Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
n
Ve|ja za vse leto -
. $6.00 - $3.00
Za pol leta ... Nei
Za inozemstvo celo leto $7.00
Za New York celo leto - $7.00
NARODA
f^r
List slovenskih dclavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered as Second Cl&as Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act cf Congress of March 3. 1879
TELEFON: CORTLANDT 237C.
NO. 116. — ŠTEV. 116.
NEW YORK, FRIDAY. MAY 16, 1924. — PETEK, 16 MAJA, 1924.
VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII.
NOVA RAZKRITJA PROU D AUGHERTY JU
Agent Daugherty-ja je bil baje plačan od United States Steel korporacije. — Little je priznal, da je izročil korporaciji informacije, katere je zbral glede sovjetov v Rusiji. — Jeklarska korporacije je hotela te podatke, da se bori proti delavski federaciji.
Washington, D. C., 15. maja. — Senatni komitej, ki preiskuje uradno poslovanje" prejšnega generalnega pravd-liika Daugherty-ja, je izvedel, da so bile informacije, zbrane v Rusiji od človeka, ki je rekel, da zastopa vlado Združenih držav, izročene United States Steel Corporation, da se jili posluži v svojem boju proti delavskemu uiiijonizmu ter takozvani anarhiji.
Človek, ki je šel v Rusijo na tej dvojni misiji, je bil Herbert Little, ki je soglasno s pričevanjem II. J. Burtona. prejšnega proliibicijskega agenta, priznal, da je bil v službi vlade Združenih držav, ki mu je plačevala po $4000 na leto in obenem tudi v službi jeklarskih korporacij, ki so mu plačevale po $11,000 na leto.
Burton je trdil, da so bile informacije, katere mu je izročil Little v jeseni leta 1923, da se jih objavi v pamf-letu glede Tretje internacijonale, pozneje objavljene tudi v poročilu državnega tajnika Hugliesa, v katerem je slednji tako silno napadel delovanje sovjetov.
Priča je sedaj uslužbena pri neki detektivski agen-turi v Ohiju ter je bila tudi v času, ko se je sestala z Little-ojii. Slednji se je oglasil pri Burtonu v Clevelandu, da mu i '»inaga seznaniti se z delavskimi voditelji v clevelandskem okraju.	»
"Da me prepriča, da je v službi vlade," je nadaljevala priča, "je odredil vse potrebno, da se sestanova v I itts-bufgbu. Seznanil me je s številnimi podrobnostmi glede potovanj v Rusijo, ter dal nadaljne informacije, o katerih je trdil, da jrh je zbrala vlada i;i da so bile nato izročene neki veliki veliki jeklarski korporaciji. Dosti teli dejstev je prišlo na dan v ugotovilu Ilugliesa."
IJurton je rekel nadalje, da je prišel tekom letošnje spomladi zopet v Pittsburgh po nadalje informacije, da pa je izvedel od Little-a, da so bili ob času, ko se je pričela preiskava prof i J>augherty-ju, "vsi agenti izgnani iz mesta in ko so se vrnili, so našli, da so izginili vsi zapiski in uradni akti." Pozneje je izvedel Burton, da deluje . Little pod d verni ali tremi imeni.
Na vprašanje, če si je dobro ogledal znak Little-a, je rekel Butron, da si ga je dobro ogledal in da je čital na njem: — Department of Justice. Na vprašanje, če je povedal Little, za koga je šel#v Rusijo, je Butron odgovoril: —
"Rekel je, da je šel v Rusijo po naročilu vlade Združenih držav."
"In nato je objavil informacije kot načrl za strmo-glavi jen je vlade Združenih držav.'" je vprašal senator Brookhart.
"Te stvari so bile objavljene na korist neke tukajšue korporacije, da bi se lažje borila proti delavskim organizacijam ter anarhisličneniu gibanju, ki se je ž»« pričelo."
Burton je konečno izjavil, da je bila doti«'na korpo-rafeija United States Steel korporacija. Konečno je priznal, da je bil namen korporacije ter njegovega delovanja razbiti Ameriško delavsko federacijo, če bi postala pre-ver radikalna in da je šel Little oči vidim v Moksvo, da dobi informacije, ki bi kazale, da je res preveč radikalna.
\V. Burns, ki je bil načelnik preiskovalnega urada justičnega depart men ta ob času, kot ga je omenil Burton, je odločno zanikal, da bi bil kedaj kak človek, po imenu Herbert Little, zaposlen od preiskovalnega departmenta. Burns je označil povest kot izmišljeno. Hoover, ki sedaj načeluje uradu, je izjavil, da ni bil po njegovi vednost nikdar poslan noben član departmenta v Rusijo, da dobi tam kake informacije.
TAJNIK WILBUR JE OBISKAL ANNAPOLIS
ZNANI JAPONSKI POLITIK JE UMRL
STEBLA GA JE UBILA.
bleka vsa obžgana.
TRIJE OBEŠENI ZLOČINCI PO KOPANI V BR00KLYNU.
Utica, N. Y.. 13. marca. — Na neki farmi v tukajšni bližini jej Tnje ltalijani? ka.tere ^ oTj„_ ubil« strela Jolina Phelpsa. super- sili v Altlhe La rjulj umora n(j_ mtedenta Stlttville Canning Co.jU(.„a trgovca, so bili pokopani n* Ko so ga nash, je bila njegova o- St johlLS Ceinctery v Brooklvnu.
Več kot trideset avtomobilov je sledilo trem vozovom s krstami KONGRES SE BO ODGODIL 7. | obešenih.
JUNIJA.	; Ti .trije so bin Roy Leona star
; šest in trideset let, ki je živel Washington, D. G., 34. maja. preje s svojo žen(J ^ otroci ua
Danes sa se posvetovali derookra*, tretji Ave Y Brooklvnu ; Giuseppe
tieni in republikanski voditelji s Giglo, stari tri iti trideset let ki
predsednikom Coorf.dge-om tei | je živel v Brooklvnu s svojo ženo
odredili, da se bo kongres o<lgo-|ter Andrea Lamantia, ki je živel
nekaj časa v Chicago in konečno
v Brooklvnu.
-
-: ■ ■< k i
__.
Siikji nam kaže z leve na desno mornariškega tajnika Curtisa D. Wilbura in superintendenta ameriške mornariške akademije, admirala H. B. Wilsona. Pred Wilburom so gojenci pred kratkem proizvajali svoje vaje.
NAJNOVEJŠI RAZVOJI V BARINGOVI ZADEVI
Žena Baringa je izpovedala, da ji je njen mož obljubil, da bo dal sežgati njeno truplo v slučaju, da bi nenadno umrja.
ŽALOSTNA USODA VIRŽINSKE LEPOTICE
Nikdo ni zahteval trupla mlade Renne Harris, ki je prfšla v New York, da najde tukaj srečo, in vsled tega jo bodo pokopali na Potters Fieldu.
Ko je ležala Mrs. Clarence O. Baring liudo bolna v hotelu Biit-more par tednov predno jt? bii aretran njen mož pod obdolžbo, da jo je hotel zastrupiti, ji jc rekel mož, da želi sežgati njeno
truplo v slučaju, da bi umrla. To J našla svojo zadnje je izjavila včeraj, okraj nem n j Potters Fi«*ldu. pravdniku Rowlandu i/. AVovteh •-1 Nikdo se ni namreč oglasil, da ster okraja.	; bi zahteval zase truplo prrirske le-
Itekla je, da je izgledal zelo potice iz West Virginije. ki je
Renei* Harris, ki je prit"a v New York, da i/, vojn je zmago, a je vodila življenski boj brez upanja na zmago, ker se j<' ta boj končal ž njeno smrtjo, bo najbrž počivališče na
dil dne 7. junija.
FRANCOSKI LETALEC DO-SPEL V COCHINCHIN0.
ZNANI OPERATER JE UMRL.
Pariz, Francija, 12. maja. — I	-
Poročnik Pelletier d'Oisy, ki je Philadelphia, Pa., 15. maja. -sklenil poleteti krog sveta, je do-i Znanega; operaterja dr. Ernesta k pol danes v Saigon, glavno me-; Laplace-a je zadela srčna kap. Našlo Cochinchkie. Jutri nadaljuje j pisal je več važnih razprav glede svoj* pot proti severu.	operacij na možganih.
vznemirjen .ko se je v bolečinah .prišla i/, tr.ruhn: valjala po postelji.	• sel bine v Marion
—	Zakaj ne zaupaš meni oprv. j povspne do >lav( roke, ki si jo napravila? — jo je baje vprašal. — -laz bi ti z veseljem zaupal vsako svojo oporoko.
Pozneje, ko je raslo njeno prepričanje, da mora umreti, jo je tolažil ter ji baje rekel:
—	Draga, ljubim te taL<», da ne morem prenesti misli, da bi ležala pod zemljo. Dal bi te sežgati, da bi vedno lahko nosil s seboj tvoj prah.
V nekem stanovanju na za pad-ni 52. cesti, ncdaU-č od Fiiftli Ave. je baje živel Baring o<l februarja pa do maja leta 1923 z mlado' žensko kalero je označil kot svo jo ženo. Najel stanovanj'1 do oktobra, a dne 2. maja je plsai gospodarju:
—	Prisiljen sem izpremeniti posel ter zapuščam mesto. M rs. Baring je resno bolna in prisiljen sem zapustiti stanovanje.
Ko je vzel stanovanje v najem, je povedal gospodarju ter nj»go-vi ženi. da njegova žena dela in da sta lahko skupaj le koncem tednov. Gospodar in njegova žena sta takoj identificirala sliki Baringa in mlade ženske kot sliki najemnika in najemnice dotič-nega stanovanja.
Mrs. Baring, ki je sledila Ba-riugu in dotičui mladi ženski v številna mesta, je izvedela tudi za stanovanje na zapadni 52. cesti ter»skuša!a najeti prazno sta novanje direktno pod stanovanjem Baringa ter mlad" ženske. Bila je pa tako radovedna glede para, ki je stanoval zgoraj, da ji konečno gospodar ni hotel dati stanovanja v najem.
Baringa sta v ponedeljek obiskala dva zdravnika v okrajni jetnišnici v White Plans. Ni pa hotel odgovarjati na vprašanja obeh z izjavo, da mu je to naro čil njegov zagovornik.
majnarske na-okraju, da se in d>oga !va. a našla mesto tega smrt. Policija nima nobenega obvestila od njene matere, ki je baje na poti v NTe\r York ali od šerifa, k tut ere ga je naprosila nevvvorška policija, naj obvesti s)ariše o smrti Renče.
V Helen's Run. \Y. Va.. razpršeni skupini premogarskih koč, se je izvedelo, da se je družina Harris leta 1921 preselila v Rives-ville. kateri kraj je oddaljen ne kako dvajset milj. Rivesville ima nekako t'ls-x" prebivalcev in tam je bila Renče vaška lepotica. Od onega časa naprej se je družina porazgubila in oblasti ne vedo kje se nahaja.
Znano je. da je bila Reuee za poslcna v Fairmont in da je večkrat izjavila, da želi potovati. Kako se je podala na pe* pustolovstva. ki se je tako tragično k on čala v sobi Marija Gimii.^z. na iztočni petdeseti cesti, ni bilo mo-goče izvedeti. Isto velja gled vzroka njene smrti.
Dr. Aleksander Oettlcr. mestni izvetb-nec glede strupov, je rekel. da bo poiteklo več dni. predno bo mogla bakterijološka prt i>kava ugotoviti, kakšno narkotično sredstvo je povzročilo njeno smrt.
KANADSKA PROVINCA SE Ji: NAVELIČALA PROHIBICIJE.
Znani kitajski politik, dr. Sun Ja% Sen, ki je strmoglavi kitajsko dinastijo ter ustanovil leta 1912 republiko, je umrl.
Hongkong, Kitajska, 15. maja. Dr. Sun .Jat Sen, predsednik južne kitajske vlade, je umrl.
Od mladih let naprej je bilo življenje dr. Sun Jat Sena polim. političnih pustolovstev. Njegov največji uspeh je bil strmoglav-ljenje Mandžu dinastije, ki je vladala Kitajski celih 300 let ter uveljavijenje republike, v kateri je bil izvoljen prvim predsednikom, v prčetku leta 1912. Nov kredit si je pridobil, ko se je odpovedal tej časti po par tednih in ko je parlament na njegovo inicijativo izvolil predsednikom Juanšikaja.
To dejanje so povsod pozdravljali kot najvišji vzgled samoza-tajevanja. Oe bi bila njegova ka-rijera takrat končana, bi si mogoče ohranil naslov "Washing-tona Daljnega Iztoka".
Že v prvem letu republike pa se je izkazalo, da je bii prenos predsedniškega naslova posledica potrebe, ne pa samozatajevanja. V zadnjih letih monarhije je imel Juanšikaj na razpolago močno armado. Dr. Sun se je bal, da mu bo ta sila nasprotovala v Pekingu.
