Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Dtn celoletno £40 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdata celoletno vJugo-slavlfl 80 Din, za Inozemstvo 100 D JCO VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasom I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D,vcC J t oglasi nad 45 mm vtilno po Din 2-SO. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Dir □ Prt veCtem o naročilu popust Izide ob 4 zjulrtvf razen pondelJKo In dneva po praznila! Uredništvo te v Kopitarjevi ulici it. 6 1II nokoptsl se ne vračajo, nefranklrana plana se ne sprejemajo * Uredništva telefon štev. SO, upravnlitva štev. 328 'Političen list sza slovenslci narodi Uprava Je v Kopitarjevi ul.št.6 ^ Čekovni račun; Ljubljana štev. 10.6S0 ln 10.349 za Inserate, Sarajevo št. 7563, Zagreb št. 39.OH, Vraga In VunaJ št. 24.797 Strahovit teror vladnih organov v Južni Srbiji in Črni gori. ARNAVTSKE BANDE POD VODSTVOM OROŽNIKOV PRETEPAJO IN UBIJAJO PRISTAŠE DS. Belgrad, 27. Julija. (Izv.) Demokratski klub je poslal povodom krvavih dogodkov v Črni gori in Južni Srbiji notranjemu ministru sledeče pismo: »Ze večkrat smo orisali nezakonitosti, ki jih vršijo Vaši organi ob občinskih volitvah. Mislim, da bi napačno ravnal napram svoji vesti in javnosti, če bi Vas ne opozoril na sledeče stvari: Danes sem dobil brzojave: Nezakonit teror vlada v Skoplju in Črni gori. Arnavtske čete, ki jih vodijo orožniki, so ubile mnogo kmetov v občinah Ljubanački in Miačanski. Preko 60 so jih preteple, od njih 24 težko, 8 pa do smrti. Ranjenci se nahajajo v skopljanski bolnici. Obiskal sem te občine, V njih vlada nepopisen strah. Čuje se jok, vzdihovanje in klicanje na pomoč. Upravne oblasti in orožniški poveljniki se izgovarjajo, da niso ničesar zakrivili. Nov janičarski teror besni nad revnim kmetom. Skopljansko glavarstvo nima glavarja, ampak nekega dečka brez kvalifikacije, ki vlada v okraju. Prosim, da bi šel kateri poslanec v avdienco, ker je stvar resna. Treba je, da pridejo sem naši poslanci in časnikarji, da vidijo ranjence. Zupana Gjureviča in kmeta Gjorgjeviča so pretepli do smrti. Zadnjemu so izpulili brke. Vprašajte Maksimoviča, ali se na ta način vzgajajo dobri državljani! Narodni skupščini bom predložil vsa dejstva, ki ubijajo ugled naše države. Pričakujem brzojavke o Vašem prihodu. Podpis: Mihajlo Kujundžič, narodni poslanec. Naslednji brzojav; Položaj je nevzdrzljiv. Treba je, da pridejo v Skoplje naši člani, da osebno vidijo sliko, kakršne še niste videli nikdar. Podpisan: župan Kojadijevič. Tretji brzojav: Djakovica, 26. julija ob 19. uri. Na šest let obsojeni uslužbencc okrajnega odbora djakovačkega Jovan Milič, ki se nahaja že pet let pod policijskim nadzorstvom, je napadel našega prijatelja Rajka Po-poviča in ga vpričo orožnika pretepel. Ako tam v Belgradu še ni tako, kakor tukaj, protestirajte. Podpisani: Vujičič, Jagoš, Vuksa-novič. Vidite, gospod minister, da je zastonj Vas prositi za intervencijo v teh stvareh. V tem slučaju tega niti ne storim, ker vidim, da pri Vas ni dobre volje, da bi se ta nasilja preprečila in nimate moči, da bi Vaše podrejene organe spravili s pota. Ti vršijo svojo dolžnost. Protestiram proti takšnemu delu, ki prihaja v sistem. Prejmite izraz mojega spoštovanja... Podpisan: Ljuba Davidovič. Belgrad, 27. julija. (Izv.) Davidovič, Ku-manudi in Timotijevič so dopoldne obiskali načelnika vlade in mu izročili protest proti terorju, ki se vrši nad pristaši DS v Srbiji in Črni gori. Navedli so celo vrsto tozadevnih brzojavk o nasilstvih. Od Uzunoviča so zahtevali, da prevzame odgovornost nase za vse, kar se dogaja v Južni Srbiji in Črni gori. Uzu-novič je obljubi!, da bo obelodanil razpis, s katerim je vlada odredila, da morajo biti volitve svobodne. Na lice mesta je poslal inšpektorja, da ugotovi krivce. Davidovič je pozval časnikarje, da gredo v Južno Srbijo, da Se prepričajo o terorju. Demokratski klub j p. izdelal poseben tozadeven protestni akt, katerega je izročil notranjemu ministru. Velika zmaga Poincareja v parlamentu. Razcep med radikali. Belgrad, 27. julija. (Izv.) Predpoldne se je vršil sestanek ožjega glavnega odbora NRS. Na njem se je razpravljalo o sporu Maksimo-vič-Bobič. Navzoč je bil tudi Bobič. S seje je odšel zelo nerazpoložen in ni hotel dati nobene izjave. Tudi ostali člani so bili zelo ne-razpoloženi. Iz tega se sklepa, da je položaj kritičen in da ne bo prišlo do sprave. Popoldne bi se imela vršiti seja glavnega odbora. Ker pa ni prišlo dovolj članov ožjega glavnega odbora, se ni vršila. Gotovo je, da bo šla radikalna stranka na volitve razcepljena. Belgrad, 27. julija. (Izv.) Aca Stonojevič se že par dni mudi v Belgradu in pomaga pomirjevati radikalno stranko. Položaj je pa zelo težaven. Zaenkrat je ostalo tako, kakor je bilo dosedaj. Jutri bo Stanojevič znova poskusil deseči enotnost stranke, da bi se v Belgradu vložila samo ena radikalna lista. se pogaja m lastno pest. Belgrad, 27. julija. (Izv.) Povodom avdi-jence Voje Marinkoviča na Bledu so se razširile vesti o pogajanjih med radikali in demokrati. Ljuba Davidovič je časnikarjem izjavil, da se ne vršijo nobena pogajanja. On in glavni odbor sta edino pooblaščena v imenu stranke voditi pogajanja. Ako se je kdo pogajal, je storil to v lastnem, ne pa v strankinem imenu. Sploh pa, kdo se bo pogajal s stranko, ki nastopa pred občinskimi volitvami z nasilji! »A/ Belgrad, 27. julija. (Izv.) Povodom razpusta Orjune v ljubljanski oblasti je notranji minister Maksimovič izjavil vašemu dopisniku: >Sklep ministrskega sveta o razpustu Orjune v ljubljanski oblasti, se mora v celoti izvesti. Ze pred nedavnim časorn sem dal velikemu županu ljubljanske oblasti sklep ministrskega sveta v izvršitev. Do danes nisem prejel še nobenega odgovora, kako in na kakšen način se je ta odlok izvršil. NIKIČ PRIDOBIVA VEDNO VEČ PRISTAŠEV. Vinkovci, 27. julija. (Izv.) Nikič je začel živahno organizirati svojo stranko. V Vinlcov-cih je sklical prvi sestanek. Udeležili so se ga delegati okrajev Vinkovci, Vukovar in Županja. Delegati so sprejeli resolucije, v katerih izražajo zaupanje Nikiču in obsojajo vodstvo HSS. PAVLE RADIČ PRI NINČIČU. Belgrad, 27. julija. (Izv.) Pavle Radič je obiskal zunanjega ministra Ninčiča, da se mu je opravičil radi nedeljskega govora Stjepana Kadiča, v katerem je napadel Ninčiča. Vode padalo dsSfe. Osijek, 27. julija. (Izv.) Drava je včeraj na vsej črti padala. Pri Dol. Miholjcu je padla 36 cm, v Osijeku za 8 cm. Donava jc pri Pasavu padla danes za O cm, pri Bezdanu za 17 cm, vodni nivo je visok 599, pri Bogojevu 678 cm. Nevarnost Bred nqyijni Jionlavami ie minula. Nova težava se je pokazala v tem, da zaostaja voda za nasipi, da so se zamašili kanali in da jih skoro ni mogoče očistiti. Zato se voda ne more odtekati. Darda, 27. julija. (Izv.) Ker niso več potrebna dela na utrjevanju nasipov, se je vojaštvo na svečan način poslovilo od prebivalstva in odpotovalo v garnizije. Zatiranla kat, cerkva v Mehiki. Newyork, 27. jul. (Izv.) Mehikansko notranje ministrstvo jc uvedlo obširno preiskavo o iniciatorjih in izdajateljih zadnjega pastirskega pisma meliikanskih nadškofov, v katerem ccrkvcni knezi napovedujejo, da se bodo z vsemi silami borili proti brezverskim in katoliški cerkvi sovražnim šolskim zakonom, ki stopijo 1. avgusta v veljavo. Notranje ministrstvo hoče v tem pismu dobiti zločin proti ustavi. Predsednik republike Caiies jc izjavil, da bo preiskava ugotovila, v koliko so imeli cerkveni knezi uporniški namen in hujj- jjt&oč .fta&k Pariz, 27. jul. (Izv.) Ministrski svet je odobril vladno izjavo, kfi jo je sestavil v smislu včerajšnjih