodja in strojev, na katerih lahko ostane barva pri njihovi običajni rabi, druge njihove železne odnosno jeklene dele pa ščiti proti rji s primernim oljem ali drugimi maščobami, če ne rabi orodja odnosno kmetijske opreme. Zakaj še ni kmetijskih strokovnih tečajev? Ze večkrat smo pisali, da si naši kmetje zelo želijo strokovne izobrazbe da radi obiskujejo strokovne tečaje in so hvaležni, za koristne nasvete, da bi izboljšali svoje kmetije, dvignili svoje gospodarstvo in sledili napredku. Stalno tildi poudarjamo, da je zelo pereče vprašanje strokovne izobrazbe kmečke mladine in da tudi zaradi zaostalosti in nezadostne strokovne izobrazbe nase kmetijsko ne napreduje. Čudno zveni vse to v današnji dobi, še bolj čudno in nerazumljivo pa je to dejstvo v teh krajih, v bližini velikega mesta, v srcu Evrope, Toda vse postane jasno, če pomislimo, da imajo tu škarje in platno v rokah in da odločajo o našem kmetijstvu ljudje, ki sovražijo naš narod in si'ne žele njegovega napredka. Dolžnost oblasti, zlasti pa organov, ki so za to postavljeni je da skrbe za strokovno izobrazbo kmečkega življa. To je tako razumljiva zadeva, da drugod po svetu ni sploh več govora o tem. Le tu pri nas se mora naš kmet še boriti za to osnovno pravico. Zdaj je najbolj primeren čas za večerne tečaje, ker imajo kmetje manj dela na polju. Kmetijsko nadzorni-štuo bi moralo poskrbeti za večerne tečaje, a kakor nam je znano, je bil tak tečaj do sedaj le v eni vasi in ne vemo, če bo še kakšen. Poudarjamo pa, da če pri kmetijskem nadzorništvu nameravajo poslati v slovenske vasi italijanske predavatelje, kakor prejšnja leta, potem je bolje, da takih tečajev sploh ne prirejajo in naj opustijo vsako tako misel. Tečaji morajo biti ker jih kmetje zahtevajo, toda v slovenščini, Nobeno opravičilo ne drži. Italijanski pouk v slovenskih krajih spada v okvir poitalijančevanja. In temu mora biti konec! Slovenskih strokovnjakov pa ne primanjkuje, manjka le dobra volja pri ZVU. da bi jih sprejela v službo TEČAJ O OBRAVNAVANJU BOLEZNI PERUTNINE Pod pokroviteljstvom Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje in s podporo ameriške ustanove za delovanje v tujini, je francosko zunanje ministrstvo v času od 8. do 18. dec. organiziralo drugega v vrsti praktičnih poljedelskih tečajev, o bolezni perutnine, ki vsako leto povzroča hude zgube kmetovalcem, kar pa na drugi strani vpliva na dvig cene perutnine. Tečaja se je udeležilo približno 40 strokovnjakov, od katerih je ena tretjina veterinarjev, ostali pa so strokovnjaki za perutninarstvo iz držav članic OEEC. Preprečevanje bolezni perutnine, vštevši posebne bolezni prebavil, in dihalnih organov, je v zadnjih 20 letih zelo napredovalo. Iz gospodarskih razlogov pa tako kmetovalci kot veterinarji zanemarjajo perutnino na račun bolj donosnih živali kot sta govedo in konj. Cilj tečaja je vzbuditi tesnejše sodelovanje med kmetovalci, strokovnjaki za perutninarstvo in veterinarji pri uporabi modernih metod pri obravnavanju bolezni perutnine, posebno v okviru, državnih načrtov za preprečevanje in zatiranje teh bolezni. STARA IN ZNANA TVRDKA ■:iv RODOLFO ki se je preselila v ia IS tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da tma na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivl stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52-32 Tovorni prevozi ♦ Tol.sl. Hlillll ♦ Osebni aiiloliiisni prevezi AVTOGARAŽAz MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN GEOMETER izdeluje načrte za hiše in..-vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolarel ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti. TRST - UL. CORONEO ST. I/III - TEL. 5960. (»EI/LdE dobre in poceni dobite za velik« in malti v trgovini /fi/fi Ttvvthuni TRST, UUch 1/iisiiii 11) - IbI.BUBBI MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zssiopslvo „Cileraw M0SCH10N & FRISORI IRST. Ul. Voldirivo 36 tel. 23-475 m a cleR? ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA 2ADR. HOIIIIORCII TRCOVGEV I JESTVINAMI T R ST - Ul. Valdlrfvo 3, tel. 30 - 34 VRKME Vremenska' napoved za danes: Se vedno pretežno oblačno vreme z vmesnimi padavinami. — Temperatura brez bistvene spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je biia 10.8 stopinje; najnižja 9.6 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 8.15: Slovenske narodne. 16-00: Pojo pevski zbori s Primorskega in Tržaškega. Trst II.: 16.30: Slovenski zbori. 19.10: Loeffel: Pet irsikih fantazij. Trst I.: 17.15: Simfonični koncert, dirigira Leonard Bernstein, TAKO DOLOČA ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI SPORAZUM SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Danes dokončna umaknitev čet iz obmejnih krajev S tem bo ustvarjena podlaga za znosnejše odnose med sosednima državama in za boljše ravnanje oblasti z našo manjšino Po sporazumnem dogovoru med Italijo in Jugoslavijo ter na podlagi izjav vojaških premikov v zadnjih dneh lahko sklepamo, da bo danes ob pol. noči na obeh straneh od Devina do Trbiža vzpostavljeno normalno stanje. Z umikom vojaških čet v svoje baze bo Gorica in ostali obmejni* kraji dobila svoj prejšnji videz, prebivalstvo se bo rešilo strahu in trgovina bo prav zdaj pred prazniki ponovno zaživela. Posebno slovensko prebivalstvo, ki je to mučno vojaško stanje še posebej občutilo, pozdravlja spremembo in upa, da bodo goriške oblasti storile vse, da se popravi diskriminacijsko ravnanje proti slovenski manj. šini, storjeni prav v zadnjih dveh mesecih. Kajti tako oblasti, kakor vsi ostali, ki lahko vplivajo na javno mnenje, se morajo zavedati, da se dobri odnosi med dvema državama lahko merijo predvsem po ravnanju z manjšinami, ki so na teritoriju ene ali druge izmed zainteresiranih držav. Seveda se bodo takoj našli »branitelji* beguncev iz cone B, ki bodo prinašali v svojih propadajočih glasilih vse mogoče pravljice o »pogromih italijanskih prebivalcev v coni B». Toda tako svetovna javnost kakor tudi domača, posebno pa Slovenci v Italiji predobro vemo, kako spoštujejo človečanske pravice v Jugoslaviji in kako v Italjii, posebno ko gre za slovensko in avstrijsko narodno manjšino. vršil le ustni prevod evangelija naravnost po knjigi, potem ko se je evangelij prej prebral v italijanščini. 2. Maša, o kateri je govčra, ni bila namenjena samo vojakom; od teh je bil navzoč le majhen oddelek, dočim so tvorili večino prisotnih verniki domačini. 3. V tej župniji-je star običaj, da se molitve po maši opravljajo v domačem jeziku. 4. Župnik čestita zaradi dostojnega obnašanja, ki so ga kazali ob sličnih prilikah v isti cerkvi italijanski vojaki, ki so bili navzoči pred oddelkom, ki je o njem govora. 5. Dovoljuje si opomniti, da gostoljubnost nalaga obzire tako gostiteljem kakor gostom.* ANGEL KRACINA župnik jujejo nase pisanje prejšnjih dni, da se namreč po beneških cerkvah ni nikoli dogodil o kaj takega, da bi domači vojaški ali finančni oddelki za_ puščali cerkev, če je župnik opravljal del bogoslužja v slovenščini, pač pa je do takega dogodka prišlo, ko so prišli v vas vojaki, ki jih je Pella poslal v avgustu. Drugo nadvse važno pa je ugotovitev, da je v St. Lenartu že od nekdaj star običaj, da se opravljajo molitve po maši v domačem jeziku, to se pravi v slovenščini. Prepričani pa smo, da bodo kljub vsemu slovenski duhovniki v Benečiji znali braniti to pravico, čeprav jim obč. tajniki in župani pošiljajo pisma, v katerih jih pozivajo, naj opustijo slovenščino v bogo-Zgornje vrstice samo potr-\ služju. 