Stev. 10.
V Trstu, v
iMiumria IMS.
Letnik II.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje hi ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredništvo: Ulica St. Frančiška AsiSkega it. 20. L nadstr. — V«l dopisi naj sc pošiljajo uredništvi lista. Nefrankirana piama se m
sprejemajo in rokopisi se ne vracafO-UdaiMeii in odgovorni urednik Štefan Ondhl«. Lastnik koosotdj lista EdinosU- — Tisk tiskarne .Edinorti', vptme zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Fraočtfka AsUkega it 20. Telefon uredništva in uprave Hev. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto.......K 24'—
za pol teta.................I J—
za tri mesece.	...........
Za nedeljsko Izdajo za celo leto	• • • 5*20
za pol leta	• •
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokost! ene kolon«
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K S-—
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po A vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin* bi reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .EdinosU'. Plača in toži se v Trstu. Upriv« in latentni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsUkega IL 2a — PoHaohraaitalCni račun 5L 841.652
Tuvikl boH proti ruski premoti v Kavkazu.
Polotil] na severa.
DUNAJ, 18. (Cenzurirano.) Že neka! dni sera se množe znamenja, da kači naSa ar-mada iz mimogredoče defenzive priti ▼ ofenzivo. Po izgubah, ki so iih pretrpefl ob Nidi in Dunajcu, so bili Rusi precej prizadeti Položaj se zdi zrel za protinapade.
Armada nadvojvode Josipa Ferdinanda ob Dnnajcu ima nalogo, da uvede to ofenzivo. Uspeh, ki ga je treba ceniti visoko, je že dosežen: V rusko fronto med ustjem Dunajca in okolice Gorlic je napravljena šest kilometrov Široka vrzel. Smatrati se sme, da je pri tem umiku soudeležen več nego eden ruski armadni zbor.
Sest kilometrov v položajnem boju po-menja veliko. Naš uspeh vzhodno od Za-Miczyna je podoben nemški zmagi pri Soissonsu. Ali se bo artiljerijski uspeh pri Zaklic-i'nu dal izrabiti tudi v kratkem po pehoti, se brez natančnega poznanja krajevnih razmer ne da predvidevati.
Vsekakor stojimo ob začetku velikih dogodkov. Večkrat se pojavljajoče mnenje, da je nastopil daljši operacijski premor, se potetakem, kakor se zdi, ne strinja z dejstvi. — (»Tagespost«.)
Boji v Karpatih.
BUDIMPEŠTA, 18. i Cenz.) Vojni po-čevalec »Az Esta« poroča iz Ungvara: Od včeraj zvečer sem sneži venomer, tako da so hribi in doline popolnoma pokrite s snegom. V dolini reke Unga operirata vsega skupaj dva ruska armadna zbora. V njihovih vrstah strahovito delujeta zima in mraz, ker so vojaki prisiljeni taboriti na višavah. Še hujše nego mraz pa divjajo črne osepnice.
V Ungvar prišedši vojni ujetnik, častnik ruskega 135. pešpolka, je pripovedoval. da je bil 30., kijevski armadni zbor, ki je stal pri Uzsoku, oskrbljen iz Japonske z artiljerijskih materijalom in municijo, ker je pošla lastna municija. Pustilov* tovarne da ne morejo več izdelovati dovolj artilerijskega materijala, čemur je deloma vzrok, da so več tvorniških oddelkov vodili nemški inženirji, ki so sedaj internirani. Cud.io je res. kako ujeti ruski častniki kar tebinič meninič izdajajo sovražnikom take stvari.
BUDIMPEŠTA, 18. (Cenz.) »Magyar Orszag« poroča iz Ungvara: V Szantosu se je začela zopet popravljati razdejana železniška proga. Tekom dela je ruska patrulja napadla vojake, a je bil njen napad odbit. More se ugotavljati, da Rusi, ki so vdrli v ungvarsko županijo, niso zelo opustošili dežele. Napram prebivalstvu niso zagrešali nikakršnih grozovitosti. Ujeti Rusi pripovedujejo, da se je glavna moč njihovih čet umeknila čez ogrsko mejo.
Z luinesa bojišča.
BUDIMPEŠTA, 18. (Cenz.) Čete naše južne armade, ki so se v svojih zbirališčih popolnoma odpočile od naporov zadnjih tednov so se primerno popolnile in pričakujejo, da se zopet prično operacije proti sovražniku. Odkar se je vršilo to zbiranje naših čet ob srbskih in črnogorskih mejah, so se dogajali samo neznatni boji med predstražami. S srbske strani se niso poizkušale nikakršne večje ofenzivne akcije L nekaj črnogorskih napadov pri Bjelici so naše čete zavrnile z lahkoto. Razpoloženje med prebivalstvom v Bosni in Hercegovini je zaupljivo. Tudi red se nI nikakor motil v deželi.
GALAC, 18. (Cenz.) Popoldne 14. t. in. je voiilo zopet več ruskih ladij navzgor po Donavi. Brodovje je tvorilo šest ladij in štirje vlačilci, ki so vozili municijo, topove in orožje v Srbijo. Na poveljniških mostovih je bilo videti ruske častnike. Imena ladij so: »Ćevenko«, »Patriot«, »Besarabec«, »Grof Ignatiev«, »Beograd« in »Romania-.
Z nemško-ruskesa bojišču
BUKARE^r 18. (Cenz.) Petrograjski so-trudnik ^Adeverula* poroča, da Nemci po-se1 no močno pritiskajo na ruske položaje zapadno od Varšave pri Bolinovem. Vkljub velikim izgubam obnavljajo Nemci zopet in zop^i svoje naskoke na ruske strelske jarke in Ugodilo se je često, da so zakopi večkrat menjavali lastnike. Nemci se ne umaknejo, dokler ne zivzamejo sovražnih postojank. Ker pa Rusi dostavljajo vedno nova ojačenja na fronto, so policije izmenoma v remš i in ruski posesii. Ru>ki vojaški krogi ne t<ije, da se Rusi tu ne bodo mogli držati dolgo, ker ?e more mLnicija le z največjo težavo doba Ija i v fre nio. Neki ruski general je baje rekel poročevalcu, da bi Nemci, ko bi zavztli te pozicije, lahko prodrli t k Dred Varšavo.
