PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb. Dostale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 226 (9531) TRST, sreda, 29. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V SKLEPU VLADE IZRECNO POUDARJENO, DA IMA ZADNJO BESEDO PARLAMENT Vlada je odobrila zakonski osnutek o načrtu za preusmeritev industrije Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je medtem napovedala za 7. oktober dveurno splošno stavko - Delavske organizacije zahtevajo spremembo ukrepov . RIM, 28. — Po razmeroma dolgi seji je vlada, ki ji predseduje Andreotti, odobrila zakonski osnutek o «industrijski preusmeritvi». z kratkega tiskovnega sporočila, ki je bilo objavljeno pozno zve-er, sicer ni jasna vsebina tega osnutka, vendar se zdi, da je vla-a v glavnem potrdila svoja prvotna stališča, deloma pa sprejela ”e, i Pripomb sindikalne federacije, s katero je pregledala osnutek v ponedeljek. —-------------- Iz tiskovnega sporočila, v kate rem je najprej rečeno, da je vlada odobrila zakonski osnutek o novem «režimu zazidalnosti zemljišč» (gre za stari načrt republikanskega ministra Bucniossija o «koncesijah» in «konvencijah») in Poročilo o gospodarskih predvidevanjih za leto 1977, je jasno razziano, da namerava vlhda osnu-• °.r_'sab Parlamentu, zntem pa Sl pričakuje obširno razpravo in morebitne popravke. Zadnjo besedo je torej Andreotti spet prepustil parlamentu, kar je Popolnoma razumljivo, saj sama po sebi njegova vlada nima večine in 1 , rei svojega osnutka ne mogla uzakoniti. Cilji osnutka o «industrijski pre-i,Kriie-r-'tvV>> so naslednji: kakovostno boksanje italijanske industrijske strukture, katere cilj naj bo varnost jetij m Bnandno ravnovesje pod- Kako bo mogoče to doseči. Vemo, da namerava vlada poenotiti vsa finančna sredstva, ki so se doslej neurejeno stekala v tisočih potočkih in razpršila na nekoristen način. Poenotenju finančnih sredstev pa sledj gospodarsko načrtovanje. Tega misli vlada uresničevati s pomočjo «odbora za industrijsko politiko», katerega naloga bo upravljanje «sklada za preusmeritev», torej koordinacija investicij za industrijski razvoj, tehnološko obnovo, javna naročila in storitve ter izdelavo načrtov posameznih sektorjev. V preprostih besedah naj bi torej ta odbor postal nekakšen osrednji organ industrijskega načrtovanja, ki bi razpolagal z lastnimi sredstvi. V okviru «sektorialnih načrtov» omenja tiskovno sporočilo vlade na prvem mestu «kmetijsko - prehrambni načrt». «Odbor» bo moral tudi koordinirati in uravnovešati odnose med načrti ,HllUUI,||||,,,,,,1|III||||,1|1I||1I|I||(|||m|Iim||llm|I1(|1|(|||Ill|l|mlI||ll|ll|mll|||ll|l||lm||mi||||||||l|| PONOVNO NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI Sirska ofenziva proti naprednim silam v Libanonu tS,° Mza represalijo zaradi tiajiada domnevnih palestinskih teroristov na hotel Semiramis v Damasku ■ Ostri boji v hribih BEJRUT, 28. — Ob zori SO sirske začele ,P°dP0ri tankov in topništva nim n P°novnim, morda odločil-cev aapadom na položaje Palestin-PodrnčiifaPr®dml1 sil na hribovitem Bskovn Pn BeJ'rutu- Palestinska so sS agTije WAPA poroča, da uaparinu ?n des,ničarji tzvedli vrsto 8.45 m ;.n?.,različne postojanke. Ob v tek,? lta,hJanskem času so bili še falangi«,t?Stn spopadi med Sirci in ci Tn na eni stani ter Palestinske "t?„rednimi silami na drugi. vzhodno" n* ",ar M tsaideru, 25 km Bejrut — r> Vnega mesta ob cesti ___ dati oh , Bamask, so začele napa- Aintp- in sr st°NvajeenSe kirC6V in fa,angi' ni radio v R?;°’ rkot poroca napred-Palestinskih ejrU,tu’ na m°čan odpor Se posluž.,l'ln evičarskih enot, ki ja, da h J° ,vsega možnega orožji soavJfiaVrle ofenziv°- Ostri bo-luje°0 nrtr V hribih' kjer pa de-koristiii ®dvs,em falangisti, ki so iz-ofenzivn ^ naPad in začeli z nih sil k; Pnstojankam napred-v Peti in . f°..Jim že dalj časa trn Prizadevanjem™ doslej’ k.ijub vsem ga. Basili» r’ niso mogb do žive-langisUčn h ?e?ayel’ Poveljnik fa-sirsko nfnn le P°veristov na vrsto Z „m,S,V Damasku ter z stinci zadnt1 ? kl -naj bi jib Pale" skim četam C^e,.1?vedH Proti sir-razlago, ki ie D°?ni Beka- Gre za in spričo k=t6 0 sami, da s široko renr' '• Palestince in začeli bonu. Presivno akcijo v Liba- zaključk? Jak°j P° krvavem kjer so biu S6u-?? boteia Semiramis, skupine L JT V°dja, teroristične stih ki so Pk ?tln zenske izmed ti-iziavib J h teroristi-vzeli za tal-J . ‘h’ da je atentat organizi- stih k: ^ zen ^nV&r«3!t opozorila””tak°i zavrnila in Poslužiin to možnost, da se Sirci z ofenzivo r da bi začeli Prednim Palestincem in na- v res™; bbanonskim silam. Kaj je nikoli zvedeliVS° t0 zadevo- ne bomo besili dnjeveski navadi postavili na o- Snar6lÌValCem Damaska na glavnem mestnem trgu. od?arntnJEliarkak°feora je prva prevzel n™!?,Sarkls 23- septembra vetimi Zredsedstvo vlade. Pred de-ska Sloga i a ■ S° Se razbila tristran-in Palestini?Ja mad Slrci- Libanonci jo okrenite * ?d takrat pričakuje-tiska airskega vojaškega pri- zadovoliivpffg aVn’b °vir za dosego teva dfe3 SP°r,aZUma.je bila zah- Sirci ri ai,nV; ki Pa jo podpirajo rci> da se Palestinci in napredni Libanonci umaknejj s položajev, ki jih imajo v hribovitem področju, kar slednji očitno ne morejo sprejeti, saj gre za njihov obstoj. Palestinci so s svoje strani zahtevali, naj se istočasno z umikom njihovih in naprednih sil, umaknejo tudi Sirci in desničarji. Po ponovnem sirsko - desničarskem napadu so se vodje raznih palestinskih gibanj sestali z voditelji naprednih libanonskih strank in organizacij. Sestanek je vodil predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat. Sklenili so obvestiti nemudoma Arabsko zvezo in vodjo libanonskega nacionalnega gibanja Ramala Džumblata, ki je trenutno v Kairu. Arafat je tudi zahteval takojšen poseg arabskih državnih poglavarjev, med katerimi je izrecno omenil egiptovskega predsednika Sadata, alžirskega predsednika Bumediena ter libijskega predsednika Gedafija. za industrijsko preusmeritev in načrti za Jug. Vlada je končno sporočila, da bo izredno pomembna veja gospodarstva in industrije (v mislih ima javne soudeležbe) prišla pod nadzorstvo posebne stalne parlamentarne komisije. Vlada sicer ni povedala kako, vendar napoveduje, da je na predlog ministrice Anselmijeve odobrila poseben mehanizem, ki naj v okviru načrta za preusmeritev industrije zagotovi «varno premikanje» delovne sile iz enega sektorja v drugega. Vlada izrecno trdi, da je pri tem upoštevala predloge sindikalne federacije. Vlada je, končno, razpravljala o poročilih ministrov Moriina in Do-nat Cattina o varčevanju z energijo in surovinami. Pri tem je vlada odklonila predloge o racioniranju ali dvojnem tržišču bencina in se o-predelila za drugačne sisteme varčevanja. Pri tem poudarja vlada, da je že sedaj potrošnja bencina v Italiji nižja od dosežene ravni iz leta 1973. Vlada se bo prihodnjič sestala v petek, 8. oktobra. Toda dan prej, 7. oktobra, bo za vlado neprijetno presenečenje. Sindikalna federacija je namreč sklenila, da okliče za ta dan dveurno splošno stavko. Namen te stavke je S jasen: pritisniti na vlado, da bi j sprejela tudi ostale popravke, ki jih je sindikalna federacija orisala na I ponedeljkovem srečanju. Po oceni | sindikalistov načrt, ki ga je pripra-[ vila vlada, «ne daje jamstev, da bo industrijsko gospodarstvo zares obnovljeno, niti ne jamči zaposlitve I delovne sile». Sindikati se še posebej vprašujejo, s kakšnimi kriteriji bo vlada upravljala «sklad za preusmeritev industrije», GEPI in kako namerava «industrializirati» kmetijstvo. Nevarnost. ki so jo sindikalisti občutili, je zaostritev protislovja med razvitim Severom in -zaostalim Jugom, ko se «škarje» lahko še bolj razširijo. Bo Giuseppe Saragat ponovni tajnik PSDI? RIM, 28. — Na zasedanju CK PS Dl je skoraj jasno, da Saragat predlaga za naslednika... samega sebe. Pet struj v stranki se je namreč sprlo in vsaka je predložila svojega kandidata. Ni pa še jasno, kako se bo vse skupaj zaključilo. Svoje politične platforme Saragat ni orisal, dejal je le, da se mora PSDI «približati» socialistom, vendar ne tako, da bi se «ponovile negativne izkušnje iz preteklosti». V mislih j.: verjetno imel propadlo združitev v PSU. Do Andreottijeve vlade je Saragat potrdil linijo «previdnosti». Isto linijo, ki jo nekateri označujejo s prispodobo «rumenega» sema-fora je potrdilo vodstvo republikanske stranke. Voditelji PRI so pojasnili, da bodo «ocenjevali vladne izbire od primera do primera», kot če bi imeli semafor prižgan na rumeni luči, ki se lahko spremeni v rdečo ali zeleno, po potrebi pač. Tajnik stranke Oddo Biasini je časnikarjem tudi demantiral, da bi se v republikanskih vrstah spii zaradi La Malfovih poletnih izjav o neizbežnosti zgodovinskega kompromisa. C. C. Rekorden padec teta šterfinga LONDON, 28. — Britanski funt šterling je danes doživel pravi polom na denarnem trgu. Njegova vrednost je zdrsnila na 1,6365 dolarja. Padec britanskega denarja je imel hude posledice tudi na borzo, tako da v Londonu računajo, da so danes zabeležili izgubo v vrednosti več kot milijarde funtov šter-lingov. Da bi se soočil z izredno hudim položajem je britanski minister za finance Healey moral, potem ko je bil že na letališču, odpovedati obisk v Hongkongu in se vrniti v svoj urad. BERLINGUER NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V VIDMU: TAKOJ JE TREBA ZAČETI Z IZDELAVO OKVIRNEGA OBNOVITVENEGA NAČRTA Tajnik KPI zagotovil, da bo stranka izdelala osnovne smernice za obnovitveni načrt, ki bo zajel tudi Benečijo - Obisk v Lignanu - Srečanje z Zamberlettijem, Pittonijem in Comellijem — j« “ Maccaiuso, Berlinguer in Cuffaro med včerajšnjo tiskovno konferenco v Vidmu. llllllllllllllillllllllliillllilllilllllllllllliliilliiliiimiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||1}|||||||||||||||||V||||,|li,||||||||l||l,,l|llll,||l||,||||||||||,||||||,|||ll|Illl|,|,|l||||||||||||||||||||R ZAKLJUČENA SODNA RAZPRAVA PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM V PADOVI Policijski stotnik Margherito obsojen na 14 mesecev in 20 dni pogojne kazni Margherito poudaril svojo privrženost idealu demokratizacije policije ■ V jutranjem delu razprave je radikalni poslanec Pannello izzval incident in bil aretiran ■ 0 tem je nemudoma razpravi, al parlament PADOVA, 28. — Stotnika Margherita so vojaški sodniki obsodili na eno leto, 2 meseca in dvajset dni zaporne kazni, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Razsodbo, ki so jo napisali po zasedanju sodnega zbora za zaprtimi vrati, ki je trajala 5 ur in 45 minut, je prebral predsednik vojaškega sodišča general Maggioiti. Najprej je povedal, da je sodi-i^------------; — šče zavrnilo zahtevo odvetnika ! ^c|b «Saj je imel prav Pannella» _____________________r Malaguginija, ki je zadevala «u- j Radikalni poslanec je namreč dejal, i zgodovine parlamenta izhaja, da je sl'avno veljavnost» nekega člana da Je f° s°dna farsa in da je voja- j j0 drugi primer nezakonite aretaci- sko sodišče že sklenilo, da bo Mar- kalnemu predstavniku začeli kazen-j izbruha je pokazal tudi branilec ha- ski postopek zaradi žalitve sodnega petana Margherita, poslanec Malagu zbora. gini. ki je mnenja, da je tudi ta Na incident so radikalci nemudo- ! incident pripomogel k zaostritvi od-ma reagirali'z demonstracijo v Ri-[nosa sodnikov do obtoženca. Vseka- mu in z zahtevo, naj poslanska zbornica razpravlja o tem problemu. Iz vojaškega kazenskega postopnika «za mirne čase». Mato je prebral razsodbo, iz katere izhaja, da je kapetan Salvatore Margherito kriv, ker «ni izpolnjeval ukazov» in ker je med agenti II. oddelka «celere» opdavlial «prevratniško dejavnost». Pač pa so ga oprostili obtožbe, da je skupaj z dvema agentoma napisai obrekovalno pismo listu «Lotta continua». gherita kaznovalo zaradi njegove privrženosti idealom demokracije in ustavnih svoboščin. Časnikarji so vprašali za mnenje stotnika - sindikalista, ob katerem sta bila oče (prav tako policijski častnik), mati in zaročenka. «Obsodbo sem kar pričakoval», je izjavil, «vendar sem zadovoljen, ker sem s tem sprožil razpravo o sin- General Maggiora je Margherita1 dikaiizaciji, demokratizaciji policije opozoril, da velja pogojna suspenzija kazni za dobo pet let in je pogojena z njegovim «dobrim obnašanjem». Ko je general Maggiora končal branje razsodbe je publika začela glasno žvižgati, nekdo pa je zakri- Marca Pannello skušajo odvleči iz sodne dvorane, nosti Margheritu. v kateri se zaključ uje proces proti stotniku javne var- (Telefoto ANSA) ............................................................................................................. Vlada je odobrila osnutek zakona o preusmeritvi industrijske dejavnosti. Pri tem je sicer upoštevala nekaj zahtev sindikatov, večino odločitev o morebitnih spremembah pa je prepustila parlamentu. Medtem je sindikalna federacija sklenila nadaljevati pritisk na vlado ter o-klicala za 7. oktober dveurno splošno stavko. V Padovi je vc(aško sodišče obsodilo na 14 mesecev in 20 dni zaporne kazni, pogojno za pet let, stotnika - sindikalisti! Margherita. Preden se je zaključila sodna razprava proti policistu, ki je verjel v ideale ustavne demokracije, je radikalni poslanec Pannella izzval s sodniki incident. Zato so ga, kljub imu- i n A ATJPCf L— niteti, aretirali in nato takoj izpustili. O tem je nemudoma razpravljal tudi parlament. Delegacija KPI, ki jo je vodil vsedržavni st.tankin tajnik Enrico Berlinguer je zaključila dvodnevni obisk na področju potresa. Včeraj se je delegacija sestala z izrednim vladnim komisarjem Zamberlettijem, predsednikom deželnega odbora Comellijem in predsednikom deželnega sve‘a Pittonijem ter obiskala brezdomce, ki so začasno nameščeni v Lignanu. V dopoldanskih urah pa je bila v Vidmu tiskovna konferenca, na kateri je Berlinguer orisal predloge KPI za čim učinkovitejšo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Položaj v Libanonu se je ponovno zaostril, ko so sirske in desničarske sile ob zori sprožile novo ofenzivo na položaje Palestincev in naprednih sil na hribovitem področju pri Bejrutu. Poveljnik falangistov je dejal, da gre za represalijo zla napad domnevnih palestinskih teroristov na hotel Semiramis v Damasku. Na možnost, da se Sirci in desničarji poslužijo te pretveze za ponoven napad na napredne sile v Libanonu, je PLO opozorila takoj po krvavem zaključku napada na hotel Semiramis. in razbremenitve policijske službe vojaških obveznosti.» Na vprašanje, ali s,e bo sedaj vrnil v svoj oddelek «celere» Margherito ni odgovoril. Stotnikovi branilci so že napovedali priziv na višji vojaški sodni zbor, medtem ko je general Attardi, ki je opravljal funkcijo tožilca, zahteval stenografske zapiske procesa, češ da namerava sprožiti kazenske postopke proti «drugim vojakom». Koga je pri tem mislil, ni znano. Zadnji del sodne obravnave je potekal v znamenju govorov Margheri-tovih branilcev, radikalnega poslanca Meliinija in komunističnega poslanca Malaguginija ter v ozračju, ki je bilo napeto zaradi incidenta, ki ga je hote izzval radikalni poslanec Giacinto (Marco) Pannella. Ta incident je v določenem trenutku zameglil celo razpravo pred vojaškim _ sodiščem, saj je vso zadevo obravnaval v samem začetku seje, celo parlament. Pannella je namreč prejšnjega dne poslal vojaškim sodnikom žolčno brzojavko, v kateri jih obtožuje, da so dejansko že odločili kazen za Margherita in da s tem kršijo vsa demokratična pravila, ki jih predvideva republiška ustava. Še posebej je Pannella oporekal vojaškim sodnikom pravico, da sploh nastopajo kot objektivni sodniki, saj so po u-stavi preživeli. Dan pozneje, se pravi zjutraj ob 9. uri se je Pannella pojavil v Padovi, v sodni dvorani. Takoj, ko so v dvorano vstopili generali, vojaški sodniki, je Pannella začel kričati naj preberejo njegovo brzojavko. Predsednik vojaškega sodišča, ga je vprašal, kdo je. Pannella se je predstavil in nadaljeval. Dejal je, da temu sodišču ne priznava dostojanstva pravega sodišča, češ da gre za «zločinsko združenje», ki se je polastilo ustavnih pravic v znamenju represije. Tedaj ga je predsednik sodišča zavrnil in zakričal karabinjerjem, naj «tega gospoda odvedejo iz dvorane». Istočasno je prekinil sodno razpravo za nedoločen čas. Karabinjerji so planili na Pannello in ga skušali izriniti iz dvorane, ta se je pa branil toliko časa, dokler mu ni nekdo izjavil, da je aretiran. Tedaj jim je sledil do vojašnice, kjer pa so ga morali nemudoma izpustiti, ko je pokazal izkaznico republiškega poslanca. Sicer je Pannella pojasnil, da se odpoveduje pravici do poslanske imunitete, s sodišča pa so medtem sporočili, da bodo proti radi- je nekega poslanca (prvi je bil levičar Emiiio Lussu, pred 20 leti). Res je predsednik zbornice Ingrao zahteval od vlade, naj zavzame svoje stališče. Minister Cossiga je ostro obsodil početje poslanca Pannelle, češ da je. «nasiino napadel sodni zbor» in s tem tudi «vojsko». Radikalci in poslanci «proletarske demokracije» so Pannelli izrazili popolno solidarnost, z nekaterimi pridržki pa so njegovo početje ocenili socialisti in komunisti. Slednji so, po besedah poslanca Coccija, bili mnenja, da je ta incident bil neprimeren in nekoristen. Vsi ostali (od demokristjanov' do liberalcev) pa so Pannellovo početje obsodili. Hladno zadržanje do Pannellovega kor je Malagugini razvil svoj obrambni govor in utemeljil spoznanje, da Margherito dejansko ni zakrivil ni- j česar. Sodijo mu samo zato. ker je | vojaško-policijski hierarhiji zoprn in | ker je bil sindikalist. Še posebej je Malagugini obsodil stališče generala Attardija, ki nastopa kot javni tožilec in trdi. da se «Margherito gotovo ne bo več pojavljal v policijski uniformi». S tem, je dejal Malagugini, je general Attardi jasno povedal, da je na strani tistih, ki so doslej delali sramoto policiji v Italiji. Z govori branilcev in krajšimi replikami tožilca ter stotnika Margherita (slednji je poudaril, da je želel približati policijo ljudstvu in da verjame v demokratično preobrazbo svojega oddelka) se je obravnava zaključila. Sodniki so se zaprli v svojo sobo ob 17.30. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiKiiiiiiii immilli nuni 31. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Jugoslavija predlaga posebno zasedanje o vprašanju razorožitve NEW YORK, 28. — Zvezni tajnik i rešili ciprsko krizo na temelju e- za zunanje zadeve Miloš Minic je danes predlagal posebno zasedanje generalne skupščine OZN o problemu razorožitve. V govoru na sploš ni razpravi na 31. zasedanju gene ralne skupščine je Minic pojasnil stališče Jugoslavije, da je treba med tem zasedanjem sprejeti politično odločitev o posebnem zasedanju o razorožitvi in se čimprej začeti pripravljati na omenjeno zasedanje. Največ pozornosti bi morali po o-ceni jugoslovanske vlade na 31. zasedanju posvetiti razpravam o praktičnih ukrepih za spremembo mednarodne ekonomske ureditve. Miloš Minic je opozoril tudi na razmere na Bližnjem vzhodu, pri tem je poudaril, da za sedanji položaj ni odgovoren le Izrael, ampak tudi države, ki mu dajejo ekonomsko in zlasti vojaško pomoč, da lahko nadaljuje z agresivno politiko. Skrajni čas je, je rekel Minič, da dobi palestinsko ljudstvo svoje pravice in svojo državo. Jugoslovanski zunanji minister se je zavzel za popoln in brezpogojen umik Južne Afrike iz Namibije in zagotovitev oblasti afriške večine v Rodeziji. Minic je zatem pozval Združene narode, naj se začnejo aktivno u-kvarjati s tem, kako uresničiti zamisel o Sredozemlju kot območju miiu in sodelovanja, da bi čimprej nakopravnosti Grkov in Turkov. V govoru Miniča privlači pozornost tudi odločno zavzemanje, da začnejo Združeni narodi proučevati obveznosti držav in sprejmejo mednarodni dokument posvečen zaščiti pravic in razvoju narodnostnih manjšin. Ko je govoril o stališču Jugoslavije do mednarodnega položaja, je Minič poudaril nujen proces demokratizacije mednarodnih odnosov. Nobeno ljudstvo, je rekel, noče več prepustiti drugim, da bi odločalo o njegovi usodi, niti se ne strinja z monopoli pri odločanju o bistvenih vprašanjih mednarodne skupnosti. V svojem govoru je Miloš Minič poudaril tudi gibanje neuvrščenosti kot neodvisnega dejavnika v mednarodnih odnosih, ki je odločno v tem, da z enakopravnim sodelovanjem vseh mednarodnih dejavnikov nadaljujejo boj za demokratično in napredno preobrazbo sveta. Na današnjem zasedanju je spregovoril tudi sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki je predlagal podpis mednarodnega sporazuma o odpravi uporabe sile v mednarodnih odnosih. Podpisniki tega sporazuma naj bi se obvezali, da se ne bodo poslužili oboroženih sil in orožja, tudi jedrskega, da bi ogrožali ozemeljsko celovitost in neodvisnost drugih držav. Sovjetski osnutek bodo vložili tajništvu OZN VIDEM, 28. — «Italijani se ne zavedajo, kako tragično je stanje v Furlaniji. Vlada, dežele, pokrajine, občine, stranke in še predvsem tisk morajo stalno seznanjati javnost z razvojem dogodkov na področju potresa. kajti le z osveščanjem vsega prebivalstva bomo lahko zahtevali, da v tem tragičnem trenutku vsa država priskoči na pomoč tako hudo prizadeti deželi.» S temi kratkimi uvodnimi besedami se je pričela tiskovna konferenca vsedržavnega tajnika KPI Enrica Berlinguer-ja. V premajhni dvorani hotela v mestnem središču so za mizo sedeli poleg Berlinguerja še ostali člani delegacije KPI, ki je namenila dvodnevni obisk temeljiti proučitvi stanja na področju potresa: predsednik senatne komisije za kmetijstvo senator Macaiuso, deželni tajnik KPI posl. Cuffaro, videmski pokrajinski tajnik KPI Pascolat, poslanec Baraccetti in bivši poslanec Lizzerò. Poleg časnikarjev vseh listov na-še dežele, radia in televizije, je prišlo ob tej priložnosti v Videm več posebnih dopisnikov italijanskih časopisov vsedržavnega pomena. Berlinguer je že uvodoma predlagal, naj bi na tiskovni konferenci ne govorili o tistih vprašanjih, o katerih so obširno razpravljali že na ponedeljkovem množičnem sestanku v videmski športni palači. Vsekakor pa je potrdil stališče KPI, da je prav vprašanje" obnove Furlanije ključnega pomena za oceno, ki jo bo stranka dala o delu Andreottijeve vlade. «Sedanji vladni ukrep po našem mnenju ustreza trenutnim potrebam in predvideva precejšnje izdatke, ki pa bodo zadostovali ie za prehodno fazo, saj bodo stale montažne hiše 70 milijard lir.» «Zato bo treba takoj začeti z izdelavo okvirnega načrta za obnovo vsega prizadetega področja.» je dejal Berlinguer in na izrecno vprašanje nekega novinarja pripomnil, da partija ni še dokončno izdelala osnovnih smernic za obnovitveni načrt, kar bo naredila po sedanjem obisku. V zvezi z zadnjim vladnim ukrepom je senator Macaiuso ori-pomnil, da je KPI pripravila nekatere spreminjevalnc predloge, o katerih bo v kratkem razpravljal parlament, Ti predlogi zadevajo oprostitev vojaške službe za prebivalce Furlanije, ki bi morali vojaški rok odslužiti s civilno službo v domačih krajih ter nekatere ukrene, ki bi olajšali deio občinam in jim omogočili funkcionalno izvajanje vladnih odlokov. Kar zadeva deželno upravo so tudi danes voditelji KPI izjavili, da bi bila kos takemu stanju samo deželna vlada demokratične solidarnosti. ki bi jo sestavljali predstavniki vseh strank ustavnega loka. «To pa ne pomeni, da zavračamo sporazum za obnovo. Pripravljeni smo sporazumeti se s KD in z drugimi strankami za skuono sestavo ukrepov. Vendar pa obveze ne zadostujejo: zakone je treba tudi izvajati. Če bi torej pristali na tak sporazum ne da bi bili soudeleženi pri upravljanju zakonov, bi morali biti prepričani, da nas KD ne vleče za nos,» je dejal Berlinguer. Tajnik KPI se je tudi na današnji tiskovni konferenci spomnil na Beneško Slovenijo. Na izrecno vprašanje časnikarja televizijske agencije Alpe - Adria je odgovoril, da je Italija pred težko preizkušnjo, ki jo mora prestati, saj ne more tvegati, da bi se razpršil de prebivalstva s posebnimi značilnostmi. «Med temi prebivalci so tudi tisti, ki se ločijo od ostalih po svojih tradicijah, svoji zgodovini, svojem družbenem in zgodovinskem obličju, so pa prav zato bistveni del naše države in državljanov, ki jo sestavljajo tudi ljudje, ki govore drugačen jezik od italijanskega,» je dejal Berlinguer. Na vprašanje časnikarja Primorskega dnevnika, ali namerava KPI predlagati vključitev v splošni načrt za obnovo prizadetega področja tudi nove razvojne smernice, ki bi omogočile gospodarski, družbeni in etnični razvoj tistih krajev, predvsem gorskih vasi, ki so bile več desetletij zapostavljene je tajnik KPI odgovoril. da pojmuje stranka obnovitveni načrt kot široki vsestranski razvojni načrt. Posl. Lizzerò pa je dodal, da so se seznanili s tragičnim stanjem v Beneški Sloveniji in da ne bodo dopustili, da bi se izpraznile slovenske vasi. Delegacija KPI je začela drugi dan obiska v Furlaniji - Julijski krajini s sestankom z izrednim vladnim komisarjem Zamberlettijem, ki je orisal ukrepe, ki jih je doslej sprejel v korist prizadetega prebivalstva. Baje pa je Zamberletti izrazi! bojazen, da bi deželna uprava ne bila pripravljena na konkretno delo v korist prizadetih, predvsem kar zadeva gradnjo naselij montažnih hiš. Berlinguer je pozitivno o-cenil dejavnost izrednega komisarja Zamberletti ja in dejal, da je njegova delovna ekipa razumela, da mora pri pomoči preživelim iskati BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA DEŽELNEGA SVETA Medla zagotovila deželnega odbornika o varstvu okolja pri tovarni Roche Svetovalca Zorzenon in Devetag izrazila ostro kritiko in zaskrbljenost prebivalstva pri Tržiču izjave zgoraj omenjenih poslancev. Skušal je nato vso zadevo popraviti s trditvijo, da je tak obrat v interesu naše dežele in ga je treba zato pod pirati . Komunistična in socialističn. svetovalca nista bila zadovoljna z odgovorom, za komunista je postala I-talija smetišči, za vse dvoumne industrije, za socialista ni ogrevanje 150.000 kubičnih metrov vode dnevno nedolžna kanglica, ki ne onesnažuje okolja, temveč nekaj dosti hujšega. Sledila jt razprava o dveh zakonskih osnutkih, in sicer «o pravnem statusu in plačah osebja trgovinskih, industrijskih, obrtniških in kmetijskih zbornic Furlanije - Julijske krajine» in «podporah konzorciju deželnega letališča za dograditev letališčnih naprav». Prvi zakonski osnutek so soglasno odoorili svetovalci ustavnega loka, proti so glasovali le misovci. Omenjeni zakon je vlada odbila in ga poslala v ponoven pretres deželi, a kar je najhuje so se še vmešale razne vodilne osebe trgovinskih zbornic. Temu so V sindikalnih krogih pomorskega sektorja teče burna razprava o perspektivah reševanja problemov pre-osnove italijanskega brodovja. O tem je včeraj razpravljalo tudi pokrajinsko tajništvo pomorske sindikalne federacije FILM - CGIL, FILM -CISL in UIM - UIL. Govorili so predvsem o uporabi potniških ladij v okviru državnega zakona št. 684 ter s tem v zvezi obsodili nasprotovanja in zmešnjavo, do katerih je prišlo znotraj sindikalnega gibanja glede vprašanja ustanovitve mešane družbe za upravljanje pomorskih križarjenj, to je mešane družbe, ki naj bi jo sestavljali predstavniki brodarskih družb Firmare', Lauro in Costa. Ta nasprotovanja, oziroma razkol med sindikalnimi organizacijami, o-nemogoča sindikalnemu gibanju, da Včerajšnja seja deželnega sveta je pomenila prehod iz izrednih ukrepov za prizadeto področje po majskem potresu na običajne zakonodajne posle. Na dnevnem redu so bila najprej razna vprašanja svetovalcev deželnemu odboru. Izmed teh je bilo najzanimivejše vprašanje komunističnih in socialističnih svetovalcev, «o možnosti negativnih vplivov na ekologijo in onesnaženje v zvezi s tovarno Roche, ki naj bi jo zgradili v Tržiču». Svetovalec Zor-zenon (KPI) je orisal dosedanje pobude te multinacionalne družbe, da bi zgradila svoj obrat za proizvodnjo C vitamina v naši deželi. Najprej je Roche zagotovila 400 delovnih mest v novem obratu, zato je dala tržiška občinska uprava privoljenje. Po že ustaljenih metodah je multi-nacionalna družba kasneje sporočla, da bo začetna proizvodnja zaposlila samo 200 delavcev in da bo obrat porabil ogromno električne energije in vode, kar pa je najhuje, spremenile se bodo značilnosti uporabljene vode. Podjetju so poleg drugega zagotovili 90 milijard lir iz posebnega rotacijskega sklada z najugodnejšo obrestno mero. Tu je svetovalec Zor-zenon zahteval pojasnila odbora, ker sta poslanca Andreotti in Giolitti zanikala v časopisju, da sta se ogrevala za ta obrat, sedaj pa ni jasno, kdo je vso zadevo podpiral. 90 milijard je «prekrasno darilo», saj jih bo družba dolgoročno vračala, bolje bi bilo, je dejal Zorzenon, uporabiti ta sredstva za obnovo po potresu. Zorzenon je zato zahteval resno preiskavo pri vseh podjetjih, ki se poslužujejo javnega denarja in onesnažujejo okolje. Svetovalec Devetag (PSI) je podprl izjave komunističnega svetovalca, opisal nekdanje avantgardne pobude dežele proti onesnaženju in prikazal zaskrbljenost tržiškega prebivalstva za ta objekt. V odgovoru je deželni odbornik za industrijo Stopper dejal, da je bilo nasprotovanje švicarske vlade za izgradnjo podobnega objekta na njenem ozemlju samo posledica bojazni pred zračnim onesnaženjem, te nevarnosti pa ni pri nas, ker bo v kratkem zagotovljena dobava metana. Glede vode je bil Stopperjev odgovor precej dvoumen, saj bi kazalo, da je bogastvo podtalne vode sod brez dna. Zagotovil je, da bo podjetje poskrbelo za odpadne vode, saj je aroizvodni proces C vitamina znan, edina nevšečnost je zvišanje temperature odpadnih voda. Glede skritega zagovarjanja gradnje tega objekta je prišlo do zapletlja-jev, ko je Stopper v jezi spodbijal Umrl je Srečko Merlak kar se je vrnil preko Gran Sasso domov. Tu se je priključil reki tržaških Slovencev in italijanskih antifašistov, ki so odhajali v partizane. Za vso to množico še neorganiziranih in neoboroženih ljudi je postala oktobrska nemška ofenziva prava tragedija. Razbežali so se in kdor ni padel od nemške puške, je taval po redkih istrskih gozdovih in iskal izhod in rešitev iz težke situacije. Srečko se je zatekel k prijatelju s Kolonkovca Mirku Vekjetu, k; je bil tedaj župnik v Boljuncu. Upal je, da se bo mogel na kak način le vključiti v osvobodilni boj, a ko so Nemci Vekjeta čez nekaj dni odgnali, ni Srečko imel v tuji vasi prave oslombe in se je vrnil domov. Župnik Mirko Vekjet, ki je bil obveščevalec VIL korpusa, pa je bil odgnan v taborišče Dachau, kjer je februarja 1944 umrl. Po drugi svetovni vojni se je Srečko Merlak zaposlil pri Založništvu tržaškega tiska, kjer je o-pravljal dolžnost šefa ekspedita «Primorskega dnevnika». Svoje delo je opravljal vestno in natančno z veliko organizacijsko sposobnostjo, da mu je uspelo ustvariti razvejano razdeljevalno omrežje, ki omogoča pravilno in pravočasno razdeljevanje tiska. Pri «Primorskem dnevniku» je bil zaposlen do konca leta 1963, ko je bil upokojen. Srečka Merlaka pa poznamo tudi kot javnega delavca. Takoj po obnovitvi prosvetnega dela v Skednju je postal aktiven član prosvetnega društva, kateremu je nekaj časa tudi tajnikoval. S posebno vnemo se je lotil dela v dramskem odseku, kjer je poleg vlog prevzemal tudi režijo. Leta 1953 je bil med ustanovitelji filatelističnega kluba «Lovro Košir» in je klubu tudi predsedoval. Organiziral je filatelistične razstave in sodeloval pri nas, pa tudi v inozemstvu, s svojimi osebnimi zbirkami. Na domačo vas ga je vezalo tudi posebno zanimanje za škedenjske starožitnosti. Med drugim je tudi zbral in objavil v Jadranskem koledarju vse družinske (hišne) nad-imke. Skoro sedem desetletij je živel Srečko, sedem desetletij pestrega življenja v tej naši razgibani dobi. Težko je v kratke stavke, brez vpogleda v številne dogodke in intimna doživetja napisati izčrpen nekrolog. Vendar morejo že te skromne besede vsakogar prepričati, da se poslavljamo od zavednega, vedrega in sposobnega rojaka! Srečko Merlak, Brgamoto, vsi te bomo ohranili v lepem spominu! i Drago Pahor vsi svetovalci nasprotovali, komunisti so med drugim napovedali predložitev zakonskega osnutka, ki bo dokončno uredil sestavo trgovinskih zbornic. Pri drugem zakonskem osnutku o ronškem letališču je ponovno prišlo do že znanih stališč deželnega odbora, ki nasprotuje vsaki kritiki opo zicije. Socialisti so glasovali proti, ker je sestava konzorcija nesprejemljiva, dogajajo se nepravilnosti pri sprejemanju novega osebja, komunisti pa so se zaradi podobnih razlogov vzdržali glasovanja. Deželni svet se b./ ponovno sestal danes ; na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutku, glede rudnikov in kamnolomov. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V petek, 1. oktobra, bo oj 17. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: 1. razprava o šolski problematiki ob začetku šolskega leta; 2. članski sestanek v torek, 5. oktobra; 3. razno. Tajništvo V OSNOVNI SOLI V BOLJUNCU ZANIMIVA IN POUČNA LIKOVNA RAZSTAVA Odprta bo še danes dopoldne Včeraj so v osnovni šoli «Fran Venturini» v Boljuncu priredili u-čenci petega razreda retrospektivno razstavo svojih ■likovnih izdelkov, ki obsega petletno obdobje od prvega do petega razreda. Ob otvoritvi je ravnatelj Stanko Škrinjar predstavil navzočim učence in učiteljico, omenil nastanek zamisli razstave in nakazal njen pomen. Šolski nadzornik Oskar Bole, prvotni pobudnik za razstavo, je poudaril pomen likovnega pouka v šoli in omenil, da bi bila umestna tudi razstava dosežkov v pouku nove matematike, ter je pohvalil u-čiteljico in učence za prikazane dosežke v likovni ustvarjalnosti. V poklon prisotnim so zapeli učenci tri pesmi, nato je učiteljica Ljuba Smotlak prikazala za vsakega učenca posebej razvojno pot v likovnem izražanju od prvih risb prvošolca do dosežkov v petem razredu. Vsak učenec ima razstavljenih po deset izdelkov. Tehnike so različne, prevlada pa tempera. Slike in nekaj risb so zbrane po tematiki. Iz njih je razviden psihološki razvoj otroka, napredek v opazovanju in prenašanju na list lastnih vtisov, tehnični napredek v rabi čopiča in barv, osvajanja tehnike za prikaz perspek. tive in globine, mešanje barv in čustvenih odnosov do upodobljene iillHmiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiliiiiiillliMmiiiininiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmitiiiiiimiiiiimiimimmiimmiiiinmimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiliiiiimi STALIŠČA TRŽAŠKIH SINDIKATOV POMORSKEGA SEKTORJA Odpraviti je treba nasprotstva v sindikalnem gibanja pomorščakov Tržaško sindikalno tajništvo obsodilo razkol teme, zlasti v izdelkih četrtega in petega razreda. Prikazane teme so zelo različne: posamezne figure in figure v skupinah, drevesa, življenje v naravi, dogodki oz. običaji na vasi, igra barv, dinamika, upodabljanje tretje dimenzije, pogled v svet, rastlinstvo, živali, hiše, človek in prostor. Poleg panojev posameznih učencev so razstavljene tudi risbe s črno-belo tehniko na belem papirju, kot na črnem, in nekaj izdelkov v tehniki praskanja. Otvoritve razstave se je udeležilo tudi precejšnje število učiteljstva vseh petih ravnateljstev z ravnatelji. Starši učencev osnovne šole so si ogledali razstavo med popoldanskimi urami. Razstava bo odprta še danes od 9. do 12. ure. Vredno si jo je o-gledati. Učiteljici Ljubi Smotlak, učencem in vsem učiteljicam osnovne šole v Boljuncu, ki so uresničile to lepo razstavo, gre vse priznanje. Šolske vesti Nisva si bila v sorodu, še v bo-trinstvu ne, četudi me je v svoji šegavosti večkrat ogovarjal z botrom. Pa me je vest o njegovi smrti globoko presunila, kot da sva si v rodu. Nepričakovano je planilo med nas: Srečko Brgamoto je umrl. še nedavno je živel s svojo ženo mirno in vedro življenje upokojenca in tudi novica zadnjih dni, da je zbolel, nas ni prestrašila. Srečko se bo že zlizal, smo si mislili. Pa ga je vendarle zlomila zahrbtna, neozdravljiva bolezen. Srečko Merlak, po domače Brgamoto, se je rodil v skednju 8. junija 1908. Moj spomin nanj sega daleč nazaj in ga sreča v Vidmu, kjer je obiskoval nižjo realko, ki jo je fašistični režim premestil iz Idrije z očitnim namenom, da jo postopno likvidira. Mladi tretješolci so se znašli in si ustanovili krožek. Med organizatorji je bil tudi Srečko. Ko sem jih iz organizacijskih razlogov obiskal, me je Srečko skupaj s sošolcem Slavkom Bevkom spremljal k monsignorju Ivanu Trinku, s katerim so mladinci navezali stike že prej. Takrat so našli pri njem vse razumevanje in na razpolago jim je dal tudi svojo osebno knjižnico. Premestitev slovenske nižje srednje šole iz Idrije v tuji Videm je bila le poteza v raznarodovalnem načrtu. Šola je bila nato ukinjena, a režim se je znebil tudi bolj razboritih dijakov, tako da je moral tudi Srečko zaključiti šolanje s 5. razredom realne gimnazije. Vojaški rok je odslužil v Palermu. Zaposlil se je kot uradnik v trgovskem podjetju svojega svaka dr. Kranjca. Ob napadu Italije na Jugoslavijo leta 1941 je bil Srečko mobiliziran in vtaknili so ga v znamenite «battaglione speciale». Tu je bil do kapitulacije Italije, na- bi se učinkovito soočalo z brodarskimi in političnimi silami pri uresničevanju raznih ciljev, kot so zavarovanje delovnih mest, ki jih o-groža sedanji načrt za preosnovo italijanskega brodovja. Poleg tega pa pojav neenotnosti in notranjih nasprotstev občutno šibi moč sindikalnega gibanja v vidiku novih sindikalnih bojev za obnovo delovnih pogodb v pomorskem sektorju. Povsem jasno je, da je treba čimprej odpraviti te pojave in obnoviti e-notnost. Glede ustanovitve mešane brodarske družbe za pomorska križarjenja se je tržaška sindikalna federacija pomorskega sektorja sporazumela. v naslednjih točkah: podaljšanje poskusne dobe za pomorski potniški promet od dveh na tri leta, ohranitev šedMjift plač in normative za pomorščake, ki se bodo zaposlili na teh potniških ladjah ter zagotovitev treh blagovnih trajektov s strani Tržaškega Lloyda na progah Rdeče morje - Perzijski zaliv - vzhodna Afrika - Mozambik. Ta ukrep naj bi delno poravnal škodo na račun delovnih mest, ki jo je povzročila ukinitev proge, ki jo je vzdrževala potniška ladja Galileo Galilei. Danes začetek srečanja «Suez po enem letu» Na tržaški trgovinski zbornici se bo danes dopoldne ob 10. uri začelo dvodnevno strokovno srečanje z naslovom «Suez po enem letu», ki Danes praznujeta 25-letnico poroke Ema in Miro Žagar iz Bazovice. Zdrava in srečna leta v prihodnosti jima želita hčeri Nada in Dora z možema. Včeraj je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral naš zvesti član MARIJ ČUK K uspehu mu iskreno čestita kolektiv zamejskega kluba v Ljubljani ga organizirat:: vsedržavno in deželno združenje trgovinski!, zbornic. Po slovesnem začetku, ki mu bo prisostvoval tudi minister za trgovinsko mornarico Fabbri, bosta na vrsti dve poročili. Spregovorila bosta dr. Sgarro z ministrstva za trgovinsko mornarico in prof. Giusti s tržaške univerze. Sledil bo skupen ogled pristanišča, razprava pa se bo nadaljevala v poznih popoldanskih urah. Jutri bo podal zaključno poročilo prof. Querci, predstavnik Višjega sveta za trgovinsko mornarico, nakar si bodo udeleženci srečanja o-gledali pristanišče in industrijsko cono v Tržiču. Posvet se bo zaključil ob 18. uri. Javni sestanek v Borštu Jutri, v četrtek, ob 20.30 bo v srenjski hiši v Borštu javni sestanek, ki ga je sklicala občinska u-prava. Podobni javni sestanki so bili skoraj po vseh vaseh, ne pa v Borštu, ki ni razpolagal s primerno dvorano za večje sestanke. Poleg raznih vaškili problemov bodo govorili predvsem o kamnolomu in o javnih prevozih, saj vozi v Boršt še vedno zasebno avtobusno podjetje «La Stradale», ki bo moralo v kratkem prepustiti progo Konzorciju za prevoze. V. L. S kongresa tržaškega združenja ARCI-UISP Nad 150 delegatov in raznih povabljencev se je v nedeljo udeležilo v dvorani «La Cappella Underground» pokrajinskega kongresa ARCI - UISP, ki je načel številna aktualna vprašanja kulturnega načrtovanja, prostega časa, športa in podobnega. Po glavnem poročilu predsednika Mor-guttija, ki je analiziral sedanji položaj na kultumo-političnem področju v naši pokrajini, so o posameznih sektorjih kultumo-rekreacijske dejavnosti poročali razni predstavniki združenja. «ASSICURAZIONI GENERALI» Tudi v prvi polovici 1978 ugodni poslovni rezultati Včeraj je v Milanu zasedal upravni svet zavarovalnice «Assicurazioni Generali». Na seji, ki jo je vodil predsednik C. Merzagora, so med drugim odobrili poročilo o poslovanju zavarovalnice v prvi polovici letošnjega leta. V prvih šestih mesecih je družba kasirala za 354,1 milijarde lir premij: postavka izkazuje povečanje ža 26,7 odst. v primeri z ust-eznim razdobjem lanskega leta. če upoštevamo, da je med tem časom vrednost J ire na mednarodnih denarnih tržiščih občutno nazadovala, zadnji navedeni podatek ne izkazuje dejanskega razmaha letošnjega poslovanja. V realni vrednosti se je namreč skupen obseg kasiranih premij povečal v razmerju 20,2 odst. Iz poročila upravnega sveta je nadalje razvidno, da so upravni stroški, vključene vsote, ki so jih odvedli v razne odpravninske in druge sklade, do konca junija dosegli 116 milijard lir (+25,2 odst.). V i-stem času je družba povečala svoj portfelj za 94 milijard kar zadeva obveznice in za 25 milijard kar zadeva delnice. Znatno so se povečale tudi naložbe v razne nepremičnine, družba pa je poleg tega povečala svoje delovanje tudi na področju živinoreje. Čisti dohodek od opravljenih naložb je v prvi polovici letošnjega leta presegel 47,7 milijarde lir ter je bil za 39,7 ods,t, večji od dohodka, ki so ga na tem področju zabeležili v prvi polovici lanskega leta. Druge zavarovalne družbe, ki jih kontrolira Issicurazioni Generali, so do konca junija nabrale za 569,4 milijarde lir premij, kar predstavlja povečanje za 31,8 cdst. (po realni vrednosti za 13,8 odst.) v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Tako se je celokupna vrednost kasiranih premij v okviru zavarovalnice Assicurazioni Generali in kontroliranih družb do konca letošnjega junija povzpela na nekaj čez 820 milijard lir, pri čemer ni všteta vrednost pozavarovanj, opravljenih v okviru same grupe. V SOBOTO V DOLINI Občni zbor VZPI-ANPI V soboto ob 20. uri bo v društvenih prostorih v Dolini občni zbor partizanov in aktivistov. Čeprav obstajajo nekateri vaški odbori, se že več let občuti pomanjkanje vseobčin-skega odbora. Zato so nekateri bivši borci ustanovili pripravljalni odbor, ki je razposlal številna vabila za sobotni sestanek, na katerem naj bi izvolili novi sekcijski odbor VZPI -ANPI. Poleg številnih sklepov in diskusije je na dnevnem redu še imenovanje delegatov za pokrajinski kongres VZPI - ANPI, ki bo prihodnji teden v Trstu. V. L. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v petek, 1. oktobra, ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo 1. oktobra ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši, ob 10,45, naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo slovenskega dijaškega doma «S. Kosovel» v Trstu sporoča, da bo dom odprt za vstop gojencev jutri. 30. septembra, od 17. ure dalje. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo. Ravnateljstvo državne srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da bo otvoritvena šolska maša za novo šolsko leto 1976-77 v petek, 1. oktobra. ob 11. uri v rojanski župni cerkvi. Dijaki se zberejo ob 10.30 v šolskih prostorih, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole 1. Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Ravnateljstvo državne srednje šole I. Cankar v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo državne srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča. da bo šolska maša 1. oktobra ob 8.45 pri Sv. Ivanu in ob 9. uri na Katinari. Po maši se dijaki zberejo v šoli. Osnovna šola «F. Milčinski» na Katinari sporoča, da bo šolska maša v petek, 1. oktobra, ob 9. uri. Ravnateljstvo državne srednje šole «S. Kosovel» na Opčinah sporoča, da bo šolska maša v petek, 1. oktobra, ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Po maši naj se dijaki zberejo v šoli. Devinsko nabrežinska občina sporoča, da se bo šolsko leto 1976-77 v občinskih vrtcih začelo dne 5. oktobra. 1. oktobra ob 10.30 bo šolska maša v župni cerkvi na Repentabru. Ravnateljstvo srednje šole «F. Levstik» z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da bo šolska maša za leto 1976-77 v petek, 1. oktobra, ob 8. uri v župni cerkvi na Proseku, v Križu pa ob 8.30. Po maši se dijaki zberejo v šolskih prostorih. Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši se dijaki zberejo v šoli. Ravnateljstvo srednje šole «S. Gregorčič» v Dolini sporoča, da bo za četna šolska maša v petek, 1. ok tobra, ob 9. uri v dolinski župni cerk vi. Učenci naj se zberejo pred cerk vijo 5 minut pred pričetkom maše, Po maši pa gredo v šolo, kjer bodo razmeščeni po razredih. Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» obvešča, da bo začetna šolska maša 1. oktobra ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Razna obvestila PD Lipa iz Bazovice sklicuje letni občni zbor danes, 29. t.m., ob 20. uri v Bazoviškem domu. Vabljeni vsi vaščani. Devinsko - nabrežinska občinska u-prava sporoča, da je stopil v veljavo nov zimski vozni red Acegatove proge 43. imiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim jiiiiiiiiiimiiimHiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiimiimmimiiuiiiiuiiiiinniiuuiiiiiiiiiimiiiiiiiuimimiimmiiiiiiiiiiii Učenci iz Semedele v Rižarni \ g , , , V spremstvu svojih učiteljic so včeraj učenci 4. razreda (6 oddelkov) osnovne šole Dušana Bordona v Se ■nedelj obiskali Rižarno in počastili spomin žrtev. Zelo pozorno in občuteno so poslušali časnikarja Albina Bubniča, ki jim je na kratko orisal tragično zgodovino tega uničevalnega taborišča ter odgovarjal na njihova vprašanja. Skupinska slika bo za spomin na globoko doživetje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlie: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124 Mali oglasi IZGUBILA se je progasto rdeča mačka v Zgoniku - Gabrovcu. Imela je vrvico in tablico. Obrniti se na zgoniško občino ali telefonirati na štev. 34-637 ali 229-310. Dobra nagrada. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma GEORGES FEYDEAU CHampigno'. ali vojak po sili (voudeville v treh dejanjih) Prevod Janez Negro Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena ing. Niko Matul Kostumi Ksenija Jeričevič Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ V petek, 1. oktobra, ob 16. uri - Abonma red I, in ob 20. uri - Abonma red J. V soboto, 2 oktobra, ob 20. uri - Izven abonmaja. V nedeljo, 3. oktobra, ob 16. uri - Abonma red G. okoliški. Rezervacija vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. tel. 734-265. Gledališča TEATRO STABILE Sezona 1976-77. Osem odrezkov za deset predstav v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. Potrditev reda «stalni» do 10. oktobra. Posebni abonmajski pogoji za podjetja. Kino BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1976-77 šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančičeva in Janez Mejač, ki sta že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli. V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo pričel 11. oktobra. Vpisovanje do 6. oktobra v u-pravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. Potovalni urad AURORA priredi naslednje izlete in potovanja: □ Od 27. oktobra do 4. novembra z letalom na otok Rodos (Grčija). Cena 153.000 lir. □ Od 29. oktobra do 1 novembra z letalom v Pariz. Cena 146 tisoč lir. □ Oa 30. oktobra do 4. novembra z ladjo in avtobusom v Dalmacijo in črno goro. Cena 115 tisoč lir. D Od 31. oktobra do 3. novembra z letalom v Carigrad. Cena 149.000 lir. □ Od 1. do 7. novembra z letalom v Palma di Maliorca- Cena 146.000 Ur. Vpisovanje in informacije: Potovalni urad Aurora Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 \NCA Dl CR 1ŽAŠKA KF TEČAJI VALUT V MILANU DNE 28. 9.1976 Ameriški dolar: debeli 849,50 drobni 825.— Funt šterling 1401.— Švicarski frank 345.— Francoski frank 173.— Belgijski frank 21,30 Nemška marka 344,75 Avstrijski šiling 49.— Kanadski dolar 845.— Holandski florint 330.— Danska krona 139.— švedska krona 190.— Norveška krona 150.— Orahma: debeU 20,30 drobni 20,30 Dinar: debeli 42.00 drobni 42.00 MENJALNICA vseh tujih valut Včeraj-danes Danes, SREDA, 29. septembra MIHAEL Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.49 — Dolžina dneva 11.48 — Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 22.03. Jutri, ČETRTEK, 30. septembra JELKA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 22,7 stopinje, najnižja 18, ob 18.30 20,3. Zračni pritisk 1016,6 mb rahlo pada, vlaga 74-odstotna, brez vetra, nebo skoraj oblačno, morje mimo, temperatura morja 20,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Umrli so: 72-letni Giulio Ballis, 68-letna Pierina Sugli vd. Muzic, 79-letna Anna Drasic vd. Cernaz, 72-letni Emilio Mreube, 55-letni Mirko Umer, 73-letna Maria Cergol por. Cociani, 89-letna Argia Balloch vd. Loser, 75-letna Celestina Crevatin vd. Ciacchi, 88-Ietna Maria Argentina Vessio vd. Vessio, 55-letna Olga Godina, 84-letna Maria Barbier vd. Crebel, 75-letna Filomena Olivo vd. Gravelli, 68-letni FeUce Merlak, 62-letni Bruno Calligaris, 68-letna Antonia Ravazzi por. de Filip-pini, 79-letna Vittoria Zherven vd. Benedetti. Mignon 16.00—22.15 « Il ragazzo del mare». Barvni film. Gregory Peck. Nazionale 16.00 «Uccidete mister Mi-tchell». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30 « Savana violenta » (Drugi in še bolj pretresljiv). Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 15.00, 17.20, 19.30, 22.15 «La vendetta dell’uomo chiamato cavallo». R. Harris. Exceìsior 16.00 «Invito a cena con delitto». D. Niven, P. Sellers in A. Guiness. Barvni film. Eden 16.00 «L'ultima donna». Michel Piccoli, Omelia Muti in Gerard De-pardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00 «Drum 1’ultimo Mandingo». W. Oates, I. Vega in K. Norton. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Apache». Igra C. Potts. Capitol 16.30 «La spia senza domani». O. Reed. Barvni film. .Moderno 15.30 «Salon Kitty». H. Berger, I. Thuiin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.15 «Le calde labbra di Emanuelle». C. Marchand. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «A qualcuno piace caldo». M. Monroe, T. Curtis in J. Lemmon. Vittorio Veneto 16.30 «Salvate la tigre». Jack Lemmon. Barvni zabavni film. Ideale 16.00 «Santana, il killer dal mantello nero». C. Warren. Barvni film. Astra 16.30 «Stanlio, OUo - Eroi del circo». Stan Laurei in Oliver Hardy. čmobeli film. Abbazia 16.00 «L’insoddisfatta». Igra P. Cuny. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Dalla Cina con furore». B. Lee. Barvni film. Volta (Milje) 16.00 «Dudù, il maggiolino tutto gas». Barvni zabavni film. Izleti SPOT priredi 17. okioora avtoous-ni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Vpisovanje do 13. oktobra v Ul. Geppa 9, Urad ZSŠDI, tel. 31-119. PD F. Venturini - Domjo organizira 17. oktobra izlet na Otočec - Novo mesto (cena 8.000 lir, kosilo vključeno). Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob sobotah. Vabljeni. Prosvetno društvo «I. Grbec» sporoča, da je izlet v Rakov Škocjan, k Cerkniškemu jezeru in na grad Snežnik dne 3. oktobra, s prijavljenim." številom udeležencev zagotovljen, vendar je še nekaj mest prostih in se zamudniki lahko prijavijo še jùtrU ili Tri betek med 18. in 19. uro. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627. PD LIPA - BAZOVICA sklicuje letni občni zbor danes, 29. t.m., ob 20. uri v bazoviškem domu. Dnevni red: — Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. — Volitve. — Razno. Vabljeni vsi vaščani. Dekliški zbor iz Nabrežine obvešča, da bo prva vaja danes, 29. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabi k polnoštevilni udeležbi stare in nove pevke. Prispevki Namesto cvetja na grob Srečka Merlaka darujeta Vida in Marčela 5.000 lir za PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Srečka Merlaka darujeta Marta in Franko 5.000 lir za PD Ivan Grbec. Ob smrl svojega bivšega dolgoletnega delovnega tovariša Srečka Mm laka izrekajo ravnateljstvo in nameščenci ZTT ter uredniki in časnikarji Primorskega dnevnika njegovi ženi i» svojcem iskreno sožalje. Prosvetno društvo Ivan Grbec izreka ob smrti svojega člana Srečka Merlaka ženi Kristini in bratu Ljubu iskreno sožalje. Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi SREČKO MERLAK Pogreb bo jutri, 30. septembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Skedenj. Žalujoči: žena Kristina, brat Ljubo in drugo sorodstvo Skedenj, 29. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK GOmSKl&DNEVNIK SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ POGOVOR ŠOLSKEGA SKRBNIKA S ČASNIKARJI 11. OKTOBRA SPET SEJA OBČINSKEGA SVETA Slovenci v Italiji podpiramo boj Nad 25.000 učencev in dijakov bo te dni! koroških Slovencev proti preštevanju prestopilo prag šolskih poslopij na Goriškem 10 odobril zaključno poročilo komisije o posvetu o Primorskem dnevniku, potrdil njegova politična izhodišča in se zavzel za intenzivnejše stike med strukturami SKGZ in uredništvom Državna uprava širi mrežo državnih otroških vrtcev - V glavnem urejen staiež profesorjav Nad 25.000 otrok obiskuje razne , svojo politiko s sprejemanjem odločitev na področju mladinskega varstva (skupinska družina) in zdravstvenega konzorcija. PRI se je tako z dejanji uveljavil kot novatorska in napredna politična sila. Na sestanku je spregovoril deželni politični tajnik Dario Barnaba. Izvolili so novo vodstvo, ki ga sestavljajo Gianfranco Gandln, Gustavo Portelli, Dante Bertola, Salvatore Natoli, Giacomo Collenz, Luigi Segati, Mauro Bigot,. Milovan Bressan in Giuseppe Muto. Na jutrišnjem sestanku si bodo razdelili delo. vrste šol na Goriškem, od otroških vrtcev do osnovnih in srednjih šol. Ta podatek je časnikarjem posredoval na včerajšnjem sestanku goriški šolski skrbnik dr. Camillo Imbriani. Točnih podatkov ni bilo sicer moč dobiti, ker ne spadajo pod jurisdik-cijo šolskega skrbništva otroški vrtci, ki jih upravljajo občine, zasebniki in ustanova ONAIRC. V vse osnovne šole bo hodilo v prihodnjem otrok, nižje Skupina predstavnikov italijanske in madžarske nacionalne skupnosti v SK Sloveniji ter predstavnika Slovence kulturno - gospodarske zveze, ki so se udeležili dvodnevnega srečanja narodnosti sosednih dežel v Sekiri ob Vrbskem jezeru ter protestne manifestacije v Globasnici proti piéstevanju koroških Slovencev. cvr? seji izvršnega odbora SKGZ je predsednik Boris Race po-rocal^ o obisku delegacije SKGZ na Koroškem, kamor sta jo skupno z drugimi predstavniki Slovencev iz Italije, predstavniki italijanske in hiadžarske manjšine iz SR Slovenije, predstavniki gradiščanskih Hrvatov, solidarnostnih komitejev in predstav-niki mednarodnih organov za zaščito manjšin, povabili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev. Tako v razgovorih v petek in soboto, kot na veliki javni protestni manifestaciji v Globasnici, je prišel jasno in odločno do izraza sklep, da koroški Slovenci bojkotirajo preštevanje slovenske manjšine na Koroškem, kate-rega rezultati bi potem služili avstrijski vladi za odmerjanje narodnostnih pravic, kar predstavlja kršitev čl. 7 državne pogodbe in vseh mednarodnih načel o ravnanju z manjšinami, za slovensko manjšino v Avstriji pa dejansko narodnostno smrt. Da je temu tako — je ppucjfo Ì1 ..PJTdssdnik Race — je dokazala 7.1 tiskovna konferenca v Celovcu, _'®r ,s,° Prisotni avstrijski- časnikarji po.rdili skrajno nestrnnost do narodnostnih pravic koroških Slovencev. Predsednik Race je dejal, da so si predstavniki narodnosti in med-r^Tdn°ot,nih or§anizmov izrazili ko-sKim Slovencem in gradiščanskim rvatom svojo popolno podporo in solidarnost v njihovem boju, pred-avniki koroških Slovencev pa so e razen prisotnim predstavnikom se posebej zahvalili tudi SFR Jugo-i -V1i! ln SR Sloveniji za njuno od-no stališče v podporo življenjskim aJ?.1!? Slovencev in Hrvatov v ^t’s' ki so ga zastopniki Z odnesli s teh srečanj in z manifestacije v Globasnici je, da so Koroški Slovenci dosegli v svojem doju visoko stopnjo enotnosti, da jih Y?va. visoka borbena zavest in ■hm je široka demokratična soli- darnost, ki mora zajeti tudi vso evropsko demokratično javnost, v tem trenutku nujno potrebna. Glavna tema dnevnega reda je bila razprava in sprejem zaključnega poročila komisije za izdelavo zaključkov posveta o Primorskem dnevniku. V ponovni razpravi na osnovi teh zaključkov je izvršni odbor potrdil veljavnost političnih načel, ki vodijo pisanje Primorskega dnevnika kot edinega in zato naravno tudi prvega dnevnika za Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V nadaljnji razpravi je izvršni odbor soglašal o potrebi okrepitve vodstvene strukture Primorskega dnevnika, kar bo doseženo tudi z intenzivnejšimi stiki vseh vodilnih članov vodstva SKGZ z uredništvom, zlasti ko gre za obravnavanje bistvenih vprašanj. Poudarjena je bila potreba po načrtni kadrovski politiki za kar naj skrbi ustrezno o-krepljena komisija in tudi po večji angaž'ranosti časnika"jev v strukturah SKGZ. Glede vseh ostalin vpra-, Sanj*, ki,, zateajtjuSgdanje organizacijske in vsebinske pomanjkljivosti lista, je izvršni odbor soglašal, da spadajo v-pMetajjbfflst-ur-edništva in Založništva tržaškega tiska. Vsekakor pa bo SKGZ z vsemi svojimi strukturami nudila uredništvu vso svojo pomoč v njegovih prizadevanjih, da bo dnevnik v največji možni meri kos svojim odgovornim nalogam in da bo ustrezal potrebam in željam slovenskih čitateljev v naši deželi in izven nje. Kot že rečeno, je izvršni odbor po zavzeti razora vi, v katero so posegli vsi prisotni člani, odobril zaključno poročilo komisije o lanskem posvetu. Tudi tokrat je del svoje seje posvetil izvršni odbor vprašanju reforme na slovenski tržaški radijski postaji, o čemer je razpravljal že na prejšnji seji. Načelnik komisije za tisk F. Benedetič je člane odbora seznanil z nekaterimi novimi elementi sedanje faze pripravljanja re- forme in nameni vodstva radia. Izvršni odbor je soglašal, da je treba temu vprašanju pozorno slediti in je sprejel vrsto sugestij za prisotnost v težnji, da bo Radio Trst A v naj večji meri avtonomen odraz interesov in strukture slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Izvršb odbor je nato imel na dnevnem redu še vprašanje analize dela SKGZ in njenih struktur. Predsednik Race je poročal, da je komisija, ki je bila za to poverjena, začela z delom, da je že prišla do nekaterih ugotovitev bodisi kar zadeva delo posameznih komisij in referatov, bodisi sameea izvršnega odbora. Konk-etnih predlogov o morebitnih novi!', organizacijskih oblikah dela pa komisija še ne more dati. Pred pokrajinskim kongresom Občni zbori sekcij VZP14NP1 V zvezi s pokrajinskim kongresom VZPI - ANPI. ki bo v Trstu 10. oktobra, ter kongresom Vsedržavnega združenja partizanov Italije v Firencah v novembru bodo naslednje sekcije pokrajinskega združenja priredile sekcijske občne zbore v naslednjih krajih in v navedenem času: Sekcije Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene — v petek, 1. oktobra ob 20. uri v Ljudskem domu pri Magdaleni: sekcije mestnega središča od Sv. Ivana do Elizejskih poljan v soboto, 2. oktobra, ob 19.30 v Ul. Pondares 8 (dvorana Di Vittorio): sekcija v Podlonjerju v krožku «Zvezda» v soboto, 2. oktobra, ob 19. uri. Na skupščinah še bodo zbrali bivši partizanski borci, udeleženci vsta- je, aktivisti ter svojci padlih. ,,,,,iiiniiut,Iiwi1IlllllIllllliiiimi„i,iiiniiiii,uliiiiiiinM1iii1|IliIiInli|lmll„ill|lll!lillllllilllnll|lllllllllnIIIIIIIInI,1„„I,i,,iI„„n„n,iin,iniiii„Ii,i,n„„,iin*i DELOVANJE deželnega združenja trgovinskih zbornic Birokracija zavira redno prevzemanje blagovnih pošiljk za prizadete po potresu Blago iz tujine mora večkrat dalj časa čakati na meji - Kritična stališča do napovedane preosnove trgovinskih zbornic - Uspešno nastopanje podjetnikov iz Furlanije-Julijske krajine na tujih sejmih * <ìnÌs' je v Dorici sestal vodil-Skih Vdezelnega druženji trgovin-Seie’ ki je vodil sHdPlp-TZdr^enja D' Lup:eri' 80 m “de'e?'h.Predsedniki in ravnate- Inl,u!th S,tlrih. zbornic iz Furlanije -ie 7= krajine; tržaško ustanovo J zastopal predsednik Cacassi. tu^5 d®' seje so prisotni posve-notmc PraV1u0 Poiožaju, ki je na stPt^em obm°čju naše dežele na-doW ■Zadnjih hujših sunkili v prvi so ?eptembra- V zvezi s tem sni'Piie-Ì0tlli, naSlasili upravičenost terih K,dnUKreT' na P°dla§* ka-oo L'fd°l.b,rezdomce in begunce iz li v Ji fl-u krajev začasno nastani-niih bodlih in nezasedenih stanova-Fb vobed-h turističnih središčih s tim"136 ‘ dabjske krajine. Hkrati ea ,,1, Pa S0 Peodarili nujnost nagle-ga ukrepanja pri postavljanju pred- zadeHh ™ontažnih hi? v bližini pri-orefèn^- krajev’ da bi zagotovili čim-heni^31 P?vratek prebivalstva in o-ve • za^amcil> reden začetek no-KL4r:St,c.ne sez°ne. Kakor znano, u---------ogulit;. rvaKi le čezbrzi7momCdon3Stanjeni V h°telih «L^l' g0stinski obrati ponovno na razpolago za domače in tuje turiste. „ ZI z ukrepi v jjomoč potresen- neČ , dogaja,°' da so raz- našal *k,e’ kl S0 iih Prizadetim iz staŽ deŽele namenil- posamezne av-daH a! 