149 milijonov lir primanjkljaja v pokrajinskem proračunu za ieto 1954 Proračun predvideva 990.300.000 lir izdatkov Sedem milijonov manj primanjkljaja kot lani O^OGOOOGOOGOOOOOGCOOOGOOOOOOOGOOOOOOOOG-J Včeraj popoldne se je na sedežu Trgovske zbornice začela seja goriškega pokrajinskega sveta, ki bo zaradi važnosti dnevnega reda trajala več časa. Pri seji je bilo včeraj prisotnih 15 svetovalcev; opozicija je bila dobro zastopana, manjkalo pa je precej zastopnikov vladne stranke. Zaradi odsotnosti enega izmed članov pokrajinskega u-pravnega odbora so več točk dnevnega reda odložili. Svet je po soglasni odobritvi spremembe statuta vajeniške zasebne šole v Gradiški «Mac-cari» prešel na obravnavo pokrajinskega proračuna za leto 1954. Proračun predvideva 990,300.000 lir izdatkov. Imel pa bo 149,000.000 lir primanjkljaja, ki ga bo seveda morala kriti država. Letošnji proračun bo imel 7 milijonov manj primanjkljaja, kar je samo v dobro pokrajini, toda zelo daleč smo še od aktiv- nega ali vsaj izenačenega proračuna. IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA V petefc je bilo precej ži\(p v prostorih goriškega kazenskega sodišča. Na dnevnem redu je bilo več procesov, od katerih je bil pač najzanimivejši proces proti 28-letnemu Giuseppu U.sopiazzi iz Gradiške. Čeprav ga je sodišče klicalo na zagovor samo zaradi hranjenja vojaške munioije in tritola, vendar je bil Usopiaz. za svoj čas osumljen tudi oboroženega napada na Vittoria Fohzarija iz Romansa, kar pa mu preiskovalne oblasti niso do danes mogle dokazati. 25. oktobra lanskega leta se je po 18. uri vračal proti Romansu delavec Fonzari; bil je na kolesu, ko se mu je iznenada približal neznanec, ki je od njega zahteval, naj se takoj ustavi. Fonzari je brezskrbno nadaljeval svojo pot, toda neznanec ni hotel mirovati. Postavil se mu je nasproti in tokrat je napadeni zagledal pred seboj človeka. 1. Pridiga je bila v italijan- katerega obraz je bil pokrit ičini; v slovenščini se je iz- z belim robcem. Toda Fonzari Pojasnilo župnika Kračine V zvezi z dogodki, ki so bili v začetku decembra po nekaterih cerkvah Beneške Slovenije, ko so namreč vojaki začeli zapuščati cerkevj ker so župniki opravljali bogoslužje v -slovenščini, je župnik iz St. Lenarta Angel Kračina objavil v listu «Vita Cattolicas iz Vidma 13. decembra naslednje ePojasnilos: «Z ozirom na neki dopis, ki je izšel dne 1. t. m. pod naslovom «Pri slovenski pridigi gredo iz cerkve«, si štejem v dolžnost, da pojasnim: OBOROŽEN NAPAD »a kolesarja pri Romansu Napadalec je imel zakrinkan obraz z robcem - Ker se kolesar na poziv ni hotel ustaviti, ga je z dvema streloma ranil - Osumljenec obsojen le na pogojno kazen je bil pogumen in mu strgal ran več čaša tudi v goriški robec z obraza. Tedaj je pripeljal z nasprotne strani tovorni avto in neznanec je o-brnil kolo v drugo smer. Se prej pa je proti Fonzariju, sprožil dva strela iz revolverja, ki ga je držal naperjenega proti delavcu. Kljub dolgi preiskavi, ki sta jo začelj policija in sodna oblast po Gradiški ter po ostalih bližnjih krajih, ni bilo mogoče najti omenjenega neznanca.' Po nekaterih sumljivih znakih pa se je 27. oktobra policija namenila v stanovanje ' Giuseppa