ITALIJANSKI MIN. PREDSEDNIK JE POJASNIL SVETU STALIŠČE LAŠKE FAŠISTIČNE DRŽAVE Benito Mussolini je izjavil, da smatra pravico, ki ne temelji na sili, za prazno frazo. — Italijanska mornarica bo zgrajena v soglasju s ponosom italijanskega naroda. — Poslušalci so mu navdušeno ploskali. BIVŠI SODNIK OBSOJEN R 3 LETA JEČE Obtoženec je do zadnjega vztrajno tajil, da j e ustrelil svojo tajnico. — Alkohol m u je uničil živce. FLORENCE, Italija, 17. maja. — Danes je govoril na zgodovinskem trgu, kjer je umrl Savona-*<>la mučeniske smrti, italijanski ministrski pred-.*>rdnik Mussolini. Poslušalo ga je 125,000 oseb. 1 fj pestri ljudski množici je Mussolini kar naravnost povedal, da smatra pravico, ki ne temeljiti na sili, za prazno frazo. Nada! je je rekel, da želi fašistična Italija v miru živeti z vsemi svojimi sosedi, gorje pa sosedu, ki bi Italijo izzval. Ce bomo izzvani, — je zapretil, — bodo vsi t rnosrajčniki v redni armadi na svojih mestih. Italiji je podobna ladjedelnici, ki tako obratuje, da si je svesta uspeha. Mornariški program Italije ne bo ostal na oapirju, ampak bo izveden do najmanjše podrobnosti. Gradili bomo bojne ladje, tono za tono, z matematična natančnostjo, v soglasju s ponosom ita-i lijanskega naroda. Ko je poudarjal pravice Italije do morja, so mu poslušalci navdušeno ploskali. J sf- Raien ekonomskega, je Italija ugodno in u-j spešno rešila vse svoje notranje probleme. O ekonomskem problemu bom razpravljal v Milanu pri-; hodno soboto Govoreč o italijanskih sosedih, je rekel, da je i treba tazlikovati med narodi in njihovimi vodite-i \\i. Vod itelji so morda sovražni Italiji, nikakor pa rie narodi. S— Ev ropski narodi s.*? lahko popolnoma zanesejo na odkritosrčnost fašistične Italije. Nekateri pozabljajo, da ima Italija nad štirideset milijonov prebivalcev, ki tvorijo nerazdruž-no celoto. Nekateri govoričijo o tiranstvu v Italiji. V Italiji ni nobenega tirapstva. To je združen narod, zmožen katerekoli žrtve. Fašizem predstavlja sistematično stremljenje po napredku. Italija bo storila vse, samo da ne bo ostala jetnica ob svojem morju, ki je bilo rim- DALLAS, Tex., 17. maja. — Bivši prizivni sodnik J. W. Brady je b:l spoznan krivim umora po drugem r?du. Obtožen je bil. da je u-moril sv^jo tajnico Lehlio High-smith. Sodnik ga je obsodil na tri leta ječe. To je bil že drugi proces proti Brady-ju. Tekom prvega procesa se porotniki niso mogli sporazumeti. Brady se je zaljubil v svojo tajnico ter je bil izredno ljubosumen nanjo. In v ljubosumnimi jo je u-smrtil. Zagovorniki so skušali dokazati, da je bil svoječasno uglede« jurist, ki se je pa slednjič udal p;]ači. But-legarsko žganje mu je popolnoma uničilo živce in omračilo um. D — Jaz je nisem usmrtil, — jaz je nisem usmrtil, — je kričal šestdeset letni obtoženec, — ko so ga porotniki spoznali krivim. Zagovorniki so vložili priziv in pravijo, da ne bodo mirovali, pred-110 ne dosežejo popolnega oprošče-nja svojega klijenta. * GRAF ZEPPELIN" ODLETEL PROTI JUŽNI AMERIKI Štiri ženske na krovu. V Friedrichshafnu so se zbrali radovedneži i z vseh delov sveta. SANDINO SE JE VRNIL FRIEDRL1CHSHAFEN, Nemčija, Ob četrt na sest _e je dvignil ti-kaj v zrak vodljivi balon - Graf Zeppelin" ter odletel proti Sevilli. Zadnji čas je stopil v gondolo dr. Hugo Eekener. ki se je v zadnjem trenutku poslovil od svoje žene. • FRIEDRLICHSHAFEN. Nemčija, 17. maja. Mesto je prenap.l-njono s tujci. Vsepovsod je mogoče sli.-ati tuje jezike, posebno pa španščino. Častniki iz Madrida in drugih španskih mest so dospeli včeraj semkaj ter so jih danes na-( strnili ž njih družinami, prijatelji in sluažabniki. Tudi Amerikanci so dobro zastopani ter tudi vsi drugi narodi sveta, da se more spoznati v tej zmedi le nabolj izkušen lingvist. Danes se je izvedelo, da ne bo znana Mrs. Hays Drummond edina svojega spola, ki se oo udeležila vožnje. Njena družina je dvignila pred dvemi leti protest proti njeni nadaljni soudeležbi in raditega je Zeppelinova družba sedaj jrpustila njena ime. Na krov Zepp&lina pa bo prisila šele v Sevilli. Še tri nadaljne dame se bodo udeležile poleta. Kot je sporočil prvi častnik, kapitan Lahmann, časnikarskim poročevalcem, bo Graf Zeppelin v približno 23 urah v Sevilli. Tam bodo vzeli na krov nadaljne Vlada dvomi, če se mu! P°tmke ter Po kratkem p° bo posrečilo združiti vstaie, za vsak slučaj je pa vsepovsod ojačila straže. D morje. Glede zunanje politike je rekel, da strojne puške \t č /aležejo kot pa besede. Pravica, ki ne temelji na sili, js pra~na fraza. PLESALKA TOZ! MUUONARJA \s FRANCISCO, Cjtl.. 17. maji fH>tiiMJ**j*rtijev dinamita, shranjenih v neki tukajšnji kovačnic-i. Med mrtvimi so trije otroci Mrs. Wiseman. Frank Welle ki je bil sarialen kot nosač vode psi grajenju ceste, Paul Shires in Oska. Joimson, so bili nadaljne in ve te nesreče. VOJAŠTVO PREPREČILO PRODAJO LISTOV je bila danes oja-i prepreči prodajo v kadetih so TRUE UBITI PRI PRETEPU V BERLINU BERLIN, Nemčija. 17. maja. — Ka Je priilo včeraj rvečer do pretepa nW komunisti in fašist-, ki so prukjatrovaii rajnim rborcvanoem •o bili ubiti trije ljudje. Taki do-Pllipeaca soctiu so se v zadn jem času tako poda K via- nuxrtili, da je policija prepovedala a raritčnib političnih ob istem času. MANAGUA, Nicaragua, 17. maja. Nicaraški vstašfci vaditelj, Augustus Cesar Sandino, katerega so pred kratkirr videli v Hondurasu, se najbrž že nahaja na nicaraškem ozemlju. Tozadevno porodilo so dobile tukajšnje oblasti. Vladni uradnisi so mnenja, da nje gov povra tek ne bo imel nobenega posebnega vpliva na splošni položaj. Če se Sandmu ne posi^či u-spesnej^ organizirati vstašev kot jih je organiziral leta 1926 in 1927 bo ostal položaj nespremenjen. Za vsak slučaj je pa dala vlada zastražiti vse važnejše postojanke. V severnem dela dežele imajo čitku pa se bo Zeppelin lotil glavnega dela poti, namreč poleti preko atlantiškega oceana. Na poletu preko oceana bo dr. Eekener lahko študiral pasantne vetrove, ki so največje važnosti za tod>čnc>3t vožnje po zraku. Pred vsem bo skušal dognati, do kam segajo ti vetrovi. Zeppelin bo preletel ocean v približno šestdesetih urah in se bo v Rio de Janeiro ustavil le malo časa. Nato bo odletel v Pernambuco, kjer se bo prvič za dalj časa ustavil na brazilskih tleh. Dva dneva sta določena za to. Z nadaljnimi potniki bo odletel nato v Havano. V nadaljnih 60 u-rah bo dosegel glavno mesto Cube. Po enournem bivanju bo odletel nato proti Lakehurstu. Od tam bo šlo pot;r,'anje zopet proti domu. Proviant so vzeli že danes v zadostnih množinah na krov. Fina vina in likerji so vzbudili prav po- vstaši nešteto voditeljev in vsaka' sebno pozornost ameriških časni-tolpa operira na več ali manj do-] karskih poročevalcev. V Rio de Ja-ločenem ozemlju {nero bo prišlo na krov nadaljnih Teh tolp ni mogoče združiti pod 400 kilogramov, v Pernambuco 350 ge- skupnim vodstvom. Mož. ki bi se mu kaj takega posrečilo, bi mer al biti drugačnega kova kot ie Sandino. Sandinov poyratek ni bil nepričakovan. Nicaraška vlada je bila pripravljena nanj in naročila neralu »tcDougalu, naj ojači sira žo na najvažnejših točkah. Lokalno časopisje poroča, da hondurška vlada sodeluje z nicara-ško v boju proti banditstvu ter da je močno zastražila mejo v namenu. da prepreči banditom prehajanje iz dežele v deželo. BRAT USTRELIL BRATA, NATO PA SAMEGA SEBE MEHIKANCI BODO POČASTILI SIDARJA MEXICO CITY, Mehika, 16. maja. — Truplo polkovnika Sidarja bo dospelo semkaj v soboto in pogreb vsa Mehika proslavila spomin tega se bo vriil y nedeljo, ko bo lahko mara Portugalska ' slavnega zračnega ji maka 8* . Š&. V pismu, ki ga je os ta vil pravi, da se mu je smilil brat, ker j e bil neozdravljivo bolan.