60100*0°
PRIL...
g554 &
DNEVNIK
Sii
Cena 200 lir
Lelo XXXIV. Št 45 (9957)
TRST, četrtek, 23. februarja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945,,njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba ’ Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VLADNA KRIZA SE ČEDALJE BOLJ ZAPLETA
KD PONOVNO ZAOSTRUJE SVOJA STALIŠČA DANES ODGOVOR KOMUNISTIČNEGA VODSTVA
Parlamentarne skupine in vodstvo KD se bodo sestali šele prihodnji teden Zagoneten Morov članek za milanski dnevnik - Craxijevo svarilo
KLJUB PROTESTOM SINDIKATOV IN DEMOKRATIČNIH SIL
POLICIJA JE VDRLA V MILANSKI KROŽEK <MACC0ND0»
*** — Kdo je sploh rekel, da je za izvolitev vlade potrebno, da dj. Stanke podpišejo dokument z zaupnico? Verjetno bi zadostovalo, la,,1' ^upnico predlagala in podpisala KD, druge stranke pa naj na •bllt* Pe,t fdasujejo za vlado. Novo formulo, s katero bi se izognili . »ovanju vladne večine, kakršno zahtevajo štiri od šestih strank Dod 6ga sPol'azuma, je proglasil Za/8*0, e<len izmed najtesnejših lTrf®Jninijevih svetovalcev. Tudi 4*um, ki naj bi ga vlada ures-
bi lahko bil omejen, kot ju-
MHm
čeprav KD sedaj postavlja o-k «T s*rankam tri pogoje, katerim
tor?* tn'sb odnovedali: nič več go-»ow ° sindikatu policije, prosto pot rnn ukrepom za zaščito javnega lij? Gnrej tudi možnost, da bi pole i?.,ahko streljala na demonstranti nudijo odpor), nobenih pogodi,. industrijsko preusmerjanje, 'istih, ki zadevajo zaposlovanje.
b° vsem jasneje. KD je z vče-litio 'im dnem prešla v nekam ču-S(a Protiofenzivo- Do včeraj so vse pjtoke zahtevale, naj se izreče in tiePUst} ter sprejme oblikovanje vlad-w -®čine s komunisti, če hoče sa-v*adati do konca leta. Sedaj pa
naenkrat KD pravi drpgim strankam. da jim dovoli, da glasujejo za vlado, vendar morajo za to plačati ustrezno ceno.
Pi-vi je na to tezo... reagiral socialistični tajnik Craxi: «KD mora vedeti. da bo morala popustiti pri programskih zadevah, če hoče imeti zaupnico za vlado, v kateri ni drugih strank. Narobe pa sploh ni mogoče. Sicer pa si PSI pridržuje pravico, da izreče končno oceno.*
Komunisti uradno niso reagirali na zadnja stališča KD, ld jih — med drugim — spremlja novo zavlačevanje celotije krize, vendar se danes sestane vodstvo KPI, ki bo razpravljalo o tem, kako napredujejo pogajanja za sestavo vladnega programa. Verjetno je, da bo vodstvo KPI z ustrezno ostrino posvarilo demokri-
mi	,,i,i milil i,l)lnl,m,
HjED SOBOTNIM SREČANJU Z ANDREOTTIJEM
Sindikalne pripombe k vladnemu programu
^larianetti (CGIL) odgovarja Carliju
o^toije do predlogov sindikata, bo ostala nptfat.ivna z vsemi no-tjami, ki
Sleri'" °ita-a negativna, z vsemi po-točami, ki jih predstavlja tako tžanje.
V
$ glavnem so negativno stališče j, ^dra.ittr
»L v Petek na sestanku sindikalne-ti. tojništva CGIL - CISL - UIL,
)5 ‘^rira.ittijevih predlogov sprejeli
£ V uh
i )c osnutek v nasprotju s pred-l?‘.vsedržavne skupščine sindikal-te delegatov. Delavstvo se ne mo-v4 °dreči svojim osnovnim zahte-3 Po spremembi gospodarske po-■ ki naj zagotovi polno zaposli-Vfj fkzvoj Juga in preosnovo proiz-tig nic. Treba je rešiti vse politič-^..topreke na poti gospodarskega Kravanja, ki ga predlagajo sindi-5t,.ne organizacije, obenem delav-|(j0 Zahteva uresničite / take politi-tti to bi prenesla dosedanjo indivi-, Djl too prošnjo na kolektivno in na
lili?' v okviru b°ja proti zaPrav' d0?Ju in nesmotrnemu izkoriščanju VjTto- Vsekakor mora sindikat pri ..“to tem imeti možnost usklajeva-
katom in držati najti skupen jezik za premostitev sedanjih težav.
(voc)
RIM — Odslej bodo morali porab-
— Včeraj se je sestalo taj-3? federacije CGIL-CISL-U1L, dr Pripravilo oeeno osnutka An-torijevega vladnega sporazuma.
Lj v torek so sestavili dokument.
3® posameznih postavkah vlad- niki poštnih uslug v brzojavkah ope-r*a programskega osnutka nava- rirati z besedami z največ deset črk. Hj, Vse Pripombe in ocene sindikat- sicer bodo za daljšo besedo' plaesffi oj organizacij. Danes pa naj bi toliko kolikor denarja bi odšteli za J* skupina dokončno sestavila dve besedi. Doslej je najdaljša bese-■ Se s smernicami včerajšnjega da lahko vsebovala do 15 črk.
^topiča, ki jih bodo takoj poslali jJ0*®dn':ku vlade, da se z njimi s Jjtoii pred sobotnim sestankom s,ndikati v palači Chigi.
l^todikati poudarjajo, da če se nfe dHc'o sobote spremenilo vladno za
.	/4 ,. nnnrlln/Vmt cinrIJIrrtfn Kf
PALERMO *- V trikotu-med Rtom Raisi, otokom Ustico in Rtom Zaffe-rano je stnnoglavilo dvomotorno letalo «lear jet 35». ki je last podjetja »Maniglia* (avtocestna in gradbena dela). Na krovu so bili piloti Antonio Marchesi. Ernesto Carcano in Giuseppe Cajozzo. Razbitin še niso našli.
stjane, naj ne napenjajo loka, ker je potrpežljivosti nekoč tudi konec:
Zakaj se je KD opredelila za tako politiko? Včeraj dopoldne se je sestal deri zn j štab» KD. se pravi strankina delegacija, ki se pogaja z drugimi strankami. Seje se je udeležil tudi Andreotti in je trajala štiri ure. Ko so demokrščanaki veljaki zapuščali sejno dvorano niso časnikarjem dajali izjav. Oglasil se je samo Gaspari, ki je dejal, da je «kriza sedaj na nol noti*. Traja pa že celih pet tednov!
Na sestanku «kriznega štaba* so najprej sklenili, da se bodo vodilni organi stranke sestali šele prihodnji teden. V ponedeljek se zbereta na skupnem zasedanju parlavnen tarni skupini, v torek ali celo v sredo pa vodstvo KD. »Teden premisleka*. za katerega je orosil Moro, bo torej dolg vsaj dvakrat toliko.
Očitno pa so si demokrščanski voditelji izmenjali mnenja tudi glede pogajanj za sestavo vladnega programa in se dogovorili, da bo morala levica, predijsem KPI plačati ceno «programskega značaja*, če hoče priti v vladno večino. Zanimiva je prispodoba, ki jo daje samozadovoljni Moro v članku za milanski «11 Giorno*. ko pravi, da «so socialisti prišli v levosredinsko večino na račun razkola stranke* in dodaja, da «bodo tudi komunisti imeli svoje težave*.
Morove izjave, ki težijo predvsem k strnjenosti KD (v članku spet omenja funkcijo KD kot «jezu pred komunistično vodilno vlogo*) in opozarja, da .je pri sporazumevanju potrebno spoštovanje do «i-dentitete* vsake izmed stran, toda «še posebej mora biti pri srcu korist KD*.
Od samega začetka krize so bili vsi mnenja, da edini Moro lahko prepriča najbolj razborite struje KD, naj sprejmejo sodelovanje v vladni večini s komunisti. Mnogi še danes u-jjajo, da bo Moro to uspelo na ponedeljkovem zasedanju parlamentarnih skupin in zato tolmačijo članek v milanskem dnevniku kot «mežikanje* desnici', češ «ne bojte se».
Pogajanja za sestavo programa, se vsekakor nadaljujejo, čeprav vsi čakajo na sobotno srečanje s sindikati. Signorile (PSI) in Di Giulio (KPI) sta zmerno optimista, medtem U0 je republikanec Giorgio La Malta očitno nezadovoljen. Di Giulio pravi, da je sporazum možen, vendar je Andreot-tijeva dolžnost, da pripravi sintezo.
Toda glavno vprašanje ostaja ven-
dar politično. Paolo Vittorelli je za današnji «Avanti!» napisal uvodnik, v katerem pravi, da je Morov poziv desnici KD, naj ne razbija stranke koristen, vendar plačuje za to ceno s stavkom, da «KD ne bo nikakor popustila, niti glede programa. niti glede formule*. Teden razrniš-ljunju se torej izteka ob zaostrovanju stališč KD, ki obuja spomine po levepi centru. «Mi ne zahtevamo, naj KD skloni glavo, saj ji ne predlagamo vsiljenih političnih zavezništev, pač pa parlamentarno večino za premostitev kriznega obdobja. Na našo skupno (levosredinsko) preteklost pa položimo spoštljiv, a težak kamen*.
MINO FUCILLO
MILAN — Ugrabitelji so sinoči izpustili 23-letnega Giovaimija Beilo-lija iz Ifiveruna. Njegov oče je indu-strijec. Januarja je namestnik državnega pravdnika Pomarici zadnji trenutek preprečil žrtvinim svojcem izplačilo odkupnine v višini 800 milijonov lir.
Minister za pošte blokiral investicijske načrte RAI
V nevarnosti pravočasna uresničitev tretje mreže - 2. marca stavka uslužbencev RAI
RIM — Dvanajst tisoč uslužbencev radiotelevizijske ustanove bo stavkalo v četrtek, 2. marca, da bi protestiralo zaradi zadržanja ministra za pošte Vittorina Colomba, kateremu očita; da je blokiral triletni investicijski načrt RAI in s tem v bistvu zadal hud udarec sami reformi radiotelevizijske službe. Stavko je proglasilo vsedržavno tajništvo sindikata delavcev sektorja prireditev, po seji, na kateri so proučili položaj, potem ko je generalni ravnatelj ministrstva za pošte s pismom 16. februarja v bistvu blokiral odobritev investicijskega načrta RAI za obdobje 1978-1980. To dejstvo — pravi sindikalno poročilo — se povezuje z vrsto dejanj ministra Vittorina Colomba, ki jasno predpostavljajo interese zasebnih skupin pred javno službo. To početje, menijo sindikati, ponovno odpira politično vprašanje odnosov med parlamentarno nadzorno komisijo, ministrstvom za pošto in RAL
da je bilo to vprašanje vključeno v programski sporazum iz julija lanskega leta med strankami ustavnega loka, sindikati opozarjajo, da bo zamrznjenje investicijskih načrtov onemogočilo prenovitev sedanjih struktur ter bo pomenilo hud udarec za uresničitev najvažnejših točk reforme, kot so decentralizacija, tretja mreža, preustroj podjetja ter reorganizacija dela.
Končno sindikat uslužbencev RAI poziva upravni svet radiotelevizijske ustanove, naj se izreče o tej hudi epizodi, ter napoveduje, da bo predlagal vsedržavnim tajništvom sindikalne federacije, naj vprašanje RAI vključi v dnevni red pogovorov s predsednikom Andreottijem in s političnimi silami.
Zelo oster protest je objavil tudi predsednik deželnega odbora za radiotelevizijsko službo Emilije Ro-magne Roberto Finzi. ki je obtožil ministra Colomba, da izziva demokratične sile ter nadaljuje svoj na-
Po ugotovitvi, da še niso zakonsko pad proti javni televizijski službi uredili vprašanja zasebnih radijskih j v korist dobro znanih oligopolskih in televizijskih postaj, kljub temu | sil. (trn)
....................................••milni..
ZARADI KRVAVEGA SPOPADA NA LETALIŠČU « LARNAKI
Prekinitev diplomatskih odnosov med ciprsko in egiptovsko vlado
Slovesen pogreb 15 ubitih komandosov - Namestnik državnega tajnika ZDA prispel v Kairo z <novimi izraelskimi mirovnimi predlogi)
Trinajst ljudi v zaporu zaradi razpečevanja mamil
Med srednješolsko mladino so delili reklamne letake, ki so bili obenem vstopnice za krožek 'm kuponi za brezplačno dozo hašiša
Alternativne kulture neuspehih alternativna politika priskutila in skupno z nekaterimi somišljeniki ustanovila lokal «Maccon-do», čudno zmes štacune, bara, ple-
MILAN
in zabave, kot so jo pojmovali v zasebnem levičarskem milanskem krožku ».Alternativo Maccondo*. je, zaenkrat konec. Včeraj ponoči jei sišča hi gledališča, tjer so mlad m v krožek, čuden stvor na pol ple ; gostom nudili res vsakovrstni hra-
sišče in na pol štacuna z razno j no, tudi drogo. Z relikvijami 1968. šaro. v
kateri so skupno z «reiik | leta in oporečniškega študentovske-
KAIRO — Neposredno po pogrebu 15 egiptovskih komandosov, ki so bili ubiti na letališču v Larnaki pri ponesrečenem poskusu napada na DC-8, v katerem so bili talci obeh Palestincev, je egiptovski podtaj nik. za zunanje zadeve Butros Gali poklical ciprskega veleposlanika v Egiptu in mu sporočil, da je predsednik Sadat sklenil prekiniti diplomatske odnose z Nikozijo. To je bilo pričakovati tudi po govoru, ki ga je Sadat imel po pogrebu 15 »junakov in žrtev*, kot že uradno imenujejo vojake, ki so umrli na Cipru in v katerem je dejal, da ne priznava več ciprskega predsednika Kiprianuja
Sadatova verzija je znana: Cipr-
..........................................III1MII.•MII..tllllllll lil II.lllllinilllllllOlllllllllllIIIUIIIIIIIimilMIIIIIIIIIIlillOlllllllimllimillll
Stavka kovinarjev državnih podjetij
N«
C..Sv°jega boja za dosego pogod-1(3 izboljšav. Po mnenju sindi-So t. Pa Le osnovni pogoj za dose-dj-toh ciljev bistvena sprememba v 1(36 vladanja. Vsega tega pa po flJtoju sindikatov ne vsebuje An-i^totijev osnutek vladnega progra-
jjJ°dobni sestanek pa ne bo spro-C°benih hujših zapletov, saj bo (jf/tosem informativne narave. An-1)31 bo generalnim in konfederalna ^in*kom treh sindikalnih orga-tih_ j poročal o političnih pogovo-bjj sindikalni predstavniki pa mu "en? obrazložili svoje kritike k vlad-toh Programu.
CfjvJtoestnivk generalnega tajnika g0vL. Marmnetti pa je včeraj od ^ ?tol na kritike predsednika zve todustrijcev Guida Carlija An-Pfo 'tovernu osnutku vladnega «Ne Smemo dopustiti, da tj °o gospodarskem vzponu govo-4il/ato°’ kaj bi moral narediti sin-j3.t to kakšno zadržanje naj ima-<0or i vci.* Do sedaj je delavstvp b, ato samo prenašati posledice čjjtoih takega kot je bil, skrajni tik Je’ da se to spremeni. Predseduj 'ndustrijcev je zahteval popol-^»bodo podjetij, ki je po' nje-De toh neobhodno potrebna v trž-<3 gospodarstvu. Mrrianetti pa je OjvJShi spomnil, da je treba tudi zjj/k^ati, da tržišče ne zmore več jJjtooviti razvoja zaposlitve, ne v3;ga odnosa med ponudbo in poje Jspvanjem po delu. Prav tako
čani so bil; obveščeni, da bodo E-gipčani poslali svoje komandose, ki bi Sicer morali stopiti v akcijo že na letališču v Džibutiju, četudi pa ne bi bili obveščeni, ne bi smeli ravnati tako. kot so ravnali tudi ob upoštevanju podpore, ki jo je Egipt vedno nudil ciprski stvari, je
točk načelne izjave, na podlagi katere bi potem potekala pogajanja. Eg:pt zahteva naj deklaracija izrecno omenja, da se Izrael mora umakniti i vseh zasedenih._oz«neli vključno Cisjordanije, medtem "feb Begin poudarja, da je cisjordan-skim Arabcem pripravljen zagoto-
rekel Sadat. S dat je tudi Ostro ob- viti neko. vrsto upravne avtonomi-sodil Palestince, ki jih je Egipt Je. vendar pod izraelskim vojaškim vedno pod .irr.l, medtem ko se pri- iridzorstvom. Kar zadeva Sinajski padniki palestinskega ljudstva pro- ] polotok pa Izraelci pristajajo na u-dajajo in rovarijo proti Egipčanom. : mik, hoteli pa bi tudi tam obdrža-V nadaljevanju svojega govora je .vi nadzorstvo. To 'stališče se je po egiptovski predsednik poudaril, da j ameriškem sklepu, da prodajo nad bo Egipt vedno ostal ključni kamen j ICO vojnih letal Egiptu in Saudski bližnjevzhodnega problema in da ci-1 Arabiji, nekoliko zaostrilo, kaže pa, prski dogodek ne bo vplival na po- da bodo na tem področju Izraelci
Nad 400 tisoč kovinarjev Industrijskih podjetij z državno soudeležbo je včeraj stavkalo po vsej državi. Stavkati so tudi delavci večjih kovinarskih obratov v Trstu. Na sliki sprevod kovinarjev Po tržaškili ulicah. Toročilo na
drugi strani
tek pogajanj z Izraelom.
Do prekinitve odnosov med Egiptom in Ciprsn je prišlo kljub po-: skusu posredovanja Grčije. Pred- j sednik Karamanlis je namreč pozval Sadata naj upošteva tradicionalno prijateljstvo med arabskim in grškim svetom, vendar to kot ka- j že. ni zaleglo, čeprav je grška vla- j da v prvem trenutku govorila o «u-1 spehu diplomatske pobude predsed- j nika Karamanlisa*.
V vzdušju žalovanja in i napetosti | je prispel v Egipt namestnik ameriškega državnega tajnika Ather-ton, ki prinaša predsedniku Sadatu «konkretne predloge* izraelskega premiera Begina. Kateri bi lahko bili ti konkretni predlogi ni jasno, vendar v krog h političnih opazovalcev v Kairu prevladuje dokaj skeptično vzdušje. Atherton se je med svojim bivanjem v Izraelu sestal tako s predsednikom vlade Begi-, nom. kot z zunanjim ministrom Dajanem. Njuno stališče se, vsaj po zadnjih izjavah sodeč, ni spremenilo in je' torej zelo težko domnevati, da bi Atherton prinesel nove p edloge.
Stališče Izraelcev je znano že od vsega začetka Sadatove mirovne pobude in temelji v glavnem na nepopustljivosti glede dveh temeljnih
le popustili, (if)
vijami* 1968. leta razprodajali tudi mamila, vdrla policija, ki je zaplenila manjšo količino mamil in aretirala 13 ljudi zaradi kršitve za kona o drogi.
Policijska akcija spada v sklop boja proti razpečevanju in širienju mami) zlasti med srednješolsko mladino. Povod za poseg so bili namreč reklamni letaki, ki so jih lastniki krožka delili med študenti in na katerih je jasno pisalo, da j? letak. ki je imei obliko tramvajske vozovnice, vstopnice in obenem kupon za dozo hašiša. Kaže, da se je tovrstna reklamna kampanja obrestovala, saj so agenti v lokalu zaplenili nad pol milijona letakov.
Ko je policija z okrog šestdesetimi možmi posebnega oddelka za boj proti narkomaniji obkolila «Maccondo», je bilo v zabavišču okrog 5C0 oseb, po večini srednješolcev, ki so se predajali opoju glasbe in tudi droge. Prihod agentov je povzročil znatno zmedo in sprva je bila napetost skorajda otipljiva. Popustila je le po pomirjevalnem posegu lastnikov lo-i kala, ki so s treznimi in umirjenimi besedami omogočili agentom preiska-; vo, obenem pa prepričali dober del i mladih gostov, naj se mimo vrnejo i domov. Policija je v zabavišču za plenila okrog 150 gramov hašiša, gram heroina, dva grama opija, šest hašiševih pip in šest brizgaln, poleg seveda izdatne količine reklamnih letakov.
Od aretiranih, ki so obtoženi kršitve zakona*o mamilih, navajanja mladih k narkomanij’: in reklami-zacije drog, sta najbolj znana 38-letni Italo Saugo in 36-letai Mauro Rostagno. Oba sta politično zrasla v Mivko 4eWo štu,-
dantovskto oporeemsko gibanje na višku. Njuni življenjski poli sta se potlej ločili. Rostagno se je uveljavil kot eden najvidnejših voditeljev skrajno levičarskega gibanja «Lotta continua*; Saugo, čigar politična preteklost ni kristalno čista, je bil najprej osumljen sodelovanja s Ta šisti v Vicenzi, nato pa je bil vple ten v preiskavo o rovarjenju rdečih brigad.
Ko sta se spet sešla, sta se posvetila organizaciji alternativne za bave (očitno se jima je po doživetih
ga gibanja sta razprodala še lastne ideale in se iz pridigarjev revolucije prelevila v trgovca s smrtjo. (Trdibev ni pretirana: sama lani j* v Italiji umrlo 38 narkomanov).
Da ne ho nesporazumov: «Mac-conda* in tistih, ki so ga vodih, ne kaže istovetiti s poklicnimi razpečevalci mamil, ker to niso bili in niso; ravnali so po miselnosti, ki je v levih radikalnih krogih dokat razširjena, da tako imenovana »lahka* ali »mehka* mamila ne škodi jo, ali so vsaj manj škodljiva kot tobak, kava in druge legalne droge. Nedopustno pa je dejstvo, da sc z lahkomiselno reklamno kampanjo navajali mlade k uživanju mamil in jih zvabijali v lokal z mitom brezplačne droge. Poklicni razpečevalci i-majo med mladimi že dovolj razpredeno m-ežo, zato res ni treba, da jim tudi psevdolevičarji ir propagandisti alternativne zabave pomagajo. pa čeprav nehote, pri nastavljanju vabe. (vt)
Italijanski sindikati obsojajo protidflavsko nasilje v Iranu
RIM — Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je izrazila odločno obsodbo ob pokolih delavcev in študentov, do katerih prihaja v Iranu, kjer je prav zadnje dni prišlo do budili neredov, ko so vojska,'' redna policija in zloglasna šahova tajna policija zelo ostro nastopile proti manifestantom. ki so protestirali proti umoru 70 delavcev met! pcotesjpo demonstracijo, ki je bila pred 40 dnevi.
Enotna federacija .je poslala iranskemu veleposlaništvu v Rimu brzojavko, v kateri izraža ogorčenje italijanskega delavskega razreda ob kršitvi človekovih, sindikalnih in državljanskih pravic v Iranu.
Iranski časopisi medtem poročajo, da je policija po neredih, do katerih je prišlo 18. febmarja aretirala kar 450 oseb. Istočasno naj omenimo, da je devet delavcev padlo kot žrtev policijskega nasilja, 125 pa je bilo ranjenih.
PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKE ZVEZNE SKUPŠČINE PODPISAL ODLOK
Razpisane volitve delegatov v zvezni zbor in zbor republik
Prve bodo od 12. do 21. aprila, druge pa 10. maja
BEOGRAD — Predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov je včeraj razpisal volitve za delegate v zvezni zbor in zbor republik in pokra-jih jugoslovanske skupščine. V letošnjem družbenopolitičnenj življenju Jugoslavije so namreč poleg partijskih kongresov na zvezni ravni in v republikah izjemno r.omemb-na sestavina tudi volitve v vseh o-koljih — od jugoslovanske do občinskih skupščin in drugih samoupravnih teles. Vobtve delegatov za zvezni zbor (v njem je po 30 delegatov samoupravnih ‘organizacij in
skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz vsake republike in po 20 delegatov iz vsake od obeh pokra jih) bodo potekale v vseh občinskih skupščinah po državi od 12. do 21. aprila, medtem ko bodo delegate za ?bor republik in pokrajin (po 12 iz vsake republike in po 8 iz vsake od obeh pokrajin) volile republiške oziroma pokrajinske skupščine 10. maja letos.
točen datum niti raven madridskega sestanka še 'nista določena in zna se zgoditi, da bodo dokončen sklep o teh vprašanjih sprejeli šele na pripravljalnem sestanku la evropsko zborovanje v Madridu.
iiiiiim ......................................i...............
V ROKAVICAH Z NACISTIČNIMI ZLOČINCI?