Kot se je splošno pričakovalo je pričel .Tuanšikaj kaj kmalu kazati lastne monarhistične anibici je. Dr. S-.in je pričel tedaj borit! sc proti Juanšikaju prav tako odločno kot se je preje boril pro ti dinastiji Mandžu. Vsled tega je moral pogosto zbežati v inozemstvo. ne le tekom vlade Juan šikaja. ki se je nenadno končala. temveč tudi tekom naslednjih ad m in ist racij.
Leta 1921 je p<istalo ne za d o voljstvo v južni Kitajski z aferami v Pekingu tako veliko, da je bil sklican Kanton, takozvan izvanreden kitajski parlament, ki je soglasno izvolil dr. Suna predsednikom cele Kitajske. Deželi je dejanski vladala 'oligarhija, sestavljena iz vojaških voditeljev. Ti vojni lordi, ki so nastopili pod krinko prnstosti, so smešili Peking kot. sedež navideznega repu-blikanst va.
Snn je bil v svojem bistvu propagandist. Čeprav je dovršil v Hongkongu zdravniške študije, ga je politika vedno bolj mikala kot pa njegova, profesija. Proti monarhiji je prijel delovati že leta 1S85. VeČ let je bila razpisana na njegovo glavo cena $200.000.
Oče dr. Suna je bil domač kri-stijan ter je živel v provinci K van tun g. ko se mu je rodil leta 1862 sin. Družina se je nato preselila v Honolulu in Sun je bil vzgojen tam. Vrnil se je na Kitajsko, da dovrši svoje študije, se tam po- j ročil ter imel sina in hčerko.
PARIŠKA KOALICIJA ZAHTEVA AKCIJE
Kritiki kriče proti stališču: "pozornega čakanja", za katero se zavzemajo novi radikalni politiki. — Treba je takoj nastopiti. — Voditelji socijalistične stranke, ki sprva niso hoteli stopiti v vlado, so se začeli pomišlja-ti. — Herriot čaka, da se bo položaj nekoliko izčistil.
Pariz, Francija, 15. maja. — Koalicija levice je oči-vidno z vsako uro manj gotova in odločena, kaj naj stori z zmago, katero je izvojevala tekom nedeljskih volitev.
So'tijalisti, ki zahtevajo zase levji delež kredita za poražen je nacionalističnega bloka, pričenjajo sedaj kazati nemir vspričo neprestane odsotnosti mož kot so Herriot, Painleve in Briand, o katerih trdijo, da bi morali biti sedaj povsem logično na krmilu v novi koaliciji, ki pa očividno čakajo na nekoga drugega, da prevzame poveljstvo.
Voditelji socijalistične: franke, ki ^o izprva sklenili, da ne bodo stopili v vlado, so izpremenili svoje mnenje, ker ne morejo najti radikalnih in republikanskih so-cijalističnili voditeljev, s katerimi bi se pogajali. Vsled tega so sklenili sklicati konvencijo socijalistične stranke na dan 1. junija, ko bodo predložili vprašanje, če hočejo člani sprejeti mesta v kabinetu pod kapitalističnim režimom.
Nekateri bolj navdušeni in nestrpni socijalisti in ra-dikalci se hudo jeze na voditelje, ki so se poskrili sedaj, ko je bila izvojevana zmaga, po neumornem delu tekom zime in spomladi, da se stvori koalicijo.
Sedaj se glasi, da sta najbolj aktivna delavca v tej koaliciji, Herriot in Painleve izjavila potom svojih prijateljev, da sta pripravljena sprejeti kandidaturo za taka malo odgovorna mesta kot sta predsedništvo republike ter predsedništvo v poslanski zbornici.
To kritiziranje je predramilo socijalistične voditelje k akciji in skupine na koridorjih poslanske zbornice že razpravljajo o prilikah Paula Bonocur-ja in Leona Bliuna, ki bosta najbrž nastopila predno se bodo radi-kalci predramili.
Ilerriot čaka brez dvoma času, ko se bo politični položaj toliko izčistil, da bo on lahko zavzel svoje konečno stališče. Tako vsaj trdi lyonski poročevalec Matina.
"Po velikanskem valu, ki je preplavil francosko politiko,'' je rekel baje Herriot, "morajo priti stranke zopet k sapi, da bo mogoče izvoljene poslance klasificirati v dobro odločene skupine. Do takrat se bom poslužil najstrožje rezerve ter ne bom zavzel nobenega stališče ter storil nobenega sklepa. Odhajam danes na kratko potovanje.
Medtem ko špekulirajo politiki glede ustroja novega kabineta, se peča finančni minister Marshall z drugo bazo špekulantov, namreč s špekulanti na borzi.
"Xi mogoče ustaviti špekuliranja z denarjem, a gotovi ljudje imajo polno moč, da ustavijo špekuliranje, predno zaide predaleč," je izjavil minister Štefanu Lan-zanne, uredniku Matina, ko je naštel korake, katere je storil v zadnjih par dneh, da brani francoski frank.
"Vlada ima čas'a le do prvega junija," je rekel, "a vsakdo naj se varuje ter zaveda dejstva, da ne bo do prvega junija vlada dovolila, da bi se kdo dotaknil naT rodne valute. Branila jo bo z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.
"Nekateri so si v zadnjih štiri iti dvajsetih urah n-smodili svoje prste. Ostali pa se bodo dvakrat premislili, predno store isto."
RUDNIŠKA NESREČA V COLORADI.
Calgary, Kanada, 13. maja. — Po osmih letih prohibieijske vlade je provinca Alberta postala zo pot mokra. Prohibicija je f>ila uveljavljena že leta 1915. Pri sedanjih volitvah so pa odločili volile i. naj zanaprej prodaja .vlada pijačo.
Odredba stopi v veljavo meseca novem br-a.
Rojak nam poroča t
Dne 10. maja se jf pripetMa v Gilman. Colo., nesreča v rudniku Tin* Empire Zine C'o. Zasulo je pet mož. ki so še danes zasuti in Ro£ ve dokedaj bodo še v črni temi.
11.	maja zvečer ob enajisti uri so začeli delati luknjo z diamond drilom do njih, da bodo izvedeli, ako so še živi.
12.	maja ob šestih zjutraj so privrtali do njih, in izvedeli so, da še vsi žive.
Zdaj jim dajejo hrano skozi luknjo.
Če je kateri pobit, se še n« ve.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN'ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $13.50 2000 Din. — $26.80 5000 Din. = $66.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posobej 16 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošfe In izplačuje "Poštni čekovni zavod".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $10.00 300 lir..........$14.70
500 lir .......... $24.00 1000 lir..........$47.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadru.
Za pošiljatve. ki presegajo rKTTISoO DIXAILTEV ali pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni »talna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogrče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,.	New York, N. T.
Tel. Cortlandt 4687. Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
1

i

—
Ulas naroda. i6. maja,*1924
MAKttKN, mili—I
■m— ab« PuoHatiM hy
FmbliftUsf
Cff »arveratiee)
L9UI« BKNKDIHv TMltrt
1*!»« »» BwlnMi «4 Ut« Corporation antf AUrtUN mf Ab«*« Off > Mr* s
M Cortl«n#t	fc. ■•r^pgft of Manhattan,	Y»ffc City, H. V.
1LAI NAHODA* (Vato* af ttia Paopla)
Iwwl Iwiy Day Except •ondaya «n< Hotter*.
la Mf* ta
u h< iata Zm Mf9 late
:»w valja »a« sa
Amarlka i Za Naw York u lata lata
. N.9*!Za pol lata .......
nn-«a>nB W.M za Inozaroatva aa •
...... ilMiZ« pol lata ............him.
Subscription Yaarly X.oa
Aavartfaamant an Asrarmant.
'•)■» Nar<M»a" Izhaja vaakl dan tzvzamil nadalj In p«*arftiaev.
kitk podrta« la aabenoflU ae ne prtobčujejo. D^nar m*J aa tla«ovplt pc *UaV aa Hoaay Optar. Pri spremembi kraja rnročnlkov. prožimo. M *> Saa to« pr«jfnj« kUraJiK« naznani, da hi tre] a najdemo maalomlka.
a L A • NAROD. A" . »croufh af Manbatttan, I ▼aiaphoaa: Cortlandt VTM
OBRAMBA DEŽELE
se v Ziidnjcni f-asu precej perji 1 z obram-iii-ž«'le i<t pri tem razkril številne stvari, ki so vzbudile ju « iicrrnjc in ebemn tudi velike pomisleke.
Kot že znano. j<> rekel admiral Cnontz, da je pretežna verina velikih bojnih ladij v manjvrednem stanju. Njegove izjave i<* izpopolnil mornariški izvedenec Shearer, ki je trdil. <la inuijo bojna brodovja drugih narodov topove, ki sedijo dalje kot pa ameriški topovi, in da tudi zaostaja nagliea. s katero vozijo številne ameriške bojne ladje, za liaglieo bojnih ladij istega razreda pri drugih narodih.
Rekel je nadalje, da manjka križark. podmorskih čolnov in pomožnih, ladij.
Pomožni mornariški tajnik Roosevelt je priznal, da je ameriško bojno brodovje v primeri z angleških in japonskim dalee zaostalo. To je najbrž krivda kongresa, ki no-ee.izdati za mornarico večjih svot. Sedaj naj dovoli tri-df •set milijonov dolarjev, vendar ]>a je dvomljivo, re bo ta svota izplačana.
Dosti je članov kongresa, ki izjavljajo, da se itak ne moremo meriti v tem oziri? z Anglijo, tudi če bi se izdalo v ta namen na stotine mmilijonov. a ostale mornice niso močnejše kot je ameriška.
A' kongresu opozarjajo tudi mi to. da se pogosto pravilno ne uporablja denarja, katerega dovoli ameriški kongres v svrho obrambe dežele. Tako je naprimer komi-tej za dovolila ugotovil, da se je izdalo v zadnjem proračunu sedemdeset milijonov za zračne sile, da pa sia oba izvedenca, ki sta bila zaslišana od komiteja, general Patrick ter admiral Moffett izjavila, da zaostaja ameriško zračno brodovje za sličnimi brodovji drugih dežel in da bo Amerika v slučaju vojne prisiljena posluževati se letal, ki ne morejo razviti potrebne naglice.
Nato se je uveljavilo, da izdaja Francija v ta namen le dva in dvajset milijonov, da pa je dosegla izvrstne uspeli«-, — - jakc uspehe, da so navdali s strahom celo Anglijo.
Računi glede izdaje sedemdeset milijonov niso natančni iii prepričevalni, in sedaj bo uvedena še nadaljna preiskava, — namreč glede letal, ki niso bile še zgrajena.
<'e da kongres sedemdeset milijonov ter ne dobi za to skoro ničesar, potem mu je težko zameriti, če je nekoliko stiskaški.
D
opisi.
New York City.
ro dolgem, dolgem času sem ><* •odločil "dputovati v domovino. Dvajset I« t v Ameriki, to je že doba, in rc l*i hotel človek opisati vse svoje tukajšnje doživljaje, bi nastala debela, zanimiva knjiga. Odi ašal sem in odlašal, slednjič sem se pa vendarle odpravil.
Prej sem se seveda še pismeno domenil s tvrdko Frank Sakser iState Hank glede potovanja. Sporočili so mi vse podrobnosti, dali so mi potrebne nasvete, nakar sem se povsem brezskrbno odpravil na pot. Slovo je bilo težko. Družina Josipa. Guzela me je spremita na kolodvor; istotako tudi John <iiiz«d. Tomaž Terček. Frank Junič n-r John Švigel. Te orne. njam mimogrede. Če bi hotel na-vest i imena vsega mojega spremstva. bi se moj dopis brez dvoma razširil za par pedi. Pred odhodom vse skupaj lepo pozdrav-., ljam. Lep pozdrav tudi članom društva sv. Petra in Pavla. atv. 35 .J. S. K. J., s katerim sem živel v bratski slogi leta in leta. Članov tega društva ter svojih llov-debikih prijarteljev in znancev pe bom nikdar i>ozabil. Prisrčno pozdravljeni ! Neka čudna sila me žene v krasno Poljansko dolino. Ako Bog da srečo in zdravje, bomo še kdaj kaj pretegnili. Težko, da bi se še kdaj videli. Toda vseeno nasvidenje! Bodisi na Marsu ali kje drugod . . . Potovanje do New Torka je bi-
!o prijetno. Gledal sem skozi okno, in če slučajno okolica ni bila zanimiva, je bila tembolj zanimt-v;t vsebina mojega koveega. Za kovčeg sem se resnično bal. Če bi zeval'' prišel pod strogega sodnika, bi mu ne sfalilo par me-seeev zastran kršenja suhe postave. Pa je bilo k sreči vse v re-,du in vse je šlo kot namazano po ! špagi.
Ko sem dospel v Xew York, me je že čakal na postaji uslužbenec omenjene banke,- me od vedel v urad ter poskrbel za mojo prtljago.
Toda že koj prvega jutra -sem bil deležen vsega presenečenja.