—Vzel ga je iz blaznice. MURPHREES30R0. Tenn., 1 7. maja. — Sinoči je na samotni cesti v tukajšnji bližini ustrelil 30-letni trgovec Andrew J. White svojega brata, nato pa še samemu sebi pognal kroglo v glavo. Njegov osemnajstletni brat Peter je b.l slaboumen izza rane mladosti. Kot otrok je padel na glavo ter je takoj nato začel kazali zname-naj blaznosti. Vodili so ga od zdravnika do zdravnika, toda nobeden mu ni nugel pomagati. Slednjič so ga oddali v neki zavod za umobolne. t Včeraj je prišel v zavod Andrew ter prosil, naj dovole Petru, da bi se peljal ž njim malo po okolici. Ravnatelj je brez obotavljanja dovolil. Zvečer so zaslišali farmerji par strelov ter našli na sametni poti avtom ob.i, v katerem sta se nahajali dve trupli, Petra in Andrewa. V kari je bilo tudi pismo, naslovljeno na tretjega brata. —- Petra bom vzel seboj — je pisal Andrew. — Zdi se mi, da je najboljše tako. Ozdraviti ga ni mogoče. Zakaj bi bil vse življenje revež? in nadaljnih 120 steklenic vina. Kuhinjski problemi so bili natančno izdelani in vsled tega ni treba pričakovati nikakih pritožb radi jedil. Vreme pa dela častnikom in starim potnikom Graf Zeppelin a še vedno dosti preglavic. 30. JUNIJA mM BO KONEC OKUPACIJE Tardieu je odredil odpoklic francoske okupacijske armade iz nemškega ozemlja. —Nemčija priznala svoj dolg. PARIZ. Francija, 17. maja. — francoski ministrski predsednik Andre Tardieu je izdal danes vsa potrebna povelja, naj se umaknejo zadnje francoske čete, ki se nahajajo v Porenju. Do 30. junija bo izpraznjena tudi takozvana '•tretja zona". V uradnem obvestilu je izjavil Tardieu, da je reparacijska komisija na svoji današnji seji ugotovila. da so Nemci zadostili vsem svojim obveznostim, ki ga jim nalagajo določbe Youngovega načrta. Nemčija je poslala Banki za mednarodna odplačila posebno listino, v kateri priznava ves svoj dolg. S tem je bila odstranjena zadnja ovira za izpraznitev tretje zone. Dne 1. julija se je bodo začele vršiti po vsej Nemčiji velike slavnosti. PORTUGALSKI POLJSKI DELAVCI V FRANCU! CASTELLO BRANCO, Portugalska, 17. maja. — Francija kaže večje zanimanje, da dobi poljedelske delavce iz Portugalske. Ker so tukaj ponudene plače nekoliko nižje kot v Franciji, so se številni delavci že iyg>el'Ii v Francijo. Portugalski veleposestniki so zelo vznemirjeni radi te izseAjeniške propagande, kajti dosti vtasi je že izgubilo vse moške prebivalce. S tem je tudi zelo otežkečen pridelek pšenice, ker mora Portugalska uvažati večino • svoje pšenice. COOUDGE SE JE PRESELIL NORTHAMPTON, Mass., 17. maja. — Rodbina bivšega predsednika Cooiidpe-a se je začela danes seliti iz stare hiše na Massasoit Street v novo vilo "Beeches". Za prevoz pohištva je bilo treba več voz. H^mr BRIAND0V NAČRTZA PANEVR0P0 Vladam raznih narodov so poslali obširne dokumente ter spomenice, ki se tičejo tega radikalnega načrta. PARIZ, Francija. 17. maja. — Dva dolga dokumenta, katera je sestavil francoski zunanji minister Aristide Briand, in ki se pečata z ustvarjenjem Pan-Evrope, sla bi-da danes poslana vladam 26 dežel, ki so članice Lige narodov. Cilji načrta segajo baje daleč preko zgolj gospodarske zveze ter streme baje za tem, da uveljavijo politično in gospodarsko oodelovanje z Ligu narodov. "Popolno enakost" vseh držav, velikih ali majhnih v notranjosti zveze ter pridržanje pravic suverenosti vsake posamezne, obljublja načrt kot temelj vsega dogovora. Briand prosi na rade, naj se dogovore glede sklicanja evropskih komitejev, ki naj bi se posvetovali glede delokroga zveze. Briand upa. da bo nameravana zveza ali unija zelo ojačila Ligo narodov. Tudi Japonski, Združenim državam, sovjetski Rusiji m drugim deželam sta bili izročeni dve spomenici. ki obrazložujeta ideje Brian-da. DEMONSTRACIJE PROTI ANGLIJI Indijci nameravajo zopet napasti skladišča. vladne soli. — Bojazen v vladnih krogih, da bi se vstaja ne razširila. BOMBAY. Indija, 17. maja — V evropskih krogih Je opaziti v zadnjem času strah, da se to razširilo vstaško gibanje med mohamedan-ci v Indiji, ki so bili napram gibanju Gandhija nevtralni, ali vsaj pasivni. Danes so vprizorili tukaj mohamedanci veliko demonstaraci-jo. ki se je obračala proti angleški vladi v Palestini. Iz tega je bilo razvidno, da simpatizirajo tukajšnii mohamedanci s pritožbami, ki se obračajo proti tamošnjim angleškim taktikam in da se lah.uo prene.se na tukajšnje razmere nezadovoljnost katero je opaziti tamkaj. Pri demonstracijah so nosili velika bandera z napisom: — Proe s Balfourjevo deklaracijo! Mohamed Ali, najbolj znani mea tukajšnjimi vaditelji mohamedan-cev, je imel nagovor, v katerem je rekel, da je opazoval z velikim nemirom zatiranja mohame dan cev v Pešavarju. On je ža govoril s podkraljem glede tega Naprosil je tudi vlado, da sme obiskati Gandhija v jetnišnici v Jerodi, da govori lahko ž njim glede mirovnih poskusov. Na stotine Indijcev je dospelo danes semkaj, da se pripravijo na napad na dve skladišči soli. Te-I kom dneva je bilo aretiranih več ' sto Indijcev, a vsi so Wli zopet izpuščeni. Pri solnih skladiščih v Va-dala ter Darsana so zelo ojačiii če-I te. da se zavarujejo pred napadi. Na nekaterih mestih so napolnili MADRID. Španska, 17. maja. - žl„e z c,lektrWmm tokom da one. Španski kralj Alf oazo ie Praznoval m0g0iij0 ^^ stanJ 2a .p2an;e španski kralj star 44 let žic. Pri Darsani so pristaši Mrs. Naidu ponovili poskuse, da se po-laste skladov soli, vendar pa ni prišlo do resnejših spopadov. POSLANIK SACKETT JCOTGOSTITELI BERLIN, Nemčija, 16. maja. — ?Po£lanik Sackett in njegova Žena sta priredila velik obed na čast Mr. in Hrs. Adolphu Ochsu, ki potujeta skozi Berlin v Karlove vari. Med gosti je bilo tudi dosti uradnikov nemškega zunanjega urada. Španski kralj Alfonza je praznova svoj 44. rejstn- dan. Ob tej priliki je dobil nešteto brzojavk in čestitk iz vseh delov sveta. Vsa vladna posloja so v zastavah. Vse trgovine so bile včeraj zaprte in po vsem riestu je počivalo delo. ! Iz Bombaya je prišlo mnogo ra- Kralj se je udeležil svečane sluz- ^ovednežev, da opazujejo napade be božje, po masi je pa podaril 25 m odpor proti njim. Trgovci so si tisoč pozet madridskim revežem. ; nabavili posebne zaloge za te ljudi Pozneje si je ogledal vojaško pa- ; ter dobro kupljeno Dla- rado. i DENARNA NAKAZILA ZA VAŽE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VBfcUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU ▼ Jugoslavijo v Itcjklijc Dta SM INI Z500 5000 11,000 _____1181.00 0 9.35 . 118.50 f 46.00 f 91.00 Lir IN £00 m - 1000 0 6.75 1 11.30 f 16.80 __8 n.40 S 54.25 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znata, sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo več J lli zneskov kot gora] navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoja. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej a nami sporazum etc glede načina nakazila, Izplačila po pošti so redno fzrriena » dveh de treh tednih- \ VUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO ČASU URTBK CA PRISTOJBINO 75«, -3 V "i* SAKSER STATE BANK i2 Cortlandt Street New York, M( Y, Telephone: Barclay 0389 NEW YORK, MONDAY. MAT 19. 193« ' fnok »■».K Owred and PubM»bed by RLOfiKic rmnmNO compact ia ? Louis BeoecTk, Treaaarer -BRZOJAVNA KANSKIH DRŽAV - oT* i » A K O D A (Vato* of the F*opl+> oi tbou omctri Ifrr Tvrk City, N. T Eden izmed rutjmanjših, pa tu- B Petero balkanskih držav bi lah-' Pravim vse na-- szrcdmke, prija-di naj laž e izvedljivih delov bai- ko takoj se to leto pričelo s slu*-' telje in znance sirom cele nam nc- Day ep* Bund*/« and Holidays. S* c+to leto Tel)ii fA pol let* .. fca četrt leta Z* New York se cele loto -f7 0C Z« pol lota......................ttJO Za looaeaiatvo ta ceio leto____ff ,G0 Za pol leta : j kanske gospodarske unije, o kateri benimi poganjanji za uresničena ve dcnuviae Amerike. Najsrčnejše v zadnjem času zopet mnogo poštno-brzojavne unije. Ustanov- še pa se zahvaljujem onim. ki so uovori in piše, je gotovo poštno- vitev te unije bi pomen ala resno naju spremili na kokxivor v brzojavna unija balkanskih drža »\ razpoloženje za počete k razprave Sh rev epo rt. I.a ., mojemu era: t Takoj začetkoma ugotavljamo, o problemu carinske unije kot te-! Ludviku in. družini. Mr. & Mrs. da razumemo ped imenom "bal- meljnega in najvažnejšega proble- Cmkovič za njuno nama neprrpis-kanske države" one države, ki le-! ma gospodarske unije vseh balkan- no izkazane prijateljstvo in izvrst-Že po ovojem večjem delu na Bal- skih narodov.