flUMUHBSBB^MISaa El "WE PLEDGE | ALLEGIANCE TO i ■ a a ■ OUR FLAG AND | TO THE REPUB- g LIC FOR WHICH i IT STANDS: ONE g NATION INDIVIS- g IBLE WITH L I- jjjj BERTY AND JU- a STICE FOR ALL." 5 sasaaeG m g THE ONLY SLO- g Ui fENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK & CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENI- n | ANS IN U. S., CA- ■ a s NADA AND SO. AMERICA. sa BBBBQEQBBBBIBBBBBBH VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O. ČETRTEK, (THURSDAY) APRIL 29. 1920 ŠT. 102. (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posa. 3o Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson, Postmasw*, General Busi uničili japonsko divizijo. MEHIKANSKA KRIZA RASTE. BOJI SE REVOLTE V JAUREZU. VOJAŠKA POLICIJA V EL PASU DOBILA PUŠKE. , rV •V j SAN ANTONIO, TEX., 28. aprila. — La Prenza, tukajšnji mehikanski list je prejel iz Mexico City brzojavko, v kateri je rečeno, da je tamkaj prišlo do streljanja in da je položaj resen. Podanih ni nikakih drugih podatkov. Brzojavka kaže znake, da je bila cenzorira-na. EL PASO, TEX., 28. aprila. — Uporne čete v Chihuahua City so bile pognane iz mesta od lojalnih čet, katere vodi Elias De la O, neki civilist, ki je bil tajnik provizoričnega governerja Andreas Ortiz, ki je sedaj kandidat ža k nstitucijonalnega governerja. EL PASO, 28. aprila. — Ameriške čete v El Paso so nocoj dobile odredbb, da so pripravljene za akcijo, a* bi grozeča revolta v Jaurezu ogroževala to mesto. Vojaška policija v mestu je dobila puške in stre1^-vo in mestna policija je v južnem delu mesta določila črto, preko katere ne more noben civilist v smeri Rio Grande. Denar carinskega urada v Jaurezu je bil danes prenesen na neko banko v E1 Paso. WASHINGTON, 28. aprila. — Poročila iz vseh virov kažejo, da se revolucijonarno gibanje proti Carran-zovi vladi čimdalje bolj širi posebno v bližnji okolici Mexiko City. Tukajšnji zastopniki revolucionarnih čet izjavlja-•j , da se čete, ki so se pridružile revolucionarjem pri Morelos ,na kar je bilo mogoče zasesti Cautla, izbrane čete mehikanske vlade, ki so bile izza odstavljenja Dia-za rabljene za varstvo glavnega mesta. Odpad vojaške posadke v Chihuahui je tudi znamenje, da je nevarnost, ki je pretila revolucionarjem v Sonori, odstranjena. Tukajšnji vojaški izvedenci so mnenja, da glavnemu mehikanskemu mestu še ne preti posebna nevarnost, dokler se vse posamezne revolucijonarne sile ne združijo in sodelujejo medsebojno. Glasom poročil, ki prihajajo iz mehikanskih vladnih virov, se vladne čete v Chihuahua City borijo za prvenstvo z revolucijonarji. Carranzovi uradniki v E1 Pasu in Jaurezu so pripravljajo, da nastopijo proti poskusu revolucionarjev, da dobijo vladno vojaško posadko na svojo stran. JAUREZ, Mehika, 28. aprila. — V Chihuahui je bilo danes opoldne vse mirno in glasom poročila, ki ga je prejel tukaj ameriški konzul A. E. Dow od konzula v Chihuahui, so vsi tamkajšnji Amerikanci na varnem. StOeODJE ŠE PRMŽIJO STAV SPLOŠNI POLOŽAJ NEIZPRE-MENJEN. Na včerajšnji seji cleveland-ske organizacije železničarskih stavkarjev v Acme dvorani je bilo naznanjeno, da se bodo vsi strojevodje, ki so zaposljeni na železniškem jardu Nickel Plate železniške družbe opolnoči pridružili stavki. Uradniki Nickel P]a'° Y' so se sinoči izjairir česar znaneg? .^m gi- banju mer1 uji in danes zgodai - so poročali, da =o *- Jelu. je ponoči zaposljenih samo po šest moštev in stavku-ioči p. imikači so se izjavili, da se stavka najbrže ne bo izvedla do zjutraj. Pomožni državni pravdnik v New Yorku je sinoči naznanil, da se bo vse stavkovne voditelje v New Yorku in New Jersey zasledovalo vsled kršenja Levrr-jevega zakona. V Clevelandu ■se je sinoči naznanilo na uradu zveznega pravdnika, da se ne namerava podvzeti slične akcije, dasiravno je tajnik Palmer dal vs.tfn okrajnim pravnikom polnOr:... j. Splošni položaj stavke širom dežele je naizpremenjen. Reka— " LONDON, 28. aprila. — Neka ruska tvrdka v Tiencinu je dobila kabelgrkm, ki poroča, da so ruske čete v okraju Khabarovsk v Sibiriji popolnoma uničile eno celo japonsko divizijo. Tako poroča brzojavka Exchange Telegrapha iz Tiencina. Brzojavka dostavlja, da se za tozadevno poročilo ni moglo dobiti uradnega potrdila. ZMAGE DELAVSKE STRANKE. Dasiravne brzojavke Associated Press in United Press druž be ne vedo dosti poročati o delavskih zmagah pri občinskih volitvah po Iowi in Illinois, vendar dokazujejo pismena poročila, da Delavska stranka napreduje s tako hitrimi koraki, da so presenečeni celo njeni naj navdušene j ši propagator j i. Po zmagah, ki jih je dobila Delavska stranka v Clintonu, Burlingtonu, Sioux City, Waterloo, Cedar Rapids in po' drugih manjših mestih po Iowi, je de^ lavska stranka svoje zmage ponovila v Illinois. Zmagala je z vsemi svojimi kandidati s 500' do 700 glasov večine v East St. Louisu, ki je drugo največje mesto v Illinoisu. Zmagovita je tudi v Galesburgu, Belleville, Centralia, Harrisburgu, Georgetown, Centerville, Eldorado, E-quality, Riverton, Collinsvllle ter je dobila močno podnožje v Savanna, O'Fallen, Virden, Ed-wardsville in po več drugih krajih. V nekaterih izmed teh mest sta se obe stari stranki združili proti Delavski stranki. V Clinton, Ia., so v šolski odbor izvoljeni sami kandidatje Delavske stranke. V državi Missouri se bo na konvenciji, ki se vrši 16. maja, ustanovila državna organizacija Delavske stranke. Delavska stranka v Utah se je pridružila k glavni organizaciji in državna konvencija se vrši v Salt Lake City . 1. in 2. maja. V Colorado se bo 1. maja vršila konvencija unionistov in drugih, ki simpatizirajo z Delavsko stranko, na kateri se bo ustanovilo državno organizacijo. Delavske in socijalistične organizacije v Reading, Pa. so skupno kupile tiskarno za $50.-000. Kasneje se bo pričelo z izdajanjem dnevnika. Delnice se prodajajo po $5. Delavska stranka za državo New York se bo trajno organizirala na konvenciji v Schenectady, N. Y., 29. maja. V Pennesylvaniji se bo organiziralo stranko v Altooni, dne! 11. maja. Okrog 300 unij, ki zastopajo 100.000 članov se je že izjavilo za Delavsko stranko. Iz Washingtona se poroča, da je senator Cummins iz Iowe, oče fajnozne železniške postave, zelo vznemirjen nad politično re-volto, ki se vrši po njegovi državi. Nasproti njemu je nastopil celo Col. W. S. Brookhead, ki ga je dosedaj vedno podpiral. Zmaga Delavske stranke je tako pretresla tega ubogega CELO MLEKO SE NE SME UVAŽATI V MESTO. TRST, 27. aprila. — Blokada, kateri je Reka sedaj podrejena, je hujša kot kdajkoli prej. Vse zveze med me%tom in ostaliin svetom so popolnoma pretrgane. Regularne italijanske čete so uničile dele železniških prog pred mestom in stražijo s strojnimi puškami, da se jih zopet ne popravi. Vhod in izhod iz mesta je pre povedan in celo mleko se ne sme uvažati v mesto. Zveza z ostalim svetom potom morja je tudi pretrgana. REKA, 28. aprila. — Topniška posadka Gabrijela D'An-nunzija je sinoči odprla ogenj na italijanskega torpednega ru-šilca, ki se je nahajal v bližnji mesta. Krogle so padle 1000 jardov pred rušilcem in bilo ni nikakih izgub. i JOHN D. ROCKEFELLER ML. DAL t$2,000.000 ZA CERKEV. Iz delavskega sveta.. Kako je v Petrogradu. Petrograd ni sedaj ravno i-dealno mesto za bivanje, pravi v svojem poročilu Lincoln Eyre ameriški časnikar, ki se nahaja sedaj v Rusiji, toda ljudje, ki nočejo delati, tam nimajo nobenega obstanka, kajti parasitov se ne trpi. Pred enim letom je število buržvazije štelo 40.00 danes pa okrog 4500. Kaj pa se je zgodilo z ostalimi? To znižanje števila, kakor poroča Lincoln Eyre, ne pomeni, da so bolj ševiki 35.000 buržvazije poklali, kajti število celotnega prebivalstva je približno isto, temveč samo znači, da se je 35.000 oseb, ki so svoječase lenarili in živeli na račun delavcev, popri-jelo dela in da so torej avtomatično dobili pravico redne živilske karte, i^-. deležni delavci. Dobili so tudi popolne državljanske pravice, katere imajo pod sovjetsko vlado samo delavci, ki kaj produci-rajo, ter imajo potemtakem tudi pravico do volitev. Ta slučaj v Rusiji bo morda pojasnil nekaterim (zaspancem, zakaj se privilegirani razredi vseh dežela branijo ruske ideje, ki pa na ni ničesar drugega kot uresničenje svetopisnega izreka, ki pravi: Oni, ki ne dela, naj tudi ne je. V Franciji. > ; Francija se nahaja sredi štraj-kov vseh vrst in industrijalni položaj gre od slabega na slabše. Tekom preteklega leta se je delavcem govorilo, da naj se vzdržijo direktne akcije, da naj raje čakajo parlamentarne akcije, medtem pa gredo na delo in povečajo produkcijo. Delavci več industrij so temu nasvetu tudi sledili. Toda prišle so volitve, in vsi imperijalisti, kon zervativci in reakcijonarci so se dvignili, začeli tuliti patrijoti-zem in mahati z zastavami, da potolčejo socijaliste. Ko so re-akcijonarji doživeli svojo zmago, so si stvar vzeli popolnoma udobno in začeli nastopati tako militaristično, da so začeli že celo nekateri zmerni