Usopiazze v Ulico Aquilea 75. Usopiaz-za se je nekaj časa protivil preiskavi, toda policija je kmalu v stanovanju našla 17 nabojev za puško, tritol in še nekaj orožja. Kljub večkratnemu izpraševanju o morebitni udeležbi pri napadu na Fonzarija in kljub soočenju obeh policija in sodne oblasti niso mogle dobiti potrebnih dokazov. Fonzari je bil zaradi bolnišnici. Kazensko sodišče je obsodilo Giuseppa Usopiazzo na pogojno kazen 8 mesecev zapora, 2000 lir globe in na povračilo sodnih stroškov. Predsednik sodišča : Storto; državni tožilec: dr. Marši; zapisnikar: Omeri. dr. De Poroka Včeraj dopoldne sta se v Gorici poročila učiteljica Ne-da Gravner in uradnik Glav-ko Jurašek iz Trsta. Mlademu zakonskemu paru želijo vso srečo družina Pavlin ter vsi prijatelji in znanci. KINO CORSO. 14.30: «Voščena krinka«, tridimenzionalni film, Warnecoilor. VERDI. 15: «Morski ropar« barvni film, L. Hayward in P. Medina. CENTRALE. 15: »Nedeljsko dekle«, barvni film, D. O’ Keefe in M. Lewis. VITTORIA. 14 30: «Cilj: Bu- dimpešta«, D. Andrews in M. Toren. MODERNO. 15: «Osvajalci Sirte«, barvni film, J. Payne in M. 0’Hara. Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. MPPBpiffl šss \ ■ ' ilijjr JH iii hM Bb*SI MED AVSTRALIJO IM ZDA FINALE ZA DAVISOV POKAL ZDA-BELGIJA 4:1 Trabert in M«lxai ata vsak v treh setih premagala Krichanta in Hasherja BR1SBANE, 19. — Ko je To-ny Trabert z odlično igro premagal Belgijca Brichanta s 6:4, 6:3, 6:1, je že bila zmaga na medconskem turnirju za Davisov pokal na strani ZDA. Zadnja igra torej ni mogla biti po stanju 3:1 več odločilna. Seixas, ki v dvoje ni nastopil in je bil, če drugega ne, vsaj spočit, je nastopil proti Wa-sherju. Čeprav tudi danes A-meričan še ni bil v svoji običajni formi, je lahko zmagal, ker se je VVasher zdravstveno slabo počutil. Kljub temu je pa le nudil precejšen odpor. Seixas je zmagal s 6:2, 7:5,8:6. Na koncu leta, od 29. do 31. decembra, bo v Melbournu zadnje dejanje tekmovanja za Davisov pokal, ko se bo Amerika dvobojevala z Avstralijo. Po tem, kar so pokazali Američani v dvoboju z Belgijci in na nekaterih turnirjih v Avstraliji, kjer so nastopali tudi njihovi nasprotniki v finalu ‘f * Zvečer je Billy Talbert objavil sestavo moštva, ki bo igralo proti Avstraliji: sam Talbert, Seixas, Trabert in Ri-chardson. Predsednik avstralske zveze Brockes pa je objavil, da bodo Avstralijo za- stopali Hoad, Rosewall, Rose in Hartwig. V Luganu bo 26. decembra namiznoteniški mednarodni turnir, ki se ga bodo udeležili tekmovalci iz Švice, Avstrije, Jugoslavije. Nemčije in Italije. MILAN, 19. — V hokeju na ledu je moštvo Milan-Inter premagalo Davos (Švica) s 13:7 (6:0, 5:4, 2:3). # * * BOŽEN, 19. - Hockey Club Božen ie premagal H. C. Inns. bruck s 7:4 (2:0, 3:3, 2:1). Graham premaqal Younga NEW YORK, 19. — Billy Graham je postavil svojo kandidaturo za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. Premagal je namreč težjega Paddyja Younga še bolj prepričljivo kot junija Carl Bobo Olson. «■ # * Z zmago nad Valcntinijem si je osvojil prvenstvo Italije v boksu srednje-iahke katego-iije Melis iz Cagliarija. Madžarska plavalna reprezentanca bo odšla na spomlad v Kalifornijo, kjer se bo udeležila nekega mednarodnega tekmovanja. Tudi Zatopek v Sao Paolu SAO PAOLO, 19. — Javljajo, da je potrjena vest, da se bo teka na Silvestrovo noč v Sao Paolu udeležil tudi Emil Zatopek, ki bo prispel v Sao Paolo 28. decembra. S smuškim skokom iz Avstrije v Nemčijo MUENCHEN, 19. — V Kle-fersfeldnu na Tirolskem so napravili smučarsko progo, ki se začne v Avstriji in se konča v Zahodni Nemčiji. Na progi je tudi majhna skakalnica, ki je postavljena prav tam, kjer se državna meja seka s smučarsko progo. Smučarji torej skakajo čez mejo. V začetku in na koncu proge pa avstrijski in nemški obmejni organi pregledajo potne liste smučarjev. Moskovski košarkarji so dvakrat zmagali v Brnu. Moskovska A-reprezentanca je premagala Češkoslovaško A s 64:62, mešana moskovska reprezentanca pa mladinsko češkoslovaško reprezentanco s 73:48. 