^MRrf !i:0 p^streibo cian pred najinim od-kanu, ki so imele skoraj isto u^.o- _ ... . . hodom; zahvaljujeva se tudi Mr. Subscription Yearly $9 00 Advertisement on Agreement, do že od 14. stoletja, ki so robova-| le Turkom štiri do petsto let in se Istočasno ko bi se na prvi med-balkanski konferenci za balkansko. , John Davidu. ki naju je tudi spre- končno svobodile izpod turškega uni'° Pri™tno razpravljalo o tem. mil na kolodvor. bi se vodilni balkanski i Prvi in težki razstanck nama jarma. Tako je nastala ista men-! vPrajSanJu» taliteta. ista etika, isti folklor. Ista 1 Ravniki lahko v istem kraju sluz- f bil. ko sva se poslavljala od naji euisa, 1511 luiKior. ib'i a ||jbbm J gospodarska struktu-j 136110 Posvetovali o enotni poš^nu- ne ljube hJerfce, k: se nahaja v St. teh narodih ki so že br20^avni konvenciji, ki bi naj ve- Vincent College pri usmiljenih se- 'Olaa Naroda" tehafe vsaki dan lzvxemU nedelj in praznikov. fPf i _______ _______— L res podpira tn oeehtioeti se ne prlob&ujejo. Denar ca] se bls-j socijalna ir pošiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov,| ra pri vseh ^ i.a.^. ^ « I pio«lmu. dr. u nam tudi prejtaje bivahtta Banani. da Hitreje najdemo, v raznih časih poskušali ustvariti |ljala za vse 8ari navedene balkan- namkm>lka- M i : med sabo gotove oblike tasnejšega ; *ke države. - Evo. tu je prilika —------------------- ------------ 7bližania e za balkanske državnike, da se o- MABODA", 21« «f. 1Kb Street, Ne« lerk. N. Z. j venčajo s slavo in izvrše veliko de- Telephonc: Chelsea | s politično-geografskega stališča 110. uvodni del v veliko, za Balkan strah ter se je odločila, da bo Bogu služila in po.tala nuna. Težke sva se poslovila od nje in lako jt pri-el č.v . da smo se mornli posloviti ne Sc-mo od nje. temveč od v.-eh so balkanske te-Ie države: Juga- j usodno akcijo: v gospodarsko uni- prijateljev in najinega sina. ki je MORROW O PROHIBICIJI slavi ja. Rum unija. Bolgarija. G;- j0 Naravno je. da je treba prej imel tudi cija in Albanija. Nekateri grški pripravljati ugoden teren za to ne solze v o:eh ob slovesn. llluhlikansko sonatno k;i n v državi Zadnji Itnlru je imel govor, v katerem st Jji.vno le s proliibieijskim vprašanjem. Pri tej priliki se je st*Jiiuajsti anit lubneiil k zvezni ustavi ter /a novo odredbo, da bi imela vsaka država pravieo ovlioeevati t^leil«' -»»* in mokrote V Ameriki prevladuje splošno mnenje, da je nemo-^oee dos«i"i ustavnim potom preklic osemnajstega a-mendmeiua. Tem nazorom s«* je Moitiw odločno zoper-MaviL On ji»*e liikake^u polovičarstva, nikake modifikacije, on noč" preklic oremnajstej»a amendmenta, in ba*tafi To »tališče je naravnimi presenetljivo. V vrstah mokračev že nekateri odlašajo C in se» vprašujejo, če iu pub!:cisti bi žel°li, da se sem računajo tudi Turki, katerih država >; je v Mali Aziji, torej na drugem kontinentu. Turki imajo pač isto gospodarsko strukturo z Balkan'!, vse drugo pa je pri nj-ih, ker so bili sosjjodujoči narod, različno, saj e njih zifcrlka tekla v Aziji Oni 1 javil i/. 50 danes azijski naicd. ki ži- vi v Aziji na za eno tretjino več-j jem prostoru, kakor ga zavzemajo preklic V0 preklican ropi pa 27.200, dočim vsi Balkan"! skupaj vzemajo samo 805.000 kvadratnih kilometrov > samo pri vseh balkanskih vladali marveč tudi v javnosti ter ugotovi-j ti osnovna načela te konvencij.) kar pa, kakor se zdi, ue bo tež':aj Posloviti sva se morala tucu 00 priljubljenega nam mesta Schreve-port 2a nekaj časa ter jo odkuriti v daljavo skozi celo Severno Louisiana in t^ko ->v.i dospela do Misci.s- sakser state (bank 82 CORTLANDT STREET NEW IORK, N. Y. posluje vsak delavnik 1 od 8.30 dop. do 6.1 popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pcndeljek do 7. ure zvečer. Pcslužujmo se vsi brez izjeme, te itare in ^tanuTiloe domač« banke. stvar, ako imajo balkanski narodi .... .. sipi Riveria. Zelo naju je lznena- v resnici dobro voljo m razpoloze- - Oil pogiea na veliki orjaški zelcz-nje za. sporazum m za oalkans.co ^ . „ . ■ ,.„„„.,„. niški most, katerega z^radoa je b'- kolaboracijo. Evo, tu je konstruk- , ia šele pred k.atk.m dovršena pro- tiven del. Tu je predlog za obii kovan;e p:ve balkanske unije, ki je nihče ne more smatrati za topijo, za neizvedljiv problem. u- *c lm zavzel sama zase Vsaj za sedaj, dokler se Balkan popolnoma ne konsolidira in ne izenači v vseh temeljnih pojmih in dokler se ne ustvari gospodarsko edinst^o, moramo torej Turči o pustiti ob strani. opisi ko največje reke Združenih držav. Ta most prevozi tisoče avtomobi-; lov dnevno Prevozili smo z brzovlakom ar ! žavc Miss, in ob 4.20 P. M. smo pri-i snpihali žc v ilc-ndian. 1'Jiss. Ta:n j so naju pi pričakale naše scrodni-; ce Mrs. John Miklich Mrs. Ja-j cc'o Jancš iz Dernopolis. Ala. To je bil pa zopet vessl sestanek. Oo-ža- žavo naših rojakov Slovencev in bratov Hrvatov, kir :o lako rt.če želeU in hvala B u-« z velik.m navdušenjoni d<,set;a. Tudi me:: veseli, da mi je dana prilika obiskati to osvobojeno državo Jugoslavijo. ' Pri sklepu tega d^pl-sa že i mi . -stu GkLs Naroda ocilo naročnikov in dober napredek :n obenem se zahvaljujem Sa.-c^r S'a'e Bank u. posredovanje za potovanje v star; kraj in izvrstno postrežbo tCTr jo pripcro.-am vsem r«~-jak m in b:.;-tom Hi*vatoin. k: potujejo v star: kraj. naj se obrnejo na njo, kjer bodo naj pošten ejše postrpženi. Anton in Frančiška Knouse. V bajkah m pravijxah s. fovo- ' riie živali. Menda tudi zda.' uovore. toda n*ihov govo! je nerazumljiv sodobnemu človeštvu Sem p a tam pa vseea o najde kateri. ki razume govorjenje živali. To ni nazadnje nič čudnega. Saj so se tak; ljudje na >vetu. k: ,-lisijo travo rasti. Lepo bi bilo. če oi imeli dar da bi razumeli živalsko govorjenje. L^p^ in zanimivo I/vedr-Ii bi marsikatero rt- nico. ki nam je -icer prikrita. Naprimer pogovor meči ktinjem in oslom Oba. konj in osel. služita skoro i.sti vrlu, toda konj .ie vsecr>> smatra za n*rkaj \ jega ;n vzvišeneKa. Pa tut csel ni tako neumen kt-t bi --levek domneval. Vsi* 1 tega živita vedno v kregu in prepiru. Ah. kaj boš ti. uboui ose!. — pravi kon». — ti si najbolj ooža-lovanja vredno bitje na vetu Mi konji zavzemamo med domačimi živalmi nai licmeisf Mi -mo kjubljenci gospodarja Streže nam in je p rnosen na nas. Osel s<» rseveda ni mogel postavljati i takimi prednostni. Toda svojemu tovarišu ni hotel ostati odgovora dolžan. Potrati je mKla rijev.ova slovsfca pam*H ter je slednjič namlela. na-icdn," jnodros* — Vse je re> in vse jc prav, kar praviš tovariš kon«, toda vam konjem so dner.i šteti. Avtomobili in Fordove kare va odo polagoma Od vseh' form balkanskih unij ie, kakor smo že ooudarjali, najlažje izvesti poštno in brzojavne unijo: uvesti je treba iste pristoi-bine za brzojavke, pisma in poštne pakete. Končni oilj tega je. dc. se ,re za sjUTten manever jMrollihieijskill ; ustvari neka vrsta velike balkan- »atuitikuv, ki tioeejo na ta iwn*iii zajeziti vedno narašen- ske države, enotne s poštno-brzo- , 1 javnega stališča. m* i p rot i prt>ll»bi e i j h k i val. Tako bi lahko bila poštno-brzo- Sharcn-Farrel, Pa. Dne 4 maja se je nanaglo raz-nt^la vast, da si je rejak Matevž Sieb'aj končal življenje. Pokojnika iujeva pa. da nista prišla tudi Mr. Mikiich in Janeš. da bi ^e zamo-gla posloviti ter se jima zahvaliti za tako krasen dar. kaferega so nam poslali. Sv. Peter je pa tudi najboljši pr:pomočnik vsakemu, ki s.? mu pr.poroči. posebno rad poje gnal v smrt obup. Zadnja čase • ma2a vinskim bratcem. Toraj prav je začel izgubljati vid. tako da svo- ; lepa hyala cIruzinama Miklich in je°a pesia v tovarni ni že mogel Janeš. in na veselo svidenje v me-opravljati in je bil večkrat *.ikam- j secu septembru. ran od delodajalca. Ko je pa začel; razmišljati o tem se mu je naibrz ; Sedaj pa tudi prav srčno p.,- omračil um. l*ravijo, re- ft, ,, , , " ' 1 1 i javna unija za 3alkance neka i klic eetrtino ymh težavnih zakoiMHia.j. j poizkusa! kamen, ki bi naj ugoto- Mav.se/atlnje pa ti dokazi niso prav posebno prepri- vil, imajo li baikansKi državniki i ■ in narodi dobro veljo in so li bal-' revaliil. 