posvetovanj ministr. predsednik Poineare. Odsek za poslovnik je sprejel izpremembo poslovnega reda za razpravo in glasovanje o finančnih predlogih, ki jih bo predložila vlada. Vladino izjavo je prebral v poslanski zbornici predsednik Poineare, v senatu pa minister pravde Barthou. Vladina izjava poudarja, da so člani vlade pristopili k skupnemu delu in se zdmžili v vlado narodnega sporazuma, ker so prepričani, da bodo s tem najbolj mogli pomagati republiki in narodu pri reševanju finančnega položaja. Vlada je prepričana, na nevarnost za Francijo še nikakor ni tolika, da bi dajala povod za kakršnokoli razburjenje. Vsak naj z zaupanjem podpira vlado pri njenem delu in sanacija bo vztrajno napredovala. Možje, ki so se združili k sodelovanju, bodo kasneje gotovo različno presojali razne panoge državne politike, toda danes so vsi prepričani, da je skupnost in soglasnost neobhodno potrebna. Vlada je prepričana, da ji bo mogoče izboljšati finančni položaj in dvigniti kurz franka. Vlada mora skrbeti za amortizacijo državnih bonov in sanacijo državnega zakladnega urada. Zato bo moraia zvišati posredne davke. Z regulacijo neposrednih terjatev pa bo izenačila davčna bremena. Vlada se zaveda, da sanacije držav- nih financ ne bo mogla izvesti v par tednih in tudi ne v par mesecih, toda izvedla jo bo. Na sanaciji francoske valute je interesiranib vrsta zavezniških držav, ki imajo francosk' kapital. Vlada hoče z vso odločnostjo izvesti svoj načrt za sanacijo francoskih financ in pri tem trdno upa na izdatno pomoč zbornice. Vzajemno delovanje parlamenta in vlade je se. daj bolj kot kdaj nujno potrebno. Pojdimo takoj na hitro delo za reševanje republike in domovine. Zbornica je s 358 proti 121 glasovom sprejela izjavo vlade in predlog, da se odlože vse interpelacije dotedaj, ko bodo sprejeti finančni sanacijski zakoni. S tem predlogom je vlada stavila vprašanje zaupnice. Dalje je zbornica s 418 proti 21 glasovom sprejela predlog za izredno nujno postopanje o finančnih predlogih. Pariz, 27. julija. (Izv.) Državni uradniki so pred parlamentarnim poslopjem priredili demonstracije za zvišanje njihovih prejemkov. Policija je demonstrante razgnala. Do incidentov ni prišlo. Pariz, 27. jul. (Izv.) Znamenje odločnega pokreta na boljšo je dejstvo, da je državna blagajna dobila velike vsote predplačila na davke. Včeraj in danes so prihajali veliki zneski. la v komunistični stranki v Rusiji. Moskva, 26. julija. (Izv.) V komunistični strani sovjetske Rusije so odkrili opozicio-nalno gibanje. Centralni odbor komunistične stranke je segel po izrednih odredbah. Zinov-jeva so odstranili z najvišjega mesta in ga odstavili kot vodjo političnega urada in izvolili na njegovo mesto komisarja za promet Rudsu-taka. Istočasno je Zinovjev izgubil mesto v komunistični internacionali. Odstavili so tudi podpredsednika vojnega revolucionarnega sveta Laševiča in so mu prepovedali, da bi dve leti prevzel kako važno mesto v stranki. Več drugih opozicionalnih voditeljev jc dobilo strog ukor. Oficiclni razglas centralnega odbora pravi, da je Zinovjev nadaljeval svoje opozicio-naino delovanje tudi še po zadnjem kongresu in je celo organiziral nelegalne frakcije, ki so snovale zarote. Opozicija je razširjala v siranki tajne listine. Zinovjcva skupina je šla tako daleč, da jc zahtevala razpustitev strokovne internacionalc. Razširjajo sc govorice, da tudi Sokolnikov in Trocki organizirata svoje frakcije, ki hočejo nastopiti proti vladajoči večini. Pričakujejo, da se bodo izvršile v vodstvu komunistične stranke in v najvišjih uradih sovjetske republike važne izpremembe. Povod za preganjanje opozicije je dalo neko zborovanje, ki ga je sklical Belenki v nekem gozdu blizu Moskve. Na tem zboru je Laševič pozival navzoče v boj proti stranki in centralnemu odboru. To zborovanje je bil prvi viden znak, da opozicija resno pripravlja razkol v stranki. Zato je večina takoj radikalno izčistila centralni odbor, ki ga sedaj sestavljajo: Stalin, Rykov, Bucharin, Tomski, Kalinin, Molotov, Rudsutak in Trocki. Moskva, 27. julija. (Izv.) Rikov je govoril v Ljeningradu pred 3000 zastopniki strokovnih organizacij, ki predstavljajo 125.000 udov o zadnjih sklepih Centralnega odbora. Dejal je, da je v komunistični stranki že dalj časa rovarila opozicija, ki sta jo izmenoma vodila Zinovjev in Trocltij. Ta dva zagovarjata tako zvani Leninizem. Hočeta izpremembo boljše-viške zunanje politike, zlasti popolno izpremembo v III. internacionali. Dalje napadata sedanjo notranjo politiko komunistično stranke napram kmečkemu stanu. Ta politika pa se je izkazala kot edino pravilna. Zato ni mogoče opoziciji v teh dveh točkah popustiti. Večina komunistične stranke bo skrbela, da se protipostavna agitacija ne bo mogla nadaljevati. Zinovjev jc bil najožji sodelavec Ljeninov. Od 1. 1905. je sodeloval pri revolucionarnem pokretu. V Švici se je seznanil z Ljeninom in z njim začel agitacijo za boljševiški program. Knjigo »Socialna demokracija in vojna« sta spisala Ljenin in Zinovjev. Kasneje jc zavzemal najodličnejša mesta v Sovjetski Rusiji in bil predsednik tretje internacionale. Znan je tudi iz pisma, ki ga jc pisal baje Macdonaldu kot predsedniku britanske vlade, ki je dvignilo veliko prahu. Ze leta 1925. je Zinovjev podlegel v centralnem odboru sovjetov, ko jc za Trockijem prevzel vodstvo opozicije. Sedaj so ga zaenkrat popolnoma odstranili. Ti dogodki pa kažejo, da v boljševiški organiza-ciij le s težavo in z omejevanjem vsake svobode in samostojne iniciative vzdržujejo disciplino. ROMUNSKI OBISK V VATIKANU. Rim, 27. julija. (Izv.) V Vatikanu izjavljajo, da še ni nič gotovega, kdaj obišče romunska kraljeva dvojica Sv. stolico. V septembru pride v Rim romunski ministrski predsednik, ki se bo med drugim dogovoril tudi glede obiska svojega kralja. Obisk bi potem sledil najbrže šele prihodnjo pomlad. SLOVO ANGLEŠKE MORNARICE. Trst, 27. jul. (Izv.) Danes je angleška mornarica, ki šteje 4000 mož, zapustila tržaško pristanišče. Včeraj se je na poveljniški ladji vršil oficielen sprejem in pozdrav, ki so se ga udeležili italijanski mornariški častniki in tržaški prefekt. Na čast angleški koloniji so priredili Angleži slavnosten banket in ples na ladji. NEVIHTA NAD TRSTOM. Trst, 27. jul. (Izv.) Nocoj okoli 10. uro zvečer se je usula na mesto silna ploha, kateri je sledila toča. Neurje je napravilo zelo veliko škodo. MORSKI VOLK POŽRL KOPALCA. Genova, 27. julija. (Izv.) Pri Sarazze je ms>rslu volk popade! neteča kopalca, ki ie v družbi svojega tovariša plaval kakih 300 mej trov od obale. Volk je kopalca požrl pred očmi tovariša, ki je bil kakih 5 metrov oddaljen. Ko je le-ta pripovedoval o groznem dogodku, mu spočetka nihče ni hotel verjeti. Kasneje pa so našli kopalno obleko in v njej še koščke človeškega mesa in kosti. Ugotou vili so, da jo volk požrl nekega zobnega tehnika, ki je doma iz Milana, v službi je v Fa< rizu, sedaj pa je prišel na počitnice. EKSPLOZIJA GRANATE. Rim, 27. jul. (Izv.) Časopisje sc mnogo bavi z nesrečo v Piemontu. Neki vojak je vzel zvečer s seboj v šotor granato in medtem, ko so njegovi tovariši spali, poskušal odtrgati vžigalo. Pri tem mu jc granata eksplodirala, raztrgala 5 vojakov in jih 10 težko ranila. Od teh so trije žc med transportom v bolnico umrli. ŽIVE SO ZAŽGALI. Beyrut, 27. jul. (Izv.) V oazi Ghuda so domačini pobili 42 Francozov in jih 97 težko ranili. Prisilili so dve letali, da sta sc spustili na zemljo in vse potnike na mestu žive za-, žgalL Proti strankarstvu v slovenskem gospodarstvu. Slovenska javnost stoji pred važnimi volitvami. Dne 22. septembra so razpisane volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Volivna