Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo(
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VIL, Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za ISržavo SHS znaša mesečno 10 Din, za lno-* zemstvo mesečno 15 Din.
Malih' oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne nameno 'delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tjskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1"— Din. V oglasnem delu stane pe-tltna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 80.
Sreda 5. oktobra 1927.
Leto II.
Občinske volitve v Ljubljani.
Po večletnem gerentovanju in komisarjenju je Ljubljana končno dobila svoj redno izvoljen občinski zastop. Nedeljske volitve so izročile sicer mestno občino meščanskim strankam, vendar bo sedaj tudi delavskim zastopnikom mogoče upli-vati na občinsko večino, da vrši komunalno delo tudi v interesu širokih mestnih slojev.
Demokrati so dobili, kakor je bilo pričakovati, večino. Precej gla-sov so nabrali tudi klerikalci. Socialisti smo od zadnjih skupščinskih volitev napredovali za okolu 100 glasov, dočim so komunisti nazadovali — vendar je pa število glasov, oddanih za delavski listi v Ljubljani, še vedno odločno premalo. Ni dvoma, da je bilo na tisoče in tisoče Pristno delavskih glasov oddanih za razne meščanske stranke.
To stanje se mora izpremeniti. Medsebojni ljuti frakcijski boji med ljubljanskim delavstvom so pač delavstvo temeljito zbegali; malodušni so ostali doma, drugi so pa zaupali svoje kroglice svojim razrednim nasprotnikom. So sicer že tu znaki, da bo zbeganosti in indiferentnosti v delavskih vrstah kmalu konec, vendar je treba s strani naših zaupnikov naglo in neumorno na delo, da se ta proces sanacije in probujenja čimbolj pospeši.
Tudi te volitve so pokazale, da ni največje zlo v tem, če so tu dve razredni delavski stranki — vse bolj škodljivo eni in drugi stranki, delavskemu gibanju vobče, je dejstvo, da se ti dve stranki s tako srditostjo napadata in nasprotujeta, s čimer le odtujujeta proletariat razrednim delavskim strankam, razredni delavski borbi. Sicer nismo borbo z dekalisti začeli mi, ta borba nam je bila usiljena in smo se vsled tega Pač morali braniti, na vsak način pa morajo sedaj tudi dekalisti sami priznati, da ni ta medsebojni spor koristil delavstvu, in da ni koristil niti njihovi skupini.
Zlo je tedaj v medsebojni borbi, vse bolj kot v dejstvu, da imamo dve delavski stranki. Bolje bi bilo, da imamo eno samo delavsko stranko, toda tudi buržuazija ima več buržuaznih strank, ki pa znajo nabrati pri volitvah prav čedno število
glasov. Če bi obe delavski stranki pametno tekmovali med seboj, katera pridobi z intenzivnim organizato-ričnim in vzgojnim delom več delavstva in kmetstva zase, bi tako deljeno delo moglo biti še od velike koristi za delovno ljudstvo in s tem za socialistično idejo. Iz tega izhaja za vsakega pametnega in zavednega delavstva potreba, da se vsaj odslej vržejo vse razredno zavedne sile na delo zunaj v masah, v onih conah in med onimi ljudmi, ki so izgubili zadnja leta kontakt z delavskimi strankami, odnosno, ki v kontakt s temi strankami še niso prišli. Potem se bodo volilne borbe, in sploh sleherne javne in socialne borbe, vodile in zaključevale z vse pu-voljnejšimi rezultati za delavske stranke, za delavske mase sploh.
To je nauk, ki ga moramo predvsem črpati iz teh volitev. V mariborski oblasti se je vršila pri zadnjih skupščinskih volitvah precej huda medsebojna borba, vendar je bila vsaka stran primorana boriti se za glasove tudi v širšem krogu volil-stva, in uspeh je tu. Pridobili smo na številu glasov socialisti, pridobili so tudi dekalisti. Dekalisti, pravimo, in ne bernotovci, kajti koliko je berno-tovcev v mariborski oblasti, sc je videlo pri volitvah v oblastne skupščine, ko so kandidirali samostojno in dosegli še manj glasov kot njihov drug Zagorski.
Zlasti v Ljubljani bi bilo s takim delom mogoče privesti v kratkem ves ljubljanski proletariat v razredni krog in s tem končno uresničiti težnjo ljubljanskega delovnega ljudstva, da vladaj na ljubljanski občini ljubljansko delavstvo. Temu cilju se bomo toliko poprej približali, kolikor hitreje bomo delali na konsolidaciji delavskega pokreta v gori navedenem smislu.
Toda, ali bodo dekalisti dostopni takemu nauku?
Vseeno. Prej ali slej mora prodreti to spoznanje, ki ga je zavedna delavska masa itak že osvojila. Kdor bo hotel napredovati, bo moral po tej poti.
Ljubljanski socialisti so odločeni temu nauku slediti, in toliko slabše bo za tiste, ki se mu bodo upirali.
Na delo! >
Združena Delavska lista v Ljubljani napredovala!
Rezultat občinskih volitev.
Občinske volitve v Ljubljani so dale demokratom 4879, klerikalcem 3864, radikalom 512, Gregoriču 246, združeni listi socialistov in zedinjašev 537 in dekalistom 392 glasov.
Te volitve so pokazale, da med ljubljanskim proletariatem ni razredne ločitve duhov proti meščanstvu. Sedaj ni šlo kakor pri parlamentarnih volitvah za Korošca ali Žerjava, šlo je za izvolitev 49 občinskih odbornikov — in vendar je hlapec volil gospodarja. To dejstvo podkrepljuje našo politiko, ki pravi: ne ®e objašnjavati, koliko marksizmov je na svetu, temveč najprej spravimo delavca do zavesti, da je proletarec. Tak proletarec bo prišel šele v socialistične vrste.
Če se ozremo sedaj na naše in de-kalistične glasove, vidimo, da smo mi
od 11. sept. napredovali za 100 glasov _ (25"/,,)
in da so dekalisti za isto toliko nazadovali. Kaj pomeni to?
Probujajoče se delavstvo se zbira pod našim praporom, mi smo bodoča vse obsegajoča proletarska stranka.
Dekalisti pa propadajo, ker delavstvo vedno bolj čuti, da delajo samo škodo delavstvu. Oni so nazadovali, kljub temu, da je bil nosilec liste Le-mež, ki je še najbolj priljubljen od vseh njihovih voditeljev. Znači, da jih tudi Lemež ne more rešiti.
Mi smo se konstituirali kot tretja stranka v Ljubljani. Za tie volitve smo mnogo delali, več, kakor delajo morda sodrugi v kateremkoli kraju — ali v enem mesecu se ne da iz klerikalca napraviti socialista.
Toda mi bomo svoje živahno delo nadaljevali in vsak mesec pripeljali po 100 delavcev iz meščanskega tabora k nam, kamor spadajo.
Naša izvoljena odbornika ss.
Likar in Miklošič
bosta v obč. svetu proti demokratom in klerikalcem uveljavljala naše težnje. Demokrati kot klerikalci so naši sovražniki. Oni so s stotisoči Din dobili te glasove. Mi stotisočev nismo imeli, in jih tudi ne potrebujemo, ker proletarsko osvobojenje ne zavisi od denarja, ampak od razredne zavesti de-
lavstva. Klerikalcem in demokratom gre le za glasove in korita.