stokati, da se je kajzerizem preselil iz Nem čije v Francijo. Rezultat je, da delavci, ki so izprevideli, da si jih meščanski politikarji zopet prevarali, jemljejo položaj v svoje roke, kjerkoli je mogoče. Industrijalni unionizem v Rusiji George Lansbury, urednik London-Heralda, — delavskega dnevnika, ki je bil dalje časa v Rusiji in je proučeval tamkajšnje razmere, poroča, da je linijsko gibanje v Rusiji, kakor zadružniško, del sovjetskega sistema. "V resnici obstoja samo ena unija z več oddelki, ki je sliična gibanju, ki ga mi zo-vemo industrijalni unionizem": pravi Lansbury. "Njih naloga je, da organizirajo zalogo in raz delitev dela in da kontrolirajo tovarniške organizacije, pri čemur jim pomagajo tehnični izvedenci. Imajo tudi velik vpliv pri delavskem departmentu, ki je odgovoren za nezaposelnost." Razdor v Švici. Kakor po drugih deželah, tako je tudi v Švici v socialistični stranki prišlo do razkola. Ko- miiniofJ asi r\Y»Jr\Y»Q\7i i o i r\ rl a nn Cestno-železniški u- ČRNEC, KI JE UMORIL BELO, DEKLICO, OBSOJEN NA ELEKTRIČNI STOL. Indianapolis, 28. aprila. — William Ray, 191etni črnec, je bil danes na tukajšnjem krimi-nanelnem sodišču obsojen na smrt na električnem stolu, ko ga je porota pronašla krivim u-mora prvega reda. Ray je glasom obtožbe umoril 9. aprila l41etno belo deklico, Mary Huff. Obravnava se je pričela včeraj zjutraj in v sodno dvorano so bile pripuščene samo priče, sod-nijski uslužbenci, policijski u-1'adniki in časnikarski poročevalci. Obtoženca se je skrbno stražilo, da se prepreči, da bi ga ljudstvo iztrgalo iz rok oblastem in ga linčalo. bogata vdova je bila zaročena z banditom. tificirala H. J. Jamesa, znamenitega roparja, o katerem smo poročali, da je izvršil 700 ropov in ki jo bi lubit v boju s policijo preteklo nedeljo. Mrs. Need-ham pravi, da je bila z njim preteklo poletje zaročena ter da ji je povedal, da je medicinski dijak. Policija je mnenja, da je James ali Harrigan, pod katerim imenom je bil tudi znan, vlekel za nos več žensk širom Amerike. Izvedelo se je, da je govoril sedem jezikov ter da je potoval po vsem svetu. USLUŽBENCI CESTNE ŽELEZNICE V DETROITU ZAHTEVAJO ZVIŠANJE PLACE. Detroit, 28. aprila.—Detroit-ska družba pocestne železnice je danes prejela zahteve 3000 u-službencev za zvišanje plače. Zahteva delavcev je 95c na uro minimalne in $1.00 maksimalne plače. Uradniki so naznanili, da so pripravljeni pogajati se, toda, da so zahteve tako visoke, da je malo upanja, da pride do sporazuma. youngstown šteje 132.358 prebivalcev. Washington, 28. aprila. — Urad za štetje prebivalstva je danes podal naznanilo, da šteje mesto Youngstown 132.358 prebivalcev. Mesto se je tekom desetih let povečalo za 67.4 odstotkov. 250 parov Čevljev — Četrt milijona kron. Chicago, 27. aprila. — Mrs. Ida May Needham, neka bogata tukajšnja vdova, je danes iden-lkron. Dunajski listi poročajo, da je bilo na Dunaju v »eki trgovini z čevlji ukradenih 250 parov čevljev. Imejitelj računa škodo na četrt milijona avstrijskih — Naše naročnike v Collin-woodu na zapadni strani mostu prosimo, da nam oprostijo, ker so v zadnjem času dobivali list Enakopravnost zelo neredno, ker smo imeli velike težkoče z raznašalci. Da se pa to ne bo več dogajalo hočemo v kratkem preskrbeti in če nam bo le mogoče, bqmo dobili raznašalce, ki bodejo vestno dostavljali list našim naročnikom. Ako v slučaju kdo izmed naročnikov ne bi dobil lista, naj se zglaži pri John Grošeljnu na 152. cesti, kjer ga bo gotovo dobil. New York, 28. aprila. — Danes je John D. Rockefeller ml. po brzojavu daroval $2,000.000 v fond za svetovno versko gibanje, katerega vodijo baptisti. Dosedaj se je nabralo že $23,-344.557. Nabrati se namerava sto milijonov dolarjev. iz Lugana, da so zaprli italijanskega generala Delia Rocca zaradi vohunstva. Našli so namreč v bivšem av3tro-ogrskem obvestilnem uradu v Pulju pismo, iz katerega je razvidno,vda je general Avstro-ogrski oddajal vojaške vesti. sovali glede stavke. Ako se uradnikom unije cle-velandskih uslužbencev na pocestni železnici do pondeljka ne posreči priti z družbo do sporazuma glede podlage, na kateri naj bi se vršila pogajanja za sprejem nove delavne pogodbe, tedaj se bo na zborovanju v pondeljek glasovalo glede stavke. Tako je sinoči sklenilo zborovanje, ki se je vršilo v dvorani Delavske federacije in na katerem je bilo navzočih več kot 1000 dnevnih delavcev. T?~.nes dopoldne se.vrši zbo- v nje nočnih delavcev in pričakuje se, da bodo ti sprejeli načrt za slično akcijo. Unijski uradniki so izjavili, da bodo po današnjem zborovanju skušali še enkrat in kočno predložiti svoje stališče predsedniku cestne železniške družbe, dasiravno je bilo sinoči med uslužbenci na zborovanju opaziti ja'co malo upanja, da se stvar mirno in brez stavke poravna. Splošno mnenje med u-službenci je, da se bo v pondeljek zvečer velika večina izrekla za stavko, ki se bo najbrže izvedla takoj po glasovanju. Cela stvar se suče okrog dyeh točk in sicer glede uposlitve žensk in priznanja unije. Cest-no-železniški uslužbenci popolnoma upravičeno trdijo, da so ta vprašanja že zdavnaj rešena in da se o njih sploh ne marajo pogajati. SIBIRCI MORIJO JAPONCE. ŽELEZNICA OSTENDE-DUNAJ. Angleška trgovska zbornica sporoča, da je dobila od Board of Trade naznanilo, da namerava angleška vlada uvesti novo železniško zvezo med Ostende, Bruseljem, Kolnom, Frankfur-tom, Nuernbergom, Passanom in Dunajem. Vlaki bodo vozili dnevno. Pronret se bo pričel 1. maja, ako bo mogoče, pa še preje. DIREKTORSKA SEJA pij V soboto se vrši red-pj na seja direktorija tits^ skovne družbe ENAKO- j=i U PRAVNOST v navadnih |! prostorih. Pričetek ob y 7:30 zvečer. Bodite vsi , H x- S 1 navzoč.. ji lilliiliplliilliiliilllijligiliBl. i 4 senatorja, da jo je hitro odku-ril iz Washingtona domov, da vidi, kaj je narobe z ljudmi. Po prihodnjih volitvah bo najbrže lahko ostal doma za stalno. Washington, 28. aprila. —■ Poročilo, ki ga je prejel državni department od japonskega poslaništva, pravi, da je prišlo v okraju Nikolajevsk na vzhodni obali Sibirije in daleč severno od Vladivostoka do velikih uporov. Poročila so sicer nejasna, toda iz vseh se da sklepati, da so Sibirci pobili japonske vojaške posadke in da so masakrirali več sto tamkaj bi-vajočih Japoncev, vštevši japonskega konzula. bij o nadvlado v stranki. Soci-jalisti so bili pri zadnjih volitvah v Švici zelo uspešni. Proti delavstvu na jugu. "Pomanjkanje delavcev" so jugozapadni delodajalci rešili na ta način, da so pričeli im-portirati Mehikance. Toda organizirano delavstvo širom Texas in Arizone močno protestira proti kršenju naselniških in kontraktno-delavskih postav. Oljnate družbe v največji meri kršijo tozadevne zvezne zakone, medtem ko premogorovne in železniške družbe sledijo takoj za oljnatimi. Nedavno tega je A. F. of L. poslala na svoje organizacije na jugu vpraše-valne pole, in poročila, ki so se sprejela od tamkaj, dokazujejo, da ni nikakega pomanjkanja delavstva, temveč, da kapitalistični magnatje s tem hočejo prisiliti domajče delavstvo, da dela za nižje plače. IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽ^ NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE "EQUALITY" PRINTING AND PUBLISHING COMPANY, INC. Buftsines Place of the Corporation: 6418 ST. CLAIR AVE. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES; By carrier........* ... ..t » 1 year $4.50, 6 no. $2J2S> S no. |L2S Cleveland, Collinwood, Newburgh, by mail 1. y. $5.00, 6 m. $249, S ml $1.23 United States ........................ $4.00 per year 6 month« ?2JK> Foreign Countries ...................... $7.50 per year. 6 month* $4.00 "ADVEimSlNGTlATES UPON APPLICATION Lastuje in izdaja ga KORPORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST" 6418 ST. CLAIR AVE. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551 CENE LISTU: Po raznaSalcn ............. na leto $4.50, pol leta $&25, četrt. $1.25 CleTdand, Colliwood, Newburg, po pošti L $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.23 Ca Združene države ........................ na leto $4.00 pol leta $240 Za inozemstvo ............................ na leto $740, pol leeta $4.00 [ POSAMEZNA ŠTEVILKA Sc SINGLE COPY Se OGLASI PO DOGOVORU Za vsebino oglasov ni odgovorno no uredmUtvo, npravntftvto, CLEVELAND, O. ČETRTEK, (THURSDAY) APRIL 29. 