Kdo ima prav v polemiki o preganjanju bivših nacistov v ZR Nemčiji
H
'a upoštevati, da so bila pod-
do sedaj deležna podpor in fi-- h olajšav. Vse to je treba po Marianettija nadomestili z Van.)ern, ki bo upoštevalo Hiti .stne kriterije in bo spreme-1 industrijsko proizvodnjo. Vse
bo
omogočilo podjetjem, sdndi-
(Od dopisnika Tanjuga
posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Neugodni poslanec na levem krilu zahodnonemške socialdemokratske slranke Karl Heinz Hansen je te dni ponovno posegel po °ni izmed «svetih krav* tukajšnje politike, s tem ko je v televizijski oddaji, ki jo je prikazala BBC, občutljivim Britancem povedal, da bonska vlada že vrsto let krije hrbet nekdanjim nacističnim vojnim zločincem. Samo tako si je mogoče razlagati, da je od 150 tisoč znanih zločincev čarno 35 tisoč stopilo pred preiskovalne organe oziroma sodnike. V letih 1970 in ’7l, nato pa še v letih 1976 in '77. je Hansen nekajkrat sprožil poslanska vprašanja v Bundestagu o vzrokih za pasivnost zahodnonemških pravosodnih organov, vendar pa. kot je povedal, do danes ni dobil zadovoljivega odgovora. Posebej je poslan-i t Hansena. zanimalo, zakaj se or< gani pregoilc v ZR Nemčiji nočejo v večji meri posluževati določenih izvorov, inforjndčij in. dokumentov,
kot je na primer «Document centen o članih Hitlerjeve nacionalsocialistične stranke in o njegovi tajni po.-liciji, ki se nahaja v zahodnem Berlinu in z njim razpolagajo Američani. Televizijsko oddajo z briljantnimi odkritji za večino prebivalcev Velike i Britanije za katere je prav pred kratkim ugotovila posebna raziskava javnega mnenja po naročilu bonske vlade, da so spričo zadnje vojne še vedno nezaupljivi do Nemcev, sc avtorji naslovili z vprašanjem: «Ali so zamižali pred morilci?* Prav zaradi teh 30 milijonov britanskih gledalcev, za katere menijo, da so si oddajo ogledali, je bil uradni Bonn včeraj posebno vznemirjen in tudi ni izostalo uradno pojasnilo ministrstva zc pravosodje.
Tiskovni predstavnik tega ministrstva Sepo Binder je zavrnil vse obtožbe poslanca Hansena. Trdil je, da ie na primer dokumente o nekdanji Hitlerjevi talni policiji (RS HA), ki• se nahajajo -v ameriškem centru v zahodnem Berlinu še pred
leti temeljito pregledala posebna delovna skupina državnega tožilstva. Podatke, ki jih hrani *Docu-ment center», so prav tako že pred leti. posredovali osrednjemu uradu za preganjanje nacističnih zločincev v Luduiigsbutgu, vendar pa njihova unorabnost baje ni. tako velika, kot se nekaterim zdi, saj gre predvsem za personalne mape, ki lahko pripomorejo kvečjemu k razjasnjevanju kompetenc in dvomljivih primerov identitete posameznih pripadnikov nacistične tajne policije. Tiskovni predstavnik ministra za pravosodje Hansa Jochena Vogla je poleg tega potegnil na dan tudi izjavo bonske vlade od 20. novembra leta 1964. s katero je spričo zastaranja nacističnih zločinov pozvala razne antifašistične organizacije doma in v tujini ter diplomatska predstavništva in vlade tujih držav, naj dostavijo vse dosegljive dokumente o še nerazjasnjenih in nekaznovanih vojnih grozodejstvih, za katera bi bili lahko odgovorni državljani ZR. Nemčije. Na tej osno-
vi je ZR Nemčija prejela več deset I izmed odvetnikov. Ludwig Bock. je
........ ■	-’- ’:'pred kamerami britanske televizije
nesramno trdil, da so plinske celice smrti v Majdaneku verjetno zgradili šele po vojni. Mnenja je, je dejal, da so te celice verjetno uporabljali za kemično čiščenje oblek in ne za pobijanje ljudi.
Dejstvu, da je svetovna javnost postala pozorna na bohotenje nekdanjih nacistov v ZR Nemčiji in na poplavo neonacistične propagande, je pred kratkim narekovalo dokaj nepričakovano in ostro pismo, ki ga je pravosodni minister Vogel poslal svojim kolegom v enajstih zveznih deželah. V pismu je zahteval, naj preverijo, zakaj pravosodje tako pasivno opazuje kopičenje neonacistične literature, ki1 bi. jo morali preganjati brez nosebne tožbe, enostavno po službeni dolžnosti in obstoječih zakonih. Zanimivo je. da je minister Vogel naletel na odpor celo pri ne katerih notranjih 'ministrih v deželah, kjer je na oblasti njegova socialdemokratska stranka.
IVO VAJGL
tisoč dokumentov iz Poljske, okoli 30 tisoč iz ČSSR, ter obilico dokazov in obremenilnih dokumentov iz Sovjetske zveze. Francije, Velike Britanije, Nizozemske in ZDA. ZR Nemčija si bo, kot je poudaril tiskovni' predstavnik pravosodnega ministrstva, še naprej prizadevala za to. da bodo krivci za nacistične zločine vranično kaznovani-Odgovorne bonske politike je v o-menjeni televizijski oddaji, o kateri je obširno poročalo vse tukajšnje časopisje, posebej zbodlo, da so v njej prikazali tudi- posnetke,o maratonskem procesu proti krvnikom iz taborišča smrti Majdanek, ki poteka v Diisseldorju. Spričo ‘dolžine — proces traja že 27 mesecev, končan pa naj bi ne bil prei kot leta 1979 in bo po najblažje rečeno «akademskem» oli še bolje ignorantskem* načinu obravnave — je postal ta proces živa prispodoba neučinkovitosti in neodločenosti tukajšnjega pravosodja, ko gre za brska nje po. neprijetni preteklosti. Eden
PEKING — Predsednik kitajske komunistične partije in vlade Hua Kuo-feng je včeraj sprejel podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Berislava Šeferja, ki vodi jugoslovansko vladno delegacijo na o-bisku na Kitajskem.
Kakor poroča Tanjug, sta državnika na srečanju, ki je trajalo uro in pol, največ pozornosti namenila potem za napredek jugoslovansko -kitajskega gospodarskega sodelovanja.
Na KEVS ie razpravljajo o prihodnjem sestanku
BEOGRAD - Diplomati iz 35 držav Evrope in Severne Amerike so na včerajšnji plenarni seji beograjskega sestanita največ pozornosti namenili nadaljevanju evropske konference o varnosti in sodelovanju. Kontinuiteta KEVS je sicer na beograjskem sestanku ena od redkih tem, okrog katerih je že doseženo vsaj načelno soglasje. Že pred včerajšnjo plenarno sejo so se namreč delegacije načelno izrekle za to. da bo naslednji sestanek, podoben beograjskemu, v španskem glavnem mestu Madridu. Nekateri poprejšnji predlogi so predvidevali, da bi bil ta sestanek leta 1980. Ob začetku in koncu razprav pa bi na njem sodelovali zu nanji ministri držav udeleženk. Ne glede, na takšne. predloge pa niti
V Franciji predvolilna perspektive še vedno ugodne za levico
PARIZ — Tudi zadnja anketa javnega mnenja pred volitvami, ki bodo v Franciji 12. in 19. marca, je potrdila dosedanje rezultate, po katerih ima levica trdno prednost pred sedanjo večino. Anketa, ki so jo izvedli prejšnji teden in ki jo je včeraj objavil «Figaro», potrjuje, da bi morala levica prejeti 50 odstotkov glasov, sedanja večina 45, ekološka gibanja pa štiri odstotke, medtem ko naj bi preostali odstotek pripadel tako i-menovanim »opozicijskim dego-listom*.
Levica ima torej kljub sporu med K PF in PS še vedno močne perspektive za zmago, toda pogoj za to je vsaj volilni sporazum pred drugim krogom volitev za dogovorjene umike kandidatov. Ali bo ta sporazum mogoče doseči, je še vedno vprašljivo. Rahel optimizem pa vzbuja dejstvo, da je tajnik KPF Marchais v svojih zadnjih televizijskih posegih nekoliko omilil ton protisocialistične polemike. Sicer pa komunisti vztrajajo na stališču, da bi se morali obe levičarski stranki dogovoriti o programu, o bodoči vladi in o . umikih kandidatur na drugem krogu še pred 12. marcem, njihovi pozivi v tem smislu pa so doslej naleteli na gluha ušesa.
2 VČERAJŠNJO USPELO VSEDRŽAVNO STAVKO
KOVINARJI ZAHTEVAJO PRE0SN0V0 DRŽAVNIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ
Tržaški kovinarji v sprevodu manifestirali po mestnih ulicah - Delegaciji pri Comelliju in na županstvu
proizvodnih zmogljivosti in uDada-nja zaposlitvene ravni opažamo že dolgo časa prav v livarskem in ko-vinopredelovalnem sektorju, kar i-ma za logično posledico tudi krizo zaposlovanja v malih in srednjih industrijskih podjetjih.
Drugo vprašanje, na katero želijo tržaški in drugi kovinarji opozoriti javnost ter oblasti, zadeva izdelavo področnih načrtov. Treba je skratka tudi v posameznih sektorjih točno opredeliti vlogo in naloge industrijskih obratov ter tudi pri tem seveda upoštevati v prvi vrsti človeški potencial.
Na vsa ta vprašanja so sindikal ni predstavniki tržaških kovinarjev včeraj opozorili predstavnike krajevnih oblasti. Potem ko so se stavkajoči ob '9. uri zbrali pred Lloydo-vim stolpom in odkorakali v sprevodu in s številnimi transparenti proti mestnemu središču, sta dve
V sedanjem splošnem silovitem boju vseh zdravih družbenih sil za premostitev dramatičnega položaja, v katerem se je ob hudi gospodarski in družbenopolitični krizi znašla država, je delavsko gibanje nrav gotovo v prvih vrstah. To nam dokazuje s svojimi vztrajnimi in o-dločnimi, pa tudi odgovornimi akcijami. Včeraj so bili na vrsti delavci industrijskih podjetij z državno soudeležbo, ki so stavkali po vsej državi. Stavkali so seveda tudi kovinarji v našem mestu, stiri-urna stavka .je bila namreč razte gnjena na podjetja Grandi Motori pri Bol,juncu, tržaško ladjedelnico sv. Marka, podjetje VM, Italcantie ri. CMI, Italsider, Alfa Romeo, Sit Siemens in Informatica.
Znano je, da se delavci v livarski in kovinopredelovalni industriji, ki oskrbuje ladjedelniški sektor, že dolgih dvanajst mesecev borijo za obnovitev svoje delovne pogodbe.
Pogajanja so obtičala na mrtvi točki zaradi togosti ui nerazumevanja delodajalskih organizacij in vladnih organov in to je seveda že itak kritičen položaj še bolj zaostrilo. Vendar zahteva po čim prejšnji premostitvi sindikalnega spora v teh dveh sektorjih le ni glavni razlog, zaradi katerega se je sindikalna zveza kovinarske stro. ke odločila za včerajšnjo stavkovno akcijo in prav v tem se kaže zrelost in čut odgovornosti sindikalnega gibanja. Osnovna zahteva, ki je kovinarje napotila, da so včeraj prekrižali roke in priredili razne manifestacije in zborovanja — takšna manifestacija s sprevodom po mestnih ulicah je bila tudi v Trstu — je ta, da bi industrijskim podjetjem z državno soudeležbo končno dodelili drugačno vlogo, kar pomeni, da je treba korenito spremeniti politiko investicij in rekvalifikacije proizvodnih sredstev, predvsem pa zajeziti prodirajočo brezposelnost. Ta podjetja je treba skratka usposobiti na tak način, da bodo lahko stvarno in uspešno prispevala k premostitvi dramatične gospodarske krize.
Tržaški kovinarji so z včerajšnjo stavko posebej opozorili tudi na Tržaškem nenehno zmanjševanje proizvodne dejavnosti v teh industrijskih sektorjih. Ta proces usihanja
ODLOČNA ZAHTEVA DELAVSKEGA SVETA
delegaciji odšli na deželo ter na tržaško občino. Prvo delegacijo je sprejel deželni predsednik Cotnelli, druga pa se je sestala s podžupanom Cesarejem in odbornikom Aba-tejem. Delavski predstavniki so upravitelje seznanili z nameni stavke ter v podrobnostih orisali vse svoje zahteve. Posebej so zahtevali še odločnejše ukrepe dežele in drugih krajevnih uprav v obrambo industrijskih dejavnosti v naših krajih ter v zaščito delovnih mest. Predsednika Comellija so tudi pozvali. naj poskrbi, da bi naša dežela odločneje posredovala pri vsedržavnem odboru, ki ga sestavljajo dežele, krajevne ustanove, in razna podjetja, da bi se zavzel za čim hitrejšo izdelavo sektorialnih načrtov na področju livarstva in kovi-nopredelovalne industrije. Predsed-
Drevi premiera «Vrtinca»
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ftlllillimfllHllllHllllltllllHMIIIHIIIIIIIIIIHIIililHHIllllltlllltlirlllllllHIHH"'MIHIHHHIIHHIIIIHtlltHIIIMIIHUifUi..
S SEJE VODILNEGA ODBORA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Zaskrbljenost zaradi izjav predsednika senatne komisije za javna deta sen. Tange
Nasprotovanje uvedbi kem umestitev vseh
V ponedeljek se je pod predsedstvom dr. Marcella Modiana sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki ga po zadnjem odloku predsednika deželnega odbora sestavljajo še zastopnik podjetij 1RI inž. Vittorio Fanfani, zastopnik špe-diterskih podjetij dr. Giannio Pari-si in zastopnik zavarovalnic od v: Rnrico Randone. Dr. Modiano je ob začetku seje pozdravil nove člane vodstva zbornice in jim zaželel čimveč uspeha pri opravljanju nove funkcije.
Osrednja točka ponedeljkove seje je bila razprava o nedavnem obisku senatne komisije za javna dela in d izjavah predsednika komisije Tange, ki je povabil tržaške
takse na blagovni promet v Avstriji - V krat-osmih sekcij pokrajinske gospodarske konzulle
gospodarstvenike, naj se soočajo s sedanjim stanjem in naj ne mislijo na perspektive, ki jih sedaj ni mogoče točno določiti. Iz teh besed bi bilo mogoče sklepati, da senatna komisija ocenjuje tržaško pristanišče tako kot je danes in ne glede na perspektive, ki predvidevajo izgradnjo vrste novih infra struktur. Sklenili so zato, da čim-prej ponovno navežejo stike s pristojnimi vladnimi organi, da se jasno ugotovi pomen predlogov senatne komisije.
Razpravljali so tudi o. uvedbi takse na blagovni prevoz v Avstriji in sklenili, da zainteresirajo deželne politične in gospodarske sile, da posredujejo pri avstrijskih oblasteh, naj ne odobrijo tega sklepa. Tržaška trgovinska zbornica namreč ugotavlja, da bi bila uvedba takse na blagovne prevoze v Avstriji izredno negativno vplivala na odnose
m m ■	■	■■	■	w«! med Trstom in tistim zaledjem, s
V dveh mesečin naj se resiig“'K;
j da so na avstrijskih avtocestah ce-i 'tnine že izredno visoke. Sicer pa so proti taksi nastopili tudi koroš-I ki gospodarski krogi. '
Dr. Modiano je orisal tudi neka-' tere programske točke za dejavnost v letu 1978 v zvezi s poddo-bavami. Gre za udeležbo na mi-
vprašanje oljarne Gaslini
Predsinoinja pogajanja na sedežu združenja industrijcev so se izjalovila zaradi togega zadržanja vodstva podjetja
Stroji že dolgo stojijo. Tovarna je zasedena in delavci že od začetka jannarja ne prejemajo več plače. Položaj v oljarni Gaslini posta-; ja iz dneva v dan bolj nevzdržen. : Proizvodno dejavnost so namreč prekinili in delavce zato odpustili iz službe, vendar do danes ni še nihče od 72 ljudi, kolikor jih šteje obrat, prejel pisma o odpustitvi iz službe, ki ga ie delodajalec dolžan poslati. Predstavnici družbe sicer .rdijo, da ne velja ta praksa, kadar neko podjetje dokončno zapreš. ‘ Jasno je, pravijo, da kadar tovarni a r.e dela več so delavci avtoma-ično odpuščeni. Sindikati in delavniki svet tovarne pa niso tega mne-ifcjar. Ni res, zatrjujejo, da je pod-; j etje prenehalo s svojo dejavnostjo, jfca pa obrat v Rivarolu še naprej lidla. To dejansko pomeni, da je družba odpustila le del uslužbencev, tem primeru torej 72 delavcev, Kfki so bili zaposleni v tržaškem o-, >ratu.
i Ob teh dveh nasprotujočih si sta-‘ •= iščih so se predsinočnjim po več-.■) trni razpravi razbila pogajanja /ned predstavniki delavcev in vod t .tvom podjetja, ki sta ga zastopala , davni ravnatelj družbe Cavallero 1] er ravnatelj tržaškega obrata Ri-!| lolfi.
i Kako se bodo naprej razvijale . tvari, je težko reči. Možnost, da , io podjetje prevzela brazilska druž-, -a *Ko-Ber>, še zdaleč ni zajam-ena, drugih možnosti pa zaenkrat e ni videti. Jasno pa je ob ysem Bi
tem, da toliko ljudi ne more biti kar naenkrat ob službo in sindikati ter delavski svet se bodo zato najodločneje borili, da bi zavaroval- ddovna mesta. Zato so predsinočnjim zahtevali, da se čimprej poišče ustrezng rešitev. Postavili so tudi rok: v dveh mesecih mora vodstvo podjetja na kakršenkoli način urediti vprašanje oljarne in 72 delavcev, ki obrat še naprej vztrajno zasedajo. V pričakovanju odgovora in novih pogajanj pa pozivajo vso demokratično javnost in politične sile ter krajevne uprave, naj jih podprejo v njihovem boju.
Nevzdržno stanje v domu «Casa serena»
Včeraj sta se sestali pokrajinsko tajništvo upokojencev CGIL-CISL-UIL in imkrajinsko tajništvo nameščencev poldržavnih ustanov CGIL-UIL, da bi preučili trenutno stanje doma «Casa serena*, ki ga upravlja tržaška ustanova ONPI. Na sestanku so podrobno analizirali vzroke vseh pomanjkljivosti in u-gotovili, da sta zato odgovorni u-stanova ONPI in pa deželni odbor, ki se doslej sploh ni zanimal za te probleme. Ob zaključku sestanka sta pokrajinski tajništvi FIDEP-CG H, in U1DEP-UIL sklenili sestaviti skupen program, s katerim bodo v deželi izpeljali vrsto pobud proti ustanovi ONPI in deželni upravi.
lanskem in na dunajskem velesejmu, na specializiranem salonu v Parmi in na sejmu MIDEST v Tou-louseu ter za srečanje z industrijskimi ojieraterji iz Avstrije, iz Bavarske in iz Hrvaške. Govor je bil tudi o cenah zemljišč v kompren-zoriju industrijske cone, ki so po mnenju tržaške trgovinske zbornice previsoke: vendar so ugotovili, da je problem zelo raznolik in da bo treba o tem razpravljati na pri-
hodnji seji industrijske sekcije. Končno so določili razpored ume-stitvervh sej osmih sekcij pokrajinske gospodarske konzulte.
9. marca splošna stavka v deželi
Deželno tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je izdelalo platformo zahtev in predlogov, ki jo bo predložilo v proučitev in razpravo deželn: upravi ter političnim in gospodarskim dejavnikom. Te zahteve bo delavsko gibanje naše dežele podprlo s širšo akcijo, v katero se uokvirja tudi splošna vsedeželna stavka, ki jo sindikalno tajništvo napoveduje za 9. marec, ko se bo delavstvo zbralo v Trstu na veliki demonstraciji.
Tri milijarde lir za načrtovanje deželnih pristanišč
Deželna komisija je nakazala tri milijarde lir za načrtovanje del na pristaniškem, železniškem in cestnem področju. S tem denarjem bo lahko dežela v najkrajšem času pristopila na pomoč tistim ustanovam, za katere bi morala sicer po skrbeti država. Z novim zakonskim osnutkom bo lahko dežela izdelala regulacijsK načrt deželnih luk, poleg tega pa bo še izdelala dokončen načrt za izpeljavo pontabeljske železnice. Na cestnem področju pa bo uredila načrtovanje cest, ki j:h bodo združili z avtocesto Benetke -Trst.
MlllllllltlMltlllllltllllltlf III MililiIIIIIttlltlllllMivtHHltlttllt Hll MIHI minit 11111111111111111111(111111111411 (Hmn |g
NA MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO
DANES DOKONČEN SKLEP O DEŽELNIH UNIVERZAH
Včerajšnji posvet ni prinesel pričakovane rešitve - Minister Malfatti predložil tri popravke
Na sedežu ministrstva za šolstvo v Rimu se je včeraj zjutraj sestala posebna komisija tridesetih, ki proučuje probleme v' zvezi z ustanovitvijo avtonomne univerze v Vidmu in okrepitve tržaškega vseučilišča. Sestanku je prisostvoval tudi minister za šolstvo Malfatti. Na včerajšnji seji bi morala komisija sprejeti dokončen program o obeh univerzah, vendar pa do tega ni prišlo, ker je minister Malfatti predložil tri a-mandmaje k že obstoječemu dekre-
MtlMIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIItlllllllltMIMIItlMIIIMIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIMIIIItlllllMHIMIIIIIIMIIIIIIIMIlIlHIIIIIIIIIIIIIIMIMMIIIIIIMIMIIII
Razburljiva pot slovenskega gledališča
1 V okviru ciklusa petih predavanj slovenski gledališki umetnosti, ki J ih prireja Narodna in študijska i njiinica v Trstu, je včeraj v Kul-! , zrnem domu predaval prof. Vasja \ 'redan (g Ljubljane o sodobnem lovenskem gledališču.
' Prof. Predan je v svojem livarn ju vzel v pretres obdobje, ki t- re od leta 1945 pa vse do danes, 'redavatelj je ta časovni razmah, ■ i nudi veliko zanimivih pogledov a celotno gledališko dejavnost, i azdelil , na pet točno določenih . iz. Prvo fazo je razmejil na ob-“ obje od leta 1945-1949. V družbenopolitičnem smislu je to čas. je ejal predavatelj, ko je bila Jugo-avija uperiena v vzhodni blok. Ta smeritev se ie reflektirala tudi v 'ovenskem gledališču še vosebej ljubljanski Drami, ki je bila ta ratnj slovenski gledališki tempelj, tej osrednji gledališki ustanovi so tistem obdobju uprizarjali ored-sem sovjetska dramska besedila. E j so imela globoke korenine v so-ialisličnem realizmu, Torej izra-
zito: doktrinarsko gledališče, kjer so dobili mesto avtorji kot Koren-čuk. Simbotov. Lavrenov. Glavna značilnost te dramatike je bila, da je odpirala pogled v prihodnost z optimističnim junakom in odpravila iz drame konfliktnost. Navzlic tej usmerjenosti pa se je že tisti čas uveljavljala gledališka estetika, ki je šla mimo načel socialističnega realizma Zasluga gre režiserjem kot so bili Stupica, Skrbinšek. Kreft in predvsem Gavela. Njihov namen je bil uveljaviti itvo gledališče Druga faza v razvoju sodobnega slovenskega gledališča (1949 ■ 1955) pa pomeni popolno nasprotje prejšnji. Naši gledališčniki so pristajali na vse tisto, kar se je dogajalo na zahodu. V tem obdobju so uprizorili Brechta, Millerja, Lor-co, Girodouza, čeprav je bilo dramaturško pravilo slovenskega gledališča šc vedno naslomba na klasiko, preverjeno dramatiko in realizem. Relevantno za to obdobje in naslednja je vedno večja uveljavitev gledališč v drugih mestih (Ce-
lje, Maribor, Trst), kar je izkopavalo vpliv ljubljanske Drame. Še večja decentralizacija gledališkega življenja se je izvršila potem, ko so začela delovati tudi eksperimentalna gledališča. V šestdesetih letih, ko je prišel na čelo Drame Bojan Štih, se je ta ustanova odprla navzven, odprla se je modernističnim tokovom. S tem pa je Drama zašla v hudo krizo, kajti spoprijela se je z vrsto problemov, začela se je tudi ostra polemika med kritiki o funkciji Drame. Ta kriza Drame traja še danes, videti pa je tudi krizo avantgarde in inštitucij nasploh. Predavatelj je v svojem predavanju naštel še vrsto odličnih režiserjev, ki so zrevolu-cionirali gledališče, naštel je vrsto del, ki so pri občinstvu vzbudila splošno zgražanje, vendar jih zaradi skopo odmerjenega prostora ne moremo omeniti.