Mi pa nismo volivna, temveč revolucionarna stranka. Zato bomo ravno po volitvah delali s podvojeno silo.
V	petek 7, tm, ob pol 8. uri zvečer sestanemo pri »Loydu« vsi socialisti in Zedinjaši, da določimo nadaljnje skupno delo!
Vsi na zborovanje! Vsi na delo!
Pokonci glave! Pogum!
Bodočnost je naša.
Zedinjaš.
Komercializacija železnic.
Vprašanje komercializacije železnic je v tej državi že ves čas obstoja države važno vprašanje.
Glavna napaka tiči v tem, da se dohodki in stroški železniške uprave budžetirajo v državnem proračunu in vodijo v državnem knjigovodstvu ter da je zaraditega vsak korak odvisen od ministrstva in komisij, ki morajo k vsakemu vprašanju nabave, poprave ali preureditve, reči svoje odobre-nje. Upravo so očividno organizirali teoretičarji, ki so tako skomplicirali upravni aparat, da se mora z najne-znatnejimi stvarmi baviti cela vrsta inštanc tja do železniškega ministra oziroma njegovih sekcijskih načelnikov. V upravi je torej izveden popolni centralizem, ki onemogoča upravnim enotam vsakršno samostojno iniciativo celo v najnujnejših zadevah, kakor so poprava vagonov, strojev, nabava nadomestkov za defektne dele itd.
Železnica je pa vendar gospodarska žila države. Železnica bi morala olajšati promet blaga in osobja, regulirati gospodarske sile in hraniti na tratenju sil v gospodarskem življenju. Iz teh razlogov torej ni vseeno, kako skrbi država za železnice in za železniški promet. Dobro upravljane železnice so velika ugodnost, ker se s pomočjo nje ustvarjajo dobra, ki koristijo prej ali slej splošnosti, v kolikor je ta zmožna, jih porabiti v splošni prid.
Vlada namerava sklicati že okolu 15. tm. posebno anketo z dnevnim redom komercializacija železnic. Delavskih zastopnikov pa ne vabi h Konferenci, Doslej vlada še ni povedala, kakšen načrt ima sama; toda iz prakse vlade in mnenja, ki se šušlja med drugimi vestmi, utegne imeti vlada samo dva načrta, in sicer:
1.	Železnice dati v najem temu ali onemu tujemu bančnemu konzorciju
m
2.	če se ji to ne posreči, reducirati zopet železniško osobje še bolj na minimum kakor je že, ostalemu osobju pa znižati zopet že itak mnogo prenizke plače.
To sta dve eventualnosti, ki jih moremo pričakovati, in pri obeh bodo doplačali največje žrtve železničarji in splošnost, ker se s takimi remedu-rami ne bo ustvarila zdrava podlaga za razvoj prometa.
Tretja eventualnost, ki bi prihajala v poštev, bi bila avtonomizacija železnic, to je, železnice bi še ostale državne, v državni upravi, vendar pa bi se uprava avtonomizirala in dobila samoupravno svobodo. To je tudi naše stališče, ki je objavljeno v zadnji priobčeni resoluciji.
Rekli smo, da je železnica, in sicer dobra, za gospodarski razvoj nujno
potrebna. Vse države polagajo veliko važnost na sposobne železnice in jih celo podpirajo s subvencijami, Z o-sobjem ne štedijo, da se more redno obratovati. V Nemčiji pride na primer na vsak kilometer proge po 12 železničarjev, pri nas niti 7. Toda kljub temu govore in pišejo pri nas o novih redukcijah pri železnicah in še občutnejšemu znižanju plač, čeprav so železničarske plače že mnogo pod pariteto plač v drugih državah.
Na tak način ne bodo železnice nikdar dobro obratovale, sestradani železničarji ne morejo opravljati službe; če je premalo osobja, bo manjša ekspedivnost, železnice ne bodo izrabljale svoje kapacitete in dogajale se bodo nezgode. Vrhutega pa se gradba železnic tudi pri nas ne presoja z vidika prometa, ampak grade se strategične železnice, ki prometu malo ali nič ne koristijo in aktivne proge obremenjujejo s svojimi pasi-vami,
Ako torej govorimo o komercializaciji železnic, moramo naglašati to-le:
1. Država ne sme dati železnic v zakup, ampak jim mora dati nacionalno samoupravo, da bo ekspeditiv-neja;
2. V zastopstvu uprave morajo biti železničarji, vlada in interesirane gospodarske in strokovne organizacije;
3. Železnice se morajo dovolj datirati z osobjem.
4. Železničarjem se mora zajamčiti stalnost, osemurni delavnik, bolniško in nezgodno zavarovanje, pokojnina in delavsko varstvo sploh.
5. Ustanoviti se ima personalna komisija.
To so najvažnejše zahteve, ki jih železnica more uslužbencem nuditi, če se uprava uredi pametno, če se poskrbi za tehnično izpopolnitev ter se opusti gradba nerentabilnih železnic, ki bi imele služiti samo strate-gičnim namenom.
Komercializacijo železnic je torej razumeti tako, da se organizira uprava pametno, racionalno, da se pri tem upošteva v prvi vrsti interese železničarjev in prebivalstva. Slaba uprava je vedno najdražja, tehnično neizpo-polnjena železnica ne more biti kos svoji nalogi in je zaradi tega draga in vožnja po njej nevarna.
Rekel bo morda kdo, da naša država nima toliko prometa, da bi se železnice rentirale. To ne bo resnica. Dobro urejena železnica in dotirana s potrebnim osobjem se mora renti-rati. In če bi se železnica tudi ne ren-tirala, je dolžnost države, da jo podpira, da organizira promet, da omogoči promet s primerno nizkimi voznim itarifami in s tem dvigne obrat.
     ^
SINALCOI
_	_	_	  l<l\\l'lfl\\
iBREZ ALKOHOLA«!'
Kako potem ne bi bila železnica rentabilna? Seveda, pri nas te volje ni, marveč se uprava zanaša pri sanaciji železnic le na to, da bo z zniževanjem plač, odpuščanjem osobja in s podra-ževanjem voznih tarif sanirala železnice, kakor bi ne vedela, da se šele z organiziranim prometom razvija go-
spodarsko življenje, na katerem sloni ; celo državno gospodarstvo.
Javnost ima velik interes na tem vprašanju in z žalostjo moramo ugotoviti, da se to vprašanje preveč vladi prepušča in pa tistim krogom, ki imajo interes na tem, da so razmere take ali pa da se železnice dajo v najem tujcem.
S tem smo označili površno nekatere smernice, ki naj pokažejo, kako silno velikega pomena je to vprašanje za železničarje in za splošno javnost. Ako se javnost ne bo odločno zavzela za pravilno rešitev tega vprašanja, se bojimo, da bo vlada, ki vedno rabi denar, ukrenila tako, da nas bo leta in leta bolela glava.
Krivi pa smo vsi, ki se ne brigamo za stvar,
Nečastna izjava politika dr. Korošca.