BUDIMPEŠTA ia (Cen.) Rusko odposlanstvo, kl potuje v NB in Pariz, da krofi članom zavezniških armad ruska odlikovanja, je prispelo v BukareSt Na kolodvoru je sprejel odposlanstvo ruski poslanik s poslaniškim o sob jeni. Odposlanstvo, obstoječe iz treh gardsih generalov in stotnikov je po dveh dneh odpotovalo v Niš. Kralj Ferdinand je voditelja odposlanstva, kneza Jusupovega, sprejel v kratki avdijenci. Knez je posetil tudi ministrskega predsednika Bratianuja in metropol ta. Naknadno se javlja, da poset odposlanstva v Bukareštu ni imel nikakršnega političnega namena, da pa bo poslanstvo razpravljalo z generaloma Joffreom in Frenchem.
Vojno s Turčijo.
CARIGRAD, 18. (K.) Glavni stan javlja: Naše v Kavkazu operirajoče črte branijo z žilavostjo svoja stališča proti Rusom, ki jih napadajo s premočjo. Poizkus sovražnika, da bi krilo našega armadnega zbora obšel, se je izjalovil.
Po nekem spopadu med našo in rusko konjenico zapadno od Hoja je sovražnik pobegnil, zapustivši več mrtvih in ranjenih.
Turški parlament.
CARIGRAD, 18. (K.) Zbornica je začela ob navzočnosti vseh članov kabineta debato o izpremembi članov 7, 43, 44 in 102 ustave.
Po vladi predlagane izpremembe zasledujejo namen, da ojačijo prerogative zbornic ter da vzpostavijo ravnotežje med zvrševalno in zakodajno oblastjo. To rav-n težje je motila revizija ustave iz leta i v09, ki je dala zakonodaji prerazširjene pravice.
Vladni načrt, ki mu je bil namen, da trajanje sesije zniža od šest na štiri mest ce in da natančno defuria, oziroma, napravi absolutneje pravice krone, glede odložitve sklicanja, odložitve in podaljšanja zasedanja, kakor tudi sklicanja izrednega zasedanja, je komisija zbornice tako 'zpremcnila v parlamcntaričnem smislu, da odložitev ne sme prekoračiti treh me ecev, da se mora zasedanje tekom istega leta izpopolniti ter da mora vlada — izvzemši slučaj razpuščenja zbornice — dopustiti na vsak način, da se reši proračun. Komisija je tudi vspostvila pravico zbornice, da se more — ako ni odgodjena - vsako leto ob gotovem času sestati, tudi če ni sklicana z dekretom.
Izprememba postave je bila sprejeta v smislu po vladi odobrenih izprememb komisije s 187 proti 1 glasu.
Italijanski socijalisti za nevtralnost.
RIM 18. (Kor.) Predstojništvo socijalisti čne stranke je v seji, ki se je vršia v Florenci, sprejel dnevni red, ki z obsežnim in podrobnim utemeljevanjem priporoča nevtralnost, ter je sklenilo, da v ejačenje propagande za nevtralnost skliče dne 21. februarja zborovanja po vsej Italiji.
Vpoklic črnovojnlkov.
GRADEC, 19. (Cenz ) Kakor znano, so bili 16. t m. vpoklicani pri pregledu od 16. novembra do 31. decembra za sposobne spoznani črno-vojniški zavezanci rojstnih letnikov 1887. do 1890. Iz rojstnih letnikov 1884., 1885. in 1886. za sposobne spoznani avstrijski črnovojniki morajo pod orožje 1. februarja* « rojstnih letnikov 1878., 1879., 1880., 1881.,
1882. in 1883. pa 15. februarja.
Od ogrskih državljanov morajo potrjeni iz letnikov 1883. do 1886. pod orožje 15. februaija, iz letnikov 1878. do 1882. pa 1. marca.
Pri naknadnem pregledu po teh rokih potrjeni morajo pod orožje tekom 48 ur po pregledu.
Preskrbije^vanje dunajske občine z moko.
DUNAJ, 18. (Kor.) Vsled v javnosti nastale pritožbe glede preskrbe dunajskega mestnega okraja z moko se je obrnila dunajska občina na vlado, da bi dobila tudi od te podporo za nameravano pomožno akcijo. Vlada se je izjavila pripravljeno, da najprej prepusti dunajski občini nekaj moke iz svojih za potrebo pripravljenih zalog.
Za sedaj je odstopila dunajsko občini 95 vagonov pšenične in 50 vagonov ječmenove moke. Da se olajšajo težkoče o-skrbovanja ljudstva z žitom za kruh, se vlad? razven ter? rr»*di da preskrbi du-
najski občini Še drugih zalog. Tako je včeraj vlada kupila za dunajsko občino 20 vagonov moka.
Sicer se vrši jutri, kakor doznajemo, pod predsedstvom ministrskega predsednika seja ministrov, ki so udeleženi na a-provizacijskem vprašanju.
V tej seji se bo razpravljala cela vrsta odredeb splošne narave v svrho zagotovila preskrbljevanja prebivalstva z žitom za kruh.	,
Potres r Italiji.
AVEZZANO, 18. (K.) Kralj si je ogledal danes okoliške po potresu prizadete kraje, mej temi Cappele, Paterno, Celano, Ajelli in Cerchio. Povsod ga le pozdravljal* prebivalstvo z ganljivimi dzrazi hvaležnosti.
Zvečer se je kralj v spremstvu ministra za javna dela povrnil v Rim. Dvornemu vlaku so pripregli več vozov z ranjenci.
CITTA DUCALE, 18. (Kor.) V vaseh doline Salto je potres provzročil istotako huda opustošenja. V Ojano štejejo 12 mrtvih in i0 poškodovanih. V Collerosse 11 mrtvih in 5 poškodovancev. V Sant Aga-pito. Collemazzallini in Corsocarafumi skupno 12 mrtvih in v Santa Lucia 40 mrtvih in 40 poškodovancev. V Baccarec-cia in Masce 12 mrtvih. V Sant Egidio 40 mrtvih in 60 poškodovancev. V Cervaro in druzih krajih skupno 440 mrtvih.
RIM, 18. (K.) »Osservatore Romano« označa govorico, ki so jo prinesli nekateri listi, češ, da bo imel potres posledice tudi za papeska poslopja in tam shranjene umetnine, kot neosnovano.
Pomožna akcija za po potresu prizadete se nadaljuje po vsej Italiji na jako izdaten način. Darujejo denarja in materjalij, a mnogi se stavljajo osebno na razpolago za pcinoč v prizadetih krajih Ob enem rečeno: ganljiva pojava narodne solidarnosti.
Kraljica-mati in vojvodinja Aosta ste danes ponovno obiskali ranjence v bolnišnicah.
Delovanje čet, ki s samozatajevanjem in junaškim heroizmom vrše rešilno delo, je občudovanja vredno. Še danes, po šestih dneh, so v Avezzanu in Peščini iz-vlekhli iz razvalin še žive ponesrečence.
Pismo z bojišča.