1 . - B' ■ I ■ "I i zdravljava naše prijatelje v Bcau-mot. Tex.. Mr. &, Mrs. Frank Čop in družino v Baton Rouge. La., Mr & Mrs. Frank Smith in družino v Lesampte, La., in tudi ne pozabiva Mr. & Mrs. Geo Kaiicha in njihovo hčerko v Boxeleder. Tex. in Mr. I' Omilit Morrow ni e u»K*ueži. vfiiiva kot ^ii ima>» v Združenih uržaval'. Dokler so pi*oti prohibieiji protest i m! i Ijenei, so bili protesti b v steno. Pokojnik je bil član društva "Slovenec"' S. N. P. J.. Slovenskega Do-! ma in Samostojnega društva v Girard. Doma je bil iz Iškcvasi pri e v Ameriki okoli 25 let. kan.šk7 države že" sedaj" pripravijo- ':er jc zadnjih 22 let žlvel v Sharon"1 & Mrs. Geo Žagarja. Pozdravljava da prično »spravljati o prob- vedn3 bil pripravijen j splch vse znance in pnjatelje ši- 1 podpirati podporna in kulturna i rorr Amerike. Ob odhodu iz Shreveport, La.. 12. maja cb 6.50 A. M. je bil Tzlzf zanimiv priz:r. Poro:ilo F.e je slednjemu oko s prijateljskimi sol-Dne 31. maja priredimo večerin- zarrii- si krepko stiskali ro- ko v korist Slovenskega delavskega želeli zbogom in zopetno ve- doma. Želim, da se udeležite v pol-|sel° svidenje v septembru, nem stsvilu. igral bode Simčičev Kc :;v*a se poslavljala od najine-orke=ter in pa Miss Cleveland bo prišla. Zatorej ne pozabicc priti. kamr niše lahko raztegnil tudi na . Njegova prednost je dalje, da bi lja! Sc^dnitaom lahko obstojal tudi sam zase. ako bi tudi ne bih uveljavljeni dru|»i deli gospodarske unije, kakor ista in kulturna i društva. Tukaj zapušča svojo dru- s :a ar pekojne-ga izre- žir. Nr?) mu fcc lahka amer. zem- 1 . dne Predno sc podam na panik 'Vui-cania". pozdravljamo vse pdjats- izpodrinil?. Sčasoma ne bo na sve-Ije in znance v Waukegan, 111. in tu nobenega konja, oslov, velikih North Chicago. Vožnja z avtom j_ ( m malih, bo pa čedalje ver bila prav prijetna. Ko smo prisi; j v Cleveland, smo se vstavili pri qo- i bro znanih rojakih Mr. Boj t in Mr & Mr. K us ar. katerim se prav len. j Rojak je prišel k zdravniku in zahvalimo zaa tako dobra postrež- mu prožil -rvojo b i bc. Drugi dan pa smo šli do Little j Rekel je. da kašlja. da strahovl-Fails. N. J., k našemu znancu M'- • . l Frank Petkovšku. On je brat spo- Zdravnik w je natančno preiskai daj podpisane Mrs. Jelcviek. kjer jn konštatiral .da se je hudo pxo-smo imeli izvanredno dobre čase h]idil na njegovi farmi. Videli srno rano- _ Ja dragi mcj _ mu JP reke!f go novega kar nas je zanimalo ker _ 5e »10rete iznebiti ka .lja, ne smo vsi rojeni na farmah. Takih ' ,mete p.ti nobene op jne pijače, ne tarm se ne vidi dosti, kak'- so v ; smet0 kaditi< ne plesati, pa tudi Little Fallsu in smo težko zapusti- žensk izogibajtv čimveč mo-1? ta prijazni kraj. Lipa hvaia ceh . gOCC družiir posebno pa Mr. in & Mrs.; To je strašna usoda - je mr-Petkovšek za obilo postrežbo. j mral rcjak na p^ prot, clornu. _ Sakser State Bank v New Yorku. j T<,rL., zdaJ ne n,. piti nr j^a- kjer so nam %-se potrebno pre kr- ; diti ne za baba^i hoditi. Samo beli, priporočamo vsem Jugosi.va- ati mi je dovolil, samo ka- nom v Ameriki. ijati smem. VraLr naj vzame tako Mrs. rrinet (hnr.UL ViUKleibilt. reslof da ikiiajo nasjn\>tniki proiiilri-J J* dalJe 64521 nahajal nekje na Hr- večkrat naročil in so jako zanimivi je ^A*<»je priatase v vseh slojih prebivaUtva. Iti še nekaj jo gotovo. ga milega doma na Catherine St.. san začutil neko notranjo neprijetno misel in sem vzdlhnil "O poor me". Ne vem, se li bodo še kdaj p:>vrnile moje že ostarele kosti a!: ne. in če mi bo ljub; Bog dopusti. se še enkrat ijovrniti, se >3m poslovil za vedno od Jugoslavije, kaif. tukaj imam izbran cbširen ir prostoren kraj. kjer bodo zagre'oii moje utrujene zemeljske ostanke. Naj pripomnim pri svojem odhodu v stari kraj, da sem že dolgo časa hrepenel obiskati še enkrat našo novo in od suženjstva odrešeno dr- * Pred odhodom v staro domovino, pozdravljam v.-:e znance širom Amerike, posebno pa v C level an d u ter vse rri^je sorodnike in prijatelje, posebno pa one. ki so me spremili na kolodvor, ter vsem kličem na veselo svidenje! Ne- .-mem tudi pozabiti se zahvalit: Sakser State Bank v New Yur-ku za točno postrežbo ter jo vs?m rojakom fijplo priporočani. Josip Otonirar. ve. Rojakom priporočam, da si jih naročilo, -ne bo jim žal. vatskem. Pretekle dni sta se poda- , la oba v gorico pri Sv. Duhu in | tamkaj porrivala dalje časa. Od ; preveč zavžite šmarnice je končno . M vm . . i • w■ • i rovih gro bolj slabo kakor povsod. Mom.vv lil ^vovA. ur ,1« pn-j Iloovt rj« poVinla 1.1 Petnica Meghca. ki je bil okrog ^ ^ nas v visokem hri- . , - , i 60 let star zadela kap. Ostal je na« J ^ rfm ho razprav Ijill. . bovju se je narava začela vzbujati Z delom v tukaj ši\jih premogo- Zato lahko rt*"<% »la je govoril z dovoljenjem oziroma z lS Senlca iz Prepeč ter neki 30. I«Jote lx Ločne Me^-tanfl so ker je bU Derg«j>6ev sir. družba, v kateri se bih 27-let- ko ter ran prereasal kazalec. Nekdo m Anton Vidre iz 8mole>rve vasi, dru%i ga je obenem udaril z nekim pciMitnlk Janes Derfanc iz Poto- I topim predmetom. Dergancema je kA. nj«f«9 Jota, poMstmk Hu- priskočil na pomoč posestnik Janez Senica Iz Pr^pjrč; ki je začel ot>-del^vati Virfaca s -kosa. "«m po gia-»l, da se je res krvav zgrudil na tla. dt*»eten sta to me- j Vidica m Derganca so pripeljali k Je proU njemu nasto-1 zdravniku dr. Bop&su, ki jima je naj molči, rane za silo obvezal, nakar ju je Ja opMwal % "Mien- ! policija a avtomobilom odpeljala v bolnico. Pro*i pretepačem bo uvedeno ka- i, mestu mrtev. Nekaj dni pred tem je 62-letni delavec Andrej Kurbus iz Kraljev-cer v vinjenem stanju stopil v Raku ševo kolarsko dleavnico v Kra-ljevcih. fc.akor pripovedujejo, s: je hotel tanJKaj skuhati krompir, ter je zanetil ogenj. Po nesreči pa so se vžgale saje in naenkrat je bila vsa delavnica v plamenu. Zaradi viharnega vremena so padle iskre k novemu življenju. Da s? tudi mi prebudimo iz dolgega zimskega spainja, bo nas preskrbelo tukajšnje društvo št. 154 S. N. P. J. z veselico, ki jo pri ~edi v nedeljo 1. junija na Yankee. Kakor pravijo, bo zabave in vsega v izobilju. Toraj romki. iz okolice, ne zamudite te prilike. Pridite! ADVERTISE I n "GLAS NARODA" tudi na bližnjo stanovanjsko po- > Utpje. Ogenj je uničil do tal de- Vabim *** Petr* ** lavnico z vsem kolarskim orodjem, ognjeni dan. Ne bo ti žal. in prav tako stanovanjsko hišo, od katere 30 ostale le gole porušene s*ae Nerodni počigaiec, ki je bdi aretiran ie istega dne, je dejanje priznal. izgovarjal pa se je. da Je bil od šmarnlce pijan ter da nI vedel, kaj je počenjal- Izročen je bil v zapore Okrožnega sodišča v Mariboru. Nabral boš dosti za svojo kolono. S tem dnem prične tukaj tudi sezona za ribolov. Boš lahko poskusi! srečo. Rib je tukaj veC vrst jako rtusnih. Dobijo se tudi tiste vrste, kakoršne š T!. nekdaj v Ni-kavi lovil. Njih peserA se ie po dolini razlega: kva, kva ... Pozdrav vsem rojakom' Škrl>, naročnik. O rednem štedenju. Redno sledenje je najboljše zavarovanje proti posledi- ; cam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega za- j služka štedl.i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar qimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima i dragega dohodka kol plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potreb«. Naša banka' pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo slediti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga v.agatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/2% na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je. ki se ga more sedaj pričakovati na si- ! gurne tyranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar naj pri- i pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste ▼ polni vredaosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street HEW YORK, N. Y. Ce potrebuješ d$vt dolarjev in če jih nimaš, -i porailov:ir.]a vreden človek lii ker nesrečen, jib t neti ne boš zJepa dobil. V takem položaju nimaš poci božjim solncem nobenega prijatelja. Ljudje, k. vi jih smatral za prijatelje. ti dajejo, strašno pikre in čudne odgcvere. — Ljuba duša, — je reHei tak ne-. rečnik namišljenemu dobrotniku koliko časa nif že pozna>? — I. kakih deset iet. — j*» dvr-ni! uami^lieni dobrotnik — Najmanj dejaet let. S tem je bil led ugodno prebil. — No. Yidiž, — je odvrnil revež — deset let me že poenaš. — to je najboljša garancija. Kaj ne, da mi boš posodil deset dolarjev? — Nak, ti jih pa ne bom — se je glasil trd in odločen odgovor. — Za božjo voljo, taka* pa ne? — I. zato, ker te že deset let poznam Rojakinje so pri kofetu proslavljale svoje može. — Oh. ti dedci — je rekla prva — saj niso za nič, saj niso za nobeno rabo. Za nič na svetu, iih ne moreš porabitL Naprimer moj! Ndbene stvari ne napravi brez moje pomoči. Vedno mu moram pomagati, zdaj to zdaj ono. — Moj je ravno tak — ji je se-kundirala druga. — Kaj bi revež počel, če bi mene ne imel. Včasi je treba kako stvar zakrpati, nogavice podšiti ali kaj takega. Če jaz vsega ne preskrbim, pa ni nič narejenega. Poiskati moram škarje, fliko, cvirn in šivanko. In šele tedaj, ko mu vse k nosu prinesem in vtaknem cvim v šivanko. se loti šivanja in flikanja. In ko šiva in krpa, moram biti neprestano pri njem. če ne, naredi več škode kot dobička. Sim ^ L A slu noor SPORNI NASLANJAČ Moj prnattlj je stop.l korak na-saj, vt%«nil roke v žep, pomeiiknil i levim očesom nagnil glavo malo na i4*vo m zagudrnjal: — Hm' Tedaj stopil korak nazaj. — vtaki*il roke v flfeep pomežiicml ck >oim oče-som. divjiiI glavo mrliče na de^no in /agoarnjai: — Hm! Oba hm sta se glasila prav ta pr:iv -a mora vestno in veselo: Ne-kaj umetniškega zadoščenja je bito v njiju nekaj bahavega zadovoljstva in zelo vehko zaupanja. Oba h:nBia bila c1 kakšen mejnik v živ lien Zaključil a sli vnete borbe Za njima se »tirala siva mladost z ža-.pomlni. pred njima j>e jc or a e bodočnost, ki e t»-he m ret'o in wince. .ijinem uzdobj« e rifprot ostniml s i. rila sm*i b'fala U njači in narobe, postelje sem pre- ; potiskanje, ropotanje je napravilo .stavil v delavnico, iz .spalnice sem stranke nervozne. Včasih so izra-naredil kopalnico žile svoje mnenje na glas. Prijela Ko se je moj prijatelj pozno po- ( sva tudi številna brezimna pisma-noči vrnil je legel namesto v po- Zadnje se je glasilo: swljo v kopalno kad. Od te ure j — Vaše blagorodje! To je res dalje e je naiino prijateljstvo ze- podlo in škandalozno, da ne daste lo ohladilo i spati dekletu, ki bi tudi rado imelo Oba "hm" ita padla m?d vrati hi podbojem na pragu elegantno npr*" 1 »mega salona, ko sva osi ni-la t zadnjim vprašujoč im pogle-fi< n na :no novo domovanje. 9 V ua»e>gantnej&i mestn; detftl • va si opremila mičao samsko stanovanje. Cele itie^ece sva v caji-u m pro item c~oj hod'ia po me-1 m . i/bira'a opremo. D * Vse sva znojila na kup; Oike na <.!je. cvetlične mizi- e. .itujaia za popi*)«, roUere. staro orožje, perzij-sltr- preproge, *tlrl fctelje, zasto*e. klopno blagajno, m -derup in sta-i* na» v.Ql,nček> klavir, nasten-ke piadcjp, dva eugalna stola, • vi w •♦•n»ic. kn>ige. ".tiri »ira incrna pfiporsja, kopalno kad in ra&Lan jar. Ta nadonjač je bil najina nat 1 dra$s<.>ee:»*jša po<«».st Kupila sva ga skupno in je bi! naj in a ikup.ia last. Ta naslanjač je bH prekrasen. B.l Je velik in širok in mehak, i-jp<*! e uve/ :ie čudovite cvetlice in zlate okra>k«» Na njem bi se dali >tav.ti sijajna iilozofij« brezdelja * Oprema stanovanja je naju sta-. ! t mnogo Huda Mojega prijatelja - vadili izključno m edino umet-' ni ki vidiki Hotel 'e *;aj bi vsi ju»rtm«ti legali v genialnem ne-11 ciu naokrog. Klavir je pomakni \ ; edin • spalnice, d van je post a-v i v -aloti po iruzah je nakupicil p Ino drobnarije it« tla ie sUakovrd s sreda je vsakim ore Kratkoviden znanec, ki je na'a pesetil in ki ga je moj pri atclj po-v« del v salon, se je vsedtl na ve-L.k » žeblji obi: bat. Revež se Ze drugi dan se ;e vnel hud boj radi divana. — Nrslanjač spada v salon! — St- je srdil moi prijatel* — Naslanjač spada v spaini«*o! — sem odvrnil razdraženo. Ostdvil je sobo in je zaloputn'1 vrata za sabo. Sedel sem v gugal-nik m m prižgal smolko. Čez majhen čas se je vrnil znova Ta risarija se ne prilega k zagrnjalam1 — Ta risarija se prilega izvrstno! — Če ti to trdiš, si slep za barve! g| - Ti si slep za barve! Toda rdeče in modA — to vendar ne gre! — Torej dajva naslanjač prevleči * Ne, kupiva si druera za^rinja- la! — Zelena! svoj mir. Če boste neprenehoma prestavljali pohištvo, pojdite rajši kam drugam, radi mene v cirkus šnem mnogo večja, nego možnost spustiti se varno na wmljo. Pogosto letalec ne more iz zračnih višav razločiti ravnega polja od močvirja. Aeroplani Sikorskega ima1 o kolesa, ki se s pomočjo posebne naprave potegnejo v trup aeropla-na. če se hoče letalec spustiti na vodo. Letalstvo še ni tako napredovalo da bi,bile nesreče izključene. Vendar so pa v Ameriki letalske nesreče mnogo redkejše kakor v Evropi. Na omenjeni zračni progi so preleteli ameriški letalci v poldrugem letu 10 milijonov milj, pa se ni zgodila nobena nesreča. Tudi vreme ameriških letalcev zdaj m ovira vec. 99 odstotkov poletov se vrši po vnaprej določenem programu. Največji sovražnik letalcev je megla in mraz, v tropičnih krajih pa nevihte. Letalca Sergijev-ski in Kolumbin sta pa letala tudi ali kamorkoli, pa ne v dostojno hi- med tropičnimi nalivi. Letalo Si- korskega bo v bodoče konstruirano tako. da voda tudi med najhujšim nalivom ne bo mogla prodirati v kabine. šo z dostojnimi strankami. To še nikakor ne spodobi, enkrat za vselej. Izobraženi ljudje se vedejo drugače. Fej! Navzlic temu en onemu sva se i Xar se tiče praktičnega pouka, začela sčasoma čutiti v najinem ; je zdaj posebno zanimiva šola sle-novem domu pra" dobro. Dala sva pega pilotiranja. katere namen je stanovanje na najine stroške zno- j usposobiti letalce za polete v gosti va tapecirati, vdelati nov parket, megli. Letalca uče upravljati aero-in postaviti vanj nove peci. j plan s pomočjo instrumenta, ki je Sklenila sva, da skleneva s hiš- ; pritrjen tik pred n:im. Nedavno je j 2vedeti cilj njenega polova-nim lastnikom, ki se je moral vr-i dosegel ameriški letalec Doolittle { nja od W .lflinga, kateremu je ceniti v kratkem z nekega potovan;n nov uspeh s tem. da se ;e na sle- Bivši nadvojvoda Leoold W,.lifns je izdal v Londonu spomine pod naslovom "Moj življenjepis. Od nadvojvede do branjevca'. Willing opisuje svoje roditelje, bigotno nadvojvodinjo Alico in svojega očeta Ferdinanda, ki je živel v trdnem prepričanju, da bo znovo zavladal v Toscani. dalje cesarja Franca Jožefa, ki je bil baje pod krinko dobrodušnega vladarja pravi tiran, in končno njegovega o^e-ta nadvojvodo Franca Karla. Ta nadvojvoda je bil nekoliko prismojen. Nekoč je kupil v Solhogradu kjer je bil interniran, od kmeta na ' cesti kravo in jo ie gnal mimo go- ' stega špalirja radovednežev v ce- j sarski grad. Posledica je bila. da so j mu prepovedali brez spremljevalca hoditi po mestu. Franc Jožef, ki je bi! dokaj omejen. ni ljubil svojega nadarjenega sina Rudolfa, kateremu je zavidal tudi uspehe pri ženskah. Dokler je bil zmožen ljubezni, je ljubil Franc Jožef 1 svojo ženo cesarica Elizabeto. Ko se je cesarica nekoo brez' njegove vednosti cdpeHala I Krfa v Bejrut, je hotel Franc Jo- NASI VLAGATELJI V STAREM KRAJU V naših oglasih večkrat opozarjamo rojake, ki se mislijo vrniti v domovino, na udobnost dviganja denarja, ki je naložen pri nas. Vlagatelji navadno pustijo knjižico spravljeno pri nas in rabijo denar, nam enostavno pišejo, koliko jim naj pošljemo. Denar pošiljamo brex stroškov v dolarskem čeku ali