V	petek, dne 30. septembra t. 1., je izjavil dr. Korošec, da je njegova stranka ponudila socialistom, da bi se klerikalna lista in socialistična vezali za ljubljanske občinske volitve ter je obenem izrekel sum, da socialisti tega niso storili, češ, da imajo morda obveze napram samostojnim demokratom ali pa kake druge razloge. Ta izjava sliči podtikanju neiskrene politike socialistični stranki. Na tem mestu izjavljamo, da sta pri volitvah Socialistična stranka in Zedinjenje nastopala povsem po načelih stranke samostoj-
no, ker tudi nimata nobenega povoda, da bi se kakorkoli družila s strankami, na katere je padlo toliko nečednega blata v volilni borbi. Izjavljamo dalje, da se ne na krajevni ne na oblastni odbor SSJ v Ljubljani ni obrnila nobena stranka glede kakršnegakoli dogovarjanja, torej tudi ne dr. Koroščeva. Tudi Socialistična stranka in Zedinjenje nista iskala nikakršnih stikov z drugimi strankami ali delala v njih interesu. S tem, menimo, smo dovolj jasno označili podtikanje dr. Korošca.
Dnevne novice.
Sodr. Topalovič v Mariboru, V
petek zvečer je poročal sodr. Topalovič pred mnogoštevilnimi zaupniki o političnem položaju. Njegov prihod je mariborsko delavstvo navdušeno pozdravilo, kar je zgovorno pričalo iskreno ponovno ploskanje pred in po končanem njegovem poročilu o sedanji splošni situaciji. Mariborsko delavstvo je s tem obenem izkazalo sodr. Topaloviču svoje zaupanje in se mu zahvalilo za njegovo dragoceno pomoč in delo za zmago naše socialistične ideje. Toplo je bila obenem pozdravljena sodružica Milica Topalovič, ki je poročala o ženskem gibanju. Poročila obeh so-drugov objavimo prihodnjič.
Ljubljanske občinske volitve so pokazale, da so se sami demokratje v Ljubljani spet učvrstili. Njihova lista je dobila 4879 glasov, SLS 3864, socialisti 537, dekalisti 392, Ravnihar 513, Gregorič 247. Demokratje so dobili 23 mandatov, klerikalci 19, socialisti 2 (Likar in Miklošič), dekalisti 2, Ravnihar 2 in Gregorič 1. Radovedni smo, če se bo končno vendar le začelo resno delati. Kajti meščanske stranke so pri volitvah resno zatrjevale, da jim gre le za
resno socialno in komunalno delo —* in bi zato radi že videli vso to resnost v praksi. Naši sodrugi bodo poskrbeli, da se na nujne in resne socialne potrebe ljubljanskih Občinarjev tudi po volitvah ne pozabi.
hifamija. »Slovenec« piše, da so se zadnje čase vršile pri komunistih hišne preiskave na ovadbo socialistične stranke. Marsikaj smo vajeni v besnem »Slovencu« čitati, toda ta žurnalistična infamija je v svoji nizkotnosti tako odvratna, da moramo na njo reagirati samo s tožbo na sodišču. Vsaka druga beseda o tem bi bila pod našo častjo. Naj bo »Slovenčev« mazač uverjen, da v tem slučaju sodnijskemu postopanju ne uide.
»Slovenec« piše, da so ljubljanski dclavci glasovali za demokrate — koliko jih je na žalost glasovalo za SLS ne pove — in da so se socialisti udinjali demokratom, s katerimi da so sploh ena duša in eno telo. In tudi komuniste je »Slovenec« zaročil s samostojnimi demokrati. In vse to, ker ni cela Ljubljana pokleknila pred SLS in glasovala zanjo. »Slovenec« naj se potolaži. Njegova stranka ne bo nikoli vlada-
la na ljubljanskem rotovžu. Ce bo kdo odnesel večino demokratom v Ljubljani, ne bodo to klerikalci, marveč socialisti. Ker tak je zakon napredka. Glede udinjanja mu pa povemo, da nismo niti v tem pogledu pripravljeni slediti klerikalcem, ki so prešli z razpetimi jadri v fazo udinjanja radikalcem, Nemcem, vladnim korupcionistom, reakcionarcem, centralistom, robijašem, ugnjetava-čem, diktaturašem itd. SLS, ki je ženskega spola, se lahko »udinja« vsakomur, še za tako slab denar. Zato pa ne sme še sklepati, da so jej tudi ostale stranke moralno enake. Toliko, da nas bo »Slovenec« drugič pustil v miru. Svoje račune z demokrati naj uredi brez nas.
Bernotovci in dekalisti propadli. Bernotovci in dekalisti se prepirajo med seboj, druži jih pa sovraštvo do vedno krepkejše se uveljavljočega socialističnega gibanja. Za obč. volitve v Ljubljani so se tudi skregali, vendar je zadnji »Naprej« posebej pozval vse bernotovce, naj volijo proti socialistom, dekaliste. Pa jim nič ni pomagalo. Delavstvo jih je obsodilo.
Zadnjič je »Slovenec« postavljal naše kandidate v Mariboru, sedaj pa postavlja tudi že — župana. Sapra-bolt! Ali se »Slovencu« mudi! Mi nismo sicer še zbirali župana, in ne bomo vprašali »Slovenca«, kdo naj bo in kdo ne mariborski župan. Vendar je pa iz »Slovenčeve« pisave razvidno, da so celo klerikalci prepričani, da bo novi župan v Mariboru naš. To je pa dobro — za nas! »Slovenec« naj kar nadaljuje tako.
Slovenski delavci, delavke in u-radniki v Beogradu so 24. okt. ustanovili svojo kulturno in prosvetno društvo »Cankar«, z namenom, da upostavijo med tamošnjim slovenskim delavskim življem zvezo in da razvijejo družabno življenje. Prirejali bodo pod okriljem tega društva društvene
sestanke, predavanja, družabne čere, koncerte in zabave; gojili petje, glasbo in dramatiko, ustanovili svojo čitalnico in knjižnico. To iniciativo naših slovenskih sodrugov v Beogra-du moramo vsi toplo pozdraviti. Poživljamo obenem vse naše sorr.išljeni-ke in organizacije, da požljejo društvu stare in prečitane kjige, da si bodo lahko sestavili tudi svojo knjižnice.
Važno za potnike v Italijo. Italijanski generalni konzulat v Ljubljani sporoča, da mora biti odslej priložena vsaki prošnji za »vizum« fotografija prosilca, enaka oni, ki je pritrjena v potnem listu in to vsled novih tozadevnih predpisov.
Knjižnica prosvetnega odseka Del. zbornice v septembru. Septembra meseca je obiskalo knjižnico Prosvetnega odseka Delavske zbornice
v	Ljubljani 79 članov, vpisalo se je 92 novih. Izposojenih je bilo 1306 knjig, od teh 774 slovenskih, 456 nemških in 76 srbohrvatskih, odnosno 1192 leposlovnih in 114 znanstvenih« Denarnih dohodkov je bilo 1861 Din. Promet knjižnice je napredoval napram prejšnjemu mesecu za 50°/0. V prihodnji številki bomo objavili enoletno poročilo o delovanju Prosvetnega odseka Delavske zbornice, da bodo videli naši čitalci, kako lepo napreduje ta vsesplošna delavska prosvetna inštitucija. Knjižnica in čitalnica Prosvetnega odseka v Gradišču št. 2 je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldan. Koncem tega tedna se bo že dobil 300 ; strani obsegajoč tiskan seznam knjig,
1 ki si naj ga vsakdo kupi, da bo pre-| gledal, kako bogato knjižnico si je j ustvarila Delavska zbornica v enem I samem letu in da bo mogel doma na-! pisati številke onih knjig, ki si jih želi izposoditi. Seznam priporočamo tudi ! zunanjim organizacijam.