Piše stotnik J., poveljnik kolesarske stotnije.
Včeraj zjutraj — bilo je mrzlo, megleno jutro — smo tik pred odhodom v boj pre jeli pošto. Oči so žarele vojakom, veselili smo se neznansko. Jaz sam sem dobil okoli 200 pisem, dopisnic, majhnih zavojev — večinoma cigaret.
Po oledenelih cestah se ni lahko voziti s kolesom. Vkljub temu pa je med vožnjo vsak potegnil svoje pismo iz žepa in ga či-tal. Tiho, tiho je bilo v stotniji, med častniki in moštvom. Kritiziral ni celo nihče boja, ki smo ga prošlo noč dobojevali.Vsak se je z vso dušo zatopil v vesti od svojih ljubih, iz domovine. In ko smo po večurni vožnji dospeli na cilj in sem zapovedal stotniji »sestop«, je bilo še vedno vse mirno in marsikatero oko, navajeno gledati smrti v obraz, je kazalo sledove solza in gi-njenosti.
Kmalu bo že pet mesecev, kar sem odšel na bojišče. Kako poredkoma so prihajala pisma v tem času. Kaj vse sem doživel! Končno pa so le prišla pisma, vsa skupaj, vsa naenkrat. Ni jih mogoče Čitati drugega za drugim, človek jih kar požira. Vse bi hotel vedeti naenkrat. Celo duševno življenje je v teh pismih: največja skrbnost in uslužnost, zvezani z najneverjet-nejšimi domnevami o vojni.
Marsikaterikrat čitamo tudi časopise; človek se mora smejati, kaj vse pišejo. Jeziti se mora, ko piše kak takle »bojevnik«: »naučili smo se izogibati krogljam in granatam«. Ta ni bil nikdar v vojni! Kaj takega sploh ni, kakor tudi ni še marsikaj drugega. Vojna je lepa in vesela, toda biti je treba čisto v sprednjih vrstah. Tam, kjer se vrši boj, tam živi človek samo za boj in vse one neumnosti mu ne prihajajo na misel. Tam pa je tudi nevarno, jako nevarno in časniški dopisniki ne prihajajo do tjakaj. Seveda pa se ona »lepota« in »veselost« ne sme misliti abotno. Boj izčrpava duševno in fizično. Podnebje je nesramno, strelski zakopi mrzli. Pri nas v Avstriji imamo vsega v preobilici, bodisi živil, bodisi opreme. Zato zabavljam proti »ljubavnim darovom« nepoznanih rok. Ce človek ni v boju, dobiva vse: cigarete, vino, rum, jed, kruh i. t. d. Ce se pa tolčemo, kdo nam bo tedaj donašal vse te dobre stvari v bojno črto? Kje so oni junaški darovalci teh »ljubavnih darov«, ki bi se upali tjakaj, kjer se bije boj za zmago, kjer vlada beda v plohi krogel), kjer se bliskajo in u-darjajo šrapneli, da se zemlja potresa, kjer umirajoči molijo, kolnejo^ divjajo, hrope
med mrtveci, ki ne trpe več? Nikdar in nikoli se človek ne navadi nevarnosti, toda ta faza vojne je — mišljeno po vojaško — najgrozovitejša in najstrašnejša, toda tudi najpoštenejša, zato meni najsimpa-tičnejša.
Bil sem samo štiri dni v bolnišnici in tam se mi je poslabšalo. Ko sem šel zadnji dan v kavarno, sem se sramoval. Imel sem občutek, da spadam nekam drugam ,in šel sem tudi tja, dasiravno še nisem ozdravel. Težko pojmim, kaj naj bi človek delal za fronto. Da, ko bi ne imeli toliko sovražnika! Da bi nas mogli nadomestiti! Bene! Toda povsod je sovražnik v toliki premoči! Pri P. sem se boril s svojo malo, vsekakor vrlo četo 100 mož proti 3000 Rusov s topovi in vzdržal sem boj. Ce bog hoče, naj bi bilo vedno tako, in ko se vse srečno konča, se bomo veselili.
Sedaj sem zopet popolnoma zdrav. Zahteve so velikanske. Pripravlja se nekaj velikega. Le vreme se skrajno mučno vmešava v naš posel.
Ker imam malo časa in malokedaj priložnost za pisanje — na prostem sedaj zaradi mraza sploh ni mogoče pisati — obavljam svojo korespondenco s kopirnim po-pirjem. Poleg tega pa odide jutri neki moj ljub prijatelj na Dunaj in odda pisma tamkaj.
Orne pokonci!
Z ozirom na razne vzpodbudne pozive iz vrst čeških rodoljubov-prvakov, naj narod češki z zaupanjem in dobrih nad gleda v bodočnost, trdno verujoč, da izide srečno iz sedanjih usodnih časov, kliče zader-ski »Narodni list«: Vriedi i za nas Slavene na jugu monarhije. Gore glave!« — l emu pozivu se pridružujemo tudi mi iz polnega prepričanja in v izpoznanju. da je tak vzpodbudni klic potreben. Znana je hiba nas Jugoslovanov, posebno pa Slovencev in Hrvatov, da radi padamo iz e-nega ekstrema v druzega. Oduševljamo se silno radi in vzletamo tja gori v višine — zračnih gradov, če je vreme razmer okoli nas le količkaj Icdo in ugodno. Cim pa je potegnila neugodna sapa, upadajo nam v hipu poprej toli drzna krila — in če ležimo na tleh: brezupni, v najčrnejšem pesimizmu. Malo poprej smo videli bodočnost obžarjeno po svitli luči sreče, sedaj pa se že zdi našemu očesu, da je nepro dirna tema pred nami. Ali sedimo ponosno tam gori na ognjevitem vrancu, ali pa ležimo na tleh — na trebuhu. To je nacijo-nalna hiba našega plemena, to je naša splošna karakterna poteza: da ne znamo o-hranjati duševnega ravnotežja — ne v u-godnih in ne v neugodnih trenotkih.