'n ul™8,6 organizacije, za j časa obtičale na meji, ker so se razni birokratski in carinski postopki zoperstavljali njihovemu sprotnemu prevzemanju. Na seji so izrazili upanje, da bodo pristojne oblasti temu absurdu čim prej napravile konec. Predsednik Lupieri je nato podal daljše poročilo o vsebini zakonskega osnutka, na podlagi katerega nameravajo uvesti preosnovo trgovinskih zbornic v Italiji. Deželna u-prava Furlanije - Julijske krajine je glede napovedane preosnove mnenja, da bi bilo najbolje, ko bi na podlagi pristojnosti, ki ji jih je na tem področju priznala država, sama poskrbela za novo ureditev teh gospodarskih ustanov na deželnem območju. Na seji so nasprotno zavzeli stališče, da če že mora priti do napovedane preosnove, naj se ta uresniči na isti osnovi za vso državo, saj morajo biti ustrezna vprašanja — zlasti kar se tiče nalog in pristojnosti posameznih zbornic — rešena z enakimi kriteriji za vse tovrstne ustanove v državi. Ob zaključku razprave o tem vprašanju so prisotni izglasovali posebno resolucijo, v kateri je joudarjena neodvisnost trgovinskih zbornic, izraženo pa je tudi obžalovanje, da deželna uprava ni doslej vprašala deželnega združenja trgovinskih zbornic za mnenje v zvezi z napovedano preosnovo. V nadaljevanju seje so člani vodilnega sveta pregledali uspehe, ki so jih podjetniki in gospodarska združenja iz naše dežele poželi na mednarodnih sejmih v Celovcu, Zagrebu in i.a Dunaju. V tej zvezi so poudarili, da so bili uspehi zadovoljivi, tudi ob upoštevanju koristnih srečanj s predstavniki poslovnih krogov iz. Avstrije in Jugoslavije, do katerih je prišlo za časa ustreznih sejemskih prireditev. Na koncu so vzeli v pretres vprašanja, ki zadevajo razvoj turizma v naši deželi. V tej zvezi je predsednik pordenonske zbornice Musol-la predstavil zbirko propagandnih tiskovin v več jezikih, s pomočjo katerih bodo skušali pred začetkom prihodnje turistične sezone privabiti v naše kraje čim več obiskovalcev iz tujine. Drevi seji dveh rajonskih konzult Nekatere rajonske konzulte so spet v polnem delovnem zagonu. Danes se bosta sestali dve konzulti — na sedežu v Ul. Mauroner 2 bo drevi, ob 20.30, zasedala rajonska konzulta za območje Kjadina in Rocola. Na dnevnem redu so šolski problemi tega rajona. O širšem operativnem programu za reševanje številnih problemov mestnega predela Kolo-nje - Škorklje pa bo ob isti uri razpravljala tamkajšnjr rajonske konzulta s sedežem v Ul. Cologna 30. šolskem letu 9.928 srednje šole 6.491, v višje srednje šole pa 5.550. V štirinajst državnih otroških vrtcev bo hodilo okrog 900 otrok, še nekaj tisoč pa bo otrok v drugih otroških vrtcih. Šolski skrbnik je hotel časnikarje in po njih javnost obvestiti o raznih vprašanjih ob začetku šolskega leta. Že takoj lahko povemo, da bodo v vseh šolah na Goriškem imeli pouk samo v eni izmeni. Izjemo tvorijo le nekatere sole v Tržiču, kjer bo pouk tudi popoldne. To predvsem zato, ker so v nekaterih lanskih u-čilnicah namestili bolnike iz bolnišnice v Palmanovi. Do nekaterih sprememb v zvezi s prostori je pri šlo v več krajih, zlasti še v Gorici, s slovenskimi šolami. Poškodovano šolsko poslopje v Krminu so po majskem notresu že soet usposobili. V pristojnost šolskega skrbništva spada 2.119 profesorjev in učiteljev ter 304 osebe neučnega osebja (tajniki. šolski sluge, itd.). V srednjih šolah prve stoonje noučuie 639 profesorjev, v srednjih šolah druse stopnje 694 profesorjev, na osnovnih šolah je 748 učiteljev, v sklon šol skega skrbništva spada še 38 otrri ških vrtnaric. Za osebje osnovnih in nižjih srednjih šol ter za neučno osebje porabi goriško šolsko skrbništvo okrog deset milnard lir let no. Tei vsoti je treba deriati še nadaljnjih sedem milijard lir za pia-1 če in socialne dajatve za stalne profesorje višjih srednjih šol; za te finančno skrbi neposredno zakladno ministrstvo, če k tem dvem vsotam dodamo še plače otroških vrtnaric in pomožnega osebia, za katere skr. bijo občine, pokrajina, ONAIRC in zasebniki, dobimo rezultat izdatka približno dvajset milijard lir za o-sebje, zaposleno v šolah. Šolski skrbnik je tudi de.ial, da so knjigovodski uradi skoro zaključili z de’om za stalna imenovanja raznih so'nikov in da bodo vsi dobili plače po novem najkasneje z oktobrsko plačo. V sèzname stalnih šolnikov so_vipi6ali vse, ki so imeli za to potrebne kvalifikacije. Kar se tiče vpisa med stalne za nekatere slovenske protesone. je šolski skrbnik dejal, da je šele v ponedeljek dospelo iz Rima potrebno dovoljenje in da bedo stvar uredili v nekaj dneh. Počakati morajo z imenovanji za nekatere italijanske šole, kajti v dveh višjih srednjih šolah, na italijanski klasični v Drevoredu 20. septembra in v italijanskem učitelji šču na Verdijevem korzu. so žabe ležili precej manjši vpis dijakov kot lani. V klasični je izginila cela paralelka (pet razredov), na učiteljišču pa za sedaj samo en razred. Iz Rima pa so dobili tudi dovoljenje, da povečajo uradništvo v pisarnah raznih šol. Namestiti bodo morali v vsej pokrajini kar 53 oseb za potrebe raznih pisarn. Z novim šolskim letom bodo odprli tudi dva nova državna otroška vrtca V Gradišču in v Foljanu. Nameravali so odpreti še enega s tremi razredi v Tržiču pa tega ni bilo mogoče ker niso dobili ustreznih prostorov. V Gradežu bodo, po nalogu videmskega šolskega skrbnika, uredili tudi šole za otroke družin, ki so se semkaj začasno umaknili s potresnega področja. V neki stavbi so že našli 12 učilnic, če bo potreba nanesla bodo učilnice namestili v kolonijah ali hotelih. Učno osebje bo prihajalo iz Vidma. Možno je, da se tu ustanovijo začasno vse vrste šol. Šolski skrbnik je dejal, da so v letošnjem letu imeli tečaj za tajnike šol, tečaj za učitelje posebnih šol, ki se je'vršil v Medeji in tečaj za slovenske šolnike, ki se vrši v teh dneh. Kot zanimivost povejmo še. da poučuje na raznih slovenskih šolah na Goriškem 118 profesorjev in učiteljev in da je v teh šolah zaposlenih tudi 17 oseb v tajništvih in v po-strežniški službi. Seveda je treba tu všteti samo osebje, ki je v državni službi. Tem je treba dodati še vse pomožno osebje, za katero skrbijo občine in druge ustanove. Na občini potrebujejo socialno asistentko z znanjem slovenščine Goriška občina je razpisala natečaj za mesto socialne asistentke z znanjem slovenskega jezika ter delavca v mizarski delavniki. Interesenti naj prošnje na kolkovanem papirju pošljejo najkasneje do 25. oktobra na urad za osebje. Kmclu imenevenje širše ksisisip za revizijo regulacijskega načrta - Podražitev avtobusnih vozovnic Redni občni zbor sovodenjskih športnikov V sovodenjskem kulturnem domu bo jutri zvečer ob 20.30 redni občni zbor športnega društva «Sovod-nje». Po predsedniškem, tajniškem in blagajniškem poročilu bodo izvolili nov odbor, ki bo vodil športno delovanje v novi sezoni. Zimski vozni red avtobusov pokrajinskega prevoznega podjetja V petek, 1. oktobra, bodo avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja vozili po zimskem voznem redu. GORICA - FARA - GRADIŠČE Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 6.45, 6.50, 7.15 (vozi samo dijake), 7.35, 7.45, 7.50, 8.00, 9.45, 10.30, 11.30, 11.45, 12.15, 12.45,13.30, 14.30, 16.00, 17.15, 17.30, 18.30, 19.15. 20.00. Ob preziikih: 8.00, 8.15, 12.30, 13.30, 13.45, 15.00, 17.15, 18.00. 19.00. 19.30. Odhodi iz Gradeča (ob delavnikih): 7.10, 7.25, 7.30, 7.45 (vozi sa- SEKCIJA VZPI - ANP1 LONJER KATINARA vabi bivše borce in aktiviste, da se udeležijo občnega zbora sekcije danes, 29. t.m., ob 20.30 v dvorani PD Lonjer Katinara. Odbor Novo vodstvo PRI Delovanje zadnjih 12 mesecev je blo predmet ocene vodstva sekcije PRI v Gorici. Tajnik Drufuka je dejal, da je stranka po uspehu na upravnih volitvah 1975. leta povečala svoje glasove tudi na letošnjih političnih volitvah. Vzrok za takšen uspeh je tajnik pripisal odločitvi stranke, da svoja načela uresničuje v praksi. Po njegovi sodbi je PRI tudi na občinskj ravni izvajal takšno STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanj'u z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma GEORGES FEYDEAU Champlgnol ali vojak po sili (vaudeville v treh dejanjih) Prevod Janez Negro Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena ing. Niko Matul Kostumi Ksenija Jeričevic Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ JUTRI, 30. septembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma). Vozni red avtobusa za okoliški abonma: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri - Rupa ■ Peč. Goriški občinski svet se bo ponovno sestal 11. oktobra. Imenovali bodo občinsko komisijo za sodelovanje z arhitektom Costo pri obnovi splošnega regulacijskega načrta. V tej komisij: bedo po en zastopnik vsake stranke, ki je zastopana v občinskem svetu, zastopniki a-nitektov, inženirjev, geometrov, trgovcev, obrtnikov, industrialcev, kmetov, združenja «I-talia nostra» in sindikatov. Na isti seji bo občinski svet razpravljal tudi o povišku cene avtobusne vozovnice od sedanjih 50 na ICO lir. Uvedli bodo tudi posebne mesečne karte za dijake, za osebe starejše od 65 let pa bodo uvedli mesečno karto, k' bo veljala le 500 lir. S to bo moč napraviti neomejeno število voženj na vseh progah mestnih avtobusov. Na seji občinskega odbora, ki je bila v ponedeljek, so odborniki z zadovoljstvom sprejeli vest, da se kmalu sestane komisija za upravljanje proste cone (sestala se je včeraj zvečer), v kateri so tudi zastopniki goriške občine, in izrekli upanje, da bodo z denarjem goriškeaa sklada lahko finansirali važne obmejne infrastrukture. Odborniki so tudi sprejeli nekaj sklepov o izboljšanju naprav na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. V ponedeljek s< se z arhitektom Costo in odbomikorr za javna dela Zucallijem sestali na županstvu tudi načelniki skupin. Arh. Costa jim je obrazložil prve izsledke dela za revizjo splošnega regulacijskega načrta, za sedaj omejeno samo na zemljišča za gradnje ljudskih hiš. Na prihodnji seji občinskega sveta bodo predlagali, da se neki ?radoari zadrugi izročijo parcele ob Kra^ ki ul'ci v severnem delu štandreža, severno cd rokometnega igrišča Ju-ventine. Načriovalci trdijo, da gre v tem primeru za zadnje parcele, ki bedo služile za gradnjo ljudskih hiš na področju Štandreža, in da se potem tu ne bo več gradilo. Na istem sestanku med arh. Costo in načelniki skuoin je prišlo tudi do razprave o ureditvi področja Corte S. Iiario pred stolnico in bivše stavbe Lenassi na vogalu majhnega trga in Ul. Marconi. Po na-očilu občine je arh. Mortesi napravil en načrt, združenje «Italia nostra» pa je predlagalo irotinačrt. mo dijake), 7.55, 7.59, 8.40, 9.00, 9.20, 10.15, 11.20, 13.00, 13.15, 13.55, 14.00, 14.20, 15.10, 16.15, 17.55, 18.40, 18.45, 19.25, 20.05. Ob praznikih: 7.59, 9.20, 13.00, 13.25, 13.50, 16.20, 17.40, 19.00, 19.20, 20.30. GORICA - KRMTN - ČEDAD Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 7.45, 12.15, 13.30 (samo za dijake), 17.15. Ob praznikih: 18.30. Odhodi iz Čedada (ob delavnikih) : 7.10 (samo za dijake), 8.00, 12.05, 13.45, Ob praznikih: 12.45. GORICA - OSLAVJE . ŠTEVER-JAN - GORICA Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 6.50, 7.30, 10.00, 12.45, 13.30, 14.10, 18.20, 19.15. Ob praznikih: 14.30, 16.30, 20.05. GRADEŽ - TRŽIČ - TRST Odhodi iz Gradeža proti Trstu po Aquile:; (ob delavnikih) : 6.30, 8.00, 13.30, 17.15. Ob praznikih: 6.30, 8.00, 13.30, 18.00. Odhodi iz Trsta proti Gradežu po Aquileìi (ob delavnikih): 8.15, 13.00, 17.45, 19.00 Ob praznikih: 8.15, 13.00, 17.45, 19.30. Odhodi iz Gradeža proti Trstu po Ul. Rotta di Primiero (ob delavnikih): 8.10, 13.40. Ob praznikih: 8.10. Odhodi iz Trsta proti Gradežu po Ul. Rotta di Primiero (ob delavnikih): 8.15. Ob praznikih: 8.15. «ZADEVA PARMEZAN» V GORIŠKIH TRtOVIMH Trgovci samo dvigajo roke (iz navade?) potrošniki pa še dalje kupujejo V nekaterih trgovinah je cena dosegla že 8833 lir ■ Pričakovati je nove poviške - Kako se bado ravnali potrošniki? izjavah ministra Marcore bi se mo-' povprečno 2142 lir) nato pa je DEŽURNA LEKARNA V GORIC! Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA I.EKARNA V TRŽICD Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341. luiiiiiiiiiiiiHiimiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiit Te dni, ko so se časnikarji na široko razpisali o velikanskih špekulacijah s parmezanom, ki se mu je cena v zadnjih šestih mesecih skoraj pomirjevalnim besedam rala cena parmezana v občutno znižati, vendar kratkem njegovim nihče ne podvojila, smo se hoteli prepričati, kako se take vrste «kriminal» odraža v goriških trgovinah. Prave slike si sicer nismo mogli ustvariti, ker se trgovine oskrbujejo pr; različnih grosistih, vendarle pa so podatki vseeno zanimivi, saj je razpon v cenatoci veh^Vče-raj so pri Standt prodajali suri vršič sira za ribanje pp. 4,8f>(),: 5,480, ,5rP) in 6.230 lir za kg, FjajfJSnjti .igpfftipp, da prodajajo tu že razrezan in pakiran sir. Malo dalje, v trgovini delavskih zadrug' so imeli eno samo vrsto sira po 6.200 lir za kg. V samopostrežni trgovini Despar pri pevskem mostu so že bolj na tekočem s cenami, saj ponujajo dve vrsti parmezana po 6.700 in 6.9C0 lir za kg. Zgleda, da so najbolj ažurni v trgovini ex-Orzan na Korzu Italija, kjer velja kg originalnega parmezana že 8.630 lir. «Nas stane 7.200 lir,» je dejala prijazna prodajalka, «ravno včeraj pa je bil tu potnik in pričakovati je, da se bo prodajna cena še povzpela». Tako torej s cenami v našem mestu. Medtem pa zgleda, da so se zganili tudi tisti organi, k; imajo nalogo nadzorovati in preganjati razne nepravilnosti na tržišču. Po prestano rasla, kajti grosisti — teh je kakih 100 — so izkoristili položaj in dvigali cene. Po tej dinamiki je šlo naprej in tako mora danes potrošnik plačati že Rreko 8.000 lir za kg sira. Če bo še naprej veljal zakon svobodne ponudbe in povpraševanja za določevanje cene, potem smo na žalost potrošniki nastradali in so besede goseoda ministra samo bob ob steno. Proizvodnja parmezana se je namreč v letu 1974 in 1975 prav zaradi razmer v letu 1973 občutno skrčila. Prav na to račiinajo špekulanti, ki so vsaj do sedaj uspešno prikrili vse zaloge in te niso majhne, saj bi s 350 tisoč formami napolnili kar 400 vagonov. Koga dolžiti za tako stanje? Izgle- verjame, kajti prav v teh dneh, ko je že stekla preiskava o izginotju približno 110 tisoč stotov sira, beležijo nove poviške pri odkupu lanskega pridelka. Proizvajalci niso več pripravljeni ob takih pogojih odstopati kakovostno blago po skoraj smešno nizkih cenah. "Kako je do takih špekulacij sploh »rišlo? Za boljše razumevanje je treba vsekakor: pogledati nekaj let nazaj. V letu 1973 so v Italiji izdelali rekordno količino parmezana, težave so bile le pri prodaji, saj so se zaloge kopičile iz dneva v dan. Stanje na tržišču je bilo iz dneva v dan težje in na prigovarjanje ministrstva za 'kmetijstvo, je nastooila ustanova ! da, da je v mehanizmu ustanove Al AIMA (ustanova, ki deluie v sklopu j MA — ta odkupi vsako leto tudi o- skupnega evropskega tržišča in odkupuje viške, tako da zagotovi določeno stabilnost cen kmetijskih proizvodov) in po nizkih cenah odkupila velike količine sira, da bi jih ob pravem trenutku spet vrgla na tržišče. Pravi trenutek je nastopil letos spomladi, ko so se zaloge skrčile. AIMA je oklicala več licitacij. Že v aprilu je cena parmezana dosegla 3.100 lir (ustanova je deset mesecev prej zanj plačala proizvajalcem iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiillliiiiliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiinimiillliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiilMiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuAi IZREDNO ORGANIZIRANA OBNOVA Posočje postalo največje delovišče Do zime zgraditi vsem toplo bivališče Razmišljajo celo o omejitvi osebnega prometa na cestah, da bi stotinam tovornjakov omogočili dovoz najrazličnejšega gradbenega materiala V nedeljskem listu smo poročali o solidarnostni akciji jugoslovanskega ljudstva s prizadetim prebivalstvom v Posočju, da bi mu do zime zagotovili varno in toplo streho. O-pisali smo stvarna prizadevanja v okviru te akcije, ki so vsa usmerjena k zagotovitvi osnovnih pogojev za življenje in delo na notres-nem področju. S tem v zvezi lahko zapišemo, da se Posočje spreminja v veliko gradbišče, kjer je delo smotrno in strokovno organizirano. Najprej bodo zgradili betonske podstavke za montažne hiše. Sodijo da bodo v teh dneh pripeljali iz različnih krajev Slovenije v Posočje od 200 do 300 betonskih mešalcev na tovornjakih ter razmišljajo celo o tem, da bi za nekaj časa začasno zaprli mejni prehod Robič, da bt čimbolj razbremenili ceste v tern predelu in omogočili hitrejše kre-tanje teh in drugih tovornih vozil, ki bodo dovažali gradbeni material, montažne elemente itd. V Posočju se zavedajo, da zima vedno bolj glasno trka na vrata in da bodo samo s strogo in brezhibno organiza cijo dosegli zastavljeni cilj. Drugi potresni sunek 15. septembra je namreč zaostril razmere na potresnem področju, tako da se je pokazalo za nujno združiti čimveč sil in se hitro odločiti za stvarne obnovitvene ukrepe. Pri tem ostaja odprto vprašanje, kakšne so dejanske razsežnosti zadnjih hudih potresnih sunkov. Vsekakor je škoda precej večja kot so jo pokazale pr ve ocene in mnenja Na Tolminskem so uničene vasi Breginj, Podbela, Sedlo, Homec in Stanovišče v bre- ginjskem kotu, skoraj uničeno pa je predsedstva slovenske skupščine Ser-tudi jedro starega Kobarida. Tudi gej Kraigher in predsednik skup- vasi Žaga in Srpenica pri Bovca sta hudo prizadeti, tako da bodo morali v °beh naseljih podreti več kot polovico hiš. Velika škoda je nastala tudi na poslopjih za šole. kulturne dvorane in za druge javne službe. V Tolminu so na primer pouk za okrog 1 300 otrok organizirali kar na dvajsetih zasilnih mestih. Hudo poškodovana je tudi zgradba občinske uprave, avtobusno postajo pa so morali urediti na novem mestu, ki pa je neprikladno. Zaradi tega bo treba v Tolminu čim prej zgraditi novo avtobusno postajo, saj je ta oblika prometa v občini najbolj razširjena. Ob tem navajamo izjavo predsednika občin ske Skupščine Tolmin Antona Lada-ve, da so zadnji potresni sunki v nekaterih vaseh uničili do 80 odstotkov del, ki so jih občani opravili pri odpravljanju škode po orvih potresnih sunkih 6, maja. Vzdržale so le tiste hiše, ki so bile popravljene po strokovnih navodilih ali pa so jih obnovili zidarji in drugi usposobljeni delavci. Zaradi teh izkušenj je zdaj v občini in sploh v Posočju dovoljena le takšna obnova, ki jo usmerjajo strokovnjaki ali pa izvajajo ekipe gradbenih podjetij. Kljub težavam po potresu ljudje z zaupanjem pričakujejo zimo in svojo prihodnost. Vedo, da je z njimi solidarna vsa jugoslovanska družba. To solidarnost kaže z obiski najvišjih predstavnikov oblasti in družbeno-političnih organizacij (prizadete občane na Tolminskem sta v zadnjih dneh obiskala predsednik dr. Marijan Brecelj), pred-pa seveda z najrazličnejšimi ščine vsem oblikami pomoči. Poudarimo naj zlasti delež vojske. Armada je ustanovila poseben odred, ki odstranjuje ruševine starega Breginja in pripravlja zemljišče za nove gradrjs. Vojaki ljudem pomagajo pri spravljanju pridelkov jim zbirajo imetje ki je ostalo pod ruševinami hiš in o-pravljajo še druga dela. V naselju armade v Zaročišču pri Kobaridu so zagotovili prehrano za 100 delavcev tovarne montažnih hiš «Jelovica» iz Škojfe Loke, ki so začeli po vaseh postavljati zadevna itoslo-pja. Že prej oziroma neposredno po novih potresnih sunkih dne 15. septembra je vojska zagotovila brezplačno toplo in redno prehrano za okrog 400 prebivalcev hudo prizadetega Breginjskega kota. Kaže. da bo sedaj armada uredila še eno naselje za delavce, ki bodo sodelovali pri obnovitvenih delih. To naselje naj bi uredili na območju Breginja. Zaradi takšnega vzdušja, ki odseva osveščenost in prizadevnost tolminskih ljudi in je, kot poudarjeno, tudi sad sohdarnostne pomoči celotne Jugoslavije, vse službe in dejavnosti v tolminski občini, kot tudi v novogoriški in idrijski, ki pa sta bili občutno manj prizadeti, redno delujejo. Sedaj so v občini zaposleni pred' fiem z napori za prezi-mitev prizadetih ljudi. Vendar že načrtujejo drugo fazo obnove, ki bo namenjena gospodarski in družbeni preobrazbi občine. gromne kobčine sad'a in ga potem uniči — nekaj narobe, ker njeni posegi omogočajo špekulacije. Kakor po navadi za tako stanje ni mogoče kriviti niti pro:zvajalce mleka odnosno sira, kajti le ti so proizvod prodali po smešno nizki ceni. Dobičke torej kujejo veliki in mali posredniki. Tudi tem pa bi se dalo stopiti na prste s primerno orga-n zacijo prodajne mreže. Znano je, da so največji pridelovalci parmezana organizirani na zadružni osnovi. Skoraj nerazumljivo pa ie, da nimajo lastne prodajne mreže in so tako prisiljeni pridelek odstopiti grosistom. In končno bi lahko imeli določeno besedo tudi potrošniki, saj smo zadnji člen v verigi, to je tisti, ki plačamo. Res izgleda na prvi pogled, da spričo takih razmer ni mogoče ničesar napraviti. Pri nas tudi zaenkrat še ni posebnih združenj, ki bi se zavzemala za zaščito potrošnika, računati pa je treba še s posebno potrošniško miselnostjo. Marsikatera gospodinja je prepričana, da določenih jedi ni mogoče postreči brez parmezana, (pri tem niti ni pomembno, če stane 8 ali 9 tisoč lir) kaj šele, da bi se mu za nekaj mesecev odpovedala. "Kino Corica VERDI 17.30—22.00 «La casa del peccato mortale». A. Sharp, S. Penha-ligan. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Paperino & C. del Far West». Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 « Base luna chiama terra». E. Yudd. Barvni film. CENTRALE 16.30—21.30 «I fratelli di Bruce Lee». Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Terese and Isabelle». E. Berson, A. Gael. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELS10R 17.30-22.00 «Tarzoon. la vergogna della giungla ». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «I figli del capitano Grant». Barvni film. Muca Corica in okolica SOČA «Godzila v boju z megalonom», japonsko barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Zoro maščevalec», franco-sko-italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE « Nočni vratar », ameriški barvni film ob 19.30. OB POTRESU V FURLANIJI IN BENEŠKI SLOVENIJI Kako potresi nastajajo in seizmične sile rušilno JESUS FRANCO: Le journal d’ime nymphomane Prvo «srečanje» s pravim pravcatim potresom - Poslopje, ki je bilo pravilno «sanirano», je zdržalo oba močna sunka - Drsenje zemeljskih plasti do preloma Katastrofalni potresi, ki so se » zadnjem desetletju poja.ili na raznih področjih zemeljske krogle, zlasti pa še naša domača nesreča Beneški Sloveniji in na Tolminskem, so me privedli na misel, da bi našem . bralcu — preprostemu človeku ali tudi bolj učenemu intelektualcu, skušal ta fenomen razložiti na čim bolj razumljiv način. Želel bi obrazložiti bistvo potresa, opozoriti na napake, ki jih tako radi napravimo pri «projek tiranju» svojih hišic in pa na koncu tudi prikazati najbolj preprost način zavarovanja nepoškodovanih domačij, kar bi lahko opravili po močjo svojih sosedov ali pa sami. da bomo imeli spet mirno spanje, ki nam ga v teh težki! časih tako manjka. Naj mi ne zamerijo ko legi arhitekti in geometri, če bom skritiziral tudi marsikateri tloris ali prerez stavbe, ki so ga «zagre šili» v preveliki vnemi po kreira nju brez občutka na statiko. Osem tednov sem skupaj s kolegi preživel v gorski vasic. Bardo v Beneški Sloveniji. Dan za dnem sem obiskoval vas. in zaselke v ob činah Bardo in T:pana ter pregle do val hiše in gospodarski poslop- šili pred uničenjem v Bardu, Sed tiščah, Viškorši, Zavarhu, Tipani, Brezjah, Teru. Hrastju in Karnahti. Kai je potres? V sredo zjutraj ob 5. uri in 13 minut sva s kolegom v Bardu doživela prvi potres 9. stopnje v živ Ijenju v drugem nadstropju stanovanjske hiše profesorja Cerna. Pravzaprav naju je potres zbudi. Strop in stene so zaplesale o krog nas v divjem plesu in ime) sem občutek, kot da vsak od teh elementov niha zase in vsak tre nut '• spreminja smer gibanja Stiki med posameznimi elementi so škripali in ječali in pričakoval sem, da bodo zdaj *,daj popustili. Zazdelo se mi je, kot da je nihanje za hip ponehalo, takoj nato pa se je nadaljevalo z enako silovitostjo Na to se je čez čas vse umiri’o. Če se prav spomnim, je bila krivu lja g:banja, če bi ga hotel ponoviti grafično, podobna nekako sliki, ki jo je prejšnji teden dveletni Černov sin Boris narisal s tesarskim svmč nikom na steno v stopnišču in iz-gleda takole: ja, ki jih je bolj ali manj poškodoval že majs'.i potres. V okviru pomoči Slovenije rojakom v Benečiji smo namreč pripravljali projekte za saniranje teh poškodb. Žal je bil del našega dela zan.a. žal pravim zato, ker hi ob hitrejši realizaciji naših projekto. marsikatera hiša ostala. To trdim na podlagi stvarnega dokaza — edira hi ša, k: je bih «vzorčno» sanirana po našem projektu v Bardu, po zadnjih štirih potresih 9. stopnje, ostala nepoškodovana. Seveda je to sanacije izvajala specialna ekipa ZRMK iz Ljubljane. ki se je v svojem poslu izka zaia že na Kozjanskem. Toda brez bistvenih poškodb je ostala po vseh zadnjih potresih tudi hiša, ki jo je «saniral» po našem predlogu tudi lastnik v Karnahti sam. Tega niti sam nisem mogel verjeti, zato sva jo s kolegom Mirom Jordanom po opoldanskem potresu 9. stopnje peš mahnila iz Viškorše v Karnahto. ker je bila cesta na več mestih zasuta in neprevozna. Pa je bilo res. Še danes se mi srce trga ob misij na vse hiše, ki bi jih lahko re- liiimiiHiiiiHiimiiiiiimimiiii;;; REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO. 1. kolaps, 7. ka sete, 13. eliten. 14. otohel. la. riten, 16. Arai, 17 Se, 18. mrk, 19. anali. 20. ta, 21. KPI. 22. krila, 23 mit. 24 RI, 25 Prati, 26 čer, 27 Ma, 23. Lima, 29. butan, 31. idio i, 33. capini, 34. Nantes 35. pralik. NAVPIČNO: 1. kes, 2. olimpia da. 3. litri, 4. atek. 5. PEN, 6. SN, 7. korali, 8. Atala. 9. soli. 10. E H., 11. testirani. 12. eleat, 16. Anita, 19. Aramis, 21. KRMIN, 22. krite, 23. metil, 25. plot. 26. ČUPA, 29. bar. 30. Nik. 32. in. 33 C. P. Seveda si moramo to krivuljo predstavljati prostorsko. Začetek in konec te čačke je pač nekje blizu, kajti če bi bil preveč oddal je:., bi teh vrstic najbrže ne pisali niti jaz niti Miro. To pa je tudi edina natančnost v tej risbi, kajti vse o-stalo je hrez vsake regularnosti in logike. Srečen sem, da družine profesorja Cerna to noč ni bilo v hiši . . . Drugi potre' 9. stopnje sem doživel ob pol dvanajstih na prostem v Viškorši. Zdi se mi, da je bilo gibanje zemlje nekako podobno, le da je bilo povezano tudi z mojim gibanjem, ker sem • se- z območja stavb, ki so se rušile .okrog..raeoe, s hitrim tekom reševal na varnejše mesto, medtem ko sem bil zjutraj na enem mestu, kolikor je bilo pač to mogoče. Potres je torej gibanje ali še boljše rečeno nihanje. Kdo ali kaj pa niha? Človek, hiša, zvonik — torej neka masa. Tako imama o-snovno enačbo za silo. ki nastopa pri potresu: SILA = MASA X POSPEŠEK Po zlomu ali zdrsu plasti v globini zemlje vsa okolica zaradi svoje elastičnosti zaniha. Zakaj pa plasti zdrsnejo? Predstavljajmo si našo ljubo zem Ijo s premerom 12.000 km kot nogometno žogo, v kateri je namesto stisnjenega zraka žareča raztopina težkih kovin, okoli katere je plašč v debelini približno 100 km, kar predstavlja komaj 1 odst. premera. Seveda ta obod še ni popolnoma stabilizira in utrjen, kar nam dokazujejo ravno potresi in izbruhi vulkanov Znanstveniki so že tudi odkrili, da posamezni deli tega o-boda tudi drugače delujejo. Dvigajo se ali spuščajo, seveda ne tako, da bi to opazili z našimi čutili, pa tudi ne v času. ki ga merimo z desetletji ali stoletji, pač pa mno go daljšem — v geoloških dobah. Premiki, kf se v zemeljski skorji vršijo v vodoi avni smeri. povzro čajo, da se posamezne plošče med sebojno narivajo To povzroči v ne kem trenutku, ko trenje med posa meznimi ploščam-, popus in plasti medsebojno zdrsnejo ali pa se na gubajo in poc'jo. ko nategi v za vitih plasteh ne prenesejo več. O ba primera bi si najlažje prikazali v skici: z natančnimi istrumenti. Takoj pa, ko se drsna ploskev ustavi, plast A pa še naprej z vso močjo potiska, bo v nekem trenutku prišlo do hipnega zdrsa, ko bo trenje v drsni ploskvi popustilo. Pa imamo potres in vse križe in težave v zvezi z njim. Seveda zaradi nakopičene energije plast A zdrsne predaleč naprej, zaradi svoje elastičnosti pa se kasneje spet potegne nazaj in tako dalje, dokler se ne umiri nekje na sredi. Po tem se pa celotni po- Plošča A se pomika v smeri puščice. Dokler ob plasti B drsi po ploskvi 1-1. ni nič hudega — premikov na zemeljskj skorji niti v daljšem obdobju ne bomo opazili, azen stopek začne znova. Vprašanje pa je, če v naprej ploskev A lepo drsi, ali pa se kje spet zatakne. Inž. Drago Dolenc (Nadaljevanje sledi) Pred kratkim smo z beneškega bienala poročali o novem španskem filmu, od kateregi nas ni zadovoljil fi'm Ricarda Franca. Rekli smo, da je to sin starejšega režiserja Jesusa Franca, ki se navadno podpisuje Jess Franco. lahko pa tudi z drugačnimi psevdonimi, kot n. pr. Clifford Brown. Tako je med drugimi podpisan njegov francoski film «Le Journal d’une nymphomane» (Le giornate intime di una giovane donna; igrajo Anne Liberi, Mona Proust idr,), ki je bil na sporedu v Trstu s kratkim vrinjenim pornografskim filmom. Kot za vse režiserjeve filme, je tudi tokrat težko izraziti zadovoljstvo; gre vendar za precej čuden film s tipičnimi režiserjevimi «manijami». Mislimo n. pr. na uporabo zooma, ki je tako posplošena, da se v Francovih filmih sploh zgubi vsak■ pripovedni «realizem». Marsikdaj Franco fokalizira v kadrih najbolj postranske detajle. Dosledno s tem j- ves pripovedni razvoj kratkomaio «blazen»' o-sebe prihajajo povsem nepredvidljivo do vsakovrstnih odločitev, ker so pač neodvisne od vsak. logike. V zaključku imamo n. pr. nekakšno ironično varianto odločitve protagonista v Risijevem «Nel nome del popolo italiano». Ves film. pa opiči vsemogoče rešitve, od flash - backa do zoomske variante kadra - sekvenc.. Ni jasne., koliko se hoče Franco le zabavali: na srečo ponekod (ža1 ne povsod) zabava tudi nas. V okviru erntič- ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMimmiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMRT VELIKEGA ZNANSTVENIKA Prihodnje leto, ob njegovi devetdesetletnici bi v Vukovaru odprli spominski muzej v njegovi rojstni hiši - Navdušen za pobudo, toda... Vest o smtii znanstven ka - no-Delovca Lavoslava Ružičke je šla v svetu v splošnem bolj na tiho mimo. Kajti veliki znanstvenik se je zaradi svoje priletnos. že nekaj časa umaknil i: javnega predvsem znanstvenega življenja. Toda v Vukovaru je smrt velikega rojaka mars:koga presenetila, posebno še direktorja tamkajšnjega mestnega muzeja magistra Vlada 'Howatav k4-jje''pripravljal za Vukovar pomembno kulturno znan-■ 3tvem>: ustanovo,11 saj je bilo sklenjeno In se- jč' na tem sklepu že konkretno delalo, da bi rojstna hi ša Lavoslava Ružičke postala muzej. posvečen seveda življenju in ustvarjanju tega velikega človeka, ki se je 'odil v tem majhnem mestecu leta 1887. Bilo je že določeno, da bo dom. ki bj naj postal muzej, odprt prihodnje leto ob 90 letnici rojstva velikega znanstvenika. Kot smo že rekli, se je Lavoslav Ružička rodil v Vukovaru in sicer 13. marca 1887. V rojstner kraju je Ružička živel le do svojega četrtega leta, kajti tedaj je ostal sirota in se je po smrti očeta, sicer bogatega trgovca, odselil v O-sijek k sorodnikom, kjer je začel šolanje in končal gimnazijo. Na univerzo so ga poslali v Nemčijo, kjer se je vpisal na univerzo v Karlsruhu in sicer na tamkajšnjo tehnično fakulteto, ki jo je končal 1910. leta. star komaj 23 let. Še istega leta je tudi doktoriral. Postal je univerzitetni asister slovitega prof. Staudingerja, s katerim se je osem let pozneje preselil v Švico najprej kot zasebni docent v Ziirichu, leta 1923 pa kot titulami profesor na tamkajšnji ■HiiiiiiiMiiMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitmiiiiniiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiimii S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Najmanjše mestece Hum živi sodobno življenje Mikroskopsko mestece ima vsega skupaj 21 prebivalcev Mestece Hum na področju buzetske občine je najmanjše mesto v Istri. Šteje skupno 21 prebivalcev, vendar je mesto z vsemi pravicami, kajti proglašeno je bilo za mesto že davno davno. Zares, Hum je mesto kot če bi ga gledali skozi pomanjševaino lečo. Če ga gledamo od daleč, se zdi kot nekakšna igrača, kot maketa, ko pa se mu približamo, vidimo, da je mesto resnično in tudi da ni muzej, to se pravi, da se tu življenje ni ustavilo, pač pa da se Hum s svojim maloštevilnim prebivalstvom skuša vključiti v tok sodobnega življenja. Pred nedavnim, od občinskem prazniku, kj so ga slavili v Buzetu, je bila izročena namenu asfaltna cesta, ki se loči od ceste, Buzet -Reka in po petih kilometrih in pol pripelje v Hum. Sedaj to staro, rekli bi miniaturno mesto ni več tako ločeno od sveta in bo zagotovo postalo simpatična izletna točka, ki zasluži, da jo obiskovalci pobliže spoznajo, saj je nekdo Hum pesniško označil kot «kamniti cvet izvirne stare istrske arhitekture, kjer na vsakem koraku čutiš čudežno sožitje človeka in kamna». Mestece Hum se je stisnilo na zares skopem prostoru na vrhu kamnitega griča, kjer se je vsaka hiša nekako prilagodila «gubam» tal, raje skal, tako da ni niti ena podobna drugi, vse mestece pa obdaja mestno obzidje, tako da se zdi kot poliedričen kristal na zelenem ozadju gozdov in pašnikov. Glagolski grafiti na poznogotskih freskah v pokopališki cerkvici Huma pa so neizpodbiten dokaz, da je bil tu jezik prebivalcev vedno in izključno hrvaški in da je bila glagolica dolgo edina pisava. Zares ganljivi so grafiti na robovih fresk, ki spominjajo na otroke, na mladež izpred stoletij, ki so se pri maši dolgočasili in so. ko jih nihče ni opazoval, skrivaj izpraskali svoja imena in tudi kak drugi izraz na rob freske. In tiste «praske» so danes dragocen spomenik, zgodovinsko pričanje slovanske besede pred stoletji na tem prostoru, slovanske besede, k, je bila uradno brezpravna in se je morala boriti proti vsiljenim tujim govoricam na tem območju. Na vhodu v mesto, na obzidju pri mestnih vratih imamo nadaljnji dokaz o tem Tu so bile in so še plošče z glagolskimi napisi, z napisi, ki so bodli v oči italijanske nacionaliste in fašiste, ki so jih zato uničili, kajti z dletom je sovražnik izkopal s plošč glagolske črke, glagolske napise, ker je hotel uničiti sleherni dokaz slovanske besede v Istri, kot je dušil tudi živo slovansko besedo v Istri in v vsej Julijski krajini. V tako majhnem mestecu si nihče ne more pričakovati velikega življenja, saj smo rekli, da živi v Humu 21 ljudi. In vendar človeka, ki ga pot pripelje sem. prijetno preseneti dejstvo, da se iz tega mesteca, iz tega majhnega gnezda življenje ni izselilo, pa čeprav je Hum dokaj daleč od Buzeta. Hum ima nižje oddelke osnovne šole, ima svojo majhno a dovolj založeno trgovino, ima svojo gostilno in tudi župnika, kar vse priča, da buzetske oblasti skrbijo za svoje najmanjše mestece, ki je hkrati najmanjše mesto v Istri. Naključni namernik bo tudi opazil, da tu preurejajo in popravljajo stare domove, da si gradijo no ve vodnjake za boljšo oskrbo z vodo, skratka, da hoče to mestece živeti normalno, kolikor toliko sodobno življenje, pa čeprav je nekoliko odmaknjeno od večjega sveta. T. F. tehnični visoki šoli. Leta 1926 pa je prevzel mesto načelnika katedre za organsko kemijo v Utrechtu. V Utrechtu pa je ostal le dve leti in se nato vrnil spet na tehnično visoko šolo v Ziirich kot načelnik oddelka za organsko kemijo, hkrati pa je postal tudi direktor laboratorija za organsko kemijo. In tu je ostal vse do upokojitve. Lavoslav Ružička je svoje življenje" ' pošvetlT"razts kovanju' ~ fcri-rodnih tvarin in se s posebnim po-udarHom ukvarjal s fiziološko m čirikovlfimi dišbčimi Spojinami, vendar pa le in izključno iz pri-rodnih materialov, kar je tudi povsem razumljivo, ko pa je bila v tej dobi sintetika bolj malo v rabi ali vsaj ne v tolikšni meri kot danes. In čeprav je bila njegova dejavnost nekoliko omejena ali pa morda prav zaradi tega je prišel do temeljnih odkritij in odprl raziskovalni znanosti povsem nova področja organske kemije. Veliko časa je v svoji raziskovalni dejavnosti posvetil sivki, znani dalmatinski rastlini, ki je pred desetletji predstavljala enega pomembnih virov mnogih dalmatinskih nabiralcev zdravilnih in aromatskih zelišč. S tem s" je začel ukvarjati še ko je bil Staudingerjev asistent. V tem času je ustvari celo vrsto najrazličnejših rastlinskih olj in kislin, ki so v raznih mešanicah predstavljale pravo kemijsko novost in «znanstveno bogastvo». To pa je bil šele začetek njegovih nadaljnjih raziskovalnih uspehov na tem področju, dokler se ni v letih 1934-35 lotil raziskovalne dejavnosti na področju spolnili hormonov, kjer je skupno z A. Bute-na.idtom dosegel velike rezultate in dobil zato leta 1939 Nobelovo nagrado. Nekatera odkritja, do katerih je Lavoslav Ružička v tisti dobi prišel, so predstavljala že pravo senzacijo saj je praktično dokazal nekatere stvari, o katerih se tedanji, znanosti ni niti sanjalo, saj do tedaj ni bilo niti teoretičnih domnev o tem. Čeprav je bil Ružička velik znanstvenik, uveljavljen v vsem švicarskem in vsem svetovnem znanstvenem svetu, ni nikoli pozabil svojega izvora, svojega porekla, ker mu je rojstni kraj ostal pri srcu in je zato tako pred drugo svetovno vojno kot tudi po njej pogosto obiskoval svojo domovino. Leta 1940, torej tik pred vojno je Vukovar svojega velikega rojaka proglasil za častnega meščana. Leta 1965 pa je Ružička prišel v Vukovar na veliko slavje, ko so mu na njegovi rojstni hiši postavili spominsko ploščo. Lansko leto je Jugoslavija počastila svojega velikega rojaka s tem, da mu je podelila visoko odlikovanje, red jugoslovanske zastave z zlatim vencem in sicer z moti, a-cijo «za dolgoletne aktivne prijateljske zveze z domovino ter za velik delež pri utrditvi znanstvenih in družbeno - političnih dosežkov Jugoslavije v tujini». Že omenjeni direktor vukovarskega mestnega muzeja mgr. Vlado Horvat, ki pripravlja spomin ski muzej v rojstni hiši velikega znanstvenika, je v zvezi z vestjo o smrti Lavoslava Ružičke rekel: «S pokojmm Lavoslavom Ružič-ko sem se poslednjič srečal letos v prvih dneh aprila, ko sem ga obiskal na njegovem domu v Ziirichu. Tedaj sem mu tudi izrazil željo mestnega sveta Vukova-ra in vsega prebivalstva Vukova-ra, da bi njegovo rojstno hišo ure- dili in spremenili v spominski muzej. Veliki znanstvenik je predlog sprejel z zadovoljstvom in izrazil tudi pripravljenost, da oddeli del svojih dokumentov in drugih materialov za opremo muzeja v Vukovaru. Žal ga je smrt v tem delu prekinila, vendar smo prepričani ali vsaj upamo, da bo prihodnje leto naš načrt vendarle u-resničen, seveda ob pomoči i: razumevanju občinski., sdttipščine^b-"Čine Vukovar in jugoslovanskih ter tujih znanstvenih ustanov. ne proizvodnja jz s svojo namerno neestetičnostjo bližji Morris-seijevim filmom kot neznosnemu estetiziranju, kakršnega najdemo v italijanskem delu Salvatoreja Samperija «Scandalo» (1976, igrajo Lisa Gastoni, Franco Nero, Andrea ’erreol, Claudia Marsani): tu se dokaže, da je estetizem ne erotična zabloda pravega okusa, kakršnega najdemo pri Borova-czyku. ALAIN CORNEAU: Police Python 357 V ameriškem filmu se nadaljuje res tudi tradicija akcijskega filma, marsikdaj pa so današnji akcijski ameriški filmi ironične variante: tako sicer zabavni a površ ni film Josepha Sargenta «The Ta-king oj Pelham 123» (Il colpo della metropolitana, 1974, igrajo Walter Matthau, Robert Show, Martin Balsam). Zelo resno pa pristopa tej tradiciji francoski film, katerega avtor Jean Pierre Melville je poudaril retorične postopke tega žanra in rodil včasih kar neznosno modo v sedanjem, francoskem filmu. Ali je Alain Corneau le njegov dedič? Tako so pisali nekateri ob filmu «Poliče. Python 357» (Police Py thon 3 7. 