Sodišče in pravica.
Dva enaka slučaja z
Prošli petek je stalo pred mariborsko poroto 18 letno, priprosto, nesrečno dekle, Ana Osvaldova iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Služila je tam pri nekem kmetu za deklo. Njena mati, dninarica, ima še več otrok za preživljati. Ona napravi vtis čedne, skromne, a vse preplašene, ne preveč inteligentne deklice. V šolo je hodila samo štiri leta in se je težko učila, ker si je že v tem času morala sama služiti svoj kruh. Lansko leto se je seznanila s sinom nekega posestnika iz Janževega vrha in se je večkrat ž njim sestala. Gospodinja in občina jo je opisala sicer kot pridno, a menda nekoliko omejeno dekle, ki je zlasti zadnji čas postajala zelo raztresena, tako da včesih sploh ni slišala, če ji
neenakim koncem,
je kedo kaj naročil. Ko jo je dekla, s katero ste skupaj služili in spali v isti postelji, vpraševala kaj ji je in zakaj se tako redi, jo je osorno zavračala kaj jo to briga, Nekega dne je začela močno krvaveti. Na tozadevna vprašanja je odgovarjala, da pogosto krva-
vi	iz nosa. Po noči se je pa nemirno premetavala po postelji in stokala. Drugo jutro je prva vstala in zakurila peč, potem se je pa izgubila in je dolgo časa ni bilo od nikoder. Nekdo jo je videl izginiti v bližnji koruzi. Ko se je zopet pojavila je bila videti zelo slaba, in za njo so se poznali krvavi sledovi. Gospodinja je nekaj sumila in je šla iskati v koruzo. Našla je pod fižolovim listjem skrito mrtvo moško dete in malo vstran posteljico. Zdrav-
Pavel Dorohov;
Veletoki.	i
(Oodlomek iz romana »Golgota«. Prevel Iv. Vuk.)
Motno pljuska reka Ob v široki svoji strugi.
Praznik je.
Kmetje, ženske, fantje in dekleta se gnjetejo na pristanišču. Otroci z jasno zvenečimi glaski se smučejo okrog odraslih.
Po reki navzgor se bliža veliki parobrod.
»To je gotovo »Komersant«?
»Da, on je.«
Parobrod se plazi počasi bližje, lopate kolesa udarjajo leno.
»Po—časi! . , . Stoj! Primite vrv!«
Most je spuščen,
Na obeh straneh izkrcevalnega mostu se postavita dva milicionarja.
»Prosim izkaznice!«
»Glejte, glejte — Kitajci!«
Trije so. Eden je visok, širokoplečat. Blesteča, črna kita mu sega do kolen. Druga dva sta majhna, z okroglo, gladko ostriženo glavo. Vsi trije nosijo široko, modro jopo in modre hlače. Na hrbtu nosijo težke zvežnje. Oba majhna se šibita pod težo, med tem ko nosi visok z lahkoto, kakor da je vzglavnik. Vsaj tako se dozdeva, ker se mu ne pozna, da ima na hrbtu cent težak tovor.
Ženske, dekleta, otroci se gnjetejo okrog Kitajcev.
»Kaj prodajate?«
Ozke, poševne oči se smehljajo. Solnce od-seca na bleščečih, rujavo-žoltih obrazih.
»Jaz nič prodajat, jaz stanovanje iskat.« »Glejte, glejte — kakšno kito ima!«
»In še pristno!«
Tipljejo kito Kitajca, vlečejo zai njo. Oči visokega gledajo veselo, beli zobje bličijo.
»Tvoj kita, moj kita, ti ženska, jaz ne ženska.« »Oglejte si ga, oglejte!«
»Ha—ha—ha!«
»Hi—hi—hi!«
»Jaz stanovanje iskat!«
»Stanovanje? Peljite jih k Jakovu Liskinu. Veliko hišo ima in sprejema najemnike.«
Na cesti dohite Kitajce miličniki.
»Stojte, z nami greste!«
»Stojte, z nami greste!«
Kitajci obstoje.
»Jaz stanovanje iskat,«
»Pojdite v okrožni urad, moramo vedeti, kakšni ste to ljudje?«
Odpeljejo Kitajce v okrožni urad. »Predsednik, Kitajce smo aretirali. Morda so Spij oni?«
Predsednik strogo namrši čelo.
»Ste videli potne liste?«
»Da.«
»Pokažite!«
Dolgo je pregledoval dokumente,
»Kitajski podložniki: Sun-jat-sen, Kvan-sin-jun, Šu-an-li . . . Potni listi so pravilni, imajo pravico trgovati.«
»Mogoče je kaj takega v zvežnjih?«
Starejši premišlja.
»Hm , . . Kitajci so zviti ljudje. Odvežite zvežnje . . .«
»Nu, pokažite, kaj imate.«
Kitajci počenejo in razvežejo zvežnje. Dolgo brskajo po šumečem lanenen blagu, po blesteči Židi, svetlih šalih in pisanih robcih. Nekaj jih odvzamejo. Vsak po en šal, vsak po par prevlak za vzglavnik, vsak po tri pare nogavic in brisač.
»Nu, sedaj idite, trgujte, kakor vas je volja.«
Kitajci zvežejo svoje zvežnje, jih vržejo na hrbet in odidejo. Sun-jat-sen stopa po stopnicah nizdol, obstoji za trenutek, pogleda svoja tovariša zamišljeno in reče:
»Ni dobro.«
Šun-an-li pogleda okrožni urad, strese z
glavo.
»Poslušajte, Kitajci, idite k Jakovu Liskinu, on oddaja stanovanja.«
»Stanovanje potrebujemo.«
»Pojdite, pokažem vam.«
Kmet Ivan Bodrih, ki ga je poslala občina, da poišče nov prostor za naselitev, se vrne v domačo vas Sisovka.
»Slabo je, bratci. Moramo se vzdigniti!« »Zakaj?«
»Delajo, kakor prej. Vso zemljo dajajo veleposestnikom.«
»Kaj?!«
»Koga?!«
»Pravijo, da je kultivirana zemlja in jo dajejo
gospodi.«
(Dalje prihodnjič,)
niki so izjavili, da je moralo biti živo rojeno in je umrlo vsled udarca s kakim topim orodjem po glavi. Sedaj se je morala za svoj čin zagovarjati pred sodniki. Izjavlja, da ne ve, da li je bil otrok živ, če pa je bil, da je mogoče umrl od padca, ko ga je odtrgala m zagnala od sebe. Na vprašanja odgovarja komaj slišno in z veliko muko, vsa je zmedena od resne veličastnosti sodne procedure, in dasi se ne upa ozreti krog sebe in z nizko sklonjeno glavo tiho ihti, vendar instik-tivno čuti, da je na stotine senzacije željnih oči uprtih vanjo. Gotovo bi se hila raje udrla v zemljo, kakor da stoji tu pred temi resnohladnimi možmi, tik pred razpelom. Zdi se tako majhna in nesrečna, jedva razume kaj se z njo godi. Zagovornik jo skuša pripraviti do izjav, ki bi mu mogla služiti pri zagovoru v njeno dobro. A ona ne razume kaj on hoče od nje, zmedeno se ozira vanj, zdi se ji menda da ni v celi dvorani človeka, ki bi se mu mogla zaupati, ki bi jo mogel razumeti in z njo sočustvovati. Ko so nastopile priče, njena mati, gospodinja, soseda, je še nižje sklonila glavo, se je popolnoma zgrbila, kakor da se hoče skriti pred radovidnimi, škodoželjnimi pogledi. Nehote sem se domislil; kako bi ravnal Kristus v tem slučaju, če bi v tem trenotku oživel m stopil z razpela, da jo sodi za njeno dejanje. In spomnil sem se tudi Magdalene. Toda Kristus ni imel pisanih zakonov, in kdo ve, če je bil tudi tako dober kristjan, kakor so ljudje v tej dvorani.