4i * ■* košarkarsko prvenstvo danes igrali: Pavia-Be-nelli, Itala-Junghans, Gira-Va-rese. Borletti-Triestina, Gori-ziana-Virtus, Reyer-Roma. Za bodo Rekord Ceha Bacika na 100 m hrbtno z 1:6,7, ki ga je postavil pred kratkim, predstavlja epega izmed najboljših letošnjih evropskih in svetovnih‘rezultatov na tej progi. Zopet Wolveihampton prvi LONDON, 19. —- Rezultati prvenstvenih tekem prve angleške divizije: Aston Villa - Cardiff 1-2; Bolton - West Bromvich 2-1; Burnley - Charlton 2-0; Chel-sea - Blacpool 5-1.; Hudders-field . Arsenal 2-2; Manchester United - Liverpool 5-1; Preston - Middlesbrough 1-0; Sheffield United . Portsmouth 3-1; Sunderland - Nevvcastle 1-1; Tottenham - Sheffield Wednesday 3-1; Wolverhamp-ton - Manchester City 3-1. Zaradi poraza je West Bromvich moral zopet prepustiti vodstvo na lestvici Wol-verhamptonu. Vztrajno napre. duje tudi Arsenal, državni prvak, ki je bil dlje časa prava senzacija s svojim vztrajanjem na zadnjem mestu. Lestvica je sedaj na vrhu taka: Wolverhp. Bromvich Huddersf. Bumley Bolton Arsenal Manch. U 23 15 5 3 58:32 35 23 16 3 5 61:32 33 23 12 6 5 42:25 30 23 15 0 8 52:39 30 22 9 8 5 39:32 26 23 9 6 8 45:23 24 23 7 10 6 40:33 24 Jensen pojde v Pariz? Zaradi Danca Jensena, ki ga je Triestina kupila, pa zaradi italijanskih odlokov o nogo-metaših-tujcih ni mogel nastopati, je sedaj Triestina v pogajanjih z nekim pariškim klubom. Triestina je mislila, da bo italijanski odlok lahko obšla, ker bi tak odlok ne r.mel veljati na STO. Vendar so ji zagrozili s posledicami, tako da si je raje premislila. Ce Jensena proda za isti denar ali še draže, potem vsaj zgube ne bo. sam a vanjo vključi. Je pa med Londonom in Washingto-nom še toliko neporavnanih računov, da tiči morda vzrok popolnoma drugje, morda ce, lo v Suezu ali v Iranu. Kaže pa, da ta nenadna a-meriška naglica z evropsko vojsko ni več preveč ugodna za izsiljevalske načrte rimske diplomacije. Washingtonu, ki se na vse načine trudi, da bi pripravil oklevajoče Francoze da končno le ratificirajo pogodbo o evropski vojski, postaja italijansko obotavljanje, povezano z izsiljevanjem zaradi Trsta, počasi odveč, zlasti še, ker na eni strani kaže, da Francozi nalašč poskušajo zavlačevati rešitev tržaškega vprašanja, da bi s tem zavlekli italijansko ratifikacijo in imeli več izgovorov za lastno odlašanje, na drugi strani pa se je pokazalo, da se je poskus eradikalne rešitve» tržaškega vprašanja z enim samim «kirurškim posegom» — mislimo na 8- oktober — ponesrečil in da torej v tem kratkem času nikakor ne bo več mogoče zadovoljiti Italijo v Trstu, doseči s tem italijansko ratifikacijo pariške pogodbe in nato pritisniti na Francijo. Zato se tudi zdi, da Pella ni bil preveč zadovoljen s svojim pariškim razgbvorom z Dullesom in da mu je ameriški zunanji minister nalil čistega vina, da naj namreč Italija ratificira pogodbo o evropski vojski ne glede na Trst. r. c. KrojaCnlca Petelin NABREŽINA št. 145 izdeluje moške in žensk« plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. O GRMID HOTEL TOPLICE BLED vas vljudno vabi na tradicionalno