V Ljubljani, sobota 29. aprila 1939, Hitler odgovarja svetu Berlin, 29. apr. Hitler je v včerajšnjem govoru povedal v glavnem naslednje: Mož božje previdnosti >Zahvaljujem 6e božji previdnosti, da me je povzdignila od neznatnega vojaka do voditelja nemškega naroda, ki je osvobodil Nemčijo brez prelivanja krvi in ne da bi kršil tuje pravice. V Veliki Nemčiji ni niti ene pokrajine, ki bi ne bila že prejšnje čase spadala pod Nemčijo.« Versajske krivice Po svetovni vojni je z versajskim mirom 115 milijonov ljudi nasilno izgubilo pravico o samoodločitvi, katero so jim vzeli ponoreli politiki ter demokratski diktatorji miru iz Amerike in iz Evrope. Nemčija Je zaradi tega padla v svojo najtemnejšo dobo. Versajski mir je do temeljev uničil svetovno gospodarstvo, ker je brez duše in razuma razkosal države, ki so spadale skupaj. Prijateljstva Po zmagi narodnega socializma je Nemčija hotela najprej urediti svoje razmerje s Francijo, ne iz strahu, marveč iz stvarnih političnih razlogov, in je lani res podpisala izjavo o nenapadanju. Take obvezne izjave je Nemčija dala veliko državam in si pridobila pri nekaterih nevtralnost: pri skandinavskih državah, Holandiji, Belgiji in Švici. Ni treba omenjati Italije, s katero vežejo Nemčijo najkrepkejše prijateljske vezi, niti Madžarske in Jugoslavije, s katerimi živi Nemčija kot s sosedami v prisrčnem prijateljstvu. Uničenje ČRS — rešitev Evrope Češkoslovaška je bila umetna tvorba, ki naj bi ob vojni služila kot letališče za napade na Nemčijo. Ti napadi naj bi uničili nemško gospodarstvo. Češkoslovaški so zaradi tega dajali vso denarno podporo in jo spremenili v trdnjavo. Nastopal sem v dolgih bojih med ČSR in Nemčijo kot branilec češkega naroda. Ko je bilo jasno, čemu naj češkoslovaška služi, je Nemčija morala to vprašanje rešiti in ga z lastno močjo ter uvidevnostjo češkega naroda tudi rešila. Češkoslovaška je bila mednarodno skladišče razstreliv za uničenje Nemčije, kar pričajo številke o vojnem materialu, ki je bil zaplenjen na Češkem. Angleške in nemške koristi Nemčija ne priznava angleškega nadzorstva nad sabo, niti angleškega obsojanja, kakor ona ne obsoja angleških ukrepov nikjer. Vedno sem 6e zavzemal za sodelovanje med Nemčijo in Anglijo, ker je obstanek angleškega svetovnega cesarstva koristen vsemu človeštvu. Spoštovanje do Anglije ne pomeni, da se mora nemški narod odreči lastnemu življenju. Dokler Anglija ni prepričana, da so poleg angleških tudi še nemške koristi, ni mogoče prijateljstvo med nemškim in angleškim narodom. Nemčija ni podložnica Anglije. Če bodo Angleži to mislili, bo Nemčija s svojo močjo in pomočjo prijateljev našla pot za zagotovitev svoje neodvisnosti. Odpoved pomorskega sporazuma če Anglija uradno zastopa stališče, da je treba Nemčijo obkoliti in nastopiti proti njej, so s tem odstranjeni pogoji za nem-ško-angleški pomorski sporazum, kar je bilo danes Angliji sporočeno. Upam pa, da se bomo mogli izogniti tekmi v oboroževanju z Anglijo, in da bo Anglija začela nova pogajanjnja z Nemčijo. Kdor pa meni, da lahko napade Nemčijo, bo naletel na odpor v primeri s katerim bi bilo neznatno vse, kar smo doživeli leta 1914. > Odpoved pogodbe s Poljski. Poljska mora imeti svoboden izhod na morje, toda treba je urediti gdansko vprašanje. Nemčija je pred kratkim poslala poljski vladi ta predlog. Gdansk naj bi se vrnil Nemčiji, Nemčija naj bi dobila čez poljski hodnik cesto in železniško zvezo, ki bi bili njena last. Nemčija bi zato priznala vse gospodarske pravice Poljske v Gdansku, ji dala prosto luko in sklenila z njo zvezo v nenapadanju za 25 let. Nemčija, Poljska in Madžarska bi vzajemno jamčile za neodvisnost slovaške države. Poljska je te predloge v glavnem odklonila, odredila delno mobilizacijo in 6e zvezala z Anglijo proti Nemčiji, zaradi česar Nemčija odpoveduje do- tovor, sklenjen s Poljsko leta 1934. Nem-ija pa je še vedno pripravljena pogajati eo za sklenitev nove pogodbe. Hitlerjevo delo služi miru Nedavna Rooseveltova spomenica pravi, da bo imela vojna težke posledice za bodoče rodove. Nemčija to ve, zato nikomur ne grozi z vojno. Roosevelt ima prav, ko trdi, da je vojna ali mir v rokah voditeljev velikih narodov. Rooseveltovi predlogi so lepi. toda če bi jih bila Amerika hotela izvajati, bi bila že nekako pred 20 leti preprečila krivice versajskega miru. Nemčija bi ee bila že tedaj rada vsedla za mizo k mirnim pogajanjem, toda ravno Amerika je na veeh konferencah pokazala, da ji ni do pravične ureditve sveta. Ker Nemčija ne sprašuje Amerike za njene namene v svetu, tudi ne ve, zakaj naj bi odgovarjala Ameriki za svojo politiko. Vse države, ki jih Roosevejt navaja, so izjavile, da se ne čutijo ogrožene po Nemčiji. Jaz sem Nemčijo, ki je toliko trpela od demokratskih držav, dvignil, zedinil in oborožil ter Po listih uničil mirovno pogodbo, največje nasilje, ki je bilo kdaj zagrešeno nad kakim narodom. Zgodovina me bo zato štela med može, ki so dosegli največ, kar je mogoče. S tem delom sem najbolje služil pravici, napredku in miru človeštva! Nemčija je odpovedala pomorski sporazum z Anglijo in pogodbo o nenapadanju s Poljsko V uradnem sporočilu o odpovedih pa sporoča Poljski in Angliji, da je pripravljena skleniti nove sporazume Naš zunanji minister o soglasju in Nemčijo Anglija je pripravljena dati Nemčiji enaka poroštva kakor Romuniji Nemška politika do Poljske je bila vedno kar najbolj prijateljska in jo še preveč upoštevala poljske koristi, kar zlasti dokazuje upo-stavitev skupne meje med Poljsko in med Madžarsko. V enakem prijateljskem duhu je Nemčija želela rešiti edino vprašanje, ki je še odprto: vprašanje Gdanska. Poljska vlada pa je gladko odklonila vse predloge, ki so vsebovali najmanjše upoštevanja vredne zahteve. Z delno mobilizacijo je poljska vlada dokazala, da ne misli na prijateljski sporzum. Zaradi tega sklepa Nemčija: 1. Poljska ne mara porabiti prilike za pravično ureditev gdanskega vprašanja in dobiti končnoveljavno nemško poroštvo za sedanje meje med obeina državama, kar bi utrdilo sosedstvo in prijateljstvo med njima, marveč odklanja vse nemške predloge. 2. Poljska je sprejela politične obveznosti do tretje države, ki se ne ujemajo z duhom pogodbe iz leta 1934, s čimer je enostransko in svojevoljno izpodbita veljavnost tej pogodbi. 3. Nemška vlada vseeno ne misli spremeniti svojega osnovnega stališča glede nemško poljskih odnošajev in je pripravljena skleniti nov sporazum, ki bi pa moral temeljiti na jasnih obveznostih, veljavnih saobe strani. slavijo glede vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi. Za svojega dvodnevnega bivanja v nemški prestolnici in pri svojih razgovorih z nemškimi državniki sem mogel z zadovoljstvom ugotoviti, kako veliko razumevanje imamo v Nemčiji za-našo domovino, ki mora v popolnem miru delati za napredek našega ljudstva. Prav tako sem se mogel tudi prepričati, kako čvrsta je njihova volja, da se med Jugoslavijo in Nemčijo ohranijo in negujejo odnošaji dobre soseščine in medsebojnega zaupanja ter prijateljstva, kar tudi mi od svoje strani smatramo za eno temeljnih teženj naše kraljevine in za eno glavnih smernic naše zunanje politike.