Obsojena je bila na tri leta ječe!
Drug, podoben slučaj se je obravnaval isti dan pred sodiščem v Grazu. 18-letna služkinja, Julijana Reinisch, je postala lansko leto v službi v Miir-zuschlagu noseča. V novembru je nastopila službo pri Dr. Hintze-ju v Grazu. Gospej se je zadnji čas dozdevala čudna, in je večkrat silila vanjo, da ji pove kaj ji je, a ni mogla nič pravega 'zvedeti. Dne 19. julija tl. so imeli pri Hintzejevih goste na večerji. Julijana je z največjim samozatajeva-stregla. Ob 11. uri po noči se je zadnji gost poslovil in je šla za njim zapirati. Tedaj so jo popadle nepopisne bolečine, tako da ni več mogla priti v svojo kamro. V kuhinji na tleh je porodila. Nato je vzela svečo in ključ, zavila je novorojenče s posteljco vred v neke cunje, in ga je odnesla v klet, kjer ga je zakopala v zemljo. Komisija je pozneje ugotovila, da je moralo biti živo. Ko se je vrnila, je pod v kuhinji skrbno zribala. Bila pa je drugi dan tako slaba, da je gospa začela sumiti. Tudi se ji je čudno zdelo, <la je čez noč kuhinjo zribala, in ko je natančneje opazovala, je našla še sledove krvi.
Porotniki so upoštevali težke socialne okolnosti v katerih se je obtoženka nahajala in so krivdo s 7 glasovi zanikali. Bila je oproščena.
Človeku se mora zazdeti, da se nahaja Graz na čisto drugem planetu,
dasiravno je oddaljen od Maribora komaj 60 km. Tolika razlika v interpretaciji zakonov. Za isti čin in, za katerega se tam človeka oprošča, se ga tu obsoja na 3 leta ječe. A dvomim, da je naša morala na višji stopnji, in nikar si ne domišljujmo, da je naša obsodba preprečila vsak tak zločin za bodoče. Pač pa smo s to obsodbo u-bili še eno mlado življenje, življenje mlade ženske, kateri bo z ječo odrezan vsak povratek v pošteno družbo. Kaj bo z njo in kako naj živi, ko bo zopet na svobodi, nato nihče ne misli. Da bi pa ječa na koga blagodejno in vzgojno vplivala, pač ne bo nihče mogel trditi. Dekle, ki do zdaj v duši še ni bilo pokvarjeno, temveč je v strahu pred ogroženo eksistenco storilo nepremišljen čin, bo moralo tri leta živeti skupaj z raznimi dvomljivimi tipi, ki je gotovo ne bodo navajali na pot duševne kulture. Duševna inkvizicija preiskovalnega zapora in porotne dvorane, je bila zadostna kazen za njen greh, in drugič bi si bila gotovo premislila predno bi se ji zopet podvrgla. V enem sta si pa vendar oba slučaja enaka: ne eno ne drugo sodišče ni pozvalo na odgovor sokrivcev obeh zločinov, to je onih dveh moških, ki sta neizkušeni, zapuščeni in ljubezni željni deklici s sladkimi obljubami zapeljala v greh in ju potem prepustila svoji usodi, naj nosita same na svojih slabotnih ramenih vse posledice. Ta zločin ni nič manjši, in kdo ve, če ga ni marsikdo, ki se je nahajal pri razpravi tudi imel na svoji vesti, Kristus je rekel: »Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen na njo!« In nihče si ni upal pobrati kamna.
Ali pri nas nismo tako sentimentalni, pri nas imamo zakone, ki so sicer bili postavljeni pred sedemdesetimi in pred sto leti, a to nič ne de, če se zde danes zastareli, ni to zato, ker zakoni danes ne odgovarjajo duhu časa, temveč zato, ker so ljudjte danes vse bolj pokvarjeni ko nekdaj. Sicer polagajo sodišča v drugih državah veliko važnost na socialne okolščine in psihologijo obtožencv, vendar pri nas to ni potreba, pri nas imamo dobre porotnike, ki se po takih rečeh ne dajo vplivati, katerim za duševno hrano popolnoma zadostuje »Dušna paša« in »Slovenski gospodar". Pa tudi, kdo bi se s takimi kompliciranimi rečmi pečal, pri nas je to vse enostavno, če porotnikova gospa ali žena-kmetica porodi, ima za to že vse lepo pripravljeno, babica je pri roki in zdravnik, v kuhinji se cvre in peče, botra so veseli in porodnica ima štiri tedne časa, da ste v postelji ozdravi. Če pa takale služkinja do zadnje ure težko dela, če nima niti ene cunje v katero bi novorojenca zavila, če gre še tisto uro kuhinjo ribati, če ne more od očeta svojega otroka ničesar več pričakovati; in če ne ve, kako si bo v bodoče mogla z otrokom kruh služiti, pa to ni naša stvar. Mi smo samo zato tu, da sodimo po paragrafih, ki so napisani.	Č.
Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani
Neznosne delovne in mezdne razmere so prisilile pekovske pomočnike, organizirae v Zvezi živilskih delavcev Jugoslavije, da so odposlali 13. septembra tl. svojim mojstrom in ^Zadrugi pekov in kolačnikov« spomenico. V tej spomenici zahtevajo spremembo delovnega reda, 50w/0 plačano čezurno delo ter zednačenje plač. Zadruga gg. mojstrov ni niti smatrala za potrebno, da odgovori na te zahteve pekovskih pomočnikov. Na ponovno zahtevo dne 30. tm. naj odgovorijo v zadnjem momentu do 6. Ure zvečer, sicer da bodo izvajali konsekvence, je načelstvo zadruge odgovorilo, da vstraja slejkoprej na prvotni vsoji izjavi, da se ne razgovarjajo. Da protestirajo proti temu nečuvene-®u zadržanju zadruge in mojstrov, so pekovski pomočniki sklenili 24-urno °bustavo dela, da s tem prisilijo svoje delodajalce, da se razgovarjajo na Podlagi predloženih zahtev. Še ob 11. uri zvečer je šla delavska deputacija k načelniku zadruge s predlogom, da s° delavci pripravljeni vrniti se na delo, ako da pismeno garancijo, da se
v nedeljo, odnosno v ponedeljek popoldan, prično pogajanja. Deputacija je prejela povoljiv odgovor. Po kaj so prišli!!! Razume se, delagacija je po tem arogantnem sprejemu zapustila pisarno. Ko so zaupniki povedali, kakšen odgovor so dobili, tedaj so napravili sklep, da morajo vztrajati v štrajku do končne zmage.