Stali smo v pisarni Frank Sakser State Bank. Vrvenje je bilo kakor v panju. Ta je vpraševal za karto, oni za pos. tretji menjaval denar, četrti je hotel vedeti, ko iiko dni bo trajalo potovanje po morju itd. Bilo nas je skoraj srto potnikov. Vsi smo bili namenjeni s parnikom "Pariz" v Evropo. Naenkrat n&stane v kotu čudno vrvenje. Stopim bliže ter opazim na tleh rojaka Petricha iz Cleve-landa. — Mrtev je — je rekel njegov tovariš, ki se je sklanjal preko njega. Nesrečneža je zadela srčna kap. Uradniki tvrdke Frank Sakser so mi povedali, da je to ptvi tak slučaj v njihovem nad tridesetletnem poslovanju. Poklicani policist je v navzočnosti n radnika preštel denar, ki ga je imel revež pri sebi, nakar so njegovo
J/,
- Mlin
PREVIDNOST
Nobena druga družba mleka nima nacincv, ki bi se dali primerjati z Bordenovo družbo glede priprave ljanja Bordenovega Evaporirane-ga Mleka za vas. Ko kupujete mleko, .kupite gotovo Bordenovc in ne drugega. Za vsako domačo uporabo, da najboljše uspehe. Je baš tako potrebno kot sladkor ali sol
Ce hočete vedeti, kako kuhati z Bordinovim Evaporiranim Mlekom. izrežite in n.im pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom.	No.
THE BORDEN COMPANY
Borden BuScSng New York
Unsweetened
^aporatep MILK
truplo z rešilnim vozom odvedli trn policijsko postajo, lvot sem izvedel, je pokojnik .samec in nima v Ameriki nobenega drugega sorodnika kot sestrično. V Ameriki je bil dvanajst ali štirinajst let ter si prištodil do tri tisoč dolarjev.
Nad vse značilno je pa to, kar •'igra sedaj povedal. Komaj je dospela brzojavna .vest o tej tragični smrti v Cleveland, je bilo od-orzojavljeno, da se je že odpravil .z Clevelanda neki znani pogrebni k, ki bo v New Yorku mazili! rruplo ter ga dal prevesti v Cleveland. To pa stane dosti denarja. Toda izplačati se bo že mora io, kajti pokojnik je imel tri tisočake.
Bi ne rekel, če bi imel pokojnik v Clevelandu ženo. otroke ali -.tariše. To bi imelo nekaj pome-.ia. Pa ni imel takorekoč nikogar. In vsledtega se je pogrebnik ••velikodušno'' zavzel zanj.
Prevoz bo veljal lepo svotieo ieuarja, ki bi jako prav prišla : i jogo vim sorodnikom' v stari t i < > -liovini, ali pa, če jih nima. -— revežem v njegovi občini.
Izmed mojih sopotnikov je bii tudi eden ukraden na ulici. To-orali so mu nad sto dolarjev. Naši ljudje so jako radi kunštni, to-ia newyorski cestni lopovi jih še edno bitajo. Moj nasvet je tale. vsak, kdor pride v New York, naj
da spraviti svoj denar in naj gn lic nosi seboj. JSpraviti g;t je pa treba dati uradniku kakega za-nesljivega podjetja (kot je naprimer Frank Sakser State Banki, ne pa neznancu na cesti.
To so torej moji doživljaji \ New Yorku.
Kakšno bo potovanje in kako bo doma. bom pa že poročal.
Prisrčen pozdrav vsem svojim prijateljem in znanem, p >~ebno pa onim v Llovdell. Pa.
Andrew Malovrh.
Veti no bolj postaja jasno, da osemnajsti amendment ni ničesar-
drugega odpravil kot bartenderje. *
Ameriški senat sestoji iz štiri-indevL-tdesetih senatorjev.
izmed teh jih je peUleset članov raznih preiskovalnih <k!borov.
Najboljše bi bilo, če bi stvoril predsednik Coolidge nadaljni prt. iskovalni odbor, sestoječ iz ostalih šestinštiridesetih.
Ta preiskovalni odbor naj bi preiskoval delovanje ostalih preiskovalnih odborov.
★
son je mrtev. Clemenceau jt, padel. Lloyd George je v penzi-jonu. Začetkom julija bo odletel Poincare.
Stara garda se umika s površja.
Se Pašič naj se jim pridruži, pa bo res mogoče zavladal mir v Evropi.
! i-
kri.tko por Ra:'.meie - *
Katlie je nameraval sklicati na Dunaju kongres zastopnikov zatiranih narodov.
Dunajska vlada je pa kongres I >ravočasno prepo vedala.
Radičevo domoljubje je najbolj razvidno iz dejstva, da ni na nameravani kongres povabil zastopnikov primorskih Slovencev. ★
Poznam rojaka, ki ima jako čudne nazore. Že vsaj drugim lju-dem se zde njegovi nazori čudni, pa kljub temu niso tako neumni kot bi si kdo mislil.
nn-1
I V naslednjem navaiMtn samo en I .	/	J
njegov izrek:
Boj so prijatelja .ki je v ne-
P-cliancc, Wyo.
i>ii d.i bi mi priobčili t čilo.
!a: e. kot j-' n:iš rojak .Joe Sn.i« opisal v Pivs-- <-ti. { Zastonj č:ik:m:o i/.boljinn j i !.i ' sreci. p a ni < bi jn!»ljajo.	j	*
lirai sem d-.j)'s iz n:iše- r.a^'-llrne ; V kongresu je velika debala gle-nekega il<ip;si:ii::i. !:i se pr i žnie.!de vojaškega bonusa. oziroma da smo pio+aalv napredni za nje-1 predloge, če naj se plača voja-ga. To so č:sto z la-ikr v. p-.m . kom< ki s0 se })orili na fr.incosj-i Naj le gre tja. kj-r , aii. d.a bo za|fronti 1K.kaJ liagra(le a]i ne.
j Predlogi odločno
frlas \nr«'d*i- /.e v< ni" UakŠon 'i.-t .j', jra liativni treba p priporočati. P:i če "'e ne 1 » delale, Judi /a p 'tre1 no stvari ne( bom." aieli.	da l.i >>■ oajinge
narooali! Za<iovo]iai boir:-». r<- l>o-i
"'.] i
. I
Jugoslavia irredenta.
Redek jubilej.	j setlaj oidjaj«
Dne 2?. aprila je p'.teklo GO let. Tniibi-ze ne b
nasproi u.je
predsednik Coolidge.
Jako značilna je njegova izjava:
Pr<'f)stajata nam samo dve poti:
ali zavreči naše nazore o pa trio-
mo mogli po rri;e ej> '.'si preorat.'.! ,'znni pa zavreči to predlogo.
Tako pisanje nič d< :»reira u" na-j Našim vojakom, ki so se borih
•odi. Svefiieai. il i naj le trie, ko v vojni, ne dolsrui^mo ničesar.
* —- i ™ •
pri nas napredka ae vd:.	j Patriotizem je ena najvzvišenej-
CiJalee. Šib in najfinejših človeških kre<-
----I posti.
PatriMizma ni mogoče niti kupiti niti prodati. Ponujati patriotizmu denar, se pravi uničevati patriotizem.
pomoč.
store pa
Narodna vlada*"j
••dkar je bila ustanovljena Slo.v.	nt Pokazala še nobene res-"-talnica v Pirski liistrici. To za-	sl;rl)i Zil "^»»ejno pokrajino. | -if;ž?it: narodno društvo je jjo starosti tretja slovenja ei'alnica	Tolminski obč. svet razpuščen.
-nioh; le čitalnica v Ljubljani ui [\> deniisrji podžupana Mraka) Mariboiu sla starejši. V Julijski Kraj ni pa je bistriška <"• talniea ■m,iwtare,-ša. Zanimivo jt'. da je bil jm vi predsednik čitjrlniee stari oče •sedanjega predsednika Alekspui-ha Ličana.
Ta narodna ravnopravnost.
Kake si Italijani predstavljajo nav-'dno ravnopravnost, nam pri-'ajo Ur ič^Če i a/.mere, ki vladajo v dnem c k raju Ilirska ili.suaea. !'o več kit trimesečnem i-aUanju •. končno 1 >: I i imenovani sodniki /i tamkajšnje sodišče. Prišli so i i je: kot predstojnik neki An^e-i ni, trstala dva pa se imenujeta I>:.idi iii (Jogi. Nobeden od njih ne zna niti besedice slovenski. Vsi dc.scdanji ,sj)isi sfj sestavljeni slovensko in od okroglo 40.000 pre-Iiivalct-v tega sodnega okraja jih je le prav malo. ki vsaj nekoliko lazun.ejo italijanščino, v>i ostali pa n:č. Kako se naj vrši sodilo poslovanje ? To so v nebo kričeče razmere.
Vtdno bolj občutijo nepriliko
v Vipavi, da jim je odvzeta okrajna sodni ja in morajo hodit' v sodnih zadevali v Ajdovščino. Tudi : italijanske strani se naglasa škoda, katero imajo Vipavci \sled od vzet ja sodnije. Sedaj obljubljajo Vipavcem telefonsko zvezo iu električno napeljavo. Poljedelstvo na Vipavskem preživlja težko krizo, kakor tudi drugodi po .Julijski Krajini. Fašisti se hočejo prikupiti Vipavcem, zato pa jim
To so značilne besede. Ni čuda, če bo AVall Street glasoval za predsedniki Ooolirlga.
Skrajni čas je. da kak washing-tonski gospel pojasni, če je pa-
n občinskega svetovalca Ki-iglja 1 tri-io1 ieno kovati krvi ameriških - > mnogi ž» predvidevali, da bo j vniaknv milijone in milijone dO-i'-lmiusk! občil::;ki svet lv.zpu&H.-cn ! k,rJcv' in da ]>o.slane Mrak komisar. Ta-i	•	*
l-o so je tudi zgodilo. Komisarje-j x^ka.krasna francoska igralka
j je dala zavarovati vse svoje ude zii velikanske svote <lenarja. j Zadnjič j-e padla na odru ter so tako |>oško<lovala na glavi, da se
težka preizkušnja, trotovo i»;i 1 d:i po temnem mraku nap C-i 'i laiucem zopet dan svetbd'e.
Ob volitvah ranjen Slovenec.
Iz RiSumberga se poi(»ča. da je I i ob volitvah kmet Ivan Forlanl i-/ko 'aoj -ii v strani fiušisU v. To-:až;t ea je prisi l poročnik narod-i.e milice, odpa lnik Kalir.. kate-i<:mu je Furlan ]>"vedal, kako so surovo ravnali / njim. Furlan se
odpeljal končno v <iori<*o k Ji"-kemn zdravniku, '-j je konslatiral, fla ima zlomljeno err. rebro. Potem je Šel k fašistovskemu volilne:.n odboru, kjer .so mu dali 100 Iii" z naročil« m, cia naj molči o eeli stvari. Veliko je števil i volileev. katere so fa.šUti pri volitvah ranili in poškodovali.
Jugoslcv. konzulat v Trstu.
Ij .sodanji jugoslovanski konzul v Trstu, legaeijski svetnik Sveto-zar Rašič. je bil koncem januarja odpoklican na drugo službeno mesto. Za njegovega naslednika je imenovan jprvi tajnik pri poslaništvu v Remu v Švici Dušan Ste-panevie, ki je te dni dospel v Trst. ]?:' prihoda novega konzula je vodil jugoslovanski konzulat v Trstu pod konzul Miloje Smiljanič.
le more več smehljati!
Zavarovalna družba ji ji1 izplačala sto tisoč frankov odškoil-nine.
Sedaj ji je presneto vseeno, ee s lahko smehlja ali ne.
Najbrže se na ves glas krohoče.
SugneiuumtHka
Ustanovliena 1 *
iKatnL
Intorponrana i. l^"1*
CI.AVNI URAD v ELY, SwtlNt*.
Qljvnl odbcrnlkl: ^TMcdnlk: M.-"DO i j F PKRPAN. 8X8 K. 1«S Bt„ Cl*T«bA«. O. Podpredsednik; LOUIB B^LANT, Box 10S Pe&rl At«.. Jtonim,
rajnik: JOSEPH riSHT.r.R, Ely, Minn. Bl&gajnfk: LOUTS CHAM J'A. Box Ml. Ely. Minn.
fclftcajcllr neizplačanih nurtnln: JOHN MOVSKit, U.K — UU Ark Valulk. Minn.
vrnoTnl Mlra*nlkt Or. worn. V. GRAHBIC, M Amerle&n 1UU Bunk mi««.. ■latk A\m., Vlttmbargh. P»-
nt anui H W
y«. Mmom* mm*
Nafxornl
A.NTON BBABNIK. Room Ml Bkk«w«n XlCjr
Street*. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 12S4 W. It StTMt. Ckie&yo, UL raiA^i'K 8KJLAB.EC. 4X31 "Wa*kin«ton Btrtvrt. I>«B««r, Mt
Porotni »tflMr. fc»ONAJtE> BLABCDN1K, So« 4tf, JUy, BCn«.