« Berlin, 29. aprila, ni. Prisrčno prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo, ki ga je tudi kancler Hitler včeraj v svojem govoru poudarjal, prihaja do popolnega izraza tudi v nemškem časopisju. Nemški listi še vedno obširno poročajo o veeh razgovorih, ki jih je imel jugoslovanski zunanji minister g. Cincar-Markovič v Berlinu, ter o njegovem odhodu iz nemške prestolnice. Naglašajo, da prijateljski odnošaji, polno zaupanje med Jugoslavijo in Nemčijo ne temelje samo na razumnem ocenjevanju stvari, temveč tudi na obojestranskem^ spoštovan ju. do katerega je prišlo v dobrih in težkih dneh. Jugoslovanski in nemški vojak sta ohranila največje spoštovanje drug do drugega. Od teh dni — pravi »Volkischer Beobachter« — je nastopilo pri obeh ljudstvih prepričanje, da ni med njima nobenih interesnih nasprotij. Nasprotno, lojalnost in uvidevnost sta upoštevali, da zedinjenje in edinstvo ni v nasprotju s potrebami drugega, temveč Ja istočasni naravni narodni razvoj pomeni najboljše pogoje za zdravo obnovo London, 29. apr. o. Odpravnik poslov nemškega poslaništva, Kordt, je sinoči izročil angleškemu zunanjemu ministrstvu spomenico, s katero Nemčija odpoveduje pomorski sporazum z Anglijo iz leta 1935. Ta sporazum je določal, da sme celotni obseg nemškega vojnega brodov-ja znašati samo 35 odstotkov celotnega obsega angleškega vojnega brodovja. Z dodatno pogodbo iz leta 1937 sta so Nemčija in Anglija sporazumeli, da bosta drug drugo sproti obveščali o pomorskih vojnih delih. Nemška spomenica pravi, da smatra Nemčija ta sporazum odslej za neveljaven, in sicer zaradi angleške politike, ki ima namen obkrožiti Nemčijo. Nemčija se bo držala samo še tistih določil sporazuma, ki govore o kakovostni omejitvi pomorskega oboroževanja. Nemška vlada je pa pripravljena začeti e Anglijo posvetovanja za nov pomorski sporazum, če Anglija to želi. Spomenica poudarja, da je Nemčija sama od sebe rada priznala angleško pomorsko premoč, ko je leta 1935 dala pobudo za ta sporazum. Storila je to v misli, da bo angleška vlada ostala prijateljsko razpoložena do Nemčije. Nemčija se ni nikdar vmešavala v področja, kjer ima Anglija svoje koristi. Angleški politični koraki zadnjih tednov in pa pisanje angleškega tiska kaže, da je v Angliji prevladalo bojevito razpoloženje proti Nemčiji. Nedavna angleška poroštva, po katerih mora Anglija začeti vojno proti Nemčiji zaradi vsake države, s katero bi se Nemčija zaplela v -spore, čeprav niso prizadete pri tem angleške koristi, kaže, da je angleška vlada s tem sama enostransko vzela veljavo pomorskemu sporazumu iz leta 1935. Izmenjava obvestil o pomorskem oboroževanju zahteva medsebojnega zaupanja, ki je pa zdaj uničeno. Nekaterih določil sporazuma se bo nemška vlada držala zaradi tega, ker hoče zadrževati neomejeno tekmo v pomorskem vojnem oboroževanju. Dne 3. junija t.l. ob začetku ljubljanskega velesejma, bo izšla posebna številka »Slovenca« posvečena naši beli Ljubljani. - Ta številka »Slovenca« bo izšla v podvojeni nakladi. - Prihranite oglase za to številko »Slovenca«! Sestanek zastopnikov Delavskih zbornic Danes dopoldne ob 10 je bil v ljubljanski Delavski zbornici sestanek zastopnikov posameznih Delavskih zbornic iz V6e države. Pri tem izrednem zasedanju 60 bili navzočni: Kot zastopniki belgrajske Delavske zbornice tajnik Ljubomir Mitič, član uprave Velimir Simič in kot ekspert Zarija Popovič. Od strani ljubljanske Delavske zbornice Viktor Kozamernik, član uprave Stanek, kot izvedenci pa tajnik Hafner Andrej, podpredsednik zbornice Gasser ter referent Franc Prezelj. Iz Zagreba: podpredsednik Ilija Šarapa, blagajnik Siletič Matija, kot izvedenec pa tajnik Pfeifer Josip. Iz Novega Sada: predsednik zbornice Vosilij Besermini in tajnik Baško Spasič. Iz Sarajeva: predsednik zbornice Peter Medič, član uprave Bečarevič Sadik in kot izvedenec tajnik Jovo Jakšič. Iz Skoplja: predsednik Despotovič Trifun in tajnik Milojevič Dragoslav. Iz Splita: blagajnik zbornice Čedo Dobrič in član uprave Roje Ante, kot izvedenec pa tajnik Ivan Točigl. Od osrednjega tajništva Delavske zbornice v Belgradu: v. d. tajnika Ljubomir Mitič in blagajnik Velimir Mihailovič, Dnevni red obsega tele točke: 1. Branje zapisnika seje od 24. in 25. marca. 2. Tajniško poročilo, ki ga bo podal tajnik Ljubomir Pantič iz Belgrada o prevzemu 6voje funkcije od bivšega tajnika Bogdana Kretiča in o stanju, ob katerem je posle prevzel. 3. Poročilo finančne kontrole o finančnem poslovanju osrednjega tajništva v letu 1938, 4. Razno. Pod to tačko sc bodo obravnalala najvažnejša vprašanja kot na primer predlog za spremembo in dopolnilo uredbe o skrbi za brezposelne delavce, sklicanje kongresa Delavske zbornice, izmenjava pravilnika itd. Nova češka vlada, ki ji predseduje general Eliaš, ic včeraj prisegla predsedniku dr, Hnchr Varšava, 29. aprila, o. Nemški poslanik v Varšavi je poljski vladi izročil odpoved prijateljske pogodbe, katero sta Poljska in Nemčija sklenili 1934. Odpoved je utemeljena s podobnimi razlogi kakor odpoved pomorskega sporazuma z Anglijo. Poljska se je pri zadnjih pogajanjih z Anglijo obvezala, da bo posredovala in pomagala Angliji v vsakem sporu z Nemčijo, tudi če Ji ga zakrivila in izzvala Anglija. Nem-ško-poljska pogodba iz leta 1934, pa pravi, da se obe državi obpovedujeta sili za poravnavanje medsebojnih sporov. Novi poljsko-angleški sporazum — naj bo njegova končna oblika kakršnakoli — je treba smatrati kot pravo vojaško zvezo in še več kakor to: kot zvezo, ki je naperjena izključno samo proti Nemčiji. To dokazuje zgodovina tega sporazuma in sedanje politično delovanje Anglije. S tem, da je Poljska stopila v to zvezo, je dala prednost obljubam od tretje strani, namesto zajamčenemu miru z Nemčijo, ki bi ga bila lahko imela po mirni poravnavi vseh nerešenih vprašanj. Nemška spomenica poudarja razliko med frnneosko-poljsko pogodbo in vojaško zvezo, katero nemško-poljski sporazum iz leta 1934 priznava in med to zvezo z Anglijo, s katero se je poljska vlada postavila v službo politike, ki jo vodi druga država, ki bi rada obkolila Nemčijo. med Jugoslavijo BeJgrad, 29. aprila, m. SnpČi ob 10. se je vrnil iz Berlina v Belgrad naš zunanji minister g. Cincar Markovič. V Subotici je zastopnikom belgraj-»kih časopisov dal izjavo, v kateri je poleg drugega dejal: >0bisk, ki sem ga naredil dne 25. in 26. t. m. v Berlin, ko sem sprejel povabilo nemškega zunanjega ministra von Ribcntroppa, mi je nudil priliko, da prvič kot zunanji minister Jugoslavije stopim v stik s svojim odličnim tovarišem nemškim zunanjim ministrom, in da z njim raznto-trim vsa vprašanja, ki zanimajo naši dve državi. To je tembolj veselilo, ker je bil moj sestanek z Ribbentropom dejanska obnovitev naših zelo prisrčnih odnošajev še izza mojega prejšnega bivanja v nemški prestolnici, ko sein bil tam jugoslovanski poslanik in ko sem z njim sodeloval pri ustvarjanju jugoslovansko-neinškega prijateljstva. Zame je bil ta obisk tudi priložnost, da obnovim številne druge dragoceue zveze, ki sem jih za svojega triletnega poslanikovanja v Berlinu imel z nemškimi vodilnimi krogi. Zelo drago mi je. da lahko tudi pred jugoslovansko javnostjo poudarim prisrčno gostoljubje, na katerega sem kot zastopnik Jugoslavije naletel v Berlinu pri zunanjem ministru von Ribbentropu, kakor tudi pri vseh drugih uradnih zastopnikih velikega nemškega rajha. Globok vtis je v meni zapustil tudi sprejem pri nemškem kanclerju Hitlerju, čigar izjave, polne simpatij do našega ljudstva in domovine so vam že odprej znane. Na sestanku v Berlinu — kakor je to poudarjeno tudi v uradnem poročilu — je bilo znova potrjeno popolno soglasje med Nemčijo in Jugo- Angleški odgovor Hitlerju: London,, 29. apr. o. Poluradno poročajo, da je Anglija po včerajšnem Hitlerjevem govoru pripravljena ponuditi Nemčiji enako poroštvo zoper napad s katerekoli strani, kakor ga je dala Romuniji in Grčiji. Možno je, da bo Anglija ta svoj predlog uradno sporočila Nemčiji. Na odpoved pomorskega sporazuma od Nemčije odgovarjajo v angleških vladnih krogih na kratko, da ta pogodba ni temljila na