kampanja se je že začela. Dva tabora se bosta pomerila tudi v tem dvoboju. Za slovenski trgovski, industrijski in obrtni svet jo položaj povsem jasen. Saj je ni strani udejstvovanja slovenskega človeka, ki bi doživela v sedanjem političnem kurzu tekom osem let toliko razočaranj, kot je ravno gospodarska stran našega slovenskega življenja. »Jugoslovenska«, »edinstvena« »nacionalna« SDS-arska gospodarska politika je dosegla na tem polju le en uspeh: demontiranje naše industrije, vsesplošno zapostavljanje našega trgovstva razen pri plačevanju davkov, brezposelnost, ustavitve ali pa znatno skrčenje obratov in podjetij, šikaniranje pri podeljevanju koncesij z »državniško« argumentacijo, da je naše obubožanje utemeljeno v — italijanski nevarnosti! In ti »uspehi« centralistične SDS so danes za vsakega slovenskega trgovca, industrijalca in obrtnika znana in gotova dejstva. Naši pridobitni krogi so jih drastično poudarili v številnih protestih in resolucijah, kjer zastonj iščemo stavkov, ki bi tej gospodarski politiki izrekali priznanje. Saj bi to bil tudi največji absurdum! Vsako zdravljenje, če naj je uspešno, je začeti pri korenini, vse drugo je polovičarsko. SDS-arska gospodarska politika se je naslanjala stalno na svojo splošno politično tezo: Belgradu vse, Ljubljani in Mariboru ničesar! Kdor pa ne bi padel pred vodstvom SDS brezpogojno na kolena, naj občuti vso pezo njenega maščevanja, naj pogine! Jadranska banka docet... Slovensko gospodarsko življenje pa je zahtevalo in še zahteva samostojnost, individualnost, prost razmah, a hoče da sadovi njegovega truda pripadejo tudi njemu Zahteva, da more nemoteno slediti svetovnemu gospodarskemu razvoju, da more razviti svoje znane organizatorične sposobnosti, da more razviti od zgodovine in položaja mu podeljeno posebno vlogo in nalogo v svoji Sloveniji. Združiti se morajo zato pri teh volitvah vsi, ki hočejo slovenskemu industrijalcu, trgovcu in obrtniku svobode, enakopravnosti iin razmaha. Še eno važno dejstvo bodo poudarile te volitve, da mora namreč izginiti SDS-arsko partizanstvo iz našega gospodarstva. Kamorkoli je še stopilo demokratsko kopito, je bilo, kakor da so se povrnili hunski časi. Partizanstvo SDS je zahtevalo, da se je iz političnega maščevanja ugonobila Jadranska banka, da so se napadale zadružne organizacije, da se je z ognjem in mečem napovedala vojna ljubljanskim trgovcem, ki niso hoteli prižigati kadila pred tronom vodstva SDS. Partizanstvo SDS je nastavljalo v obče gospodarske ustanove samo one, ki so prisegli SDS, ne pa napredku zavoda, partizanstvo SDS je zahtevalo od gospodarstva zveze z »Jutrom«, je vobče uvedlo v naše gospodarstvo načelo, da zanj ne velja nauk o narodnem gospodarstvu, ampak izkaznica iz tajništva SDS! Gospodarstvo — naša industrija, trgovina !n obrt — pa zahteva že po svojem bistvu elastičnosti, zahteva, da gre po poti potreb in zahtev splošnosti, da odločuje princip narodnega gospodarstva, ne pa bolnega, fanatičnega, političnega kramarstva, ki hoče svoje osebno samoljubje ubiti v glavo s kolom in denunciranjem tudi normalno razviti človeški pameti, ki z vzgledi in dokazi priča, da v zdravem gospodarstvu ni prostora nikakemu partizanstvu. Mi gremo tem gospodarskim volitvam nasproti z samozavestjo, da je politično raz-čiščenje in ozdravljenje tudi na tem polju že gotova stvar in je SDS doigrala tudi tukaj. Saj drugače biti ne more. In le kakemu bolnemu fanatiku iz »Jutrove« šole more še priti na um, da bi metode SDS in njeno gospodarsko politiko, ko jo je že zapustilo urad-ništvo in učiteljstvo, ko jo preklinjajo bivši njeni predsedniki, moglo odobravati ravno slovensko gospodarstvo pri volitvah, ko ji je sjicer pri vsakeim koraku življenja izrazilo protesL S&oOi S£S V nedeljo 1. avgusta po maši se vrši shod «sLS v gostilni Purnat v Šmartnem ob Dreti, popoldne ob 3 pa sestanek v gostilni Zmavc v Bočni. V nedeljo 8. avgusta shod v Šmihclu na Mozirjem. Na vseh shodih govori poslanec Vlad. Pušenjak, Na gori Urški se vrši v nedeljo, 29. avgusta shod SLS, nastopi več poslancev m drugih govornikov. Kakor običajno, se pričakuje velika udeležba iz Šaleške, Mislinjske, Mežiške in Dravske doline. V šaleški dolini se vrši v nedeljo, 15. avgusta po rani maši shod v Skalah, popoldan shod rudarjev v Velenju. Na obeh shodih poroča poslanec Vlad. Pušenjak. V Črnomlju se je vršil preteklo nedeljo shod SLS, na katerem je obširno poročal poslanec dr. K u 1 o v e c. Zborovalci so odobril! poroeiio in izrekli poslancem kiuba SLS zaupnico*. Uredništvo in SDS. | Zadoščenje pravici. »Vlada iz uradništva norce brije I« je baje dejal predsednik slovenske 0. Z. na protestnem zborovanju delegatov. »Če smo to vlada, zakaj pa jaz ne?« se je vprašala SDS ter rodil se je v »Jutru« članek dne 27. julija 1926. Ta datum si mora uradnik zapomniti. »Jutro« si je namreč upalo zapisati: »Kdor je objektiven, mora priznati, da je baš SDS in še posebej slovenski del SDS za državne nameščence dosegla innogo in neizmerno več, kot je to dosedaj odgovarjalo njeni politični moči, ki se šteje po številu poslancev.« Jaz sem toliko objektiven, da na ves glas trdim, da je v tem stavku toliko žalitev kot besed. Najprej moram pokazati na ono strašno misel, ki zveni v tem stavku, češ, državnemu uslužbenstvu je treba samo doseči nekaj gmotnega, pa bo zadovoljno. Ne, predraga SDS in njen organ »Jutro«! Ne, trikrat ne! Jaz protestiram odločno proti temu! Kakor tudi »Jutro noče razumeli, da državni uslužbenec ni užaljen samo zaradi tega, ker mu bodo zmanjšali prejemke, temveč radi tega, ker ga bijejo v znamenju kulturnosti. Kako dobro je »rekapitulirati zgodovino uradniške tragedije«! Tudi SDS ima svoj delež na tej tragediji! Ko je bila odglasovana uradniška prag-matika, je bila uradništvu odvzeta stalnost za tri leta. Kdo je pomagal odglasovati to določbo? Vlada, v kateri je sedel Pribičevič in dr. Reisner je bil takrat nekak eksponent uradništva v parlamentu. S stalnostjo je bila uradništvu odvzeta vsaka moralna opora. Na podlagi tega določila je mogel voditelj SDS groziti uradništvu, na podlagi tega določila so bila učiteljska preganjanja zakonita, na podlagi tega se je z uspehom denun-ciral »klerikalec« Barle. Mi v Sloveniji smo imeli avstrijsko prag-matiko in po tej pragmatiki je mogel biti uradnik odpuščen le po disciplinarni poti. SDS! Z njenimi glasovi je bila ta dobrota slovenskemu uradniku ukinjena. In od tega časa je državni uradnik lahko vsak hip na ceisti. »Jutro« bo reklo: »SDS je bila takrat v vladi in je morala glasovati za vladne predloge! Ali naj bi bila izzvala krizo?« Če je v njenem programu bistvena točka skrb za uradniKa in se zgraža nad nemoralo, ki jo počenja nad uradništvom sedanji režim, potem bi ne bila smela nikdar in nikoli, če je njena skrb resna in ji tragedija uradništva gre k srcu, pravim, potem bi ne bila smela nikdar glasovati za tak zakon in bi ne bilo smelo biti pod PP tistega strašneg.a preganjanja neljubega učitelj-stva in bi ne bil smel dr. Žerjav njkdar in dp-tudi je minister, dr. Ninčiču naznaniti dr. Baar-leta kot »klerikalca«. Zato je vse, kar piše »Jutro« dne 27. julija 1926 o uradništvu, klofuta temu stanu. In državno uslužbenstvo naj jo mirno odnese, kakor je to storilo dosedaj. In mislim, da je to zadnji hip tragedije. Potem je n. pr. SDS sedela v vladi, ko bi se bile morale po zakonu izplačati razlike! Celo v proračunu je bil neki znesek, kakor se spominja drž. uradnik! Po zakonu dolžne razlike ni bilo, pač pa so bile grožnje z redukcijo. In ko je 1. 