Priče velikih, težkih, zgodovinsko-usod-nih dogodkov smo. Človeški razumljivo je, da se v takih časih splošnega razbur janja porajajo vznemirljivi glasovi, senza cijonalne vesti —mnoge tako fantastične, da imajo znak neverjetnosti na čelu. Ali jih je pisati na račun razpaljene fantazije, ali pa zlobne tendencijoznosti. Širijo pa se vendarle in mnogo jih je, ki jim verjamejo. Tako se širijo zadnje čase razne nesmiselne govorice o bodoči usodi naših pokrajin in s tem seveda tudi o narodni bodočnosti naši, ki živimo na vztočnih obalih Jadranskega morja. In ravno mi Slovenci in Hrvatje smo, ki radi verjamemo in se tudi dajamo vznemirjati po takih vesteh, četudi — kakor rečeno — so očividno ali le plod razburkane fantazije, ali nlepenja po senzacijah, ali pa so proračunjene v gotove grde, zločinske namene. Naši ljudje čujejo kake take glasove, ne da bi jih dajali pod steklo kritične razsodnosti; se da-jajo za to po njih impresijonirati v smislu, da se bližajo bogve kake katastrofe, ki bodo pomenjale za nas v narodnem pogledu: konec vsemu! Pak vzdihujejo malo-dušni: izgubljeni smo! -
Ne tako, rojaki! V prvo je izgubljen le tisti narod, ki je izgubil vero v samega sebe in se sam proglaša izgubljenim. V drugo pa vas rotimo: nikar ne verujte v tiste govorice o nekih katastrofalnih dogodkih! Verujte marveč neomajno, da nam je zagotovljeno ne le nadaljno življenje v tej naši stari državi, katere zvesti podaniki smo — marveč da bomo po doseženem miru živeli v njej novo, prerojeno in sreč-neje življenje ... Ta naša trdna vera temelji na neporušnem globokem uverjenju, da nam sedanji dogodki — pa naj so še tako težki in združeni za nas s tolikimi žrtvami — prinesejo zlatega sadu. dragocenega jamstva za bodočnost: izpoznanje namreč, da mnogi momenti, ki so dajali doslej direktive v politiki naše države in zahtevali sisteme, proti katerim smo se morali mi vedno boriti — da so bili ti momenti le prazni, povsem neti temeljen! predsodki, ki so nam provzročali najhujo krivico. Ti predsodki proti nam Jugoslovanom monarhije morajo po sedanji vojni — pa-
sti!! To ]e naša vera in v tej veri vidimo jamstvo srečne je bodočnosti naše v tej monarhiji, ki bo tudi ona sama ravno vsled tega izpoznanja — prerojena, prenovljena.
Rojaki! V direktivo vam bodi vspodbu-jevalen opomin, ki ga je napisal poslanec Ladislav Cech svojim češkim rojakom, med katerimi so se menda tudi začeli oglašati kaki glasovi pesimizma:
»Mi zaupamo vase in v svoj narod, ki izpolni to, kar pričakujejo od njega njegovi voditelji: mir, požrtvovalnost in korektno vedenje. Pred vsem pa, da bo znal ohranjati zaupanje v samega sebe! ... Ni treba udaiati se bojaznim glede narodnih interesov. Pesimizem, ki se pojavlja v tem pogledu v nekaterih krogih, treba naravnost obsojati. Ne prikazujmo si razmer
hujše, nego v resnici so____Naš narod,
kij za monarhijo tako važen, ne propade, ker nikdo ne nameruje slabiti njegovega obstanka že Iz tega enostavnega razloga, ker bi vsako slabljenje tega naroda pome-njalo slabljenje monarhije!«
To velja tudi za nas Jugoslovane v monarhiji: tudi ini smo neizmerne važnosti za monarhijo že po geografičnem položaju, ki nam ga je odkazala previdnost. Zato kličemo rojakom z »Narodnim listom«: Gore glave!
Francoski vojskovodje.
Najboljši francoski generali v sedanji vojski so: generalissimus Joffre, potem Pau, Castlenau, Legrand in Gallieni. Ca-stlenau je izgubil v vojski že dva sina, Pa-ua so smatrali dolgo časa za edinega Joi-freovega tekmeca, Legrand poveljuje v Vogezih in Alzaciji. Ravno te dni poročajo, da so se podali Pau, Castlenau in Gallieni čez Skandinavijo v ruski glavni stan v svrho posvetovanj, Gallieni kot zastopnik generalissima. Neki švicarski list opisuje Gallienija takole: Rodom je Italijan iz Lombardije. Imajo ga za dobrega upravitelja kolonij in za vojskovodjo prve vrste. Kot dober upravitelj se je izkazal v Sudanu, Indokini in na Madagaskarju. Hotel se je ravno odpočiti od napornega kolonialnega dela, ko je izbruhnila vojna. Prosili so ga, naj brani Pariz. Kljub globoki žalosti v hiši in potrebi počitka se ni obotavljal, 27. avgusta je prevzel obrambo Pariza. Nič ni bilo pripravljeno; govorili so celo, da bodo razglasili Pariz za »odprto« mesto. A takoj se je delo pričelo, brez odloga. V par dnevih so naredili strelske jarke, pripravili male utrdbe, nastavili topove, napravili telegrafične in telefonične zveze. Ko je 3. septembra vlada odšla iz Pariza v Bordeaux, je Gallieni izdal edini svoj okiic s sledečo špartansko vsebino: »Dobil sem nalogo, da branim Pariz. To nalogo bom vršil do konca !« — .Do-vršivši utrdbe, je začel takoj pripravljati novo operacijsko armado; uporabil je za to Parižane in pa one čete, ki mu jih je od juga pripeljal general Manoury. Mislili so, da bo imel armado samo za obrambo glavnega mesta, a peljal jo je takoj proti armadi pl. Klucka, bližajoči se Parizu. Ves čas pa je imel samo eno misel: nadaljevati obrambno delo Pariza, in to delo je vršil zadnjih dni. Suh je, raven, kos uupo-
-ii. Veliko hodi, vedno je na potu. Dolgotrajna mrzlica v kolonijah ga tli izčrpala; sila je ztneren v jedi in pijači, zato je pa tudi še zmiraj mlad. Tak je kot angleški častniki: strog, mrzel, malo govori, kratko odgovarja, a vedno jasno in odločno. Njegov pogled je oster kot jeklo. Vse ga znači kot moža velikih zmožnosti.
O generalissiinu Joffreu pa prinaša po poročilu nekega francoskega časnika »Ar-beiter Zeitung« sledeči popis: Videl sem za pet minut generala, v čigar rokah je danes usoda Francoske. • Nikdar v življenju ne bom pozabil tihe in mirne šolske sobice z belimi stenami, zastori na oknih in črno mizo, na kateri je bila razprostrta velika karta Flandrije. Neizbrisno sein si zapomnil tega človeka iz južne Francije; polna rdeča lica, majhne žive oči, iz kojih odseva inteligenca, topi nos, debele ustnice z močnimi brkami, mogočna čeljust, kratek vrat, opirajoč se na široko, težko truplo. Spominja nas na močne viničarje tam doli v njegovi domovini, ki dvigajo z isto lahkoto otep slame in veliko posodo polno grozdja. Prištevamo ga oni vrsti ljudi, na katerih mišice in možgane utrujenost navidezno nima niti najmanjšega vpliva. O-hranil je naglas svoje domovine, a pozna vrednost časa in ne govori brez potrebe. Prav domače je njegovo vedenje, z obraza mu sije velika dobrota.