kakih določilih o tem, da bi se Anglija ne mislila zanimati za razmere na evropski celini in tudi ne na kaki izjavi, da Anglija priznava Nemčiji popolno svobodo v Srednji Evropi, kakor to namigava nemška spomenica. Poveljstvo angleške vojne mornarice ni za sklenitev kakega novega pomorskega sporazuma, ki bi določal medsebojno obveščanje o pomorskem oboroževanju. V vodstvu mornarice niso zaradi odpovedi nič vznemirjeni, češ da je bil sporazum odpovedan dejansko že z nedavnim nemškim sklepom, da bo Nemčija povečala svoje podmorniško hrodovje na obseg angleškega podmorniškega brodovja. Odpoved za Anglijo ne pomeni nikake nevarnosti, saj je Nemčija doslej zaradi pomanjkanja surovin in denarnih težkoč dosegla komaj 17 Francovo mnenje o Hitlerjevem govoru pravi, da ne zapira vrat za pogajanja, da je bil umerjen in da v ničemer ne spreminja sedanjega položaja. Nemčija zdaj ne bo mogla več očitati Angliji, da se hoče vojskovati z vojaki drugih držav ter prizanašati svojim ljudem z vojno službo *— pišejo nekateri francoski listi ob uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji do 35 odstotkov, katere ji je v razmerju do angleškega vojnega brodovja dovoljeval sporazum iz leta 1935. Vesti 29. aprila Močna Francija je jamstvo za mir. Odnošaji med njo in med Romunijo so na vseh področjih prisrčnejši, kakor so bili kadarkoli. Obisk v Franciji je bil informativnega značaja, je izjavil romunski zunanji minister Gafencu včeraj v Parizu. Nemčija je v svojih predlogih Poljski zahtevala, naj Poljska odstopi 25 km širok pas čez hodnik, na katerem bi Nemčija naredila novo železnico in veliko vojaška cesto, pišejo angleški listi. Hitlerjev govor pomeni važen donos za pravičen mir. Bil je močan, toda umerjen in ne izključuje nikakih razgovorov — tako je mnenje italijanskega časopisja a včerajšnjem kanclerjevem govoru. Iz okolice ameriškega predsednika Roosevelta poročajo. da predsednik o Hitlerjevem govoru meni, da je nemški kancler v njem pustil vrata za pogajanja odprta za prst na široko. Roosevelt ne bo nanj odgovarjal v svojem jutrišnjem govoru. V Baselu so se začele švicarsko-nemška pogajanja za ureditev obmejnega prometa in policijskega reda na Renu. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo po poročilih nekaterih evropskih listov sredi nmia Kmetje! Proslavimo jubile! osvobojen ja Jutri se bodo v Celju zbrali tisoči slovenskih kmetov Svoboda je razen zdravja največje bogastvo na svetu. To resnico izpričujejo vsi narodi, ki so se stoletja in tisočletja borili za svobodo, prelili zanjo kri svojih najboljših sinov In niso odnehali, dokler niso raztrgali suženjskih verig ter dosegli zlato svobodo. Zakaj le svoboden narod more napredovati in po svoji volji ravnati svojo usodo. Naš slovenski narod je bil nekdaj velik in svoboden narod. Od beneških ravnin pa skoraj gori do današnjega Dunaja ter od tirolskih snež-nikov pa do ogrskih pustinj je. segala slovenska zemlja, in tudi »morje adrijansko, bilo nekdaj je slovansko...« In še dandanes so ohranjeni zapiski o tem, kako so nekdaj Slovenci svoje vojvode ustoličevali. Svobodni so bili naši pradedje. Toda svoje svobode niso znali ceniti. Ko je prišla nevarnost, se niso znali zanjo boriti. Podali so se v oblast tujcem, ki so jim vzeli najprej politično svobodo, nato so jih kos za kosom oropali njihove zemlje, naš narod pa so z meči in biči prisilili, da jim je tlačanil in roboval. Prisilili so naše slovensko kmečko ljudstvo, da jim je zidalo mogočne gradove na strmih pečinah, odkoder to ga strahovali. Prisilili so ga, da jim je slovensko ljudstvo s tlako obdelovalo polja, katera so si izmed njihovih najboljših vzeli za svoja, prisilili, da 60 jim ubogi kmetje dajali desetino še od onih skromnih pridelkov, ki so jim zrasli na zemlji, katero jim je tuji graščak pustil. Toda to še ni bilo vse! Slovenski kmetje so se morali učiti tujega grajščakovega jezika, slovenski kmetje so morali braniti grad pred turškimi napadi, medtem ko je njihove koče leto za letom požigala turška drubal. Najhujše pa so občutili naši pradedje svoj jarem zato, ker jim je bila odvzeta osebna svoboda. Slovenski kmet-tlačan ni bil v očeh grajščaka človek, temveč le blago, s katerim je storil, kar se juu je zljubilo. Kmečki človek se ni 6mel brez grajščakovega dovoljenja ne preseliti ne poročiti, nobene stvari kupiti, ne prodati. Ni ga bilo mesta, kjer bi si moglo zatirano kmečko ljudstvo poiskati pravice, zakaj tudi edini sodnik mu je bil grajžčak.' In v tem času, kQ je naše slovensko kmečko ljudstvo ječalo v najhuiši sužnosti, ko je bilo oropano vsake svobode — ravno v tem času so naši dedje spoznali in najbolj živo občulili, koliko je vredna svoboda in da brez nje ni življenja. To spozuanje in ta zavest jih je gnala v boj za svobodo za »staro pravdo«, ki je bila od rodu do rodu ohranjeno sporočilo o nekdanji svobodi. Pred devetdesetimi teti je slovenski kmečki stan po dolgih stoletjih tlačanstva spet dosegel svojo svobodo. Osvobojen je bil izpod graščinskega jarma, osvobojen tlake in desetine in v državi kot svoboden človek postavljen v isto vrsto z drugimi stanovi. Po grozni svetovni vojni se je naša kmečka svoboda izpopolnila še z narodno svobodo. Postali smo svobodni državljani v svobodni narodni državi. Vse te dobe iz zgodovine slovenskega kmečkega stanu bodo prikazane na kmečkem taboru v Celju z zgodovinsko igro »Slovenskega kmeta povest*, ki jo je napisal za to priliko znani pisatelj Davorin Petančič in se bo izvajala ob taboru prvič. Pri tej igri, ki bo takoj po končanem taboru, sodeluje okrog 200 igralcev. V nedeljo, 30. aprila, se bo vršil v Celju kmečki tabor v proslavo devetdesetletnice osvo-ditve našega kmečkega stanu. Ta tabor mora postati mogočen dokaz, da 6e slovenski kmetje zavedamo, da je svoboda za naš življenjski pogoj in očiten izraz naše trdne volje, da hočemo svobodo, ki so nam jo naši dedje priborili, tudi mi varovati in se zanjo boriti. Na kmečkem taboru v Celju moramo slovenski kmetje z deset in desettisočerimi glasovi, z udeležbo v slavnostnem sprevodu in na kmečkem taboru glasno zaklicati vsemu svetu: Mi svoje svobode no prodamo! Mi si naše zemlje vzeti ne damo! Mi naše vere in materinega jezika ne izdamo! Slovenski kmetje! Vsi, ki čutite v sebi slovensko narodnost in kmečko stanovsko zavest, pridite jutri na kmečki tabor v Celje, da bomo z veličastno udeležbo pokazali, da smo slovenski kmetje svobode vredni, ker jo znamo ceniti, kajti tudi za nas velja: >Kdor svobode ne ceni — ta je vreden ni!« Občni zbor Osrednjega društva SPD Ljubljana, 20. apr. Včeraj zvečer je oil v dvorani Del. zbornice Ljubljani 46. redni občni zbor Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Občni zbor je pričel sedanji predsednik društva g. dr. Josip Pretnar, ki je pozdravil navzoče zastopnike, predvsem zastopnika gospoda bana g. dr. Rateja, zastopnika vojaških oblasti, ljubljanskega župana, Zveze tujsko-promet-inh društev itd., nato pa je predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj, Vis. knezu namestniku Pavlu, gosp. banu, gosp. ljubljanskemu županu itd. V kratkem in jedrnatem govoru je predsednik nato opisal delovanje društva v preteklem poslovnem letu, njegove uspehe in težave ler se s toplimi besedami spomnil odličnih planincev, ki jih je bila ugrabila smrt med letom. Opozoril je na veliko delo, ki ga je društvo opravilo. Med njimi je pač največje adaptacija »Zlatoroga* v Bohinju, dogotovljena v lanski jeseni. Poudaril je veliko nalogo, ki Čaka društvo: pritegniti bo treba mladino, ki ji je prav v teh časih potrebna prava vzgoja, da bo v zdravju in ljubezni do domovine doraščala za svoje bodoče naloge. Tajnik g. dr. Brilej je podal poročilo, iz katerega je razvidno, da je štelo društvo ob koncu leta 1938. 