Nasploh je bilo predavanje prof. Predana zanimivo in res škoda, da se ga je udeležilo premalo poslušalcev.
tu. Najprej je predlagal, da bi v Vidmu ustanovili tudi živinozdrav-stveno fakulteto; drugi amandma se nanaša na najbolj sporno točko celotnega programa, to je na ustanovitev medicinske fakultete v Vidmu. Minister Malfatti je predlagal, da bi tržaška univerza sklenila posebno konvencijo z videmsko civilno bolnišnico, tako da bi lahko bili v Vidmu zadnji trije letniki medicine. S tretjim amandmajem pa minister Malfatti predlaga ustanovitev šol za zdravniško specalizacijo v Vidmu.
O teh amandmajih se ni mogla komisija takoj izreči, ker jih mora podrobneje poglobiti. Zaradi tega se bo ponovno sestala z ministrom Mal-fattijem danes popoldne, ko pričakujejo dokončno rešitev o tem vprašanju.
Tri ženske in deklica tvegale zadušitev
Tri ženske in desetletna deklica so tvegale smrt v stanovanju v Ul. del Pozzo 2. V stanovanju je pečica na metan izčrpala kisik; vse štiri osebe, 34-letno Lidio Gludovaz por. Bullo, 26-letno' Claudio Giugovaz, 64-letno Luigio Sturman por. Giugovaz in 10-letno Algnko Bullo je zajela nenadna slabost. K sreči je prav v tistem trenutku prišel domov 40-letni Nereo Bullo, ki je odprl okna in prezračil stanovanje, obenem pa poklical reševalce Rdečega križa, ki so vse tri ženske prepeljali v glavno bolnišnico, medtem ko so deklico prepeljali v pediatrično bolnišnico kar s policijskim avtom. Vsem so ugotovili simptome zadušitve; okrevale bodo v nekaj dneh.
Drevi bo ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma nadvse zanimiva premiera dela makedonskega dramatika Kole Čašule «Vrtinec». «Vr-tinec» bo uprizorjen izven abonmaja in spada v prizadevanja SSG za eksperimentalni oder. Prav značaj eksperimenta daje drevišnji premeri svojevrsten čar, saj vemo, da naše občinstvo nima mnogo priložnosti spoprijeti se z eksperimentalnim gledališčem. Zgodba drame je nadvse vabljiva in obravnava poglavitno zlo današnjega časa, to je indiferentnost ljudi do vsega, kar jih obkroža. Dogajanje se odvija v dialogu, ki ga imata preiskovalec (policist) in revolucionar v zaporu. Razgovor obeh pripelje do skrajno dramatičnih situacij in nudi publiki obilo gradiva za razmislek o današnjem svetu.
Režiser predstave je makedonski gost Ljubiša Georgievski, prevod je oskrbel Janko Moder, kostume pa je izoblikovala Marija Vidau. Igrali bodo Anton Petje Aleš Valič, Bogdana Bratuž in Igor Sancin.
Prosveta
PD VESNA prireja v nedeljo. 26. februarja, v kriškem Ljudskem domu ob 17.30 III. srečanje s slovenskimi ustvarjalci. Sodelujejo: glasbenik Rado Simoniti, likovnik Robert IIlavaty in pesnica Marija Mijot.
Vljudno vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. februarja
MARTA	,,
Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.42. — Dolžina dneva 10.411. — Luna vzide ob 18.24 in zatone ob 6.50.
'Jutri, PETEK, 24. februarja MATIJA
Vreme včeraj:	Najvišja tempera-
ra 7,1 stopinje, najnižja 2,2, ob 13. uri 7.1 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb, vlaga 54-odstotna, nebo skoraj jasno. veter 8 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. februarja 1978 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 22 ljudi.
RODILI SO SE: Marlena Simonit, Demis Zorzi in Fabio Sperandii.
UMRLI SO: Spletni Giuseppe Fran-zutti, 73-letni Mario Gioseffi, 67-letni Umberto Calaio, 77-letni Massimilia-no Denardi, 75-letna Pierina Blasina, 58-letna Veleda Maziero, 76 letni Vittorio Crjutti, 47-letni Aldo Bembic, 66-letni Gualtiero Ortis, 82-letna Leopolda Cristiani vd. Bertesi, 55-letna Serafina Volpe, 86-letni Pietro Batta glia, 74-letna Maria Lozar vd. Ga spardis, 66-letni Bruno Turroni, 60-let ni Francesco Giuseppe Zupper, HO-let na Angela Biziak por. Saksida, 83 letna Maria Prinčič vd. Cavalieri 37-letni Fabio Tiepolo. 58-letni Anto nio Perini, 77-letna Emma Ukmar por, Spoljaric, 56-letna Bruna Bergamo vd. Dannecker.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom , (Mala dvorana)
KOLE ČAŠULE
VRTINEC
Izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER
JANKO MODER MARIJA VIDAU
Prevod:
Kostumi:
Režija in
scena:	UUBIŠA GEORGIEVSKI
Nastopajo:
zapornik - dvojnik ALEŠ VALIČ preiskovalec	ANTON PETJE
dežurni	IGOR SANCIN
prva tovarišica
BOGDANA BRATUŽ
Danes, 23. februarja 1978, ob 20.30 PREMIERA
V	soboto, 25. februarja 1978, ob 22. uri
V	ponedeljek, 27. februarja 1978, ob 20.30
V	torek, 28. februarja 1978, ob 20.30
V	sredo,	1.	marca	1978,	ob
20.30
V	četrtek, 2. marca 1978, ob 20.30
V	petek,	3.	marca	1978	ob
20.30,
Vstopnice za premiero so razprodane.
Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, c1., pravočasno rezervirajo sedež.
POPUST ZA ABONENTE SSG.
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265.
Gledališča
ROSSETT1
Danes, ob 20.30 Albee:	«Chi
ha paura di Virginia Woolf?» v izvedbi Lille Brignone in Renza Palmerja. Izven abonmaja: popusti 30 odstotkov za abonente. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2.
AVDITORIJ
Tržaško stalno gledališče bo priredilo drevi ob .20.30 prvo predstavo »Teatra delle ombre», ki ga vodi Lo-urdes Castro.
# « »
Od jutri, 24. februarja, Lourdes Castro in Manuel Zimbro: «11 teatro delle ombre*. Samo tri ponovitve izredne predstave. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Korzo Itaiia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Korzo Itaiia 14.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek; tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200 121: Sesljanj tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.

IHttICK VRSTI NA ZADNJI STKANI
Aristou 16.00 22.00 «Ailegro non troppo*. Barvna risanka Bruna Bo z1 zetta.
Mignon 16.00 «La scarpetta e la ro sa». Barvni film.
Nazionale 16.15—20^0 «Via^ col ven-tos>. Clark Gable] Vivlen Leight, Olivia De Hevilland, Leslie Hovvard.
Grattacielo 15.30 «L'uovo del serpen-te». Liv Ullmann, David Carradine, James Whitmore. Barvni film.
Excelsior 16.00 «In una notte piena di pioggia*. Giancarlo Giannini in Can-dice Bergen, Režija Lina Wertmiil-ler. Barvni film.
Fenice 16.00 «L'ultima Odissea*. George Peppard in Dominique Sanda.
Eden 16.30 «Le notti pomo nel mon-do». Laura Gemser. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30-17.40-19.50-22.15 «Luomo nel mirino*. Clint Eastvvood, Sandra Locke. Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni film.
EUodrammatico 16.00—22.00 «Tre ado-
- rabili viziose». Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 «E tanta paura*. Mi-chele Placido, Corrine Clery, Eli VVallach. Prepovedano mladino pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.15 «1 nuovi mostri*. A. Sor di, O. Muti, V. Gassman, U. To-gnazzi. Barvni film.
Capitol 16.30 «Quell’oscuro og-getto del desiderio*. Film L. Bu-nuela, F. Rey.
Moderno 16.00 «Indians». Barvni fijm
Impero 16.30 «Venus foemina heroti-ka». Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «Muhamad Ali il piti grande*. življenje Cassiusa Claya. Barvni film.
Vittorio Vencto 16.30 «11 figlio del gangster* Alain Delon. Barvni film.
Radio 16.00 «Ilsa la belva delle SS». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Astra 16.30 «L'uccello dalle piume di cristallo*. T. Musante, S. Kendall. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Volta (Milje) 17.00 «Napoli violenta*. Maurizio Merli. Barvni film.
Izleti
ŠD Mladina iz Križa organizira dne 26. t.m. smučarski izlet v Ra vascletto - Zoncolan. Vpisovanje vsak dan do 22. t.m. v kriškem Ljudskem domu. Cena 4.500 lir.
SPDT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest v avtobusu za nedeljski izlet v Ravascletto. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred sodnije (Foro Ulpiano).
Odprto je tudi vpisovanje za avtobusni izlet, ki bo v Ravascletto ob priliki 12. ZŠI dne 5 marca. Vpisovanje bo trajalo do vključno srede, 1. marca, na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20.
Mali oglasi

UNIVERZITETNE ŠTUDENTKE, ŠTUDENTI, nudi se vam zanimivo honorarno delo ob večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko.
Kolikor vas to vabilo zanima, pišite na p.p. 559 Trst. Navedite sledeče podatke; točen naslov, do končano šolo, slner študija, letnik študija.
KOORDINACIJSKI ODBOR PD IZ OBČINE DOLINE
VABI NA SKUPNO
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo v soboto, 25. februarja, ob 20.30 v gledališču «France Prešeren«
Sodelujejo:
OSNOVNA ŠOLA S PESKA MEŠANI PEVSKI ZBORI:
FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA
SLAVEC IZ RICMANJ
TER ZBOR IZ MAČKOU
MLADINSKA GODBA NA PIHALA IZ BORŠTA
RECITATORJI
NA SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
OTON ŽUPANČIČ: POJTE ZA MENOJ
v nedeljo, 26. februarja 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
GLASBENA MATICA TRST
Jutri, 24.	februarja,	bo v
društvenih prostorih Ul, R. Manna 29, II. nadstr., ob 20. uri v prvem sklicanju oziroma ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Prečitanje poročil
3.	Diskusija
4.	Volitve
5.	Razno
SPD TABOR - OPČINE
v Prosvetnem domu na Opčinah bo razstavljal
EDVARD ZAJEC
dela iz cikla »Logični trenutki v barvah*, ki niso bila še razstavljena.
Slikarja bo predstavil prof. A. Černigoj.
Odprtje bo jutri, 24. februarja 1978, ob 20. uri.
Nastopil bo dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja do 15, mareA tlga ■Tušar* dekorlativna in figurativna olja. '
V	Slovenskem klubu v Ul. sv. Frančiška 20/11 razstavlja-svoja najnovejša dela. ki so nastala ob uporabi računalnika. Edvard Zajec. Ogled ob delavnikih od 16. do 20. ure.
V	umetnostni galeriji «Kena Ve-cia», Ul. Donota 20. razstavlja De metrij Cej do sobote, 25. t.m. Ob delavnikih od 18. _do 21. ure, v ne deljo od 10. do 13? ure.
Antološka razstava Livia Rosignana v Palači Costanzi bo odprta do 26. t.m.
PI) KRAŠKI DOM Z REPENTABRA
sklicuje 4. redni občni zbor jutri, 24. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v občinski kopalnici v Repnu z običajnim dnevnim redom.
Vabljeni člani in prijatelji društva.
Predavanja
SPDT vabi na predavanje tržas ^ ga alpinista Berta Iavazza, ki bo P da val na temo: K)d Damavanta McKinleya». Predavanje bo oPretnU barvnimi diapozitivi soplezalca 1'0l~r Klingendratha. Predavanje bo 24. februarja, ob 20.30 v «^ gorčičevi dvorani v Trstu (UL 5 ’ Frančiška 20). Vabljeni!
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev * Italiji vabi na 6. redni občni »j0.1
ki bo danes, 23. februarja
t.l-
ob 15,,30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nads^j Na dnevnem redu je poročilo
delovanju društva, obračun zn
leto
1977 in proračun za 1978, sprentePj ba pravil, poročilo nadzornega bora, volitve novega odbora razno. Ako ob napovedani uri bo navzoče zadostno število član® ' potrebno za sklepčnost, se bo * čel občni zbor v smislu čl. 17 štvenih pravil pol ure kasneje vsakem številu navzočih. Člani, J: so zadržani, lahko pooblastijo • gega člana, da zanje glasuje.
V, počastitev spomina Antona telanca darujeta Olga in Anton [e tot 10.000 lir 'za Skupnost Dri1®®* Opčine.
Namesto cvetja na grob gradben’ Antona Martelanca daruje inž. I. ", nič 5.000 lir za sklad srednje F. Erjavec.
Ob 14. obletnici smrti žene Ma.jr de daruje Adam Leopold 5.000 za Dijaško matico.
rilo*
V	počastitev spomina dragega
ža in očeta Bruna Trampuža dar™ družina lp.OOO lir za SPDT.
V	spomin na pok. Nado Macarol ruje Ivanka Guštin (Repen 88) 4-lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Ane Cahaf"®
daruje Virgilio Sulčič 10.000 lir VZPI - ANPI.	^
Tovariš Alojz firišček daruje 5- ^ lir za sekcijo Maria Matjašiča Barkovlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z iovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627.
Učno in neučno osebje ter r nateljica srednje šole Igo Grudcl*. iz Nabrežine izraža globoko sož®^® g. Veri Blazina ob smrti mame.	,
nje«e
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in teta
MARIJA LEGIŠA vd. FURLAN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. t.m., ob 13.- uri, iz ■mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčerka Vera, vnukinja Nadja Blažina, sestra Kristina in drugi sorodniki
Nabrežina, 23. februarja 1978
Zapustila nas je
MARIJA ZERB0
Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 9.15, iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo brat, svakinje, nečakinje in drugi sorodniki
Trst, 23. februarja 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
ZAHVALA
Sestre
ANTONA MARTELANCA
se zahvaljujejo vsem, ki so jim na kakršenkoli način bili ob strani v tem bridkem trenutku.
Trst, 23. februarja 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
delegacija iz Slovenije v Vidmu
POGOVOR Z ŽUPANOM JOŽEFOM ČEŠČUTOM
Občini Sovodnje in Škofja Loka se bosta letos poleti pobratili
Slovesnosti bosta spomladi v Škofji Loki, junija pa v Sovodnjah - Opravljene vse potrebne priprave
svojim obiskom v videmski se je delegacija komisije S^J^arodne odnose skupščine SR v torek sestala s pred-■kom videmske pokrajine odv. N,,,,
Turellom. Sestanek je bil na sedežu pokrajine v palači «Belgcado». Na sliki: v sredini predsednik komisije za mednarodne odnose SR Slovenije Edo Brajnik, na njegovi
desni predsednik Turello in odbornik Toffoletti, na levi pa predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko* V. Čemo in č'an slovenske delegacije Vlado Uršič.
1,1111,11,111	im miti niiinii, mit n, iiiiiiiitiiiiimtimilHiiiiiimtm m imliilllllliliiinlliilllillMliniiiiiiiiiliilililllliiiiliimllllllllllllllllll
SKORAJ LETO DNI PO ZAČETKU PREISKAVE
Sodna obvestila za «elitno» mednarodno šolo v Grljanu
Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin jih je poslal ravnatelju šole Valentiju, šolskemu skrbniku Fidemiju in županu Spacciniju
Wa - nePravilnosti v zvezi z Hi- rm mednarodne šole v Grlja-
sodna obvestila zaradi
dom-
de-
k' namestnik državnega pravdni-Coassin
jih je naslovil šol-^bniku Fidenziju (osum-^vni^ s°delovanja pri poneverbi sredstev), predsedniku med-'Umi- e So!e Paolu Valentiju (o->e je sleparije v škodo drža-isvn? sodelovanja pri poneverbi 5j.nih sredstev) in županu Spacci-iJ, (osumljen je opuščanja dolž-aktov).
Mednarodno šolo so ustanovili '“I leti na pobudo dunajske
■'N
»io
za atomsko energijo: va
#ii, naj bi zahajali otroci znanstve ;
za
tenil zaPoslenih v miramarskem >i. u za teoretsko fiziko. Dejan-Pa v to šolo zahaja iz leta v
‘eto
tfp, Vedie število tržaških otrok.
n° otrok bogatejših družin <>a šolska
bogatejših
jnj."1* šolska taksa presega mili-da *»), ki se jim zdi »imenitno*. D- nJihovi otroci zahajajo v »elit-kj, angleško šolo. Tako se je šola k a in v zadnjih letih, baje spo ^'nno s šolskim skrbništvom in H lask° upravo, zasedla večji del v/*torov osnovne šole »Papa Giotti* XXXm.» v Grljanu. To je »^dilo nezadovoljstvo med starši ^.išnskih otrok, ki so bili tako preši °škodovani, saj je zaradi za-»Jle; mednarodne šole, ki se je v^sčala občinskega poslopja in kar sodi zraven (elektrika, jva- učni pripomočki, pohištvo, o-lJ'Vanje itd.) brezplačno, delova v državna italijanska osnovna šola o- .1° težkih pogojih. Res je sicer,
:<......................—
na Spaccinija povsem obrobna, saj je osumljen le, da je ugodno rešil, prošnjo po začasni zasedbi prostorov, ne da bi poskrbel za vsa predpisana dovoljenja; šlo naj bi torej le za nepravilnost v birokratskem postopku. S sodnimi obvestili se seveda uradno šele začenja preiskava, ki, bo verjetno zelo dolga in težavna, saj bo moral sodnik preveriti vrsto okoliščin. Pripomniti je še treba, da je sodnik poslal obvestilo o sodnem postopku tudi ministrstvu za šolstvo, kot prizadeti stranki.
Ta sodna preiskava je nedvomno zrahljala že itak krhke temelje mednarodne Šole v Grljanu. Napisali smo že, da velja ta šola za
»elitno* in da se prav zato odločajo zanjo »boljše* tržaške družine. O tem, koliko je pri tej šoli elitnega, ,pa priča dejstvo, da se šola poslužuje izredno slabo plačanih učiteljev: eden izmed njih je še pred kratkim prejemal 75.000 lir meseč ne plače, tri učiteljice (Willys Mal-colm, Elisabetta Covelli in Boža Sain) pa so celo tožile vodstvo šole in so šele pred pretorjem, ki je ugodno rešil njihovo tožbo, uveljavile svoje pravice. Taki odnosi osebjem nikakor ne sodijo v »elitno* šolo, obenem pa ne morejo jamčiti za resnost pouka. Povsem jasno je, da so tudi ti pogoji botrovali sklepu staršev, da prijavijo zadevo sodišču.
Je občasno kak učitelj medna-dfj* šole poučeval angleščino tu-
v italijanski šoli, vendar nekaj Oesečno P° mnenju nekaterih ni moglo odtehtati velikih jjpnosti, ki jih je uživala zasebna s0a...v državnem poslopju. Starši j, 81i še dlje, saj so zatrdil,, da se ®Dt» Zadnjiii letih mednarodna šola sujjhenila v pravo pridobitno u-C>. Zato so 26. maja lanskega 0 vsem obvestili državno pravd-j6 v°- Po večmesečnem premoru dr ^mestnik državnega pravdnika t-oassin 10. t.m. poslal tri sodit- °bvesti!a. Glavna osumljenca r^.brav Valenti in šolski skrbnik, atem ko naj bi bila vloga župa-
(MIIIIMIIIimHIIIMHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMUlllllllllllllltinillllllMIHlMIIIllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIMIHmilllllll
V S( >B<)XQ_ IMU M IR AMARU
■............. ■ —■ 1 ■' 1 — T' ■*» 11    ' ~~
Okrogla miza o stopnji onesnaženja našega zaliva
Znanstveni simpozij prirejala miljska občinska uprava in tržaška univerza
Miljska občinska uprava se že dolgo ubada s problemi, ki zadevajo onesnaženje morja v Miljskem zaiivu in onesnaženje okolja nasploh. Da bi čimprej prišlo do u-godne rešitve tega vprašanja, ki ne bi bila zgolj površna in empirični, je miljska občinska .uprava sklenila pogodbo s tržaško univerzo. Pogodba predvideva finansiranje znanstvene študije o stanju v zalivu in iz tega izhajajoče ukrepe za izboljša vq in obrambo okolja.
Ekološki seminar, ki deluje v o-kviru univerze, je zato izvedel znanstveno raziskavo in obdelal vša vprašanja, ki zadevajo onesnaženje morja' Za izhodišče so slušatelji seminarja izbrali deskriptivno metcdo in opisali vse najrazličnejše aspekte tega perečega vprašanja, tako morfologijo in hidrologijo obravnavanega področja, sedimente, obstoječo favno in floro ter kemični in fizikalni vidik morske vode.
i
V tem letu se bosta pobratili občini Sovodnje in Škofja Loka. Občinska sveta teh dveh občin sta že odobrila ustrezne predloge, tako da se bo svečanost pobratenja mogla izvesti spomladi v Škofji Loki, poleti pa v Sovodnjah. Sovo-denjska občinska uprava je v teh dneh prejela od občinske uprave Škofji Loki obvestilo, da so predlog o pobratenju že odobrile pristojne komisije družbenopolitičnih organizacij, že poprej Da je podoben sklep sprejela občinska skupščina. .Omenjene priprave so se izvršile v tem letu.
škofjeločanom naša občina ni ne-zhana. Prvi stiki so bili vzpostavljeni pred dvema letoma. »Začelo je z množičnim izletom, ki ga je Slovenska prosvetna zveza priredila k Urhu in v Železnike,* - je dejal župan občine Sovodnje Jožef češčut.
»Takrat je iz naših krajev odšlo 10 avtobusi na obisk v Slovenijo okoli 500 goriških Slovencev. Ob tisti priložnosti sem predsedniku skupščine občine Škofja Loka Polajnarju namignil, da bi se naši občini pobratili. Predlog, ki se mi je zdel umesten, danes uresničujemo.* češčut nam je nadalje povedal, da so v Škofji Loki že pobrateni z 'neko občino v bližini Bologne, pa se jim zdi potrebno, da imajo bratske vezi tudi z neko zamejsko slovensko občino. »Preko naše občine bo vzpostavljen trden most prijateljstva in sodelovanja s krajem v Emiliji. Povezujejo pa nas še drugi razlogi. V občini Škofja Loka je kraj, ki se imenuje Sovodenj. Poleg tega so predniki sedanjih prebivalcev v Železnikih izdelovali železne klamfe in jih po rimski cesti, ki je bila speljana po Stradalti in po naši občini, prevažali v Benetke, da so jih uporabljali ori spenjanju lesenih tramov.* Sovodenjski občinski svet je sklep o pobratenju sprejel že v mesecu novembru. Takrat je sestavil kratek opis občine in ga poslal občini Škofja Loka. V predstavitvi so zajeli zgodovinske, zeniljepisne in narodnostne značilnosti občine in krajev. Izrecno so poudarili, da so se tudi Sovodenjci kot vsi Primor ci. trdno upirali fašističnim raznarodovalnim naklepom. Od 1.800 prebivalcev je padel v osvobodilnem boju 101 občan, kar. je naj bolj zgovoren dokaz predanosti | idealom narodnosti, svobode in e-nakopravnosti. V dokumentu so podrobno opisali pestro dejavnost, ki jo vzdržujejo prosvetna in športna društva ter gospodarske organizacije. Izrecno so poudarili, da so s prispevki ter z izredno pomembnim osebnim deležem in prostovoljnim delom v Sovodnjah zgra-
dili kulturni dom, ki je postal živahno središče razgibanega kulturno prosvetnega življenja.
»Pobratenje bomo izvedli z dvema ločenima dejanjema. Na jprej se bomo mi udeležili svečanosti v Škofji Loki. Takrat bo gostitelj .predsednik skupščine Polajnar, ki mu bo spomladi potekel mandat. Potem pa bomo svečano zasedanje občinskega sveta priredili v So vodnjah, na katerega bomo povabili novega predsednika skupščine občine Škofja Loka. Drugi del pobratenja bomo povezali s tradicio r.alnim praznikom, ki ga prirejamo mesecu juniju,* je zaključil po
OKTOBRA AU NOVEMBRA V AVDITORIJU
Pobuda za izvedbo prireditev italijanskih in slovenskih šol
Pogovora so se udeležili predstavniki občine, ravnatelji srednjih šol in predsedniki zavodskih svetov
govor sovodenjski župan češčut.