GREGOR J. PORENTA, »10 Stevemson Bid*.. Payall«*. MTmK. fXANK ICRICH, (311 it. Clair At*.. Cl*T«lu«r O
Z4ru2*v»lnl
f AJLjfiNTjK PIKO. TM Locdon Ril.. N. C1«y»!&uS. B. PAULINE EHMEMC, SSI Park Str, Milwaukee, W1«. JOBIP 8TEP.X.13, 404 F. Mesa Avenue. Pueblo, Col«. APTTCN CXluARC, St* Sffmrkot Street, Wankeeaa. GS.
——■	7*drioUno aradso rlaailo: "O 1mm Karad**;
▼m »trarl tikajo?« do uraCn'.h »3»t kakor tudi <*narn« ^otdatrt a*4 s« pošiljajo na glavnega tajniki. Vb* prltoSb* noj n potllja na ■ednlka porotnega cxibora. ProSnj^ sa sprejem novlk žlanor ta kolallhf vVrlSe7ala nal sa poUlja na vrhovnega sdr&vnlka.
Jnjfoilov.uipka Kr.tollfika Jednota ■« priporoča raan Jugoslovanom Kt cbllen pristop. Kdor teli postati Clan te crpanlstaclje, naj ss s^laol tajnJkr bilinjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novlb druSteT se pa obralt« na gL tajnika. Novo druftro se lahko vstanovl s t Slani ali članir&nl.
Razne vesti.
Vlak, ki se ne ustavi.
j valskeni vrtu. Vrt je bil zelo o»1-[ daljen od hiše omenjenih in hčei-ka se je pripravila na pot. Položila je mačka v lično škatljo i z lepenke in jo ovila z lepim papirjem. Nato se je vsctlla v tramvaj in se odpeljala z "ljubljencem" v zaboju proti živalskemu vrtu. V Iramvaju se je sedel »rospod. ki se je skušal prikupiti hčerki in
. . .	-- i io ie pri izstopu z voza prosil da-
izstopan.ie se vrsi' *' 1	1	....
Ui io sme spremili Pomniral ji je I " -
j tudi nositi ovoj. ^Iedtem st.-i kmalu prispela pred druiro tramvajsko postajo in elegantni kavalir se je s paketom v roki bliskoma povspel na prihajajoči v?.. Pred-no se je dama po prvem strahu znašla, je tramvaj z neznaneem že izginil. Ta je moral imeti veselje, ko je odprl zavoj . . .
Baron Rothschild in njegov tajnik
Na Aujrlesškem delajo /r dalj časa posku-e za vlaki, ki se m ustavijo. Delali so jih že pred vojno, vojna jih je prekinila, sedaj so pa spet začeli, (ire nami za to. da se vlaki na postajah nič ne ustavljajo, temveč vizijo kai naprej <ul prve do zadnje postaje. Vstopanje in na ta način, da začne vlak pri vstopu v pe.stajo prav počasi voziti in ljudje lahko vstopajo m izstopajo. Ob vagonu je n:ipra\-ljena zelo široka deska, v iifit;«»ir--noi sti višini kakor je ]>eron : treba je samo stopiti na to desk'«, pa smo v vlaku. Prav tako tudi izstopimo. Kakor hitro ji- vlak zunaj postaje, začne takoj zelo hitro voziti; počasi pa zopet, ko za pelje na prihodnjo postajo. T;i nenavadna sprememba hitrosti • omotrn-čena vsled čisto nov.h na-prav. doslej še neuporabljenih. Dobiček je velik. Prihrani se s tem čas in vse drutro. Izven po staj vozi vlak s hitrostjo '.'>'2 kuna uro. na postajah pa samo s hitrostjo dveh kilometrov in pol Pešec napravi pri navadni h>>ii pet kilometrov na uro. K' lesa te-pra vlaka imajo pnevmatiko in n torej med vojno nobenesra hrupa
Nov eropsko rekord.
(»lavna ovira lahkega pridobi-i vanja denarja je ta, da je preveč jetnišnie.
★
Čimbolj spoznavamo svet. tem boljše razumemo, zakaj joče o-trok. ko pride na svet.
Evropa je v zadnjem času dose-•ila nov rekord, (ire namreč za moža. ki si< je poročil <lvanajst iii sicer na popolnoma zakonit na čin. V Wnerlenberjru se je poročil neki h Vi t z Rot t mauu že dva naj^tič. Od vseh enajstih [»rejšiiih žen se je ločil samo od ene. Osla lih deset je umrlo čudne smrti. Prve tri žene so umrle še v nežni starosti na raznih boleznih, četrta in peta sta postali žrtev nt. kih nesreč, šesta je izvršila samomor. sedma se je utopila, osma in deveta sta bili umorjeni, deseta j" umrla naravne smrti, a enajsta je po ločitvi zgorela o priliki neke-£ra požara. Dvanajsta žena je pač morala biti pojrumna. da se ni u-trašila temne usode, ki je pe-hrala njene prednice . . .
Pogreb mačke.
V Berlinu je poginil neki družini. sestoječi iz matere in hčerke edini ljubljenec — lep maček. Mati in hči sta sklenili, da mačka fcdostojno pokopljete in sieer v ž:-
Sari baron liothschihl je bi! vedno dobre volje. Nikdar <ra ui videl človek s čemernim obrazo-m. Ponavadi je vstal še pred še>?o uro zjutraj, delal, ne da bi zavžil kako stvar, od šestih pa do osmih zjutraj, nakar je zidane volje zavžil svoj za jut rek.
Njeprov tajnik pa je čmeren možiček. ki se je vedno kregal > svojo usodo ter vsled tega ni razumel vedno dobre volje barona.
Nekepra dne, ko je delal R;>th-sehild že par ur. t<u- znvžil nato svoj za jut rek, obstoječ z jaje, m«.-sa in rdčega vina. je hotel narekovati tajniku par pisem, a tega ni bilo še v uradu.
Rothschild je čakal nestrpno in konečno je prišel možiček.
—	No, dragi Mueller. — je pričel Rothschild. — vedno se prifo-žujete nad svojo usodo. Ob pol devetih pa vas še vedno ni bilo v prisarni. Jaz pričnem delati ob šestih zjutraj in ne jrrem nikdar spat pred polnočjo. Ali mislite, da boste kaj dosegli, če preživite pol svojega življenja v postelji?
—	Gospod baron. — je odvrnil Mueller in vrgel na svojega gospodarja žalosten pogled. — če bi bil jaz baron Rothschild, bi sploh ne šol spat. Vi imate svoje elegant no opremljeno stanovanje, za jesti in piti kar hočete, družbo, lepe obleke, gledišča in godbo, in v vašem slučaju je škoda vsak. minute, katero preLežite v postelji. Jaz pa sem revež in zame je škoda vsake minute, katere n« preživim v postelji, kajti kadar spim, vsaj ne vidim mizerije sveta ter se je ne zavedam. t t
KOVA ZANIMIVA XHJI0A
T RPLENVTE in strahote s bojniK pohoda* biiiefi slovenskega planinskega polka.
NA KRVAVIH V fanjigi BO popisani vsi boji bivšega sloTensIvga
polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. !b Galicije, z DobeMoške planote, e gorovja s Tirol, Sega hriba, Hudega Log«, Sv. GabrijelA, Pijani CS t polkovem upom tw njega sakletv!* * - -
» ' •i i * . i*i ■ f. ~; ■ t. _■——.. • ....... " i v r n •; •
MnUga trdo tint, rmbnj* 270 «teairf to 18 riifc I«
"QLAi itAXOPA*- Čb OortWl ttH^	to^ t. t.
— r- -------—	nr ur-r tnfm, nr^tto
POLJANAH
Spiutl'lTan'Matiiu \

GLAS X VROPA. 16 MAJ k. 1924
Tišina in mraz na luni. Kaj vse ljubezen st'ri,
Zvezdoslovci imajo tako dobre Zakonski mož je vabil svojo ženo
daljnoglede, da razločijo na luni vsak predmet, ki je večji kot petindvajset metrov. — Na luni j ni nobenega življenja.
k sebi, ker se pa ni hotela vr niti, je vzel na velikonočno nedeljo nož, odšel v njeno stanovanje ter jo zaklal.
Luna je nam najbližji svet. zato je razumljivo .da se je človeštva od prvega hipa, ko je do-gualo, da luna ni kak razsvetljen balon, ampak svetovno telo. zanimalo za vprašanje, kako je na njeni površiniBili so časi. ko so tudi znanstveniki mislili. da je na luni življenje Iti skozi prve dalv nogle«!«* so tudi opažili neke ploskve. katere so nazvali morja in črte, katerim so <1 ali imena gor. Tudi še pred nekaj leti smo čitali v časopisih senzacij ona 1 no ve—t, d;t je nek astrotvnn opazil, da gotovi nižji «b*Ii [n> večine vnem obsevanju solnea spremene barvo in postanejo zelenkasti, iz česar bi se dalo sklepat f. da se nahajajo na luni vsaj nižje vrste rastlinstva. na pr. mahovi in lišaji. Danes vemo pozitivno, da na luni ni niti vode. niti zraka. Skoro vsi astronomi brez izjeme so mnenja, da je vsa površina lune še mnogo bolj pusta kakor na pr. Libijska puščava v Afriki. Samo Hoerbi-g«-r in njegovi re<lki pristaši trdijo. da je površina lune pokrita čezinčez z debelo ledeno odejo.
V kolikor ima Ileerbiger prav. je težko dognati. izključeno pa seveda tudi to ni «l«x-«da. Morda hod o nadaljna raziskavanja prinesla definitibno razkritje. Naj bo pa že kakorkoli, gotovo je. d i mi luni ni tekoče vode iu da ni zraka. Ce bi se na luni nahajala voda iu zrak. bi sc izbirali na njenem nebu kdaj tudi oblaki, ki •'i tako zakrili pogled na njeno površino, kakor nam zakrivajo na pr. Veneri stalno njeno pravo liee. toda to se še nikdar ni zgn-dilo. Kazen tega je tudi spektralna analiza. na.jsigurnejše tozadevno sodstvo, pokazala, da je lun* ?»opo!noma brez vsakega zraka. Naši asironomični daljnogledi so danes ■/,,* tako napredovali. «la vidimo na luni vsak predmet, ki je večji kakor 2.1 metrov. Ce bi na luni nahajala drevesa, jezera ali eelo mesta, bi jih torej morali prav dobro videti, vidimo pa v resniei samo gole gore in suhe puščave brez vsakršnega življe-iija.
Ska N*. ki leže na lunini površini, ostajajo stoletja enake. Na zemlji, kjer so izpostavljene vremenskim spremembam, razpadajo, s«* polagoma d robe. na luni tega ni. Kakor pred tisoč leti. tako je na luni danes. tak<> bo čez tisoč l1 t N* i i'- m' j),. spremeni. Strašen večni mir vlada tam gori. Večna tišina, ki j«* na predrami najmanj
pih vetra, najmanjši šum. Večna enolična smrt! Če hi mogli priti na luno iu hoditi po njej, kar pa je seveda nemogoče, ker na njej ni zraka, bi se nahajali v strašenjši samoti kakor v grobu. Kdlna sprememba na lunini površini je teinpratura njenega kamenja. Kadar ga obseva solnce, se
V Kralja Aleksandra uliei v Beogradu je staiuoval že dalje časa ključavničar Milan Jovanovit s svojo ženo Uragico, katero je poročil šele preti nekaj meseci, tei z njeno materjo. Milan je bil 36 letni vdovec in je prinesel svoji lSletni ženi iz prvega zakona dve dekleti. Do poroke je prišlo na željo obeh mater. čeprav se je Dragica močno branila, ker Milana ni ljubila. To je priznala tudi >vojemu možu. ki je bil v nju strastno zaljubljen.
Zakon je bil komaj par tednom srečen, takoj nato pa je prišel v hišo prepir. A" ljubosumnosti jr Milan očital svoji mladi ženi. da ga goljufa in ji grozil, da jo ubije. ako se ne poboljša. Dragica je v strahu zapustila njegovo stanovanje in se preselila k neki svo ji prijateljici. Za.man ji je mož potem ponovno prigovarjal, da naj se zopet vrne k njemu, češ da .ji vse odpušča. Ona ni hotela o tem niti >lišati. -Tovanovič je za to sklenil, da svojo ženo ubije in je svoj namen na velikonočno nedeljo tudi izvršil. Kupil je močen in oster nož iu odšel z njim a stanovanje Dragiee.
Vdrl je kakor blazen v njeno sobo. jo pozval še enkrat, da naj se vrne k njemu, ko pa je dobil negativen odgovor, je bliskoma skočil k ženi in ji zasadil z a-so silo nož a* vrat. Obupen smrtni krik se je izvil iz Dragičinih ust. ki je padla na posteljo. Razjarjeni mož pa j<* telo svoje žen«-, plavajoče v krvi, zabodel na-to še sedemkrat in zbežal nato na ulico. kjer je vzkliknil: ''Končano je!" Orožniki so morilca takoj zgrabili in oddali v zapor.
ŠtirinrrptJetna devojka mati.
V beograjski bolnici .j«1 prvih*
l-tletna Sofija Pešovič. učenka III. ra/.p'da gimnazije, nad 3 kg težko >n ."i:> cm dolgo, zdravo dete. De-vojko je zl' rab 1 profe«*»r-rnzred-ob priliki nekega izleta.