1924. prišel Davidovič, so bile blagajne prazne in niti toliko ni imela PP vlada prej volje za izplačilo, da bi bila pripravila vsaj elaborat, koliko je pravzaprav za razlike potrebno denarja. In ko se je elaborat pod dr. Spahom pripravil in je vlada našla že kritje, je prišla PP nazaj. In namesto razlik je pelo premeščanje in volivni boj in grožnje in persekucijej To so bile skrbi SDS za gmotni položaj državnega uradništva. Ker je Šušnik izkušal poceniti trg živil, so vpili o korupciji, ko je dovolil polovično vožnjo po železnici, so vpili, da je vse lo premalo, dočim sami niso prej niti ganili s prstom. Pač! Ganili so! Toda ne, da izboljšajo gmotni in pravni položaj ter moralni ugled uradništva, ampak da ga korumpirajo, navajajo k ovaduštvu, delijo bombončke svojim priganjačem, druge pa pošiljajo stradat v kakšne rovte! To je bilo njihovo delovanje. Moralo je ubijala na Slovenskem v uradniku SDS, dostojanstvo človeka je gazi'a v boju proti slovenskemu narodu pa svoj bori mandat in za svoje fonde. Vprašamo, ali ima morda demokratsko uradništvo kaj od svoje SDS? Povejte nam, kaj ste svojemu uradništvu dali, razen onih, ki vedo za vaše skrivnosti in na-cinonalizacije in »državotvorne« aktel To obrazložite, kajti kaj ste dali uradništvu, ki ni pri SDS, to govori učiteljstvo, to govori »klerikalec« Barle in pismo dr. Žerjava. Če smeš ubijati uradniku dušo, potem smeš tudi njegovo telo! In to je pomagala SDS! Ali ni človeku tako pri srcu, kakor da je padel med tolovaje, ki so ga osramotili, mu odsekali roke in ga pustili, ker so bili pre-podeni po drugi tolpi. In ko druga tolpa trga z reveža še zadnjo srajco, pa prva vpije: »Itri-vica, ki sedaj kruto zadeva javne nameščence, ne izvira od anonimne in nepoznane strani. Zato se mora pazen za storjeno krivico izreči in zvršiti nad onim, ki jo je zagrešil.« Dixisti, »Jutro«, dne 27. julija 1926, v številki 169. Naj se zgodi tvoja voljal Nad vse naj pride kazen, krivci niso anonimni! Uradnik, ki je bil do Barletovega slučaja pri SDS. Še so Ljubljani in Sloveniji v živem spominu dogodki leta 1924., še človeka zazebe ob misli na ozračje, ki nas je že prej in takrat dušilo. Slovenci, vajeni strogo pravnih' razmer in polne zakonitosti, vdani redu in miru že po svoji naravi, so se naenkrat zavedli, da se majejo temelji prava in pravice, da postaja zakon brez veljave, da v deželi dviga glavo anarhija. Tudi prej smo poznali kršilce zakonov, tudi prej smo imeli pretepe, težke telesne poškodbe in uboje, toda vse to je veljalo kot zločin in se je tudi kot zločin kaznovalo. Potem pa smo doživeli, da pošten in miren državljan ni bil več varen zdravja in življenja in da ni bilo nikogar, ki bi ga bil ščitil. Nedolžni ljudje so se napadali, pretepali, mučili i da, doživeli smo celo, da se' je o belem dnevu sredi trga justificiral človek, ki ga ni nihče obtožil radi kakega zločina in mu ni sodila nikaka zakonita oblast, Z orožjem v žepu, z izzivajočim posmehom na ustnah so se sprehajali v javnosti in terorizirali poštene, mirne ljudi člani privatnega društva, ki mu nihče te pravice ni podelil. To je na slovensko ljudstvo vplivalo porazno: da je izročeno na milost in nemilost brezzakonju, da je v deželi umrla pravica. Bili so to časi PP režima, ko je čaša ljudskega trpljenja in potrpljenja tudi sicer prekipevala. Ne bi bilo težko organizirati samoobrambe in pomesti s teroristi; saj je bilo vse ljudstvo soglasno proti njim. Toda — Slovenca je strah krvoprelitja. Ne ubijaj! mu veli vera. Miroval je in potrpel, dasi težko in le z velikim premagovanjem. Pri tem ga je tolažila samo ena zavest: da vlada nad vsem večna Pravica in da večno velja beseda: Moje je maščevanje . .. Prišla je druga trboveljska obletnica. Mnogo se je že izpremenilo med tem, vendar ne toliko, da bi kdo mislil, da dobi Fakinov duh svoje zadoščenje že zdaj: Kaj še! Saj so smeli njegovi nepoklicani sodniki in justifika-torji zopet z orožjem na plan. Toda Maščevalec je že dvigal roko ... Preden je solnce zašlo, so bili črni miličniki tepeni s pendreki in ranjeni iz revolverjev policije, organa javne oblasti. In ironija slučaja je hotela, da se je to zgodilo ob času, ko vlada deželi prav tisti veliki župan dr. Baitič, pod kojega vlado se je bila ta teroristična družba razmahnila v vsej sili. Zdaj je osrednja vlada to protidržavno maffio vendarle razpustila. Brez sovraštva, brez vsake škodoželjnosti pozdravljamo ta ukrep vlade kot edino mogoč in edino pravilen. V pravni in demokratični državi teroristične organizacije nimajo kaj iskati. Kdor je mlad in borben, naj gre k Sokolu ali Orlu ali prostovoljno v. redno vojsko, kdor hoče služiti državi, naj ji služi s poštenim delom in vestnim izpolnjevanjem vseh državljanskih dolžnosti, posebno pa s spoštovanjem zakonov. Vse drugo je skrb tistih, ki jim je ljudstvo poverilo oblast. Pričakujemo in zahtevamo, da se odredba osrednje vlade brez odlašanja in do zadnjih posledic izvede. Pri tem imata osrednja in pokrajinska oblast lahko zavest, da ustrezata pravnemu čutu celokupnega slovenskega ljudstva. Na osrednji vladi pa je, da zatre ne samo Orjuno v Sloveniji, nego vse teroristične protiustavne organizacije sploh in to po celi državi! To bo najodločnejši in najnujnejši korak k definitivnemu ozdravljenju javnih raz- ' mer v naši državi. A Oh ta cekin... »Jutro« je zapelo pesem o uradništvu in SDS. SDS je vedno edina stranka v Jugoslaviji! Le berite! »Jutro« piše dobesedno: »Edina stranka v Jugoslaviji, ki zavzema tudi napram državnemu nameščen-stvu jasno in socialno korektno stališče, je SDS.« SDS ima tudi temeljne točke programa in ena teh se po »Jutru« glasi: »SDS hoče delati na to, da se javnim nameščencem osi-gura njihov službeni in materijalni položaj. ..« Pa SDS je tudi nekaj naredila! »SDS in še posebno slovenski del je dosegla za državne nameščence mnogo in neizmerno več kot bi odgovarjalo število poslancev ...« A nehvalež-nost je plačilo sveta, kajti, da državni nameščenci nimajo stalnosti in dovolj denarja, je krivo to »da niso (SDS) dosedaj pri volitvah s kroglicami izrazili dovolj zaupanja. ..« In glejte čudež: SDS je edina stranka, ki sc edina briga za delavstvo, kmeta, uradnika, trgovca in obrtnika, pa je edina stranka, kateri vsi ti nočejo s krogljicami izraziti dovolj zaupanja ... Res — oh ta cekin-- A Nepotrebna ugotovitev. »Jutro« piše, da je potrebna ugotovitev, da je dr. Kukovec s svojim postopanjem dejansko prenehal biti član SDS, Kajti on, »ki mu je SDS poverila najvišje funkcije narodnega poslanca in ministra, hodi svoja pota ... je pisal Radiču pismo .. . pa ga resni opomini, ki jih je prejel od prijateljev, niso ostrašili... je šel na radi-čevske shode ... A organiziran član in mandatar SDS ne more biti zagovornik programa HSS in zato jc s svojim postopanjem dejansko prenehal biti član SDS « — In »Jutro« pravi, da je to potrebna ugotovitev. Mi pa pravimo, da ie nepotrebna. Cela SDS v opoziciji sama ne ve, kaj hoče, kaj je njen program, pa tudi ne čuti potrebe, da bi priznala to — potrebno i ugotovitev, ki pa bi bila za nas Slovence itak j — tudi nepotrebna ... ] A Demagogija... »Znano je, da se nihče | razen morda Radiča ne poslužuje v političnem boju tako demagoških gesel kakor klerikalno časopisje,« pravi »Jutro«. A znano je tudi, da je SDS vkljub »Jutrovem« pisarjenju o načelnosti, ogromnem delu za cel svet, demokra-tizmu itd. po istem »Jutrovem« priznanju edina stranka, ki ni dobila dosedaj pri volitvah s krogljicami dovolj zaupanja . .. »Jutrova« logika in sklep: Demagoških gesel se poslužuje najbolj klerikalno časopisje! Razumljivo: Saj so na Vidovdan v Ljubljani tudi »klerikalci« streljali.,. A Kurort Bled... V belgrajski »Pravdi* čitamo tale oglas; »Kurort Bled — pansion M. Sevenard osn. u 1920 g. Luksuzna vila ša verandama. Odličan raznovrstan kost. Prvo-klasna kuvarica. Cena van konkurencije.