1920 AMERIKI PUM« ŠTIRI mm DELAVCEV. Priseljevanje se je v zadnjih par letih in prav posebno izza sklenitve premirja skrčilo na tako vznemirljiv način, da primanjkuje sedaj štiri milijone strokovno neizvežbanih priseljenih delavcev, — pravi predsednik Inter-Racial Council, organizacije, ki se zavzema za izboljšanje položaja med zunaj rojenimi ameriškimi de-i lavci. To pomanjkanje se najbolj občuti v jeklarski in železničarski industriji, v predilni industriji, na farmah, na železnicah ter pri vseh vrstah konstruktivnega ali gradilnega dela. Predsednik sveta izjavlja tudi, da je, to pomanjkanje še bolj otežkočeno vsled dejstva, da je približno petkrat toliko neizurjenih možkih priseljencev zapustilo to deželo tekom te dobe. Drugi govorniki na tozadevnem sestanku, ki se je vršil v New Yorku in ki je predstavljal prvo narodno priseljeniško konferenco kar se jih je kedaj vršilo Vs tej deželi, pa so razprav- ljali v glavnem o priseljevanju ter o nemiru med zunaj rojenimi, katerega je opaziti vsepovsod. Konferenca je skušala izvedeti, zakaj ne izvajajo Združene države take privlačne sile na Italijane, Grke in Sirce kot so jo izvajale preje in to prav posebno, ko se njih rojaki vendas vračajo domov s svojimi prihranki, sadom njih večletnega dela v tej deželi. Zapuščajo Združene države po celih šest tisoč na teden in to prav posebno iz treh vzrokov. Prvič, ker je prohibicija prepovedala izdelovanje vina, ki je bistveno potrebno za te ljudi. Drugič raditega, ker imajo ti priseljenci majhne svote v ameriškem denarju, ki lahko postanejo precejšnje svote, če se jih izmenja v malovredni evropski denar in tretjič, ker hočejo vedeti, kaj se je zgodilo z njih sorodniki in prijatelji in kakšne so izpre-membe, ki so se završile v njih rojstnih krajih tekom vojne. Splošno se priznava, da bo izseljevanje, če bo šlo tako naprej, še povišalo že sedaj visoke življenske stroške ter zadrževalo razvoj dela v rovih in na železnicah, raz-ven če bodo nadaljni priseljenci, prostovoljno ali sledeč povabilu, stopili na mesto odhajajočih. Neka delavska avtoriteta je izjavila, da je sedaj v tej deželi za en cel milijon več mest kot pa je moških in žensk, da bi jih zavzeli. Številni listi poživljajo kongres, naj sprejme novo priseljeniško politiko ter se glasi, da bo treba nekako dvesto imigracijskih predlog, ki se nahajajo sedaj pred kongresom, vreči proč, če se ne bo napravilo reda iz sedanje zmešnjave. Narodna priseljeniška konferenca je na zadnjem sestanku sprejela resolucije, ki priporočajo vsporedenje vseh obstoječih vladnih delavnosti ,^ede priseljevanja; zavarovanje priseljencev pred izko ea-njem;-olajšanje njih razdelitve po deželi ter pomoč priseljencem, da dobe delo ter se seznanijo z angleškim jezikom ter ameriškimi napravami. Te resolucije iin:iio v splošnem namen pospešiti priseljevanje, da se vzC produkcijo na višku ter prepreči neprestano naraščanje stroškov dela. Predsednik Inter-Racial Council,, ki je sklical zborovanje, je rekel: — Nobena druga dežela na svetu ni tako globoko interesirana pri problemu priseljevanja kot so ravno Združene države. Njih industrijalna in narodnogospodarska zgodovina je dejanski zgodovina priseljevanja. V tej deželi je danes šestnajst milijonov zunaj rojenih ljudi in ti so stariši več kot dvajset milijonov v Ameriki rojenih otrok. Ker pa je naš narodni razvoj odvisen od dela. naroda, je treba eno tretino našega narodnega napredka pripisovati priseljencem ter njih družinam. LOKAUOOVICE — Tragedija v obliki dvojnega samomora je končala roman, v katerem je imela glavno vlogo 261etna Mrs. Carrie Bruno, stranski pa njen ljubimec Nikolaj Catatto in njen mož, cd katerega od odšla iz Clevelanda pred šestimi tedni. Trupli Mrs. Bruno in njenega ljubimca ležita danes drugo poleg drugega v mrtvašnici v Frankfortu, N. Y., ona sama se je zastrupila, njen ljubimec pa je izvršil samomor par ur nato ;s tem, da si je pognal kroglo v glavo. Frank Bruno, soprog, ki s svojimi tremi otroci živi na 740 E. 165. St. se je podal v; Nev? York, da odredi, da se truplo njegove žen£ pripelje naza] v Cleveland, odkoder je odšla 16. marca, ne da bi o tem obvestila svojega soproga. S seboj je. i-mela tudi $2.00. Bruno pripoveduje, da je Cat tato stanoval pri njem in da je bil solastnik njegove sladščičar-ne na 16207 St. Clair Ave. "Videl sem," je dejal Bruno," da Catatto previsoko ceni mojo ženo in ona njega in zato sem mu rekel, da naj gre drugam. Kmalu nato je izginila tudi moja žena. Ko je ni bilo nazaj en teden, pride Catatto k meni in mi ponudi pomoč, da najde izginulo ženo. Kmalu nato jo je pripeljal nazaj, toda povedal ni, kje jo je dobil. Jaz je tudi nisem vprašal, kje je bila, ker sem se bal, da bi jo preveč govorjenja zopet odpodilo od mene. Toda očitno me ni več ljubila, in morda se je tudi bala Catattota. Kmalu nato je zopet izginila." Ko je Bruno odšel v Frankfort, še ni bilo znano, da je izvršil samomor tudi Catatto. Koroner Manion iz Illiona, blizu Frankforta, kjer se je izvršila dvojna tragedije, pripoveduje drugi del zgodbe: (Nadaljevanje na s t""^ — Prepričani smo, da je priseljenec velik možni narodni kapital ter smo zato, da se mu nudi najširše prilike. Smatramo ga za človeka, ki ne prinese semkaj le svoje delo, temveč tudi svojo kulturo, svoje umetnosti in svoje zmožnosti, katere se lahko vse vtelesi v naš narodni razvoj in naše narodno življenje. Glede zahtev, katere naj bi se stavilo na priseljence je izjavil Luis Marshall, da ni sedaj veljavna klavzula glede pismenosti zadržala iz dežele nezaželjenih: — V zadnjem Času ^mo dosti čuli o nezaželjivih priseljencih, o ljudeh ,o katerih se trdi, da so anarhisti. Upam si trditi, da ni bilo med onimi, ki so bili deportirani v zadnjem času, niti enega, ki bi ne znal pisati in citati v več jezikih. Ljudje, ki so bili najbolj nezaželjivi kot priseljenci, so vsi absolvirali evropska vseučilišča ter prišli pozneje v to deželo. Če iščete anarhiste, jih ne iščite med onimi, ki ne znajo pisati ali citati. V tej deželi primanjkuje najmanj pet milijonov de-iavecv priseljencev. Temu pomanjkanju je pripisovati, da so življenski stroški dosegli tako višino. Ce ne bo dodatne moške sile, tudi ne bo nikakih meja za povišanje življenskih stroškov. Brez moške sile ne moremo pro-ducirati. — Večina priseljencev pred vojno je obstajala h telesno krepko razvitih moških, med katerimi je bilo dosti poročenih, a ta razred priseljencev je sedaj izvanred-no redek in maloštevilen. Ob izbruhu vojne sta bila \ tej deželi dva milijona priseljencev, kojih žene in otroci so se nahajali v starem kraju. Dolgo ločene žene iščejo sedaj svoje može v Ameriki in temu je pripisovati dejstvo, da obstaja 64 odstotkov priseljencev iz žensk ii J otrok in dolgo ločeni možki se vračajo v svoje rojstn« kraje, da se zopet združijo s svojimi družinami. Temi t vidi v veliki meri pripisovati dejstvo, da je izseljeva-o '-'j 'ečje kot pa je priseljevanje. Prevladovanje ■ n« '3slih priseljencev je po mnenju zveznih rv>olj čudnih razvojev v zgodovini prišel;« Večina možkih, ki prihajajo v Ai 1'icje tukaj in tako možki kot žens- '.•••' z i i mar jem. Delavci, ki se vrač a ..jc je s s°boj povprečno pod dva ti* res, potem se je štiri sto milijonov do. < i.o -'Mr :nih držav v do- bi med novembrom It-1 i. nvnbrom 1919, tekom katere dobe je odšlo iz naše o;, .-le 214,000 izseljencev ter prišlo v deželo 201,000 priseljencev. Približno petkrat toliko neizurjenih moških delavcev je v tej dobi zapustilo deželo kot jih je prišlo noter. ZEN A SPISAL ARTHUR SEVER unrxnfttetem "Gospodična, ker veste vse, torej mi takorekoč ni treba dostaviti ničesar več! Jaz pričakujem Vašega odgovora!" Resen in miren je bil v tem trenutku, njen obraz, namignila je obema, da naj sedeta. Ko so posedli, je začela govoriti počasi in premišljeno: "Naravnost Vam povem, da me po Vaših včerajšnjih besedah ni posebno iznenadila vaša izjava, ker sem nehote pričakovala nekaj takega, seveda, ne tako naglo, kot se je to zgodilo! — Vi zahtevate moj odgovor, dobro, odgovoriti vam hočem, samo poprej mi morate dovoliti par vprašanj!" "Govorite gospodična!" "Vi me poznate šele par ur, mogoče ste slišali mnogokaj govoriti o meni, ali to ni merodajno pri stvari! Jaz sem odkritosrčna, zato Vam nočem zatajiti svoje živahne in vesele narave, ki se mogoče ne bi strinjala s tihimi zidovi vaše hiše . . . "Motite se, gospodična, v svojem domu pogrešam veslja, smeha in petja — in prepričan sem, da se z Vami vseli vanj vse to!" Molče je poslušal Henrik Kovač ta razgovor, čudne se so mu zdele besede sestre, kajti niti pričakoval ni, da bi čul iz njenih ust tako premišljene in resne stavke. Zdelo se mu je, da je v njegovi sestri še toliko ozirov in poštenosti, da ne bi hotela z nepremišljenim korakom ubiti bodočnost popolnoriia nedolžnega člveka, ki je zakrivil samo to, da se je zaljubil v žensko, ki je ni poznal! Mislil je, da Rene vendarle ne ugodi Potratovi prošnji. Rene se je za par trenutkov po Potratovih besedah zamislila, še nikdar ni bil njen obraz tako resen, po dalji pavzi je nazadnje odgovorila: "Iz Vaših besed, gospod Potrato, sem spoznala, da vas v svojem ukrepu ne morejo motiti tudi moji pomisleki. Samo to bi rada še vedela, zakaj in kako ste prišli do teh misli." "Gospodična Rene!" je odgovoril Potrato, "zdi se mi, da je popolnoma odveč, ako hočete vedeti vzroke mojega koraka; moja odločitev naj Vam zadostuje! Recite naravnost in brez vsakih obotavljanj; vsak predsodek in pogoj bi mi bil neljub, zato pričakujem od vas kratkega in določnega odgovora. In ta odgovor naj bo — da — ali ne!" Kovač