Napad z nožem.
P"ses1nikii Josipa Podg«u*niKa iz Loke pi i Mengšu je pred gostilno Mari«'te 1'urgcr napadel Fr. Sršen in ga z nožem sunil v desno nogr.. P< .škodba je težka, ker mu ie preivzal kito u nogi, Podgor-nika «o prepeljali v bolnico.
silno razgreje. kadar pa solnem zaide, [-ostane zopet hladno. Icd«--nomrzlo. Ker ni zraka, ki bi toploto zadrževal, se takoj izgubr
v vsemirje in lunino površino obkroža vs«»m irski mraz nad 150 stopinj po.J ničlo. Tako je na naši najbližji sosedi luni. Kaj je zadelo ta svet in ga tako strašno opustošilo, t"ga seveda ne vemo iu morda tudi nikdar ne. bomo vedeli.
SOPROGA NOVEGA MORNARIŠKEGA TAJNIKA
c-
Slika nam predstavlja Mrs. Curtis D. Wilbur, ženo novega mornariškega tajnika. Doma je iz Los Angeles. California. Poročila se je leta 1898. Pravi, da najde doma pri svojih cvetlicah najljubšo zabavo.
Iz francoske prestolice.
Poleti bodo odprta vsa pariška gledališča. — Velikanski naval tujcev. — Proslava osemdesetletnice slavnega francoskega pisatelja, ki piše najboljšo francoščino.
Pariza ni več! Pariz je le še n-'-sporazumljenje : Notre Dame. M i-delcine. Invalidski dom. ve boulevard i iu slavolok, vse to kamenje je sicer ostalo, toda pariškega bistva ni več. Pariz v letu 1924 je le še prostor za kupčije iu zabave, ki so ga zasedli tujci ui si ga prikrojili po svoje. Živahni časopisni kronisti, katerih poklic in edini pridobit veni vir je doživijensko parižanstvo. alarmirajo prave Parižane. Smrtna obsodila se glasi: Pariz se amerika-nizira! Pariz, ki se je v vojni po stavil proti invaziji, je v miru ne sposoben odvrniti tujskega nava-a. Pravi Parižani so že davno \ manjšini in še vedno prihajajo n-. ve množice od vzhoda in zahoda. Najnevarnejši so oni tujci, ki n*. če jo več zapustiti Pariza. Cel ini-Ijon tujcev prosi in išče stalno bivališče v Parizu., Na paruikih. ki vozijo iz Amerike v Evropo." so že davno zasedene vse kabine. Vs;( pariška gledališča ostanejo čez poletje odprta iu za najmanjše gledališke prostore se ponuja dnevna najemnina -">000 frankov. Seveda ne bodo več pariška gledališča. temveč " tingitangei" 7. vsemi mednarodnimi atrakcijami. Predstave se bodo vršile za tujce, ki ne razumejo francoskega jezika, tem bolj pa jezik nagote. Ze zidajo barake ba športne go ste in vendar bo vse to še prt. malo. kajti brzojavi naznafsjajo vsak dan nove roje. Pariz je postal športno središče. zabavn" park. borza vseli mogočih uživanj, shajališče vseh novih boga.1ašev.
Toda stari Pariz ni izginil, temveč se je le oddaljil s staro frai, cosko uljudnostjo. Kdor ni od včeraj in ki ima pred seboj še nekaj večnosti, si lahko dovoli kaj takega. Pariz Parižanov gleda n;: Pariz tujcev s hladno radovednostjo: vse to početje premika le-površino in ostane pri penah in valovih . . . Pariz ima svoje stare izkušnje z zgodovino in je prepričan. da bo zmagal tudi sedaj. Splošen obisk Pariza spada k pri-dobitvenim. dasiravno neprijetnim dolžno>tim zmage, ki je Pa-rižanom znova potrdila, da je Pa riz glavno svetovno mesto. Samo po sebi je razumljivo, da prihajajo sum ministri, predsedniki, kralji in možje, ki hočejo tu obo-gateti. in ženske, ki se hočejo tu polepšati. Tu d i je naravno, da s>-zbirajo okoli njih plačujoči radovedneži. Nogometniki in boksai ji so za ljudstvo gotovo zanimivejši nego romunska kraljevska dvojica. Časopisi se trudijo, da bi Parižanom dopovedali. kaj je prav za prav to : Rumunija. Kljub temu pa Parižani vendar le n« ve do dobro. Časopisi razlagajo" \ svrho boljšega umevanja najno vejšo svetovno zgodovino takole Ilohenzollern. ki je prišel na obisk v Ktrassbourg in Pariz, ima precej francoske krvi v svojih žilah, njegova dojilja je bila Al-začanka. ki je naučila otroka, da je na skrivaj molil za Fran" i jo. Prineezinja. Murat pripoveduje v nekem časopisu, da so nato dojiljo seveda odpustili, toda "um litev je le dosegla svoje ..."
Ljudstvo si ogleduje veličasten sprejem. MiLleranda. Poincareja. generale. vojaštvo kočije a b: Daumont in občuduje kraljico, k" je vesela, da ui v Bukarešti. Krat-ima na glavi "Tirolsko katx»". kakoršne gotove še ni nosil noben Tirolee. Nepoznani vojak pod slavolokom. katerega neumljivo-t je precej nemirna, doživi zopet o"b-isk. Veličanstva molčita točno pn predpisih. Tako je tudi vse dru go: Sprejem v Elizeju, koncert, vsakovrstne uniforme, generali, uapitnice. francosko - romunska zveza in priporočljiv mrzel buffet. Parižanom je vse to znano. Zadnjič so bili Čehi, katerim so pomo toma svirali Rakoczvjevo koračnico in največji pariški večerni dnevnik je pisal, da gleda Masa-ryk iz Hradčine na Donavo. Neki blazirani skeptik meni, da bo
Roman ljubljanskega
Nekaj časa je zabavljal na ženske, pozneje je pa kupil steklenico strupa in je hotel izvršiti svoj strašni namen. — Toda steklenica se je razbila.
Po uzorcu mano-nere.
Tudi v Ljubljani so se pojavili čr-norokaši ter pričeli z izsiljevanjem. — Policija jim je pa kmalu prišla na sled. — Voditelj tolpe je že na varnem.
topot prišlo do novega posojil,-Iiumuniji in da bodo Parižani n;. ta način honorirali nasmeh lep«, kraljice. Kljub temu pa se .jim z<! popolnoma v redu. da so jih obiskali Rumuni iu da jih je poča stil s svojim obiskom šah. ki je i;* čas izgubil svoj prestol. Ljudstvi, čuti instinktivno: zabave in sv« tovna zgodovina se morejo «b-:a ti samo v Parizu!
Naval tujcev pa ima tudi svoje dobre strani, kar je dobr« znano štedljiv«*niu Francozu. Sedaj se lahko več zasluži, s,- mor« kupiti več državnih papirjev 111 se bo tudi mogoče preje preselit v malo hišico na deželi, gojiti kunce, saditi zelje in v la>rnem vrtcu brati pariške časopis,-, kv je franku grozil polom, ga j»- rešilo francosko ljudstvo, ki se je zavzelo zanj — in ako se dano« tujcem v Parizu ne godi več tako sijajno, se veseli pravi Pariz. Veliki hoteli, j uvel irske in modnt tvrdke. ki so v inozemstvu 71* glasu kot tipično pariške, prodajalo svoje blag«) skoraj izključno le tujcem. Pariške modistinje si znajo pomagati in vedo prav dobro, kaj predložijo Angležinjam. Braziljankam ali Poljakinjam. Težko <la bi pred'ozile model. ki ga priporočile Parižankam.
vo pariško življenje in si kupiti pariški okus, skoraj vedno prevaran. Medtem. ko uživa tujec Pariz kot svetovno pozornico, je ,sam. ne da bi vedel. Parižanom v zabavo.
Sicer pa se zanima Pariz sani" za one stvari in ljudi, v katerih vidi samega sebe. Značilna za njegovo ponosno nežnost je proslava 'osemdesetletnice Anatole Fran-cea. Pomislite: Tu jc veliki pisatelj. ki nikdar ni klastil po ct> nenih učinkih, mil in resigniran zaniče valeč. skeptik. ki rešuj«; Vse strasti, kultiviran elektiker. ki so mu znane vse dobe iu kulture, ki pa nikdar ne prime s trdno roku občutkov mas — in kljub temu misli nanj ves Pariz. njegov« knjig«* izhajajo v silno visokih nakladah, kakor izhaja sicer lesen zacijsko blago in pokrita pornografija. vsi časopisi pišejo o njem in o njegovem čistem življenju. Francija pa se so In«" i v starčevi slavi. V izložbenem oknu neke knjigarn«' j«' razstavljena kot dragocena relikvija njegova domača čepica. Vsj pogledi s«» obrnjeni j »roti nj«'g«»vi*tnu posestvu Bechel-lerie. kamor s«- je skril pred proslavami. France j«- mojster lep« oblike, veliki umetnik vesele in jasne besede. Za Francoza pa j«.*
Zunaj so lepi «lnevi in svet se bo kmalu razcvet »d. ozelene! pa je že. Narava v solneu j«- tako za-peljiva! Toda nekateri se nikakoi ne za«lnv«djujejo s tem. da bi naravo «dičudovali samo po vrhu. ampalč silijo v njeno notranjost, ter hočejo na vsak način "pod zeleno rušo", kakor pravimo. Seveda pa se taki neresni kandidati v odločilnem trenotku vedno ske sajo in pošljejo raje smrt na hruško, kakor znani kmet v prav Ijiei.
V svetem pismu se pravi, da j«-bil prvi. ki je okusil opojnost pi ja<"e. Noe. Za Noet<un so g;i pil? njegovi sinovi ter ga pijejo s<-dandanes, med njimi tudi zal: brivec Drago. In ker ga pije. nin ra v gostilno. V gostilni pa so o-bičajno jako brke natakaric« Najbrhkejša med vsemi se mu je zdela štemana Marička v prijetni gostilni«-! nb široki cesti, kjer točijo jako dobro vince. Drago j«1 bil čisto ven njen. kako pa je ? njo. na vemo. Cez dan je brivec j Drago bril in strigel. in z (de-ganlno gesto poščegctal marsika. J t ere ga debeluharja in suhca p< vratu in tilniku z ostrim nožem, obenem pa zabaval goste z uničujočimi sodbami «► ženskah. Na*-Drago je moral pač imeti vzrok za 1o. kajti opoldne je vrgel nož v kot. potem pa š«d in si kupil ste klenico. jo j. joj. stru-u-pa. Težke misli je misli! Abditraman in čital suro ba> o smrti. Ciloboko zatopljen jc ]>rišcl na. obisk k ^Iarički in ji predložil i-egister njenih griv lu»v. Nato j'* obrnil tajinstveno steklenico tako. da se j«- opazila na njej strašna mrtvaška glava in jo nagnil. I/, previdnosti, nika kur morda iz uerodn«»sti, pa se je zgodilo, da se je ljubosumnemu Dragotu poccdil strašni strup samo no bradi. Vendar pa je že sa 1110 to zadostovalo, da se je zganilo ilaričkino dosedaj kamenito srce. Ni pač mogla dopustiti, d bi umrl njen nerodni dragi drage«- Dr.ago. Pričel je boj mrd o-bema. Marička j<* skočila in p«, grabila steklenico z mrtvaško glavo. in Dragi, ki je ž«' gledal z belimi očmi v obraz, je pač moral popustiti. Tako st* je znašel zopet popolnoma na tem svetu in objele so ga v hLpu stare stra-ti. Popadla ga je jeza. steklenica jo padla na tla in se razbila. Drago pa je hotel tudi pokazati svoj«) moč. Zaman so nin gostilničar in vso o* tal c blage dušo. ki so se zabavale pri obloženih mizah, prigovarjali. naj gre raje pogledat ven. kako sije solnce. a Drago ni hote!. Med tem pa jo završalo in okrog Dra«ro1ove glave jo pritisnila močna burja, ki ga je pognala na cesto. Nič ni dejal, mislil p;j si je. da je še vendar lepše podnevi solnce. in tudi ponoči zvezde, kakor pa nezvesta Marička. Za.to je odšel in prepričani smo. da bo živel še dolgo in dolgo časa v solneu. burji in viharju, pri Lizki ali Rezki. t«.'j ali oni.
Zagrebška policija v novi uniformi.
Pred kratkim se je v Ljubljani zopet pojavila "črna roka", ki j«1 skušala z grozilnimi pismi izsiliti od raznih strank večje svo-te denarja. Črna roka je pustita Ljubljano skoraj štiri leta na miru. od takrat ko jc nastopila v znanem senzacij«>nalnem P«»llako-vem slučaju. Te dni pa je ilobiia brhka natakarica C rot k a delov-šek v siški grozilno pismo, v katerem "črna roka" poživlja Ciret-ko. da mora poslati p«nl šifro "F. <L 7:{" v gostilno "Pod Lipo'* Igriščem znesek 50.000 K. če n«» bo ovadena radi tih«Wap-tvri. češ da je vsemu ljubljanskemu s\-«>fu znana kot prebrisana in izurjena tihotapka. Cretka. či-te vesti. pisni«« izročila policijskim organom. ki s,, zač«di poizvedovati za piscem, oziroma za glavarjem "črne roke*.