1976), ki smo ga izjemoma gledali v Vidmu, medtem ko še nj prišel na tržaška platna. V njem moramo najprej zabeležiti dobro igro (Yves Montand, Simone Signoret, Stefania Sandrelli, Francois Périer, Mathieu Carrière) in glasbo Georgesa Deleruea. Glede zgornjega vprašanja smo prepričani, da je Corneau izviren in zelo zanimiv avtor, od katerega bomo z zanimanjem pričakovali v Trstu še drug film, prvenec «France sociéié anonyme», ki je pa menda drugačnega tipa. «Police Python 357» se nedvomno poslužuje tradicije policijskega filma, od najbolj klasične do najnovejše variante, vendar z izvirnim postopkom. V tem filmu prihajajo npr. do skrajnih posledic vsa razmišljanja o raziskovalcu, ki mora raziskovati o lastnih dejanjih: vendar je tu situacija še komplicirana, kot prepuščamo gledalčevemu odkritju. Razvije se tudi razmišljanje o odnosu med profesionalno etiko in erotičnim življenjem policista, ki privedeta tu do dosti bolj kompleksnih kontradikcij kot v kakem angažiranem filmu. S. G. Umi minimumi ih n um m urnimi illumini im iiniifiiiiiiiiimfimiiiiiiiiiimiiiiiimsiiiiiimiiMiiiiimiinH Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Stvari se razvijajo. Ne spreminjajte svojih načrtov, trenutek je primeren za obrambo interesov. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ponovno se boste zavzeli za načrt, ki sle ga že opustili. Odločilna zamisel vam bo pomagala premagati sicer težko vzdušje. , DVOJČKA (od 21.5 do 21. 6.) Za dosego vašega cilja je potrebna predvsem previdnost. Obzirno se otresite nevšečnih obveznosti. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Opogumljajoče novice za tiste, ki ‘ se ukvarjajo z umetnostjo. Bodite zadržani in dosegli boste svoj namen. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte utrditi svoj ugled. Prijeten večer z dobrimi prijatelji. Z ljubljeno osebo vse v redu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prišlo bo do zapletljajev, toda po-* loža j boste rešili. Upoštevajte občutljivost ljubljene osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Samo s pomočjo svojega realističnega ravnanja, lahko premagate neko nasprotovanje. Nesporazum v zakonskem življenju. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne prenaglite se. Za vas dan ni najugodnejši. Ogibajte se osebam, ki jih ne trpite. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne pozabite na pobude, ki jih boste prejeli v teku dneva. Ogibajte se nepotrebni zavisti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne ukvarjajte se z vprašanji, ki vam ne zagotavljajo perspektive. Postavite temelje za vašo bodočo srečo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši tekmeci ne bodo kos situaciji. Ukrepi, ki jih boste sprejeli, ne bodo najboljši. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V svo, jem delu ne boste naleteli na tež-koče. Pazite, da bi se spor z ljubljeno osebo ne zaostril. SREDA, 29. SEPTEMBRA 1976 13.00 13.30 17.45 18.30 20.00 20.45 21.45 21.55 18.30 19.00 20.00 20.45 21.30 se že dolgo, dolgo let s z oskarjem. Najraje se 8.10, lb.10 17.10 17.25 18.10 19.30 20.00 21.35 21.50 13.0C 19.10 20.15 20.35 21.35 22.05 23.30 20.00 21.20 22.05 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Risani filmi DNEVNIK - Danes v parlamentu Legnano: Kolesarstvo Program za mladino: KO LETIJO ŠTORKLJE, sovjetski film DNEVNIK V mraku svetlobnih let, drugo nadaljevanje ODKRIVANJE PREPROSTOSTI Osvajanje vesolja se je pravzaprav šeJe začelo. Človek pa meni, da je napravil kdove kolikšne korake. Hkrati pa ga stvarnost hitro vrne v rednó stanje, kajti pred tremi leti je človeštvo doživelo pravi šok. ko je zvedelo, da pravzaprav nismo tako bogati : osnovni energetski viri bodo namreč začeli kaj kmalu usihati. V mislih imamo ležišča nafte in podzemeljskega plina, česar ni v izobilju. In še s tem smo si pokvarili zdravo okolje . . . DNEVNIK Športna sreda Rim: Srečanje v medinski telovadbi ITALIJA - SOVJETSKA ZVEZA VESTI DNEVNIKA 1 Drugi kanal Rubrike dnevnika 2 ČUDEŽNI PISKAČ DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO DNEVNIK 2 - Ring ČUDOVITA DEŽELA, film Robert Parrich je star 60 let. Ukvarja filmom. Bil je tudi dvakrat nagrajen ukvarja s filmom Divjega zahoda in prav sem spada tudi njegov film «čudovita dežela», Ki je prav gotovo njegov najboljši tovrstni film DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00, 14.10 TV V ŠOLI: Arheološki muzej, Literatura, Predšolska vzgoja. Boks: ALI — NORTON, posnetek Beli delfin, serijski film Rembrandt, film PO SLEDEH NAPREDKA DNEVNIK Film ledna: POROKA V KAMNU Film sta režirala Mircea Veroiu in Dan Pita. V glavnih vlogah igrajo Leopoldina Balanuta, Radu Boruzescu in George Cal-boreanu. F lm je bil posnet po dveh novelah pisatelja Iona Agàrbiceanu ja: «Felefaga» in «Kamnita poroka». Filmski zgodbi, združeni v tem filmu, opisujeta usodo prepro stih ljudi iz romunske preteklosti, rudarjev in kmetov iz zlato nosn.h zahodnih Karpatov; njihovo življenje se odvija v zname nju revščine in hlapčevanja, obenem pa tudi v upanju na boljše, človeka vredno življenje DNEVNIK Nogomet: PARTIZAN — DINAMO Koper — barvna Boks: Mohamed Ali — Ken Norton Ponov'tev boksa DNEVNIK Pobratena mesta: SPLIT — PESCARA CANNES 76 ZANIKRNI TIGER, drugi del Nogomet: PARTIZAN — DINAMO Zagreb NA VRAT NA NOS, nadaljevanka Portreti: MIROSLAV ANTIČ Nogomet: PARTIZAN — DINAMO TRST A 7.15, 8.15,; 13.15, 14.15,,,17.15 20,15! Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Koncerti; 18.50 The Modem Jazz Quartet; 19.10 Slovenska povojna lirika; 19.25 Western-pop-glasba; 20.35 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.30. 8.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.00, 18.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Pio šče; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Poje zbor Zummelese Mei; 14.35 Pismo iz. . .» 14.45 La vera Romagna; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni poti; 17.15 Izložba hitov; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 20.00 Zbori; 21.15 Orkester Sonny Rol-lins; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.00, 21.00 Poročila; 7,30 Jutranja glasba; 8.00 Glasba za dobro ju- “ i u/ityj i./i Z , tro: 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi z vole; Tl. 30 Super variete; 12.10 Četrti'program; 14.00 Drobec satire; 15.30 Le avventure di Raimondi; 15.45 Italijanski motivi; 17.05 Simfonična in komorna glasba; 18.05 Plošče; 20.00 Strnjena komedija; 21.35 I cugini di campagna in I pescatori del vento (dva ansambla); 22.20 Ponovno na sporedu. Sì OVENIJA 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori: 9.25 Mladin ski zbor RTV Ljubljana; 9.40 Sa moupravljanje s temelji marksizma; 11.03 Urednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Ob izvirih glasbene umetnosti: 15.45 «Loto vrtiljak»; 16.45 Sprehodi instrumentov; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Iz repertoarja zborov; 18.25 Basist Dragiša O-gnjanovič; 19.40 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.50 Lahko noč, otroci!: 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 A. Maurois: Mojstrovo rojstvo. ||||IIIIIIUJlllll(lllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||H|llll||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||ll||||,||||||,||||||||||||||,|,||,,||,,|||||,||,|||l,||l|,|l||||||||||l,,||,|,,,l,|,,,|,l,llll|,IMI|,|||||||||||||m|||||||||||||U|mi|n||||||||||||||||,ul|||||l» Skrivnost izgubljenega škornja n,v ■ >v Pise in rise CIRIL GALE PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 29. septembra 1976 NOGOMET DANES V POKALU PRVAKOV OPTIMIZEM PRI EKIPI TORINA TEŽKA NALOGA BEOGRAJČANOV V pokalu pokalov je Napoli tovorit, Hajduk pa bo nastopil zelo okrnjen V šestnajstini finala bodo danes odigrali (razen dveh) vsa povratna srečanja treh evropskih pokalov. Marsikje je že po prvih tekmah vidno dokaj jasno, kako se bodo stvari razvijale, marsikje pa bodo šele današnje tekme pokazale, kdo bo moral ta tekmovanja zapustiti in kdo bo napredoval. Pokal prvakov Med šestnajstimi ekipami imata svojega zastopnika tudi Italija in Jugoslavija. Torino bo gostoval v Malmoeju, pri tamkajšnjem istoimenskem moštvu. Italijani so doma Švede sicer premagali z 2:1, toda prednost e-nega gola je dokaj skromna, zlasti de pomislimo, da je Malmoe v svojih dosedanjih šestih nastopih v pokalu prvakov doživel na domačem igrišču en sam poraz, kar jasno kaže, da je moštvo doma lahko tudi nevarno. Pri Torinu so vsekakor razpoloženi optimistično, zlasti ker nimajo hujših težav s postavo svojega moštva. Nekoliko drugače je z jugoslovanskim državnim prvakom. Beograjski Partizan je v Kijevu doživel prepričljiv poraz s 3:0. Tak zaostanek bo težko nadomestiti, kajti Dinamo je trenutno vse prej kot v slabi formi. Vodstvo Partizana se zaveda, da v tem povratnem srečanju nima kaj izgubiti, zato je napovedalo odprto, napadalno igro in brezkompromisen boj. Če bo vse to zadostovalo za napredovanje pa je drugo vprašanje. Pokal pokalov Napoli je na Norveškem v prvem srečanju premagal Bodoe Glimt z 2-'0 in je zato razumljivo, da računa na napredovanje. To pa ne toliko zaradi prednosti v zadetkih, kot zaradi razlike v vrednosti igre obeh enajsteric. Pri tem pa vendarle Norvežanov ne bi kazalo pretirano podcenjevati, ker imajo v svojih vrstah dva izredna strelca: Solhzug in Morkved sta namreč v minulem prvenstvu sama dosegla skupno kar «2 golov. .. Splitski Hajduk je doživel v Belgiji sicer poraz, toda Lierse mu je Poslal v mrežo en sam gol. Tako tesna razlika v zadetkih dopušča o-bicajno kakršnokoli možnost. Kljub temu pa pod Marjanom niso povsem brez skrbi. Lierse je namreč enajsterica z izredno obrambo, Spličani Pa imajo pol moštva v «bolniški», tako da trener Duvančič ne ve, koga naj postavi na igrišče. «Belim» odo torej morali navijači krepko Priskočiti na pomoč. In kar se na-vijanja hajdukovcev tiče, ne bi,,mo-g i reci, da ni res že prenekateri-krat pomagalo temu najbolj znanemu jugoslovanskemu moštvu do zmage. Pokal UEFA Italijo bodo zastopale v tem tekmovanju kar štiri ekipe. Manchester City je doma premagal uventus z 1:0. To pa pomeni, da ma Juventus pred seboj razmeroma ealno možnost za napredovanje v 'sje kolo. Ne smemo namreč poza-1 n da so ta srečanja dokaj do-‘Osna ne le za klube, ampak tudi a igralce, zato se bodo prav go-ovo vsi potrudili, da bi ne izpadli lezgodaj.^ Pri Juventusu s postavo imajo težav, Angleži pa so napove-nam da bodo skušali dati gol in se o zapreti v obrambo. Milan je v Bukarešti ustavil Dina-J.pn in so torej tudi njegove ~Stl Za naPredovanje velike. Mi-i proti Romunom nastopil z več tPrimcu V sv°iem moštvu, med ka-f': .. gotovo navečja povratek št ?niJa ^‘vere’ ki bo oblekel dres Težki nalogi gre nasproti Cesena. protr0Magd:burguViiVZh0daÌ Ne™ÌjÌ 0^anA d&aeDurgu ji prav res ne brez nh£1Cfb-drugega’ kot da zaigra taktih tkaTmanjvrednosti in brez STSL ““ "* « “ riJatekijeh 6dina, italiianska enajste-dimnečr k° ‘^ra.la na tujem. V Bu-ki Da ie n ,Skušala ugnati Honved, maga. , ^Ì‘Jane že v Milanu preželo ori f1:°' Ker ‘grajo Madžari nasnrn^T0' bodo sk^b Italijani igro r hitr°' napadalno 45 °' s katero bi lahko prišli z žogo ! do mreže. Seveda, bodo pri tem imeli nekaj besede tudi Madžari. Izmed obeh jugoslovanskih moštev v tem tekmovanju bo zagrebški Dinamo nastopil doma proti ekipi Asa Tirgu. Zagrebčani startajo proti Romunom z golom prednosti (1:0), kar je malo, zlasti ker je napad Dinama zadnje čase izredno neučinkovit in torej nič ne kaže, da bi lahko gol prednosti povečal še za kakšno točko. Beograjska Crvena zvezda bo gostila enajsterico Lokomotive iz Plovdiva. Beograjčani so v prvi tekmi v Bolgariji doživeli poraz (2:1), vendar niso v brezupnem položaju, saj bi jim za napredovanje zadostoval že zadetek. JADRANJE Končna lestvica svetovnega jadralnega prvenstva HTC, ki se je zaključilo včeraj v Trstu, je taka: 1. «Silver Shamrock» H. Cudmore (Irska) 263,625 2. «Perception» 0. Tonoli (Italija) 249,75 3. «Ziggurat» A. Vallicelli (Italija) 247,5 4. «Balanzone» D. De Grassi (Italija) 238 5. «Soouthern Shamrock» T. Stephenson (Avstral.) 237,5 6. «Twins XVI» P. Elvstron (Italija) 214,75 7. «Super Star» P. R. Hoi Jensen (Danska) 207,5 8. «Candu II» 1. Gibbs (Nova Zelandija) 196,5 9. «Golden Shotok» G. Warlin (Švedska) 190,5 10. «Tuscany B» V. Donnini (Italija) 190 11. «Chimera» L. Pesle (Monaco) 188 12. «Zett» B. S. Cooper (Anglija) 173 13. «Callibistris» A. Nelis (Belgija) 170 14. «Idro» NOGOMET TURNIR «SEVERINA DEVETAKA» V DOBERDOBU Zmaga Juventine nad S o vada ja mi Domača Mladost odpravila Kras Štandrežcem pokal družine pokojnika - Tajnik Mladosti dr. Gergolet orisal lik aktivista štandreška Juventina je v nedeljo zagato štandrežce z golom, katerega na doberdobskem igrišču osvojila 1. ! je z neubranljivim strelom dosegel mesto na turnirju v spomin Severina j Marson. Devetaka, ki ga je organiziralo ŠZ j Zamuda enega gola v samem za- M. Alessandrelii (Italija) 161 Mladost. V finalni tekmi je Juventina premagala Sovodnje. V malem finalu, ki je veljal za 3. mesto, je domača ekipa z visokim rezultatom odpravila Kras iz Zgonika. FINALE ZA 1. MESTO Juventina — Sovodnje (1:1) JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Zin, Tabaj, Mikluž, Lorenzon. Gomi-šček, Tavčar, Ferfolja, Marvin, Montico, 12 Spessot, 13 Corva. SOVODNJE: Uršič, Trivellato, Kovic, Fallanga, Ferfolja, Petean, Pahor, S. Florenin, P. Florenin, Marson, Pahor, 12 Provvidenti, 13 Tomšič, 14 Butkovič, 15 Bagon. STRELCI: v 3. min. Marson, v 29., 73. in 76. min. Montico. SODNIK: Beltrame iz Gorice. Z bolj urejeno igro je Juventina i premagala ekipo Sovodenj, čeprav I je slednja že v 3. min. spravila v tfiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiHHfiiuimimiiiHiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiniTiiiiimiiuuiCTiiiHiiimmiiimiimmiiiiiiiiuiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiu NOGOMET MLADINSKA PRVENSTVA BREŽANI V TREH TEKMAH OSVOJILI ENO SAMO TOČKO Le v kategoriji najmlajših so remizirali z Domiom ZAČETNIKI Breg — Inter S. Sergio 0:2 BREG: Tul, Kraljič, Oblak, Lo-vriha, Žerjal, Grison, Servadei, Mondo, Treu, Ivaldi, Grimalda (Pieri). INTER S. SERGIO: Beneggiani, Ussenich, Zacchigna, Moro, Fumani, Bocciai, Pausa, Punis, Angeli, Doz, Giovannini. Tudi tokrat je prišla do izraza večja uigranost gostov, ki so pokazali nekaj več kot domačini. Vendar jim ni šlo prav lahko, kajti «plavi» so obdržali bel rezultat do zadnjih 10. minut igre. Obramba «pla-vih» je bila kar na mestu in zlasti Lovrihi se pozna, da je dobro pripravljen. Slabše je z napadalno vrsto kateri, kakor ostalim še manjka uigranosti in kondicije. Vsekakor je bil,, opazen. ,vjden, ri^predek v tem drugem srečanju in smo prepričani, da se bo kmalu vse obrnilo na bolje. Poleg Lovrihe se je prvič v vratih dobro izkazal tudi Tul. NAJMLAJŠI Breg — Domio 1:1 BREG: Scheriani, Albertini, Tul, Smotlak, Guštini, Grison, Coretti (Pieri), Pauletti, Viola, Bandi, Merlak. DOMIO: Buna, Chiacchi, Maran, Tritta M., Tritta G., Cacich, Lisi, Zamparo, Male, Grison, Adamo. Srečanje je bilo zanimivo in napeto od začetka do konca. Domio je začel s pospešenim tempom in je imel v 1. p. rahlo terensko prednost, ki se je tudi konkretizirala malo pred koncem polčasa, ko je prisebni Cacich zatresel mrežo «plavih». Domjevci so se pa prezgodaj veselili zmage, kajti ves drugi polčas je bil v znamenju «plavih», ki so no odmoru zaigrali kot prerojeni. Kmalu so «plavi» skrajšali razdaljo po zaslugi čvrstega in izkušenega Viole. Brežani so iskal; celoten izkupiček, toda po izenačenju je bila obramba Domia vedno na mestu in enajsterici sta se razšli zadovoljni tudi s polovičnim uspehom. NARAŠČAJNIKI Breg — Periziarla 0:5 BREG: Mauri, Labliani, Mahnič, Grizonič, Ražem, Divis, Sancin, Lovrenčič, Kalin Zonta, Smotlak. PONZIANA: Zubalič, Vecchiet, Pecile, Verzi, Stoch, Depase, Santoni, Radoz, Rocco, Cesar, Toskan. O neenakosti boja priča že sam i-zid, ki je dovolj zgovoren. Ponziana premore moštvo, ki je trenutno za razred boljše kot Breg. Postava gostov je uigrana, igra po nekem konceptu in je telèsno dobro pripravljena. V tej tekmi se je zlasti dobro izkazal Rocco, ki je realiziral štiri od petih zadetkov. Odlikuje se z dobro pozicijo, hladnokrvnostjo in u-darcem z glavo. Iz podpoprečja so se med «plavimi» rešili : vratar Mauri, ki je nekajkrat prav lepo posegel, ter branilca Mahnič in Grizonič, ki sta se srčno borila do zadnjega. Vsi ostali so po vzpodbudnem in res lepem začetku igre popustili zaradi pospešenega ritma, ki so ga diktirali gostje. Posamezno so v postavi «plavih» sami dobri elementi, ki so pa skoraj nepripravljeni začeli prvenstvo. Manjka jim samo trening. Naj omenimo še, da so Brežani igrali ves 2. p. v desetih, ker je Divis zaradi poškodbe zapustil igrišče. Tudi on se je lepo izkazal v teku 1. p. JOLO PRIJATELJSKA TEKMA Kras (člani) — Koper (mladinci) 2:4 (2:1) Kras — Giarizzole 0:1 (0:0) KRAS: Skupek, Darko Škabar, Pu-rič (Balzano), Bertolino, Okretič, Majcen, Pobega, Vitez, Kosovel, Sergij Škabar in Lauzana. STRELEC: v 71. min. Allegretti. Kras je v nedeljo tesno izgubil proti ekipi, ki je prejšnjo sezono o-svojiia prvo mesto v skupini D. Tržačani so imeli rahlo terensko premoč in precej priložnosti za zadetek. Krasova obramba pa je zdržala ves prvi polčas. Krašovci so bili zelo blizu zadetka ko je Kosovel iz gneče poslal žogo proti praznim vratom. Tržaški branilec je odbil žogo s same gol črte. V drugem polčasu so gostje še bolj pritisnili in devet minut pred koncem tudi dosegli zmagoviti gol. R. B. Od nedelje po TV «La domenica sportiva» V nededjo se bo ponovno začela televizijska večerna oddaja «La domenica sportiva». Začetek sovpada s prvim kolom prve nogometne lige, k; je na vsak način glavna točka oddaje. Televizijsko oddajo bo letos vodil znani novinar Tito Stagno. V začet- nih oddajah mu bo ob strani bivši teniški igralec Nicola Pietrangeli, katerega bo uprava RAI potrdila če bo uspešno opravil sprejemni izpit. Lani je že na koncu sezone kot napovedovalka klavrno pogorela bivša plavalka Novella Calligaris. KOŠARKA CHICAGO, 28. — Po zgledu članov ameriške olimpijske košarkarske reprezentance Dantleya in Bucknerja je tudi May podpisal pogodbo za poklicno igranje. Pristopil je k «Bull-som» (bikom) iz Chicaga za letno «plačo» 200 tisoč dolarjev. Maya, ki ima 22 let, so letos izbrali za najboljšega amaterja v ZDA. AVTOMOBILIZEM RIM, 28. — Tekmovalci avtomobilske hiše Ferrari so danes odpotovali v Montreal, kjer bodo v nedeljo nastopili na mednarodni avtomobilski dirki za VN Kanade. To bo 14. dirka veljavna za naslov svetovnega prvaka formule 1. četku tekme je prisilila Juventino, da je takoj prešla v odkrit napad. Obramba Sovodenj pa je bila pazljiva in tako se je prvi del tekme odvijal na sredini igrišča. Konkretno so začeli Štandrežci u-3:1 živati sadove svojih napadov komaj po 29 minutah igre, ko je Marson v kazenskem prostoru zrušil Montica. Sam Montico je najstrožjo kazen varno spremenil v začasni remi. V prvem polčasu je prišlo še do dveh neubranljivih prizorov. Najprej je sodnik razveljavil gol Sovodenj zaradi' očitne napake nad Plesničarjem, kasneje pa je Marson odbil v polje žogo, ki je bila po mnenju mnogih že za belo črto. Igra je bila zelo napadalna tudi v drugem polčasu. Najprej so imeli več možnosti za gol Sovodenjei, do odločilnega vodstva pa je prišla Juventina z dvema goloma Montica v samo treh minutah igre. FINALE ZA 3. MESTO Mladost — Kras 6:0 (5:0) MLADOST: Todon, Lepre, Uh jan, Gellinj, Gergolet, Dužman, G. Ferfolja, Zampa, Pahor, Barbana, 13 K. Ferfolja, 14 Jarc. KRAS: Ferfolja, Kante, Trobec, V. Milič, Trampuž, Verša, L. Milič, Blažina, Albi, M. Milič, Rebula, 13 Verginella, 14 Husu, 15 Černjava in 16 Šegina. STRELCI: v L, 9., 20. in 55. min. G. Ferfolja, v 25. in 32. min. Fer-letič. SODNIK: Mučič iz števerjana. Premoč domače ekipe je razvidna že iz rezultata. Že v prvi pol uri igre je moral vratar Krasa kar 5-krat kloniti. Obramba Krasa je bila popolnoma zbegana in doberdobski nogometaši so bili gospodarji že v kazenskem prostoru vratarja Ferfo-lje. V drugem polčasu je Kras nekoliko spremenil taktiko in izvedel nekaj hitrih protinapadov, katere pa je o-bramba Mladosti odbila. Posebno sta se tu odlikovala Dužman in Gergolet. Doberdobci so v drugem delu igre dali samo en gol. Dobro se je odrezal Zampa, ki je stalno zalagal napadalno vrsto z uporabnimi žogami. NAGRAJEVANJE Takoj po zaključku zadnje tekme je bila na igrišču slovesnost z na-i grajevanjem. Najprej je spregovoril tajnik Mla-i dosti dr. Mario Gergolet, ki je pozdravil vse nastopajoče in posebno starše pokojnega Severina Devetaka, predstavnike občinske uprave ter sekcij KPI iz Doberdoba in Jamelj, katere član je bil pokojnik. Tajnik Gergolet je s toplimi besedami orisal lik Severina Devetaka: «Z organizacijo tega turnirja se je hotelo ŠZ Mladost spomniti komaj preminulega mladeniča, hi se je vse od mladosti posvetil športnemu, prosvetnemu in političnemu delu. Ker mu njegov poklic ni dopuščal aktivnega športnega udejstvovanja, se je posvetil prosvetnemu, zlasti pa političnemu. To njegovo delovanje, čeprav kratko, naj bo vsem za zgled. Bil. je vesten in pošten. Zanimal se je za manjšinske probleme in za boj delovnega ljudstva. V njegovi kratki življenjski dobi je opravil toliko, da smo nanj lahko ponosni.» Med nagrajevanjem je zmagovita Juventina prejela pokal družine Severina Devetaka in kolajne sekcije KPI iz Jamelj. Sovodnjam je šel poka' in kolajne doberdobske občinske uprave, domači Mladosti pa je pripadal pokal ZSŠDI in kolajne KPI iz Doberdoba. Kras je kot četrto-uvrščeni prejel pokal našega dnevnika in kolajne ŠZ Mladosti. Fabio Gergolet TENIS DAVISOV POKAL «ITI V ČILE ALI NE?» TO JE ZDAJ VPRAŠANJE Poleg športnih in političnih, so v to srečanje vmešani tudi deuurni interesi Čeprav do finalnega teniškega srečanja za Davisov pokal med Čilom in Italijo ni ravno blizu, pa so se po zmagi Italijanov nad Avstralci vendarle razvnele v italijanski športni javnosti ostre debate: igrati ali ne igrati z reprezentanco, ki zastopa državo s Pinochetovim fašističnim režimom? Čeprav velika večina italijanske javnosti podpira stališče, po katerem bi se morali «azzurri» temu srečanju odreči, neglede na to, da bi s tem korakom izgubili pokal, ki ga že imajo na dosegu roke, pa vendarle vse kaže, da se bodo stvari okrog tega nastopa še zapletale. Vedeti namreč moramo, da se o-krog tega srečanja ne spletajo zgolj j športni in politični interesi, ampak j tudi denarni. Tenis sodi med tiste j športe, ki so zabredli v profesiona-j ližem najbolj globoko. Z njim pa je ■ povezana v veliki meri tudi indu-I stri j a ,ki izdeluje športno opremo. UiiuiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiii KOLESARSTVO V LEGNANU lw \ .