3.149 rednih članov, poleg tega še 1.077 članov mladinskega odseka in 976 članov akademske skupine, tako da znaša skupno število 5.202 člana, ter je v primeri z letom 1937. napredovalo za 100 članov. Društveni odbor je imel skupno 48 sej, vsi odseki skupaj pa 124 sej, kar potrjuje izredno intenzivnost društvenega delovanja. V nadaljnjem poročilu je omenil društveno odpravo v Dauphineje ter v Šarplanino, dalje 70-letnico dr. J. Tominška ter 80 letnico dr. J. Kugyja, ki se ju je društvo spomnilo s primernimi darovi. Nato pa je prešel k delovanju posameznih društvenih odsekov. Iz poročila o gradbenem odseku je razvidno, da je društvo poleg adaptacije »Zlatoroga« izvršilo tudi vse polno manjših popravil raznih drugih postojank. Odsek za markacije je pridno delal v Julijskih alpah in Kamniških planinah, predvsem pa v ljubljanski okolici, kjer je markiral mnogo potov nanovo. Ta odsek pripravlja tudi zdajo seznama markiranih potov. Literarno-znanstveni odsek je redno izdajal ^Planinski vestnik«. Med letom je izdal »Priročnik predpisov in nasvetov«, katerega naklada je že skoraj pošla. Odsek pripravlja še izdajo knjige o planinski flori, katalog prvenstvenih vzponov in planinska terminologijo. Priredil je tudi številna predavanja po radiju ter sodeloval pri razstavi slovenske knjige; priznanja je vredno zlasti tudi prizadevanje, naj bi o sipini in izginili v oddaljeni sladkorni plantaži. Mimo je priplula brez napetih jader španska bojna ladja z mogočno plapolajočo zastavo. To je bila edina ladja, ki so jo srečali na vsej sto milj dolgi poti globlje v deželo. Drugega dne popoldne je morala »Lothaier« križariti, da je lahko sledila rečnemu ovinku. Od daleč se je videl že Ne\v Orlenns. Antonio je splezal v jamborni koš. Mesto je ležalo v mesečini podolgem in počez okoli mogočnega rečnega ovinka. Sredi ovinka je bilo kakih tri ali štiri tisoč ravnili streh tesneje stisnjenih skupaj. Tu in tam je bilo videti gladko pročelje vojašnice ali pa samostana. Nato je sledil ozek trak raztresenih lesenih hiš v vrtovih in nato polja ter močvirja. Nekaj ravnih cest In vodnih tokov je držalo proti vzhodu, kjer se je videlo površje ravnine Lake Pontchartraln kakor svetlikajoč trak pare. Sredina mesta je bila še obdana z napol propadlimi palisadami in zamočvirjenimi grobovi, ki so se končavali v dveh zaključnih trdnjavah. Na njih je plapolala zlatordeča španska zastava. Sredi je bila postavljena baterija. Toda večji del mesta je že razbil voiaške okove in se širil prosto proti eeveru in proti jugu. Dva strela iz Fort San Carlosa sta naznanila prebivalcem prihod inozemske ladje. Coln, poln častnikov v plavem z zlatimi vrvicami, je plul proti ladji. Svetlooblečeni ljudje so drveli iz hiš in se gnetli ob pristanišču. Na nekem trgu pred katedralo je začela igrati vojaška godba. Preko reke so udarjali zvoki nekega marša iu duh po mestnem pristanišču. Ladje se tukaj običajno niso usidrale, ampak so jih pričvrstili k obali. Antonio je naštel približno petnajst Yankeejev. ostali so bili Spanci in Francozi. Malo višje ob toku navzgor je bil prostor za pristajanje Amerikancev. ki so z najrazličnejšimi barkami, čolni, čolnički in kanuji prihajali v vedno večjem številu iz notranjosti ali pa iz Georgije, Karoline in Floride. Zdelo se je, da bodo s svojimi vodnimi naselbinami počasi popolnoma zavzeli to staro špansko-fran-cosko mesto. Ko je Antonio splezal po vrveh navzdol, so prišli na krov ravno španski Častniki in začeli natančno in z važnimi obrazi pregledovati prtljago, ki je bila raztresena na krovu. Skoraj vse, kar je Antonio prinesel s seboj, je bilo prepovedano. »Oblasti« so ee čutile očividno dolžne odvzeti mu njegovo opremo za svojo lastno uporabo. Njihovi pomisleki so se Sele razpršili, ko jim je razvil svoj potni list 2 Clodoyevim podpisom. »Ah, zakaj ni vaša milost takoj povedala, da Ima pismo za guvernerja. Ah, oh — ah — kje želi stanovati vlsokoplemenlli gospod?« Antonio na to še sploh ni pomislil. Sele sedaj se je spomnil, da je prišel v svojo tako zaželjeno novo domovino. Katera streha mu bo nudila zavetje? Po strokovnjaškem pogledu na njegove kovčke je pokazal uradnik na čemernega slokega moža v Erni suknji z visokoštrlečtm cilindrom s širokim črnim trakom. Mož je potegnil iz žepa velik letak iz želvovlne in ga pomolil Antoniu. Doktor MelanclUon Gonnnd posredovanje pojasnila pogrebi. Ne\v Orleans, Loubiania. Lep mesec Je bil letošnji april Od tu in tam Uredbo o skladu za narodno obrambo je predpisal ministrski svet na predlog vojnega in finančnega ministra. Začenši s 1. julijem letošnjega leta pa do 30. junija 1949 bo finančni minister vsako leto dodelil skladu za narodno bram-bo svoto 350 milijonov dinarjev, tako da bo ta sklad vrgel v desetih letih tri milijarde in pol dinarjev. Sklad se bo porabil za pokritje izdatkov, potrebnih za stroške pospešenega oboroževanja ter opreme 6uhozemne vojske, mornarice in letalstva, kakor tudi za graditev nekaterih utrdb, poleg rednih izdatkov vojnega ministrstva. Sklad sc bo stekal v državno hipotekarno banko, a vodi ga vojni minister. Na predlog šefa glavnega generalnega štaba bo vojni minister na leto porabil le toliko, kolikor bo sklad vrgel. Razstavo hrvatskega katoliškega tiska eo odprli včeraj v Zagrebu v dvorani Družbe sv. Jeronima. Razstavljeni so katoliški časopisi, knjige, nabožni listi in družinski listi. Vsega je razstavljenih okrog 80 katoliških listov. Razstavo je odprl zastopnik nadškofa dr. Stepinea kanonik dr. Rožič ob navzočnosti škofa iz Križevcev Nyaradija ter odposlancev vseh hrvatskih škofov. Otvoritveni govor pa je imel dr. Stjepan Markulin. Veliki hrvatski umetnik-kipar Ivan Meštrovič je 'dovršil te dni ogromen bronast spomenik romunskega kralja Karla I. Spomenik je visok 6_in pol metra, ker predstavlja kralja na konju, težak pa 10 ton. V dveh vagonih ga bodo odpremili do Bukarešte, kjer bo čez mesec dni slovesno odkritje. Zastopstva vseh hrvatskih trgovskih stanovskih organizacij se bodo zbrala jutri v Zagrebu. Trgovske zbornice na hrvafskem ozemlju so že pred tednom dni sklenile, da bodo pretrgale vse zveze z osrednjimi trgovskimi organizacijami in bodo skušale ustanoviti lastno hrvatsko trgovsko zvezo, ki ji bodo dali naslov hrvatsko trgovsko poverjeništvo. Z viteškim redom sr. Gregorija Velikega je odlikoval papež Pij XII. zagrebškega vseučiliškc-ga profesorja dr. Eda Lovriča. Dr. Lavrič je skoraj 40 let predaval na zagrebški juridični fakulteti cerkveno pravo ter je bil lani tudi rektor zagreb-škga vseučilišča. Dr. Lovrič je edini Jugoslovan, ki mu je bilo podeljeno to redko cerkveno odlikovanje. Izročil mu ga bo na slovesen način 6am zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. V Boliviji se je smrtno ponesrečil znani zagrebški letalec Drago Balzareno, ki je bil že nekaj let v službi bolivijske civilne letalske družbe. Balzarena se je že kot 19 leten mladenič javil kot prostovoljec v avstrijsko vojsko ter ob prevratu rešil nekaj letal za našo državo. L. 1939. je odšel v Čile, od tam pa v Bolivijo, kjer je dobil mesta pilota pri potniški letalski družbi. Preletel je že okrog 25.000 kilometrov, dokler ga ni pred kratkim doletela nesreča. Vzletel je z letalom, a v višini 50 metrov mu je odpovedal mator, nakar je letalo treščilo na tla. Pilot je obležal pod ruševinami letala. Okrog 40.000 dinarjev policijskega denarja je poneveril študent prava Franjo Stefanovič iz Vrš-ca. Stefanovič se je skušal za čas študij na univerzi