Dane,s protestna manifestacija tekstilcev
Danes dopoldne bo po goriških ulicah sprevod uslužbencev podgorske tekstilne tovarne. V tej zvezi je goriško združenje trgovcev izdalo posebno tiskovno poročilo, v katerem izraža polno solidarnost z delavci največjega podjetja na Goriškem. Jutri zjutraj pa je v Gorici napovedan sestanek članov vodstva grupe Bustese, na katerem naj bi prišlo do pomembnih odločitev.
leč so tista povojna leta, ko vino ni imelo cene in ko z njim nisi vedel, kaj bi. Bužinelovi so si o-skrbeli vso potrebno mehanizacijo za obdelavo vinogradov in za uste-kleničenje vina, tako da delo ni naporno. Kot večina individualnih vinskih proizvajalcev so tudi Bužinelovi trgovci z vinom. Niihove steklenice ,se pojavljajo v nekaterih priznanih restavracijah na Goriškem, pošiljajo pa jih tudi v Milan, Rim in Turin.
Danes, ko sta sinova prevzela večji del skrbi okoli vodenja posestva, se Bužinel lahko z večjo vnemo posveča petju v zboru na Plešivem ter v oktetu v Krrr.mu. S petjem potrjuje svojo trdno narodno zavest, ki jo je izpričal tudi med vojno s sodelovanjem v osvobodilnem gibanju. Ob, lepem jubileju mu kličemo: še na mnoga leta!
Bužinelovih 75 let
šne prireditve s tem, da zagotovi avditorij, propagandni material in pomoč v kakšni drugi obliki.
Šolski ravnatelj in predsedniki za-vodnih svetov so si nato izmenjali informacije o prireditvah, ki so j.n že organizirali, ter o nastopih, ki jih še bodo. Med pogovorom so ugotovili, da bi bila najbolj prikladna dala občinska uprava. Odbornik ] meseca za šolske akademije oktober alj november. Slovenske sred-lahko predstavile sa-
Ravnatelji srednjih 'šol ter predstavniki zavodskih svetov italijanskih in slovenskih šol So se v torek popoldne na županstvu v Gorici pogovarjali z odbornikom za kulturo, šport in rekreacijo Fantinijem o skupni šolski prireditvi, ki naj bi jo pripravili letos meseca oktobra ali novembra. Pobudo za sestanek
je dala občinska uprava...............,
Fantini, ki je sejo vodil, je uvodoma dejal, da bi se občinska uprava rada vključila v kulturno - prosvetno izvenšolsko dejavnost srednjih šol. Občina jc namreč pripravljena koordinirati posamezne šolske prireditve, k; jih organizirajo italijanske in slovenske šole ob zaključku šolskega leta ali med njim. Navedel je tudi nekaj šol (ločniška in slovenske srednje), ki so v zadnjem letu ali pa v preteklosti pripravljale nastope glasbenega in gledališkega značaja. Namen sestanka je bil torej ugotoviti možnosti, da ob-1 činska uprava pomaga izvesti tak-1
nje šole bi se mo skupno, zlasti velja to za vse višje srednje šole.
Udeleženci sestanka so ugodne o-cenili pobudo ter se sporazumeli, da se bodo o njej pogovorili na sestankih profesorskih zborov in zavodskih svetov. Pretehtali bodo vse možnosti, kako to pobudo izpeljati, nakar se bodo znova sestali s predstavniki '••Nhne in jo poskušali uresničili.
SEJA KRAJEVNE SKUPŠČINE V ŠTANDREŽU
Upravo telovadnice zaupati društvom, ki delujejo v vasi
Največjo odgovornost prisoditi športnim društvom Za katere športne panoge bo sluzil objekt
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
VABI NA
PREŠERNOVO PROSLAVO
v soboto, 25. februarja, ob 20. url v dvorani kina Roma v Miljah,
kjer bo prvič nastopil naš PEVSKI ZBOR
Sodelovali bodo:	■*
,	UČENCI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
DOMAČI SREDNJEŠOLCI
HARMONIKARSKI ANSAMBEL GLASBENE MATICE TER ČLAN SSG STANE RAZTRESEN
Študija, ki je bila objavljena podporo miljske občine, se zaključi z opisom današnjega stanja okolja v Miljskem zalivu in predlaga še druge raziskave, ki bi omogočile na tančno poznavanje okolja v miljski občini. Študija daje tudi nekaj napotkov, ki bodo vodili občinske u-pravitelje pri njihovem nadaljnjem 'delu.
Zanimivost in pomembnost opravljene raziskave sta spodbudili tržaško univerzo in rhiljsko občinsko u-pravo, da priredita okroglo mizo, ob kateri bodo obravnavali vprašanja, ki zadevajo celoten Tržaški zaliv. Ta znanstveni simpozij bo v soboto, 25. t.m., pri centru za teoretsko fiziko v Miramaru s pričetkom ob 9. uri. Referate o stopnji onesnaženja našega zaliva bodo ime'i prof. Ferruccio Mosetti, prof. Antonio Brardbati, prof. Alessandro Pignatti, prof. Giuliano Orel, dr. Manlio Princi, dela pa bo zaključil dekan znanstvene fakultete tržaške univerze prof. Giacomo Costa.
V NEDELJO NA OPČINAH
Uspešno nadaljevanje ciklusa predavanj
V nedeljo, 26. februarja, ob 16.30 bo v Prosvetnem domu srečanje a dr. Adrijanom Sancinom. Predavatelja, zdravnika iz Skednja, poznajo že v mnogih tržaških društvih ne samo zaradi bogate zbirke zanimivih diapozitivov iz raznih krajev sveta, ampak tudi po nadvse prijetnem stiku, ki ga zna vzpostaviti s poslušalci. V društvu «Tabor» se bo tokrat predstavil z zelo aktual nim predavanjem: »Nil, večna re ka življenja*. Njegovo predavanje bodo, kot rečeno spremljali diapo zitivi,	_
•■6EM)R4A/4j£oy ,
mV
PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS* V DOLU
vabi
drevi, ob 20.30 na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
v prostorih osnovne šole na Palkišču.
Poleg priložnostnega govora bo na sporedu recital Mladinskega centra, nastop mladinskega pevskega zbora z Vrha, člani fotografskega odseka pa se bodo predstavili z manjšo razstavo slik.
VABLJENI!
Pred nekaj dnevi je Alojz Bužinel slavil svoj 75. rojstni dan. Rodil se je v Medani, kjer še živijo njegovi trije bratje ■ in ■ dve sestri. Vjedno je kmetoval. Na' svojem posestvu v Pradežu pri Krminu. K jer živi od 1941. leta, .je prve vzorne vinograde zasadil 1956. leta. Deset let kasneje je opustil hlev ter se posvetil samo vinogradništvu. Bil je den izmed prvih briških vinogradnikov. ki ,je prejel nagrado. Oskarja za vino so mu 1968 leta podelili v Tržiču. Takrat ic izmed vseh razstavljavcev zbral za svoja vina največ točk. V glavnem prideluje tokaj, asortma pa je popestril še z drugimi plemenitimi vini kot so mftellerthurgau, razni pinoti, sauvignon, rebula, tr.imier in seveda, s črnimi vini kot sta merlot in kabernet.
Alojz Bužinel, ki si je svoje zna nje pridobil tudi v sodelovanju s kmetijskim nadzorništvom ter z o-biskovanjem- tečajev in s strokovnimi obiski po rajnih kleteh, je skrb za proizvodnjo in prodajo vina prepustil svojima dvema sinovoma in njunima družinama. Da-
MAMILA NA ŠOLI ŠE ZMERAJ V OSPREDJU
UČNO OSEBJE ZAVODA «E. G!ACICH» SOLIDARNO Z MLADO PROFESORICO
Prispevali bodo sa sodne stroške, ki jih bo Pacorjevu imela s tožbo zaradi obrekovanja
V torek zvečer se je v štandrežu sestala krajevna skupščina. Sestanek je predsednik Walter Reščič sklical z namenom, da se pogovorijo o upravi telovadnice, ki jo občina gradi v Štandrežu, o njeni u-porabljivosti ter o izbiri športnih rekvizitov.
Uvodoma so z zadovoljstvom u-gotovili, da je objekt zgrajen do tretje faze in da ga bodo že letos lahko uporabljali. Ko je tekla beseda o upravi poslopja, so se navzoči sporazumeli o predlogu, da bi to nalogo prevzela domača društva, ki bi o-bjekt dajala v uporabo šoli ter društvom, ki delujejo v tem kraju. Poglavitno odgovornost za upravo bi prisodili športnim društvom.
Obsežno so razpravljali o podu v telovadnici. Po mnenju članov krajevnega sveta bi morali izdelati takšnega, da bi ustrezal igranju odbojke, košarke, rokometa in za kotalkanje. Ker je sedaj kotalkanje v štandrežu ter v slovenski- soseščini zelo razvita šunrtna' dejavnost, • se ogrevajo za' izdelavo takšnega poda, kakršen ie v športni dvOrani v dolini Korna. totfej'tz-asfalta-ali-kak šnega podobnega materiala, da bi na njem kotalkali skozi vse leto.
Če se lahko vključimo v razpravo o izbiri materiala za pod, potem moramo povedati, da ni mogoče zgraditi dvorane, ki bi služila tako različnim športnim zvrstem, predvsem pa ni mogoče izdelati za vse športne panoge primernega podu. Zavedati se moramo, da so podori iz gume, asfalta in drugih podobnih materialov hladni ter neprimerni za telovadbo, ki bo poglavitna dejavnost, zlasti za učence.
Pogovorili so se tudi o izbiri telovadnega in športnega orodja ter pri tem omenili možnost njegovega nakupa pri znani slovenski firmi ELAN.
Vsekakor bodo o vseh teh vpraša njih govorili še s projektantom pri katerem bodo dobiii dodatne informacije.
V nadaljevanju seje je bila na re setu ureditev avtomobilskega prometa v Štandrežu. Pdgovorili so se o predlogu, da bi prepovedali parkiranje vozil v nekaterih ulicah
jo italijanski državljani v starosti od 18 do 30 let in ki imajo izpričevalo o opravljeni visokošolski izobrazbi — doktorat iz prhva, političnih ved ali ekonomije in trgovine. Podrobnejša pojasnila nudijo na prefekturi.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20.15, F. Ar-rabal - D. Tralič: Pismo generalu Francu. Abonmajska predstava za red premierski in izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG v Nori Gorici.
Prosveta
Afera zaradi sodne preiskave proti mladi profesorici Antonelli Pa-cor, na tržiškem zavodu »E. Gia-cich* se še ni polegla. Kakor je znano, je sodna oblast proti profesorici uvedla preiskavo na podlagi anonimne ovadbe, da je med poukom navajali dijake k uživanju mamil.
Prejšnje dni so do takega postopka zavzele dokaj ostro stališče sindikalne organizacije, včeraj pa so na posebnem zborovanju povedali kaj o tej zadevi mislijo Antonellini kolegi. Na zborovanju so tudi sprejeli dokument, v katerem izražajo solidarnost mladi profesorici, ki si je upala javno, v šoli, govoriti o tako perečem vprašanju, kakor so mamila, zaradi katerih vsako leto umre nekaj sto mladih ljudi. Na omenjenem zborovanju s-, tudi sklenili, da Antonelli, poleg moralne pomoči, ponudijo tudi konkretno pomoč s tem, da bodo prispevali za stroške, ki jih bo imela s sodiščem, kjer je vložila tožbo proti neznancem zaradi obrekovanja. Učno o-sebje zavoda «E. Giacich* zahteva tudi, da sodna oblast čimprej za ključi preiskavo in,ugotovi usmerjevalce in pobudnike tega zahrbtne ga dejanja.
preprečili širjenje te bolezni tudi med bolniki, je vodstvo tržiške bolnišnice sklenilo začasno omejiti o-biske na nekaterih oddelkih, kjer bi tako virusno obolenje lahko povzro čilo težke posledice. Ukrep velja zaenkrat za kirurški oddelek in za oddelek za intenzivno nego.
Prihodnji teden stavka na šolah
V Tržiču bo v ponedeljek, 27. fe bruarja, ob 17. uri na sedežu FLM, sestanek vseh članov šolskih sindikatov CGIL, C1SL in UIL. Sklicalo ga je tajništvo sindikalne federacije Obrazložili bodo vzroke, ki so pri vedli do napovedi stavke v tem sek torju, ki bo 3. mareg.
Prešernova proslava drevi v Dolu
Doljani bodo počastili letošnji slovenski kulturni praznik drevi, s prireditvijo v osnovni šoli na Palkišču. Letošnja Prešernova proslava bo nekoliko drugačna od podobnih prireditev prejšnjih let. K sodelovanju so namreč povabili mladinski pevski zbor z Vrija, člani goriškega Mladinskega centra pa bodo izvajali odlomke iz Župančičeve Dume. Kot domač doprinos lahko štejemo fotografsko razstavo, ki jo pripravljajo člani pred kratkim ustanovljenega fotografskega odseka.
Razna obvestila
Pokrajinska uprava v Gorici obvešča vse zainteresirane, da zapade, v soboto, 25. februarja, rok za vložitev prošenj za štipendije za dijake in študente, ki obiskujejo kmetijske srednje šole in kmetijske fakultete i\a univerzah. Ustrezne tiskovine so na razpolago na pokrajinski upravi.
Glasbena matica obvešča abonente in druge obiskovalce glasbenih predstav, da bo priredila 5. marca v Kulturnem domu v Trstu, izven goriškega abonmaja, gostovanje Opere iz Ljubljane s Smetanovo »Prodano nevesto*. Za to pri liko organizira Glasbena matica, če bo dovolj interesentov, avtobusni prevoz iz Gorice v Trst. Abonenti Glasbene matice bodo imeli pri nakupu vstopnic popust. Vstopnice so na razpolagb vsak dan popoldne na sedežu Glasbene matice v Ul. Malta 2.
Prosvetno društvo »Vipava* na Peči priredi na sedežu jutri, 24. februarja, ob 20.30 Prešernovo proslavo. Na sporedu so priložnostni govor, nastop domačih recitatorjev in skupine Mladinskega centra iz Gorice ter dekliškega zbora z Vrha.
Prosvetni društvi »Naš prapor* in »Andrej Paglavec* priredita jutri, * 24. februarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Fevmi skupno Prešernovo proslavo. Spored: priložnostni govor, nastop domačih recitatorjev, moškega zbora »Andrej Paglavec* iz Podgore. otvoritev razstave slikarjev Silvana Bevčarja in Hijacinta Jusse.
Koncerti
V avditoriju v Gorici bo drevi, ob 18.00, na pobudo goriške občine in v sodelovanju z novinarskim krožkom iz Trsta recital pevke Glorie Paulizze, ki bo ob spremljavi pianista Ennia SJvestrija izvajala recital italijanskih ljudskih pesmi
Kino
Gorica
VERDI 16.45—21.00 »Via col vento*. C. feaBle •
CORSO 17.15—22.00 «In nome del papa Re*. N. Manfredi in C. Scar-pitta.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «11 por-tiere di notte*. D. Bogarde in C. Rampling, mlajšim od 18. let prepovedan
CENTRALE 17.00-22.00 »Concerto di fuoco*. J. Iglehard in C. Speed, mlajšim od 14 let prepovedan
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 »I ragazzi del coro*. *
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Punto di rottura*.
Nora Goriva in okolivu
SOČA «Potovanje prekletih* — ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Mož srečne roke* — ameriški Ijilm ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Hudičev svet* — ameriški film ob 19.30.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiunmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHM
V VČERAJŠNJIH ZGODNJIH URAH
Samotar v Ulici Lunga umrl zaradi zadušitve
V stanovanju je gorelo, gasilci so možakarja našli že mrtvega
Komaj 56-letnega Maria Spangher ja, ki je sam živel v majhnem stanovanju v Ulici Lunga 24, na dvorišču, kjer so še druge družine, so gasilci našli včeraj zjutraj mrtvega zaradi zadušitve. Da prihaja dim iz njegovega stanovanja, se je
• Notranje ministrstvo je razpisa lo javni natečaj na podlagi izpitov imrn njegovega stanovanja, se je za 120 mest v vodilnih organih javne zavedla okro* P01 sedm,h Helena varnosti. Natečaja se lahko udeleži-
Gripa razsaja v Tržiču Omejeni obiski v bolnišniei
Gripa se z neverjetno naglico ši ri tudi na tržiškem območju. Da bi

GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča — blizu mirenskega mejnega prehoda) — Tel. 30-910 NUDIMO VELIKE POPUSTE ZA VSA ZIMSKA OBLAČILA — PRIPOROČAMO VAM PREDVSEM ZNANO ŠPORTNO KONFEKCIJO
«gigi RIZZI»
Kdor kupi za 50.000 lir vrednosti, je deležen tedenskega žrebanja treh (3) zimskih kompletov.
SMUČI-VEZI - SMUČARSKI ČEVLJI - ŠPORTNA KONFEKCIJA
Ožbot Gurtner, ki biva v stanovanju prieg Spnneherjevega. Takoj ie poslala sina Giorgia, da obvesti gasilce- in ti so takoj prihiteli ^ ekipo. Ko so prvi gasilci vdrli v stanovanje, da bi pogasili požar, se na tleh sobe polne oblek in cunj našli, poleg postelje in blizu peči na drva, Spangherjevo truplo. Poklicali so pomoč, kmalu so uri šli še drugi gasilci in policija. Gasilci so požar kmalu pogasili; iz stanov*nja so morali rdnesti kup ožganih cunj in pohištva; Malo kasneje sta prišla še zdravnik dr Casasola in nače’nik letečega oddelka policije dr. Malizia.
Pokojni Spangher je živel sam, na hrano je hodil v menzo ECA, bil je po svoje čudak.
nejše pogoje. Društvo nadalje opozarja, da je mučenje živali tudi kaznivo dejanje, čeprav zelo neradi posegajo po tako drastičnih ukrepih.
Ne mučimo živali!
Društvo za zaščito živali opa zarja, da se množijo primeri neodgovornega ravnanja z domačimi živalmi, zlasti psi, ki so prisiljeni živeti v ujetništvu, priklenjeni na zelo krtako verigo, brez primernega zatočišča v slučaju slabcgr vremena.
Te dni je moralo društvo že nekajkrat posreduvati pri takih »ljubiteljih* živali, da so za svoje varovance oskrbeli nekoliko znos
Dva nočna obiska v Tržiču
Neznanci so obiskali v noči med torkom in sredo registrski urad v Tržiču, na Ulici S. Marco. Veliko so si prizadevali, da bi izsledili blagajno ter pri tem pustili za sabo precejšnje razdejanje. Na srečo niso odnesli ničesar. Nočnega obiska so se zavedli šele včeraj zjutraj uradniki ter o dogodku obvestili policijo.
Nekoliko bolj donosen pa je bil nočni obisk v slaščičarni Teclich, na Tržaški cesti 186 v Tržiču. Neznanci so v lokal vdrli skozi stranska vrata, pri napornem delu pa se jih je najbrž polotila tudi lakota. saj š: pospravili kar precej slaščic. Počistili pa so tudi inkaso v blagajni, okrog 300.000 lir. V teku je preiskava.
DEŽURNA LEKARNč V GORICI Danes ves rta n in Donoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves rtan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna ^ Antonio. Ul. '-V-r-ana 147, let 40407
Prispevki
N.N. iz Goric-- je ^ris^evai o.lLO lir za naš dnevnik.
OB 35-LETNICI NJEGOVE SMRTI
POSLEDNJI BOJ JANKA PREMRLA-VOJKA
■v
Se do sobote v palači Costanzi
Včeraj je poteklo 35 let od smrti primorskega partizanskega prvoborca, narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Vojko se je rodil 20. februarja 1020 v Šent Vidu pri Vipavi. Vzgojen v narodno zavednem duhu se je že kot mladenič zavedel, da piše fašizem smrt slovenskemu ljudstvu pod Italijo. Zasovražil je črni režim in se mu začel upirati z mladostno zagretostjo. Nič čudnega zalo, če se je že na začetku februarja 1942 podal v gozdove na čelo prvim primorskim partizanom. S svojo četo je postal strah in trepet fašistične soldaleske na eni ter legenda med slovenskim ljudstvom na drugi strani. Na čelu svojih soborcev se je udeležil neštetih spopadov s fašistično vojsko, med drugimi tudi bitke na Nanosu aprila 1942. ko je 54 partizanskih borcev več kot osem ur vztrajalo v neenakem boju s premočnim sovražnikom. Ta bitka je pomenila za vso Primorsko„ prelomnico k naglemu širjenju in krepitvi partizanskega gibanja.
Februarja 1943 se je skupina Vojkovih borcev spopadla s sovražno skupino v bližini Idrijske Bele. Bitka, v kateri je imel sovražnik veliko mrtvih, se je že nagibala h končnemu porazu nasprotnika. ko je bil Vojko smrtno zadel v trebuh. Po enem tednu trpljenja je izdihnil v noči med 21. in 22. februarjem.
18. aprila 1944 je bil Vojko proglašen za narodnega heroja.
Poslednji boj in smrt Janka Premrla - Vojka je v knjižici z naslovom «Vojkov vod» opisal njegov soborec tudi v tej poslednji bitki, Ivan Renko. Iz nje ponatiskujemo del zadnjega poglavja.
Vsak čas smo pričakoval' znak za juriš, stisnili bomo fašiste in jih potolkli do kraja.
V tem pa zaslišim, da me zgoraj nekdo kliče po imenu. Po glasu . spoznam, da je to Lado.
»Kaj je?»
»Umik takoj!*
«Umik? čemu?*
»Urnik, hitro! Ne sprašuj!* Zapustili smo položaje. Povzpnemo se do Ladota, ki nam pove, da je Vojko težko ranjen. Moramo ga čimprej odnesti na varno, da ne bo prepozno, če mu še lahko pomagamo.
Tovariši iz Borisove desetine so že pripravljali zasilna nosila. Voj ko je sedel naslonjen na Borisa. Ranjen je bil v trebuh in videli smo. da neznosno trpi. Bil je \c-s
bled v lica in je le z veliko težavo govoril. Ko je Videl, da se umikamo zaradi tega, ker' je on ranjen, se je uprl.
«Pustite me tu. Juriš, juriš! Ne umikajte še! Nazaj na položaje! Dotolcite fašiste!*
To je bilo edino njegovo povelje, ki ga je dal svoji četi, da ga ni izpolnila...
Umaknili smo se. Nad črnovr-ško planoto se je spustila zimska noči Po ozki gazi se je kolona počasi pomikala proti taborišču Nosila z ranjencem so se enakomerno zibala na ramenih tovarišev, ki so stopali rahlo in previdno. da mu ne bi povzročali bolečin.
Ko smo bili že globoko v gozdu, sem odšel naprej, da v 'taborišču pripravim vse potrebno. Lado je bil že bdšel, da poišče zdravnika.
V taborišču so nas čakali. Baraka je bila razsvetljena in še nihče ni legel. Komaj odrinem vrata, me pozdravijo navdušeno vzkliki:
»Živ jo! P g je spet ena več!*
Zavem se, da to velja zaplenjeni strojnici, ki se je, sam ne vem kako, znašla na moji rami. Ostala mi je, ko smo Se s tovariši vrstili, noseč Vojka, in smo drug od drugega prevzemali orožje.
Toda tovariši so hitro opazili, da nekaj ni v redu. Nastala je hipoma tišina. Povedal sem, kaj sc je zgodilo.
«In prav danes je prišlo povelje, s katerim so ga imenovali za komandanta brigade. Prve brigade na Primorskem!*
Pripravili smo mehko ležišče na gornjem pogradu. Nanj smo položili Vojka, ki mu je tačas nekoliko odleglo. Tovariš Kajtimir, ki je bil takrat pri nas, ga je hrabril in mu povedal, da so ga imenovali za komandanta brigade. Vojko se je nasmehnil:
»Ranjen sem težko. Ne bom prenesel.*
»Samo hrabro, Vojko! Se boš jurišal na fašiste, ne s četo, z brigado. S svojo brigado!*
Zasenčili smo svetilko in baraka se je pogreznila v mrak. Polegli smo po pogradih, toda zaspal m nihče dolgo v noč.
Navsezgodaj zjutraj je Lado prišel nazaj. Zdravnik ni hotel priti. •Bil je to neki zdravnik iz Idrije, katerega imena se več ne spominjam. Računali smo nanj, kot na svojega človeka, toda bil je stra.-, hopetec in je odpovedal.
Takoj je odšla patrulja v glavni slab, ali pot je bila dolga in pFe-' den je prišel zdravnik od tam, ,ie Vojko po enem tednu boja s smrtjo v noči od 21. na 22. februar izdihnil.
Tako je doniovini daroval svoje življenje njen zvesti sin, izpolnjujoč svojo dolžnost do nje, do svojega naroda in partije, ki ji je pripadal
Mrzlo, jasno zimsko jutro. Pobeljeni vrhovi smrek bleščijo v sončnih žarkih; drobno se z njih usipa sneg in rahlo pada na nosila.
Borci Trnovske čete poslednjič spremljamo svojega tovarna in komandirja.