Nikdo ga ne bi opazil, ako bi se ob nedeljah sprehajal med množico. Molčeč hodi po sobi sem in tja, vleče levo nogo nekoliko za seboj, vsede se na stol, spleten iz vrbe, nasloni se na mizo, na kateri so okoli telefona poročila raznih bojev; od Časa do časa kratko povelje, vnovič se skloiii nad karto, premišlja, doslej neznan
strao ii.
Vrc,v>cnnui	st. (U.
v umu, one januvarja
Taki s vitli momenti, pfce Max Nordau, so razveseljivi v tmini narodne mržnje. Na žalost, da more človečanstvo na krvavem delu vojne le redko kdaj priti do besede.
izraz izpremeni poteze obraza. Častniki stoje okoli njega, ne ganejo se, čakajo, kdaj jih bo vprašaL Muha brni po nizki sobi. Zunaj ugaša šum polkov, ki odhajajo na fronto, komaj razločno grmenje topov u-mira v daljavi. Misjili smo, da smo daJeč ob bojne črte, pozabili smo skoraj na vojno.
Dva višja častnika se pogovarjata o Joffreju, tovariša njegova sta od St. Cy-ra — St, Cyr je vojaška akademija. — »Yeš-li, kaj da našemu generalu moč, kaj ga ohrani tako čvrstega? Njegovo spanje! Kjerkoli in kadarkoli, Joffre lahko zaspi, ako ima le trenutek počitka. Lahko si
H!!r1.iŠ;^ifk0 1st.rogost.jo paLzitmo tfdai "a ujetniki v Rusiji. Kozaški kapitan je pripo-nur; obiskovalci morajo Čakata avtomob.- vJedova!: pJd dvajsetimi ^„ Jsem bil
Ii se ustaviti, glas tromb utihniti.« \sak	"	'
Sličice fz volne.
Kako je našim ujetnikom v Rusiji ? V
»MagyarorszaguM priobčuje nt ki ka; pat s ki poročevalec: Te dni so odvedli ruske ujetnike v Kološvar. Med ojimi je bil tudi »teki ko-aški kapetan, ki mi je pripovedoval Jako zanimivih stvari o naših ujetnikih v Rusiji. Njegove izjave naj bodo v po-mirjenje vsem, ki imajo koga svojcev med
večer natančno ob 9. uri dajo v glavnem
zapo\ednik neke ekspedicije, ki je vodila
med njimi
stanu znamenje za počitek, vse luči ugas- TLIT VkZ^ wJn	iih v
nejo. Kakor svincc težak spanec se vleže Madžarov in Nemcev Spravil sem jih v
delavca, ki je opravil svojo I *r,ae' ker »map ostati do konca vojne;
tedaj na tega težavno vsakdanjo nalogo.
Človečnost v volni.
Max Nordau piše v „Vossische Zeitung o novih oblikah občevanja med nasprctn ki,
b la mi je tcrej prilika, da sem ne-
posredno od njih doznal, k-iko s-e p< -čuiijo in kako se postopa žnjimi. Na»prej Vas moram opozorili ra eno naj ecjih zmot, ki se ra na*a po vašth časopisih. Najprej mislite vi, da mi odva amo ujem ke kakor jih je rodil* moderna "vcjna, "po^bno v skrajno Sibirijo kjer se nahajajo kaznjenci, pa živlenje v okopih. Iz rusk -japonske obsojeni na pralno delo To mnenje je Vojne izhaja poznavanje teh utrje» £ vojn.-	krivo ker ^i ujetn.ki ms,, nikdar
pozicij, ki so skoro popolnoma odprave ln ne	Sibirje. Le v M.ko - v
odprto bitko. Sedanja svetovna vojna pozna *vez> s Sibirijo, da jih d umo v »zija sk. zavzerranje trdnjav, ki so padle v nekoliko	J° Vl na »mljevidu imenujete
dneh, da, celo v nekoliko urah, ali za šance 1 Sibirijo, docim je v resnici daleč od nje. se bere brezuspešno cele tedne z največjo I Mcsto> kjer mi nastanjamo ujeinike, je odda-ogr rčenostjo ; pa tudi, če se je kaki stranki' lieno cd evropske ruske mejek-kih 50-60 kilo-po-rečilo, "da je ob največih žrtvah zavzela metrov, ozir. ma, ti ujetniki bodo j nakuvali kak okop, trebilo je največ j h naporov, da konca voi"e na teritoriju, ki se n h ja na g i e? ni nasprotr k zopet odvzel-	P:ašu AziJ*- Kar Pa se t,će l S de teh ll t_
To' bivanje v okopih, drug drugemu na I nikov> bo( 1 e uverjeni, da n.kakor ni nez-spr« ti, po cele tedne in mesece, jr pripo-1ro?n • Zatrjam vam, da postopamo zn um mogl k temu, da se je med vo a-fi razv lo ! humano. Res je, da mi nimamo K liko ujet-n k občevanje. Sovražni okopi niso odda- nikov kolikor vi. Moštvo zap« s jemo na l:eni drug od druqe-a za več nego 60 me- to arniškem delu in na polju ali -a to de o trov. včl s h pa tudi le 30. Tako je možno i dobivajo dobro hrano in plačilo. Častnik, tudi ustmeno občevanje in celo kenvena-1 dohivat° p^siojno plačo, s kbtero more/.