Kriminalni organi so za izsleditev "črne roke" napravili primeren in dober načrt. Po nasvetu je natakarica CJretka v resnici poslala na gostilno "p..,l Lip>" pismo, oziroma m al zavojček, v katerem naj bi bil denar. Detektivi so ob gotovem času zasedli pozi«dje pred gostilno in v gostilni ter se postavili na prežo. Načrt je imel zaželjeni uspeh. N«*-kako okoli 18. je prišel v omenjeno gostiln«! neki neznanec, naročil kratko kozarec brizganca ter začel izpraševati č«- j(> na gostilno prišlo kak«» pismo pod šifro t;F. <i. 7:5". (»ostilničarka 11111 je ]>ri-trdila ter mu končno izročila za-devno pismo, na kar jo je neznance z notranjim veseljem iu z velikimi upi. da bo ugledal v pismu lepe bankovce, urnih korakov po-, pihal iz gostilne ter možato korakal po Rimski cesti v smeri proti Mestnemu logu. Detektivi so mu v primerni razdalji previdno sledili. Neznanec je prišel v Mestni log in tu začel pismo odpirati. V tem trenotku so planili nanj «lc-tektivi in ga v imenu postave pozvali. da jim sledi na policijsko ravnateljstvo. Tam s«» ugotovili, da je neznanec — leta 1801 rojeni brezposelni zidar Anton Ilab-nik iz Dobrave. Habnik se je iz-govarjal. «la ga j«' poslal po pi-siini neki ucznau človek iz gostilne 11a Viču. kar pa ni bilo res. Ugotovili so obenem, da je bila pisava v pismu ideBitična z njegovo.
Zanimivo jc tole razkritje. Lota IDl'1 je dobil neki llglden ljubljanski trgovec dve grozilni prsmi. v katerih .j«- od njega "črna roka" zahtevala pod smrtno grožnjo izročitev 500,000 kron. in sicer se je imelo eno denarno pismo od p« »si al i v Podutik in drugo v Brezje pri Dobravi. Policija je takrat marljivo, toda brezuspešno poizvedovala za storilcem. Takrat je bila aretirana neka ženska. Izročena je bila sodišču. Vsled pomanjkanja dokazov je bilo kazensko postopanje ' proti njej ustavljeno. Sedaj pa so odkrili, da Jc bila ta ženska ljubica Babnikova in da je bil brez dvoma v zvezi s temi izsiljevanji. Babnik n«!?-« delati in je računal, <la bo na ta način lahko živel brez skrbi in veselju . . . Babnika in njegovo ljubico Francko so izročili sodišču.
j Za greli", ki p«»!iaija je dobila ob V'dik noči novo uniformo: t »luno modro blu■:•> z velikimi kovinasti-111: gumbi in črne hlače. Nova uni-lorun je prav čedna.
Umircvljo.ije nadučitrljp..
V nočnih lokalih upije dolar iti j njegov francoski jezik dragocena
ljubi funt ter se govori fran«-oski. Montmartre je ž;* davim anglosaška kolonija, ki mora plačeva-
Na l:mtuo prosu io j«? bi! upoko-ien Mihael Vnuhnik, nndučit«dj v !I"i'a!i jui Mariboru. Služboval jo
d« d ga iet-i in vzgojil številne gene-rae'i'% ki n-u (bdgujejo zahvalo in
i-/k; zu.j".jo splošno spoštirvanje.
pfisest. ,Zat«» j<» vživa v Franceu.
Za Framroža j«* oblika nekaj več nego navadna zunanjost. Fran ti domačinom tribut. Bohemi so j cozi se veselijo dobrotnega, strast ne pretrga. V tem. da uživa pravi se tudi že preselili na Montpar- j nega imnika že zato. ker piše naj-'Pariz Francea. ga razume in pro-nasse in če jih b«ido tudi tam za- boljšo francoščino. Francozi vidi- slavlja. se drži svoje preteklosti sledovali senzacij željni tujci, se jo v njem časten člen velike ve- in jo spaja s svojo bodočnostjo, bodo preselili zopet drugam. Ta- rige. ki se vleče od Rebelaisa pre-JAmerikaniziran Pariz? Ne. Proti ko je tujec, ki hoče s pomočjo ko M«dierea m Voltairea do nje-. anierikanizacijpi. je Anatole naj-par visokih bankovcev živeti pra-jga. Pariška tradicija se nikdar boljše sredstvo.
Izpremembe v vodstvu rdeče armade.
V vodstvu ruske rdeče armade so nastopila zadnji čas znatne iz-preinembe. Po definitivnein imenovanju Frunzeja za predsixlnika revolueijonarnega vojnega sveta jo imenovan prej Sni poveljnik rdeče armade Kalinin za generalnega iuspektorja. Izmenjalo se b«j tiuli štabno oso h je. ki bo premeščeno iz Moskve v provinco in o-bratno. Na ta način bo premeščenih nad tisoč višjih oficirjev. V Rusiji smatrajo, da je duševni oče teh premeščenj Frunzejev prijatelj general Tuhačebski. poveljnik ruske armade v poljsko-ru^ki vojni pi«l boljše vik i.

CT.A'« NARODA. 1«. "MAJA. 1024
Novice iz Slovenije.
Prijet mednarodni pustolovec.
V M:r-il>oru je f«il aretiran mlad neznance, ki j.* prišel preko av-
sJ'ij-dit nieie brez
vizuma.
a
vine na h:rj. vem letnem sejmu.
V n f*i na Veliki petek je neznan vl-milee vdrl v pisarno inženirja Rudolfa Vilmana v Ljubljri-pa je ni"<vd"»» i/-? ivljen potni list ni in >dnesel pisalni stroj, vreden
na ime Uol.ert Virt, 1V;iw. Poli- 5000 Din. — Isto noč so vdrli ne-	.
cij: -e je zdel neznance sumljiv in znani vlomilci v delavnico klqmr- JViOlltVČlllKl! j< olive^t la p titš k o j« ilieijt, da se i:i 1'ečnika v Streliški ulici P"-
..gotovi nj..»nva identiteta. Xa brali so iz pisalne mize vso goto- ^^Tv^ja:*.......
pecdagi t -tf ^rafij :n daktil<>skcpi- vino v znesku 1250 I>in. ki j.- b la v piatno vezano____
Je j*. pr:;:';a policija spoznala v pripravljena za tedensko izplačilo v usnje vezano ----
ju ijelei.i Mir».wlava (b tttrieda. -'2! lip-tavljeneev. Kdo b: bili s^-'ilci. v USI,je vezano.
:-: Knjigarna "Glas Naroda

letnega uradnika i/. Smieh'va.' se ni moglo deimati. -- Stanko
Rajski glasovi:
O
JSle hi 'i je iz. » del v Pragi in Ko-i ilitcne. star policijski znanec, je ^ie.ili na S:.drzne >b p! pr sel nr. d nekaj dnevi iz sodnih
v platno vezano
v fino i'lat no vezano v usnje vezano____
je in j" »škod- val par zavodov zaf zaporc-v. Komaj pa «0 je zopet v fino usnje vezano
117.000 če.:,kr»siovaških kron. Nato mosto gibal, se je zopet /..lulila Skrbi za dušo:
je ..'b -nll S -A'«.jim tovarišem na iatinska žiliea. Pkradel je doma T platno VL>zano • —
-t« i- 1	•-,	•	* usnje vezano.....
.vlati/.'1-s prepotoval bumunijo,. ■ < ;>e nove hlače 111 telovnik, kar je t fino usnje vezano
Polgarij > 11 Tur." i jo ter prišel v! n«*kt znanec opravil nri njego*. i h Sveta L"ra:
Atene na (i: A!:em kjer je tudi iz- j sta riši h. V- ukradeno robo vi j* bo-
.7*
130 1.70
.7« 1.1« 1.50 1.70
1.65 1.80
Vi-sd več sleparij. Preko Madžar-) iel jiriskrleti denar da čim lepše

e 111 Avstrije je nato prišel v'prež; v i velikonočne praznil.e. Na Jiigo-h:vi„" , kjer »a j- v Manbo-1 .Maiijinem tr^u je ponuja! blačt
nreb#vi.j\ v nakup sladoledarju za 2<H> Din Do kupči je pa ni pri-
šlo. 1
iel 11 i St '11!
•r jo je ra'.dr! stražnik. Pod- Child's Prajerbnolt:
ju piijiia roka pravice.
Štiri kandidatinjc za prisilno delavnico.
O Vi'iiki no." : SO tli-zolele pri
liiariboiskeoi . ' r. st-di^ču kar štiri kandidat bije za pt I110 delavni j co, !.i -. jo -i-ilavn > i tvorili jiri ženski krtzn• Iniei v liegunjali. Na hvc/c pomladno delo pridejo *;:une odlične cvetk.' vlačugarstva. Na.j-ml-ijša je lil letna Alojzija Krivce iz Zerk-.v,- pij Miuiboru. "pobrali .vo jo ponoei na ulici, kjer je policistu rekla. ii:t čaka na svoje;*a moža, ki _-a še u'kdar ni imela. Pciio\(i'. je že bila kaznovana z -r;.di tatvine. vi (čuvanja in napae-neg-j javijroja imena.. Scve<la tudi < v >'a vs;iko pi isvetno del", še pri 2 ad:; ji aieh-cij; ni povedala »edol/ne otroške iirre, kiue-
fino v platno vezano, z debelimi erkatni ............... .90
v usnje vezano ............ 1.60
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
ANGLEŠKI MOUTVENIKI: (Z.\ MLADINO.)
p. jc preživljal pražil jedci pirulic v luknji.
Župnik cvira prosvetno delo.
Iz I.'.le:ega pri l'1-du poročajo: Sr l-!.a mladina je uprizorila Hi. h l!1. marca p« d v«*dsivoni nad-Uc't 'ija Milana Vrezee igri ' Po-vodn.ji mož" ;n "Ka/.novani šaljive;-Naši malčki so v* i brez iz jemo do-M-o igrali, saj imajo v nad-učitelju i/be-rnega	Ven-
dar pa s.- nahaja pri nas č! "ve1-. ki strastno nasprotuje takim pri-icditvam. Naš župnik Kvarnar
j.ravega imena. — Isti dan -o pri- dobičeic se upora!
izki
ueuo
v barvaste |ilatn!<*e vezano Child's rrayerbook:
v belo kost vezano .......
Key of Heaven:
\ usnje vezano ...........
Key of Heaven:
v najfinejše usnje veznno .
(ZA ODRASLE.) Hey of Heaven:
v fino usnje vezeno .......
Catho!;c I'orket Manual:
v fhio »isnji.' vezjino .......
Ave ?.?ari:i:
v fino usnje vezano .......
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
broširan ..................
tnio vezan.................
1.10
.70 1.20
1.50 1.30 1.40
a p«-t l ei is *ine revu.m ueeneem. za An^Itsko-slovenskl slavw
!a:sko kn j'žilico in Jugo^-I ven-i (3>r. Kerm ................
ko .Matico Grmel je zato s pnž- j ^teijSKa služba ali nauk kako lice pro! i predstavam in -e znašal
.30 .50
llumorefilie. Grotesk« In 8aClre .60
Iz (lohe punta in bojev ........ J50
Iz zapeske Rioheli .............. 1J»0
Ifira!ec, roman, spomini mladeniča .1)0 'os. rlsirtič spisi:
Trdo vezano .............. l.Ofc
zv. Sosedov sui. Sin kmeikesa
Cfi;arja itd. Broširano.......75
Trdo vezano . ............ 1.00
zv. Dr. Zober, roman. Tn;om-..cr, taagedija v 5. dejanjih.
Trdo vezano .............. 1.IH*
»armen, trdo vezano.............
IJubiee HabsJmržanov ..........
JndMl^) knjižnica:
2.	ev. Darovana. Zgodovinska povest ........................
3.	zv. Jer^ač Zmagoval. — Med Plazovi ....................
4.	zv. Malo iivljcnj? ........ .o5
5.	zv. Zadnja kmečka Tojsiut .75
7.	zv. Prihajač .............. .60
1.r	zv. Kako trm u jaz LikaL,
Breucel j 1 ....................^fl
ev. KaI<o Krm s« jaz likal,
(l*rene«-lj) ................... .f,0
11. E7. Kako	m jai lik »i,
• JJreneelj l ....................60
2.	7.v. l« drrvnihs malega p»-redneža, trcio vezano...........60
1K zv. Ljnbijaoskr 6lik«. —
1 Rren'-olj ) ....................fiO
n. ev. Juan Miseria. Pove*t J* španskepra življenja ...........60
8.	sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................60
P.lsti iic.dje. Vsebuje 0 povesti. I?reši rano ....*..............