Pokopali smo njegovo truplo brez govorov, brez salv. V skri tem kotičku temnega gozda bo počival junak, dokler uporni narod ne izbojuje svoje pravde in mu ne najde poslednjega bivališča v svobodni slovenski zemlji.
Že dolgo ni	kaka razstava doživela tolikšnega uspeha,	kot ga doživlja Rosignanpva razstava v palači Costanzi, kjer	je že poldrugi mesce	na ogled večje število olj tega	znanega tržaškega mojstra. O razstavi
so poročala	vsa krajevna in ne	le krajevna občila, o	njej sp se	razpisali in razgovorili umetnostni kritiki. Zaradi	tega je bila razstava	podaljšana, pa le do	sobote, 26.	t.m. Na sliki Rbsignaiiovo olje »Osamel«

V 9 DNEH PRIKAŽEJO, KAR JE V FILMU NAJBOLJŠEGA
BEOGRAJSKI FEST ZARES «FESTIVAL FESTIVALO V»
Poleg prikazovanja najboljših Ulmskih dosežkov leta se v jugoslovanskem glavnem mestu srečajo filmski ljudje, da obravnavajo probleme kinematografij
Beograjski Fest; —• ki se je letos vršil v dneh od 3.. do. 11. februarja se iz leta v Teto vedno bolj uveljavlja kot ena najbolj pomembnih iAntskih manifestacij na mednarodni ravni.
Za razliko od drugih pohodnih pobud v svetu (Cannes, Berlin itd.) Beograd ne predstavi »svetovnih premier*, pač pa se na tej manifestaciji predstavi »najbolje*, kar je filmska proizvodnja raznih dežel dala v minuli sezoni, izbirajoč najboljše filme, ki so bili predstavljeni na raznih festivalih kot. tudi tista dela, ki' iz tega ali onega razloga niso mogla hiti vključena v program tega ali onega festivala, ki pa zaslužijo, da jih prištejemo, med »najboljša delo*,; Gre torej za festival festivalov.
Z a filmskegai kritika, za tistega, Idi 9»®S filmom študijsko ukvarja, pa tudi za preprostega filmskega' gledalca devet dni beograjskega Festa predstavljajo edinstveno priložnost za malone popoln pregled filmske ustvarjalnosti enega leta. In to brez vsakega. zvezdništva, brez slehernega merkantili-zma, ki žal prepogosto pogojuje podobne manifestacije v zahodnem svetu. . Tako je, navzočnost slovitih avtorjev — iz Italije so bili npr. navzoči Damiano Damia-ni, 'Paolo in Viltorio Taviani, Pa-squale Squitieri, Sergio Amidci — in znanih umetnikov, — začenši z Robertom De Nirom, do Sissy Spaček, od Giana Marie Volonteja do Marcella Mastroien-nija —• služila predvsem izmenjavi informacij ter' srečrnjem za izmenjavo izkušenj in idej.
tikrati je treba prav tako v okviru Festa podčrtati vsakoletni simpozij, ki obravnava posebne probleme, ki se ' nanašajo na film. Letos je bila osnovna tema »Film in zgodovina*. Tega simpozija so se udeležili najbolj kvalificirani strokovnjaki, npr. Guido
■lili«IHIIII Iiiitiiiuittiitm mmtm minili miiMiiiiitfimiimiiiHiiiiiHMiHimiMi lil lili II It IIIIIIIIIHUIIIIIMIMMilim m iiiMHiimmiium II iifiiiiiiiHiiiMiiiiiHMiHiinii
Patronat KZ - INAC svetuje
Ko pokojninska doba presega 40 let
Vpr.: ačeprav nimam še 60 let. io imam že več kot 40 let dela, eveda z vojaščino vred. Delati e m namreč pričel že kot 14-letni ajenec in sem bil. razen sluzela vojaškega roka. stalno zapo-len, med zadnjo tojno pa sem se ideležil NOB in so mi tisto ob-lobje tudi priznali. Kolikor mi je liano, bi lahko dosegel vpokoji-ev že pred 60. letom, ker sem iresegel 40 let dela, vendar pa e mi sedaj objektivno ne splača, le dobro poldrugo leto namreč irejemam kot visoko kvalificirani 'elavec znatno višjo plačo kot i rej. zato bi rad delal še pold ruto ieto. da bi nato imel še bolj-o pokojnino, vsaj tako mi je sve-rtval neki prijatelj Moj edini Ivom je ta. če mi bodo upoštevali delovno dobo oziroma plačo io dopolnitvi 40 let? Ravnam r.ra-Hlno?»	O. K.
Očitno se nanašate na posebno tarostno pokojnino (anzianita), do atere ima zavarovanec pravico, e ima vsaj 35 let in največ M) st pokojninsko dobe. pod pogojem, la ni več v podrejenem delovnem azmerju, vendar pa neglede na .'šobno starost Kakor je razvidno z vašega opisa, ste že izpolnili OUOrum* za priznanje najvišje n žne odstotne mere starostne po aijnine (v višini 80 odstotkov), ki n zavarovalni zavod izračuna na .snovi prejemkov. Za določitev r kojninske osnove, ki nato vpli /a na višino pokojninskega zne-
ska, upoštevajo pri izračunu na osnovi prejemkov (retributiva) najugodnejša tri leta plače v zadnjih desetih letih (navadno so vedno zadnja tri leta). V vašem primeru pa ste bili prav pred kratkim uvrščeni v višjo plačilno kategorijo, višji prejemki pa se seveda upoštevajo za vsa dozorela leta pokojninske dobe. Nihče vam ne prepoveduje, da ostanete še poldrugo leto ali več v podrejenem delovnem razmerju in si boste povišali mero povprečnega mesečnega prejemka na osnovi zadnjih treh let. Ko boste nato predložili na INPS prošnjo za upokojitev, bodo določili višino vaše pokojnine. ki bo znašala 80 odstotkov mesečnega povprečja prejemkov v zadnjih treh letih. S to »špekulacijo*. ki pa je povsem zakonita, oziroma ni v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili, si boste znatno povišali pokojnino, ki vam io bo TNPS začel nakazovati od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi zadevne prošnie.
ROK ZA PORAVNAVO
KMEČKIH
PRISPEVKOV
Vpr.: *Moja žena • je vložila prošnjo da bi plačevala kmečke prispevke. In to od leta 1976 dalje. Prošnja je bila sprejeta in prav danes je dobila poziv od kmečke bolniške blagajne, naj pride dvignit izkaznico za zdtavnika Rad bi vas vprašal dve stvari: kaj ne
more obdržati moje <kose» in kdaj bo treba plačali davke?* D. ž.
Kar se prvega vprašanja tiče, vaša žena lahko naredi (ipcijo, da je še naprej deležna zdravstvene oskrbe pri vaši bolniški blagajni, vendar pa bo morala kljub temu plačevali prispevke za kmečko blagajno. Zavarovalne prispevke za leto 1976, 1977 in 1978 pa boste plačali septembra meseca, ko bodo na osnovi poimenskih seznamov neposrednih obdelovalcev izstavili davčne kartele in vaša žena ,bo plačala za tri leta skupaj .seveda v štirih obrokih.
POTROŠNJA
SADJA IN ZELENJAVE
V ITALIJI
RIM — Italijani so največji potrošniki zelenjave in sadja v deželah evropske skupnosti, posebno pa pojedo veliko stročnic (in fižn'a) < 155 kg na državi'• na na leto). Hkrati pa so Italijani tudi. pole Francozov, najboljši pivci, vendar pa le vina in ne piva in drugih alkoholnih pijač. Največ mesa na pojedo Irci, kjer pride 101 kg mesa na državljana na leto, za njimi pridejo Francozi z 99 kilogrami. Kot kaže statistika niso Nemci največji potrošnl ki krompirja pač pa Irci. ki pojedo 127 kg krompirja na leto, sledijo jim Belgijci in še nato pridejo Nemci. Irci tudi največ kadijo.
Novost na knjižni polici
JANEZ MENART:
«Pod kužnini znamenj em»
Gian Maria Vojonte pa Feštu v Beogradu	(K.oto Gavrijovič)
Aristarhu iz Italije, Jerzy Ol a-stevški iz Poljske, Ttonald iRichie iz ZDA, Nikolaj Savicki iz*’ So vjeiske zveže, liaflk- R. Blum 'z Zahodne' Nemčije'in drugi. Prav tako st: je tega sinipozija udeležilo več jugoslovanskih 'strokovnjakov, med katerimi tudi slovenski .strokovnjak Tene Frelih. * Rezultat1'. lega -simpozija' so ‘bjli "zo zbrani v posebni publikaciji,' ki jo bo treba jemati v poštev, pri vsaki nadaljnji študiji o odnosih, med filmom, iu zgodovino.
Najbolj značilno dejstvo tega festivala pa je prav gotovo na čin, kako se ustvari sfik med občinstvom in Festom:	Filmov
namreč no prikažejo samo strokovnjakom ati teko 'imenovani e-1'it.ni publiki, pač ■ pa 1 vsemu občinstvu. Drugih sto filmov Festa su vrteli, nekatere tudi večkrat, v kakih desetih kinematografskih dvoranah Beogi ada.
Fesi: jc torej zelo razčlenjena iniciativa z dokaj zapleteno organizacijo in je namenjena čim širšemu občinstvu, seveda v smislu specifičnega zanimanja, začenši s tistimi, ki se specifično ukvarjajo s to dejavnostjo, nadalje z bolj širšim krogom občinstva, tako da ima vsakdo priložnost preveriti dejavnost na tem področju, napraviti ustrezne pri merjave, ažurnirali svoje poznavanje, ustvariti ustrezne stike, poglobiti probleme filma ki se nanašajo na film in kinematografijo. V tem smislu predstavlja devet dni Festa izredno priložnost za vsakogar, ki sc iz tega ali onega razloga zanima za kinematografijo, da dobi primeren odgovor na številna vprašanja, ki jih postavlja filmska umetnost kot eden Rajpomcmbhejših pojavov naše dobe.
V tem kratkem prikazu prav gotovo ne moremo podati slike o slo filmih, ki so bili prikazani na Festu. Edino kar lahko rečemo, je, da film, v Festovi selekciji daje zelo točno podobo vsega, kar je življenjsko problematičnega v sedanjem trenutku v zgodovinski specifičnosti posameznih dežel. Neposredno ali posredno kaže podobo kulturnega in idejnopolitičnega vrenja, ki ga neposredno prikazuje sodobni
■svet prhko' filmov kot so kPadrc padronč* tOpe gospodar), Italija, »Das Ei j.dfch ■' Sfchlfinge*’ (Kačje jajce), iz- Zahodne Nemčije, »Eli-sa. vida mia»,(Ejiza življenje moje) 'iz Španije; «Nčw York, Ne\v Ytvrk»' iz ZDA, «Mehahiecskoyo pianino* (Mehanični pianino) iz Sovjetske, ‘zveze, ;«Julis» iz Velike Britanije, -«3 ,Women»' '(Tri ženske) .: iz ;ZDA,. ,«E1 .puentč* (Most)-spet iz, Španije-, »I kin'gu» (Lovci)’, iž Grčije; «S'prava Gor-gšnrAe* '(Primer Gorgrnove) -iz PoHsltc. ,-»La Guestion* (Problem) iz Francije itd.
Prav zaradi toga Fest, ki pred stavi ja 'prikaz najboljšega, - kor je filmska proizvodnja dala v enem letu, predstavlja tudi. trenutek razmišljanja o najbolj skritih as peklih dogajanja raznih dežej hi različnih družbenih ureditev.- Neusmiljena filfhslla kamera, ki s svojo silo razgalja na platnu vse, na?,-neposredno vključuje v dogajanja na svetu.
Goriška skupina «Kino-atel,je»
Pesnik Janez Menart je izdal svojo novo pesniško zbirko, ki bo gotovo razveselila vse prijatelje domače poezije, posebej še tiste, ki imajo radi Menarta , in so jim njegove pesmi všeč. Pri Državni založbi Slovenile je izšla knjiga z naslovom POD KUŽNIM ZNAMENJEM, ki je po vrsti, če upoštevamo tudi druge izdaje, trinajsta Menartova ' pesniška knjiga. Za sodobnega pesnika je to kar precejšnja bera. pa čeprav je že nekaj let, kar izvirne, nove pesniške zbirke Menart ni dal na knjižni trg. Tako vsebuje knjiga, ki je zdaj pred nami. razmeroma znaten opus iz razmeroma daljšega pesniškega obdobja in pomeni prerez Menartove ustvarjalnosti zadnjih let.
Knjiga Pod kužnim znamenjem obsega za uvodno pesmijo, ki je dala zbirki naslov, in pred končno pesmijo Krik pesmi razvrščene v devetih ciklih. Motivika i eh pesmi je, če povemo preprosto, življenje, kajti v teh pesmih je zastopano vse. kar se lahko človeku pripeli. In zato v teh pesmih Menart obravnava osebne in družbene probleme. Malo je nostalgije nad minulimi leti malo je sodobnega družbenega dogajanja. Potem so pesmi iz kmečkega življenja, pa filozofske vestni, v katerih pesnik razmišlja tudi o pesniškem poklicu. Dodal je nekaj preprostih pesmi iz vsakdanjega življenja (ciklus Od jutra do večera) in zbirko za ključil s pesmijo, v kateri se kot mnogi, pesniki pred njim sprašuje odkod in kam? Gre torej za zajetno bero najrazličnejših pesmi daljšega obdobja, ki jih priljubljeni pesnik daje javnosti v zaokroženi knjižni podobi.
Ko so nc. tiskarni konferenci ob izidu knjige Menarta vprašali. naj pojasni svojo zbirko, naj pove nekaj o svojih stvaritvah. je brž citiral nekoga, ki je dejal, da ni nič bolj neumnega kot da pesnik sam razlaga svoje pesmi. Bralci si bodo torej morali sami tolmačili te pesmi, pri čemer pa najbrž ne bodo imeli pretežkega dela. ko boao prebirali in se oh Menartovih stvaritvah zamišljali. Menart o-sfaja namrčč takšen kot je bil: razmeroma preprost, jasen, dorečen, iskren, neposreden in vseskozi ko m unikativen.
Menartova poezija v novi pesniški zbirki je prav tako tudi aktualistična, ostaja na trdnih tleh vsakdanjosti pesnika samega in sveta okrog njega. In če nazadnje dodamo k temu. do je v veliki meri prežeta tudi s sa'iro in humorjem, finim Menartovim igrivim in iskrečim duhom in da povem/) na koncu, da v njej ni igračkanja z besedami in e.ste Uživanja moderne" poezije, potem smo o značilnostih teli pesmi povedali-vsaj nekaj tistega: o čemer pesnik sam ni hotel govoriti.
In tako prihajajo Menartove pesmi pred širok slovenski avditorij prijateljev poezije take kot so. Enim se bgdo zdele preveč sodobne. preveč aktualistične. drug'm morda preveč Dostavljene na trdna tla. Menartu očita'o tudi to, da v svojih pesmih po'e preveč, da svojo misel izpel'e do kraja in ne puščo bralcu, do po svoje razmišlja in dopolnjuje sam vse tisto, kar pesnik ni izrekel. Drugi na bodo poudarjali prav te okolnosti, zlasti dorečenost, sodobnost in predvsem neposredno jasnost, V vseh teh sodbah je nekaj resnice. Toda take kot so pesmi Menartove zbirke Pod kužnim znamenje m pristne umetniške stvaritve, so primer sodobne, pa vendar v klasične rime upele pesmi, ki ljubitelja poezije prestavhajo v drua svet, mu orejejo srrce in plemenitijo duha.
Sl. Ru.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Filo direlto
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v par lamentu
17.(K) Olj petih z
ROSANNO SCIilAFFINO
17.05	HEIDI, risanka v nadalj.
17.30	V svetu realnosti
17.40	Vlakec:
Pravljice pesmice in igrice
18.00	Argumenti
Kako je Yu Kung premaknil gorovja
18.30	MALI SLAM. glasbena od da ja
19.00	Dnevnik 1 . KRONIKE
19.20	FURIA (TV film):
ISKALCI PETROLEJA
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	STAVIMO ?, nagradna oddaja
22.(K) POLITIČNA TRIBUNA
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Gledališki problemi
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Program za otroke Rudnik nock, snežno odejo, japonski film
18.00	Namenjeno staršem Mamila: DRUŽBENI PRO BLEM
18.25	Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI
18.45	Dober večer s... Kvartetom Cetra
»Braceio di ferro*. risanka »Družina Robinson*, 18. ep.
20.40	Comemai speciale, oddaja za mladino
21.10	Arabski emirati, 1. del
22.00	Pogovori o odnosu moški -ženska
22.30 Matt Ilelm (TV film): PROGNOZA; UBOJ ,p Ob koncu Dnevnik 2 - * ,-NJE VESTI	*, J
JUGOSLOVANSKA lv
Ljubljana
9.00.	. 10.00 - 10.30 TV v šo'1
16.00	šolska -TV 16.35 SVETOVNO PRVENSDj V SMUČARSKI ŠTAFM1 4 x 10 KM
17.25	Po sledeh Marca P0*2
18.25	OBZORNIK
18.40	Z godbe iz Kalevale ^
18.50 Tehtnica za natančno tanje
19.30 DNEVNIK
20.00 BOMBAŠKI PROCES
2. del drame	. , #
21.20 Osem dni Maroka ah "rL vor s turističnim ooo’11
21.55	DNEVjSIIK 22.10 Košarka:
BEKO BOSNA Koper
16.55	Košarka:
BEKO - BOSNA Lahti STVC KIH
18.30	Lahti: SVETOVNO PRVS' STVO V SMUČARSKIH 1
19.25	Televizijski trim test
19.55	Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 NEVAREN SAFARI,' fHh*.
22.10	človek v delovnem I101 tivu: FERIDA. dok.
'22.40 Jazz na ekranu:
Obrazi jazza, 4. del
Zagreb
21.20	Paralele
22.05	Odborniki, nanizanka 22.50 DNEVNIK
23.05	Sarajevski glasbeni P
ŠVICA
19.25	Kulturna agenda
19.55	Tu Bern
20.45	Reporter	‘ fcj;
večer1
21.45 Frank Sinutra hiPT
TRST A
7.00,	8.00, o.oo; 10.00.	11.30,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro;
7.45	Pravljica - za dobro jutro;
8.05	Prijateljsko iz studia 2;
9.05	Zlate plošče nekdaj in da-
Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbeni Pj gram; 14.30 Kako se hra.mF'
15.05	Prvi Nip; 17.10 Radu?.
igra; 17.45 Ali veš?; 18.<>°
pevke; 18.30 Nenavadna F’!0!!; n ja:	19.35 Strnjena veselo'#,,.
20.30 Tedenska oddaja o bo
leztiH1’
llfftuai IU ua- ...... uuuaju ,,	. up.
nes; 9.30 Mali oglasi: 9.45 Glas- 21.05 Lepa resnica: 22.00 GU® . bona medigra; 10.05 Koncert sre- na kombinacija: 23.15 Lahko 3 di jutra 10.45 Oddaja za drugo	RADIO 2
stopnjo osnovne šole- 11.05 Družina v sodobni družbi: 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Lansko mednarodno pevsko . tekmovanje «C. A. Se-ghizzi* v Gorici; 13.35 Od mulo clije do melodije: 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14 30 Evergreeni; 15.35 Kaj. je novega v diskoteki;
16.30	Odprimo knjigo pravljic;
17.05	Koncert; 17.35 Glasbena panorama ; 18.05 Slovenska književ-
7.30,	8.30, 9.30.	11.30.
13.30, 16,30, 17.30, 19.30 Poroči'2;
1?.3#'
IS
nost v Italiji; 18 20 Klasični album.
KOPER
7.30. 8,30, 13.30, 14.30. 15.30 in
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.32 Slavne klavirske skladbe; 9.15 Poje skupina Swost;
9.32	Plošče.; 10.00 Z nami je...;
10.10	Program za otroke; 10 32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00, Kirn. svet mladih:
11.32	Sprint glasba; 11.45 Pooev-
6.00	in 7.55 Oni drugi dan. Popevke; 9.32 «Doktor Živf>-( ’5 radijska igra; 10.12 Pogovor' poslušalci o ženski; 11.32 Gl»? i ni program; 12.45 Plošče; Spored z Landom Buzzar.co
15.00	in 16.37 Tukaj Radio J,
17.55	Neapelj danes; 18.33
na oddaja: 18.56 Igralci P°JT 19.50 in 22.45 Prijetno posluS2nL
20.40	»Bolni človek*. rad'P igra. ■ -
SLOVENIJA „
0.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. H L’
12.00,	13.00, J 4.00, 15.09,	I8.%
19.00.	22.00. • 23.00 'Poročil?' %. Rekreacija; 6.50 Dobro .jutr°; .

trocil: 7.30 Iz naših spere?]
8.08 Glasbena matineja: 9.05 rii.iska šola: 9.25 Jugoslova,lS •
' ' Kc2;,
1(1,®
po čem:; V
zborovska glasba; 10.15 Kč2l kam. kako in
kc; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Turistični napotki; 11.03 UH*" Turistični napotki: 14.15 Plošče:	ptl vam zaigramo po želji: H
ki vlilinih molnrlii 19 Mf) K*
Turistični napotki; 14.15 Plošče:
14.33	Zborovsko petje; 15.00 Pro gram za otroke; 15.20 Ansambel Pinto Sverko; 15.40 Popevke; 16.00 Na kivižnem trgu: 16.05 Orkester Argelli:	.16.49 Glasbeni notes;
17.00	Ob petih |)opoldne' 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci: Gojenci Gs Gorica; 20.00 Glasbeni
Zvoki znanih melodij; 12.30 ti.jski nasveti: 12.40 Od vasl,-i36 vasi; 13.20 Zabavna glasba' *' .( Priporočajo vam...: 14.05 Kojlfa. za mlade poslušalce; 14.40 sta šola:	15.30 Glasbeni in j;
mezzo: 15.45 Jezikovni nog?'1 0|j
16.00 »Vrfiljak*; 17.00 Studia 17.00;	18.05 Z opernih od1'2,,’
19.20	Zabavna glasba: 19.35
inštrumenti: 20.32 Rock pari,y:	ko noč. otroci!; 19.45 M'!Ullfo0»
21.00 Skladbo slovenskih mojstrov:	ansamblom Jože Kampič: v'■
21.32 Ansambel lahke glasbe; 21.45 četrtkov večer:
Pop glasba.
RADIO 1
7.00.	8.00, 13.00, 15.00 in 19.00 Poročila: 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 in 10.35 Glasbeno govorni program; 12.05 in 13.30
21.00. Lit**^
večer; 21.40 Lepe melodije, čembalo ip
Skladbe za
23.05	Literarni nokturno:	Vl
Paleta nopevk in plesnih ril*®'*.
0 05 1	i.-,.;- mn Pr»n. f0*
0.05 Lahka kri; 0.30 Pop. *”a-bcat; 1.03 Z oj)erncga in ko"?
«11111111111 Miiliiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiii im 1111 iiiiMiiiiiiiin Minili Milili« 111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiuii 111 iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiinniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiM mlin 1111111111111111M111 iiiii ih n 111HI'
...».....
OB SRHLJIVIH PRIMLRIH ZASTRUPLJENIH POMARANČ
ŽIVO SREBRO ONESNAŽUJE TORI OKOLJt
Problem je postal «aktualen», ko so živo srebro našli v ribjem mesu
Zadnje dni se je ogromno pisalo in govorilo o zastrupitvi pomaranč z živim srebrom. Na tem mestu se ne bi spuščal v to zadevo. Problem živega srebra je bolj zaskrbljujoč kotza,strupi je valeč okolja. Zato bom obravnaval ekološki ciklus tega elementa.
Živo srebro je pri sobni temperaturi edina tekoča kovina. Je zelo redko samorcdno in največ ga je v obliki živosrebrnega sulfida,1'eino-bra HgS. To je mineral rdeče barve. Pri nas g.i nahajamo v Idriji.
Zaradi hlapnosti elementa, kot nekaterih njegovih spojih, sodi med nevarne onesnaževalce biosfere. Izredne važnosti je nastajanje metil
živega srebra in plinastega dime-til živega srebra. Posledica meti-lacije je jrovečana toksičnost. Pri tem procesu imajo v naravi ključno vlogo mikroorganizmi in dva mikroelementa 'kobalt in selen). Metil živo srebro se akumulira v vodnih organizmih, predvsem v ribah in rakih, V večini evropskih držav koncentracija tega elementa v ribjem mesu večkrat presega trenut ne veljavne maksimalne dopustne koncentracije.
Letno svetovno proizvodnjo živega srebra ocenjujejo na deset do petnajst tisoč ton. Temu moramo dodati sežiganje fosilnih goriv, ki vsebujejo znatne koncentracije tega
IIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIII lllll illllllll.MllllllinilMIIIIMIMIIirillllllMIIIIIIIMMIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllll tllllll
OVEN (od 21. i do 20. 4.) Veliko več odločnosti bo treba, kajti sicer ne boste speljali zadeve do konca. Ljubosumni boste..