ci j, ki m re nadomestiti sicer kompliciral i Pril!it n0 ž,v«*'- JB P1^ z"asa P[,b! z"° n spi.	anja za ča<a odmora, -toliko, kolikor njih >va \ I -ća doma. Častnik
P išlo je celo tudi že do izmenjevanja da- se morejo svobodno g bati in se celo /aba-rov, kakor tj pripoveduje Max Nordau: vati- Uverjam vas zopet m zope>, da naši V vsakem okopu, kamor se je umaknilo "jetniki ne trpe lakote. Na bojnem polju
več sto vojak v, se nah ja na nemški strani | sarntm Pa tudi naši vo-iakl 1 ; čest° e rek-liko takih, ki poznao francoski jezik. raa,° »est, pak ne morejo ujetnikom b. Ije lira-Pa tudi med Francozi je naobrazencev, ki nili5 čim Pa so internirani, zivij<> dobro, kar gladko govore nemški. Kajti od leta 1871.; t**10 P° voim g°'ovo sami Poznavali. Na je v vseh francoskih sredniih šolah nemški sProtl razoroženem » u;etniku pruski voj; k jez k obvezen predmet. Aktivni častniki, ki vs kdar dostojni »n kavalirsko vede, o ce-prihajajo iz tehnične šole v St Cyra, mo- mer se sami P^P »cate kar eje, rajo vsi dobro zn t« nemški. Za časa boj- Na vprašanje, kaj misij, kdaj rfa ta vojna neg i ciim ra se oglaša v » kopih kak glas, konča, je odgovoril kozaški kapetan jako ki v nemškem ali francoskem jeziku kliče rezervirano. N2 koncu me je zaprosil, naj kako opuko. In re iko kedaj se dogaja, da mu pošjem tisto štev lko časopisa, v kateri
ost j a bre', odgovora in tako se skoro razvija prava konverzacija v enem ali dveh glasih. Iz poče ka je seveda vsakdo nekoliko osorne naravi in kar si imajo povedati Nemci in Francozi iz prve pobude, to g )-tovo niso Ijubeznjivosti Toda, kmalu postaji glas mehkeji in začenjajo se stavliati vprašanja o rr.edsebojnsh potrebah in po-mOT. h sredstvih. Nemški vojaki so večinoma dobro preskrbljeni s tobakom, Fian-
bo priobčena njegova izjava.
Rczne politične vesti
Tudi en glas. Iz Frankobroda javljajo, da je neka oseba dozn la od odlične strane, da veliki nemški generalni štab računa, da pridejo boji v visokem poletju do zaključka.
Prepoved poljskih gledaliških predstav
e
cozi pa so src ni posestniki šok »Inde in	na Dunaju. Členi gledališča v Lvovu s > ie
sladkarij. Nemci hrepene po teh posl dnji ,	nekaj tednov v „Neues Wi ner Biirgertheaier"
Frano zi pa po tobaku. In hitro je dogo-	uprizarjali gleJališke predstave v poljskem
v Tj ena — izmena. Zapovedništva na tei in	jeziku. Z začetkom prihodnjega tedna so ho-
cni strani del?jo seveda velike težave po-	teli poljski igrači nadaljevati to gostovanje,
prej, nego dovoljujejo t: ko premice. Vcjaki pa so hitreii v pri volje van ju. Po medseboj-
toda namestništvo je nadaljevanje predstav prepovedalo. Na vprašanje gledališkega rav-
nem sporazumu zapušča eden vojakov svoj	natelja o vzroku t j naredbi, so odgovorili
okop, gre do sredine prostora, ki jih ločuje,	na namestništvu, da po njih mnenju ni da ia
pri ga na tla, kar ima dati in se na to	potreba poljskih predstav. Resnični vzrok
vrača k svoji : . Potem prihaia eden voja-	pa — kakor poročajo praški „Union- z Du-
kov od druge strani, prihaja do mesta, k er	naja — bržkone v tem, da je neki na Du-
leži t na položena stvar, jo pobere, zapušča	naju izhajajoči poljsko-nembki list malo po-
svo dar in izginja zopet v okop. Sicer se	prej pisal v smislu, naj se najpoprej rešijo
ne sme pokazati iz ok< pa niti višek kake	za Poljake potrebe glede preživljanja in po-
čelade, nosa, a!i prsta, ne da bi ga takoj	tem šele naj se misli na poljske predstave.
O misiji Genadijeva. Milanski »Corriere della Sera« javlja iz Bukarešta: Dozna-jemo iz dobrega vira, da so o predmetu jnisije Genadjeva (bolgarskega državnika), nekoliko dni poprej, predno je odšel Ge-nadijev v Rim, razpravljali v ministrskem svetu v Sofiji. Precizirali so naloge, ki jih . , - . M •........• _____. ije iinel izvesti Genadijev. Potem je tudi
i n? in^f TL	I kralj sprejel Genadijeva v dolgi avdijenci.
izmene _ uljudnosti in izkazov ^spoštovanja. Na ^^kem javno mnenfe brez raz-
obsuli z dež em krogelj. Posredovatelji izmene pa hodijo brez nevarnosti sem in tja. Kiti las se jim ne skrivlja in obe strani se drž iti najstrožje pravičnosti. NI poznan slučaj,, da bi drug drugega prevarili. Želeti bi bflo, da bi se ljudje tudi v navadnem življenju držali take pravičnosti in česti osti. Včasih gre dobri sporaz. m med sovražn ki
Na obeh straneh se dogajajo slučaji in se izvršujejo čini, ki silijo nasprotnika v spoštovanje in izzivljajo priznavanje. Max Nordau pripoveduje o posebno dražestnem prizoru :
V okopih Aisne so na francoski strani izvedeli od nekega nemškega ranjenca, ki so ga odnesli, da v nasprotnem okopu zapoveduje neki bavarski princ, ki je nekoliko
like strank jako ugodno komentira pot Genadijeva v Rim. Vsi politični krogi — tudi oni opozicije — se radujejo, da je tako važna politična misija poverjena enemu najodličnejših bolgarskih državnikov. Naglasa se, da je Genadijev, ki je bil večkrat v Italiji in se po dlje časa mudil tam, in ki ima v Rimu tudi političnih prijateljev, človek posebno designiran za delikatno na-
^roTle^bfl tzbl.lai0 obSanie ori ki ™ * Poverjena. Omeniti ie, da Je
I^L/tikS Ti « SiJSj a^^rJSl OenadiJev zastopal Bolgarsko v Rimu na
Sf' JLf0 J*^*^ Prvem kongresu za ustanovitev mednarod-
S	II t M' poljedelskega zavoda. On govori per-
fz? « Vlasbcn^ ^uln kT svoiih "iktn<J italijanski in je velik spoštovatelj •zvrsten gtasfccmk. Se>tev,l ,e c ^^ italijanske kulture. -..Doslej še ni niepro-
ljudi orkester nike. Našle so se celo ene gosli. — Vežbal je i njimi dva dni, a potem je napisal program za koncert, ki ga je neki risar stotnije primerno ilustriral. Na listu je bflo napovedano, da bo naslednjega dne ob 5. uri zvečer k. ncert na čast hrabrega bavarskega princa. V papir so zamotaM kamen in ga tako vrgli v nemški okop. Ob določeni uri se je oglasila v francoskem okopu trobentaška fanfara, a takoj na to se je pojavU brez strahu iz okopa francoski stotnik, oborožen samo s kapelniško palčico in koncert se je začel in |e bil vestno izveden Po posled^i točki je zapela vsa kompanija m2rseljezo. Sedaj pa so opazili, kako je iz nemškega okopa stopil častnik, se postavil v „pozor* in položil roko ob čepico v pozdrav. To je bil bavarski princ! Francoski kapitan se je zasukal, pozdravil se svoje strani in iz obeh okopov so ploskali in vsklikali. Na to sta oba častnika izgi i!a in glasbena svečanost je bila pri kraju.
drlo v javnost o misiji Genadijeva v Rim, ker jo drže tajno. Vendar ne grešim, ako trdim, da hoče biti Bolgarska — ki je ostala do seiaj svbodna od vsake obveze — temeljito obveščena, kaka bo italijanska politika, in gotovo je, da bo imelo vedenje Italije velik vpliv na vedenje Bolgarske. V dobro obveščenih krogih v Sofiji trdijo, da Genadijev, čim se povrne iz Rima, vstopi v kabinet Radoslavova kot minister za vnanje stvari
Domače vesti.