*■# H ' .. - f tem ? Zdravniške preglede Borovih športnikov opravlja dr. Borut Spacal Danes pokal Rernocchi za državno prvenstvo Tekmovalci se pritožujejo nad težavnostjo proge LEGNANO, 28. — Jutri bo v Legnami start tradicionalne kolesarske dirke za pokal Bernocchi, ki bo letos veljala tudi za italijansko državno prvenstvo. Dejstvo, da so to dirko spremenili tudi v tekmovanje za naslov državnega prvaka (profesionalcev) v cestni vožnji, je vzbudilo med dirkači obilo negodovanja. Proga tega tekmovanje je namreč izredno težka, saj je speljana po ozemlju, ki bo zahtevalo od tekmovalcev največje napore. Zato je razumljivo, da kolesarji ob koncu tako naporne sezone, kot je bila letošnja, ne sprejemajo z navdušenjem še nadaljnjega izčrpavanja svojih sil, ki so že itak precej načete. Zaradi naporne proge izvedenci pričakujejo, da: bo., tekmovanje izredno selektivno ter bo gotovo odstopilo veliko število^ tekmovalcev. Med drugim moramo pomisliti,, da sé bodo kolesarji povzpeli kar dvakrat preko 1000 m nadmorske višine, višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko proge pa znaša celo 1200 metrov. Start dirke bo ob 10. uri v Legnami, na cilj pa bodo tekmovalci predvidoma prišli od 16.15. V MEDOBČINSKI LIGI Renče in Tolmin na vrhu lestvice V medobčinski nogometni ligi na Novogoriškem so dosegli v preteklem kolu naslednje rezultate: ČLANI Vozila I - Rudar 1:1 Vipava - Renče 2:4 Tolmin - Brda 4:0 Bilje - Vozila II 1:3 Adria - Vodice 1:2 (prekinjena v 80. minuti) LESTVICA: Renče in Tolmin 4, Vozila I, Vodice in Rudar 3, Bilje in Adria 2, Vipava 1, Brda 0. Vozila II 4 točke — izven konkurence. MLADINCI Vipava - Renče 8:3 Adria - Vodice 4:0 Tolmin - Brda 2:2 Vozila - Primorje neodigrana Bilje proste LESTVICA: Adria 6, Primorje 4, Brda 3, Vozila, Bilje, Renče in Vipava 2, Tolmin 1, Vodice 0. Posebnost 3. kola: v Novi Gorici so borbeni igralci Rudarja izsilili neodločen rezultat, čeprav so oba gola dali Novogoričani — tudi avtogol. V Mirnu je sodnik prekinil tekmo v 80. minuti pri stanju 1:2 za Vodice, ker je občinstvo povzročilo nered. Mladinska tekma Vozila -Primorje ni bila odigrana, ker je sodnik ocenil pomožno igrišče kot — neuporabno, vtem ko je glavno igrišče zaprto. V naslednjem kolu bodo igrali: ČLANI. Rudar - Brda, Vodice -Tolmin, Renče - Bilje, Vozila I -Vipava, Vozila II - Adria. MLADINCI: Primorje - Brda, Vodice - Tolmin, Renče - Bilje, Vozila - Vipava, prosta Adria. Varl R. KOŠARKA Medsebojno obračunavanje BAHIA BLANCA, 28. - V priča-kovanju košarkarskega turnirja za svétoVrkr khibško prvenstvo je italijanski Mobilgirgi premagal domače argentinsko moštvo Olimpo z rezultatom 78:68. Med prvim polčasom je sodnik izključil domačina De Li-zaso in Italijana Bissona, ker sta med seboj fizično obračunavala. ŠPORT NA TV Boksarsko srečanje med Cassiu-som Clayem in Nortonom bo prenašala danes italijanska TV po drugem sporedu v posrednem prenosu ob 7.30 in 17.30. ATLETIKA REGGIO EMILIA, 28. — Znana italijanska atletinja Rita Bottiglieri je postavila nov državni rekord v peteroboju. Skupno je zbrala 4.287 točk. Ista atletinja je državna rekorderka tudi v tekih na 200 in 400 m, letos pa je odličen rezultat 6,44 m dosegla tudi v skoku v daljino. BOKS CARACAS, 28. — Venezuelski boksar Estaba je že petič uspešno branil svetovni naslov mini-mušje kategorije. Njegov nasprotnik, Argentinec Rodriguez, se je moral zaradi rane umakniti v desetem krogu. Estaba je gladko vodil tudi po točkah. TENIS LOS ANGELES, 28. — Američan Gottfried je presenetljivo izločil Romuna Nastaseja v polfinalu teniškega turnirja v tem mestu. Možna Panattova zmaga bi pomenila npr. za tovarno, ki izdeluje copate, ali loparje, ali majice, v kate-dih nastopa ta igralec, izredno propagando in priložnost za velike zaslužke. Taka tovarna prav gotovo ne bo pristala na to, da bi se ji podobna priložnost izmuznila iz rok ir bo nastop italijanskih igralcev proti Čilu ne le zahtevala, ampak tudi izsiljevala, oz. pogojevala z odvzemom denarnih nagrad. Te pa niso majhne. V prihodnjih dneh bo npr. v Caracasu mednarodni teniški turnir (na katerem bo sodeloval tudi Panatta), kjer bo zmagovalec prejel več kot 30 milijonov lir. Take nagrade, seveda, predstavljajo za igralce preveliko izkušnjavo, pa čeprav morajo igrati proti zastopstvu take države, kot je danes Čile. V italijanskem športnem tisku je na splošno prevladala težnja, naj bi se Italija temu finalu odrekla. Toda v italijanskih teniških krogih vlada trenutno zelo sumljiv molk. Prav ta pa verjetno napoveduje, da bo v prihodnjih tednih okrog tega srečanja še marsikaj izrečenega. Srečanje Čile — Italija bi moralo biti v Santiagu v dneh 17., 18. in 19. decembra. Doslej ni še nobena izmed obeh reprezentanc osvojila Davisovega pokala. Čile se je uvrstil v zaključni finale zato, ker je brez igre zmagal proti Sovjetski zvezi. Ta z njim, namreč, zaradi političnih vzrokov ni hotela igrati. NOGOMET V prijateljskem srečanju mladincev Trener zadovoljen z mladinci Vesne Vesna — S. Giovanni (mladinci) 1:2 (0:0) VESNA: Košuta, Sulčič, Visintin, Germani, Zucca IL, Skrem, Kele-menič, Vecchio, Russignan, Zucca L, Botti (Boris Tence), 14. Babuder. Strelec za Vesno: Germani. Kljub porazu, je Vesna proti mladinski ekipa S. Giovannija, ki nastop» v mladinskem deželnem prvenstvu, zaigrala dobro in borbeno, tako da je bil trener Finatto po končani tekmi kar zadovoljen z nastopom svojih varovancev, ki bodo prihodnjo nedeljo igrali prvo prvenstveno tekmo v 2. amaterski ligi. Edinole v napadu so «plavi» razočarali, medtem ko so v obrambi in na sredini igrišča pxtvsem zadovoljili številne navijače. Gol za Vesno je dal krilec Germani, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču, poleg mladega Zucce, ki je še enkrat dokazal, da spada med najboljše branilce, ki jih zmore kriška enajsterica. MILAN, 28. — Milanski nogometni prvoligaš Inter je imel dokaj razburljiv dan, saj bi moral že v zgodnjih jutranjih urah odleteti v Budimpešto na povratno tekmo s Hon-vedom. Najprej so odhod odložili zaradi megle nad Lombardijo, nato pa zaradi zapore budimpeštanskega letališča, kamor je prispela važna pioli ti čna osebnost. Med voditelji In-terja je v Budimpešto odletel tudi znani misovski poslanec Servelio, ki je ušel kontroli madžarskih oblasti in dobil vizum. KOŠARKA «Rapotez» Interju Inter 1904 je osvojil trofejo «Rapotez» na košarkarskem turnirju, katerega je organiziral Scoglietto. 2. je bil Scoglietto. OBVESTILA ŠZ BOR - ODBOJKARSKI ODSEK vabi dekleta rojena leta 1961 in mlajše na prvi trening, ki bo v petek, 1. oktobra ob 14. uri na stadionu «L maja». Poleg začetnic so vabljene tudi vse pionirke, ki so že lani trenirale s to skupino. KAREL PRUSNIK • GAŠPER Gamsi na plazu 27. ™mv„sefo^ži%B» s,rn“v pismu “• trebna -^eta Je • ^rezP,0P°jno potrebna na Koroškem. Po-rena rf zaradi mobilizacije novincev in organizacije teki g- i rfZ Par.t‘zanske edinice bi bila Koroška kot jabolko, mn P°d drevesom, da segnije. Mi tega ne sme- mo d°Pustiti, Koroška je NAŠA. Ie orsanf3 'V med z‘mo. sPala. Z njeno pomočjo je tov. Pav-korofkiv, ci teren> z njeno navzočnostjo je zraslo zaupanje delom « jovencev do naše Partizanske vojske, z njenim ske meje6 ^ dvignd revolucionarni val tudi prek avstrij- Precpi !rjSvSO res malo preveč nedisciplinirani, toda precej so se ze popravili in se še bodo... IromišaH^K0* ™nenJe je rudi, da se da četi dobrega polit-rako vain at^Jona> ki bi v tem času imel na tem, za nas štab 4 r,r.emt.terenu> veIik° in odgovorno nalogo. Dokler Kosom cfera;Uvnf cone ne reši tega vprašanja, bova s tov. še nar,rei ZtdKZf a funkciji, ki nama ju je dal štab in bova naprej skrbela za delo Koroške čete. 5. Poročilo o stanju čete, oborožitvi in biografske podatke novincev bova podala. Sedaj je v četi skupno 18 partizanov. 6. Janez, Servac, 2uti in Harkov niso všteti, čeprav so začasno vsi v tej četi. 7. Pošljite kolikor mogoče literature, propagandnega in študijskega materiala. Z nama je prišel do Petka tudi tov. Pavle, da bi se sestal s Teboj. Po počitku je krenil nazaj. Vzpostavili smo redno zvezo med Koroško četo, oziroma med terenci na Koroškem in nami. S Pohorci'še ni nikakršnih stikov. Koroški partizani pozdravljajo komando IV. Operativne cone in želijo skorajšnjega svidenja.» Preden zapustimo taborišče, bi rad spregovoril še nekaj o naši mali Marjetki, brez katere si še danes težko razmišljam pravo podobo tega našega domovanja sredi zasnežene Pece. če bi bil kdo v tej težki zimi visoko v Peci vreden pomilovanja, potem je to bila Marjetka. Takrat je imela morda kakih sedemnajst let, bila je šibke postave in bolj podobna punčki ko dekletu. Marjetka je bila srednješolka iz Hrastnika, pa je vendar bolj pogumno trpela mraz kot zdravi hribovski fantje. Mi smo se jezili nad najrazličnejšimi težavami, tolažilo pa nas je drobno dekletce. Kolikokrat je Robin srdit stiskal usta, ko pa se je ozrl na Marjetko, se mu je čeljust raztegnila in nad rjavkasto brado so se posmejali redki, beli zobje, že to, da je Marjetka z nami vred trpela vse težave, je veliko pomagalo. Pogledal si jo, kako je s svojim težkim nahrbtnikom vztrajno rila po zasneženi strmini, pa si se vprašal, kako, za vraga, še ni obnemogla, ko si vendar že sam na koncu moči, in sram te je bilo, pa si se vzravnal pod tovorom in krepkeje zastavil korak. V zemljanki je pomagala Matjažu .Če je bil še tak mraz, je s svojimi pomodrelimi in otrplimi prsti udarila po tip- kah pisalnega stroja tako dolgo, da ji roke niso povsem otrpnile. Kadar smo smeli, smo zanjo nacepili prav drobne trske, ki niso dajale dima in zakurili ogenj. Veliko toplote seveda niso dajali ti plameni. Le zasmradili so zemljanko. Malce pa se je le ogrela in odtajala prste. SLOVO PECI Matjaž, Bor in Izak so prvi zapustili Peco in odšli rta štajersko. Matjaž je nameraval poiskati političnega komisarja štajerske operativne cone Dušana Kvedra - Tomaža, da bi z njim uredil vprašanje političnega dela na terenu. Tomaža ni našel, pač pa se je sestal s Strgarjem, ki je imel stik s Tomažem. Zato je po njem dne 21. februarja poslal pismo Tomažu in Jugu. V njem je predvsem našel vprašanje političnih delavcev, ki bi bili potrebni za tako obširno področje kot je Koroška. Strinjal se je s Kidričevo in Kvedrovo u-gotovitvijo, da je treba tudi v Avstriji čimbolj razširiti protifašistično gibanje in pripomnil, da že napenjajo vse sile, kako bi uspešno mobilizirali čim več fantov, zbrali čim več orožja in streliva ter prodrli čim dlje v Avstrijo. «Kar se tiče čete, ki smo jo poslali proti železni Kapli,» piše dalje Matjaž, «še ni nikakih vesti. Tudi nismo čuli o kakršnihkoli akcijah. Za uspešno delo na Koroškem bi bilo treba najti novih moči, čimveč političnih delavcev in propagandnega gradiva, podobno kot za primorske Slovence. Čutim tudi potrebo, da se čimprej sestanemo politični delavci štajerske in Koroške, in to še preden se bodo začele večje vojaške akcije. Istega mnenja sta tudi tovariša Strgar in Petek. Zato predlagam, naj bi se sestali vsaj v marcu in naj bi na sestanek prišli tudi eden izmed vaju dveh Pomanjkanje partizanskega življenja in povezanosti je po moje mnenju velika hiba v teh odločilnih dneh. Ta sestanek naj bi bil organizacijski... Potem bi vsak od nas delal na svojem področju z večjim samozaupanjem in večjo iniciativo. Pošljite čimveč literature...» Četa, ki je 15. februarja zapustila Peco, je odšla čez Luže v Podpeco. Čemrov Luki in žena Micka sta nam postregla s krapi in žganjem, tako da smo se tudi mi malo naužili pustnih dobrot. žganje je bilo zelo močno in zaplesali smo z dvojno plesalko: s puško in dečvo. Marsikomu so vse te dobrote malce zmedle glavo in spet je bila potrebna Matjaževa kritika. Ob takih primerih pa je bila še bolj učinkovita Marjet-kina beseda. Matjaževi so večkrat ugovarjali, ko pa je pritegnila še Marjetka in jih je prav po hrastniško oštela, so utihnili. Od čemra smo se napotili mimo Peršmana in Peternela v Lobnik. Ustavili smo se pri Vegelnu, znani slovenski zavedni družini. Kar žareli so od veselja in navdušenja. Takoj je bila harmonika pri roki, fantje pa so se zavrteli z domačimi dekleti. Veselo je bilo vse do jutra, ko je vstopil zamenjani stražar, ves zasnežen. Osupnili smo. Ples je bil končan. Bili smo namreč prepričani, da se že bliža pomlad, kajti po sončnih straneh je bilo ze kopno, sedaj pa nenadoma sneg. Kaj bo, če ga namete do kolen? Orožje smo sicer imeli, toda malo nabojev in dolgo se nismo upali bojevati. Morali smo hitro ukrepati! Takoj smo se umaknili v Vrečkovo planino pod Pleši-vec, Vegelnov oče Matevž pa je z voli in sanmi zabrisal sled. Stražar se je izmenjaval vsaki dve uri in vedno je moral na novo gaziti, ko je šel na stražarsko mesto. Snežilo je ves dan in vso naslednjo noč in že ga je bilo do stegen. Hrane je zmanjkalo in nekaj je bilo treba storiti. Sklenili smo, da se premaknemo globlje v Lobnik. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacijo in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din MORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 29. septembra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS • 6l000 Ljubljano, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. .rdaiaLJzn Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^Trst založnikov fieg11 ZA ČIMPREJŠNJO OSAMOSVOJITEV TEMNOPOLTEGA PREBIVALSTVA V RODEZIJI AFRIŠKI VODITELJI PRIPRAVLJAJO ENOTNO PROTIRASISTIČNO FRONTO Afričani zavračajo anglo - ameriški načrt, po katerem naj bi Smith postopoma prepustil oblast črnski večini - Gromiko ostro napadel Kissingerjevo politiko MOSKVA, 28. —Anglo - amerški | rave, kolikor so poštarji zahtevali [ čai z avstrijskim kolegom Lancom, načrt, po katerem naj bi oblast v 1 izpustitev nekaterih koiegov, ki so j da bi podpisala nov sporazum o ure-Rodeziji v teku dveh let prevzela j že dalj časa v zaporu) tudi sam jevanju železniškega prometa v ob- temnopolta večina, je, kot znano, izzval ostre reakcije v Sovjetski zvezi. Sovjeti so očitali zahodnima velesilama, da pomeni načrt, ki ga je v petek predložil rasistu Smithu Kissinger, le pesek v oči in da njegova uresničitev sploh ne bo spremenila dejanskega položaja v tej afriški deželi. Obtožbe v tem smislu je ponovil danes sovjetski zunanji minister Gromiko na 31. zasedanju glavne skupščine OZN. Zavzel se je za takojšnji in brezkompromisni prehod oblasti v Rodeziji, kakor tudi za takojšnjo osamosvojitev Namibije, ki si jo rasistični režim Južnoafriške republike nezakonito lasti. Gromiko je še pripomnil, da se bo Sovjetska zveza odločno zoperstavila vsakemu nadaljnjemu poskusu za podaljšanje kolonialističnega oziroma rasističnega jarma na afriški celini pod katero koli zastavo. Z druge strani piše glasilo KP SZ «Pravda», da je treba ameriško politiko v Afriki odločno zavrniti, kajti njen glavni namen je zaščititi rasistične ki reakcionarne režime oziroma gospodarske in strateške interese zahoda, zlasti pa atlantske zveze. Anglo - ameriški načrt o Rodeziji ne daje nobenih jamstev za to, da preide oblast v tej deželi res v roke Afričanov. Načrt predvideva pač ustanovitev državnega sveta pod predsedstvom rasista in sestavo začasne vlade, v kateri bi ostala najpomembnejša ministrstva v rokah bele manjšine. «Pravda» zatem hvali načrt za rešitev rodezijskega vprašanja, ki so ga zasnovali med nedavnim sestankom v Lusaki predsedniki Tanzanije, Mozambika, Angole, Botswane in Zambije. O sestavi nove salisburyj-ske vlade ter o zasnovanju ustave neodvisne Rodezije morajo po mnenju sovjetskega glasila odločati izključno borci za svobodo, se pravi razna osvobodilna gibanja, in to na ustrezni konferenci izven rodezijskega ozemlja. Ta načrt dokazuje, nadaljuje «Pravda», da Afričani nikakor ne nameravajo prepustiti rasistom in njihovim zaščitnikom pobude za kakršnekoli spremembe na a-friški celini. To potrjuje tudi okoliščina, da se voditelji afriških odporniških gibanj pripravljajo na ustanovite .