BIK (od 21. 4. do 29. 5.) Sreča .ie na vaši strani, le izkoristiti jo bo treba. Pravilno uporabite pro-
Sti C3S	'
DVOJČKA (od 21. 5. ‘do 22. 6.) Veliko obetajoče srečanje. Ne nasedajte provokacijam, ker boste nastradali.
RAK (od 23. 6 do 22. 7.) Predeti se finančno obvežete, si zagotovite ustrezno podporo. Neka čustva je treba podnetili.
LEV, (od 23.7. do 22.8.) Čeprav 1 ste na pravi poti, vam ne bo šlo od rok. Ne popuščajte
Horoskop
pred kapricami ljubljene osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22. 9.) Če ste tehnično pripravljeni, smete prevzeti 'dfclo, če ne, ne Več energičnosti do muhavosti neke
OSCbjL*.	,
‘tEIJTNICA (od .23. 9, do .22. 10) Poslovno potovanje bi se znalo spremeniti v razvedrilo. Utrujeni boste m zato si privoščite malo počitka.
ŠKORPIJON -(od 23.10. do 22.11) Ne posegajte v tuj- spor, kVečjetrni posredujte z dobro besedo. Spravili se boste z ljubljeno o-sebo.
STRELEC ((Ki 23. 11. do 20. 12.) Odličen dan za poslovne dejavnosti, ki zahtevajo pobudo. Ne de lajte si utvar glede nekega po znanstva.
KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Na poslovno pat boste morali, a vse be brez haska. Previdnost v po govoru z neznanimi ljudmi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspeh vam je zagotovljen, če se boste lotili zadeve s pravega konca. Dogovarjali sd boste za prihodnje počitnice.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekdo pritiska na vas, ker je pač v boljšem finančnem, stanju Ko od ločate o nečem, naj se vam nc mudi.
elementa. Na ta način g, e letno v atmosfero približno sto tisoč ton živega srebra.
Industrija za pridobivanje klora z elektrolizo natrijevega klorida uporablja velike količine živega srebra. Pred leti je ta element nemoteno spuščala v okolje (200 g Hg na tono proizvedenega klora). Vendar so po odkritju akumulacije živega srebra v ribjem mesu brez zahtevnejših tehnoloških posegov znižali izgub,e živega srebra na 50 g 'n manj. Iz aspekta onesnaževanja okolja so še važnejše industrije barv, baterij in kmetijstva.
Prav 1 kmetijstvu nastopajo vedno večji problemi. Uporaba ve likih količin pesticidov, ki vsebu jejo živo srebro, ima zaskrbljujoče posledice za človeško in žival sko prehrano. Omenjene pestcide uporabljajo predvsem za obvarovanje uskladiščenih žit. Največje zastrupitve v zadnjih letih (Gva ternala, Pakistan, Irak) so bile jx> sledica uporabe organskih živosre brnih pesticidov v konzerviranju semenskega žita. Prav iz teli razlogov je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) skupaj z S delovno organizacijo za kmefistvo in prehrano (FAO) sklicala nekaj posvetovanj. Na teli posvetovanjih »o prejvoVedali uporabo metil ži-vosrebrnih preparatov. S tem pa nev- rnost ni odstranjena. Kontrola nad uporabo met'1 živosrebrnih preparatov je neučinkovita in no
ve masovne zastrupitve s možne.	Djtve
Kar se tiče možnosti zast1'1'^« s pitno vodo in zrakom, ni ' nevarnosti. Meritve so P° da je koncentracija živega jo-v vodi in zraku bistveno 9°°,^ voljeno m'ero. Tudi ndkate1'?. ~ fr imajo sposobnost akumulae*J vega srebra, vendar je Pr) pe'
koncentracija zelo majhna,
pomembna.	,.tI#
Živo srebro je kumulativen * ; r
“ivti aicuiu jv iv um luči i • v	• rft v
V organizem lahko pride s*° sta in kožo. pa tudi z vdihav2 ■ ^ živosrebrnih hlapov. Anorg^j« spojine živega srebra povZ1 ^ v sluznici prebavnega trakta.^ p-gulacijo beljakovin, prizadencJ‘ tjlt pilare, predvsem v ledvicah. 5|<c in debelem črevesju. GrS' po-spojine sproščajo živo srebRL^e časi in povzročajo derfcner2Ljvi'
,,	~w —:u in ,*i'
spremembe v možganih in ^i'
cah. V primeru zastrupitve 1 vr
mo bruhanje in drisko (lahko up vo), bolečine v trebuhu, z
motnje itd.	^o'1'
Danes gledamo na ddP"stnOn05F'
ceotraciio žičega srebra,
vajnč dva razloga: obliko,
K2'
teri se
Ija, in delež, ki ga ima c,l”rc|ii’2' vrsta prehrane > celotni P1 j. n2 ni »ljudi in živali, če pom:s"11’ a t
element v prehrani Juil delež, ki ga ima
važnost žitaric : 1 1 ibiega (l'
prehrani, lahko upravičeno u u|Cii> da postaja živo srebro P1'0
za človeštvo.
BORIS STRE
KEl'J
^morski
DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
23. februarja 1978
^CARSKI TEK
NA SP
FINKE SO V LAHTIJU
fonovno presenetile
Sovjetinje so se morale zadovoljiti 8amo z bronasto kolajno, za NDR
k,T — Finska je zmagala v Hin štafeti 4x5 km na svetovih j^nstvi' v klasičnih smučar-aiSc'pl-nah, v Lahtiju na Nor-t Finska (ki je nastopila s H'ik ami Riihivouri, Impce, Hi-jjJ J>eti in Takalo), je zmagala v^ovalkami iz NDR in pred zvezo.
»(fia ekipa je bila sestavljena u en veterank in dveh mladih Wsaj sta Takalo in Riihu liji,.že nastopila'V vseh štafetah, - na svetovnem prvenstvu, kot ,‘lniPiadi od leta 1968 dalje. S '"?8° je Riihivourijeva zbrala ilj; aine (poleg štafete je osvo-fe j" Srebro v tekmovanju na 5 fen) ~ won v tekmovanju na 10 K Takalovo pa je to že dru-
strezal neodločen rezultat. Desno
--------    ------------ ------------ ^ L/b Vlit v	v aoi, o i	f/i '■'f-i1 «■“*«
krilo domačih Jože Žigon, je nam’ oprala biti že zaključena. Slabo vre-
ti J]., -»"Oiuvu pa JC UD IX uiu-
J kolajna (saj je osvojila ^krnovanje na 5 km).
1, t?STNI RED:
|S*«
1^
j^nada
nwlavi,ia in Kalija na tem tek-'<t Sc Ju nista sodelovali. Danes bo Dil^v moška štafeta na progi
NA LEDU
1.13’25” 1.13 29” 1.13’39” 1.14'56” 1.15'03” 1.16'25" 1.18*55” 1.19’19" 1.20T8”
reč v 25. minuti zadel vratnico, vtem ko je padel edini gol v 66. minuti.
Do 26. marca, ko se bo začelo republiško prvenstvo, imata še obe e-kipi dovolj časa urediti svoje vrste.
V	redtekmi so igralci Vozila II -vetetani premagali vrstnike iz Kranja - NK Triglav s 3:1 (0:1), ker so imeli več kondicije.
V	Biljah pa je bilo srečanje mladinskih ekip IV. selekcije iz ZSML Goriška - Obala. Po enakovredni igri je bil rezultat neodločen 3:3 (2:2).
V	Biljah bodo v soboto gostili IV. selekcijo Slovana in v nedeljo Ilirijo, oba iz Ljubljane, člana mladinske republiške lige zahod, kjer igra tudi Goriška.
Varl R.
ATLETIKA
Nov SR «indoor»
BUDIMPEŠTA — Romunka Nata-lia Marasescu je postavila nov svetovni dvoranski rekord v teku na 1500 m s časom 4’05”.
Dosedanji SR je pripadal od lani Britanki Stevvart s časom 4’08"1.
V KANADI
Pristna turneja ^oslovanov
fejjlJ^lANA — Jugoslovanska ho-'hl|.9 Reprezentanca se je komaj *2 Kanade, kjer je imela 17-li	čeprav niso odigra-
li t,.5®" tekem so bili reprezentanti i ^er Svetlin zelo zadovoljni, bo-■i t aradi prikazane igre, kot zara-isj, 5"tatov. Dve zmagi, en neodlo-h in štirje porazi je obračun "eie. ki je vsekakor zelo spodil ' saj so hokejisti npr. remizi-«*,? arnaterskim -rvakom Kanade,
Crum°m-
'!t|plr('Zer,lanti so se vrnili zelo u-nJ1 saj so v 17 dneh prepotovati ^ 4.(K)o kilometrov in to večino-»vtobusom. Poleg tega so si 8t 1 tudi dve tekmi profesionalcev. H ?dvonia je bila turneja po Ka-H-a' "nniovini hokeja, izredno kori-k ** Jugoslovane, pred SP v r«du.
'v?i
'ir1n!'aj so odigrali nekaj medna-l!" Prijateljskih nogometnih te-
Tel ah"u: ZRN " Anglija 2:1 ' Firo Viv,l: Nizozemska - Izrael 2:1 (under 21) Italija -nska	1:0
^Pdoria je romala
tj jj^VA — Nogometna enajsteri-^šhipdorie je včeraj odšla na r-;a,.*,. božjo pot »Madonna della j j "ta*. igraicj s0 romali, da bi G]^s'°vali povratek v A ligo.
Vvj
|!1; ,na njihov trenutni položaj
atek-iC'- lige’ bi bil ni'bov P0-
v A ligo res pravi čudež.
Umovanja onstran meje
^aga Obale v Novi Gorici
SMUČANJE
V OVČJI VASI
V nedeljo zaključek tečajev za alpske ia nordijske discipline
SK Devin je dosegel na Trnovskem maratonu velik uspeh
Smučarska tečaja, nordijski in alpski, ki ju je priredil smučarski klub Devin v Ovčji vasi, bi po programu
me in Trnovski maraton v Črnem vrhu nad Idrijo, sta pa prekrižala račune. V nedeljo, 12. t.m. so namreč na željo tečajnikov preusmerili tudi drugi avtobus v Črni vrh tako, da je za devinske barve navijala kar stoglava množica. Če je bilo treba še enkrat dokazati, da se pri SK Devin dela resno, potem so Devin-čani to dokazali prav na tem najmnožičnejšem tekmovanju v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji.
Deseto mesto, ki ga je zasedel naš pionir Aleš Gruden, bo vsem ostalo dolgo v spominu. Žal, se tega tekmovanja ni udeležil bolni Gianni Le-giša, saj bi prav gotovo imeli Je enega v prvi deseterici.
Posebej moramo omeniti še uspeha dveh 12-letnih devinskih smučark. To sta znani Roberta Sardoč in Mau-ra Spanghero, ki sta se odpovedali odlični uvrstitvi med pionirkami (te so namreč tekle na 10 km) ter se odločile za tek na 21 km ter ga u-spešno zaključili, in kar je še najbolj razveseljivo, zelo dobro uvrstitvijo.
Seveda ne smemo tu pozabiti tekmovalcev, kot so Boris Gruden, Pavel Antonič in Žarko Fučka. Ome-
'niti pa moramo tudi tiste, ki so praktično doživeli smučarski krst na tem tekmovanju. To so predvsem Dorina Terčon, Giorgio Dellavalle, Dario Legiša,. Ervin lori in Patrizia Pernarčič.
Vsekakor je tabor SK Devin doživel v Črnem vrhu enega najlepših trenutkov v svojem obstoju, saj mislimo, da je danes zelo težko zamejskim -društvom nastopiti na tako zahtevnem tekmovanju kar s 25 udeleženci.
V nedeljo, 26. t.m. se zaključita v Ovčji vasi smučarska tečaja za nordijske in alpske discipline. Smučarski klub Devin je za to priložnost priredil nagradno tekmovanje. Vse tečajnike alpske discipline bodo smučarski učitelji razdelili v štiri jakostne skupine, tekače pa v tri. Vsem tečajnikom bo organizator podelil spominsko značko, zmagovalcem pa še posebno priznanje.
Š. F.
BOKS
Meiero umrl
MADRID — 23-letni španski boksar srednje teže Rubio Meiero je včeraj ponoči umrl za posledicami k.o., ki ga je prejel v petek na sre-
čanju s svojim rojakom Canarienom. Zaradi pretresa možganov so ga tedaj takoj prepeljali v bolnišnico, kjer se pa ni več zbudil iz globoke nezavesti. Pomagala mu ni niti operacija.
NOGOMET'
ZARADI NEDELJSKIH IZGREDOV
«Grczar» za en dan diskvalificiran
FIRENCE — Italijanska polprofesionalna nogometna zveza je zaradi nedeljskih izgredov na stadionu Gre-zar v Trstu, med tekmo Triestina -Bolzano, diskvalificirala to igrišče za en dan.
KOŠARKA
V italijanskem košarkarskem prvenstvu A - 2 je sinoči v Trstu Vi-dal premagal Hurlingham s 87:82.
Marko
Iz planinskega sveta
Bližajo se 12. ZŠI
Sinoči se je na sedežu SPDT zaključilo vpisovanje za 12. zimske Športne igre, takoj nato pa je bilo
. staji avtobusa štev. 25. Odhod av-! tobusa bo ob 9.08 minut. Planinci se bodo peš podali od Katinare do Ključa ier preko mejnega prehoda Pesek in Vrhpolje na Gradšče. Po-
V torek se je na sedežu ZSŠDI sestala smučarska komisija, ki je pripravila pravilnik zimskih športnih iger 1978
žrebanje startnih številk katerega,	bg ■ Bžzovico v popoldan-
izid bomo objav it v nedeljski e-. urQ^
Planinstvo po Radiu Trst A
Zadnji dve oddaji o zamejskem
šponu «Gasbe.;i ptr.g - potm, ki je ng sporedu po Radiu Trst A vsak ponedeljek od 15. do 15.30 in jo vodi prof. Ivan Peterlin sta bili posvečeni planinstvu in smučanju. Dne 13. t.m. je bil g:st odd'je pred-
„„ rrB sednik SPDT inž, Pino Rudež, ki e Jutri zvečer bo o< 20.30 v G e-, seamz	p;aninstvu. le-
dvorani v Tr^tu predava- 0	» & m načelnik smučar-
vilki. Ob priliki teh iger je že v teku vpisovanje za avtobusni izlet na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Če bi bilo preveč interesentov za avtobusni iz'et, bi i-meli prednost vsekakor tekmovalci. Vse podrobnosti in informacije bo mo javili sproti.
nje tržaškega alpinista Berta la vazza na temo: *Od Damavanta do McKinlega*. Predavanje bo opremil z barvnimi diapozitivi soplezalca Tonija Khngendratha, predstavil pa ga bo slovenski alpinist Janko Furlan. Med predavanjem bo lavazzo predstavil prisotnim svojo alpinistično pot ter najvažnejše u-spehe, med katerimi lahko vsekakor prištevamo lanskoletno osvojitev McKinlepa na Aljaski.
Predavanje bo v italijanščini.
* « *
Jutri zvečer odpade predsmuiar-ska telovadba za starejše', katero vodi prof. Ivan Furlanič. Redno se bo nadaljevala prihodnji petek, 3. marca, na stadionu «1. maj» s pričetkom ob 20.30.
8. zimski sprehod SPDT
To nedeljo se bodo tudi člani SP DT, ki ne smučajo, podali po enotedenskem premoru na svoj že običajen. tokrat 8. izlet na Kras. Zbirališče planincev bo ob 9. uri na Oberdankovem trgu pri glavni po-
de« dni kasneje skega odseka SPDT Ervin Gombač, ki pa je govoril o zamejskem smučanju.
Mlp‘n!stični tečaj pri PZS
Komisija za al :inizem pri Planinski zvezi Slovenije prireja od 25. marca do 2. aprila v Domu na Komni zimski začetniški alpinistični tečaj. Kogar bi tečaj zanimal, naj se prijavi na sedežu SPDT do srede, 8. marca. Prijava mora vsebovati ime in priimek tečajnika, rojstne podatke, poklic in točen naslov. Vsak tečajnik plača 650 din, o-stalo pa komisija za alpinizem. Med tečajem bo na sporedu teoretičen pouk in nraktične vaje zimske tehnike gibanja in plezanja v gorskem svetu po programu alpinistične šole.
Novo vodstvo
Planinske zveze Jucioslavije
i Na zadnji skupščini PZJ, ki jt j bilo pred kratkim v Zenici so izvolili novo vodstvo tega važnega vsedržavnega planinskega organizma. Predsednik je FJref Korijenič (BiH), podpredsednika pa Ivo Sta-nišič (Črna gora) in Nedžo Filipo-
............................ 111 kih m ii iiiiimmi iiiiiiiii i .....................................................................................................................................................................................................""""""Iuu	tajnika PZI ie bil
mandatno dobo
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
Kras prijetno presenetil z zmago nad Esperio SA
Naši goriški enajsterici nista osvojili niti točke
Obala
(S|! Gorica
v0)
H "^močenem terenu športnega S I' sta se v Novi Gorici srečala ‘o .. Sometna predstavnika v SNL. St? ^anski ekipi V. selekcije fe -i.,e in južne Primorske. Sodil i"r° domačin Pribič. Igra je - ifia rbena in dinamična, vendar 'tja njka ekipgm uigranost ter se-
Nt.’ M9 tak težek teretl vzdrilj’-
1 izitnekaj posameznikov se je ze-azalo. Sicer bi igri najbolj u-
NA TRŽAŠKEM
Slabo vreme je tudi v nedeljo oviralo reden potek četrtega povratnega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige.
Zaradi blatnih, razmočenih in celo zasneženih igrišč so morali v dveh skupinah odgoditi štiri tekme. Lestvice so zato trenutno nerealne, saj morajo v skupini N odigrati devet zaostalih tekem, v skupini O pa kar 12. Skupaj torej 21 tekem.
Po nedeljskih izidih je prišlo v skupini N zopet do sprememb na vrhu lestvice. Mesto vodje je prevzela solidna ekjpa Giarizzolp, ki je nasula Unionu pravo točo golov (11), kar potrjuje, da so Podlonjerci v jiudi krizi.
Za prijetno presenečenje pa je tokrat poskrbela ekipa Krasa. V gosteh je povsem nepričakovano spravila na kolena solidno Esperio SA, ki je morala po seriji 13 pozitivnih nastopov drugič v tem prvenstvu poražena z igrišča. Predstavniki Espe-rie SA so namreč prvi poraz doživeli v prvem kolu prvenstva in o.' tedaj dalje niso več izgubili. Zato predstavlja nedeljski uspeh Krasa pravo presenečenje, obenem pa tudi potrdilo, da ekipa zgoniške občine lahko še izboljša položaj na lestvici.
.Čeprav Vesna že drugič zaporedoma ni stopila na igrišče je ohranila šesto mesto lestvice. Do četrtega mesta pa se je povzpela ekipa CGS (po belem izidu z Modianom). Z remijem se je zaključil tudi dvoboj med Esperio Pio XII in Afti - Siat.
V skupini O Sovrana nadaljuje svoj zmagoviti pohod. S sedmimi točkami zaostanka ji sledi Baxter, ki seveda lahko upravičeno upa le na uvrstitev na častno drugo mesto.
Skupina N
IZIDI 4. POVR. KOLA
Modiano - CGS	0:0
Esperia Pio XII - Afi-Siat	1:1
Esperia SL - Kras	1:2
Union - Giarizzole	1:11
Vesna - S. Vito	(odlož.)
Roianese - Čampi Elisi (odlož.)
LESTVICA
Giarizzole 22, Čampi Elisi 21, S. Vito in CGS 19, Esperia SL 18, Vesna 17, Modiano 15, Kras 14, Roiane-
se in Afi-Siat 12, Esperia Pio XII 11, Rozzol in Union 3.
PRIHODNJE KOLO (26. 2.) Rozzol - Roianese Čampi Elisi - Vesna S. Vito - Union Giarizzole - Esperia SL Kras - Esperia Pio XII Afi-Siat - Modiano
Skunina O IZIDI 4. POVR. KOLA Donatori - Baxter 1:3, S. Anna -Sovrana 0:1, Inter SS ■ Cave 1:1, Chiarbola - S. . Andrea (odložena), GMT - Artigiani 0:0, S. Sergio - Ra-buiese 1:1, Duino -Domio (odložena).
LESTVICA
Sovrana 30, Baxter 23, Artigiani 21,1 GMT 19, Cave in Rabuiese 16, S. | Andrea 14, Domio, S. Aijna in Chiarbola 13, Inter SS 12, Duino 11, Donatori 5, S. Sergio 2.
B. R.
NA GORIŠKEM
Naši enajsterici sta se v pretek lem kolu izredno slabo izkazali, saj nista odnesli niti točke. Mladost je nastopala v Vrbovljanu proti tamkajšnji ekipi; na papirju je imela nekaj možnosti celo za zmago (končni izid 2:5 pa je dokaj Jasen) Medtem, ko so imeli Doberdobci lažje srečanje, so šli sovodenjski nogometaši na igrišče popolnoma brez možnosti do zmage (vedno na papirju), saj so manjkali v ekipi kar trije ključni igralci in to Petejan, Butko-vič in Kovic.
Kakor smo že prej omenili so imeli nogometaši Mladosti realne možnosti za osvojitev vsaj točke, saj so nastopali proti enajsterici, ki res ne bi smela delati večjih preglavic našim fantom. Razpleti na igrišču pa so bili popolnoma drugačni. Kot je bilo pričakovati je obramba v nedeljskem kolu «počivala», saj drugače si ne moremo razlagati petih zadetkov; tako so Doberdobci pustili Lahom celoten izkupiček. V naslednjem srečanju se bodo naši fantje doma pomerili z enajsterico Liber* tasa iz Koprive, ki je v nedeljo premagala Sovodenjce. V ngdeljo se bo verjetno vrnil v ekipo po večtedenski odsotnosti, Gabrijel Ferfolja. Upajmo, da bo ta njegov nastop pri-
pomogel k rentabilnejši igri Mladosti.
Sovodenjci, čeprav so nastopali dokaj okrnjeno, so v gosteh izbojevali prestižni izid, saj so podlegli Libsr-tasu iz Koprive z rezultatom 3:2. Tudi Sovodnje bodo imele v nedeljo težje srečanje, saj se bodo pomerile z goriško Edero, ki je predzadnja na lestvici. V nedeljo s- bo gotovo vrnil v ekipo Kovic, zato menimo, da bodp Sovodnje osvojile vsaj točko.
V tem prvenstvu je izredno dragoceno zmago osvojila drugouvrščena ekipa goriškega Audaxa, ki je v razburljivi tekmi premagala tretjega na lestvici, Poggio.
IZIDI
Audax - Poggio	2:1
Brazzanese - Fogliano 1:3 San Lorenzo - Edera (odlož.) Vermegliano - Mladost 5:2 Romana - Pro B’arra	1:0
Piedimonle - Azzurra	1:2
Libertas Kopriva - Sovodnje 3:2 LESTVICA
Romana 30, Audax 28, Poggio, Azzurra 23, Fogliano 22, Farra 21. Vermegliano, Libertas Kopriva 19, San Lorenzo 17, Mladost 12, Sovodnje, Piedimonte 10, Edera 9, Brazzanese 6.
PRIHODNJE KOLO (26. 2.)
Pro Farra - Piedimonte Remrna - Brazzanese Mladost. - Libertas Kopriva Azzurra - Audax Fogliano - San Lorenzo Poggio - Vermegliano Edera - Sovodnje
F G.
KOŠARKA
Poraz Bresta
V nadaljevanju jugoslovanskega prvoligaškega moškega košarkarskega prvenstva so dosegli sinoči te izide:
Jugoplastika - Brest 83:81 Cibona - Metalac	96:82
Rabotnički - Dal vin	106:82
Borac "Partizan	116:128
Crvena zvezda - Kvarner 89:80 Danes bodo odigrali še tekmi Zadar - Radnički in Beko - Bosna (po YU-TV ob 16.55).