v dinarjih, če se nam tako naroči. Eden naših vlagateljev, ki je v kratkem žef Je w Mins« zagrozil, da ga n I ustredi. če ne pove. kam je cesarica odpotovala Drugi dan je posla! cesar k nadvojvodi svojega pribočnika. da se opraviči in povabi V.V.l-flinga k obedu. Med obadom je cesar pohvalil nadvojvodo, da je ostal ! moz beseda. Med W.Jflingcm in nadvojvodo Francem Ferdinandom ! je prišlo do razJtola med potova- i njem po morju, kamor je cesar p3- ! slal Franca Ferdinanda da ga cd- sovjetski izpiti Med sovjetsko posebnosti je tre- vrne °d njegove ljubezni do grefi-ba šteti tudi izpite iz politične abe-,ce Zofije Chotkove. cede. kateri morajo polagr.ti vsako ------ r^r^,";: pomlajevanje tkanin centrale pri Akademij* znanosti Vsi muzeji na svetu imajo veii-morajo v to svrho ob določenem ro- j ke težave s starimi tkaninami iz ku nastopiti v katerikoli veliki to- , zgodovinskih grade v in grobov varni, kjer sklepa delavski občni Tako so se n. pr. sesule v prah vse pravilo moža čisto iz kože. Menil' zbor o njihovi zanesljivosti. Če pro- dragocene obleke iz Tutenkaine-je, da spodobni ljudje sploh ue | padejo pri izpitu, pomeni, da za novega groba, čim so prišle na sem .siaviti dom j posedujejo takšnih naslonajčev! j vselei izgubijo službo. Edino izjemo j zrak. Faraon je nosil dragoceno' Ce sernSaz »dsel. je prestavil on ~ Lovil sem f. j 1* doživel znani fiziolog prof. Pav- svileno blago. Svila ne razpade do- - Via hiša se je pritožila. Stran-i lov. ki ni prišel k izpitu "radi ne- tlei dokler vsebuje:o n^ena vla<- ke so se izrazile zelo žaljivo o na- ( dostajanja časa" in je odgovoril na posebno, zgoij pod drobnoglj- ju dveh! j potem na stavljeno pismeno vpra- dom vidno klejasto snov, tako zva- Stisnil sem pesti. jšan e: "Kako gledate vi na sovjei- nI "bitum". Tekom stoletij se 'a — Go?podar je nama odpovedal! | .sko vlado? dobesedno: "Z velikim posuši in potem tkanina razpade. v e pohištvo, če je on odšel, premetal vse jaz.-J;.- Pričela sva se sovražiti. Ko ie nekega jutra preložil nastensk) zrcalo m menil, da bo predstavil tudi peč, je zagorel prepir s svetlim plamenom. Odpovedal sem mu stanovanje Dve uri pozneje je odpovedal on opoturn kako i ponor«! % bodočega! meni Ne on ne iaz se nisva Prese" je raztreščil pol tucata j 1Ua stanovan^ ^ nama Jek> u5a| jalo, pohištvo je bilo večinoma skupna last in nobeden se ni hotel umakniti. Obšla me je že misel, ua bi ga da! odstraniti iz stanovanja s pora! pohištvo z n egovih prostorov močjo poUcije, tedaj sva se zopet ir ga razvrstil po svojem ckusu Klavir sem dal na mesto našlo vas, «u so bile razmetane po sobi. Uredb mojega prijatelja nikak-.r i.i.em odobraval. Ko xe je nekega jutralnic hu-iIki! I - Ku prijavo (dpruvl Wi^H«-tM-lrzui, m rMilfklrn'' | i \ • V'iirai<>jt<> Irkain^rjit. Severa^ ! pobotala. I Imel je yravico, da je smel ležati od 8.—10. predpoldne na naslanjaču. jaz pa od 4. do popoldne. Okna najinega salona so giedaLa proti zapadu. Popoldansko solnce me jc* izšeegetalo vsako krat i z najslajših sanj. Zato sem premikal dan za dnevom naslanjač v spalnico, Li je ležala na nasprotni strani. Moj prijatelj ga je premikal vsak dan nazaj. V hiši nisva bila nič kaj priljubljena; nasprotno. Premikanje sen, uničen. Padel sem v naslanjač, pretre-, začuden jem!" Toda Pavlov je v iz- Kemik Albertus v Monakovem jc redno ugodnem položaju. Ostalim izumil aparat, ki lahko umetno' znanstvenikom pa se godi. kaker prepoji z bitumom staro blago. Poje bilo minuli teden z znanim ke- ! tem se zgodi čudež: trhla cunja • mikom prof. Zelinskim. Poklicali postane sveža in krepka in že ne-1 zračna zveza med evropo in ameriko [ j Znani ruski letalec in kom>truk-ter J. Sikorski biva sedaj v New Yorku. kjer ima tovarno za gradnjo posebnih aeroplanov, ki se lahko spuščajo na zemljo in na vodo. Sikorski je prvi letalec, kateremu je prišlo na misel konstruirati aero plane z nekolikimi motorji. To i-dejo je uspešno uresničil med svetovno vojno in nemška armada jo je čutila na lastni koži. kajti ruski aeroplani tipa 'Tlja Muromec" so pogosto zelo uspešno bombardirali nemške postojanke. Sedaj se peča Sikorski izključno s trgovinskim le-talstvom. Te dni je ime! v Newyorškem ruskem krožku zanimivo predavanje o letalstvu, v katerem se je dotaknil nekaterih perečih vprašanj, nanašajočih se na civilno avijatilco in razvoj zračnega prometa. Sikorski je karakteriziral v prvi vrsti razvoj avijatike v Evropi in Ameriki in naglasil. da je Amerika v tem pogledu nedvomno daleč pred Evropo. V Evropi temelji vsa civilna a vi j a tika na državni podpori. kar pušča sledove tudi na delu izumiteljev in konstrukterjev. V Ameriki je pa postavljena letalstvo na trgovsko podlago in privatna inicijativa ima široko polje udej-stvovanja. Družba "Pan American Airways" je organizirala že dokaj redno zračno zvezo med Severno in Južno Ameriko. Iz Miame odlete trikrat na teden aeroplani tipa "Amflbin" "Amfibin" Sikorskega Je tip aeroplana, ki se lahko spusti ua suho in na vodo. S tem imajo aero-plani Sikorskega pred vsemi drugimi veliko prednost, posebno če pomislimo, da so letalci še vedno prisiljeni ob siatoem vremenu ali zaradi defektov v motorjih med poletom spustiti se na tla. Možnost spustiti se na vodo je pa v splo- so ga v livarno Dorogomilovo v vidni vzorec zašije v novih bar- moskovskem predmestju in je i'-i vah. Aibertus je oživil na sličen izrednim pogumom priznal, da se način že več zakladov manakov-1 ne zanima za politiko, živi samo za|&kih muzejev, med drugim tudi svojo znanost in da je malo vnet pred 1300 leti stkano bizantinsko za javne nastope in šolsko delo z svii0. Razstavljena je bila med; jako slabo pripravljenimi dijaki. Delavci so mu velikodušno privo-šlili "tri minus", najnižji zadostni red, a v poročihi o izpitu, ki je ro- dvema steklenima ploščama, med katerima so odstranili zrak. Zunaj , se je drobila ta svila v nič. in se je znatno skrčila, preden je bila za- , malo na Upravo visokih šol, sto- varovana na sedanji način. Toda ji: "Kdor dela z aproletarijat, se mora zanimati za politiko. Znanost ne sme ostati nadrazredna in is-venpoiitična." SEZNAM AltAN2ULAXlH KONCERTOV. 25. maj ar Milwaukee. Wis. 2. Junija: Calumet, Mich., (Opera House). 7. Junija: Traunick, Mich. 15. Junija: Ely. Minn. 22. Junija: Duluth, Minn. Naslov: nanovec k. €233 M, CUr Ave. Cleveland. O. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Albertus jo je rešil nadaljnegi propadanja. Zdaj izgleda tako. ka-j kor da je šele danes zapustila j statve. Novi izum prihaja v postov za pomlajevanje vseh, tudi volnenih tkanin, dragocenih gobelinov in celo slikarij na presno. V Londonu i neci.ivm • • v •.-:.. odbor odličnih angleških sebno-sti. ki ima nalogo, da prouči .ji preišče pojave okultnega -.veta. ?. katere se angleška javno-.t nenavadno živahno zanima Med drugimi je čian odbora tudi znana angleška pisateljica in potovalka Ro-sita Forbesova, poznavalka vzhodnih čarodej ste-. P , nalogu odbije prisostvovala različnim spin-tističnim seansom ter e priznala rei-ni značai raznih pojavov, r besova pravi, da bi bilo s sleparskimi triki mnogo lažje dose, večje uspehe, dognanja se?ns tiri so doslej tako skromna, da r; možno misliti na kako prevaro. Njena izjava je vzbudil, v v. -nosti veliko pozornost, m ugleii: i dušesiovci so jo kar cb.su.i z raznimi vprašanji. Med drugim so o vprašali, dali smatra carodejstvo 2a možno in dali je kdaj že .^am.i videla kaj sličnega Forbesova c odgovorila takole: V Indiji je verska sekta, ki deia resnične -'.idc-že. Videla sem enega izmed .-v; -cenikov boga Ilmu. kako je preklical duha nekega vernika, ce^ar n -lo je bi!o oddaljeno na tisoč mi'i od mesta. k;er ga je »veeenik k..