« — Samo še manjka, da če dobro šmekovati, kar pa mi želimo ... SESTANEK NIKIČEVIH PRISTAŠEV. V Vinkovcih se je na shodu HSS v pon> deljek sprejela resolucija, v kateri zastopnik 22 organizacij vinkovškega, vukovarskega in županijskega okraja odobravajo politiko dr. Nikiča in obsojajo postopanje vodstva HSS pri izključitvi dr. Nikiča. Obenem se ugotavlja, da HSS za hrvatske interese ni ničesar storila. ARETACIJA ANTONIJA GRUBIŠIČA. V Skoplju so aretirali Antonija Grubišiča, odvetnika, enega izmed voditeljev bivše komunistične stranke. Aretacija se je izvršila radi tega, ker da je Grubišič v sedanjem občinskem boju nastopal s protizakonito agitacijo. Tretji kongres fašistovskih sindikatov. V nedeljo se je vršil v Trstu tretji kongres fašistovskih delavskih strokovnih organizacij tržaške province. Kongresisti so šli v sprevodu od trga Unita k gledališču Rosetti, kjer je govoril bivši socialist Rossani. Dejal je, da ga veseli, ko vidi pri tej slavnosti tudi italijanske delavce, ki še ne znajo italijanske-ga jezika in da sodelujeta tudi godbi iz St Petra in Repentabora. Govoril je o programu fašistovske stranke in zlasti obravnaval imperializem. Dejal je: Naš imperializem ni nevaren in po nepotrebnem se inozemstvo boji Mussolinija. Toda kam naj gredo naši ljudje, ki jih je na italijanski zemlji 50 milijonov, če jih pa more ži-veti le 25 do 30 milijonov. Ali naj poginejo, ali naj se puste izkoriščati v inozemstvu 1 Druge države imajo ogromne kolonije nenaseljene in neobljudene. Ali bi ne bilo bolje, da napravimo mi iz njih cvetoče druge Italije. Zakaj taka krivica, O socialisti vsega sveta, ki besedičite o internacionalizmu. Le izpre-govorite besedico proti ruskemu, angleškemu ali amerikanskemu imperializmu. Besarafešfo Besarabcem! Kongres besarabske kmetske stranke Je sprejel sklep, da stranka odpokliče iz državnega zbora v Bukareštu svoje zastopnike, da tako protestira proti upravnemu režimu v Besarabiji. Ena najmarkantnejših romunskih osebnosti v Besarabiji C o d r e a n u je. v debati o tem predlogu dejal: Nemogoče je, da bi se naši poslanci pogajali z bojari, ko nas le-ti med tem bičajo in ponižujejo, ker smo napravili zločin, da smo se združili z Romunijo. Odslej velja: Besarabijo Besarabcem! | S tem je nastalo za Romunijo besarabsko i vprašanje še notranjepoliitčna težava. Ljud-. stvo ni zadovoljno niti z upravo, niti z gospo-I darskimi razmerami. Gotovo je, da to gibanje j vneto podpirajo rasofili in ga izrabljajo. Da ' ruski vplivi v Besarabiji niso ravno malenkostni, dokazuje že to, da pride skoro sleherni dan na svetlo kakor nova vohunska ali propagandna agitacija. Sovjetska PoSJska. Sovjeti so sklenili, vstvariti še eno repu-bliko in sicer Poljsko. .1,200.000 Poljakov, ki bivajo na sovjetskem ozemlju se bo zbralo v to svrho v jugozapadni Podoliji: okrajih Ka-meneč, Proskurov, Mogilev, Vinica, Bar, Jam-polj in dr. Poljska manjšina biva tam že od nekdaj, kar kaže do 200 katol. župnij. Ostalo manjšine iz notranjosti Ukrajine se zdaj morajo preseliti v omenjane obmejne okraje in njim naredijo prostor Malorusi, ki se izselijo v notranjost Kijevščine. Na ta način bo nastala ob reki Zbruč blizu državne meje komunistična poljska republika. Predlanskim so ustanovili komunisti na isti umetni način romuD sko republiko ob besarabski meji. 120 vojakov se zastrupilo. Berlin, 27. jul. (Izv.) »Berliner Tagblatt« poroča, da se je v Ljudskem na Poljskem zastrupilo 120 vojakov, ki so jedli pokvarjene meso. Tudi med civilnim prebivalstvom je ve liko obolenj, ki imajo isti vzrok. EKSPLOZIJA V LEKARNI. Genova, 27. julija. (Izv.) V Savonnl je v neki lekarni nastala eksplozija, k,i je ubila Štiri osebe, med njimi gospodarja. Kuj se godli doma Odkritje spomenika kralju Petru v Kranju. Spored za velike svečanosti povodom odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju je sledeči: Dne 31. julija: Ob 20. uri razsvetljava mesta in sprevod z bakijado, ob 21. uri slavnostna akademija v Narodnem domu. Dne 1. avgusta: Zjutraj budnica. Od 8. dopoldne dalje zbiranje društev in došlih gostov v parku kraljeviča Petra pred Narodnim domom. Ob 11. uri dopoldne slovesno odkritje spomenika. De-Jiliranje zastopanih organizacij in narodnih noš, nato banket. Ob S. uri popoldne velika narodna veselica na slavnostnem prostoru. Zvečer čarobna razsvetljava parka kraljeviča Petra z umetalnim ognjem, , RomanJe na Trsat in izlet na otok Krk, ki ga organizira Kat. prosv. društvo v Š k o t ji Loki, je blizu. 13. avgusta zvečer že odpotujemo! Za priglase je res že prav skrajni čas! Posebni vlak bo zbiral romarje od škofje Loke do Metlike. Po našem Jadranskem morju se bomo vozili s posebnim izletniškim par-nikom. Po suhem in po vodi bomo plačali le za eno smer; nazaj grede zastonj! — Natančen spored, vozni red itd. smo že objavili. Ne odlašajte s prijavo! BoS »neodvisnih". Za pravice Prekmurja da se bodo borili, so izjavili takoj od začetka voditelji novega gibanja. Pričakovali smo dejanj, ki bi odgovarjala samozavestnemu bojnemu klicu: »Prekmurje Prekmur-cem«. Dosedaj je bilo vse naše pričakovanje brezuspešno in le Bog ve, kako dolgo bomo še čakali istotako brezuspešno. Pred nami leži deset izišlih številk obeh strankinih glasiL Te bi nam morale podati sliko o vsem delovanju gibanja in o izvajanju programa, ki so si ga novi ljudje sestavili in ga tudi podali javnosti v prvi številki svojih dveh listov. O delovanju res dobimo sliko, a o izvajanju gesla: »Prekmur-je Prekmurcem« niti govora ni. Vse delo — seveda le pisanje, ker drugega do sedaj še niso storili, ko da pišejo in s tem pisanjem na eni strani napadajo, na drugi strani pa skušajo pripravljati pot Radiču — se je osredotočilo v borbi proti edinemu možu, ki je po njihovih trditvah največji sovražnik Prekmurja in Prekmurcev; vsi napadi so usmerjeni na našega voditelja, g. poslanca Klekla. O njem — edino o njem — čitamo v vsaki številki. Od vseh strani ga obdelujejo in podajajo o njem celo »fotografične odlomke«. Napadajo ga na vse načine, naštevajo ter nakladajo .mu neodpustljive pregreške in ga obsojajo na politično Smrt, ker radi svojih pregreh nima pravice do vodstva prekmurskega naroda. V tem napadanju je vsa umetnost, vse težko delovanje novih voditeljev. Naj jim bo. A vprašamo, ali je to ono pozitivno delo, ki naj prinese Prekmurju srečo? Ali je to ena »svetloba«, ki je bila Perkmurju potrebna in katero so šele oni morali prinesti? Nadalje, ali je to napadanje v skladu z ljubeznijo, o kateri naglašajo, da mora vladati med vsemi Prekmurci brez razlike narodnosti in vere? Tak boj ni časten. Čudno je, da se ga poslužujejo ljudje, ki sami izražajo trdno prepričanje, da združijo celo Prekmurje in Medjimurje. Zakaj napadati in uničevati enega samega moža, o katerem itak »vedo«, da umira? Ako to vedo, naj ga pustijo pri miru in naj že enkrat začnejo toliko obljubovano reševanje Prekmurja, da ne bo treba tega še nadalje delati napadanemu g. Kleklu, ker si on, kakor se iz poročil listov sami prepričajo, še vedno precej mnogo prizadeva, da bi izprosil za Prekmuice čimveč državnih dobrot. Somišljeniki I Zbirajte za Ljudski sklad SLS ! Darove pošiljajte na tajništvo SLS ▼ Ljubljani. Poštnočekovni račun 11.475. »Slov. narod" pred sodiščem* Dne 11. avgusta 1925 je priobčil »Slovenski narod« uvodni članek z naslovom »Intrige jugoslovanskih škofov«, v katerem na skrajen način napada jugoslovanske škofe, očitajoč jim intrigant-stvo pri pogajanjih za konkordat v škodo naše države. Vsled tega sta vložila nadškof v Sarajevu dr. I. Šari6 in škof v Ljubljani dr. A. B. Jeglič tožbo proti uredniku »Slov. naroda«, g. dr. Josipu Birsi zaradi žaljenja časti. Razpravi je predsedoval v. sodni svetnik M1 a d ič, votantje so bili s. svetniki dr Hutter, Antloga in Petelin. Zasebna obtožitelja je zastopal dr. Brejc, Obtoženca pa je zagovarjal dr. Knaflič. Obtožnica citira dotični članek, kjer pravi »Slovenski narod« med drugim tudi: »... da konkordatska pogajanja z Vatikanom zato niso napredovala, ker so jim nasprotovali jugoslovanski škofje.