Pripomniti moramo, da so se nekateri mojstri poslužili najbolj grdih sredstev denuncijantstva. Šli so na policijo ter pripeljali kakih 6—8 uniformiranih stražnikov, ki so štrajkajoče obkolili, ter izjavili, da imajo ovadbo, da s'e v Gradišču šiloma zadržuje pomočnike, da ne morejo na delo. Ko je predsednik, s. Niko Zupan, poživljal navzoče štrajkajoče pomočnike, da naj oni, kateri smatrajo, da so s silo zadržani, takoj odidejo, so vsi kakor en mož, soglasno se izjavili, da so prostovoljno sklenili ostati solidarno vso noč na svojih mestih. Ko je policijska asistenca videla, da je vse to laž, kar so gg. mojstri natvezili — je kratkomalo odšla. Značilno za te gg. je to, da so se za-
čeli, ko so videli, da ne morejo razbiti delavske solidarnosti, se izgovarjati, da bodo šli po krumirje iz vojaških pekarn. Štrajkajoči pomočniki so se tem grožnjam smejali, pripominjajoč, da so morda vojaški peki sposobni, peči komis, ne bodo pa najbrže sposobni, peči do kifelčke in žemlje. Nekateri mojstri so v svoji uvidevnosti šli tako daleč, da so že na svojo roko podpisali predložene zahteve, med njimi je tudi zadruga »Delavska pekarna« na Viču. Pri vseh onih mojstrih, ki so bili pripravljeni izpolniti delavske zahteve, so se delavci takoj vrnili na delo.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s vCLIOa šumečo limonado.
Pekovskim pomočnikom pa kličemo, naj vstrajajo v tem boju! Njihova borba ni sa moborba ljubljanskih pekovskih pomočnikov, temveč borba vseh živilskih delavcev. O nesnagi po nekaterih pekarnah in drugih nehigi-jeničnih zadevah pa poročamo enkrat pozneje.
Brezdomovinci.
Socialisti odklanjamo širokoustni in profitarski patriotizem, ker čutimo, da je on poleg vere in družabne morale le velika družabna laž in in-famija, s katero pita in truje buržu-azija naše ljudstvo, in to počenši od nežne mladine v osnovnih šolah, pa vse do vseučilišč in izven šole. Zato hočemo mi družbo v jedru pošteno, katera bi pa bila brez vse te umazane navlake, brez tega blestečega lišpa, ki nas tako slepi, da ne vidimo kako mi v dejanskem življenju propadamo. In baš zato, ker hočemo mi socialisti bolj človečansko družbo, vidi buržuazija in njihovi hlapci v nas njihove največje nasprotnike ter nas v svoji onemogli jezi zmerja z brezdomovinsko sodrgo.
Za patrijote te baže smo torej mi brezdomovinska sodrga. Potrjujemo. Ali ona pozablja povedati, da smo to kar smo, le po zaslugi nenasitnega in roparskega kapitalizma, katerega zastopnica je tudi naša buržuazija. In zato, ker ona noče povedati tega kar je najvažnejše, smo prisiljeni mi, da o tem nekoliko spregovorimo.
Sociologi pravijo, da sestoji dr-žava-domovina iz teh-le treh oziroma štirih elementov: 1. Organičen teritorij; 2. Njegovo ljudstvo; 3. Ustava kar bi pomenilo v našem slučaju pravni red in 4. iz politične samostojnosti, ki pa je le abstrakten element.
To je študije vredna definicija. Če jo preštudiramo malo bolje, bomo prišli do tako čudovitih zaključkov, da bomo na mah spoznali, da če in v kolikor velja, velja mogoče za zapad-ne države, za nas pa niti najmanje ne. Edino za meje lahko rečemo, da jih imamo, a za ljudstvo, pravo in politično samostojnost tega ne moremo trditi. Smešno a resnično!
Ljudstva pri nas ni. Zakaj? Zato, ker je ono že zdavna okradeno za svojo človeško dostojanstvo. Imamo pa v tovorno živino ponižano in brezpravno rajo, katere dolžnost je le, da gara, strada in umira za svojo nesrečno »milo domovino«, katero so mu kapitalistični mogotci spremenili v pekel na zemlji,
Ustava — pravni red? Kjer se vrši tako strahovito nasilje nad delovnim ljudstvom kod pri nas; kjer se temu omejuje svoboda govora, združevanja, tiska; kjer se proletariatu jemlje pravico do stavk, to edino orožje, ki ga ima on v obrambo golega svojega življenja; kjer se stari v težkem delu osiveli, kakor tudi mladi dela in življenja željni delavci morajo streljati in obešati, da se obvarujejo pred gladom; kjer stotisoči pri najtršem delu, ki pravzaprav vstvar-
jajo vse naše bogastvo, od gladu propadajo in umirajo pred očmi »rodoljubnih« denarnih aristokratov — tam ni pravnega reda, prava, ampak samo pravno brezpravje, ki narod upropašča, redi pa par ducatov bankirskih lopovov!
Da, tako je gospoda slavna! Ne moramo utajiti, da je socialen položaj našega delavstva in malega kmeta tak, kakršnega ni nikjer v Evropi, niti v Afriki! To potrjuje na tisoče eksekucij izvršenih od strani naših davčnih oblasti nad malimi kmeti. Še več, nazorna slika naše bede in tudi brezpravja so tisti dosettisoči brezposelnih, ki se morajo potikati po državi kot stekli volkovi brez vsake pomoči (kvečjemu če jih zapirajo kot vagabunde, kadar iščejo dela) izročenih na milost in nemilost svoji usodi. O korupcijskih in nacionalizacijskih aferah, o Trboveljski, kateri so očitno pomagali zadušiti s terorjem zadnje rudarske stavke in se s tem postavili na stran tujih kapitalostov v škodo našega delavstva, o členu 82 fin. zak., da niti ne govorimo!
Sedaj se vprašujemo: je-li to kako pravo, imamo mi sploh kak pravni red, ustava? Da, imamo, a vse skupaj je le kupe papirja, s katerim nam buržuazija zavija naše vratove!
Naša pol. samostojnost je tudi več naša fikcija, kot pa resnica. Mi vemo samo to, da smo moderna kolonija zapad. držav, oz. njih buržuazije. Tem plačujemo mi ogromne kontribute in brez njih dovoljenja ne smemo tudi kihniti ne. — Tudi ta račun plačuje delovno ljudstvo; naša buržuazija igra pri tem le vlogo pasredovalca, ki pri tem dobro »zaradi«.
In taka domovina naj nam bo domovina, ideal? Nikdar! Če smo sedaj brezdomovinska sodrga, nismo po lastni krivdi; ali delajmo na to, da si jo ustvarimo; toda ne šibajočo nas mačeho, ki nas poganja v brezdomovinsko smrt, ampak pravo, skrbno domovino — mater, in to bo edino — socialistična družba. Zavedajmo pa se, da tega ne bomo dosegli vse dotlej, dokler ne bomo temeljito obračunali s kapitalizmom in hlapčevsko buržuazijo; dokler ne stremo v droben prah vse njih malike, katerim smo mi žrtvovani! Združen proleta-rijat je na pohodu; zlato tele mora pasti prej ali slej! On je poklican, da ga trešči tja, kamor spada in nas reši pred vsemi buržuazijskimi domovinami tega sveta, v katerih delovno ljudstvo mora živo trohneti.