silvestrovanje Prepričani smo, da boste s postrežbo in prosto zabavo zadovoljni. Naslednji dan bo otvoritev žičnice na STRAŽO v neposredni bližini hotela. — Gostom je na razpolago bazen s toplo termalno vodo (23 stopinjC) v samem hotelu. CENE PENZIONA za 7-dnevno bivanje po 950 din dnevno; za 5-dnevno bivanje po 1000 din dnevno; za 3-dnevno bivanje po 1050 din dnevno. Za cenjeni obisk se priporoča uprava hotela. OGLASI m OGLAŠANJA oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo O PODJETJE brata ŠVARA ♦ Hlrnmeliaiin delavnica a adDmoie in jolorl« ♦ M -1)1. Mia šle«. 28 Telefon: 86 - 742 Dr. N. GIGLI A ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 Mizarji podjetniki Deskt tmre kove, mace■ kmetovalci. snope in trdih lesov in tra- me nudi najugodneje MSI viale talino 24 Tel. 90441 AUTOMOBILE ODDAJA U DAJEDI za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 • urad Tel. 33113 dom CENE. UGODNE BELTRAM IM PO KI’ « O. Valdirivo 3/1 trl.lUMil « EAPORT Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka razpolaga z lastnim skladiščem v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. Obrnite se osebno ali pismeno na naš gornji naslov. KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke ▼ TRGOVINI KNEZ MITER NABHKŽINA, tel.22523 Ne ho vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini iJ p rr-) TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov eOGLASOV ne plačuje trgovec, ki oglase naroča IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, KI SAM NE OGLASAb. (Herbert Casson) Krajši sin TRG GARIBALDI 11 tel. 90-280 20 osme m Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika tebi ra dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn — plačilne olajšave. TRST, Ul. Coroneo 3. Tel. 38 18 OlaiSav e p «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK ZOBOZDRAVNIK Dr. Danilo Drezigar ordinira v NABREŽINI štev. 130 (v hiši g. Tenceta)' od 16. do 20. ure — nedeljah od 10. do 12. ure Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana-umetniške keramike, stekla in kristali Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla* Vse za gostilne, bare, dom in kuhinjo PLAČILNE OLAJŠAVE J C Tvrdka T It S X - Trg m v. Ivan » ^ (Piazza S. Cviovamii - Tel. 50 Dr. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna ulica št. 124 C no nalivno pcVo v rini STAKNI! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TISKARNI U. BERNARDI - El. Mazzini, 44 TEL. 93-667 dobi u dar N) eno dobro nalivno /tero VSE ZA SOLO PO ZMERNIH CENAH NALIVJNO PERO BER5ICM JE NAJBOLJŠE OD VSEll DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR . 1 LETO JAMSTVA - iijTK i predvaja DANES, 20. in 21. decembra, danes ž za^et ob 16. in jutri ob ut Odgovorni urednik STANISLAV HENKO — UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCH1 St. b III. uad. — Telefon Številka 93-8U8 in 44-638. — Poitni predal 802 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: ži vsak nun višine v Širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 35.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podrutn. Gorica Ul, 8. Pellico l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ue vračajo S j 8SSS z znanimi igralci RoMr* lor, Denise Darcel, H°P* son in John Mc Intir* NAROČNINA: Coria A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Jed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno Z1gloV#. Poštni tekoči račun za SIO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. z ^,r>Z - Trst nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