« Dalje očita »Slovenski narod« škofom, da so umetnim potom ustvarjali nasprotja med našo vlado in Vatikanom in preko tega nasprotja med rimsko cerkvijo in pravoslavjem v naši državi, dalje, da so anonimno potom svojega časopisja vodili žolčo kampanjo, kjer so blatili vlado, da pospešuje pravoslavje. Članek trdi, da imajo naši cerkveni dostojanstveniki avstrijsko mentalnost, da hujskajo katoliške množice proti vladam. Članek navaja dalje trditev glavnega zastopnika pri konkordatskih pogajanjih dr. Jaujiča, da so jugoslovanski škofje tisti intriganti, ki nasprotujejo skorajšnji rešitvi dobrih odnošajev med nao državo in Vatikanom, dalje, da so škofje proti odpravi latinščine iz cerkvenega bogoslovja in sicer ali iz hudobije in sovražnosti proti naši državi, ali pa iz kratkovidnosti. Članek trdi, da dr. Janjič navaja kot največjega nasprotnika mirnih odnošajev med jugoslovanskim narodom in katoliško cerkvijo dr. Šariča, nadškofa v Sarajevu. članek ni podpisan. Za njega vsebino odgovarja g. dr. J. Birsa. Trditve inkriminiranega članka so v svoji celoti brezdvomno žaljive, ker se priobčujejo neresnične trditve, ki utegnejo škodovati časli, dobremu imenu in družabnemu ugledu jugoslovanskih škofov. Vse te trditve in natolcevanja so od konca do kraja neresnična. Zaradi tega se inkriminirani odstavki navedenega članka v celoti kvalificirajo kot kleveta v smislu čl. 52. tisk. zak., ki se v smislu čl. 54. in 56. tisk. zak. kaznuje z zaporom do treh let in z denarno globo do 20.000 Din. Predlog škofov. Obtožnica vsebuje predlog: Po svojem s pooblastilom izkazanem zastopniku predlagava, da se uvede proti Rastu Pusto-slemšku kot glavnemu in Otonu Christofu kot odgovornemu uredniku »Slov. narodu« v Ljubljani kazensko postopanje zaradi žaljenja časti v smislu tiskovnega zakona ter da se imenovana zaradi objave zgoraj navedenih odstavkov članka »Intrige jugoslovanskih škofov«, priobčenega v »Slov. narodu« od 18. 8. 1925 št. 180 radi ldevete potom tiska strogo kaznuje. V Ljubljani, dne 21. septembra 1925. Dr. Ivan Šarič, nadškof, Dr. Anton B. Jeglič, škof. Nato prečita predsednik pismeni zagovor dr. Birse, ki ponuja dokaz resnice za trditve, ki se očitajo škofom. Zagovor dr. Birse trdi, da so naši diplomati pri pogajanjih za konkordat naleteli pri Vatikanu proti koncu naenkrat na neko nevidno težavo, dasi je ostalo le par spornih vprašanj. Dalje omenja dr. Birsa, da so škofje protestirali proti nameščenju kraljeve slike v zavodu sv. Jeronima ter proti državni zastavi na istem zavodu, da so protestirali proti uvedbi glagolice mesto latinščine. Navaja priče: našega bivšega poslanika v Vatikanu dr. Smodlako, vodjo pogajanj dr. Janjiča in delegata dr. Lanoviča, kardiuaia Gorgonzinija, gospo- ii— "-r -■ da Biasottija, zahteva predložitev tozadevnih diplomatskih aktov ter zaslišanje prič dr. Žerjava, dr. Brezigarja in žurnalistov Lukoviča in Bogda-noviča, ki jim je dr. Janjič o škofovskih intrigah pripovedoval. Iz političnih razlogov nI minister zunanjih stvari odvezal zaveze službene tajnosti dr. Lanoviča in dr. Janjiča. Višje deželno sodišče je pa tekom preiskava-nja te afere sklenilo, da se dr. Birsi dokaz resnice ne dopusti. Dr. Knaflič predlaga nato, da se sklep odbitja ponujenega dokaza resnice potom prič proglasi za ničnega, ker višje deželno sodišče po tisk. zakonu za tak sklep ni kompetentno. Tudi se je izvršila pri tem sklepu bistvena napaka, namreč, da se je sklenil brez senatne plenarne seje. Zagovornik zahteva zaslišanje prič. Izvajanja dr. Brejca. Mislim, da mi ni treba dolgo razlagati. Razpravljanje, ali je v. deželno sodišče za ta sklep kompetentno ali ne, je ireievantno, ker se gre le za preiskovalne akte. Vsak dokaz resnice se mora kriti s trditvijo. Po vseh dokazilnih predlogih nasprotna stranka svojih klevet absolutno dokazati ne more. Nasprotna stranka ne postavlja nobenega fakta, nobene činjenice. Zo glede glagolice ni točno, da so škofje protestirali proti uvedbi. Škofje so bili po prevratu 1918 prvi, ki so sklenili po svojem reprezentantu dr. Bauerju pri papežu intervenirati ,da se uvede glagolica. To pa ni tako lahko, ker je potreben poseben tisk glagolskih mašnih knjig. In ravno sedaj se tiska v Vatikanu glagolski misale. Že pri taki priliki, kot je procesija sv. Reš-njega Telesa se opaža stopanje slovenskega bogoslužja v ospredje. Da bi pa škofje kaj podpisali proti uvedbi glagolice, so le poročila. Dr. Janjič je pravoslavni pop, ki gotovo ni naklonjen katoliškemu episko-patu, kakor mu nista naklonjeni nadaljnji priči dr. Žerjav in dr. Brezigar. O poročilu dr. Smo-dlake pa nič ne vemo, ker mu je vsaka izpoved zabranjena. Tudi je nekaj čisto drugega uvedba glago-golice potom konkordata, ki je vedno nekaj začasnega, ali pa potom papeške odredbe motu pro-prio, ki ima trajno, večno veljavo. In škofje so bili za motu proprio. Članek trdi, da so škofje potom svojega časopisja hujskali proti pravoslavju. Kot dokaz pa se navajajo le trije članki »Slovenca«, ki protestira proti šolski reformi Pribičeviča, proti katerim je takrat protestiralo skoro vse časopisje. Posebno se ti članki izražajo proti uvedbi nekega državnega »srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika«. Vse je protidržavno, kar človek stori, če je v opoziciji. Zato se niti obznana ni ukinila nad Radičem, ki se bo takoj zopet uveljavila, ko bo Radič v opoziciji. Tudi zavod sv. Jeronima nima s konkorda-tom nič opraviti. Če so imeli škofje glede tega svoje posebno stališče, je to zelo, zelo utemeljeno. Za časa vojne je Italija zaplenila ta zavod, ker je bil last Avstrije. Če bi bili ti zavodi sedaj last naše države, bi jih Italija ob prvem vojnem konfliktu z nami zaplenila, kar se ne bo zgodilo, če so last jugoslovanskih katolikov pod kuratelo Vatikana. Zato tudi niso ti zavodi primerni za naše poslaništvo. Nasprotna stranka je imela dosti časa, da zbere dokazilni materijal. Ker se za to ni dovolj pobrigala, predlagam, da se vsi njeni dokazilni predlogi in ponujane priče zavrnejo, kakor tudi njena zahteva po ničnosti sklepa viš. dež. sodišča. Dr. Knaflič vztraja, da se zahtevi po ničnosti tega sklepa ugodi in da se kot dokaz resnice pripuste predlagane priče. Senat je nato po daljšem posvetovanju sklenil, da se zahtevi zagovornika ugodi in da se vrne zadeva preiskovalnemu sodniku, ki naj zasliši štiri priče kot dokaz resnice, razen dr. Smo-dlake, ki ne sme prelomiti zaveze službene molčečnosti. Razprava se torej od godi. , Jutro" obsojeno. Nekaj dni pred proslavo 60 letnice Blaž Po* točnikove čitalnice v št. Vidu nad Ljubljano ja izšel v »Jutru« anonimen članek iz Št. Vida. Do-, pisniku prireditev ni bila ljuba in je skušal v tem članku potolažiti svojo žalost s psovanjem. Med drugim rabi v članku izraz »čukarija«. Radi te besede je Jugoslovanska Orlovska Zveza vložila proti tedanjemu uredniku »Jutra« Adolfu Rib* n i k a r j u obtožbo. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem glavna razprava in j« sodni dvor urednika Adolfa Ribnikarja obsodil na denarno kazen Din 2500.