Naj živi socializem in edinstvo proletariata!
Maribor.
Za skupen nastop (>ri občinskih volitvah v Mariboru. Čitatelj nam piše: Dne 18. decembra se vrše v Mariboru občinske volitve. Socialistična stranka je dobila zadnjič nad 1500 glasov. Jasno je, da se bo pri občinskih volitvah to število zelo pomnožilo, če pomislimo, da je ves Maribor sit dr. Leskovarjevega županovanja in da se bo pri volitvah odločalo samo o tem, ali bo župan socialist ali pa klerikalec. In če pri tem upoštevamo razpoloženje slovenskih in nemških volilcev napram klerikalizmu v našem mestu, je jasno, da bo pri taki plebiscitarni odločitvi Socialistična stranka potegnila za seboj veliko število volilcev tudi iz drugih strank, ne glede na to, da
bo s svojo popularnostjo in jasnim programom zopet zelo napredovala. Situacija je pa vkljub temu taka, da utegnejo ravno mariborski levičarji znova posaditi Leskovarja na županski stol, kot so zadnjič klerikalcem pomagali do dveh poslancev, ker so nastopili ločeno, mesto da bi bili šli z nami. Na njih je tedaj, da odločajo: ali bo župan klerikalec ali pa socialist. Ce pojdejo samostojno v volitve, potem so za nadaljevanje Leskovarjeve protiljudske politike v Mariboru. Njihov molk v občinskem svetu bi se razkril v javno zvezo s klerikalci. Če pa nastopijo skupno z nami, jih bo pa začelo delavstvo spoštovati kot res prave razredne zastopnike. Pri zadnjih volitvah so dobili 400 glasov. Če pomislimo, da bomo socialisti sami narasli na okoli
2000 glasov, bi spravili z združenimi močmi 2500 mož na volišče. Bili bi močnejši nego združeni klerikalci, radikali in Nemci. (Koliko časa bodo nemški volilci gledali to klerikalcem vdano politiko dr. Miihleisna, so mu povedali že zadnjič, ko so šli raje na Pohorje nego na volišče.) — Predlagam tedaj, naj se levičarjem znova ponudi skupni nastop. Mi srno že marsikatero po nedolžnem požrli, pa nas je delavstvo primerno ocenilo in nam dalo zaupanje. Število naših pristašev se je vsled naše jasne in določne razredne politike podvojilo. Zadnje volitve se naj vzamejo za ključ pri sestavljanju kandidatne liste in levičarjem se naj zajamči za njih 400 glasov odgovarjajoče zastopstvo v našem klubu. Lista se pa naj imenuje Združena socialistična lista. Mi smo prepričani, da je najmanj 395 levičarskih volil-cev že danes za tako politiko in če bodo voditelji pri pogajanjih iskali zopet dlako v jajcu, potem bo delavstvo seveda napravilo skupen nastop brez teh voditeljev, z volilci.
Klerikalce so spravile občinske volitve tako iz ravnotežja, da so začeli iz golega pohlepja do oblasti nesramno klevetati socialiste in si s tem nakopali prvo volilno tožbo. Kdor pozna razmerje med socialisti in mariborsko policijo, kdor ve, da je policija nekoč poznanemu socialističnemu občinskemu svetniku skonstruirala špijonažno afero in predlagala obtožbo po zakonu o zaščiti države, kdor se spominja na svoje-časne hišne in redakcijske preiskave za časa Pirkmajerja pri s. Erženu in v redakciji »Volksstimme«, kdor ve za časopisne tožbe, ki jih je vodila mariborska policija proti našemu uredniku, ta mora vedeti, kakšno je razmerje med nami in policijo. In klerikalci so svoj čas, ko so bili še bolj pošteni, z nami vred obsojali marsikatero krivico. Danes pa, ko se jim tresejo noge za županski stol, so zgubili poslednjo betvico poštenja in so začeli nesramno lagati, z namenom, da bodo napravili razprtije med delavci in radi tega ostali še dalje na magistratu. Mi smo gotovo demokratična stranka, vendar pa moramo povedati na ves glas, da je za tako pisavo še kol premil!
Občinske volitve v Mariboru so sedaj tudi uradno razglašene za dne 18. decembra t. 1. Opozarjamo delavce in uradnike, da se brigajo za volilno pravico in se zglasijo v našem tajništvu.
Veliki župan mariborske oblasti, dr. Franc Schaubach, je z današnjim dnem nastopil večtedenski dopust. Za časa njegove odsotnosti vodi posle velikega županstva dvorni svetnik dr. Leon Stare.
Esperanto. V petek, dne 7. t. m., se vrši ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu predavanje g. dr. Win-
terhalterja o mednarodnem jeziku esperanto. Zaupniki in prijatelji tega gibanja se vabijo, da se predavanja polnoštevilno udeležijo.
Pobrežje.
Krajevna organizacija SSJ v Pobrežju sklicuje za soboto, dne 8. okt. ob 8. uri zvečr v gostilno Papež javen shod. Dnevni red: 1. politični položaj po volitvah; 2. občinske volitve; 3. razno. Sodrugi, sodružice! Agitirajte za dober obisk! — Odbor,
Celje.
Klerikalcem ni prav, da socialisti v občinskem svetu mislijo in govorijo tako, kakor se socialistom prav zdi. Zato so socialistični govori »demokratsko pobarvani«, kakor je napisal celjski dopisnik »Slovenec«. Priznavamo, da so govori klerikalnih obč, odbornikov pestrejše pobarvani, kar se je posebno opazilo pri resoluciji proti ukinitvi stanovanjske zaščite, ki so jo na zadnji seji predlagali socialisti. Podžupan g. dr. Ogrizek, ki je referent socialno-političnega odseka, je namreč v imenu večine, ki je tudi klerikalno pobarvana, pokazal dve barvi s tem, da je predlagal naj roma naša resolucija v — odsek, kjer naj se »skuša« najti kompromisno formulo med najemniki in hišnimi lastniki. Da je to popolnoma izključeno, vedo gospodje prav dobro, kljub temu pa slepomišijo s kompromisi, računajoč na — nezavednost volilcev najemnikov, ki še niso spoznali, da bogu in hudiču obenem ne morejo niti klerikalci služiti. V ostalem pa pribijemo enkrat za vselej, da socialistični občinski odborniki ne bodo hodili vprašat za svet klerikalce kaj in kako naj v občinskem svetu govorijo. Najmanj pa prihaja za take nasvete v poštev gospod dopisnik »Slovenca« . . .!
Krajevna organizacija SSJ Celje-mesto ima redne seje političnega odbora in članske sestanke vsako sredo ob 7. in pol zvečer, na kar opozarjamo sodruge ter jih vabimo, da se sej in sestankov redno udeležujejo.
Kolesarski odsek je sklenil ustanoviti odbor Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« v Celju. Interesenti za kolesarski šport naj se prijavijo v tajništvu »Svobode« v Celju, Vodnikova ulica 3 ali pa pri predsedniku »Svobode« sodrugu Čiro Bohm-u v Gaberju (pri Žoharju). — Odbor.