Pisma: uredništvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednje pismo:
O DEJAVNOSTI NA SNEGU
Vzrok za ta dopis sla dva članka in nekaj obvestil na športni strani našega• dnevnika. Že nekaj časa lahko prebiramo obvestila o letošnjih zimskih športnih igrah, v nedeljo pa je tej prireditvi bil posvečen tudi članek, iz katerega razberemo, da se bodo goriški smučarji predstavili na igrah v okrnjeni postavi. Kot je meni znano smučarjev iz goriške pokrajine ne bo na ZŠI, ker se bo odvijalo istega dne posoško prvenstvo. Tu je torej pro-bl?m, kajti prav in v korist vsem je, 'a se ZŠI udeleži čiir.vet zamejskih smučarjev in predstavljajo celo področje, na katerem živimo. O obveznosti do posoškega prvenstva je SpDG obvestilo organizatorja že pred časom. Dejstvo je namreč, da je SPDG lani to pr tgo&mv .organiziralo . kot	*(o-
Vehsko društvo; prireditev je■ doživela vrhunski uspeh, zato pa je Madodtia' prisotnost nd" TMoStifem posoškem prvenstvu obvezna. Mimogrede povedano: letos je organizator drug - slovensko društvo O-Igmpia. Zanima me torej, kateri so tisti tehnični *azlogi, o katerih. je govor v nedeljskem članku, ki so vplivali, da ni bilo mogoče najti drugega datuma, ki bi vsem ustrezal. In še: pokrovitelj iger je ZSŠDI, SPDT je le organizator, naloga Združenja pa je, da različne interese skuša uskladiti.
Druga pripomba se nanaša na način poročanja o udeležbi na Trnovskem maratonu. Nekajkrat smo lahko brali, da se bo maratona udeležilo preko 50 smučarjev, od katerih je . nekaj italijanske narodnosti. Poznavajoč razmere na športnem področji se mi je podatek zdel malo verjeten. V članku, kjer so zabeleženi rezultati lahko razberemo, da ie b:lo na štartu 57 tekmovalcev iz Italije, toda le 22 jih je bilo iz slovenskih društev: lehkg dodamo še rekaj posameznikov, ki so vldju-čeni v italijanska društva; še vedno je bila velika večina udeležencev italijanske narodnosti. Prav je, da : e zavedamo objektivne slilce položaja in moči s katero razpolagamo, recimo na področju smučarskih tekov. Tako bodo načrti in možna predvidevanja tudi realnejša. Končno pa veliko število italijanskih sodržavljanov predstavlja za ZSŠDI uspeh in potrditev tiste posredovalne vloge, ki jo vedno poudarjamo, kadar govorimo o vlogi mostu, ki naj jo odigra naša narodnostna skupnost.
Aid o Rupel
*n PRAVILNIK IL ZIMSKIH ŠPORTNIH ItibK
Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja v nedeljo, 5. marca na progi Pascut v Ravasclettu nad Tolmečem 12. redne zimske športne igre za določitev prvaka in prvakinje v veleslalomu in določitev prvaka društev za leto 1978. Tekmovanje bo ob vsakem
vremenu.	.
Vpisovanje in žrebanje sta se zaključili sinoči, danes pa oD-javljamo splošni pravilnik letošnjih iger, medlem ko bomo v nedeljo objavili startni seznam nastopajočih tekmovalcev.
SPLOŠNI PRAVILNIK
1.	Startne številke bodo prireditelji razdeljevali pri cilju proge Pascut do pričetka tekmovanja, nato pa bodo številke na razpolago na slartnem mestu.
2.	Za vsako nevrnjeno številko plača posameznik 5 000 lir.
3.	Tekmovanja bedo razdeljena po kategorijah, in sicer:
Baby sprint letniki 1969 in mlajši
M.šiti in miške 1968 in 1967 Medvedki in medvedke 1966 in 1965 Cicibani in cicibanke 1964 in 1963 Piopitjl in jVitoiirke'1962 in 1961 Mladinci in mladinke 1960 in 1959 Člani in članice od 1958 do 1943 V etečanP in dame 1943 in starejši
4., Tekmovalci, ki bodo med in pred tekmovanjem vozili med vrati začrtane proge, bodo diskvalificirani.
5.	Tekmovanje v veleslalomu bo v enem samem spustu. Navedene kategorije tekmujejo posebej v ženski in moški konkurenci.
6.	Točkovanje veljavno za določitev leslvige po društvih je sledeče:
Če tekmuje v posamezni kategoriji:
od 1 do 5 tekmovalcev: 10, 6, 3, 1, 0 točk;
od 6 d« 9 tekmovalcev: 12, 8, 5, 3. 2, 1, 0 točk;
od 10 do 19 tekmovalcev: 16, 12, 9, 7, 6, 5,... 0 točk;
20 ali več tekmovalcev; 26, 22, 19, 15, 14,. .. 0 točk.
7.	Prvak in prvakinja za leto 1978 bosta tekmovalca, ki sta ne glede na kategorijo, kateri pripadata (izvzeli so baby sprint in medvedki, ki tekmujejo na krajši progi) opravila najboljši čas.
8.	NAGRADE: vsakemu prvouvrščenemu v posamezni kategoriji (posebej za moško in žensko konkurenco) zlata kolajna, drugemu srebrna, tretjemu pa bronasta. Za kategorijo baby sprint bodo nagrejcni s spominsko kolajno od četrtega mesta naprej tudi diskvalificirani.
Prvih pet uvrščenih v absolutni lestvici moške in ženske konkurence bodo prejeli pokal.
Prva tri uvrščena društva bodo prejela pokal.
9.	Objava neuradnih rezultatov bo dve uri po zaključku tekmovanja v Ravasclettu, in sicer v hotelu «La perlas.
10.	POPRAVKI IN PRIZIVI: v ponedeljek, 27. februarja, se bodo sprejemali (tudi telefonsko) prizivi glede netočnosti v objavljenem startnem vrstnem redu na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20 od 19. do 20. ure. V torek, 28. t.m., pa bodo objavljeni popravki.
11.	Objava neuradnih rezultatov bo v torek, 7. marca, v Primorskem dnevniku. Istega dne sc bodo sprejemali prizivi (5.000 lir kavcije) na sedežu društva od 19. do 20. prfe. V sredo, 8- marca, bo objava popravkov sprejetih prizivov. Kavcije zavrnjenih prizivov se ne vrnejo.
12.	NAGRAJEVANJE 12. ZŠI bo predvidoma konec meseca marca v mali dvorani Kulturnega doma.
13.	Društvo ne prevzema nobene odgovornosti za poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci med tekmovanjem in izven njega.
14.	Društvo si pridržuje pravico do spremembe teh pravil.
za novo mandatno etooo izvoljen Slovenec A. Posteljnik. Omenili bi, da je novi predsednik koordinacijske komisije za alpinizem Franci Savenc, ki opravlja plodn, publicistično delo na področju planinstva in alpinizma v mnogih slovenskih
dnevnikih in revijah.
• » »
Predsednik SFRJ maršal Josip Broz - Tito je za dolgoletno delo t> planinski organ zaciji odlikoval štiri slovenske delavce in sicer predsednika PZS dr. Miho Potočnika z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, Toneta Bučerja z redom zaslug za narod s srebrn mi žarki, Rada Lavriča z redom republike s srebrnim vencem in Mirka Fetiha z redom dela z zlatim vencem. Turno smučanje v Sloveniji
Čeprav bi moral biti v nedeljo ie sedmi turni smuk, Če bi se držali progranM, ki ga je pripravila podkomisija za turno smučanje pri P Z S, žal, Še ni bilo niti enega. To je res škoda, saj temo, da je v Sloveniji mnogo športnikov, ki gojijo to skrajno obliko smučanja. Krivo je bilo verjitno predvsem slabo vreme, prezgodnji termini (prvi je bil napovedan že za 11. decembra lani), pa tudi prevelika centralizacij organizaciji smukov samih. Pa še drug tazlog bi morda videli v tem, da se vedno več alpinistov udeležuje smučarskih tekov, ki so v Slove-/ ni ji vse " bolj popularni; dovolj je da pomislimo na letošnjo rekordno udeležbo na Trnovskem maratonu, ki je bil pred kratkim.
140 vrhov v desetih dneh V dneh od 15. do 24. januarja letos je trojka iz Zakopanov Pjotr Malinovski, Josef Olševski in Krisz-tof Žutek v rekordnem času in v hudem mrazu prečila celoten greben Tater, ki je dolg 75 kilometrov. Pri tem so se povzpeli na 140 vrhov in premagali 11.500 metrov višinske razlike. Odseki v dolžini okoli 20 km imajo oceno Ul. - IV. stopnje. Do sedaj so celotno prečenje Tater opravili pozimi le trikrat, leta 1959 Poliaki v 19 dneh, leta 1970 Slovaki v 25 dneh in leta 1974 Cehi v 22 dneh.
D. J.
NOGOMET
Sodniki groze s stavko
Sodniki s področja Aquil^ groze s stavko, če jih nogometna zveza ne bo dovolj ščitila pred hasiljem razvnetih navijačev.
V zadnjem času je namreč prišlo do vrste napadov na može s piščalko (pa tudi na gostujoče igralce in neki vratar se je moral pred tekmo celo oborožiti s puško, da se je tako obvaroval napada občinstva).
JANEZ VIPOTNIK
RODNA
44.
LETINA
,'Patrulja,* so se zamolklo trgali zlogi komisarju iz notranjosti in s presunljivimi, očitajočimi očmi je 0(^el §lavca, »patrulja ni pogledala v cerkev?* [*P°gledala, zagotovo, najbrž je kasneje prilezel do Ve!* je s pobitim glasom dejal Slavo.
*^1 se je zgodilo? je vrtalo po komisarju. Bržkone jo , uPil takoj, ko je napadla patrulja. Mogoče so njega opazili in najprej streljali nanj. Morda je za tre-k izgubil zavest ali pa se ni upal poklicati tovarišev, 6 bi razkril sovražniku, kje tiči, in ga opozoril, da je j611- Ko so sovražno patruljo pognali v beg, bi ga mo-j bajti. Toda patrulja ffe vendar povedala, da so ga is-j' Ga so vse pretaknili, ga klicali, nobenega glasu ni slišati. Bržkone je ležal v globoki grapi, brez zavesti. 86 prebudil, se je ranjen premučil do cerkve, veru-j a ga bodo partizani poiskalf. Potem je umrl. S takšno ■v Pa nogi ni mogel dolgo živeti. Kako se je naenkrat °ziala njegova težava. Kdo ve, kaj bo storila žena, ko Vedela za njegovo smrt? Potočila solzo? Se oddahnila,
češ stvar je rešena bolje, kot si je lahko želela? Ubogi Marij!
Nemo so stali partizani okrog iznakaženega trupla. Komisar je začutil v grlu podrhtevanje. Sunkovito se mu je zbral ščemeč grižljaj gorjupega ihtenja. Solze so mu zalile oči.
Odnesli so mrliča na pokopališče in ga zagrebli.
8
«Zdaj mi boš lepo počasi in natančno povedal, kaj se je zgodilo,* je dejal komisar.
Jaka ga je gledal nekam negotovo. Komisar je govoril na čuden način. Barva glasu je opozarjala, naj bo previ-deny Nekaj v njfej mu ni bilo všeč.
»Naročil si mi, naj ostrižem Pavlo,* je začel. Pogledal ga je, pogledal svoje roke, poprijel jermen na puški. «To sem napravil,* je zmignil z glavo, češ tu ni kaj pripovedovati.
Komisar je čakal. Jaka je .molčal in nategoval in spuščal jermen.
«Kako je bilo? Dejal sem ti, da mi vse povej,* je stisnil skozi zobe. Te bom že privil. Le čakaj. Drugi naj gradijo, ti boš pa podiral. Tv^isliš, da lahko nekaznovan zganjaš malopridnosti, potepin!
«No, v redu,* se' je odločil. »Takole je bilo. Rekel si mi, da so nas terenci obvestili, da se Pavla vlači z Nemci. O tem govori vsa vas. Zato jo je treba kaznovati. Rekel si, naj jo za kazen ostrižem na balin. No, šli smo ponjo. Pavla se je upirala, jokala, bila je prestrašena. Pričel sem jo spraševati, ali je res dala Nemcu. Tajila je. Rekla, da ni res. Ni hotela priznati.*
»Kdo ti je dal pravico, da jo zaslišuješ? Naročeno ti je bilo, da jo ostriži!*
»No, mislil sem, če so se terenci morda zmotili ali kaj takega,* se je izvijal Jaka.
»Ti, mrha,* se je razjezil komisar. «Kaj si zmišljuješ? Cela vas govori o tem,'•ljudje zahtevajo, da Pavlo kaznujemo, ti pa... no, naprej!*
»Pavla ni hotela priznati. Rekla je, da se ljudje lažejo. Da so jezni nanjo, ker hodi na mejo in je z vsemi ljudmi dobra. Potem sem dejal, da bomo ugotovili.*
«Kaj .boste ugotovili?* se je začudil komisar.
«Nb, ali je res Nemcem dajala. Rekel sem,* je okleval, se odhrkal, «da sem zdravnik. Oblekel sem svojo frizersko haljo, ki jo nosim s seboj, in 'ji dejal, naj se sleče.* Oči so se mu pričele svetiti. Gledal je komisarja in skozi okno in domišljija mu je ponovila prizor v temačni sobi. Prizor z vaško lepotico, brhko, prešerno, nabito z zdravjem, željno dogodivščin, polno sle po širokem svetu.
«Slekla se je, no, krilo je spustila in hlačke slekla. Rekel sem ji, naj sede na mizo.* Oči so se mu čedalje bolj svetile. »Razklenil sem ji bedra,* se je z zobmi ujel za spodnjo ustnico, «in, in jo pogledal.*
«Pogledal si jo,» je z mračnim glasom dejal komisar.
1 Bilo mu je, kot bi glisto prijel. Spreletel ga je čuden občutek, da ga je streslo. Takšnile škodujejo gibanju!
»No, potipal sem jo, in, in ji dejal, da laže. Dejal sem ji, da mi ne bo govorila, da ni imela odnosov z Nemci. Da šem to pač kot zdravnik ugotovil,* je počasi končal.
«In potem?*
»Potem se je zjokala in rekla, da mu je res dala, ampak samo enkrat.*
«In?»
•Nič. Potem sem jo ostrigel.*
Ti mrha, kar videl ga je, kako se je oblizoval. Kako se je slinil. Kako si je izmišljal stvari, da bi čimbolj podaljšal preiskavo. Mrhač! Namesto da bi se bil potrudil, če je že treba, na običajen način pridobil žensko in se z njo dogovoril, ti pa takole skuša zadostiti svojim nagonom.
«In kaj je bilo potem v bataljonu?* ga je vprašal z mirnim glasom, da je Jaka namah dobil pogum.
«No, partizanke so me, češ kakšna svinja sem. Dejale so, da se bodo pritožile in da mi nobena več ne bo prala srajce. Kakor da bi ne vem kaj hudega napravil. Najbolj me je jezilo, ko je prišlo tisto zmene, tisti Jurič, in mi med zobmi dejal, da sem, čakaj, kako že, aha, da sem mona. Ne vem, kaj je to. Nekaj neumnega mora biti. Takle bo mene zmerjal? Takšenle, ki je komaj prišel v partizane. Pa tudi partizanke. Le kaj si mislijo, če drugače nisem mogel dobiti priznanja, da se je vlačugala, sem si pač pomagal, kakor sem vedel in znal. Kaj pa je to hudega, če neko cipico pogledam med noge, kakor da bi...»
•Puško daj na mizo!* je zasikal komisar.
»Zakaj?* je prestrašeno vprašal in debelo pogledal.
«Puško daj na mizo! Razorožil te bom. Štab bataljona je sklenil, da te za tole pobalinstvo razorožimo in pošljemo v prekomando.*
«V prekomando?* se je Iskreno začudil Jaka in počfcsi snemal puško z ramen. “Zakaj pa? Kaj sem napravil? Sem izdal bataljon? Samo povelje sem izvršil. Kaj sem napravil?* je prepaden gledal komisarja in strah mu je drl iz oči spričo hude kazni.
Ursdništvo, uprava, oglasni oddslek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS
. 61000 L|uWlon4
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
2jro račun 50101-603-45361 »ADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	|
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600. legalni 600, osmrtm'Sosed0, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolDca. Mali oglasi 150 lir 0 ..iji Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlaniie-Ju'^| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi" v Italiji pri SPI.
i .	čl.n Italii«"®*™
ladaiaLJzrr 2veze <i«s°Piin*r
M' '
23. februarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska J
založnikov
flEG*
ZARADI STOPNJEVANJA NAPETOSTI NA ^AFRIŠKEM R0GU»IAK01 po UM0RU S0DNIK# #CC0I,SIA
Posredovanje italijanskih komunistov za zbližanje med Somalci in Sovjeti
Concutelli si je skušal i spremeniti zunanji vide
Nove ameriške vojne ladje v Indijskem oceanu - Dajan ne bo odstopil
MOGADlš — Predvčerajšnji prihod funkcionarja italijanske komunistične partije Giovannija Giadre-sca v somalsko glavno mesto je po pričakovanjih vzbudil dokajšnjo pozornost mednarodnih političnih krogov. Mogad ški dopisnik londonskega «The Guardian* Macnamus ve povedati, da vidijo tukajšnji diplo matje v njegovi misiji poskus KP1 za ponovno zbližanje med Siadopi Barrom in moskovskimi oblastmi. Giadresco naj bi se tudi že sestal s somalskrn predsednikom, da bi skupno proučila, kakšne so pravzaprav možnosti poravnave ogaden skega konflikta na osnovi pogajanj.
Slednja bodo brez dvoma težka, saj je znano, da sta tako Mengistu kot, Barre za sedaj nepopustljiva. E.iopski predsednik, ki je pravkar zagotovil Carterju, da njegove čete ne bodo kršile ozemeljske suverenosti sosedne države, se je postavil na gledišče, da lx> začetek "sporazumevanja z mogadiškimi oblastni mogoč šele po umiku somatskih vojnih enot iz Ogadena. Barre pa je včeraj znova dejal,- da vidi »edino častno rešitev krize* na a-friškem rogu v etiopskem sprejetju načela o pravici somatskih nomadov v pustinjah ogadenske planote do samoodločbe.
Giadresco, ki načeluje komisij: KPI za zadružništvo, zelo dobro pozna somalskega predsednika, saj je z njim navezal prve stike že 1. 1971. Funkcionar, ki ga označujejo kot prosovjetsko usmerjenega in torej »idealnega posrednika med Mo-gadišem in Moskvo* (v Somalijo je dopotoval naravnost iz Sovjetske zveze), je bil v tukajšnjem sred -šču že novembra lani, ko je zaman skušal pregovoriti Barra, naj umakne svoje čete iz Ogadena.
Po izgonu sovjetskih vojaških svetovalcev iz Somalije sicer ni prišlo do pretrganja diplomatskih od nosov med mogadiško in moskovsko vlado, ni pa izključeno, da se to v kratkem zgodj. Macnamus poroča. da med državama ni prav nobenih stikov več, a po mogadiš-kih cestah se neprestano odvijajo protisovjetske demonstracije.
Predsednik Barre je na včerajšnji tiskovni konferenci zanikal, da je Giadresco prišel posredovat med Mogadišem in SZ. češ da le nadzoruje cestna dela v pristaniškem središču Berberi. Njegova izvaja-nja, seveda nigo prepričala časnikarjev, katerim je .povedal, da hočejo Sovjeti s podporo Etiopiji «kaznovaiis> Somalijo, zavzeti Ber-bero, in si tako zagotoviti nadzorstvo nad Rdečim morjem in Aden-skim zalivom. Barre je nato po jasnil, da se nahaja na etiopskem ozemlju le peščica njegovih vojakov »kajti proti Mengistujeviin četam in "tujcem" (Sovjetom. Kubancem in. neimenovanim enotam iz raznih socialističnih dežel Varšavskega pakta. Op. ur.) se borijo skoraj izključno borci Fronte za osvoboditev- zahodne Somalije*. Za ključi) je s trditvijo, da'-;;* Etiopija ob zaslombi Kube in SZ pripravlja na invazijo Somalije.	1
Mengistu jevo zagotovilo, da do tega ne . bo prišlo, menda Carterja ni kdo ve kako prepričalo, saj' je vvashlngtonsko obrambno ministrstvo sporočilo, da so priplule na Indijski ocean še- štiri ameriške vojne ladje. Gre za križarko z raketnimi izstrelki «Fox», fregati »Ouellet* in «Stain» in petrolejsko ladjo «Has-sayapa». V srednjevzhodnih vodah pa so doslej že bile fregata »Truett* in torpedolovka »Davis* (na Rdečem morju oz. v Adenskem zalivu) ter fregata z raketnimi izstrelki »Furer* (sedaj v Perzijskem zalivu).
V Izraelu se medtem še ni po •legla polemika o Dajanovem u-radnem priznanju, da je Izrael vojaško podpiral Etiopijo, zaradi ka terega je Mengistu izgnal izraelske državljan.je. Zunanji minister je včeraj to ponovno zatrdil v parlamentu s pripombo, da Etiopcem nikakor niso dotekali vojaški svetovalci ah vojaki ter bojna letala. Parlament je zavrnil zahtevo po Dajanovem odstopu, ki sta jo po stavila laburistični poslanec šarid in Nof. pristaš vladne večine, (dg)
Na sliki (telefoto ANSA-UPI) somatski vojaki, ki so jih zajeli Etiop-ci v Ogadcnu.
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiitiiMtiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiitiiiiHiiHHiiiHiiiiiHiitiiHiHiHnHiHiiiiiHiuiiiiiHiHiii
POIZVEDOVANJE RIMSKEGA ZAVODA CRESME
Italija potrebuje letno 300.000 novih stanovanj
Trenutno primanjkuje 17 do 20 milijonov sob ■ Za njihovo izgradnjo bi porabili 85.000 milijard lir
Za krepitev letalskih z zvez med SRS in sosedi
Po trditvah nekaterih prič je «vojaški poveljnik ordine nuovo» za časa atentata razpolagal z dokajšnjimi vsotami denarja
CAGLTART — Neonožena mati šest in štirinajstletne deklice je bila prijavljena sodstvu pod obtežbo protizakonite zasedbe stanovanja. Car-mela Časti, ki ji je 32 let, je bila-s hčerama -na cest', zato se je odločila. da si sama poišče streho: nastanila ss je v nenaseljenem stane/an ju Giorgia Mazza, ki pa jo je ne bodi len nagnal s pomočjo a gentov.
Takih in podobnih primerov bi lahko nastali neb roj ter z njimi podkrepili skrajno potrebo po pravičnejšem n;-eo'cretu družbenega ustroja v državi, tako tudi na osnovi smotrnejše politike na področju stanovanjske gradnje. Kakšno stopnjo le že dosegla kriza v tej stroki, najbolje ponazarjajo izsledki poizvedovanja, ki ga je izvršilo po naročilu vsedržavnega združenja gladbe-nlkov (ANCE) središče za gospodarske, sociološke -'n tržnogradbene preiskave CRESME. Z njegovo vsebino so bili včeraj seznanjeni v Rimu udeleženci zasedanja o razvoju gradbene stroke, ki mu 'e prisostvoval tudi podtajnik na ministrstvu za javna dela Padula.
Medtem ko število novozgrajenih stanovanjskih poslopij1 od teta do leta neprestano upada (lani. je znašalo približno 111.000, kar ustrezna dobri polovici leta 1967 zgrajenih stavb), je »stanovanjski primanjkljaj* danes dosegel kar že 17 milijonov sob. Pripomniti pa gre, da to število navajajo le največji op timisli; dobri poznavalci naših trž-n'h razmer namieč zagotavljajo, da primanjkuje italijanskim družinam nič man' kot 20 milijonov sob. K temu pa veija prišteti še okoliščino, da še povpraševanje po novih stanovanjih vsako leto dvigne poprečno za 300.000, sicer predvsem zaradi naravnega prirastka, povra-čanja izseljencev v domovino, »bega z zemlje* in pa špekulacij hišnih lastnikov, ki kupujejo' stanovanja na vse vetrove, da bi vanje naložili nri! a.nke. Tovrstne špekulacije je doslej v določenem merilu zaviralo zamrznjenje stanarin in najemnin, ki naj bi mu sledila pravična stanarina.
Prav stanovanjska zaščita pa je občutno upočasnila nove gradnje in krčerije »sobnega deficita* sedaj zahteva prevelike napore: »Če hočemo zmanjšati pomanjkanju za.e-no samo sobo* je dejal predsednik CRESME Mostacci, «je treba zgraditi najmanj štiri nove* Izgradnja 17 milijonov sob, ki je nujno potrebna. da se razpoložljivost stanovanj v Italiji dv:gme vsaj na dostojno raven,-bj riala po zdajšnjih cenah kakih 85.000 milijard lir!
Izvedenci poizvedovalnega središča so razložili podtajniku Paduli, da bi lahko slonela stanovanjska politika vlade na uporabi nenaseljenih stanovanjskih prostorov (teh je 12,2 od sto vseh stanovanj v državi, gre pa za zapuščene domove, stanovanja, ki jih je treba popraviti ali ki čakajo na najemnika o-ziroma lastnika ipd.), na dimenzijskem preustroju stanovanj (združe vanje malih in delitev velikih) • in na smotrnem izkoriščanju stanovanj, ki so ostala prazna, ker so se stanovalci naselili v nova. CRE SME je vsekakor svetoval vladnemu predstavniku poslednjo rešitev.