—, katera se v slučaju neiztirljivosti izpremeni v en mesec zapora. — Pri tej priložnosti je treba ugotoviti, da g. Adolt Ribi nikar ni več glavni in odgovorni urednik »Jutra«, Samostojni demokrati, ki so sedanji tiskovni zakoij pripravljali, da z njegovimi drakoničnimi določba« mi ubijajo svobodo tiska, so zdaj šli preko njihcM vih določb in proti njim. Tiskovni zakon, člen 9, pravi: Urednik je ena izmed tistih oseb, ki fak-tično upravljajo redakcijski del časnika. Ime tega urednika se označi na listu. Ni dovoljeno označati kot urednika osebo, ki nima opraviti niti z opredeljevanjem smeri, v kateri se list urejuje, niti n odločevanjem, da Ii se kakšen spis objavi ali ne.« Faktično je pa zdaj na »Jutru« označena oseba, ki nima ničesar opraviti niti z opredeljevanjem! smeri, v katerj se list urejuje, niti z odločevanjem, da li se kakšen spis objavi ali ne. Torej so tukaj tiskovni zakon očitno krši in sicer od trenutka,, ko je »Jutro« začelo pozivati dr. Kulovca, da naj: toži. Mi smo mnenja, da se morajo vsi listi striktna držati tiskovnega zakona! Tudi ..Naprej" obsojen. Dr. Alfred Šerko contra Zvonimir Bernot. Od« govorni urednik lista »Naprej« Zvonimir Bernot je objavil v uvodnem članku svojoga lista dne 10. aprila letos štev. 15, letnik deseti, razne kleveta proti vseuč. profesorju psihijatru dr. Alfredu Šer« ku, med drugim tudi tole: »In vendar je Detela (bil je to neki poštni uradnik, katerega je dr. Šeri ko po naročilu poštnega ravnateljstva zdravniška preiskal) dobro vedel, da ga ni nihče razen dr< Šerka označil za psihopata, kverulanta, zdravni« Skega spričevala pa le zato ni smel videti, ker jO zdrav in bi znal pravilno presoditi kvaliteto tega spričevala.« S tem je torej Bernot priobčil in raz* nesel nekaj neresničnega, kar utegne škodovati časti, ugledu in dobremu imenu dr. Šerka in je s tem zakrivil kleveto po členu 52. tiskovnega zakona. Bernot je hotel doprinesti za svoje trditve nekak/ dokaz resnice, kar pa se mu ni posrečilo. P p •a cr o C n O ►f >— O o o tX f D. 3 < N - t " -D ra O < 3" 3" " 2 N e. ST B P PT g M p g ■ a » | S ? M N » S N S p P ? p: 0 "G Ti o PO P 03 O o 2. w - a. c- — q v> 7 <5 tu % S. &> 13* N s r I Š o < C/l o a * - o •n ra Z V t- I n o. o trt EC C H »a O o 3 g. K O O < 1» _ B ® R- a" sr K* P B ra £ n 3 BqI o ?« B g. g » < 3 ais-iii Klobuki rdeče zastavice (znak Jugoslavije) ln rdeči balončki trčo v zrak. Premoč Jugoslavije traja dalje, vondra se posreči Perški iz gnjcče pred vrati doseči v 39. minuti izravnavo. Zagrebški >drukerji< ! se sedaj revanžirajo belgrajskim »navijačem«; v zrak Jrče sedaj modre zastavice in modri balončki. Do odmora ostane rezultat neizpremenjen in z 1:1 se menjata polji. V drugem polčasu bolj izravnana igra. Izmenično napadata sedaj Jugoslavija, sedaj Gradjanski, ne da bi se kateremu nudile posebno izgledne šanse. Proti koncu igre dobi J Gradjanski nekoliko premoči. Ivkovič ima smolo, da zagreši v 42. minuti v kazenskem prostoru roko I in enajstko spremeni Giller v zmagonosni gol za Gradjanski ŠK. Preostale tri minute zavlačuje Gradjanski igro, pri čemur ga vneto podpira njegova publika s tem, da vrača žogo z velikimi zamudami iz outa. Zaključnemu znaku sodnika Felverja iz Sarajeva slede nepopisni izrazi zmagoslavja in veselja tisočglave zagrebške publike. Sodnik Felver tekmi ni bil docela dorastel. Mnogo je pregledal, in sicer več v škodo Jugoslavije kot v škodo Gradjanskega. Po najnovejših vesteh je Jugoslavija vložila vsled tega tudi protest proti verificiranju te tekme. Vendar obstoja jako malo verjetnosti, da bi Zveza temu protestu ugodila in Gradjanskega je pač definitivno smatrati prvaka Jugoslavije za leto 1925-26. Za učiteljslvo Dne 1. avgusta t. 1. bodo odkrili v Kranja spomenik pokoj, kralju Petru I Osvoboditelju. Člani in članice Slomškove zveze se vabijo k obalni udeležbi, zlasii naj nihče ne manjka iz gorenjske, ljubljanske in okoliške podružnice. Dne 13. avgusta t 1. pa pohitimo v Maribor, kjer bodo prav aktualna predavanja, zadevajoča šolska vprašanja Za marsikaterega je minul mesec julij brez najmanjšega haska za šolska vprašanja; i3. avgusta pa se nam nudi lepa prilika, da znanstveno kaj pridobimo za naš odgovornosti polni poklic. Kdor noče biti suha veja v stanu, ta naj pohiti dne 13. avgusta v Maribor. Predavanje v Mariboru smatrajte kot nadomestilo socialnega tečaja, ki je letos odpadel. Tudi bi bilo dovolj žalostno, če bi se razpravljalo o važnih šolskih Vprašanjih brez učiteljstva. Vsakega našega člana naj prevzame to-le geslo: O šoli ničesar brez nas in preko nas! Vsi tedaj v Maribor 1 — Š. »m—.....mi.....^r-rtr m t trn-n—rrm Orel Prijavae pole za okrožno prireditev v Smart-nem in štafetni tek dne 22. avgusta pošljite takoj okrožju 1 Kosila naj prijavijo vsi načelniki in načelnice čakoj v Litiji na postaji zastopniku okrožja. jKnjige in revije »Glasnik presv. Srca Jerusorega«; izdajajo oo. Družbe Jezusove v Ljubljani. Vsebina 7. številke: Mes. namen: Širjenje protestantizma. — Sv. M. Magdalena (mes. zašč.). — Obisk Marijin (slika). — Neljubljena ljubezen (pesem). — Presv. S. J. pomaga (zgledi). — Marija z zastopn. D. J. (slika). — Pisma o notr. življ. IV. — Pesem Apost. mož (glasb, priloga). — Svetovna družina Glasnikov (slika in pregled). — Škofje zoper nespodobno modo. — Franč. Ksav. v slikah (13. 14.). — Indijski listi II. — Dva mučenca presv. Evharistije (s sliko). — Začetek Zl. knjig. Kitaj. Zl. knjiga (slika). Pri nas. — Sv. Ciril in Metod (s sliko). Drobne vesti. — Nabožno slovstvo. — Uspeh nateČ. Tečaji duh. vaj. — Dopisi. — Polet po kat. svetu. — Darovi. Zahvale. Priporočbe. »Slovonski učitelj«, glasilo Slomškove zveze; štev. 7. in 8. Vsebina: Občni zbor in zborovanje Slomškove zveze; Izboljšajmo prirodopisni pouk! —e—■; Kako vzbuja učitelj pri kmečkem prebivalstvu zanimanje za šolo. St. Schubert; Kultura in književnost; Društvena in stanovska kronika. Z.gl §>vde Povodom moje zlate maše mi je došlo toliko čestitk, da mi ni mogoče vsakemu posamezniku izreči pismeno svojo zahvalo. Vsem onim, ki so mi pismeno ali po brzojavu svoja voščila na znanje dali, se tem potom najiskreneje zahvaljujem. Obenem si štejem v prijetno dolžnost izreči naj-prisrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je slavnost tako sijajno izvršila. Zahvaljujem se častitim gg. duhovnim so-bratom, ki so v velikem številu prihiteli od blizu in daleč, da so s svojo navzočnostjo povišali slav. nost, posebno pa veleč, dekanu Jož. Janžekoviču za prelepi cerkveni govor; nadalje občinskim za-stopom, ki so me imenovali častnim občanom še-sterih občin ter mi po 6vojih županih izročili okusno izdelano diplomo. Izrekam svojo iskreno zahvalo tudi Marijini družbi pri 8t Juriju ia drugim tukajšnjim organizacijam tei vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli, da se je slavnost tako veličastno izvršila. Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 24 julija 1926. Gregor Einspieler, župnik. Šmarjeta ob Pesnici. Naša narodna slavnost »Domovinski dan< dne 18. julija t. 1. je potekla res tako sijajno, da se je z zadovoljstvom in ponosom spominjamo. K uspehu pa so zlasti pripomogli mnogi sodelujoči činitelji, katerim se na tem mestu za njihov trud iskreno zahvaljujem in sicer v prvi vrsti požrtvovalnemu predsedništvu mariborske podružnice Jugoslovanske matice, agil-nim pevcem »Jadrana« in vljudnim tamburašem »Bratstva«. Od domačinov gre moja zahvala oso-bito g. župniku in duh. svet Frangežu, g. Schi-ckerju ,g. Šumanu, g. Grabušniku, g. Horvatu, g. Baumgartnerju, g. Kravosu. g. Markotu, gdč. Osa- ni, vsem darovalcem darov za srečolov, vsem prodajalcem v šotorih in pri sreSolovu, vsem mojim malim in velikim pevcem in igralcem, g. dr. Go-rišeku i. dr. za avto itd., preveč bi jih še moral našteti, vsem daljnim in bližnjim prijateljem in znancem, ki so z lepim obiskom ali kakorkoli pripomogli h krasnemu uspehu naše domovinske slavnosti. Udano se zahvaljujem za vse prispevke, zlasti g. velikemu županu dr. Pirkmayerju za prispevek 250 Din in g. okrajnemu glav. dr Ipavicu za prispevek 100 Din. — Druži in bodri nas naj k nadaljnjem'.! delu naše sveto obmejno geslo »Bog živi vse Slovane pod streho hiše eneol3Bveml®vanla Našle so se novo svilene nogavice v Ljubljani .Dobijo se v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta št. 9. Vremensko porodilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 27. julija 1926. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplota » C' Rel. vlaga Veter ln brzina v m Oblačnost 0-10 krol ?as | 7 760-4 16-2 92 SW 0-5 10 Ljubljana (dvorec) 8 14 760-4 759-0 16-5 17-8 94 86 SSW 05 N 3* 10 10 21 758-1 17-0 83 NNE 3 10 Maribor 760-8 17-0 91 mirno 2 Zagreb 759-9 21-0 84 ESE 3 10 Belgrad 8 760-7 22-0 69 mirno 3 Sarajevo 759-7 20-0 83 mirno 0 Skoplje 761-0 25-0 54 N 1-5 0 Dubrovnik 761-2 25-0 60 mirno 0 Praga 1 761M 14-0 — mirn o 10 Vrsta padavin ob opazovanja megla ploha T mm do 7« 1-5: 0-1 V Ljubljani je S u. s is ®— 3-g S t: o > o — megla Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Vsaka drobna -vrstica Din 4'SO ali vseka beseda SO por. Naj-manjši -t- 3>in. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Ključav. pomočnik (►oSten in vesten, vojaščine prost, in v tej stroki dobro fzvežban. dobi takoj službo. Hrana in stanovanje v lastni oskrbi. - Ponudbe, pismene ali osebne, na naslov: K. Alhrccht, Kamnik. Tapetn. VAJENCA sprejmem. - Anton Koleča, Sv. Petra nasip 45, Ljublj. Kontoristinja tudi začetnica, z znanjem Slovenskega in nemSkega tolika, se iSSe za pisarno v Mariboru. — Ponudbe z navedbo zahtev na: Počtnl predal M Maribor. 5070 Službo natakarice Iščem kjerkoli v Sloveniji. Vzamem tudi gostilno na račun. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 5082. Drž. uradnik spokojen. 40 let star. vešč ulov. in nemške korespondence. strojepisja in druprih pisarn, del. prosi SLTJZBE i nizko plačo, eventuelno 6 prostim stanovanjem z a takoj. Gre tudi na deželo. - Cenj. ponudbe pod: »Zdrav ln poSten« upravi »Slovcnca«. Nakupovalca lesa In lesnega manipulanta rabim. Prednost imajo, kateri bo že služili v tem svoj-gtvu in so vešči nakupa po gozdovih. - Ponudbo z navedbo plače na Fran Ravnikar - Ljubljana, Linhar-tpva ulica 25. 5085 SžžTa0* »Tabela« (bral računar) z navodilom in več primeri za merjenje sodov, kadi in lesa se dobi samo za 3 nin. - Denar je poslati naprej (tudi v znamkah). Naslov: Frane Makuc, Vinica p. Črnomlju. Utanop se sPreime' IllCl}JGb zanesljiv in pošten. Služba stalna in boljša plača- A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. PRODAJALKA mešanim blagom, na deželi, od 25—30 let, se sprejme takoj. - Pogoji: Pridnost, poštenost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 5061. Sv. Petra cesta št. 18 v novem lokalu išče za svoje kupce več vil, j stanovanjskih in trgovskih i hiš ter kmečkih posestev. • Prodajalci, prijavljajte pro- j dajo le v naši pisarni, po- j polnoroa brezplačno. Provizija le, če kupi naš knpec. I Pozor, izletniki in turisti! V hotela Sv. Duh ob Boh. Jezeru navadno kosilo 15 Din, boljšo 20 Din, prenočišče 12 — 20 Din, penzion 40—55 Din samo za onega, kdor se sklicuje na ta oglas. — Za obilen obisk se priporoča Feliks Seljak. hotelir. 5011 LESNI strokovnjak za veleposestvo, se išče za takojšnji nastop. Prednost imajo neože-njeni z večletno prakso v lesni stroki in v žag-nem obratu. Ponudbe z navedbo plače so nasloviti na: Lesna industrija ▼ Oplotnlci, Slovenija. štampilje S. PETAN, Maribor, Nasproti glav. kolodvora Vsakovrstno Kopalne hlače, otroške majce, mrežaste, modne srajc«, kravate, nogavice v raznih barvah, dokolenice, palice, nahrbtnike, tipke, dišeče milo, potrebščine za krojaie, šivilje in Čevljarja. Najnižje cene I JOSIP §>ETE19KC, LJUBIFANA OB VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA Kadi za slive 15 dobro ohraaj., vsaka nad 60 hi držeča, proda OGRIZEK, Sv. Križ — Rogaška Slatina. 5091 dobavi KMETIJSKA ZADRUGA v Ptuju. Lovci! w V globoki žalosti in srčni boli naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da se je naš predragi, nepozabni soprog in sin, gospod i¥an Grešnik kovaški mojster in posestnikov sin danes dne 27, julija ob pol 1 smrtno ponesrečil. Truplo preljubega sina in soproga, ki nas je v najlepših letih, star komaj 24 let, tako nepričakovano zapustil, položimo z neizrekljivo žalostjo v hladni grob v četrtek dne 29. julija ob 4 popoldne. Trbovlje, dne 27. julija 1926. Žalujoči starši in soproga. Prodam več lovskih psov: (brakov) in dva čuvaja, huda psa. - Anton IVANC, Ptujska gora. 5062 v Kožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - Naslov v upravi št. 5894. najnovejša iznajdbi i Brez kvaren ja blaga ke ruično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Selenuurgova ul.0.l,5llnce-Vič48 po najvišjih cenah Černa, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, diva.no in druge tapetniške izdelke dobite najccneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn, Krekov trg H. 7 (poleg Mestnega doma). 4929 Tjth^ajo Ob priliki prebridke izgube mojega brata in žup-fe.eimVtS.a n;ka gornjepolskavskega izrekam na tem mesti' skupno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je bil pogreb rajnega gospoda v_ Antona Sebaf tako veličasten. Posebej še mi je dolžnost, zahvaliti se g. kanoniku Jožefu Cerjaku iz Slov. Bistrice, ki je vodil pogreb, dekanijskemu upravitelju g. Jožefu Ozimiču za prelep cerkveni nagovor in sv. maSo, in tudi vsej ostali duho. ščiai, ki se je v tako velikem števEu (43) udeležila pogrebnih slovesnosti. Iskrena zahvala tudi vsem učiteljem, domačim, pa tudi sosednjim, domači požarni brambi, darovalcem veneov, pevskemu zboru, ki je zapel tri ganljive žalostinke ter sploh vsem, ki so me v težkih ubrah bridkosti izdatno podpirali. Vsem skupaj ia vsakemu posamezniku iskren: Bog plačaj! Rajnega gospoda pa priporočam v molitev. Gornja Polskava, dne 21. julija 1926. Marija Šebat, sestra. : ».-v/. „.„-. največji velesejem sveta 11.000 raiiuvljalfev u 21 de«l 160.000 lc upccv: iz 44 dežel ; Jesen 1926? j >29. avgusta Jo 4. septembra Tudi ta Vet je oilfA ttfttcga ptmina! Podrobna pojasnila i*)tj 1151 Podrobna pojasnila daje: Častno zastopstvo Stegu in drug!, Ljubljana, Gledal, ul. 3. jRmerikansks žunrnle, sal3a»l?onfe, šfrace, o3jem. knjižice šolske zvezde, Irgorske, pisarniške in šolske mape, fasciklje, ris. blo!?e itd. nu3i ugodno Knjigoveznica K.T. D. v Cjubljani, Kopitarjeva ulica št. 6/II, Jugoslovanska knjigarna v V8 Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo Cena Din 33*—, vezano Din 40'— »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦»♦♦♦♦mmm...... Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. Fellclta Kalinšek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tužnira srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša ljubljena sestra in teta, gospodična Alojzija Berlot poštna adjunktinja v pokoju danes dne 26. julija ob 19. uri v 54. letu starosti, po dolgotrajni bolezni, prevl-dena s sv, zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo 28. julija 1926 ob 15. uri iz državne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. julija 1926. Franc, brat. - Emilija Stanič, nečakinja. Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol CeS. Izdajatelj; dr. Fr. Koloreo. Urednik: Franc Teraejglav,