je ostro pogledal svojo sestro, kot da' ji hoče sugerirati odgovor, a ona je vstftla, ponosno ee je vzravnalo njeno telo, stopila je korak naprej bližje \ k Potratu in rekla: "Ali zahtevate takoj mojega odgovora ali mi ne pustite, da stvar premislim . . . ?". "To je vaša stvar, gospodična," je mirno odgovoril Potrato, a po mojih mislih ni treba tu nikekega premišljevanja. Dasi se poznamo šele malo časa, poznamo se vendarle dodobra! Vi hočete veselja, radosti, godbe, smeha, plesa--tudi moj dom, moja duša si želi tega; prazen in otožen je bil moj dom, jesen, otožna jesen je bila tam — ali z vami pride pomlad, vse, vse, česar si želim! In zdi se mi, gospodična, da si želiva oba istega ..." Rene je stopila 'čisto k Potratu, a v istem trenutku vstane Henrik in reče: "Dovolita, da spregovorim tudi jaz par besed, sicer mi lahko to zabranita, ali upam, da ne storita tega; korak, ki ga misli storiti ta ali oni vaju, je pač premalo premišljen, da bi ga mogla takoj izvesti . . ." Kovač, je hotel govoriti naprej, ali Rene ga je hitro zaustavila in rekla: "Henrik, povedala sem ti že poprej svoje mnenje, izato je pač neumestno, da govoriš sedaj ti, ko gospod Potrato pričakuje mojega odgovora! Sicer pa, ako misli gospod Potrato, da bi bilo dobro poslušati tvoje pomisleke ,jaz lahko odidem toliko časa iz sobe, da se dogovorita vidva, kajti bolje je, da ne slišim vajinih pogovorov." Vstala je in hotela oditi, a Potrato je stopil k nji, prijel jo za roko in dejal: "Ostanite, gospodična Rene, jaz ne potrebujem nobenih pojasnil, jaz pričakujem samo vašega odgovora !" "Henrik je čutil, da je postal tukaj popolnoma nepotreben, zato se j^ poslovil in odšel z besedami: "Sedaj po teh besedah ne morem ničesar več govoriti, mislil sem, da imam dolžnost in pravico, zato pa sedaj vidim, da sem tukaj popolnoma nepotreben!" Poklonil se je in odšel! Potratu je bilo sicer žal, ker je odšel, ali kot je spoznal, je hotel s svojimi besedami kolikortoliko vplivati na Rene. Ni vedel sicer, zakaj se je tako o-botavljal in odgovarjal, dasi ne naravnost . . . Ko sta bila Rene-in Potrato sama, sta par tre-notkov molčala — nato pa je stopila Rene k njemu in mii rekla: "Ali še hočete mojega odgovora?" Potrato jo je prijel za roko — in Rene se je skoro stresla, ko je občutila njegove mrzle roke — ali vendar je ostal njen obraz prijazen; najraje bi pahnila starca od sebe ,a premagovala se je . . . njena bodočnost je stala pred njenimi očmi, . . On pa je odgovoril z drhtečim glasom: "Odgovorite, Rene!" Rene mu je položila svoji roki na rameni, pogledala mu naravnost v oči in odgovorila glasno in od- ločno : ' . . "Da!" Potrato pa se je sklonil k nji in jo poljubil naTče-lo. . . Zazeblo jo je po vsem te! ..i, lil se ji je starec, ko je čutila njegove ustno, .'<> nemirno dihanje . . . Toda rekla je, spregovori'.i jo odločno besedo in tega ne prekliče več — a še isti trenutek, ko je prodala svoje mlado telo zaljubljenemu starcu, so se porodile v njeni duši nove misli . . . misli po maščevanju . . . Splošno presenečenje je zavladalo po Ljubljani, ko '3© je zvedelo za to čudno zaroko; v začetku ni mogel nikdo tega verjeti; ali Rene je hodila s Potratom vedno roko v roki po me3tu! Potrato ji je ugodil vsako le najmanj o željo, ki jo je izrazila: nakupil ji je dragocenega lišpa, bogatih toalet in sploh vsega, česar si je zaželela. Najbolj se je pa začudila družba, ti jo je posetila Rene onega večera, .ko je slišala to vest . . . prvi jo je seveda zvedel Minetti, ki ni imel drugega dela, kot da je po cele dneve hodil po l.iubjanskiji ulicah, razglašal na debelo vse novice, ki jih je zvedel; a vse so prihajale iz njegovih usten skoro podvojene: ko je zvedel o zaroki Rene, je letal od enega do drugega in ni'U pripovedoval najnovejšo vest. Zlasti je bil presenečen Winter, ko mu je Minetti z zlobnimi namigava-nji pripovedoval o Rene: "Hehe, dragi prijatelj, kaj malo časa je trajala tvoja slava, sedaj ti pač nle bo preostalo drugega, kot da se zopet primeš Magde. Hehe! Kdo bi si mislil, da se ta naša Rene, ki smo v njo stavili toliko nad, tako izneveri in vrže v naročje staremu norcu!" Winter mu ni mogel odgovoriti ničesar, tako ga je iznenadila ta vest, jezilo ga jda je storila ravno sedaj ta neumni korak, ko se je mislil z njeno pomočjo otresti Magde, ki mu je bila vedno za petami in ga hotela privezati nase. . . Vedel je, da bo Magda trium-firala, ko zve za to zaroko. In res, Minetti še pi končal svojega pripovedovanja, ko vstopita Magda Kuhnova in Eleonora Rakar-jeva. Magdi se je bralo veselje na obrazu, ko je vstopila,in veselo pozdravila Wintra in Minettija. , "No, ali sta še tako ponosna na svojo "akvizicija', ki sta si toliko obetala od nje . . ." Winter je videl zlobne in zaničljive poteze na Magdinem obrazu, zato ji je hotel kljubovati: "Dobro, naj se poroči, saj to še vedno ni vzrok, da ne bi prihajala v našo družbo! Saj prihaja vanjo tudi Freier s svojo soprogo, pa tudi Malenšek s svojo soprogo je naš stalni gost, zakaj torej ne bi prihajala tudi Rene ..." Kuhnova se je na glas zasmejala: "Pa vendar ne'mislite, da bi sprejeli tudi P stratega v našo družbo ... to bi bilo pa re.-> j ako zabavno. " Vsi štirje so se nasmejali, a Rakarjeva je dosta- vila: "No, jaz bi bila v damskem komiteju prva proti, a za svojo osebo imam nek nov predlog, ki ga stavim — api poznate brata Kovačeve, znanega slikarja Henrika Kovača, ki je ravno te dni dospel iz Pariza! Ta bi bil za nas!" Kuhnova se je zadovoljno nasmehnila: "Dobro, jaz sem zadovoljna, samo ako nam ne napravi kaj takega kot njegova sestra! Jaz ga sicer ne poznam, a čula sem govoriti že mnogo o njem in o njegovih delih!" "Jaz ga pQznam pa popolnoma dobro! Govorila sem le enkrat ž njim, a name je naredil najboljši utisk," je hitela Rakarjeva. "Winter je pripeljal v našo družbo Rene, ki je takoj fascinirala vse moške, a jaz pripeljem Henrika, ki si prilasti takoj simpatije vseh dam!" S tem ni bil posebno zadovoljen domišljavi ba-ronček, ki ni mogel videti poleg sebe nikakega tekmeca, ker je vedel, da ga takoj vsak potisne v kot! "Hehe, jaz pa nisem kaj posebno zadovoljen, da bi se tako razširjala naša družba, preveč nas bo potem in nevarno bi bilo, da nas izvohajo nepoklicane osebe; Treba je previdnosti, hehe, skrajne previdnosti !" Winter je bil istega mnenja, ker se je po Ljubljani že marsikaj namigavalo o raznih skrivnostnih sestankih, dasi se pozitivnega ni vedelo ničesar — a vendar se je bal, da se vsled mnogih članov ne bi povečala nevarnost, da bi se kdo iz neprevidnosti izdal. A Kuhnova mu je takoj začela nasprotovati: "Ako je komite gospodov sklenil, da naj se v našo družbo sprejme Rene, tedaj tudi lahko damski komite sprejme Henrika! Jaz opravim ta posel a ti E-leonora, ki se poznaš ž njim, ga pregovoriš, in prive-deš v našo družbo!" Minetti je kar mencal jeze, ko je slišal te besade, a ugovarjati se ni upal, ker se je bal, da bi dame nazadnje tudi njemu ne pokazale vrat . . . Ko sta se poslovili Magda Kuhnova in Rakarjeva, sta ostala Winte rin Minetti še nekaj časa v sobi; oba sta vedela, da damam ne moreta ugovarjati, zato sta se hočeš nočeš morala sprijazniti z mislijo, da zagledata v svoji sredi Henrika! Smeje je rekel Winter: "Je že tako, dragi baronček, mi smo se navejičali vedno iste damske družbe, ter smo sprejeli Rene a dame so se naveličale nas in sprejmo Henrika Kovača! Je že tako takozvano maščevanje usode! ..." Kuhnova in Rakerjeva pa sta se sprehajali po Glavnem trgu, ako bi mogoče kje srečali Kovača, a ker ga nista našli, šli sta na pošto in mu napisali pismo.. ki ga je-v njem povabila Rakerjeva na sestanek. — Bili sta si tako v svesti svojega uspeha, da nista niti najmanj dvomili, da pridobita Henrika za svoje načrte! m m APRIL 29th 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. LOKALNE NOVICE Nadaljevanje iz 2. strani "Mrs. Bruno in Catatta sta dospela v Frankfort pred enim tednom in sta dobila stanovanje na Lichtifield St., kjer sta bila 'znana kot mož in žena. Catatto je naložil na tukajšnji banki 11000 in je dal razumeti, da namerava pričeti kako trgovino. V pondeljek je Mrs.