preskrbeti na ta način, da je zaprosil za službo navadnega policista. Bil je sprejet, vendar pa so ga porabili izključilo v pisarni, kjer je vodil oddelek za policijski''kazni. Stefanovič je tri leta pobiral denar na račun kazni, a blagajni je odraj-toval manj kakor pa je dobil. Poneverjeni denar je zapravljal v gostilnah in nočnih lokalih. Sele po treh letih so mu natančno pregledali knjige in ugotovili, da je fant poneveril skoraj 40.000 din. Zaradi otrok so se stepli med seboj cigani v Ubu. Predrag in Dragojlo Markovič sta bila nevoščljiva svojemu bratrancu Vidoju Markoviču, ker si je s pridnim delom precej povečal premoženje. Ko so se njihovi otroci igrali in se 6tepli, sta Predrag in Dragoje porabila to za povod in s sekirami pridrvela nad Vidaja. Pobila sta ga na tla, potem se pa vrgla proti ostalim ciganom, ki 6o prihiteli na Vidojeve krike na pomoč. Vnei se je pretep, v katerem je sodelovalo več kakor dvajset ljudi. Nihče ni dobro vedel, po kam udriha. Ko se je boj končal, so pobrali Vidoja vsega razmesarjenega. Po prevozu v bolnišnico je umrl. Ostali udeleženci pretepa pa se zdravijo doma, Da bi plačal tvoj dolg, je Suljo Belijevič iz Kosovske Mitroviče dal svojemu sosedu svojo ženo, Suljo si je bil že pred desetimi leti pri Seli-mu Muratu izposodil dva jurja. Selim je na povračilo potrpežljivo čakal, čeprav si je med tem Sulja za 5000 dinarjev kupil lepo mlado 15 letno Zado Aljovič. Ker denarja ni dobil, je začel Selim pregovarjati mlado Zado, da bi 6e preselila k njemu. Ko se mu je to posrečilo, ne da bi Suljo vedel, je stopil k Sulju in mu predlagal, naj za dolg in obresti izroči žena Suljo se ni mogel odločiti, končno pa je prepustil odločitev ženi sami misleč, da ga ima zelo rada. Presenečen pa je bil, ko 6e je žena z največjim veseljem izrekla za Se-lima. Dolg je bil tako poravnan, a mlada žena se je preselila od 50 letnega Sulja k tridesetletnemu Stlimu. Vid se je povrnil po desetih letih slepote Andriju Vlatkoviču iz Opuzena pri Metkoviču. Pred enajstimi leti so mu začele pešati oči brez kakega vnanjega povoda, dokler ni Andrija nekega dne s strahom spoznal, da se mu je pred očmi stvoril večen mrak. Nade, da bo še kdaj spregledal, pa ni nikoli izgubil. Sleherni dan 6i je e ka-mllčnim čajem izpiral oči. Pred nekaj dnevi pa je občutil, da se mu vid spet vrača. In res se mu je vid spet vrnil po desetih letih. Nevarna bolezen na sviloprejkah Se je pojavila v Južni Srbiji. Sviloprejcev se je polastil hud strah, ker se je bolezen širila z neverjetno naglico. Prebivalstvo, ki ima od tega posla največ zaslužka, se je obrnilo na vlado za pomoč. Kmetijsko ministrstvo je takoj odobrila 300.000 dinarjev, da s kmetijski strokovnjaki mogli uspešno zajeziti bolezen. Osemkrat se je že oženil 21 letni delavec Filip Petrovič iz Podgacja pri Brčkem. Prvikrat se je ažcnil, ko mu je bilo komaj 14 let,. Z vsako ženo se je po kratkih mesecih ločil, prestopil v drugo vero in se spet nanovo oženil. Pravi, da je bil najbolj zaljubljen v sedmo ženo, toda ta ga je varala z drugim moškim. Zata se je sedaj oženil osmič. 120 let starosti je doživel Avram Mokič iz Subotincev pri Aleksincu. Mož je še vedno svež in zdrav ter se spominja natanko vseh tegob, ki so pod turško oblastjo stiskale kristjane. Udeležil «c je več vojska kot prostovoljec v srbski vojski. Rad pa potoži, da je bilo prej več poštenja kakar Pa ga je danes. Za svojo starost je hvaležen le črni kavi, katero je vedno rad pil in jo pije še sedaj. Ljubljana, 29. aprila. April je bil od njega dni že po starem izročilu, po ljudskem prepričanju in opazovanjih mesec, ki je bil med vsemi v letu najhudomušnejši in najbolj svojeglav. Niti dobro uro ta mesec ni zdržema trajalo isto vreme. Zdaj se pripode črni oblaki, v hipu zagrnejo prijazno se smehljajoče pomladansko nebo, skrijejo sonce, ki je bilo še hip prej veselo sijalo na zemljo, oclbliskavalo v lužah in se dobrikajoče med sencami vlegalo na vlažna, zeleneča polja. V hipu se spusti iz viharno prignanega meglenega zastora močna ploha; človeka, ki je bil nič hudega sluteč krenil iz hiše do soseda, prepričan, da mu ni treba za to kratko pot jemati s seboj dežnika, grdo ukani ta preplah. Ce ne zaupa v hitrost svojih nog in je ne ubere kar le more urno, je že v hipu premočen do kože. Z aprilskim vremenom se ni šaliti — tako so nam vedeli povedati naši predniki. Marsikakšna krepka je padla na račun tega muhastega in potuhnjenega vremena, marsikakšna bridka je ostala zapisana na orumenelih listih. Omahljivost aprilskega vremena je postala celo sčasoma neke vrste karakterna primera za omahljivega človeka, — češ, tako malo se je nan j zanesti kakor na aprilsko vreme. Letos po dolgem času to aprilsko opazovanje ni bilo potrjeno. Od začetka do kraja — z nekaterimi neznatnimi spremembami — je bilo lepo, lepo tako kakor ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Dan za dnem je že navsezgodaj zjutraj začelo sijati sonce; bilo je gorko kakor poleti. Že v začetku meseca so ljudje hodili okrog brez sukenj, kvečjemu so oblačili še površnike — ob bolj vetrovnih dneh. Drevje in grmovje, ki je še marca stalo golo in pusto, se je že v kratkih dneh ogrnilo z nežnim, veselim zelenjem. Nebo je bilo čisto in jasno, le od časa do časa so se prikazali plašni oblaki, ki so jih vselej razgnali že rahli sunki krivca. Polja je pokrila zelena odeja, svatovsko bele cvetne tančice so se razvesile po grmičevju. Prava rajsko lepa pomlad je vladala v letošnjem aprilu, vseh njenih lepot smo bili deležni v meri kakor še nobeno leto doslej ne ob času, ko se je budila. Iz hladnih juter je vstajal gorak dam sledeči je bil lepši od prejšnjega. Človeka nobena sila ni mogla obdržati doma. Odpravil se je s pesmijo v srcu med polja, na zeleneče travnike, v gozdove; na visoke griče se je vzpel in pogledal po prebujeni zemlji. Ob nedeljah so se s spomladanskim cvetjem v rokah, zidane volje in srečni vračali izletniki med petjem iz svobodne prirode domov na svoje tedensko delo, na delo za vsakdanji kruh; zagrebli so se drugo jutro spet v nadležne skrbi, pri tem pa se jim je že kazal v bližnji bodočnosti novi življenjski praznik — prosti dan pri- Maribor, 28. aprila. Danes »o bili v Mariboru odkriti trije veliki in drzni vlomi, ki so med ljudmi vzubdili precej razburjenja. Pojavil se je v mestu zopet specialist za vlome v stanovanje, pa je včeraj in danes kar na treh straneh vlomil ter odnesel velik plen. Najbolj je oškodovana vdova po polkovniku Amalija Lubanovič, ki stanuje v Maistrovi ulici. 