5.00
jeli na ulici obmejno Slovenko. oP Jet >t i? • .} dijsiuo Kebrič .z Selnice ol> Mm i, ki bo tudi šla dihat.	..	.	,
-'"•V ........»Mi	.i"	l-i. I.«d.tav», m-,	^ ^Lfd^ T.."" Al
lune ne rejo odvaditi tatvin n t iuIi v suli jia',1 olrm:,, la so	i)va hijena p|esa: Cetvorka in
via "•ni-a'va. -- :;*>!»*• no Klizal'eto ' vali pri prireditvah. V znak pro- beseda sjiisano in narisano.......35
t. il
Jager b do jucnes;iii v Ileyu- i«'Kta proti nečuveiiemu hujskanju nje. ker je bila v enem letu že , N * darovali za tukajšnje revne šo-kral ka/n vana radi tatvin in via-, hu je pevei Uejski-ga ])ev.skeg-a čugai-tvn radi česar io je tudi druŠ-va. č-gar pevovodja jc nad-ujen m .;>, ki ima b*po <lu/bo v u-"telj. 10o Din 50 par Vsa čast
se ne straši ovir,
Gradcu, poynal.
Krono te Štiri- nadučitclju.
iO>eaor^-ja ....................
Kubična knjiga ali hitri računar
7a trgovce z lesom..........
Unjiga o lepem vedenju,
1 rdo vx-££jio .............
Ivako se postane ameriški
državljan .............
Mnjifea o dostojnem vedenju ..
35 .75
Trda vezane ...............
Mimo žuljenja. <lvan Cunkar)
Mrtvo mesto ................
Mrtvi Gos-in^ .................
r-iaterlna irt&r ...............
Iwiof.no .....................
KJitefi ..................
f^PSiJa ......................
Mir!i.i PoStenjakoviž ..........
Marjetica ....................
Notarjev nas, buucr.'ska .....
Nh-ša Ta-3. 1. del vsebuje 11 I>ovestf. t Nova^an 1 —
JlroSirano ................
P-*
kuvkaskih gora ............ J!5
4.	2.V. 1'raški jndek .............25
5.	zv. Tri ludijaaske povesti ......30
" t". Kraljičin nečak. Zgodovinska	iz Japonirkega .... M
Ut. zv. Z vet i sin. Povest iz tvlade
Akbaria Velikega.................JS3
11. r:v. Rdeča in bela vrtnica, Ik>-
ses: ....................... M
? —- Korejska brata. Črtica iz
rc is Jono v 7 Koreji ............
1.1. z v. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega iiuronskega glar-vArja. Pove3t iz zgodovin« kanadske .................... J50
5 ev. Angetj tažnjev. BrazUjs^&
est ...................... J55
ii. zv. ZlaiakopL Povest ...... J6
:7. z-i. Prvl# med Indijanci a)!
režnja t Nikaraguo .........34
'3. EV. Pre^njanje Indijskih mi»-
JonarjpT ....................
i*, zv. 31 Sada mornarja. Povest .30
Turki pred Dunajem.............60
Trenutki etiuiha ...............40
isnjpva lUjmtico. foetlriecn rf>-rn.in. 2 Injfcl .............. 1.2«
Veliki v^cvrdež.................. l.oo
\'rtnar. liablndninnt 'Pn^cre, (rdo
vesano .........................
/?<m11ii Napoleonovega Inizarja.
Trdo vezano ................ 1^0
Znd n! dnevi ner-rt-fnega ki-alja .60
Zadr.a pravda ................ JO
Znuij iz Bosne...................80
Zlatarjevo Z^alo .............. l.oo
Zločin in kazen. *_' knjige. 1. in 2.
del Trdo vezano ............3.—
.75 7,a miljoni. (n!o t ,-zano...........<13
1.23 Ženini naše Koprnele............
.80 7-mote in konet- gospodične Pavle .35
.70 j *Mr!fa slovenskih p«»v-*tl:
-35 j t. zv. Vojnomlr ali poganstvo .. .35»
/v. JEiulo bre^dno.............35
.42 {zv. Vesele povesti............35
.70 't. /v. Poveš«; in slikn...........3i>
-301 n 7v. ft'wlrnt naj bo. Naš vsak-
.30 i osa'! kruh ............... 35
.70 I
35 Zabavna knjižnica:
... .75
j-.eresn,. deteljice pa bo nosila J\la-.	jih zastavljajo zaslepijenci Kait.jiia!Pm (vrliki>
1.00 1.9« .15 .4»
s črticami sa Slvl-
1 iff iii .Mand!. :;"detna ljubica, iii jej1"5' '--ljub vsem zaprekam posveča vn^rstvo
bila že 27krat kaznovana. Pogra- ves sv- j prosti čas za prosvetno c-rejo ..................
bili - I in P noči. ko ie kljub pre- »h'!o. K::r se tiče župnika Kramar-	wgležkl tofma« .....
pi-jjDir.iniam 1. da imamo na- £a;v?*il »^»fnlk IjubaTnifa ftesu JM
.	. 'i-	1-	• 1 PraT i.a za oliko ................ .65
bran-va dov.dj grad.va.. ki pr.de Pshknc motnje na alkoholskl pod-
-.e v pravvm času ua dan	lugi ......................... 1._
Praktični računar ali hitri računar .75 Iz Frekmuria.	Slovensko-angleška s'ovnica,
.	•	s slovarjem, ti-dc vezana ......1.5f
Odicur se ie dvnrinl sel.vesler c-, ...	. . ,
blovenska s.ovmta za sredne sole, na vcb'pos-'.stvu iiattli yanyi na (lircznik) ..................1._
P.iancib, postaja lastnica, si ara Spol, ljubezen in materinstvo.....40
•h p-ep- vedanega povratka v me-	niadwu-yl:« gospodična kontesa, Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25
st< na ■'! lm-secc zapora, s čemur je	č mdalje bclj nes'i juia nad svoji- biovenslio-italianski ln ltalj.-fllov.
11;;rast 1.» državi nad 1<>'»() Din stro-	in] usbr>benei. Preganja jih, l;a-f-kov. MtUlcj bod I torej via čil ge :/ !,j]i krivi, če bo vzel bu-
sv'»ji• ka/e;i oils',n/evale v Pega-	,[ ". njeno podrtijo. Telo kinnu, se-
njah s prisilnim delom.	k vestni v 'Jor. Lendavi, se ne sodi
! xr. Pegan in I.amh^rgar ..
! zv. Čmn smrt.................7.7
J.00 i ^ Zločinrl .................75
N^ia V^a. 2. vsebuje polenti j	>1*« z razregano duJo____1.25
Vezano ...................... IJ3Q :
Broširano .................... 1.00,
Indjskih otolvih...........59 |f>
Naseljenci ....................
Novele in črtice..................9»'
Ki Preriji ................ .	j
Naša leta ......................4.1
Nihilist .......................4«!
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka ..........
,zne povesti in zabavne knjige za mladino:
povedi prišla v Mariboi in jnvno č( vala z nekim hlapcem. — Olslej n.;!aeravaj<» io.i"i vlaču-j. m pr Si»d š"-u zelo rigoro/ii'1 j)ost«»])ati 111 s:eer tako, da ne bode državi samo v breniL, Pred kratkim so 1 o m reč obs< dili m ko nad "»(»krat kaznr vapo pr;>st:l:itk • (Junzej ra-
»lovar ....................... l.tO
Srbska začetnica za Slovence.....40
'Iovensko-nemški in nemško-slov enaki slovar....................59
Slovenska Narodna mladina .... 1.—
Narodna biblioteka:
60
Berač. — Mlizbetha. angleška kra
Iti.a ..........................
Emanuel, lovcev sin. — Berač ..
Svit osla v......................
Spive ........................
Krvna osveta..................
General Lavdon ...............
Napoleon I.....................
Babica
Nesrečnica ...............
V gorskem zakotju .......
Za kruhom...............
Žalost in veselje .........
Z ognjem in mečem.......
Grška Mytologija. 2 knjigi Kranjske čebelice, poezije .
Pesmi z notami:
Maiičkr* kot racdicinka.
i 't . čeprav je v jako dobrih od-!Spretna l.uharica ................1.25
rc >a.;ih s m in pr.ko graniee biva- t'mni čebelar .................. 1.50
Maričl:a otrin, stat a /naid.a po- m.-o	/labo. Čudimo se,
ii -i.je, j. b la zas te-Mia v enem bi jo njen dobri " riverendo'* ne ljubijan-i.ill prem- ■ .m'-, k jer bi- pouči o usmiljenju in ljubezni do vala p'd men oni I lermiua Jacl"er,! !»! :/.u b-ua. saj bi zel gotovo polno hiuden:'j inerli -iac \ zadnjem i o ipu^tkov. — V • Slovencu ' dne času je Marička spi«.h ž vda /do eprila se nekdo prav grde. za-pomj'oziso in ra/k<-i«o. |*p 110. e-: g-.n ja v t».kajšnjega /.andarmevij-Vi-Ia je redno \ hotelih \ saki dan sl<e»a majorja Sagadina in 11111 oči-pod tlrugim i.n- :i,>111. Danes j - bila ta. da je f.pijon in demokratsl;o-.Mimi Peni:k. u il-ljea juti: pa ' radikabsi oficir. V . kdo. ki ima še uradnica .M ini < »grine in največ- ■ malo pojenja, bo prizna' podb st krat nted.ieinka Olga Zupančič.! iv,_r:l napada. ' .Slovenčevemu"'<lo Inela j - tudi p:.'cej ka vali rje v in n-špiku* i-.v, «r očividuo zato n >
jo ve krat plačala c-lo ■■«-clio". sigaja. ker je znal i'ešiti nevarno Andrej Hofer ..........
Ker je Marička zelo doig pr>tna -. tna, ijo z jekleno pest jo pri mad-	vedcževalka ----
in je verjetno, d.t se j« zadnje ča-1 žaron^kib demonstracijah. Mogo- ^'fr,ajskl. BlfWrl ......
..	. :..!., t ,„„.:. ,, •	;,	,	,	. . = Bedakova izpoved.......
.St pr * . ,. ij.il.i s	.nam . > . ji. , , Jia t„di zato. ker major m na- leIi roja!tL lr(lo vezano
obdržali v zaporu, kjer ho lahko ki,.njen stranki, ki je hotela spra- Balkanska Turška vojaka
iieinot-i;., št udirala medicino. iv;-: 5-;l>:llt. sumljive ljudi do ugcxl- Cvetke ................
Črni panter ............
Vzoren zakcn=k: mož.	' .e.ši., \ k .h	1-;	'Iganova osveta .......
nih korit Prav gotovo je ta napad maščevanje nad možem, ki zvesto lož" JJašper. doma iz Šmartne- vrši s veje službo na tem j'a/.nem
"ošilna knjižica .............. .5$
V?tiki slovenski spisovnik raznih
r::znih pisem, trdo vezano 1JI0
Veliki vsevedež .................80
Zgodovina Srbov. Brratov In fcsl«-»encev
1	fvrp'k ....................W
2	»vezek ................ 456
Razne povesti in romani:
Amerika ln Amerikanel, trd. ve«. 4.00
.. .50 .35
____1.20
.... 1.00 . • .80 .25
____ .6r
.35
ga ob Savi, je idealen zakonski m "ž. V odsotnosti svejc žene je v'omd v ?€»s'.no stane vanje in od-nev 1 slednji h po 1500 Din vredno svilnato obleko t< r nekaj drugih medmetov , v s!;upui vredm»st.i
m< s!u v ugled države in naroda.
Drobiž iz Kranja.
^as je zlato ...................SO
Vetica Borograjskfi .......... JSf
Doli z orožjem .............. J>0
Dve slilti — Njiva, Starka —
(Meško; .................. M
i'r-.*d Narodnim douiom se je za- Dolga roka
Devica Orleanska
celo s preurejevanjeru noveira par-
ka. Načrt je napravil ljubljanski ^^L ^ ................
l<m Din. Vse skupa j je prodal nadzornik mestnih nasadov Hej- ^ Baron "^k ^V.'.V.V."
nato neketuu b^san^kemu k res-, ni e. Po na* rtu sodtč, bo park pra- Filozofska zgodba ...........
njarju za Din. Denar je po- vi kias našega mesta. — Stavbe- Parovška kuharica ..........
gnal p - gibi. Pil je aretiran.	no delovanje tudi letos v Kranju *'ra Diavo1® .................
jsi
M
^0 JS5 JSS .60 .75 JS0
Vlomi in tatvine.
, -	. .	Gozdovnk (2 zvezka) .......... LN
vno napreduje. Deset stanovanj-^^ ^^ (IJan c^j
skih hiš bo letos gotovih, s cimev Gočevski katekizea
Viktor Je rot je bil v Dfigošah s,> bo stanovanjski mizenji precej Grada umira
v službi Antena .lašovea kot lila- ..dpomog^Io. — Tudi tovarniške polena, roman ....................»| x zv Maron, krčanski deček fx
pee od 'J. aprila. Dne 15. aprila pa ! stavbe na (iašteju dobro napredu-'SS5-1 Vlon,Uef' trd° VC2ano	Libanon. .................. JW
1	Hedvika ...................... i5'
.75 JS5 30
.70
.40
.40
130 1.50
Narodna knjižnica:
B?ike .....................