-cal. in slišala sem nato. >:at;o > svečenik pogovarjal z duhom O-pazovala sem duhovnika, ki ie molil v hramu, in >em naenkrat •-pazila, da se je njegov duh ločil <>d telesa in odšel na vrt. kjer je nadaljeval svojo molitev. Ako bi se bila uverila. da je vse to resnica, bi mislila, da je to previd m utvara. Največ'e čarodejstvo pa je bilo vsekakor obujanje od mrtvih. Na nekaterih krajih Vzhoda ob-u>ji vera, da je duh umrlega na zemlji še kakr* štiri tedne po smrti — Ako truplo obude sedem dni smrti, baje odgovarja na stavljena vprašanja. Vendar je naravnost mučno gledati domačine pri od-kopavanju groba. Ko je mrlič od-kopan. se polagoma dvigne :n se- de. Vendar i nisem gotova. da-'i ne rire '-'.-m pnmtru liipno-tizem, kajti ljudje vzhoda so v tem naravnost nenadkriljivi moj-stri. Mislim, da spadajo taka ca-rude)it%a v področje jogiizma, ki temelji po večjem d^lu na h: pno -tizrnu. P", mojem mnen u privajajo Indijci mrtvrrr.u telesu nekako ta-no silo. ki prehaja iz živega na mrlič?. ::i k: omogoči truplu nelt-j '4ibe. Ak - n ' varam. . m -;l:šala tud. nekakšne zvoke, ki jih je dajalo i ri >«■ b-> ba;'--no truplo." Tako sc glasi poročilo gosoe Forbesove. ki ne izključu e možno-da je vse to doživela v stanju rnpncze. V okutnih zadevah je bilo do.-lej odkritih toliko slepar-stev. da trezen čl nek ne more kar tako verjeti ličnih čudežev. Čim večji je bil čudež, tem večje je biz lo aleparstvo iii tem več:: škandal, ko so ga odkrili. Odbor onih od-ličnih angleških o.-< bno-.*.i bi bil morda storil bcljc, da bi bil na spi-riti .tične . van.-f pn -lal kakega za-grizeneeo SkeptiKa, ne^o da ;e poveril s to nalogo žensko, ki je pripravljena, da veruje najbolj čudne in nemogoče stvari VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931. naj nam pošlje $ I in dobil bo knji-j ge po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna Glas Naroda" S9L— m m KNJIGARNI 'GLAS NARODA V DOMŽALAH SE PRODA krasna parcela za zidanje stanovanjskih hiš vis-a-vis kolodvora .Postavijo se lahko 4 hiše in vsaka bode imela še zraven pripadajoči vrtiček. — Naslov pove: Mike Trojanšek. 323 E. 85 St.. New York, N. Y. TcL Columbus €718. <1X1 FARME NAPRODAJ l.l Farma 80 akrov črne rodovitne zemlje z dvonadstropno hišo in z drugim poslopjem se proda za štiri twoč dolarjev: $1500 v gotovini, ostalo na več letna odplačila. — Farma je pol milje od mesta, 4C akrov ixoranih. drugo je pašnik in drevje. 2.) Farma 80 akrov prve vrste zemlja s hišo in drugim poslopjem, 7 milj od mesta, 40 akrov ia-oranih, ostalo pašnik; šola in sirarna sta poleg te farme. Cena je dva tisoč štiri sto dolarjev; en tisoč se mora plačati ostalo na več letno odplačevanje. - Imam farme tudi po 10 akrov velike v mestih in večje do 40 a-krov. Kogar veseli naseliti se v največjo slovensko farmarsko naselbino v Ameriki, naj takoj meni piše. da mu bom dal navodilo, kako najceneje sem prJde, da si o-gleda farme. — IGNAC CESNIK. P. O., WILLARD, Clark County, WIS. tax — 19.21.23' Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street; New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENUC JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN (Cretan je Parnikov — Shipping Newt — Mr Phillip* sta bila v trenutku pole« nje. je takoj vzkliknila On maju lahko reši' •e k uparala. raa. mojo prlj *o bile n>ene zatf Je beaede. Ns»tJ >o V pettiest i iz salona Jerica je tesno si - Ce bomo lahko prekoračili sprednji del pa mika. Jc rek«-l Mr Phillip« * moCaini glasom. smo rešeni! morje lihunena. ISvetl Hog' Je vzkliknil Prepodi smo. Iti moramo nazaj! Z u-fkoio > d nazaj v t^lon Kakorhitro so zapazili o- j. w ;r obridl parrnk proti bregu, kjer Je obtičal na skali. Rilec par- Eedaj pa je šel spoznala zakaj je ta tujec rešil njej in Emiliji življenje. Ko je prvikrat dobila nazaj zavest, se je takoj informirala glede zdravja Emilije in Izabele. Mr. PhilLips pa je že izginil. Nikakega sledu ni bilo mogoče najti o njem in celo Mr. Graham je mzral opustiti vsako upanje, da ga bo zopet kdaj videl Sedaj pa to pismo! (Dalje prihodnjič.! Lije zemlji, a velika mka je kcmcu« Prva misel Mr Ph fmilijo in Jerico N«ka zagrabil ter pri'rdil na čoln. Jeroca, nesreča za vse, ki so *sili na zadnjem SI bila razbiti okno *fr potegniti za seboj viselo cb ?trani parnika. Phillips jih .?» SEŽGANE PAPICE bic. Povabljene so biie samo dame. ki imajo ie vnuke in vnukinje. Toaleta iicer ni bila predpisana, vendar so pa prišle tabice večinoma v starih paročn.h oblekah, nekatere z belimi lasuljami, druge pa v velikih plesnih toaletah po najnovejši modi. In skoro vse so se navdušeno vrtele po parketu. NTo-( bena stara dama ni bila v plesni i dverani smešna, naspiotno. mar-sikate ra tako mikavna, da bi se lahko mlada generacija skrila pred njo. Dobra prehrana in pogosto bivanje na svežem zraku je tako blagodejno vplivalo na babice, da so ohranile mikavnost in gibčnost t f lesa, o kakršni se njihovim materam še sanjalo ni. Babice prejšnje-go pokolenja so bile v teh letih sključene, njihovi obrazi nagubani, nositi so morale očala, omejevale so se samo na ročna dela in od 1u- je ivkel nato. plaval bom na breg z Emilijo! Ce bi prišel oger.j preolizu tete se oprimi r<* ajev' To j* edina pr.Uka za beg« -"*> i« .-.ikri'-aia Emilija, Jerica mora iti ;>rva! Tiho, Emilija, — je vzkliknila Jerica, — obe bova rešeni! Opr mite >e m jih ramen v vodi. Emilija! - je rekel Mr Phillips, »eoeiraje se na njene proteste *Ti <: j<> je za at*» re*'! in -,koro v l^tsm trenutku sta oba izginila. Tedaj je nekdo prijel Jerico Obrnila se je ter spoznala, da jo je zgraža C uti n ki jy|lečah» na krovu ter brez prestanka vpila. Jerica, rež* me! pa ni motila «*cesar2toriU Ozrla se je prof Phillipsu in ga je že vračal Položil je Emilijo na dno čolna ter se ?edaj ki, da reži nadaljno Irtev. tri.k plamen Mivignil ravnotakrat mimo mesta, kjer sta stali Jerica in Isaheta >p je tedaj v stai v srcu Jerica: — eno bo mogoče re-Na) bo Izabela* Ona jo ie prosila pomoči in te ji ne bo odrekla! Lazveatega pa jo ljub« Weill«.. Njen sklep Je bii storjen E Ce mora že kd > umreti, naj tx» vsaj ona, Jerica! Izabt la. *P me cujes Vsi t jmo rešeni. AH me ne slišiš' Slišala je in se stresla, a se ni premaknil?. Jerica se je salonila ler rekla odločno. I «J|lzabela, ce boš storila, kot ti pravim, boš v petih minutah na bregu rešena in zdravajjZa božjo voljo, vstani hitro ter poslušaj: tzat>Ha je vstala, očrnila proti Jerici svoje oči ter rekla z mirnim In vztrajnim gla*cm:P Kaj moram storiti? Poskusila bom! Drži se lega ki»nca vrvi in jaz te bom počasi spustila v vodo! Počakaj - da ne bo peepozn Zopet je bu kml ogenj proti njej ter pomagal Jerici, da je popolnoma Izčrpana ter bi se ne mogla dolgo časa oprijamati vrvi. je rekla ter snela z lastne glave pajčolan. — Sedaj pa pojdi. prišla konca Štiriindvajsete poglavje. PREKINJENJE. Obistimo z opt t stanovanje Mr. Graham*! Stari gospod, izmučen ©d potovanj in družbe, Li se ni prilegala njegovim letom, je hodil po vrtu g or in dol Njegov obraz je kazal povsem jasno, da ga veseli biti zopet med svojimi štirimi stenami. Mir je bil še bolj popolen. ker ni bilo njegove raždražljive iene, katero Je pustil v Ne* Yorku.S To so bili zopet dobri, stari čssi! Emilija in Jerica sta tudi tesna spojeni z dobrimi, starimi časi. Bili ata kotnaj rešeni iz mokrega groba, ki ju je malodane požrL Tembolj jima je piijalo bivanje na deželi, ker su bili rešeni iz take velike nesreče. Mr Grahom ;e dospel le par ur po katastrofi na pozorišče nesreče ter dal prevesti vse rešene v stari dem v u. To cestitlji%o bivrhsce je bilo skoro ravno isto, kot so ga'videle občudujoče oči Jerice preta odprla, se je zganil in 4vak*at tekom jutra je pričel Jokati. Emilija je sedela v svoji lastni sobi. Tudi cma se je zelo izpreme- «"»■ a.if jTTIhM^T ^ Kadar ji je «ita'A Jerica, jo je neprestano prekinjala z vprašanji gorečega parnika ter glede drugih okoliščin, ki so spremljale ono strašno katastrofo Njen živčni sistem je bil omajan, in Jerica je zrla na njo ter morala jokati. ica »e je umaknila, a se vrnila ob času, da ji pomaaga obleči se td. To je bila cenmomja katere ni nikdar opustila Miss Graham prvič zdravja in drugič radi svojega očeta. Med koaiiom so zopet motili Jerico. H lin j a je prinesla pismo. Najprvo «* mislila, da je pismo pd Willieja, a tc misel je zavrgla, kajti pismo je bilo oddano v New Yorku ter ji je bila tudi pisava popolnoma neznana. Raztrgala je pečat ter čitala: Braziljski parnik Ruiz Barboza' zdaj se je zganil Društvo za var-je dospel v Rotterdam z različnim stvo živali in se je moral kapitan blagom in je imel pole,; pomaranč' zagovarjati radi neusmiljenosti. J tra do večera so čepele v mehkih lesa ter sličnega na krovu tudi 150 Povedal je. da ni ptičev prodal že naslanjačah pri peči Pariški ples zelenih amazonskih papig. Hol&nd- 1 med pot;o na Nemškem, ker so bi- babic je dokazal, da zavzema moške oblasti so sporočile, da se ugoto- j le sumljivo naježene, ker so malo derna telesna vzgoja odločno me-vi, ali niso papige bolne na naiez-1 jedle in sta morala dva strežaja v sto v sodobni kulturi Ijivern psitakosisu, proti kateremu zdravniško opazovalnico. In v ku-! obstoje razne varnostne odredbe.