16. Ko,je danes predpoldne hotela vzeti iz predala danes, da bi šla na trg nakupovat, je s strahom opazila, da je predal izpraznjen. Pri natančnejšem pregledu je videla, da je postala žrtev vlomilca, ki je odnesel bogat plen. Med drugim si je prisvojil par uhanov, ki so vredni 40.000 din. Uhani so dragoceno starinsko delo. Dalje je odnesel dve zlati vratni verižici ter zlato zapestno uro in 1566 dinarjev gotovine. Vlom je bil izvršen očividno včeraj popoldne, ko se je gospa za nekaj ur mudila v mestu. Vlomilec je prišel v stanovanje s Zadnja ligaška nedelja Zdi se, da je zadnje kolo ligaških tekem za državno prvenstvo skoraj odveč spričo zadnjih dogodkov v našem nogometnem športu. Pa tudi vrstni red klubov se ne more več spremeniti: BSK je prvi, Gradjanski drugi, poslednja dva pa sta Zemun in varaždinska Slavija. Male, toda brezpomembne izpremembe bi utegnile nastati v sredini, pa tudi tu bo verjetno ostalo pri starem, morda bosta izmenjala mesti le Hajduk in Jugoslavija. Naša Ljubljana gre za svojo zadnjo v Zagreb, kjer igra s Haškom. Rezultat v nobeni smeri ne more vplivati niti na placement Ljubljane niti Haška. Tekma bo torej brez onega posebnega čara, ki jo prinašajo ostre prvenstvene borbe. Po nedeljskem uspehu v Zemunu in po lepi igri, ki jo je Ljubljana tam pokazala, upamo, da bo naš ligaš tudi v Zagrebu dostojno reprezentiral slovenski nogomet. Ne računamo z zmago, prepričani pa smo, da bodo naši zaigrali dobro in da bo rezultat tesen. V Belgradu Je program dvojen: Bask igra s Sarajevčani, Jugoslavija pa s Hajdukom. Oba prva dva kluba imata po isto število točk, toda Sarajevčani imajo boljšo razliko v golih. Oba kluba pa imata danes tudi približno iato vrednost, pač pa ima Bask nekaj prednosti zaradi domačega igrišča. Ni izključeno, da bosta kluba zamenjala sedmo in osmo mesto. V istem položaju je Hajduk in Jugoslavija, le s to razliko, da mora Jugoslavija zmagati, če hoče biti tretja. Tudi to ni izključeno po zelo dobri grl, ki jo je Jugoslavija zadnjo nedeljo pokazala v Zagrebu proti Gradjanskemu. To sta pa tudi edini izpremembi, ki utegneta po jutrišnjih tekmah nastati v ligaški tabeli. Novi državni prvak BSK gostuje v Varaždinu. Zmaga nad BSKom bi Varaždincem eventuelno pomagala na predzadnje mesto. Toda zdi se, da Varazdinci nikakor ne marajo ostati v ligi, saj sami silijo ven in zato računamo z odločno zmago BSK neglede na to, da je BSK nedvomno boljše moštvo. Zagrebški ipurgarji« gredo v Skoplje, kjer igrajo proti svojemu soimenjaku. Skopljanci so žilavi in trdi in bo borba nedvomno ostra. Zagrebčani se tega zavedajo in gredo v Skoplje v svoji kompletni postavi. Računamo, da bo zmagalo boljše moštvo in to so danes Zagrebčani. Lansko jesen so se Skopljanci v Zagrebu držali odlično: rezultat je bil 1:2. V Zemunu pa igrata Jedinatvo in Zemun. Za oba kluba Je tekma brez pomena za točke. Oba bosta ostala tam, kjer sta danes. Zelo verjetno pa je, da bodo zmagali BelgrajČani, ker so boljši. NOGOMET DOMA V Ljubljani pa priredi Jadran v Koleziji na svojem igrišču pokalni turnir štirih najboljših prvorazrednih klubov, pri katerem sodelujejo Hermes. JadrRn, Mars in Roka. Turnir se začne dopoldne ob 10., nadaljuje pa popoldne ob 15. Zmagovalno moštvo prejme dva pokala. liodnje nedelje, ki jo bodo spet preživeli V božji prirodi. Cvetele so češnje, jablane, hruške, potem ko so odcvetele magnolije. Po gredah so se odpirale že hiacinte, po senčnatih goščah so začele dehteti že prve šmarnice. V polnem cvetju je šla mimo naših oči bleščeča cvetna jiomlad. Pa tudi ti sijajni dnevi, nad katerimi je razprostiralo svojo zlato, dobrohotno luč spomladansko sonce, so minuli. Počasi so odpadali cvetovi, drobni nežni lističi so se spuščali kakor neizmerno nežni snežni kosmiči in pregrinjali tla okrog dreves. Končno so se utrnili z zelene krošnje tudi zadnji. Veje so se vedno bolj izgubljale v bujnem zelenju. Tačas pa so se že začeli odpirati na kostanjih beli grozdi — kakor bi na čudovitem pomladnem drevesu zasvetile sveče, ki so se dolgo časa skrivale. Hlad je že vel ob zgodnjih jutranjih urah izpod zelenih, gosto preprečenih obokov na ranega popotnika, ko je šel skozi drevored ali po gozdni poti na mesto, ki mu je bilo odmerjeno za kraj, kjer si mora služiti vsakdanji kruli. Res, čudovit je bil letošnji april. Še dan, dva z današnjim vred, pa se bomo poslovili od njega s hvaležnostjo za lepoto pomladi, ki nam jo je bil letos podaril. April pa je tudi čas, ki po zimski ravnodušnosti in miru spet prinese v srca razburjenost in nemir. Ponavljajo se nežna šepetanja pod cvetočim drevjem, — to opazi poetični značaj — ponavljajo pa se tudi čenče — to vidi prozaična duša: spet so okna odprta in sosede si skoznja podajajo zadnje novosti, vozički se pojavijo po parkih in znanke si snova vedo povedati kup zanimivosti; govoricam se odpro vsi živi viri, ki jih je bila — kakor studencem — zaprla v trden oklep zima. In konec krajev — ob tem času tudi moški ne morejo držati ustnic tako možato stisnjenih kakor sicer med letom (sami od sebe — ali pa »po višji sili,« kakor je že kje, seveda). Letošnji april je vznemiril preneko mirno, »uravnovešeno« glavo in razgibal marsikaterega tehtnega, obvladanega in obrzdanega duha. Če je že bil letošnji april lep in po vremenskem poteku na vso moč enakomeren — potem prav gotovo že zlepa ni bilo aprila, ki bi na nekem važnem področju, katero je za moške možgane od sile važno torišče, prinesel vsak dan toliko novega kakor je bil prinesel prav letošnji. Politika! Česa vsega bujnega niso v letošnjem aprilu »porodile« te tako bajeslovne moške glave! Cele jate političnih rac so se s čudovito drznostjo vgnezdile v ločje, ki ga je bila pognala bujna domišljija. Zdaj stopamo v maj. Morda bo spremenil .vreme — in politične debate? Vnmeinko poročno »SlovoBskoca doma« Kraj Barometer-J Bko stanje! Temperatura v O1 h ■S« S S p Veter Pada- vine a‘ rt • ■S —•n « o a a S (smer, jakost ] m/m vrsta Ljubljana 760-2 17-0 11-6 91 10 0 1-8 dež Maribor 760-5 20-5 10-0 70 10 NW, 1*0 dež Zagreb 760-6 22-0 9-0 80 8 SSW, — F*5 Belgrad 761-7 27-0 10-0 40 0 E, — m Sarajevo 762-8 23-0 31 60 5 0 _ Vis 761-5 14-0 11*0 90 8 SSEj 0*3 del Split 760-8 27-0 15-C 50 10 SE« _ k-* Kumbor 761-6 25-0 12-t 50 5 N. — Rab 761*5 17-0 110 90 10 SE, 7-0 del aaaravniB 762-5 20-0 130 40 5 SEs — — Vremenska napoved: Spremenljivo, smerno toplo vreme. Ponekod manjšo padavine. Koledar Danes, sobota, 29. aprila: Peter. Nedelja, 80. aprila: Katarina Sicnska, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakaržič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Cibcr Ivan, Srbska ulica 7-1, telefon 36-41. 2e samo iino Raoul K o c z n 1 s k i mora clek- trizirati vso ljubitelje klavirskih koncertov, tembolj pa, če vedo, da bo ta koncert v njihovi sredini. Zato ponovno opozarjamo, da bo koncertiral v torek 2. inajnika slavni poljski piani! Raoul Ko-czalski ob 20 v veliki filharmonični dvorani. I. del koncerta je posvečen izključno le Ctvopinu, II. del pa Koczalskemu in Schumanu. Izreden program, izreden izvajalec-umetnik velikega svetovnega slovesa, vse to vabi na koncert, za katerega 6e dobe vstopnico v knjigarni Glasbene Matice od 35 din navzdol. Pri socialno enonomskem institutu ▼ Ljubljani predava v četrtek 4. maja ob 20 v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva 22, univ. prof. g. ing. arh. Ivan Vurnik: »Slovenska vas — jutri«. Predavanje spremljajo skioptične slike. V Filozofskem društvu bo predaval drevi g. prof. dr. Mirko Hribar o terni »Nekaj misli h kulturni zgodovini«. Predavanje bo ob 6 popoldne v mineraloški predavalnici na univerzi. — Vabljeni vsi, ki 6e zanimajo! Vstop prost. Koncertni nastop ljubljanskih srednjih šol in drž. učiteljske šole. Starše, sorodnike in prijatelje naše srednješolske mladine jiouovno opozarjamo na koncertni pevski nastop ljubljanskih srednjih Sol in drž. učiteljske šole. Pokažimo s svojo udeležbo, da cenimo delo in idealna stremljenja naše mladine, ki je letos obrnila svoj pogled proti naši meji. Letošnji pevski nastop je namenjen naši obmejni narodni pesmi, ker naša meja nas vse kliče. Koncertni nastop srednješolske mladine je v nedeljo 30. aprila t. 1. ob io.30 v opernem gledališču. Vstopnice (sedeži od 20—5 din, stojišča po 4 in 2 din) so naprodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10.30—1 in od 3—5 popoldne, v nedeljo pa od 10 dalje. Z vstopnico dobite tudi brezplačen spored z besedilom pesmi. — Pridite, mladina vas vabil Na Rakeku gostuje jutri zvečer MrakoTa gledališka skupina iz Ljubljane. Gostje bodo uprizorili odlično Mrakovo tragedijo »Grohar«, ki prikazuje tragično življenje telikega slovenskega slikarja Ivana Groharja. Mrakova skupina je s tem delom nastopila že trinajstkrat na raznih sloven-skih, odrih, povsod z izrednim uspehom. Delo je zrežiral avtor sam, ki igra tudi dve glavni vlogi. Začetek ob 8 zvečer v Sokolskem domu. Cene od 10 din. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi v nedeljo 30. aprila ob 14 na vrtu g. Mihevca Aniona na Glincah razgovor o spomladanskem škropljenju po cvetju. (Glavno škropljenje.) Vozni red »Eksprese Novi vozni red »Ekspres« za poletno sezono je *nv •topl> v veljavo 15. maja. Obsega kot običajno vse železniške proge, avtobusni vozni red v naši banovini ter plovbeni vozni red na Jadranskem morju. Dobi se v vseh knjigarnah in večjih trafikah po običajni ceni 10 din za ko«. Naroča se pri administraciji voznega reda »Eksprese v Ljubljani, poštni predal št. 356. Ljubljansko gtodališ&o DRAMA —■ začetek ob 8 zvečeri Sobota, 29. aprila! »Utopljenca«. Premiera, Premierski abonma. Nedelja, 80. aprila: »Upniki, na plan!«. Izven. Globokbo znižane cene od 14 din navzdol. Ponedeljek, 1. maja: »Utopljenca«. Red B. Torek, 2. maja: Zaprto. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sobota. 29. aprila: »Štirje grobijani«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja, 30. aprila: »Falstaff«. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 1. maja: Zaprto. Mariborsko gledalliče Sobota, dne 29. aprila eb 20: »Aida«. Red r. Gostovanje ge. Mitrevtčeve in gdč. MajdiČeve. Zadnjič. — Nedelja, dne 30. aprila ob 20: •♦Prodana nevesta«. Znižane cene. Sodbe pred mariborskim sodličem Maribor, 28. aprila. Kakor smo že poročali, sta bili danes dopoldne pred mariborskih okrožnim sodiščem dve razpravi. Pri prvi se je zagovarjal 45 letni splavar Ivan Satler iz Dogoš zaradi izvirne sleparije, g katero je opeharil kar šest mariborskih advokatov. Satler je bil obsojen na 1 leto in 5 mesecev strogega zapora ter na 3 leta izgube častnih pravic. Pri drugi razpravi sta bila na zatožni klopi viničar Anton Skerlec in njegova lena Antonija iz Ivajuševcev. Lansko jesen sta oba na drzen način prevarila tvrdko »Slavijateslil« za raznovrstno blago, katerega sta prodala naprej. Anton škerlec je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, njegova žena pa na 2 meseca strogega zapora. Dragocen vlomilski plen - par uhanov, vrednih 45.000 din ponarejenimi ključi ter je po svojem odhodu zo- pet^vse lepo za seboj zaklenil, tako da ni postal nihče pozoren na njegov obisk. Tudi ni zapustil za seboj nobenih sledov ter je očividno delal z rokavicami na rokah. Oba druga vloma sta bila pa izvršena danes dopoldne. V Pipuševi ulici 22. je vdrl vlomilec s ponarejenim ključem v stanovanje branjevke Marije škraber, ki se je mudila dopoldne po svojem poslu na trgu ter je bilo stanovanje prazno. Odnesel je" 4000 din gotovine, pustil pa je pri miru škatljico, ki se je nahajala poleg denarja. V škatljici je bila zlatnina znatne vrednosti. Stanovanje je pustil širom odprto ter je branjevka takoj vedela, ko se je vrnila domov, da je okradena. Tretji vlom je vlomilec izvršil v Trdinovi ulici v Melju. Tu pa mu je padel v roke le manjši plen. Policija je prepričana, da je vse tri vlome izvršil eden in isti storilec, ki mora biti zelo spreten in drzen. Sedaj vrši mrzlične poizvedbe. Nekaj sledov že imajo ter je upati, da ne bo več dolgo spravljal Mariborčanov v strah. Raulava Nora Laurlnova-Bara Remčeva - Tine Gorjup V nedeljo 30. aprila ob 11. uri dopoldne bo v Jakopičevem paviljonu otvoritev umetniške razstave treh umetnikov: Nore Laurinove, Bare Rem-čeve in Tineta Gorjupa. Ga. Nora Laurinova je Angležinja, soproga znanega esejista, literarnega kritika in profesorja na univerzi v Nottinghamu, našega rojaka Janka Lavrina, je že priznana umetnica ter je veliko že razstavljala v svetu. V Ljubljani razstavlja akvarele in ujedanke iz najrazličnejših krajev. Vsi prijatelji angleškega naroda in kulture so še posebej vabljeni, da se njene razstave ogledajo. Akad. slikarica gdč. Bara Remčeva je znana našemu občinstvu in tudi drugod, saj je razen Ljubljane in Maribora razstavljala tudi v Zagrebu, kjer se je izšolala pri prof. Bo-ciču, v Belgradu, Pragi in Bukarešti. Razstavljala bo olja in grafiko. Tine Gorjup, prav tako učenec zagrebške šole g. Babiča, bo prvikrat v večjem številu razstavljal na tej razstavi oljnate slike kakor tudi grafična dela. — Zadnja dva nastopata v okviru umetniškega kluba »Lade«, ki je svoj čas bil pri nas zelo delaven, pa je zadnja leta nekako prenehal z delovanjem. S to razstavo hoče poživeti svoje delovanje. Odprl pa bo razstavo g. prof. Ivan Vavpotič, predsednik kluba »Lada« v Ljubljani. K otvoritvi kakor tudi k obisku razstave vabimo občinstvo, ki se zanima za umetnost in za nove nastope mladih umetnikov. Poziv Jnozemcem v Mariboru Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in so v posesti zaposlitvenega dovoljenja — izkaznice o poklicu — z veljavnostjo za nedoločen čas, se pozivajo, da iste v smislu čl. 5. odst. 2. uredbe o zaposlovanju tujih državljanov z dne 29. III. 1935 SL br. 18000 Sl. 1. Kos 36 ex 1935 predložijo v potrditev v teku meseca maja t. 1. predstojništvu mestne policije v Mariboru soba štev. 2, dnevno v času od 10. do pol 12. ure. Prizadeti se opozarjajo, da v nasprotnem primeru izkaznica o poklicu izgubi svojo veljavnost v smislu čl. 17. odst. 2. t. 1. — Predstojništvo mestne policije. Izpiti za zidarske, tesarsko, kamnoseško in studenčarske mojstre. Zbornica zu TOI v Ljubljani objavlja, da se^ bodo vršili izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseško in etudenčarske mojstre v mesecu maju t. 1. pred binkoštmi. Kandidati naj vložijo svoje prijave k izpitu na zbornico po pristojnih obrtniii združenjih najkasneje do 4. maja. Vsak kandidat bo nato o pripustitvi k izpitu in točnem terminu izpita obveščen s posebnim obvestilom. Do zgoraj označenega roka na| pošljejo svoje prijave tudi kandidati, ki želijo delati predhodni izpit o obči izobrazbi in znanju iz navedenih strok,. Voda, večna sovražnica Holandije, je hkrati njena najmočnejša obramba Holandija spada med tiste male države v Ev-iopi, ki o njih dandanes slišimo in trdimo, da so ogrožene, o katerih pa tudi vemo, da so pripravljene evojo neodvisnost in obstanek braniti z vsemi silami Najboljša obramba - poplave V vseh stoletjih pisane holandske zgodovine so se kot najboljša obramba holandske zemlje izkazale — poplave. Obrambna vrednost umetno povzročenih poplav in umetno reguliranih poplav je Holandiji vse čase odtehtavala vrednost številne in dobro organizirane vojske. Holandsko ljudstvo je večino svoje zemlje pridobilo s tem, da jo je iztrgalo iz oblasti morju. To delo je zahtevalo desetletja in stoletja. Zemljo eo pridobili iz vode s pomočjo jezov in osuševanja. Zapleten sistem jezov, nasipov, zapornic in prekopov brani plodno zemljo pred valovi Severnega morja, ki so sicer, plitvi, toda zato nič manj divji in polju nevarni. Drugi del obrambe pred morjem tvorijo nešteti mlini na veter, posebnost in simbol Holandije. Mlini na veter niso mlini, temveč prav za prav le črpalke, ki jih goni veter, da sesajo iz zemlje vodo, ki pronica iz morja po globini kakor skozi gobo. Ta voda je speljana od zapornice do za-l>omice, iz kanala v kanal, včasih stopa, včasih pada po pravih pravcatih stopnicah, po večini prekopov pa teče precej nad zemlio. iz katere prihaja. Jezovi in mlini, ki neprenehoma rešujejo Holandijo pred silo morja, pred poplavo, tvorijo sistem, iz-l>opolnjen in zapleten po dolgem razvoju in delu tako, da ga v celoti razumejo in znajo z njim ravnati samo strokovnjaki iz holandskega generalnega štaba. To je nerazgonetljiva mreža