V Interesu Časopisja „N. W. Journal" je
naslovil na novega minstra za vnanje stva ri, barona Buriana apel v interesu avstrijske tiskovne svobode. List priporoča, naj bi se predsednik poslanske zbornice dr. Syl vester — ki je bil 2e sam dvakr t žrtev cenzure — sporazumel z voditelji političnih strank, z načelniki zbornice poslancev in eventualno tudi z merodanimi Člani gospodske zbornice, da bi se uvedla ; kcija v svrho, da se cenzura omeji vsaj ▼ toliko, da ne uduši časopisja.
Kje je vožnji red ? Prejeli smo: Pred n davnim čas- m, je izdalo c. kr. redarstveno ravnntelj-tvo naredbo vozn kom in to, naj se sle e ni drži leve strani. Žal pa te n — n-dbe, marsikdo tistih, ki bi jo morali držati, n zvršujejo, in je sploh ne jeml ejo v po-štev, to pa na nevarnost onih, ki se naredbe drže Posebno se naredbe ne drži „Pi«>lov" avtomobil, ker divja v-e prek in prek, ne p? žeč na nevarnost drugih vozn kov. Pred nec'avn m časom bi se bila kmalu pripeti a vi čia nesreča vsled nepazljivosti tega avtomobila, da se ni kol s r, ki se je držal naredbe, pravočasno umaknil. Vemo, da imajo le ni avtomobili vso pot prosto, ki so v dižavni t. j. vojaški službi, ker pa „l i kolo u a .to:iiobil nima še časti, da bi bil v državn« službi, upamo, da se bo pazilo na to, da se drži naredbe.
Cavour in naša obal Adrije. Iz M I .na
pišejo: V ttm trenotku, ko vse oči gledajo na vedenje Itali e in na stremlfen a irre en e, se spominjamo pisma Cavourja. v kateri se ta us? a -teli ujedinjene Italije izraža o pn p; dnosti avstrijska ga obrežja Adri e. Povod lemu pismu je bil nastopni: je italijan-ki «bn jni konnsir Lorenzo Valeiio. p«»trdil ć. t r i j s k e m 11 Llovdu njegovo lat je-iel-nic v Jakmskem pristanišču, toda svo i ti td i je dal uvod, ker ladjedemica ne p pada narodu, katerega ime nosi (avstrijskemu) marveč ima svojo omovino vita I i j a n s k e m mestu Trstu. V-k d tega ,e prišla italijanski vladi pritožba nem:-k ga „hunda-, na kar je pisal Cavour dne dec.mbra 1860 rečenemu komisarju nastopno pit-mo: „Prositi VrS moram, da opu ćv. vs k izjavo, da bo imelo novo kral esivo ra. un do Nen Č je kake namene tudi d Trsta z Dalmacijo in Istro. Vem dobro, da v n estih na obali obstoje centri prebivalstva, ki je po p emonu in stremljenjih italijansk i. Ali na deželi so po plemenu vsi S I o v a ni. Iz Hrvatov, Srbov, Madjarov in vseh nemških plemen bi si brez potrebe na pra ili sovražnike, ako bi hoteli tako velikemu delu Evrope zapreti prehod preko Jadranske ga morja. Vsaki stavek ki se ga rabi v tem smislu, je strašno orožje v iokah naših sovražnikov, ki bi je izrabili, da bi nam provzročili tudi sovražtvo Anglije, ki ne bi rada videla, da bi Jadransko morje — kakor je bilo za časa beneške republike — postalo italijansko morje. Sedaj nam mora zadoščati, da Jakin d bro oborožimo; to bo stopnja do sijajne bodočnosti, ki menda za naše unuke ni posebno oddaljena !M Tako je pisal veliki italijanski državnik in ustvari elj ujedinjene Ita ije. Lekcija je to za iredento, ali tudi mn.»gokateremu Slovencu bi jo pr poiočih v pazno či anje.
gotrštvu pa stae nevezana K 1.80, vezana pa K 2.30 brez poštnine.
Pridelek vina v L 1914. Dalmacija je dala v letu 1914 70.000 hl manje, nego je proračunal statistični ur. d ministrstva za po-Ijcd Istvo v mesecu juliju 1914. Skupna pro-dukdja v Dalmaciji je iznašala 1,084.000 hI. V prejšnjih 2. letih pa je iznašala 1,388.631, oziroma 1,154.089 hl. V vsej Oislajtaniji se je pridelalo v letu 1914 4^020.500 hI za kakih 637 000 hl manje, nego je -iznašla povprečni pridelek v zadnjem desetletju.
:: HALI
□□
ca □□
se računajo po 4 st«.t. t>e*edu-Mastno ti kano besede so računajo enkrat več. — Najmanji;«
: f riatojbi! • znaša 4 stotink. :
□□
□□ □□
Psrtot, urar,
ulica Stadion št. 26!!
16
ne&iirana soba s tt^f^is
.Alf r. 7, vrata. 5, frv«» nad tro,jo.	4016
N§b!09^na soba
v olic» Commerciaie stv
zračna, se odda takoj v naje n gospoda ali gospici U. III. nad>t.	4<KH}
Dr. mmkTK
TRST, CORSO ŠT. 17
Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZN ŠIBKOST in NERVOZPOST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od ti - 1 pop. In 3 • G veter.
o - ncdeli i!: * HO^I.
Cdtfa se
solnčna soba z drema posteljama v uli i Ilelvndere 12, rata lf>. 4 15
rane ali iT'zno sobe, za eno ali dve < sebi, kakor tudi meblirano a i prazno stanovanje se oddajo takoj v i a cm v sredin m« st.. Ugodne cei e. — Ulica Coramei chle j!> pr tiičje.	100
Dr. PETSCiiNIGG
t:st, m s. cmriiiji šteu. i.