Padula se je s tem strinjal. Tudi zato, kot ie dejal ker ni mogoče pričakovati bolj razvejane gradbene dejavnosti, dokler bodo ostale najemnine na poprečju 30-40.000 lir mesečno pa tudi, ker po njegovem ne bo moč uresničiti cilja 300.000 novih stanovanj vsako leto, kakor predvideva sporazum med šestimi političnimi strankami, (dg)
T.URIN Zaradi zasičenosti stanovanja s plinom it! iskri iz hladil-niškega električnega motorčka povzročila v stanovanju Gianfranpa .Orlandiniia silovito eksplozijo in požar. Zublji so nesrečniku (52 letnemu bančnemu uradniku po rodu iz Firenc) ožgali GO od sto telesa, tako da so ga sprejeli v bolnišnico v obupnem stanju.
Zopet plinska eksplozija v stanovanju
FIRENCE - Pierluigi Concutelli, glavni obtoženec na florentinskem procesu zaradi umora rimskega sodnika Vittoria Occorsia. sj je kmalu po atentatu skušal spremeniti zunanji videz s tem, da si je pustil rasti lase, si obril brado in si skrajšal zalisce. To je na včerajšnji o-bravnavi povedal Primo Silvestri, ki je bil zaposlen kot natakar v nekem baru, kjer so se poleti .in jeseni 1976 zbirali neofašisti, med njimi sam «vojaški poveljnik ordine nuovo*.
Natakar — kj je pokazal, da ima odličen spomin — je povedal, da ga je ta poskus spreminjanja videza presenetil, tako da je direktno vprašal Concutellija, zakaj to dela. Fašist pa mu je odrezavo odgovoril, da si pušča daljše lase, da bi pri kril pleša. Primo Silvestri je navedel še dve okoliščini, kj bi utegnili biti zanimivi za preiskavo: prvič. da je nekoč Concutelli prišel v bar v družbi nekaterih tujcev, verjetno Špancev ali Portugalcev, to pa prav malo, preden je bil sodnik ubit: in drugič, da je prav tistega dne pozabil v lokalu svojo torbici. tako da je moral natakar pohiteti za njim in mu jo vrnil. Silvestri je dejal, da je bila torbica »neobičajno težka*.
Porotno sodišče je včeraj zaslišalo tudj nekatere priče zločina v Ul. del Giuba, ki jim je policija svoj čas pokazala zelo staro sliko Concutellija, v kateri pa nihče — ra-1 zen prej omenjenega natakarja — ni prepoznal morilca, še vedno ni bilo pojasnjeno, zakaj so se preiskovalci poslužili tako stare slike in zakaj niso po Concutellijevi aretaciji moža direktno soočili z očividci. Preiskovalni sodnik se je v tej zvezi zagovarjal, da je televizija oddajala 'posnetek o Concutelli-jevi aretaciji, zaradi česar bi morebitno soočenje ne imelo več dokazne vrednosti.
Končno je bil včeraj govor tudi o motorju rdeče barve, s katerim so morilci Occorsia zapustili kraj zločina. V tej zvezi pa je prišla na dan zanimiva okoliščina, da so tako Concutelli kot tudi nekateri drugi obtežbe!' imeli prav v obdobju- a-tentata na sodnika veliko denarja na razpolago. Proces se bo nadaljeval danes z zasliševanjem drugih prič. (tm)
svetu. V njem bodo dnevno lanko pretovorili do 1.750 ton blaga, sicer pretežno premora..
Nova aretacija v okviru preiskave o škandalu SIR
LECCO (Como) — V okviru preiskave o nezakonitem finansiranju družbe SIR (Societa italiana resine) so karabinjerji včeraj ponoči aretirali pod obtožbo nezakonite |X>sesti orožja 47-1'etnega računovodjo Angela Bon-fantija. Le-ta je bil odgovoren za nadzorstveno službo pri SIR. sedaj pa je skrbnik družbe »Nuova Rialto* v Merateju v comslii pokrajini, ki deluje na področju papirne industrije.
Preiskovalni sodnik Amato in namestnik državnega pravdnika Melisi iz Rima sta poleg tega dala preiskati sedež lista «La nuova Sardegna* v Sassariju.
NA SEJI GOSPODARSKE ZBORNICE V LJUBLJANI
Doslej premalo razvila zračna povezava s sosed, njimi deželami - Napoved gradnje novih letališč v Portorožu. Slovenj Gradcu in Novem mestu
(Od našega dopišuika)
LJUBLJANA — Na republiški gospodarski zbornici so ugotovili, da se odpirajo velike možnosti za letalsko povezanost Slovenije z deželami v : osednjili državah, posebno s Furlanijo - Julijsko krajino, Koroško in Štajersko, z izgradnjo tako imenovane terciarne mreže letališč v Sloveniji, kot so na primer v Portorožu, Slovenjgradcu in Novem mestu ter z modernizacijo obstoječih letališč. Doslej praktično ni bilo niti rednih niti čarterskih zračnih povezav med sosednjimi deželami. To velja tudi za letalski prevoz lovorov.
Eden od osnovnih razlogov za to, da doslej ni bilo zračne povezave obmejnih dežel je v tem da nihče od zainteresiranih mirna ustrezne letalske flote, torej manjših letal, ki lahko sprejmejo do 50 potnikov. Poleg tega ni manjših letališč, ki bi omogočila, da z ustreznimi letali povežejo premalo povezane predele tako v Sloveniji, kot tudi z obmejnimi deželami.
Predsedstvo gospodarske zbornice je pri tem poudarilo pomen in vlogo letalskega prometa za gospodarstvo. tako notranjega kot mednarodnega in njenega boljšega vključevanja v mednarodno menjavo ter za potrebe turizma. Zato bi bilo treba začeti pogovore z vsemi, ki so prav tako kot Slovenija in njeno gospodarstvo zainteresirani za razmah tovrstnega sodelovanja. Sestavili bodo poseben iniciativni odbor, ki bo izdelal 'predlog za letalske zveze s sosednjimi deželami.
JURE PENGOV
NUORO — Pastir in njegov gospodar bosta morala plačati globo 16 milijonov lir. Določili so jo gozdni čuvaji, ker je pastir prignal 60 krav na območje, kjer je pred letom požar uničil gozd. Čuvaji so znesek izračunali na osnovi nekega zakona, ki upošteva’ vrednost dreves, ki bi zrasla v osemnajstih letih, če ne bi živina objela poganjkov.	i
• Stavka kovinarjev
(Nadaljevanje z 2. strani.
nik Comc-lli je orisal dosedan.ie 5*, ege * še
mu ter zagotovil, da bo dez«la J§
bude dežele in njene posege
naprej vesten glasnik interesov ^ kajšnjih proizvodnih dejavnos1 ^
delavstva. Posebej je poudari' bi morala droga deželna 1 ca o podjetjih v. državno so^-. f
soud^:
oloža.1
bo podrobneje proučiti P01 kovinarskem sektorju. .. ’ 0|j-tržasK# j obotavl'«
Zagotovilo, da bo tudi tržasl čina še naprej brez obota
zaštopala interese našega ■- w pri vladnih organih, kakor
delala doslej, sta na drugw^alC
Čanju dala tudi podžupan in odbornik Abbale, Slednji F a poudaril, da ho občinska "P .«
a , “r fl
nemudoma posegla pri min*s*r,u hi
državne soudeležbe Bisagli- (
aklF
pogajanja med sindikati i"
Rimu privedla do ugodnih z® kov.	stJr
Solidarnost in podporo so ^ kajočim kovinarjem izrekli tua —
cialisti. V posebnem tiskovno*® ročilu namreč PSI ostro obsoF^
sedanjo logiko vlade pri
hi triih nrnhlpmov iavnih i^ . i*
hudih problemov javnih **1UT j« skih podjetij ter zagotavlja, j. odločno ob strani delavskem*1 -g banju v njegovem težkem
h
1(
SINOČI V ROSSKTTIJU
IIIIIIIIIUIIIIM Hilli IIIIIIHIMIIHIIIIIIIIIIIlllllllillllllllllflllHIIIIIIIIHIIIIIMIIII 11111111191111111111111IIIIII llllll lili IIIHI1IIIIIIIHII lil IIIIIIIIIIIMIIIIIlilllllllMHIIIIIIIIUIIIIIIIi
ZANIMIVA OKROGLA MIZA V PARTIJSKEM TEDNIKU «RINASCITA»
Amendola in Bufalini o zadržanju KPI do Stalinovih zločinov in 20. kongresa
Voditelji italijanske partije niso poznali ozadja moskovskih procesov
PRAGA — Proti koncu 1979. leta bodo v Lovolisicah na Labi dogradili največje reško pristanišče na
RIM — Glede na to, da se je italijanski tisk, predvsem periodični, hlastno lotil objavljanja razgovorov in debat’ v zvezi s skorajšnjo objavo »Secchiovih dnevnikov* o prelomnih letih v zgodovini KPI, je partijsko vodstvo modro sklenilo, da tem vprašanjem posveti številko partijskega tednika «Rinascita», ki bo izšla prihodnje dni. Tednik objavlja namreč razgovor za okroglo mizo, v kate-tem imata glavno besedo' Giorgio Amendola in Paolo Bulaiini, ki sta s Togliattijem bila elana delegacije KPI na XX. kongresu KP SZ (Vittorio Vidah je tedaj še zastopal KP Tržaškega ozemlja).
Na vprašanje, kako ocenjujeta za-
■um mu iiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii Milimi iiiimiiimiiiiiimiiiiniiiiiiniiimiiiiiiiiniiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii»iiiiiiiiiiiiii»*iiniiMiiiiiiiiMmiiinii»iiimiiiiiiiiiiMiMiiiiii»
Iz doline Belice na Kvirinal
Giuseppe Accardi sodi med preživele po strašnem potresu v sicilski dolini Jlt.ice iz leia 1968. »eppiulellor, kakor prisrčno naziVajo skoraj desetletnega dečka, biva dd tedaj kar v palači na Kvirlnalu, kjer je sedež predsedstva republike. V pričakovanju pravega doma pridno obiskuje šolo — na sliki desno	(telefoto ANSA)
držanje voditeljev KPI do Stalinovega obdobja odgovarja Amendola z iskrenostjo in ntposrednostjo. ki sta mu značilni. «Soodgovomi smo za stalinistična zatiranja, kaj naj rečem drugega?*, poudarja Amendola in pojasnjuje: »Upoštevajmo samo, kaj je SZ pomenila v Ustih letih za mednarodno delavsko gibanje. Ko govorimo o določeni soodgovornosti tedaj mislim tudi na velike procesi'."’ ined leti 1936 in 1938, kakor tudi hude dogodke, ki so se pričeli v letu 1948. Mi smo tedaj sprejemali stališče o zaostritvi razrednega spopada, ki da spremlja izgradnjo socialistične družbe.. Sprejemali smo nujnost sovjetske budnosti pred imperialističnimi pritiski. Če smo sprejeli vse to. načelna izhodišča, tedaj smo morali sprejeti tudi posledice*. Je že res. da je Togliatti že leta 1947 začel govoriti o modelu partije, ki se razlikuje od sovjetskega, vendar «tedaj ga mnogi nismo razumeli*.
Bufalini Pa pojasnjuje, da so italijanski komunisti razpravljali o stalinskih procesih in jih v določeni meri opravičevali riekritično. Je pa tudi res, da voditelji KPI niso poznali ozadja. «Vedeli smo, da poteka v sovjetskem vodstvu oster boj. vendar smo mislili, da je ostrina represalij bila le oblika tega boja. Mislili smo. da je ta ostrina bila delno nepotrebna ,da je bila napačna, nismo pa si še predstavljali, da smo bili priča degenerativnim pojavom*.
Bufalini opisuje nato, v očitni polemiki s trditvami pokojnega Secchie in Doninija. kako so izvedeli za »tajno poročilo*, ki ga je Hruščov prebral petnajsti dan 20. kongresa KP SZ. Togliattiju so pred kongresom pokazali .zapisnike razprav v sovjetskem vodstvu, vendar so v njih bile le meglene kritike, pomešane s hvalnicami na Stalinov račun. Med kongresom pa so se začudili posegu Mikojana, ki je prvi odkrito napadel Stalina. Začudili so še tudi, da se ga niso spomnili v samem začetku kongresa, šele ko je Togliatti prejel na vpogled kopijo »tajnega poročila* (moral jo je tudi vrniti) je delegacija KPI razumela kako obsežna in globoka je bila stalinistična degeneracija. Glede »tajnega poročila* vsekakor voditelji KPI ponavljajo To-gliattijevo oceno, da je «površno» in da ni bil g*oblje razčlenilo razlogov, zaradi katerih je do tega sploh prišlo. In vendar so prav ta spoznanja pri-
J’'»IIIIIIIIIHHI»IIIIIIHIIIIIIHIHHIIII»IIIHHIIIHHIH|lllll»IH»HHIIIIIIIIIIIH»lll*IIIHHHIIIHIHII»HIII»6IIHIIIIiniiinillliniinilMl»IIHIIIIIIIIHHll»ll|HIIIIHIHIIIIII»IIIHIII»»IIHIIIIIIIMIIIHfllll»IIIIHIIlll|lllllllllllllllll|lliHIIIII»ll
O zaušnici, ki je razburila Washington
WASHINGTON - Ob presunljivem dogajanju, ki smo mu dan za dnem priča se tildi najbolj provincialni listi ne zmenijo več, če brhko dekle s klofuto poplača vinjenega moškega za preveč vsiljivo dvorjenje. Dogodek pa zadobi o-čitno povsem drugačen pomen, če ima nosilno i vlogo Hamilton Jordan, šef Carterjevih svetovalcev in :den od najvplivnejših sodelavcev ameriškega predsednika.
Ne preseneča zato. da Bela niša obravnave. tincident* kot vsako žno če vprašanje in da je pred dvema dnevoma v 33 tipkanih strani dol gem uradnem dokumentu skušala demantirali jedlco poročanje lista «Washington Post*, časnik je v odgovor potrdil verodostojnost lastnega poročila in v Washingtonv ga najbrž ni Američana, ki bi podvomil o točnost članka.
Dogodek, ki ie trenutno 'najbolj | užaljeno oddaljilo. Jordan, nasajeni Marsikdo ob tem rad obuja spo
priljubljen predmet mondenih no- ob neuspehu, pa naj bi si napolnil govorov in pikr.h šal v ameriški', ušla z	hitkijiem in maščevalno
prestolnici, se je pripetil 27. ja-1 brizgnil tekočino proti lepotici, ki nuarja v baru «Sasfield»' (lokal je se mu je oddolžila s krepko zau-
zaslovel. od kar pa obiskujejo predsednikovi svetovalci). Jordan, ki je prišel v lokal okrog 22/ ure
mine na podoben nedavni dogodek, v katerem je Jordan prav tako 'i-mel nosilno vlogo. Med diplomatskim banketom naj bi se Carterjev svetovalec, ki je očitno prijatelj ..	...	...	.	...	. žlahtne kapljice in ženskih oblin,
■	i!ll B: 1J Si? I ™zrl v bohotno dprsje soproge e-
nedoiina. de..le, vinjena, spogledlji I nintnnskenn veleposlanika rekoč:
šnico.
vedla do globokih sprememb v usmeritvi KPI in osvojitvi značilnih načel «evrokomunizma». (st.s.)
Ploskanje Stalinovemu imenu na proslavi 60-Ietnice rdeč« armade
MOSKVA - V veliki kremeljski dvoratji so včeraj proslavili 60-letnico ustanovitve »rdeče armade*. Slavnostni govor na akademiji, pred 6 tisoč ljudmi, v glavnem vojaki, častniki in podčastniki, je prebral obrambni minister Dmitrij Ustinov. Poleg običajne vrzeli, da sploh ni omenil vloge, ki jo je imel Trocki pri organizaciji sovjetske armade, je Ustinov v določenem trenutku omenil, da je med drugo svetovno vojno vodil obrambo domovine »obrambni štab, kateremu je predsedoval tovariš Stalin*. Množica je tedaj prekinila govor z dolgim iri hrupnim ploskanjem. Dvakrat je Ustinov skušal nadaljevati govor, a sc ploskanje ni nehalo.
Pozneje je uradna agencija TASS objavila besedilo govora, vendar je iz teksta črtala za Stalina vzdevek »tovariš*.
Ker naj bi obrekoval Pija XII.
Prizivni proces proti ameriškemu pisatelju Katzu
i • I	u • Llc.ilC, UlIlJLilU- H U J | ninfoiivlčpnrt
v spremstvu sodelavcu, se je nekaj ka< mj bt oklofutala Carterjevega . ,,'.-5“;
časa obotavljal pri izbiranju me I svetovalca, ker da se ni zmenil za ■<<0d nekdai sem si želel ogledati
sta ob šanku .končno pa sedel bli 1 njeiio dvo ieiiie "v~dolcu m p ntu se I Pfra.mid**- hiia j? tudi tedaj zn nekega brhkega dekleta. Nula-1 ££ hiša s kličite m pričevanje i 'S“° jesit, svetovalcev ugled z kariu io naročil ,nhis’-u zrezek in	L A J pričevanje | ,e2>am demantijem, k,, pa m bil
J j	'V’	- last uka lokala, bi ga ~pa težko p0dkrepljen s tolikšnim dokumentar-
označili kol objektivno pričo: bar je njm gradivom kot je sedanji, namreč zaslovel, od kar ga obisku- T’—r- —* *-
karju je naročil whisky, pražen krompir, nato pa se takoj zapletel v razgovor s šarmantno sosedo. Beseda ie dala besedo in vplivni svetovalec — trdi »IV a shinglon Post» — je kaj kmalu gre. šel k bolj vsiljivemu dvorjenju: pobožal naj bi dekle po hibtu in ji na vrat na nos napesnil nekaj nedostojnih verzov.
Idile je bilo konec. Dekle se 'je
jejo Carterjevi svetovalci ih možakar se zalo noče zameriti predsednikov m sodelavcem. Kakršna koli verzija je resnična, pa je dogodek orožje več v rokah tistih urashing-tonskih krogov, ki blatijo Carterjeve ožje sodelavce kot «tolpo južnjaških neotesancev*.	■ ■ -
Hamilton Jordan je pri še nedo-polnjenih 32 letih postal najvplivnejši Carterjev svetovalec, jjotem ko je uspešno vodil predsednikovo vo-lilnq kampanjo. Hitro politično kariero pa je plačal z razporoko: pred. enim mesecem je namreč naznanil, da ga je žena Nancp po osmih letih zakona zapustila, (vt)
RIM — Včera j se je v drugo zna. šel pred sodniki ameriški pisatelj Robert Katz. Javnosti je dobro znan kot avtor knjige «Smrt v Rimu*, v kateri obravnava strašni nacistični pokol v Ardeatinskih jamah. Publikacija .ie dvignila mnogo prahu, kolikor vsebuje med drugim ugotovitev, da pokojni papež Pij XII. (Pacelli) ni prav ničesar storil, da bi preprečil množični uboj.
Po knjigi je bil izdelan tudi film »Represalija*, ki verno odraža vsebino Katzove knjige. Pacellijeva nečakinja, grofica Elena Rossigna ni je tako v knjigi kot v filmu videla obrekovanje rajnega papeža in zaradi tega prijavila sodišču po leg pisatelja še režiserja fiima Vorgea Pana Cosmatosa in producenta Carla Pontija (za scenografijo je poskrbel sam Katz). Pisatelj je bil obsojen na 14 mesecev zaporne in pol milijona lir denarne kazni, režiser in producent pa na šest mesecev .ječe.
Med včerajšnjo obravnavo na pri zivnem sodišču je generalni pravd-nik Pedote izjavil, da ima postaviti Katzu depo število vprašanj*, seveda v zvezi z obrazložitvijo ozadja ardeatinskega pokola, katerega je. kakor znano, ukazal vojni zločinec Herberth Kappler. Dogodke, zaradi katerih je moral Katz na zatožno klop, ie orisal prisedni sodnik Tria, nakar je bila razprava odložena do 20. marca, ki si bo sodni zbor v kinodvorani ministrstva za turizem in prireditve ogledal film »Represalija*. Naslednje obravnave bodo L, 20. in 29. aprila.
«Kdo se boji Virginije Woolf?>> z Brignone in Palmeij^
Drama, ameriškega avtorjp,i?< beeja «Kdo se boji Virginije je preizkusni kamen vseh 1 igralk in igralcev, saj nudi Oj,-
nost neizčrpno paleto nih možnosti tako v indimo«^
kot zlasti v kolektivni igri **cfi-ii
4*
Ijene tigre o resnici», ki ra!f,ot do dna vsa nasprotja dveh 7. ^ skih dvojic in obenem sOOV
družbe.	aflf
V spominu nam je še gosto ljubljanske Drame pred leti l’ j^ii šem Kulturnem domu s tern t> z neponovljivo Dušo Počkaje1^ naslovni vlogi. Sinoči smo _ ** ,.<r<ji Virginije gledali v gledališču znano italijansko gledališko ji nico Uiti) Brignone. PrimerjU^j.
veliki *»,
težka, kajti gre za dve
ki s svojskimi gledališkimi

strni, a vtis imamo, da je kd °seiič gnone le ostala nekoliko ** rjii. svojega partnerja Renza Pati"? m
hi \o hil tnlcrnf. Jeni rndkokd^J
ki je bil tokrat kot redkokuw ^ spodar scene s svojo na 'm_,t V
OfrtVUU / OUCfFC «5 O UUJU IIW	p (V
turno in orodorno igro. Toda 6 pi za vtis in tudi za nianse. prihajajo v tako dramatično talno napetem dialopiranju 4,1 m^ranm, vendarle do izraza- ^ Ob Brignonejevi in Palmeri" (. tudi Gianfranco Becherelli na Spaziani kol mlajša «.’• dvojica prispevala nemajhen da je igra vseskozi, kljub svoP p žini držala v napetosti gledalc ■ t so napolnili gledališče ti.ossetti .ji obilnim ploskanjem dati Pr,z^si>’ nastopajočim za, v svoji celo**1 kvaliteten gledališki večer.
Danes v baziliki
sv. Silvestra koncert organistke Cap ponije**
V okvir)' «Glasbenih srečanj* jj-danes ob 18.30 v baziliki s**' vestra koncert organistke ^ w Capponi. 'Capponijeva je zelo ^ kočutna izvajalka, ki ie v
kočutna izvajalka, ki je v *'$ že dovolj znana. Nastopala ie reč po vsej Italiji, pa tudi o e,- /I ciji in Švici. Snemala je nizozemski radio in sodeluje v K^i beni skupini «Antiquae M11 p-Studiosi» iz Coma. Drevi bo o™ ce sika izvajala skladbe sledectn .p,
torjev: Frescobaldija, FrobehSe^-
Bacha, Mozarta, Litaizeja gerja.
Kajuhova proslava gropajske šole
Na včerajšnji dan pred ( " manj". K
, red ^
je v bližini rodnega Šoštanj".* zadet od okuoatorjevih sv*1* pesnik revolucionar Karel Df nik - Kajuh. Gropajsko - Pa“’ šola, ki nosi njegovo ime, j® * proslavila pesnika z večjo Pf1 tvijo v bazovski kinodvoran*’ gat kulturni spored, v katere® imeli glavno besedo gropajs£ padriški osnovnošolci, je P*-, veliko občinstva. O tej uspel* slavi bomo podrobneje še P®10
Nova naročila
za tovarno GMT
V okviru pogodbe o sodelova**-leta 1976 sta skupina »Bomb®1
ATT U'	. ..— vf
MLW» iz Kanade in tovarna v< motorjev iz Trsta dobili nateč* ga je razpisala družba «Hydro bec* za inštalacijo treh • skupin
tronskih agregatov po 6.600 ^ otoku Magdalene. Tovarna velik® torjev bo v ta namen proizvedi® srednje hitre 14-valjčne motet močjo 9.200 konjskih sil.
RIM — V nekem baru na Stari flaminijski cesti so posla beli za vse okuse. Komur niso bili po godu o-bloženi kruhki, vino ali žganje, si je lahko v kleti priskrbel mamilo. Finančni stražnik] so včeraj zaplenili 500 gramov hašiša. 160 gramov lnš'ševega olja in 20 gramov i -rijuane.
• V Bazoviškem domu bo
20. uri kongres krajevne sekcij® p Razpravo bo vodil član tajništva žaške federacije Boris Iskra.
• Zveza brezposelne mladine ** jv
sta obvešča, da bo v soboto, 2®; .jj ob 12.20, na L omrežju italb*^ televizije, program, ki bo P°®v up* i/vnianjn »ekona št. 285 o zaPffS uhadine.