- Bruno, ki Je povedala drugim ženskam v hiši, da se bori med ljubeznijo do svojih otrok, katere je zapustila in do moža, s katerim je pobegnila, zavžila strup medtem, ko je bil Catatto odsoten. Ostala je pri življenju do torka Popoldne, ko je v bolnišnici u-Wrla. Catatto je bil ob njeni Postelji neprenehoma, dokler je bilo kaj upanja. Poljubil jo je, je nezavestna ležela v bolnišnici in odšel. Kupil je belo svilnato obleko in bele šolne ter venec belih rož, ter s tem odšel stanovanje na Lichtfield St. in čakal. Kmalu je prišel, dobil obvestilo, da je Mrs. Bruno ^'tva. Poklical je neko žensko v isti hiši ter ji naročil, da gleda na to, da bo Mrs. Bruno obscena v obleko, katero je on kupil. "Ona je šla," je dejal, .to jaz pojdem za njo." Odšel Je v kuhinjo ter se ustrelil sko-21 glavo. Bil je na mestu mrtev." — Miši in podgane ne občutijo draginje, kajti uslužbenci clevelandske sodnije pravijo, da So se tako zredile, da so navad-ne pasti zanje, premajhne in da Se bo naročilo 50 posebnih pasti. •Triletna Emilija Bliss se je Zakaj bi ne čakali? da sklene Nemčija mir sama seboj, pred-no sklenemo mi mir žnjo. Približno edina stvar, katero se lahko uspešno skuha doma, je trubel. v ognju, ki je nastal tekom odsotnosti vseh drugih domačih v hiši na 3730 Jennings Rd., tako nevarno opekla, da je kmalu nato umrla v mestni bolnišnici. Policija sedaj preiskuje, na kak način je prišlo do ognja. — Farmerji, ki oskrbujejo Cleveland z mlekom, so včeraj j zborovali v hotelu Winton, daj zahtevajo višje cene od prekup-j čevalcev mleka. Proračun o-j hijske mlečne kmetijske zadružj ne zveze kaže, da se je tekom' prvih dni meseca aprila napravi- j lo zgubo. Uradniki Belle-Ver-j non družbe, ki razdeljuje v Cle-i velandu največ mleka, pravijo, j da se cena mleku s prvim ma-j |g jem ne bo zvišala. Zakaj neki j |j| taka izjava? —, Kje pa je zapl sano, da se mora zvišati? - — Železniške družbe v Cleve-j landu pravijo, da se železničar-j lj| ska stavka čimdalje manj" po-j |j§ zna na tovornem prometu. Medtem ko je večina štrajkarjev dobila druga dela, pa družbe u-poslujejo nove delavce. — S prvim majem se prične velika kampanja za prodajo delnic S. N. Doma v Clevelan-du. Na seji, ki se vxšila 25. a-prila so se razdelili že vsi di-strikti in kolektorji so bodo takoj s prvim majem podali na o-biskovanje hiš. Obiskana bo vsaka slovenska družina v cle-velandski naselbini. Rojake poživljamo, da posežejo po delnicah kolikor jim dopuščajo sredstva, kajti od tega je odvisno, da-li se prične s skorajšnjo ze-radbo nrpnofrphnpp-a Doma. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kronični!* bolezni je naia specajalitata. 303 Permanent Bldg. 74G Euclid ave. vogal E. 9ih St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. iliTifiilETiilimtMnBisiliM lil n Neizvežbani pomagaei. I i i •Ji i Ali iščete prilike priti v izvežbani delavski razred ? Mi vam nudimo tako priložnost v naši tovarni električne baterije (sto?*age Battery). Moški baterijske stroke se vedno in povsod rabijo. Zaslužili boste visoke plače in lahko boste vedno napredovali v stalnem delu vse skozi leto. Kmalu bomo podvojili naše sile in sedaj imate priliko dobiti dobro službo. Oglasite se takoj v našem najemevalnem oddelku. Pri nas je odprto ob nedeljah kakor ob delavnikih. I ep i sis AMERICAN EYEE READY WORKS W. 117th in Berea Rd. Tovarna , The American Ever Ready Works nudi pod sedanjim vodstvom moškim iviseh starosti sijajno priliko, da si zaslužijo mnogo denarja pri stalnem delu vse skozi leto. Za mlajše moške nudi stroka električne baterije nenavadno priložnost za sijajne plače in uspešno bodočnost. Pri nas nimamo nikakih takozvanih slepih ulic, kjer naj bi delavec delal po cele mesece brez vsakega napredovanja. Moškim srednje starosti nudimo stalne službe, po stalnih plačah slične vsakim v Cleveland^. Oglasite se takoj, kajti sedaj večamo naše sile in je sedajni čas najboljši, da pričnete v pritličju. NAJEMEVALNI URAD W. 117th in Berea Rd. SIS npj iM II 1 L:SYi fHB ... .Velika Selitvena Razprodaja. ; - Vsem cenjenim odjemalcem uljuidno naznanjam, da. bodem v prihodnjih štirinajstih dneh premestil svojo dosedanjo trgovino v dobro znane prostore g. F. Sepica, trgovca z železnino na 1SO0S Waterloo rti. & E« IGO St. Da mi bo selitev hitrejše omogočena, priredim v dosedanjih prostorih trgovine še eno in zadnjo razprodajo, kjer vam je prilika dobiti blago po zelo nizkih cenah. Začetek Razprodaje 26* Aprila do 6 Maja 1 * Dr. D. J. SMALLY I / ZOBOZDRAVNIK MALI OGLASI 6204 St. Clair Ave. Uradne ure: Od 9. ure zjutraj do 8:30 zvečer. Zaprto ob sredah opoldne in ob nedeljah zjutraj. 4)®®®®®®®®sX! Spodaj podpisani si štejem v dolžnost se zahvaliti slovenskemu doktorju kiropraktike, ALBERT IVNIK-U, 5506 St. Clair Ave., ki je popolnoma ozdravil mojo bolezen v teku enega tedna. Drugi zdravniki so mi pravili, da brez noža,s (operacije) za mene ni rešitve. Zelo ga priporočam rojakom, kateri trpe za kako boleznijo, kajti prepričan sem. da je ta način zdravljenja najboljši. Veselilo bi me, dati vsakomur ustmeno pojasnilo. ŠIVANJE NA DOM! Iščejo se ženske za lično šivanje polštrov za na zofe in stole. Delo se da na dom. 5821 SUPERIOR AVE. Blizu E. 55. ceste. NAPRODAJ GOSTILNA & HOTEL na dobrem prostoru, na 660 E. 152nd St. Collinwood, Obenem se proda tudi hiša za 2 družini. Zglasite se na 701 E. 157th St. Collinwood. 102—4 POTREBUJEM izučenega mesarskega pomočnika in obenem tudi razvažalca mesa in groce-rije; kdor ima nekoliko vežba-nja v tem, ima prednost. Zglasite se pri JOHN KRAMAR, 5301 St. Clair Ave. 101—3 STANOVANJE SE ODDA Majhno- stanovanje za malo družino se odda v najem; voda in električna razsvetljava. Kdor ljubi svež zrak skozi poletje naj se zglasi pri John Lenarčič, št. 19513 Kewanee Ave. Nottingham. 101—3. HIŠA NAPRODAJ. \Naprodaj je hiša z 10 sobami za 2 družini; električna razsvetljava in mestna voda. Zemljišče je 50 čevljev široko in 100 čevljev dolgo.' Proda se po dogovoru. Poizve se na 18600 Arrowhead Ave. City. 101—3 HIŠE, FARME IN ZEMLJIŠČA ANTON VERHOVEC, , 14218 Sylvia Ave. Collinwood. G l © ŽENSKE SUKNJE Še mala zaloga ženskih letnih" sukenj: volneni serge in volneni poplin; mera 38 - 44 $26.75 .............. $23.50 $32.75 ............ $27.50 PLATNO 45 inč široko pravo platno — (rujavo) za namizne prte itd. $1.75 .............. $1.39 ZASTORI Zastori za vrata na jarde v lepih izbranih barvah. 45c .................. 37c 85c .................. 69c $1.25 ............... $1.05 $1.50 ............... $1.29 MOŠKE NOGAVICE rujave, sive, modre, črne in bele 10 V% — 11% 25c .................. 17e BLAGO NA JARDE. 1000—1200 jardov pralnega ginghama; trpežno blago. 40c—45c ..............33c MIDDY BLUZE bele, lepo pralno blago, z modrim, rožnatim rudečim ali belim ovratnikom. Vse velikosti. Mera 6 — 14. $2.25 ............... $1.95 Velikčst 14 — 20 2.25 ........,..... $1.79 2.50 ............... $2.19 2.75 ............... $2.29 ŽENSKE BLUZE iz labkega voile in organdi; blaga; lično izdelane v novih vzorcih . Velikost 38 — 46. $1.69 ............... $1.35 2.25 ............... $1.89 2.00 .............. $1.73 PRALNE OBLEKCE za dečke, lično delo v mari-narskem kroju itd. trpežno blago; vse velikosti 3 — 8 $2.49 ............,.. $2.10 2.98 .............. $2.59 3.50 ............• . $2.93 BLAGO NA JARDE najnovejši vzorci tankega voile blaga v poljubnih barvah za pomladanske in letne obleke. 90c — 95c ............ 73c 60c .................. 49c $1.15 ................ 93c OBLEKE ZA DEKLICE gingham obleke za deKlice; -pralno blago; lepa izbira in lično delo. Mera od 2—6 od 7—14 ter 14«^ — 16 in pol. $1.69 .............. $1.39 2.40 ............... $2.10 3.25 .............. $2.79 3.98 .............. $3.39 4.75 .............. $3.89 5.45 ............... $4.85 OBLEKE ZA DEČKE. volnene deške obleke, ker ni popolna izbira in so nekatere izmed mer že razprodane, po zelo nizki ceni na razprodaji. Velikost 10 — 17. $10.50 ............. $8.98; 11.50 ...........\ .. $9.50 12.50 ............. $10.25 HLAČE. Moške delavske hlače, vse velikosti. $2.95 .............. $2.59 3.35 ............... $2.89 4.50 .............. $3.79 ROMPERS pralne gingham obleke (rompers) za male dečke 2 — 6. $1.25 ................. 98c 2.59 ............... $2.29 3.65 ............... $3.10 OBLECKE ZA DEKLICE. Najnovejši vzorci belih ob, lekc za deklice iz tankega organdie in voile blaga. Vse velikosti 6 — 14. $4.25 r.............. $3.59 3.50 .............. $2.98 6.25 ............... $5.39 OVERALLS * k Moške overalls Osh Kosh u-nijsko' delo najboljše vrste. $3.50 .............. $2.98 2.75 ............... $2.29 2.65 .............. $2.19 ŽENSKA KRILA ireif' Ustvaria plin in bolečine. Kako zdraviti. iz finega belega .nainsook bla ga, lično šlingane. $1.25 ................ 9Se 2.00 ............... $1.73 2.25 ........'....... $1.95 OBLEKE ZA DEČKE Še mala zaloga volnenih o-blek za dečke; mera 3 —7 let $6.75 ............... $5.69 8.25 ............. PREDPASNIKI. Kimona predpasniki v poljub nem kroju ter barvah; mera 38 — 44 $1.89 ............... $1.63 2.35 ............... $1.98 2.65 ............... $2.23 ■■■■■■BMaagilllHHHBDUHa Zaloga zimskega barhenta, belega, svello pisanega in tem nega. Na razprodaji po zelo znižanih cenah. HBBiS3BiE3HB!HB!BBEHEL£KHeeESEa Zdravniške oblasti pravijo, da ie skoro devet desetin slučajev želodčnih nadlosr. neprebave, kisline, žera-| nia in plina v želodcu, zatečeneea že-! lodca. i. t. d. povzročenih, ker se na-ha.ia v želodcu preveč Hydrochlorične kisline, in ne, kakor verujejo nekateri, da povzroča vse to. pomanjkanje prebavljevalnih sokov. Delikatna notranjost želodca ie vznemiriena prebava se zavlačuje in jed se prične kisati in to povzroči ona nezaželiena znamenja, katere tako dobro pozna vsaka oseba, ki trpi na želodcu. V takih slučajih niso potrebni u-metni prebavlievalci in lahko celo škodujejo. Poskusite odložiti vse pre-bavlievalne pripomočke in dobite namesto teh par unč Bisurated Masrne-•§ia in zaužiite eno čajno žličko na četrt kozarca vode po vsaki jedi. To osladi želodec, prepreči ustvaritev | preveč kisline in iz želodca izeine I ldselnost. plin ali bolečine, i Bisurated Magnesia (v obliki pra- ,_____ j ška ali krosrliic — nikdar v obliki $6 98 O i tekočine ali mleka) ni škodljiva za !