7^ravnik Z3 noiranjj (splošne) boieznl 8— 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bole' • * '1 •>—1 in 7—
mt
Trst, a I. Car^i^ci 14 Torren^e)
Zaloga Mstrcjenih ^oš
Velika i/bera potrebščin za Čevljarje. - Specijalileia
narodno sospođarstuo.
Nova važna knjiga za kmete. »Poljudna navodila za merjenje lesa« je naslov XIV. zvezku »Kmetijske knjižnice«, ki ga je spisal c. kr. gozdarski komisar g. Anton Šivic v Ljubljani in ga je ravnokar izdala v svoji založbi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. O malokateri prodaji je kmet tako malo poučen kakor o prodaji lesa; zato je največkrat izročen na milost in nemilost lesotržcev. Tisti, ki trpi vsled teh razmer škodo, je kmet, in tisti, ki od njegove škode bogati, je lesotržec. Skrajni čas je bil, da je izšla poljubno spisana knjiga o merjenju lesa, ki kmetu razodeva »skrivnosti« lesne kupčije, ki mu bo torej navodilo, kako naj ravna pri prodaji gozdov in lesa, da bo iztržil toliko, kolikor mu gre po vrednosti njegove lastnine. Pri nas je posebno važna prodaja lesa na Laško, kjer računajo še vedno po starih laških merah in v tem se naš kmet prav nič ne spozna. Zato je tolikokrat varan in posebna prednost gori imenovane ove knjige je, da poučuje v tabelah razmerje med našimi in starimi v trgovini še vedno običajnimi starimi laškimi merami. Vrhutega vsebuje knjiga vsa potrebna izračunjenja za stoječ in raznovrsten posekan in rezan les. Kdor hoče ceniti in prodajati svoj gozd ali prodajati posekan ali obrezan les, najde v tej knjigi vse potrebene podatke in če noče biti varan, naj kupi to knjigo, kajti mali izdatek za knjigo se mu bogato povrne pri kupčiji, ker spozna na podlagi tega poljudnega navodila vrednost svojega gozdnega pridelka, da mu ne bo treba več verjeti le besedam kakega prebrisanega lesotržca, ki se hoče okoristiti s kmetovo nevednostjo. Pri vsaki kupčiji dandanes le tisti najbolje uspeva, ki se o njej najbolje spozna. Knjiga »Poljudno navodilo za merjenje lesa« stane pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani za družbene ude s poštnino vred nevezana K 1.50 in vezana K 2.—, za vse druge in v knji-

* F^MMIi ličili
fesv&jfcs L C
Teti,	S. ^©vass^i 1
'I? Z -P&Ć+H "21 kuiiiqj*ntih iu Kiet-iio-vih pot en-MWdč n od 1« a in plo <*nin, škstfn. vre it, ^ebrov in kad, -odsekov, lopa'., rešet, sit in bs;koTrtstnih k< se^, jerhaa^v in met^l ter mnogfo d ugih v to stroko
spud joč h predmetov. BT' y £ i* J "fetcJ srojo trgovino s kuhinjsko posodo vsako vr>te bi.d: od porcelana, zemlje emaila, kositarja ali c nka nadulje pasamantorje, klette itd. Zh. gostil ičarje ppe, kroglje, sesalje in stekleno posed » za ■sitio
i M—H—mi mm" i
a w Mt;zr j a i u 3 tszr^acs a - c b orrraaa * i
onsa*.;
najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v £ Trstu, ulica S. Antonio b (vogal ulice S. Nicolo) =
Velika izbera |
verižic, zlatih, srebrnih, f kakor tudi stenskih ur 5 vsake vrste i. t. d.
UčS^-sovfjena
□□□□□□□□ n f
□□□□□□□a
(NOVA KAVARNA)
Trst, Piazza Barrisfa-Scttefontane
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila ^seh vrst. Biljardi Seifi rt, TELEFON 15-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFET( kjer se prodajajo mrzla jedila vino in Dr^herjero pivo. Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani
Franjo Aferam, lastnik.
Dobroznana inirodilnica
Sv ivon - Trst - blizu Kur. đema ^
¥elik i^Sb^r Ebar^ [j = p©wiak	ss
Zaloga za Trst in okolico redtlne^a	' j ajd za otro- f / --
ke in odrasle 3 ' j* Si b\J	™
ter fosfamega apna in ti£n*ga pjiia za živali. • Telefcn 13.	A
niin^Nii^ii^
^šaasLEE^a SŠS^S^SSS ^SOBSES
BoseiiCorfcr, fie&rUer Stingl, Koch S Rorseit, Wirfit Iti prodaj, jo in dojelo v n njeni po zmernih cenah proti soic-vini kakor iudi na obroK?. Oglašanje. VsaRovrsf. popove.
Zouofl Klavirji temml
HflRIO KALiy, Piazza S. Gia-como 2,1!.. Corso. Teleiun 2-5.

□□□□ODO I
looaoaoo
VELIKA ZALOGA
žita, mobe, riža, otrobov, fižola, ovsa ter koruze, In koruzne moke
Po usodni ceni se uđcftl
lila Uma 13 - TRST - lia In 1]
Se toplo priporočam
R. GAMBfEL
Telefon 24-03.
je iz.»al in zaL žil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 89 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo venil Josip Knaflič. — Cena K L00.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. l^oslovenil dr. Castav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OJbRE-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii. ,8. stoletja. Napisal I. E. Toinić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.00.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.

UMETNI
PLOMBIRANJE • ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J.ČERHAK U.TUSCHES
zomzdmv« rrnff konc zobni
MIK	ITLAI TEHNIK
UUCA CASERMS, 13 IL nad.
imd ŠOt
!■■ III
III II
Tržaška posojilnica in hranilnica f!
r«9istrovana zadruga z amajaniai p«roitvom
r, Plassa della Caserma it. 2, i. nad. lastni pala«) vhod po glavnih stopnjkah.
HRANILNE VLOGE
ai intifi te tudi ilđiajik •kratak p«
4 T.-L
vloge to vloge na tek. rečna po dogovore.
It imi IM. - Vlwi m Itbto M uo kfOM. • ODDAJA DO-ZALNIKE (HRANILNI PUilCt).
Podtn -hraniinični raćun 16 004.	TELEFON *t. 952.
Umm varnostno CaHCO (ufe d*po«i>) z* shnonbo ▼rednost-n h listin, dokumentov ia rasnih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu ia roivu urejeno po njgnovejiem n*> činu ter jo oddaje strankam v najem po nizkih cenah.
Stanja vlog nad 19 milijonov kron.
Urada« arefc od & do 12 dopoida* in od S do 3 popoldne. - IspUC«)« m vuk aelavBik ob arsdnih urab.
ttt M?
(II «91
III
III III
III III
III II!