Šahovski odsek namerava ustanoviti odbor Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode« v Celju. Prostor za prirejanje šahovskih iger je že preskrbljen in sicer v rdeči sobi, restavracije »Narodni dom« v Celju (pritličje). Kdor želi pristopiti k temu odseku, naj se javi pri sodr. Aleks. Bohm-u, poslovodji zadružne brivnice »Delavski dom« v Vodnikovi ul.
VSAKDOR
dobi lahko zasloni najnovejšo RADIO CEV (Schrack, Type RD4) če plača abonma popularnega, ilustriranega radio mesečnika „RADIOWELT<< za eno leto z poštnino in ovojnino Din 25'-. Izvodi so zastonj na vpogled. WIener Radioverlag, VVlen I., Pestalozzlgasse 6/53.
Nabirajte nove naročnike
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	GESTA	5TEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in hlgifenslto urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
frežke razredne loterije
272% vojno-odikodninska renta proti takojšnjemu plačilu in na mesečne obroke v bančni poslovalnici
Bezlak, Maribor, Gosposka ul. 25
ANKEIT DOMAČI HRANILHIKI
št. 3, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije.
Vinska trgatev, katero je priredil odbor Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« v Celju, dne 25. 9. tl. v gostilni »Jugoslovan« je imela precej lep gmoten in moralen uspeh. Hvala za ta uspeh gre predvsem sodelujočim sodrugom in sodružicam — nič manjša hvala pa tudi udeležencem vinske trgatve. — Odbor.
Predavanje s skioptičnjmi slikami je sklenil prirejati Odbor Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« v Celju in sicer: vsaki četrtek v gostilni »Jugoslovan« v Gaberju in vsaki petek v restavraciji »Narodnega doma« v Celju. Prvo predavanje je v četrtek, dne 13. in 14. okt. tl. ob pol
8. uri zvečer o veliki francoski revoluciji I. del. Vstopnina k predavanjem znaša za odrasle Din 2 za otroke Din 1. Ker se predavanja vršijo točno ob napovedani uri, se prosi, da oni, ki se interesirajo za ta predavanja pridejo pravočasno. Na zamudnike se ne bo moglo ozirati. Tudi za otroke se bo vršilo predavanje in sicer mesečno enkrat — vsako prvo nedeljo v mesecu —, S predavanji za otroke se prične s 30. oktobrom tl. — Odbor.
Plesno šolo bo otvorila »Svoboda« v Celju s 1. novembrom tl. Plesne vaje se bodo vršile v restavraciji »Zeleni travnik« in sicer: vsako sredo od pol 8. do 11. ure zvečer in vsako nedeljo od 4. do 6. ure popoldne, ter od pol 8. do 11. ure zvečer. Prijave za plesno šolo sprejema sodr, Aleks. Bohm, poslovodja zadružne brivnice »Delavski dom« v Celju, Vodnikova ul. 3. Tajništvo »Svobode« istotam in sodr. Čiro Bohm, v Gaberju (pri Žoharju). — Odbor.
Telovadba članov telovadnega odseka »Svobode«, s katero se je moralo radi počitnic in popravila telovadnice v meščanski šoli začasno prekiniti, se prične zopet v sredo, dne
5.	oktobra tl. Telovadba se bo začasno nadaljevala še v meščanski šoli in sicer:	Za šolski naraščaj vsako
sredo od pol 6. do 7. ure zvečer; za ženske članice vsako sredo od 7. do
9. ure zvečer; za obrtni naraščaj vsaki petek od pol 6. do pol 8. ure zvečer; za moške člane vsaki petek od pol 8. do 9. ure zvečer. Istočasno se tam sprejemajo tudi prijave za nove člane. — Odbor.
Odbor Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« v Celju sklicuje za v torek, dne 11. oktobra 1927 ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodni dom (pritličje) izredni občni zbor s sledečim dnevim redom: 1. poročilo o delovanju starega odbora; 2. nadomestne volitve odbora; 3. raznoterosti. Vabi se člane, da se tega občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. Zamudniki na prispevkih naj iste poravnajo še pred občnim zborom, sicer se jih bo smatralo za od-stopivše. — Odbor.
Esperantski tečaj za začetnike bo otvoril celjski esperantski klub v mesecu oktobru. Vsi, ki se zanimajo za ta, v današnjem času prepotrebni
mednarodni jezik in si ga žele po lahki metodi še to zimo naučiti, naj javijo svoj pristop k tečaju v knjigarni Goričar in Leskovšek na Kralja Pe-tra cesti.
Plul.
Krajevna organizacija socialistične stranke sklicuje za nedeljo, dne 9. tm. ob pol 10. uri dopoldne v go-' stilno »Beli križ« javen protestni shod
proti ukinitvi stanovanjskega zakona. Delavci, najemniki, udeležite se ga polnoštevilno.
RemSnik.
Iz Remšnika nad Marenbergoffi nam piše naš sodrug: pri zadnjih skupščinskih volitvah je naš klerikalni volilni odbor preprečil, da ni naša lista dobila več kot 6 glasov, (kar za to klerikalno vas, visoko gori v hribih, še vseeno ni tako slab uspeh). Naš zaupnik, ki že dolga leta stanuje v občini in je pri vseh prejšnjih volitvah volil, ni bil pri zadnjih volitvah vpisan v volilni imenik. Ravno tako so izreklamirali tudi 36 drugih volilcev, ki bi sicer za našo listo glasovali. Zdaj vidimo, koliko je vredna poštenost teh ljudi. Za pri' hodnje volitve bomo že poskrbeli, da se to ne bo več zgodilo. Pred zakonom imamo vsi enake dolžnosti in enake pravice, katerih si ne bomo dali od nikogar kratiti. V kratkem bodo tudi v tem črnem zakotju občinske volitve, takrat pa bomo poskrbeli, da se bo tudi tu vršil socialističen shod in naših glasov mora biti toliko, ko v Marenbergu. (Sodrugom v Remšniku svetujemo, da se že sedaj pobrigajo in pogledajo v volilni imenik, če so vpisani. Če niso, potem naj takoj reklamirajo s potrdilom občine, da že zadosti dolgo bivajo v občini in s priloženim dokumentom; delavsko knjižico, domovnico ali krstni list. Če pa občina nato ne izvrši pravočasno vpisa v volilni imenik, pa se pritožite na pristojno okrajno sodišče in priložite dokumente pri tožbi. To pa takoj storite, da ne bo pozneje zopet prepozno. Op. ur.)
Softon].
Delavsko godbeno društvo »Zarja« v Šoštanju bo priredilo v nedeljo, dne
9.	oktobra 1927, v dvorani Zadružnega doma v Šoštanju veliko vinsko trgatev, z raznimi zabavami, kakor šaljiva pošta, ples, petje itd. Začetek ob
6.	zvečer. Vstopnina za osebo 5 Din. Čisti dobiček je namenjen za društvene potrebščine. K obilni udeležbi vabi odbor.
čl FAJTE
novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
Tuli ar: Ljudska ti*karaa d. d. * Mariboru, predstavnik Josip Oglak ▼ Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen t Maribora-
GnnnnnnnnnnnnrcnnnnciKnnnnnnnnci
3
I Dobiva se jo povsod. BoMvn se Jo povsod.
3
Ali ste že preizkusili
„PR0JA“ Ječmenovo kavo?