želodec. ni drasra in ie naiuspešneia oblika magnesiie za želodčne uporabe. Rabi jo na tisoče ljudi in uživa jedi brez vsake skrbi, da ne bo pravilno prebavljena. No. 29 Radi prostora v oglasu je označenih le nekaj cenwse druge cene bedo označene na napisih v trgovini -p- n FTP1 v • v jonn i omsic The Specialty Store. 1S40S WATERLOO ROAD . NAZNANILO. Tem potoni naznanjam članom dr. Baron Vega, da se ude- ležijo izvanredne seje dne 2. ! maja 1920 v Slov. Domu na Holmes Ave. ob 9. uri dopoldne. Ukreniti imamo mnogo radi go-dbenih inštrumentov, katere i-mamo sedaj shranjene in ne koristijo nikomur nič. Rojakom v Collinwoodu naznanjam tudi, da imajo lepo priliko za vstop v društvo Baron Vega kajti odbor je sklenil sprejemati novo pri-stople člane brez vstopnine v mesecih maju, juniju, in juliju. Društvo Baron Vega je na dobri podlagi in ima čez $3.000 premoženja. Pridite torej v Slovenski Dom v nedeljo, kateregakoli veseli godba in vstop v naše društvo. Za vsa pojasnila se obrnite na Ign. Medved, tajnik. 701 E. 156th St. Naprodaj je nova hiša, 10 sob za 2 družini, vse moderno urejeno, poleg Euclid Beach; cena $8,400. Hiša, 8 sob za 2 družini; cena $4,600, gotovine $1.500. Hiša 10 sob Za 2 družini; mesečna najemnina $50.00 cena $4300; $1000 gotovine. Hiša 16 sob za 4 družine vse moderne naprave; najemnina $110.00. Cena $11.000. Hiše po eno družino, po 5, 6, 8 sob — različne cene. Vsakovrstne farme naprodaj ali v zameno vašega posestva, kakor želite. Natančna pojasnila dobite na 15813 Waterloo Rd. & 160. cesta pri STAKICH, KRALL & CO. 101—4. DOBROIDOČ RESTAVRANT NAPRODAJ. V sredini slovenske naselbine. Radi pomanjkanja delavnih moči se mora prodati v kratkem času. Poizve se v u-pravništvu Enakopravnosti. NAZNANILO. Cenjenim odjemalcem tem potom uljudno naznanjam, da bodeti moji trgovini ZAPRTI VSAKO SREDO POPOLDNE in sicer sledeče mesece: april, maj, junij, julij, august in september. Druge dneve odprto vsak večer do 8. ure. ^rarik CerneAalm JEWELERS MUSIC STORE li? MELOBOVANA SOBA. Lepa melobovana soba se odda v najem za enega fanta; kopališče in elektrika. Poizve se na 1142 Addison Rd. HIŠNI POSESTNIKI POZOR! Rojaki v Collinwoodu in Not-tinghamu, ki hočete vaše posestvo takoj prodati za gotov denar ali po dogovoru, oglasite se na 15813 Waterloo Rd., vogal 160. ceste. IŠČEM DVA MESARSKA POMOČNIKA, izvežbana in zmožna angleščine. Zglasite se pismeno ali osebno pri ANT. BOLDAN, GENEVA MARKET 93-105 > Geneva, Ohio. LOT V NILES, OHIO. Naprodaj je zemljišče in sicer v Niles, Ohio na Public Square. Ker odhajam v istari kraj zadene enega izmed rojakov lepa priložnost da dobi dober lot po zmerni ceni. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na upravništvo Enakopravnosti. (24. apr.—24 maj.) LOT NAPRODAJ. Prodam lot na Prince Ave. v Newburghu na lepem prostoru par minut hoda do poulične kare 105 St. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na Anton Bub-niča, 9207 Prince Ave. Ignacij Medved, lastnik. 99—101—105—107 IZVANREDNA PRILIKA ZA ROJAKE. Naprodaj je izdelovalnica cementnega kamenja. Nahaja se ravno pri N. Y. Central železniški progi in radi tega se prav lahko porabi za premogovno skladišče ali za zalogo stavbin-skih potrebščin. Ako je kdo v tej stroki izučen in si želi investirati denar tam, kjer mu bo nosil po 60 odstotkov . obresti, naj se posluži te prilike. Za po-ja'snila se obrnite na 19600 Arrowhead Ave. City. 101—3 AKO GREŠ PO ST. CLAIRJU, NE POZABI obiskat FRANKA, kjer te pošteno postreže in sprejme po domače. Na razpolago imam raznovrstne neopoj-ne pijače, izvrstne kvalitete smotk. Posebnost za toplejše vreme — SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro znanem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Ave. TEŽAKI SAM % EMERSON CO. Stavbeniki. Superior Foundry Co. Delo na Union Ave. & E. 71st St. 101—3 MOŠKI KURJAČI, DONOSAČI VODE, POMIVALCI KOTLOV, PO-PRAVLJALCI se rabijo takoj. Stalno delo. Zglasite se v tovarni na E. 70. cesti na jezernem obrežju. ILLUMINATING CO. PRIPOROČILO. Slovenskemu občinstvu se priporočam za obila naročila za papiranie stanovanj. Delo dobro in solidne cene. ANTON COLARIČ. Expert Panerhancer 6009 St. Clair Ave. POSTREŽBA Z AVTOMOBILOM. Kadar potrebujete avtomobil najsibode ZA KRSTE, POROKE, POGREBE in druge izlete ga naročite vedno pri meni, ker je točna postrežba noč in dan. Cena nizka za domače ljudi. — Najlepši in najboljši avtomobil za vse slučaje. Pokličite po telefonu: Princeton 61. JOS. VOVK, Sedaj stanujoč na 1086 Addison Road., kjer me dobite vsak čas. LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxB!dg.,f drugo nadstropje. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer. x 1364777779778338364600006609669763030231 !"! "" !" " !" !"! !"7! "" !!" !!" !" "!!!"""" "!! ""! " ! AVSTRIJSKE princem J MORAJO služiti mm. AVSTRIJSKE IN OGRSKE PRINCEZINJE IN ARI STOKRATINJE, KI SO BILE NEKOČ NAJBOLJ LUKSURIJ02EN IN RAZSIPEN RAZRED V EVROPI, SO SEDAJ IZPOSTAVLJENE REVŠČINI, TER PRISILJENE SLUŽITI SI VSAKDANJI KRUH. Kralji in kraljice, princi in princezinje v Evropi imajo sedaj zelo hude čase, a najbolj med temi trpijo sedaj prejšnji vladajoči razredi v razpadli Avstroogrski monarhiji. Ravno v sedanjem času je cela Švica presenenčena vspričo revščine Ogrskih in avstrijskih princezinj in velearistokratov. Potomke najbolj ponosnih magnat-skih hiš na Ogrskem, ki zasledujejo svoj izvor nazaj do kraljev v srednjem in starem veku, so sedaj brez vseh sredstev ter skušajo najti dela, ki bi jih obvarovalo stradanja. Le v redkih slučajih pa se jim posreči v resnici najti delo. Med princezinjami, ki se mude sedaj v Švici ter i-ščejo službe, so grofice Festetič, Esterhazi, Batijani in Odeskalki. Še veliko bolj številne pa so manjše plernenitašinje, ki so v skrajni bedi ter iščejo zaslužka. Med njimi je dosti aristokratinj iz znanih hiš Aponi, Karoli in Palfi, ki so slovele že v srednjem veku in kojih potomci so zavzemali visoke službe na dvoru in v državi. Plemenitaška družina Sečeni je zelo mnogoštevilna, in vsi člani te družine nosijo od rojstva naprej grofa ali grofice. Številne članice te magnatske hiše se nahajajo v zelo bednih okoliščinah. Amerikanka Vanderbilt, bogata članica Vanderbiltove hiše v New Yorku, ki se . je poročila z enim grofov Sečeni, je seveda izvzeta iz stavila teh aristokratinj, ki so v potrebi. .Pomanjkanje, katero je trpela tekom svojega bivanja na Ogrskem od izbruha vojne naprej, pa jo je prignalo nazaj v Ameriko, kakorhitro je mogla dobiti potrebno dovoljenje za potovanje. t Ker so popolnoma oropani svojih dohodkov doma na Ogrskem in ker ne morejo dobiti primerne hrane denar, ki ga imajo pri sebi, bežijo te obubožane aristo-kratinje v Švico, ki je najbližja nevtralna dežela. Po vseh mestih Švice je videti mične mlade ženske, ki so bile vzgojene v razkošju in ki nosijo sedaj uboge preostanke svoje nekdanje sijajne garderobe. Veliko število teh revnih aristokratinj je domnevalo, da bodo takoj dobile službe kot guvernante to je vzgojiteljice otrok. Ker so vse te ženske dobro vzgojene, ker znajo govoriti več jezikov ter peti in igrati godbo, so bile prepričane, da so povsem naravno v prvi vrsti usposobljene za vzgojo otrok. Te uboge pare so domnevale, da se bodo švicarske, francoske, angleške in amerikanske družine, ki žive v Švici z veseljem poslužile prilike ter vzele princezinje kot vzgojiteljice svojih otrok. V tem oziru pa so doživele aristokratinje veliko ra-zočanje. Previdni švicarski meščani, dobrostoječi hotelirji, bistroumni srednje razredi in celo pred kratkim obogateli vojni prifitirji niso hoteli pod nobenim pogojem sprejeti grofic za vzgojiteljice svojih otrok. Ti varčni in prebrisani ljudje so povsem pravilno domnevali, da bodo princesinje vbijale v glave njih 6-trok le povsem nepraktične ideje. Ti ljudje so dobro poznali ves položaj, kajti napravili so svoj denar s tem, da so zahtevali neupravičeno visoke cene ter vsledtega tudi spoznali nevarnost, kateri se izpostavlja človek, če ni od mladih nog vzgojen v varčevanju in previdnosti. Mlada grofica Batjani, članica družine, ki je imela na Ogrskem največje posestvo, se je odzvala na neki oglas v listu, ki je zahteval governanto za družino nekega grocerja v Ženevi. ' Prvo vprašanje, ki so ga ji stavili, je bilo: -— Vaše ime, prosim.— Grofica Batjani — je odgovorila prejšnja dvorna dama ter ljubljenka visojie družbe. — Ne, hvala lepa — je odvrnila grocerjeva žena.