prekopov, pretokov, jezov, nasipov, zapornic, črpalk, morskih vrat, vodnih poti in vodnih steza, ki teko pod hišami, se zdaj zožijo v neznatne vodne trakove, zdaj se razširijo v komaj pregledna jezera. Za jezovi se razprostirajo polja, ki so nekdaj tvorila dno Severnega morja. Na njem zdaj raste prelestno cvetje, se bohotijo vasi in uspevajoča mesta. Vse te poljane leže povečini pod ravnino morja ali sladkih voda. Holandsko ime za nje je »polders«. V vsakem okraju nadzoruje jezove in zapornice poseben svet najuglednejših kmetov. Predsednik sveta ima bahati naslov »grof jezove. To omrežje vodnih naprav je — česar ponavadi ne vemo — tako natančno preučeno in tako smotrno urejeno, da počenjajo Holandci z vodo vse, kar se jim zljubi. Razpeljujejo jo po osušenih krajih po mili volji, urejajo pritok in odtok, jo navračajo, kamor se jim zdi, poplavljajo ob suši ta predel in ga osuše ob moči; in že vnaprej do centimetra natančno vedo, kolika bo višina vode po poplavitvi. Zaradi tega preračunanega, naravnost genialnega vodnega sistema lahko z najpreprostejšim mehanizmom usmerjajo poplavljanje poljubnih in poljubno velikih predelov zemlje. Toda ravnanje s tem sestavom vodnih čarovnij je narodna skrivnost, ki zanjo ve le malo ljudi. In ti molče, kakor se za tako življenjsko skrivnost spodobi zlasti danes. Nekoč so Holandci učili otroke tega ravnanja, da se je vednost podedovala iz roda v rod. Dandanes se jim zaradi zunanje nevarnosti zdi to nepotrebno in veda o jezovih ter o poplavljanju zemlje je izginila iz učnega načrta. Pridržana je te čase tistim, ki jim je zaupana skrb za obrambo domovine. Ta holandski vodni sistem je dobit zadn e izpopolnilo pred nekaj leti, ko so delno osušili Zuidersko morje. Zuidersko morje je dandanes ločeno od Nevernega morja po tako imenovanem Velikem jezu. Ta veže skrajni kopni točki nekdanjega ustja, ki je tvorilo vstop v ta veliki, plitvi zaliv. Jez je dolg trideset kilometrov in ves predrt z zapornicami. V Zuidersko morje, ki je zdaj prav za prav napol slano jezero, se steka nešteto prekopov iz notranjosti države Baven. Voda v Zuiderskem jezeru je 2 metra nižja od ravni Severnega morja, onstran velikega jeza. Odkar se je začela v Evropi nemirna doba in odkar se sumljivo širijo vesti o morebitnem tujem vdoru v Holandijo, se je strogo prepovedano približati jezu. Holandsko vojno poveljstvo ga je dalo na več krajih podminirati in bi ga v nevarnosti takoj razstrelilo. Voda iz Severnega morja bi vdrla skoji razpoke v Zuidersko jezero,_ ga napolnila in začela po prekopih teži v notranjost Holandije. V kratkem bi bile poplavljene tri največje holandske pokrajine: Frizi ja, Gueldrija in Utrecht. Ta poplavitveni — ali, če hočete osuševalni sistem — je tako popoln, da bi ob taki poplavi ostala nedotaknjena vsa večja mesta, zlasti Amsterdam. To milijonsko pristanišče je z vseh strani obdano z nasipi in zapornicami, ki bi ga varovale pred poplavo. Voda bi okoli njega tvorila samo nepremagljiv obrambni pas, čez katerega bi držale potrebne poti tam, kjer bi se gospodarjem poplav to zdelo najprimernejše in najvarnejše za zvezo z zaledjem. Sovražni tanki bi obtičali v blatu Pri teh umetnih poplavah ne gre za primer, podoben šibi božji, ki jo poznamo ob nalivih pri nas. Zemlja je v Holandiji zaradi prenicanja tako gobasta in tako vodena, da je treba samo mirne in plitve poplavitve, pa je vsako gibanje, zlasti pa kako prevažanje po njej nemogoče. Pol metra vode na to zemljo, pa se spremeni v blatno močvirje, kamor bi se neusmiljeno pogreznile naj-ponosnejše motorizirane divizije vsake moderne vojske. Ceste bi bile neuporabne, ker bi ob tujem napadu takoj razstrelili mostove čez stotisoč 6trug, prekopov in jarkov, ki vežejo holandsko zemljo, tako da pride na 50 m sleherne ceste po en most. Vsi ti mostovi so danes podminirani, ob vsakem čaka vojak ali prostovoljec, ki ima nalogo čakati samo povelja, da prižge zažigalno vrv. Ob napadu z vzhoda bi naj po načrtih holandske vojske umetna poplava zadržala tujo vojsko, hkratu pa obranila pred njenim navalom Amsterdam ter osrednji del države. Tja bi se umaknila vojska in prebivalstvo iz poplavljenih pokrajin. Edini pogoj za uspeh te veličastne ob-rambne_ operacije, ki bi rešila Holandijo, kakor jo je že rešila večkrat v zgodovini, je, zadržati tujo vojsko tako dolgo, da poplava zajame vse določene in potrebne predele. Zato naj poskrbe priprave, ki jih zadnje čase z vso skrbjo in pre-računanostjo izvaja poveljstvo holandske vojske. Računajo, da bi bila za poplavitev treh četrtin Holandije potrebnih deset do štirinajst dni, ker bi vode zaradi majhnega padca počasi pritekale. Toliko časa pa bi zadrževala sovražnika holandska vojska in ne v mali meri dejstvo, da bi ob prvem napadu Holandci razstrelili tudi vse mostove, ki drže čez Ren in druge velike reke, ki se v Holandiji iztekajo v morje. Prebivalstvo v krajih, ki bi jih ob obrambni poplavi zajela voda, je dobilo zadnje čase natančna navodila, kako se mora vesti ob poplavi: kam naj pripravi in spravi živila, kam živino, kako naj ravna z vodnimi napravami. Povelje za poplavitev bo izdano le v skrajni sili, ker vzame slana voda zemlji za krajši čas skoraj vso rodovitnost. Če bi poplavo ob tujem vdoru izvedli Holandci do kraja, bi ostala suha samo četrtina holandske zemlje. Kakor hitro bi nevarnost minila, bi ^stopili v delo tisočeri mlini na veter in mogočne električne črpalke, ki bi v sorazmerno kratkem času posesale vodo iz polderjev in dale Holandiji spet podobo kopnine. Narava in stoletno premišljeno delo žilavega ljudstva sta Holandijo spremenila v deželo, ki zaradi svojega namakalnega in osuševalnega sistema ne pozna suše, ne poplav v našem smislu. Hkratu si je holandsko ljudstvo s tem delom v boju z vodo ustvarilo orožje, ki bo branilo domovino tudi v 20. stoletju pred tanki, oklopnimi avtomobili in motoriziranimi tolpami, kakor jo je branilo v 18. stoletju pred najemniškimi tolpami Ludovika XIV. Voda, večna sovražnica Holandije je hkratu njena najmočnejša obramba. V Madridu 650 porok na dan španska državljanska vojna, ki je trajala skoraj tri leta in ki se je končala deloma tudi zaradi nemške in italijanske pomoči s popolnm porazom »rdečih« republikancev, je rodila najraznovrstnej-še posledice, kakor jim ima vsaka vojna. Te posledice v Španiji pa so v marsikakšnem oziru še prav posebno zanimive in značilne. V zadnjih treh letih se je poročilo velikct število bivših republikanskih častnikov, toda te poroke so bile po ogromni večini civilne. Nova španska postava pa med drugim določa, da 6e morajo urediti tudi tista vprašanja, ki so se vedno »reševala le pred oltarjem«. Vse tiste častnike iz bivše republikanske vojske, ki so po zmagi generala Franca ostali v Španiji in niso zbežali, seveda tudi veže nova postava. Treba bo v najkrajšem času rešiti vprašanje njihovih civilnih porok, ki so jih sklenili za časa državljanske vojne. Časa za rešitev tega vprašanja je po novi postavi samo dva meseca. Skoraj triletna državljanska vojna pa je bila na drugi strani tudi vzrok, da je zaradi nje mnogo španskih mladeničev moralo 06tati samskih. Med ljudstvom, kakršno je špansko, se je nabralo v treh letih kar lepo število samcev, ki bi 6e bili drugače, če ne bi bilo vojne, gotovo poročili. Konec vojne v Španiji pomeni tudi trenutek, od katerega dalje bodo številni španski mladeniči lahko uresničili svojo, že najmanj tri leta staro •s. ; Radiotelegralski pouk v letalu. Angleži so v zadn jem času zgradili številna letala, v katerih bo preskrbljeno vse potrebno za šolanje mladih telegrafistov. [ yoi'k \Washingion BERMUDA 1? •* 8BIT. Ha ban d