—1 rilnici vlada veliko vročina: tja Kapitan Figuerejdo ni maral izgu- j pometane papige, so bile takoj biti toliko časa in imeti neprevi-j mrtve dene izdatke. Zato je dal pometati' vse papige kratkomalo v ladijsko kurilnico. Tam so žalostno poginile v plamenih, zato pa je dospel •Ruiz Barboza" prej na cilj. A "Lahko bi se mi očitala krutost", je sklenil kapitan, "če bi jih v kletkah pometal v morje, a privoščil sem jim najlažjo smr: Res nisem kriv." Naši SKUPNljlZLETI v Jugoslavijo in Italije za leto 1930 Cas prihaja za vse one, ki so namenjeni to leto v stari kraj, da se odločijo kdaj In po kateri progi žele petovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to let« sledeče rclete: E Po FRANCOSKI progi s parnikom PARIS" DRUGI SPOMLADANSKI IZLET s parnikom "PARIS" dne 23. maja Nadaljuj izleti po isti progi s parnikom "lie de France": 6. JUNIJA — Prvi poletni izlet 25. JUNIJA—Drugi poletni izlet 11. JULIJA — Tretji poletni iz!*t l.AVG. — Četrti poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" POSEBEN IZLET DNE 30. JUNIJA Po COSULICH progi preko Trsta L SKUPNI POLETNI IZLET z motorno ladjo "SATURN I A" dne 29. maja jNadaljr.i izleti po isti pr^gi: 1. avgusta — "VULCANIA" 1. septembra — "VULCANIA 8. oktobra — "VULCANIA" 2«. novembra—"SATURNIA» - Pišite nau čimprej za cene, navodila glede potnih listov, vize-jev, permitov itd. na: SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 POZOR, ROJAKI Is naslova na list«, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših sastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob I J.iiahln COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo. Peter Cullg, John Oerm Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg. 11. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Launch, Andrew Bplllar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambtcl*, J. Zaletel. Joseph HrovaL La Salle, J. Spelicb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Antun Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek In Joža Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močni*. Kansas City, Frank Žagar. Maryland Steyer, J. Cerae. Kitzmlller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar, nezlch. Ant. Ja- Draga Jerica* — Mo i ljubljeni otrok, kajti to si v resnici, čeprav mi je izzvalo to priznanje le strah in obup. Nikaka blaznost ti bila. da sem te vemnl v urt prijel ter te imenoval svojega otroka. Ce hI te videl le srečno, bi zatrl vsa ta čustva, kajti jaz bi ne hqtel metati sence na trojo pot. TI pa si žalostna in vznemirjena ln ravno radi tega si tl-točkrat moja hčerka P Jaz sem namreč sam nesrečen ln razburjen človek, ki zna trpeti * drugimi vred. , — TI imaJ nežno ln občutljiva srce, otrok moj! Nekoč ai jokala nad tujim bolestmi, ln sedaj ne mores zanikati Jte«a svojemu lastnemu očetu, ki zapitem te besede s tresočo roko! Ali je kak človek, katerega si sovražile od svojih otroških let ter iU zaničev&la kot »vojega najhujšega sovražnika? Ne more biti drugače! Trese m se ob misli, kako aelo se tresel otrok pred očetom, ko bo iavedei skrivnost, katero em ohranil toliko časa ter jo raz-________e7 PhlOp Amory."*t MINNESOTA Chlaholmn, Frank Ooule, A. Pa-nlan. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. PesheL Fr Mula. Eveleth, Louis Oonfte. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povie Virginia. Fra*\k Krratlch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allla, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Brodertck. NEW YORK Oovanda, Karl Stenilsha. Little vans, Frank Masla. OHIO , Barberton, Jonn Balant, Joe Hltt Cleveland. Anton 0obek, Kar linger. Louis Rodman, Himrlrh Math. 2') maja- Bi-tnif«. Ch*rbourf. Bremen 20. maja: Bremm, Cherbourg Bremen 21. maja; ilaurHit.i.i. CJn-rfoour* llanliirt, Ch^rbou Hamhurf '^•rge WuliirttuD, Chr: U>ur| Er»- mt-n 22 maja: Berlin. Ekiu!"t;n« lur M»-r. l?retn*t 23 maja: Paris. Havre lt<>ni4>ric. rherb-iuri Wtslt-rn land. Cherbourg Aniwfr-pt-n Stat'nilam, Boulogne »sir M^r. Ifot-t»" d.nn 24 maja: M.rio«t»nka, Ch»-rboL.rg l^viritbaa. Cherbours Coi.te ijrandc, Na|»»H. G«r.ova 2* maja: Aq'ltUBia. ^herfwmrj Albert f::iliin. l"h*rlM>'irf Hambura 1 *r»-j» dt m R>iuMV%t t. *_l'«-rt<" ; k Br»-m-ii niaja: Ailurna. Tr*t I»r<-j.«n S junij:« B> r. i.}{ur!a. '"t CherboU'C. Haiilburf « Ji:r.:ja: New lforte, Ch»rb«-ur k llamburs Amn i' j, Cli*rUjur(, Bremen R f. Junija • lie <1 - I'r i nrp, ll.-ivre Maj«-sti< , CVrU.urt; l'ef,n';,ri.|. Ciierliourgr, .Antwerfen Volenduin, liouloifne »ur J'er, Itot-terd:un Augustus. Napoll. Genuvt 7. JuniJ.i: Cleveland, Chert*.tirj. l-umburg Mtntiewa.ska, Cherl*ojig 10 Juni'a: Breni*»urjr J »eutsrhland. ChertM.urg, Humburg Lev itl.aii. Cherbouru 12. junija: Pari« Havre Suttgiu-l, Cherbourg, Bremen 14. Junija: Homeric, Cherbourg i^apiand. Cherbourg Anlwerpen New Amsterdam. Uoulogiie Sur Mer Rotterdam 14 Juniia: Prestdent IlardlrK, Cherbourg, Itre men Conte liianeamann, Xa.poll. Cenov* 17 Jtinlj3: Frame. Tiavre Earopi. Cbeibourg. Bremen PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Oerm. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. , Crafton, Fr. Machek. Export, G. Privid. Louis Jupan-člč, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Tr-renchack. Irwin. Mike Pauahek Johnstown, John Polanc. Martin Korosheti, Krayn, Ant Taulel]. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demahar. Meadow Lands. J. Koprlvftek. Midway, John ž ust. Moon Run. Fr. Podmlliek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arb tn U. Jakoblch. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. PezdVrc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. tn okolico. J/ Bkerlj. Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph Jovao Wlllock, J. Peternet UTAH Helper, Fr. Kreba _ i WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bvet. 16 Junija. V ulmtii«, Tr«t Aquita/iia. Cherbourg Hamburg, ChrrUmrg, H. mburg Georga V.'aablng loti, Cherbourg, Tircaica 1» junija r Berlin. Boulogne Sur X!»-r. Brrtw.1 20 aprila: «»vmpir, Ch»rbourt Wtsternlai.d, Ct.ert^jurg. Antwi*r-pen S'atendam, BouJogr.e »ur Mer. li t- ter>l j m Roma. NapoH. C«no%a 2! Junija: St C> i.Tbr>iirK. II. unburn Mtnr:e!oiika. *'herbotirg Pr.-sideiil lloosev^lt. Cf'-rb'iurf, I!rem- n 22 jiif. * i : Uei er i;^ria, Cherbourg 23 Jurija: C • unili .!«. Cheritourg. Bren.en jut ja: IV Jr Fr .m-f. Flivt A!»-ert B.«:ttr.. Cherb.»t: g Hamburg IU : ibh. . Cherbourg. Bremen 2« Junua: I'ruiici:, Cherbourg. Bremen 27 juniji: Bremen. Cherbourg Bremen 34a)e>!-.. t'her». .rjt i:..«ter.lam. ISoul'-gbe »ur M-v. K''*.-terda*n 2" g Jia-jretar.u; Cherbourg H' ant, Cllerl»«trg. An»w*rt-er» Mit.i.-kahd t. B...d-gn« »'ir Mer l^viatl.an, < • • I* .'K C..»,!e '.i,.;:.}*. Nai- i. tcKimcl V iu£< }• « p-'aebnl km bloi k ra*ml t> deri.1 ml u<3oboo,ii _ Pijana In »lavna fra&ooak* kubloja lsr* Meh sa ssaJU no bivanje. Za vsa pojasnila so ohračaJU n in ssnssljlvo {SAKSER STATE BANK B COKTLANDT STKOl