— iam ni mar za princezinje. Z bogom. Sličnega sprejema so bile deležne tudi druge aristokratinje, ki so se oglasile za take vrste dela. Ker niso mogle dobiti službe kot governante jih je bilo veliko prisiljenih sprejeti službe natakaric v cenenih kavarnah in restavracijah, kaj':i prvovrstne restavracije in kavarne imajo principijelno le moško postrežbo. ' r / • Neka znana kavarna v Curihu je postala splošno znana radi svojih natakaric—aristokratinj in raditega so pričeli to kavarno obiskovati vsi mladi ljudje iz mesta, kar je seveda nosilo lastniku velike dobičke. Na ta način so te visoke aristokratinje končno spoznale, da ima njih prejšnje visoke družabno stališče, če ne drugega, vsaj neko gotovo trgovsko vrednost. Revolucija in šocijalni preobrat v Avstriji in na Ogrskem sta pokazala, da so visoke aristokratinje najmanj v stanu skrbeti same zase in da predstavljajo v družbi razred, ki si nikakor ne zna pomagati. V splošnem niso bile te aristokratinje deležne vzgoje, ki bi jih vsposobljala za strokovno ali trgovsko delo. Preveč nežne in delikatne so, da bi se lotile dela, ki je zvezano z večjim duševnim ali telesnim naporom. Razentega pa niso ponavadi dosti brihtne in hitre, da bi lahko služile kot prodajalke v velikih prodajalnah. Kakorhitro pridejo v stike, jim -ne preostaja ničesar drugega kot postati natakarice v cenenih restavracijah ter sličnih dobrodelnih zavodih. Nekatere, ki so bile bolj delavne, so se posvetile poklicu pevk in plesalk v javnih zabališčih a med ari-stokratinjami jih je zelo malo,, ki znajo tako dobro peti in plesati, da bi si mogle tem potom služiti svoj vsakdanji kruh. Naravnost presenetljivo je število članov aristokracije, ki so bili vrženi v mrzli in Sovražni svet vsled' poloma avstroogrske monarhije. Te dve -deželi sta imeli vsaka svojo vlado ter je bil spojili člen med obema le cesar, ki je bil avstrijski eeifir ter o^ski1 kr^li,;' f • Ob času premirja je monarhija razpadla, ne le raditega," ker je pretežna večina prebivalstva nasprotovala nadaljnemu obstoju temveč vsled 'tega, ker ni bilo sredstev za nadaljno podporo monarha in dvora . Po kratkem bivanju na nekem gradu sta cesar parol in njegor va žena Žita -zbežala v Syiso., Vyjetnd je, da jm. Ona je rojena Amerikanka ter bila prej poročeria z nekim Amerikaneem. V nrejšnjih časih so jo slavili v Ameriki in Evropi kot najbolj dovršeni vzgled plavolase lepotice tako glede barve kot oblike. Za njeno lepoto 'So se zanimali celo znanstveniki in umetniki, Njen sedanji moč je član ene najstarejših avstrijskih plemenitaških družin' 4ki imajo pravico oddajati svoje hčere kraljem in ceWfem V zakon, ne da bi postal S tem tak zakon morga n. Družina f$r> ?rof.t trpela kot vse ostale plemeni- taške družin, v Av stri ji, >v-:govo palačo na Dunaju jt> ■ • c . - pred kratkim ponudila avstrijska vlada kot jamstvo za posojilo, s katerim bi se kupilo hrano za bedno in stradajoče prebivalstvo. V tej palači se namreč nahaja velika in dragocena umetniška zbirka, ki vsebuje veliko slavnih del starih mojstrov. Bati se je, da bo tudi ta lepa Amerikanka trpela vsled izgub, katere so zadele družino njenega moža, kljub temu pa gotovo ne bo prišla v take zadrege kot ostali avstrijski i aristokrati, ker ima bogate sorodnike v drugih deželah. Žalostni polom avstroogrske aristokracije je še tembolj presenetljiv radi družabnega sijaja, v katerem so živeli člani te aristokracije. Njih veleposestava so bila največja med vsemi veleposestvi evropskih aristo-kratov z izjemo ruskih. Življenje ogrskih magnatov je bilo slično življenju angleških vojvod na velikih posestvih na deželi. Na Ogrskem je bilo dvajset veleposestev, ki so obsegala vsako več kot dvesto tisoč akrov. Ogrski plemenitaši so vzdrževali velike konjušnice, kajti njih dežela je bila prav posebno sposobna za to vrsto športa. Nekateri veliki ogrski magnati kot na primer princ, Esterhazi so pošiljali redno svoje konje v Anglijo, da tekmujejo tam z najboljšimi konji čistega angleškega plemena. Takoj po sklenjenju premirja so pričeli odhajati na Ogrsko angleški in amerikanski špekulanti ter kupovati veleposestva od njih propadlih lastnikov za malenkostne svote. Včasih so plačali tisoč dolarjev v angleškem ali ameriškem denarju zato, kar je bilo v normalnih Časih vredno do avestotisoč dolarjev. Grof Elemer Batjani, odličen član te stare ogrske družine ter preje lastnik velike množine najbolj plemenitih konj stoji baje sedaj redno vsak clan v vrsti od petih do osmih zvečer s piskrom v roki pred nekim javnim kkuhom v Budimpešti, da dobi svoj porcjon navadne juhe. Baron Bek, znani prenjšnji bankir in minister se kkctako nahaja v tej vrsti ter čaka na svojo porčijo juhe. 'Oni,' katerim je na Ogrskem ostalo še kaj denarja, so ob času največje draginje plačevali po dvajset dolarjev za en krompir. Avstrijski in ogrski denar je kakor znano izgubil vso svojo vrednost v tujih deželah. Neki avstrijski rniljonar je dospel v Curih z miljon kronami avstrijskem denarju, kar je predstavljalo nekoč Veliko premoženje. Ta mož bi rad. ves svoj, denar namenjal ziV;dvahaj£t tis6č frankov v; Švicarskem denarju ;ali;n§-khxfe- SbO ameriških cfolaiJjeV. Pred vojno bi bilo vi-eel-no njegovo bogastvo približno 250.000 dolarjev. Tako iftifie slava "sveta." ". NEENAKOST OBEH TELESNIH POLOVIC. -- Tako ljudje kot živali, ki sa izgubile iz tega ali onega vzroka orientacijo s pomočjo čutnih organov, deloma vsledtega, ker ni v okolici nikakih takih točk ali pa zato, ker dela tema, megla ali vihar uporabo teh čutov nemogočo, se vračajo kot znano v velikem krogu večino na prvotno mesto. Kot vzrbk tega gibanja v-krogu smatrajo neenakost obeh telesnih polovic tako po postavi kot poslovanju. Ker je teža obeh polovic ter lesa neenaka, se nabiga telo ved no na eno stran. V nekem mestu so pred kratkim vprizorili preiskavo, zakaj ljudje vedno kršijo odredbo, iti vedno na levo stran. Kljub vsem odredbam so si namreč ljudje izbrali vedno desno 'stran smeri, v katero so šli. Vse kaže, da igra pri tem neenakost obeh; polovic telesa merodajno ulogo. Dočfm se izogibanje na desno ter hoja na desno stran pojavi pri človeku brež vsakega napora duha in sama po sebi potrebujejo ljudje prav posebnega duševnega napora, da gredo na levo. Neki znani strokovnjak je pred kratkim objavil plod svojih preiskav, katere je vpri-zoril v tem oziru. V zavodu, V katerem so se vršile preiskave, vodita dve udobni simetrično zgrajeni stopnici navzgor, ena na levi, druga pa na desni strani. Nobena teh dveh stopnic ne leži v smeri prihajajočih, temveč stojita obe približno v pravem kotu z stopnicami pri glavnih vratih. Izkazalo se je, da se je pretežna večina dijakov redno posluževala- desnih, stopnic, kadar je šla v gorenje nadstropje. Prav posebno opazna pa je bila r-az]ika, če še je izpustilo ;on$ djobe pri štetju, tekom; katerih je bil na stopnicat navzgor, da pride hitreje v pr-Vb iikdsfropjd. Nikakor ni bilo mogoče ugotoviti kake razlike z oziroma oba spola. Temu. nasproti.pa Š< ugotovili, da so se leyičniki i malimi izjemami vedno posluže< vali levih stopnic. Opazovanja ki so se vršila, z uporabo drugji ljudi, obstoječih iz vseh kro gov občinstva so! do vedla do ist< ■ga rezultata in £o tUdI glede le vičnikov . Pri prihajanju p< stopnicah navzdol pa je skora, popolnoma odpadla razlika z o žirom na uporabo levih ali des nih stopnic. Ugotovili so nadalje, da se ji polagoma razvila pri večini di jakov navada, da so, se eni po služevali desnih,' drugi pa levil stopnic. Hoja po stopnicah navzgor zahteva več napora kot p: hoja po stopnicah navzdol. T< je bil mogoče tudi vzrok, da j< odpadla oqividna razlika, kada: so dijaki prihajali po stopnical navzdol. Nadalje' je zanimivo dejstvo katero je opazil ta profesor, di so namreč vsa naznanila in ob vestila zavoda nabita vedno ni deisni strani veže, nikdar pa ni levi strani'. Ljudje, ki so nabili taka ob vestila, so potemtakem instink tivno vedeli, da bo večina ljud uporabljala desne stopnice te vsledtega tudi zapazila nazna nila. KOLIKO FRANCOSKIH RODBIN IMA VEC KOT DEVET > ' OTROK? —!- , -{f * Znana je, da je francoski fi-, i % ■ f.n\ 'tJie-o-Wi'. Ccgnae^ue od- j i;ae2i -li-ancosju a&adsnfc'ji -zirav IniŠtvu.forid 30:000.000 dolarjev, jfc' Icojega jij&i -se vstfo leto po-fjeli 50 štipendij v skupili vrednosti -5000 dolarjev najrevnejšim rodbinam, imajočim devet aLi več otrok, izhajajočih od enih -stamev,. Sedaj pa poročajo iz te ak&lepiije, da je letos prosilo ■ za' podporo iz fonda 19.000 frahco. ilSia — EUFFALO .'. we Cleveland - 9:0."?. it.) £wm 5 Ln*e Bu"!>alo - 9t05&M. Arri-c Bcf»*io . 7-.M*.. v.. J a*p Tacs < Arms Cl'jvkuxxi Kick. M. Ornmociions at BolTrJo for ifltrsrt "r.l'r ' «1 Fiwtarn-aJCmndir.r rw&ta. Raiirojd tickets r'lic.nc b.twacn Clare! . mui.ul'r. . tfo ct-'.'./Nrtr:'. -. -*..a-.- oil ..u* cleaners, K yo.v txaetwrt or American . »«.• -:-.t f.-«.te »U :. .Mi. i,!n . Nc- Tonsirt Aowmooae l'.ata-jH>.00 Ecnnt: .n .. m-i: .. dajT rcL\,ri. ..::.:;. rcr . -.at cici ;.