• skupne protiras: stične fronte. V Lusaki so se namreč pričeli pogovori med delegacijami osrednjih dveh organizacij tako imenovanega rodezijskega nacionalistčnega gibanja «Žanu» in «Zapu», ki so že takoj pokazali, da obstojijo dobre možnosti za dejansko poenotenje vojaških poveljstev. To je priznal tudi sam voditelj «Žanu» (organizacije, ki se neposredno v Ro-dez:ji bori proti Smithovemu rasističnemu režimu) Robert Mugabe, potem ko se je srečal z odposlanstvom organizacije «Zapu», to je notranjega krila afriškega nacionalnega sveta ANC, ki ga vodi Joshua Nkomo. Delegaciji sta proti večeru zapustili Lusako namenjeni v Mapu-to v Mozambiko, kjer bodo nadaljnji pogovori med afriškimi voditelji. Mugabe je povedal, da išče predvsem nekakšen operativni sporazum in ne toliko ustanovitev enotne organizacije, ki bi ji načeloval en sam voditelj. Skratka, šlo naj bi za enotno politično fronto, ki bo do dokončne rešitve rodezijskega vprašanja preprečila nadaljnje trenje med posameznimi črnskimi voditelji oziroma strujami. Mugabe je odločno zavrnil anglo - ameriški sporazum o Rodeziji, ki ima po njegovem namen le še utrditi beli rasistični režim. kralj . Juan Carlos, saj je danes sprejel na razgovor glavnega ravnatelja poštne uprave Acho. Medtem se je razširila vest, no kateri utegne v najkrajšem nastati vladna kriza. Predsednika Suareza naj bi zamenjali z generalom Ma nuelom Gutierrezem Melladom, ki je bil pred nekaj dnevi imenovan za podpredsednika vlade. Slednjič še ■ zanimiva vest. da je bil namreč sinoči izpuščen na svobodo predstavnik španske komunistične partije v, naprednem gibanju «Coordinacion democratica» Javier Ortiz. Aretirali so ga prejšnjo sredo po zaključku seje izvršnega odbora omenjenega gibanja. Sporazum o obmejnem železniškem prometu med Italijo in Avstrijo DUNAJ, 28. — Italijanski minister za prevoze Ruffini se je danes sre- mejnem italijansko-avstrijskem pasu in o' uporabi ustreznih železniških postaj v Trbižu, San Candidu (Inni-cben) in Brenneru. Sporazum, ki prične veljati 1. oktobra, nadomešča začasni dogovor o železniškem prometu med državama iz leta 1974 in sodi v okvir splošnega sporazuma . o obmejnem prometu po žeieznici, l;i je bil ratificiran 2. julija letos. Novi sporazum ureja problematiko tarifnega režima za potniški, tovorni in poštni promet. Ministra sta se dotaknila tudi nekaterih drugih vprašanj, tako npr. kočljivega problema letalskega prometa nad Trbižem, ki je prepovedan iz vojaško-strateških razlogov, a ga bedo menda v kratkem dovolili. To bi koristilo predvsem turističnim letom, ki se morajo sedaj odvijati prek Brennera. Ruffini in Lane sta se med drugim pogovarjala še o potrebi po ejačenju železniške proge Videm-Trbiž in posodobljenju brennerske proge ter o nujnosti ustreznejše ureditve carin ske službe na železniški postaji v Fortezzi (Franzenfest). ZARADI NEZADRŽNEGA STOPNJEVANJA ŠPEKULACIJ Živila se bodo ponovno podražila Confcommercio za uvoz mesa iz tretjih držav - Minister Marcora napoveduje večji uvoz živili iz EGS RIM, 28. — Poletna sezona se je iztekla, nastopila je jesen, z njo pa je završalo med proizvajalci živilskih potrebščin, ki jim je do tega, da se odkupne cene čimbolj povišajo. Temu kajpak nasprotujejo trgovci, zlasti pa porabniki, tako predvsem gospodinje iz skromnejših slojev, kj jih je skokovita inflacija že tako hudo prizadela. Mehka pšenica se nezadržno draži, posebno pa velja to za trdo pšenico, ki naj bj ji cene močno poskočile zaradi ustreznega pritiska testeninar-jev. Novo pridelani koruzi so se cene dvignile že za kakšnih 15 odst., nasprotno pa so cene riža ustaljene kljub temu, da so se njegove zaloge občutno zmanjšale, kar gre pripisati vrsti dražb v organizaciji AIMA za pomoč državam tretjega sveta Cene kavi nenehno naraščajo in zelo verjetno se bodo kaj kmalu dvignile za nadaljnjih 300 do 400 lir pri kg. Cene mlečnih izdelkov so se že takoj po velikem šmarnu močno povzpele, kar utemeljujejo izdeloval ci z bremeni, ki- jih nalaga nova delovna pogodba uslužbencev te stroke, s povečanjem prevoznih izdatkov, s podražitvijo embalažnih sredstev in nazadnje s splošnim porastom iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiii Živahna volilna kampanja v ZRN p 1 *5;................ Prihodnji teden bodo v Zvezni republiki Nemčiji volitve za sestavo nove vlade. Volilna kampanja je v vsej državi dokaj živahna in pristaši po sameznih kandidatov so v številnih mestih, kakor npr. v Frankfurtu razobesili velikanske fotografske posnetke svojih izvoljencev. Na sliki vidimo sedanjega predsednika koalicijske vlade Schmidta (levo), ki je socialni demokrat ter njegovega krščansko-demokratskega tekmeca Kohla. predelovalnih stroškov. Nedvomno pa so podražitvi botrovale v prvi vrsti hude špekulacije, sicer si ne moremo razlagati dejstva, da so pretekli mesec narastle cene tudi tistim izdelkom, kot siru grana, maslu, mleku in izdelkom iz uvoza, katerih podražitev je bilo mogoče delno opravičiti šele pozneje (glej afero okrog sira grana). Mleku in njegovim derivatom bodo cene v kratkem vsekakor narastle za 100 do 150 lir pri litru, in to zaradi dviga podpor živinorejcem v sklopu EGS (15. t.m.). Slednjič še meso, ki je povzročilo že toliko gorja italijanski plačilni bilanci, v prvi vrsti pa potrošnikom. Sveži govedini so cene v poslednjih tednih precej narastle, v bližnji perspektivi pa naj bi se ustalile. Svinjsko meso se je konec avgusta močno podražilo, pozneje pa so se cene zopet znižale. Perutnina se bo podražila. ker sedanje odkupne cene ne zadovoljujejo rejcev. V zvezi s problemom lagodnejše oskrbe italijanskega trga z mesom se je oglasilo vsedržavno združenje trgovcev z lastnimi predlogi. Med drugim zahteva popolno sprostitev izvoza mesa iz tretjih držav (tistih, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti), z druge strani pa, da se prodaja zamrznjenega mesa dovoli tudi mesnicam, se pravi, da dobi potrošnik v mesnici lahko tako sveže kot zamrznjeno meso. Z druge strani bi bilo treba po vzoru številnih tujih držav tudi v Italiji ustvariti pravo tržišče s svinino, poprej pa seveda preosnovati vso prašičerejo, ki naj se usmeri izključno k proizvodnji suhega prašičjega mesa. Slednja naj bi omogočila večjo razpoložljivost s svinino, obenem pa ugodnejše ekonomske pogoje rejcem. Nazadnje predlaga omenjeno združenje (Confcommercio), naj se rimska vlada trdno zavzame za korenito revizijo živinorejske politike v EGS. Zahteva Confcommercio za liberalizacijo uvoza mesa iz tretjih držav bo nedvomno naletela pri vladi na gluha ušesa: prvič, ker bi bila ustrezna pogajanja z oblastmi ; EGS težavna in dejansko neuspešna, drugič pa. ker je kmetijski minister Marcora predvčerajšnjim iznesel lasten perdlog za zagotovitev zadostnih količin mesa in drugih živil italijanskemu trgu. Prihodnji teden bo pre-dočil pristojnim dejavnikom EGS potrebo, da uvozi Italija velike količine kmetijskih pridelkov in proizvodov živilske industrije iz drugih držav članic deveterice ter tako prepreči nadaljnje špekulacije na cenah. Stroške za prevoz vsega lega blaga (minister ni pojasnil, kakšnega, domnevajo pa, da bo šlo med drugim za maslo, olje, pšenico, mleko v prahu in seveda meso) naj bi kril skupni kmetijski sklad FEOGA. Mali Roberto Palma je zopet doma , Nt/nanca sta predsinočnjim ugrabila 10-letnega Roberta Palmo, a kmalu nato sta ga pustila zavezanega v manjši jami pri Rimu. Otrok se je sam rešil in stekel po gmajni, dokler ni srečal kmeta, ki ga je popeljal h karabinjerjem. Ti so ga seveda odvedli domov. Robertov oče (na sliki s sinčkom in karabinjerjem) pravi, da ni bogat, zato naj ne bi šlo za poskus izsiljevanja. Domnevajo vsekakor, da sta bandita otroka le začasno pustila v jami: pozneje naj bi se vrnila in ga odvedla drugam, a kaže, da ga nista devolj trdno zvezala. (Telefoto ANSA) liiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKifiiiiiiiiiiiiiiriiiuiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiintiiM POMEMBNO ODKRITJE V LABORATORIJU ZA MIKROBIOLOGIJO V RIMU Dioksin pri Sevesu bodo mogoče skušali razkrojiti z bakterijami Po obdelavi zastrupljene zemlje iz Sevesa z bakterijami je dioksin popolnoma izginil - Odbornik Rivolta potuje v Hanoi RIM, 28. — Na višjem inštitutu za zdravstvo, in sicer v laboratoriju za mikrobiologijo, ki ga vodi prof. Rodolfo Negri, so opravili na znanem strupu iz Sevčša dioksinu, poskuse, ki so baje obetajoči. Profesorju Negriju se je menda posrečilo, da je z bakterijami razkrojil dioksin ter ga degradiral. Kot je znano, so na področju pri Sevesu najprej opravili poskuse z mešanico «phenobac + agribac» od družbe Worne Biochemical in o katerem se je govorilo že od 9. avgusta naprej. Tudi sama tehnično - znanstvena komisija je tedaj menila, da je šlo za metodo, ki bi jo bilo treba uporabiti. ,No, sedaj pa so na podlagi proučevanja «gaskromatogra-mov» (se pravi proučevanja plinov, ki jih posebni aparati dojemajo na podlagi barve), ugotovili, da v zem- Pretresljiv prizor iz Damaska Španiji grozi vladna kriza MADRID, 28. — Med včerajšnjo splošno stavko v baskovskih pokrajinah ter med raznimi stavkami drugod po Španiji je prišlo tudi do 1-zgredov, ki so zahtevali smrt komaj 20-letnega študenta Carlosa Gon zaleza Martineza. Okoliščine, v katerih je bil smrtno ranjen v trebuh (umrl je namreč v bolnišnici nekaj ur po operaciji), še niso bile pojasnjene; nekateri menijo, da je mladeniča ubila policija, ki to zani ka, drugi pa, da je postal žrtev skrajno-desničarskih tolp. Šlo naj bi za «gverilce Kristusa kralja», ki so znani po tem, da sistematično motijo delavska zborovanja. Včerajšnjo splošno stavko so Baski oklicali v dvojnim namenom, in sicer za podkrepitev zahteve po razglasitvi splošne amnestije oziroma za počastitev spomina petih baskovskih rodoljubov, ki so jih usmrtili pred letom dni. Šlo je za pripadni ke organizacij ETA in FRAP, ki so morali na zatožno klop pod obtožbo terorizma ter so jih obsodila na smrt tri ločena vojaška sodišča. Stavka je doživela izreden uspeh, saj celo v samih vladnih krogih priznavajo, da ;e bila udeležba pri njej devetdesetodstotna. Ž druge strani se tako v Madri du kot drugod po državi nadaljuje stavka poštnih uslužbencev; roke je že pred tednom dni prekrižalo nad 30.000 oseb. Kaže, da namerava posredovati za rešitev sindikalnega spora (ki je sicer tudi politične na V nedeljo zjutraj je, kot znano, četverica palestinskih gverilcev vdrla v hotel Semiramis v Damasku (Sirija) in se zabarikadirala s približno 90 talci v 5. nadstropju. Napadalci so hoteli tako izsiliti od sirske vlade izpustitev 33 palestinskih borcev, ki so bili zaprti pod obtožbo terorizma. Ko bi oblasti ne pristale na zahtevo, bi četverica pobila talce in pognala v zrak hotel. To ji ni uspelo zaradi bliskovite akcije sirskih vojakov ter agentov, ki so vdrli v hotel in pričeli divje streljati na gverilce. Eden (vodja) je bil ubit (več žrtev in ranjenih je bilo tudi med gosti hotela), druge tri pa so ujeli ter jih po nekaj urah obesili prav na trgu pred hoteiom Semiramis. Usmrtitev je bila javna in ji je prisostvovalo na tisoče krajevmh prebivalcev, ki so vzklikali sovražna gesla proti Palestincem. Šlo je za dogodek, kakršnega bi človek v količkaj omikani deželi ne pričakoval. Na sliki: hotel Semiramis in del množice med usmrtitvijo (zgoraj) ter trupla obešen5h Palestincev (spodaj) (Telefoto ANSAJ PO RELATIVNEM ZATIŠJU V ZADNJIH DNEH Ponoven izbruh manifestacij in uporov v italijanskih ječah V Milanu stavka zapornikov-delavcev in težave s prehrano - V rimskem zaporu «Regina Coeli» so intervenirali karabinjerji in policisti s solzilnimi bombami MILAN, 28. — Kot smo poročali že včeraj, je v zaporu San Vittore v Milanu zopet zavrelo, že včeraj so organizatorji «bojevniške rdeče pomoči» najavili, da bodo danes zaporniki zadolženi za razna dela znotraj in zunaj zapora stavkali. Povod za manifestacijo je zahteva po pomilostitvi in amnestiji. Stavka je povzročila v notranjosti zapora določene težave pri dobavi obrokov hrane. Doslej niso zabeležili nobenega incidenta in položaj je na splošno miren in normalen. Po nekaterih vesteh naj bi stavka zadevala tudi premestitev nekaterih zapornikov v druge zapore. Zaporniki menijo, da gre za disciplinski ukrep na škodo nekaterih zapornikov, ki so sodelovali pri zadnjih protestnih manifestacijah, ko so se večje skupine zapornikov povzpele na streho zapora ter uprizorile javno manifestacijo. Zaporniške oblasti pa trdijo, da so sprejeli ukrep premestitve zaradi pomanjkljive zmogljivosti zapora, ki je bil poškodovan zaradi tedanje protestne akcije. Iz Rima sporočajo medtem, da se je stanje v rimskem zaporu «Regina Coeli», kjer je prišlo sinoči do upora v četrtem oddelku, skoraj popolnoma normaliziralo V določenem trenutku okoli polnoči pa so se bile razmere zelo zaostrile. Uporniški zaporniki četrtega oddelka so se skušali prebiti do tretjega, kar bi pomenilo ponoven razmah protestne akcije. Res pa je, da so se nekateri zaporniki tretjega oddelka uprli temu poskusu. Sledil je nato nastop karabinjerjev in policistov, ki so prišli v zapor v polni policijski bojni opremi. Ni minilo dolgo časa in že .se. je začel..valiti iz. vhodov v zapor gost dim, ki so ga povzro čile solzilne bomoe. Zdi se, da so karabinjerji in policisti odvrgli nekaj čez 40 solzilmh bomb. Potem so zaporniki pristali na pogajanja. Ždi se, da se je protestne akcije v Regina Coeli» udeležilo okoli 150 zapornikov. Vsi so nameščeni v tretjem oddelku in pravzaprav je upor zadeval samo eno nadstropje. Zaporniške in sodnijske oblasti so uvedle preiskavo. Ravnatelj zapora dr. Santamaria je prebil vso noč v zaporu. Davi je pregledal odsek, kjer je prišlo do upora. Izjavil je, da je škoda majhna ter zadeva le opremo nekaterih celic, kak radiator in nekaj šip. «Na srečo — je dejal ravnatelj — je upor prizadel samo eno nadstropje ter zato delovanje kaznilnice ni bilo spravljeno v nevarnost. Nadalje je izjavil, da bo poslal čimprej poročilo ministrstvu za pravosodje in državnemu pravdništvu. Ravnatelj Santamaria je zanikal, da bi ga kdo od zapornikov napadel ali ranil. Dejal je, da je pri poskusih, da bi pomiril zapornike zdrsnil po podu ter obtičal z nogo pod polomljeno posteljo. Zdrsnil pa je, ker je bil pod moker zaradi poškodb na ogrevalnih napravah. Dr. Santamaria je nadalje še poudaril, da se v tem trenutku ne postavlja v zaporu «Regina Coeli» problem preobljudenosti. V zaporu je namreč sedaj 920 zapornikov, njihovo število pa bo verjetno z jesenjo naraslo. Iz Rima je prišla tudi vest, da so v inštitutu legalne medicine opravili danes odvzeme krvi, tkiva in drugih delov telesa s trupla 21-letnega zapornika v zaporu Rebibbia, ki je Gre za Alfreda Bellomarina, ki je že tretji zapornik, ki je umrl na čuden način v teku enega meseca. Preiskovalni sodnik Infelisi bo jutri zaslišal Hellomarinovega očeta in dva zapornika, brata, ki sta bila v bližnji celici ko je Bellomarino umiral. Iz Neaplja pa sporočajo, da je 0-koli 30 zapornikov uprizorilo protestno akcijo v zaporu «Poggioreale». šlo pa je za bolehne zapornike, ki so zahtevali, da bi ostali več časa na sprehodu na dvorišču. V i-stem zaporu je neki zapornik 00 skusil napraviti samomor, kar pa so mu s hitrim posegom preprečili. Šlo pa je za oseben primer dejanja iz obupa. Policisti živijo v težkih razmerah BOLOGNA, 28. — Tukajšnji odbor za demilitarizacijo in sindikalizacijo policije je v posebnem sporočilu orisal težke življenjske razmere policijskih agentov. Med največjimi teža. vami, s katerimi imajo opravka, je vprašanje stanovanja: če sploh lahko pridejo do lastnega bivališča izven vojašnice, morajo zanj plačevati oderuško stanarino. Zaradi tega se mnogi ne oženijo oziroma odlašajo leta in leta s poroko, še huje pa je s tistimi, ki so poročeni, a morajo zaradi pomanjkanja stanovanja bivati v vojašnici, in to tudi po več tisoč kilometrov daleč od kraja, kjer biva zakonska Obisk v Hanoiu kaže. da se v Milanu zanimajo za možnosti čimprejšnje naselitve zastrupljenega področja. Parlamentarna preiskovalna komisija za afero Andreotti - Miceli iji iz Sevesa, ki so jo obdelali z bakterijami, dioksin ni več navzoč. Strupena snov je popolnoma izginila. Poskus, ki ga je odbor dežele Lombardije odobril 18. avgusta in hi ga je izrecno potrdil tudi ravnatelj višjega inštituta za zdravstvo prof. Francesco Pocc.hiari (ki je eden od najbolj vplivnih članov vladne komisije) so opravili, kot že rečeno, v laboratoriju mikrobiologije. Poskusa se. je udeležila celotna ekipa raziskovalcev: profesorja Littoria von Loch in De Felip ter doktorji Aureli, Zanasi in Laura Toti. Kontrolo so opravili v kemičnem laboratoriju istega višjega inštituta za zdravstvo. Poudarjajo, da so ti rezultati potrdili «pričakovanja in trditve italijanskih in tujih mikrobiologov. Še posebej je pomembno, da je ta mnenja potrdil tudi Nobelov nagrajenec Crosby». Medtem sporočajo, da je minister za delo Tina Anseimi ukazala vsem inšpektoratom za delo v Itali j., naj opravijo podrobne preglede, da bi preprečili ponavljanje primerov kot je bil tisti v Sevesu. «Upoštevajoč resnost in ponavljanje zastrupitev v kemičnih in petrokemičnih tovarnah — je rečeno v ministrskem sporočilu — je minister ukazal z okrožnico, naj inšpektorati za delo takoj pristopijo k delu, da bi preprečili, oziroma, da bi drugi organi morali preprečiti vsakršno možnost zastrupljevanja na področju kemijske proizvodnje.» V, ta namen so ustanovili operativne enote na pokrajinski ravni. Člani teh enot so poleg inšpektorjev za delo, tehniki vsedržavne ustanove za preprečevanje nesreč ter vsedržavnega združenja za kontrolo izgorevanja. Sestava vsake posamezne o- perativne enote bo prilagojena potre-1 oporo v vseh demokratičnih silah barn, ki se bodo pojavljale. Vse te dežele. RIM, 28. — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je napovedal ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki naj razčisti polemiko Andreotti - Miceli. Komisija, v kateri bodo med drugim Amadei, Balzamo, Del Pennino, Di Giulio, MalaguginL Granelli, Ritz in Sedati, se prvič sestane jutri, preiskavo pa mora zaključiti do 28. oktobra; tedaj bo namreč seznanila poslansko zbornico z njenimi izsledki. Me drazpravo o zaupnici vladi je Andreotti ostro napadel bivšega načelnika vojaške obveščevalne službe SID Micelija, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen na listi m:sovskega gibanja, (neofašistov), češ da mu je svoj čas posredoval informacije, ki so se izkazale za neresnične. Miceli pa je razkril, da je pred leti v svoj-stvu načelnika SID odsvetoval izvolitev Andreottija za predsednika vlade. Tiskovna konferenca Rcrlinguerja (Nadaljevanje s 1. strani) enote bodo morale še prav posebej ugotavljati varnost naprav v sodelovanju s krajevnim: in deželnimi organi, ki se ukvarjajo z odplakami in zunanjo zastrupitvijo. V ministrskem sporočilu je še rečeno, da se poverja važna vloga pri sodelovanju sindikatom, katerih notranje organizacije v tovarnah imajo po členu 9 statuta delavcev pravico, da nadzorujejo izvajanje vseh norm za preprečevanje nezgod. Iz Milana pa so sporočili, da je podpredsednik evropske komisije poslanec Scarascia Mugnozza. ki je med drugim odgovoren za politiko okolja v; skupnosti, i srečal danes predsednika deželnega odbora Lombardije Gol. 1’arija, kateremu je zagotqvil, da bo skupnost pomagala v zvezi s katastrofo pri Sevesu po svojih močeh. V ta namen bo odbornik za kmetijstvo Vèrcesi odpotoval 4. oktobra v Bruselj, kjer se bo srečal s podpredsednikom evropske komisije. Zelo zanimiva pa je vest, ki jo danes objavlja milanski list «Corriere d'informazione», ki napoveduje, da bo deželni odbornik za zdravstvo Rivolta odpotoval v Vietnam, kjer se bo v Hanoiu srečal s primarijem največje specializirane bolnišnice v jugovzhodni Aziji prof. Ton That Tun-gom. Odbornik Rivolta se bo konkretno zanimal za vprašanje, kako živeti v krajih, ki so bili zastrupljeni od dioksina. Kot je znano, je hanoj-ski profesor, ki ima veliko izkušnjo s tem strupom (v Vietnamu so Arne- družica. Omenjeni odbor kritizira pristojne oblasti, ker dopuščajo tako j rikanci odvrgli vsaj 30.000 ton diok-sramotno ravnanje z ljudmi, ki po- sina) takoj svetoval, naj uporabljajo umrl v | nepojasnjenih. okoliščinah, steno služijo potrebam države. 1 pri osebni snagi belo marsejsko milo. V poznih dopoldanskih urah je odšla delegacija KPI v Lignano Sab-biadoro, kjer se je na županstvu sestala z županom Zattijem, s prefek-turnim komisarjem dr. Placidijern in z nekaterimi župani prizadetih krajev, ki so se začasno nastanih v tem obmorskem letovišču. Na dan so prišla številna vprašanja, ki zadevajo namestitev v stanovanjih, prevoze, socialno skrbstvo, zdravstvo in šolstvo, vsi pa so ponovni zahtevo, da mora biti 31. marec res zadnji rok za ponovno preselitev prebivalstva v domače kraje. Popoldne pa se je šestčlanska de‘ legacija KPI, ki sta jo poleg Berlin-guerja, Macaiusa, Cuffara in Pascolata sestavljala še načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Golli in član pokrajinskega strankinega tajništva Ceccotti, sestala s predsednikom deželnega sveta Pittonijem i° predsednikom deželnega odbora Co-mellijem. Tiskovno poročilo, ki ga ie posredoval tiskovni urad deželne a' prave, pravi, da sta Comelli in Pitoni seznanila delegacijo z. načrti dežele, upoštevajoč predvsem načrtovanje gradnje montažnih hiš in drug® posege na produktivnih sektorjih-istem poročilu piše, da je poslan®0 Berlinguer potrdil pripravljenost K* • da še na vredržavni ravni rešijo _se odprta vprašanja. Predsednik dez® nega odbora Comelli je v kratki izfa' vi časnikarjem ponovil vsebino u skovnega poročila, poslanec Bern guer pa je v odgovor nekemu čžri' nikarju dejal: «Mislim, da je odveč, če vam rečem, da smo ponovili z znana stališča.»