•;; IB in, wHe<4ha»o. lk-.«<:iuc f .. rcj section .1 lutile ■-!. t , f j.... Skip • ahUUiiil on tempt at Qvo cer.fa. .\bo..ik t if j.lrU,Ti 1 «r.d duscr.ptivo booklet i -:k Tk! Cieveland fi T>-' f(Jo Trtut't Ojtn>nxiy _<:. ', k Tie Great >£'.p f«f 1 "s E r; A ii » a^: s» ' .—tlsa Imr--rt ii.ai! asoel cuotiy ■nsofngtirSlMSRvr on Inland I ni-rsoflhs tfurlj. Slwp.ng j ioxeity, I ZOO I A LI VESTE? Da imamo zvezo z vsemi velikimi bankami v JUGOSLAVIJI? In da pošljamo denar tjakaj no najnižjih dnevnih cenah 5n da garantiramo vaš denar. um sheet mm I III co. Corner Lorain St. and Fulton Road. m LVL' m u «?- -r IMATE SORODNIKE V EVROPI? Ali jih želite dobiti v to deželo? Ta urad je v stanu preskrbeti vam popolnoma vse potrebno za njih transportacijo. Mi izdelujemo vse potrebne listine, katere rabijo predno morajo zapustiti Evropo. Mi prodajamo parobrodne in železniške listke naravnost v Cleveland. Za točno in uspešno postrežbo se zglasite pri ZUPNICK & COMPANY TUJEZEMSKA MENJALNICA. —in— PAROBRODNA AGENCIJA. 0024 St. CLAIR AVE. Cleveland, O. tk SLOVENSKI NARODNI DOM. THE SLOVENIAN NATIONAL HOME COMPANY. CLEVELAND, O. V NEDELJO DNE 2. MAJA, 1920. v Josip Birkovi dvorani, 6006 St. Clair Ave. Začetek ob 2^:00 popol. in zvečer 7:30. OSEBE: MATIJA KRIVOPRISEŽNIK, gospodar pri Križcvcu. .J. Steblaj MARJANA, njegova hči ...........................M. Grill FRANC, njegov sin, študent .......................V. Grill ANDREJ KMETOVEC, posestnik na Adamovem..J. Rasperger ANTON, njegov sin ..............................J. Česen Veliki hlapec pri kmetovcu .. .....................L. Oražem JURČEK, pastir prj kmetovcu ..................F. Homovec ZIDARKA, krčmarica pri Lahu ....................I. Šifrer VERONIKA, njena vnukinja ...................M. Petrovčlč JAKOB, njen vnuk,,..........................F. J. Trbižan AERAM, krošnjar, ..............................j. Luzner NOSANKA, kajžerica ..............................z. Birk ROZA, njena sestričnica....................... E. Koprivec KATRA « " ...........................p. Dular Ker to kulturno društvo deluje le v koristne namene zato upamo, da nas gotovo posetite in stem pripomorete do boljšega vspeha. Pridite gotovo, ker ako ne pridete vam bode gotovo žal. Toje tudi zadnja predstava v tej sezoni, zato upa društvo, da ne bode nobeden izostal od te predstave. Se priporoča društvo ________' "IVAN CANKAR". PO PREDSTAVI PLES. — CISTI PREOSTANEK NAMENJEN ZA NABAVO DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. Predsednik:Frank Somrak, 5800 Prosser Ave. Podpredsednik: Frank Zorič, 6217 St. Clair Ave. Tajnik: Erazem Gorshe, 6103 Glass Ave. Blagajnik: Frank Butala, 6410 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: Frank Budič, John Centa, Rosie Mayers. FINANČNI IN GOSPODARSKI ODBOR: John Marn, Jernej Žnidaršič, John Žnidaršič, Josip Terbižan, Jacob Luznar. STAVBENI ODBOR: Matt. Satkovič, Andrej Bogataj, Edward Braniselj. URADNE URE TAJNIKA SO: vsaki torek in petek od 6 do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah od 1. do 2. ure popoldne v S. N. Domu, soba štev. 6. Vstopnica: 75c, 5Ge in 35e. I SPOMLADANSKA ZALOGA JE TI)! —- KUPUJTE SEDAJ! V zalogi imam veliko izbiro lepega blaga v krasnih vzorcih, lepo izdelane spomladanske obleke za deklice, dekleta in žene ter raznovrstne otročje obleke za dečke in deklice. Izvanredno lepa izbirka moških srajc in kravat. Ako hočete lep klobuk za poletje, pridite in oglejte si našo zalogo in prepričani smo, da vam bo ugajala. Istotako vam postrežemo s finimi čevlji, katerih imamo polno zalogo. Se vam priporoča 580 E. 152ND ST. TELEFON WOOD 132—K rar; lllllllillllilllilM ŽIDIH fill SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-ljenskih potrebščin ceneje nego drugje. Naša želja je, da postanete tudi vi Član tega podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira. m IME f E11P110STI DOPISI. ___ Cleveland, O. Vsi pojdemo! Kam pa? Gle-| dat "Krivoprisežnika", krasno igro v sedmih slikah, katero nam priredi v nedeljo dramatično društvo "Ivan Cankar". Živa slika trdovratnega oderuha in hinavca, kateri je po krivem pri segel samo, da se je polastil bratovega premoženja, ki je i-melo biti njegovega sina in hi:e-re, Jakoba in Veronike. Krivo-prisežnik vam je skopuh, ki vam hoče vse pod se spraviti in nič od sebe dati. Za testament ve samo on in njegov sin France, ki ga pa pošlje v šole, boječ se, da bi ga izdal, ker je testament brata sežgal. Piše pismo bratu v bolnišnico in ga dolži, da je pozabil na bratov-sko ljubezen. Pismo ne pride nazaj, in po čudnem naključju pride to pismo v roke Jakoba, brata Veronike, in slednja ga potem izrabi za svojo maščevanje proti njemu. V tem času pride njegov sin France domov, ki mu tudi v obra? pove, da od sedaj naprej ne bode več molčal, ker ne mara biti sokrivec tatvine, ki jo je njegov oče izvršil nad Veroniko in njenim bratom Jakobom. France zahteva od svojega očeta, da mu izroči posestvo, kar pa Krivo-prisežnik odkloni. Krivoprisež-nik hoče poslati Franceta v semenišče, da bi postal duhovnik in mu na smrtni postelji odpustil greh, ki ga je storil s krivo prisego. France mu enostavno pove, da on nima poklica, da bi postal duhoven in da tudi ne more, ker ni zahajal v latinske šole, ampak v kmetiške, ker je njegova mati tako hotela. Ko Krivoprisežnik sliši in zve, da ni ne il v latinske šole, mu od-tCu-:e vsako pomoč in zagrozi, da ga bo še na smrtni postelji preklel. Med tem prepirom pride Veronika v hišo in mu v obraz pove, da ga bo dala pravici v roke, ker sedaj ima .dokaz za njegovo krivo prisego. Krivoprisežnika ta novica potre, ali v njegovi peklenski duši se rodi načrt, da dobi to pismo naj se stane kar hoče. S puško v roki stopi v Veronikino sobo in zahteva od nje pismo, katero ga že dolga leta teži — — Veronika se mu zlaže, da ga je dala njegovemu sinu Francetu: češ, da ga je on sam poslal ponj. Kri-voprisežnik verjame in se ubere za Francetom, in ga dohiti ravno pri neki brvi in zahteva od njega pismo. France mu odgovori, da on nima z njim nič več opraviti in, da jima gredo pota vnarazen. Krivoprisežnik, vi-deč, da nič ne opravi pri Francetu nobena prošnja in rotenje, ga v svojem gnjevu ustreli na m&stu, potem pa po svoji stari navadi prosi Boga za odpušče-nje. — Zadosti je, ker če bi vam vse opisal potem bi vas ne zanimalo priti v dvorano. Zapomnite si, da to je samo en del igre in je še veliko več zanimivega, kar vam pa ne povem poprej. Društvo "Ivan Cankar" je že lepo svoto darovalo za Narodni Dom in druge take namene; če hočete slišati vse podrobnosti, kam je šel denar od iger, pridite gotovo v Birkovo dvorano v nedeljo popoldne ali zvečer. Joseph Skuk. MOŠKI Izvežbani in vajenci za GEAR CUTTER STROJE GfiAR SHAPER STROJE Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne me-senine. Domače suho meso. ' S. D. Z. Z. GRANTLEESGEAR COMPANY. E. 69th St. and QUINCY. ' 100—102 mil Možje, nikar ne hodite v Evropo K svo.ii družini in pri.iatel.iem z BOLNIM ali GNILIM telesom. Ako bi imeli gobavost, bi ne hoteli iste dati svo.iim ljubljencem, toda zakaj bi se obotavljali ori moški bolezni, katere Dosledice so mnojrokrat strašne, ako nimate pravilneura zdravljenja. PRIDITE V AKRON, OHIO Kjer se irovori vaš jezik. Mnogo moških je orišlo k meni iz velike daljave, zakaj ne bi prišli vi? JAZ ZDRAVIM SAMO MOŠKE - Moio zdravljenje je dosccrlo uspeh. Moje osebno opazovanje metod, katere r&biio na evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu. Parizu i Rimu, Dunaju in Berlinu in moja 25 letna i;> Lkušnia v zdravljenju akutnih in kroničnih moš-t'cih bolezni mi daje prednost v njih zdravljenju n moji rezultati so bili zelo povolini. Ako ste' I prizadeti, pridite na prost pogovor, kier bodete-Ilahko vse natančno in zaupno razodeli: lahko i vam prihrani mnogoletno trpljenje in vam popolnoma spremeni celo vaše življenje. PRIPO-JrOCILA IN NASVETI BREZPLAČNI. Ali ste oslabsl človek ali ste mož. Pridite k meni. Jaz ^ ----bom pomagal. No. 2.'East Exchange St. Cor. Mr.in in Exchange Sts. AKRON. O. Ure: od. 10. don. do 4:30 pop. Zveč.: od 6:30 dfl 8. Zaprto v nedelio. Dr. Howell, VAŠI LJUDJE V DOMOVINI Ali jim mislite poslati denar — majhno ali veliko svote? Sedaj je čas, da si kupite tujezemske sklade — menjalne cene so nizke in lahko si PRIHRANITE MNOGO DOLARJEV če se poslužite sedanjega položaja. PRIDITE K NAM kadar hočete. Pri nas govorimo vaš 'jezik in smo pomagali že mnogim, ki prihajajo iz iste dežele, kakor vi, poslati denar njih prijateljem in sorodnikom. Zapomnite si, da se nahajamo sedaj v spodnjih prostorih Cuyahoga Building. Drafti — Denarne nakaznice — Kabli. H TUJEZEMSKI PROMETNI DENAR. ' Otis & Co. 216 Superior Ave. N. E. Cuyahoga Bldg. Public Square. Po stopnjicah navzdol v Cuyahoga Bldg. Nasproti Pošte. Si E23 00895302000002022300000200010101010100020005020000000101000102 5555555555555555555555555555555555555555555555555555Y5555555555Y5