Izbrani spini Valentin Vodnika
(»adje gnezdo ..................
Malenknr.tl ..................
MoJe življenj«. (Ivan C&okar) piski. Cankar) Obiski. <<'Hiiknrj Trdo vezano .. >h 50 letnici Dr. Janeza K. Kreka .25 *ovc»tice, Kaliindran&tb Tat ore,
Vsebuje 5 povesti ........ .40
Pasfi iri zanke. Kriminalni roman .*S5
I^arišlii zlatar ...................35
Poslednji Mehikanec.............30
VarljU-e n. Majar .......... J50
Povesti slovenskemu ljudstvu v
pouk in tabsvo..............55
fot za razpotjem. Trdo vezano.. J.20
Pož.ipcalec ...................... Xb
1'raprečanove zgodbe............ .25
Patria, i»oveatl iz irske Junaške
tlobe ...............................30
Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1.50 Pol litra Vipavca ...............90
Ptice selivke. < Itahlndranath Tagore i
— 1.00
Pred nevihto ................... .35
Revolucija na Potrugalskem.....
Slovanska knjižnica. Zbrani sj)i-apisl. vsebuje 10 povesti .... .00
Suneški invalid ................ .35
Skozi širno indijo .............. .50
Sanjska knjiga .............. .53
Strelec ....................... .30
Strahote vojne ................ j>©
Stezosledec ..................... JJ0
Strup iz Judeje..................75
Sisto Šesto, povest iz Abrueev .. .30
veta noč .................... JA
fttrl povesti: Našla beaeda: Tujfie-va oseeta; Gospod Grahar; List
Papirja .......................35
Stric toraova koča .............. .50
Sveta Notburga ................ .35
iob sa mladi zafe, pesmica .... JO
1.50 Dedek Je pravil, pravljice.....40
.Mladim srcena	J£3
j Narodne pripovedke, 5 zvezek.. ,40 j arodne pripovedke, 4. rrewk.. JBG .35 j 'ravljice in pripovedko za mladino
.35! 1. zr ezek ...................
.35 j -- zvezek .....................
........35 j Siavček, zbirka sol8klh pesmi 35 f '
........35 vončeki. Zbirka pesiai xa mladino: !
........70 j trdo v*caao ................ 1.00
.......1-— Volk snokormk in druge povesti za
....... 1-20 mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15
povesti ...................... .50
yv., trdo vezano. Pripovedki ln P^meI ...................... Jt%
3.	zr„ trdo vezano. "Vsebujo 12 povesti ...................... £0
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-veatt ...................... JS0
I. zv., trdo vezano. Vinski brat 0. zv.. trdo. vezano. Vsebuje 10 i>o-
veatl ...................... M
Tmttnfške knjige i slikami: Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdcfa kapica; pravljica s slikami ........................ 1.00
SneenlJčira; i>r«v!jtca s nitkam! 1.00 TrnoIJfit*, pravljha ■ slikam! 1.00
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... .50
iirivoprisežnik. Narodna Igra .s petjem v 3. dejanjih ..........
Pogodba. Burka s petjem v dveh
dejanjih.....................30
Oh vojski. Igrokaz v štirih slikah .30 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4.
dejanjih .................... ^0
Starinariea. Veseloigra v 1 deja-
Janju .........................30
Beneški trgovec. I u'roka z v 5 dejanj iii ........................60
Vse nase. Durka enodejanka.....-10
Tončkove 3anje na Miklavžev ter. Mladinska igra s petjem 7
3 dejanjih .................. .<«
Zbirka IJn^skih i^er.
snopič. Mlin pod temljo, St.
Neža, Sanje ................ JO
. snopič. Na Beilebemskem poljanah. Kazen ne izostane, Očetova kletev, Cašica kave .... 2. snopif. Izgubljen sin, V je^l. pafitlrlci In kralji, Idudmila, —
P!an.4»ric» ...................
snopič. Vestalha, Smrt Marija
Dfvice, Marijin oirok ......
'»	Jnnašlta dckllra, 8*.
?5ostjan. Materin blagoslov .. JS 5 Snojih. Turki pred Dnnajom,
Fabjola In Neža ........ SO
«. in 19. enopiff. Pijavka. Skrl^M raklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške
Blejke .................... .i^
0 mnpR. Sv. Just; Ljnbeiri AJa-•^jinega otroka.................
Pesmi in poezije:
Godec; noie?: narodnih pravljic •
Vrbskem jezeru. (A. Funtek)
Tr.ki vfipoo .................75
Moje o!>?r,r>. Eru? G angel. Poezije Trdo vezano ................ 1.J3
Narodna pe-marien, Zl.irka najbolj priljubljenih narodnih in drugih iiesm! ...................4fl
<aiade in romance. (A. ASkerc)
'.''rio ver.-sno ................ 1.23
Broširano .....................75
V^ml. tSimor. Jenko) .........45
Pe'tml Ivan Zormana. Ori cl rial ne slovensko pesmi in prevodi znnalh »loveniklli	v
*ngle5?tnl.................... 1.25
'oerij©. (Simon Gfregor5li*) ~
mio vezano .................. j ^^
"f.oUc-r. ^esml za tnlado«t.....60
lotons^i. »arodna Ifrikx, Poe=!je JO Pto ngar;k. (Oton SupanCICt. Po«z!Je ..............
£9
.70 .35 .35 1.— 4.— 1.40 .35
i Ameriška slovenska lira — Kon-certne pewni za moške in mešane zbore...................... i^g
rskl odmevi. (Laharnar.) Zblr-i:a molkih zborov In čvetero
.ijies-ov. 1. zvezek ..............45
zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančlei .... .20
Narodne pesmi. (Aiarolt) ........20
N&šl bimni; Lepa naša domovina;
.......15
>p!lmanove pripovedke:
je ze v lomil v gospodarjevo sta-	jejo, četudi zunanja stavbna dela
uovanje in mu ukradel iz lesene	ira neug'<lno vreme. Z delnim
skrinje pur novih čevljev, črno de-	obratom se prične v tovarnah za-
liaruit : z rži*'/1 Din in 3 hr.nilne	čet kom meseca julija.— Industri-
knjižiec, ki 50 se pozneje našle v	jab.c Vinko Majdič je pričel s irri-
2. zv. Marijina otroka, povest lz ...
"njifje za slikanj«!
MJndl slikar ................
Biike tz pravljic .............7«
ijJlje za slikanje dcplraie popolna z barvami in nrvrodilom:
Mladi vnetnlk .............. 1.20
Otroški vrt se 1.20 Zs kratek fa« 1.20 Zaklad za otrok« ............ 1.20
Razglednice:
Zabavne. Razlif-ne, dirat .........25
tew Vorške. Različne, ducat .. JO Velikonočne, fcoilčne tn aovoletaf
ducat ...................... JS
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Posamezne po .............. .05
Narodna noSa, ducat...........40
posamezne po .................05
Planinski pozdravi, ducat.......40
posamezne po............ -05
E'anorama mesta New York .... .15 Frerokovatne kart«	1-00
igre:
?o!in» Solz. 3 enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... LtO
dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO Cyrano de Bergerae. Heorična komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. 1.70
f'e sta dva. Šala v enem dejanju -35
.40
.40
Koie pravde. (Marolt Narodne pesmi Žiro\Tiik - ..........................20
z"............................
zv......................... JO
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................ Je
Pesmarica filazhene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103
najboljših pesmi z notami ____3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi m so-ran. alt In b&s
1. zvezek .....................
i' zvezek .....................
Planinke. (LBhsmar.) Posmt ei ppran, alt, lenor ln bas:
J. »rezek .....................
L. zveasek.....................
Kn starček je živel. Za bas m,1o in
inožki zbor .................40
Dve pesmi. 1. Za poj mi i^-ein dekle.
—- Škrjaneku. (Pre I over).. .20
IG Jugoslovanskih narodnih pesmi
za moški in mešani zbor. —
(Adamič) 1. in 2. del ...... J50
Jaz Iii rad rdečih rož. (Prelovec) .1" \ o jaške narodne pesmi. (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... 1.20 IJra, srednošolska pesmarica:
1. zvezek .................... LM
Z. zvezek .................... 1.20
Priložnostne pesmi za Izven cerkvene ln društvene sIavno?tl — (13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.10 Večne pesmi. (Adamič)	1J8
Kupleti. (Gram) —
1.	Kranjske fiege ln oavade .... JS
2.	TJCeni Mihec; Slabi časi____ Jfi
3.	Nezadovoljnei; To sares užitka ra i ........................ iS
Slovenski akordi. (AdamlC)
Zbirke 22 mešanih tn moSklh zborov:
1.	zvezek ..................... .71
2.	rvezek........................
Mešani in moški zbori. (Aljag) <—> 1 trvezek: Domovini; Nevesti; Ne zveni ml; Na*a zveada; Ujetega
ptiča tožba; Soči..............40
2. zvezek: Pri sibelld; Cerkvica; Ne tožim ; Oj planine: OJ a Bogom ' ti planinski svet; Šolskodomsld
mladini; Na bregu
.40
3. zvezek: Pealm 118; TI veselo
poj; Na dan; Di>na noč........40
4 svezek: FJetega ptička tožba; Zakipi duša; Dnova nam prlijeljl
žar; Pri pogrebu...............40
5. zvezek: Job; V mrakn; Dneva Lam prpeljl žar: Z vanoem tam
cven&un t»!avo; Triglav.........40
fl. zvezek: C»x>omln k veselju; Svo-txi noč; Stražnik!; Hvalite Gospoda ; Občutki; Ge*Ic.............40
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrfea; Prt svadbl: Fri mrtvaSkv-^m sprevo«lu; Goslo .*0
8.	zvezek: Ti osrv<51tl jo hotl (me-•an zb. i ; TI osrečit I Jo hot! (mo. škl zb.i ; PrlJarelj ln senea (mofikl -b.) ; Prijatelj ln senca 'mef*an Kb.) ; Stoj. solnJIee stoj; Kine taki ULšl ......................... .40
9. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Ziaiski dan; Večerni »ron; Zdravlce I.; Zdralve®-II.;OCe voč-nl; Tone Solnce ...............*
Cerkvene pesmi:
Domači k'^si. rerkvene |»esnii za Un-š:in xlMir..................- 1--
12 Cerkevnih pesmi za razne pritekam cerkvenega leta ........
12 Ta ti t um Krgo. (Premrli .....
Mašne pesmi za mešan zhor. —
(Sattueri ....................
Slovenska sv.Ma.sa. la mešan zbor.
< spremljavo orgidj............
10 Evliarist ionih pesmi za mešan
zbor. iFoerstcri ..............
!'2 Pange I.ingna. Tantum Erijo fie-
uiiorri. (Koer>teri .........—
Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran. alt.....................
IM Božičnih. < A. C runi i .....
Srce Jezusovo. "JI pesmi na east Sre-,1 .!. viiMivtn. f F. Kimovcci Siav:t nebeške kraljice. 'Jo M-iri.unih I k-sin i y.:\ mesar i zbor. Sopran.
alt. tenor. b:is ................
Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. pesmi na ca -t svetnikom.
i Premrl ♦ .....................
Ml obhajilnih in v ča~t presv. Srcu
Jezusovemu, (finimi .......
'•is-in in honorem Sanrtae ("acM-liae. ( F. »erster t ............
,r»o
JiO .50
,r>o
.40
.50
.30 .30
.r>o .40 .10
.r,o
Note za citre:
Slovenski citrar fWiifani Safarau. Puška pesem. — (Wilfan i .........
.-j
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambn-
ra£kl zbor in petje. (Bt.jik) .. l.SO Pom šel na planince. Podpnrl
slov. nar. pesmi. (Bajuki .... 1.00 Na Gorenakem je fletno. (BaJuk) 1.01
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen slovenskih narodnih pesmi .7|
Note za klavir:
Ob morski obali. Valček. (Jaki) .40 Fripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki i .....................40
Srčno veselje. Polka frane. —
(Jaki > .....................10
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .....................40
ljubavno blebetanje. Polka inazur.
i .laki» .....................40
Kot nekdaj v maju. Valček.
(Jaki.....................
»seli bratec. Knračnien. (Pahor> /utiraj zvesta, polka, (.Taki? .... Našim rojakom. Korafnicn. fJnkli Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik)...................
Orel. Koračniea. (.Taki).........
Iluri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ...............
IJrat.se i Slovensci smo. K<»raCnica.
(Premrl i...................
ttditha. Intermezzo. (Aletter) ..
Mabel. Intermezzo. (Aletter).....
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(Alletter j..................
Kitter von Herz. Koračnica. (Jakli .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20
Waffenrouf. Koračnica. (Juki i. .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .20
.45 .45 .40 .50
.50
.23
.25
.23 .20 .20
.20
Zemljevidi:
Združenih drfav, veliki.......... .40
Združenih driav. Mall ....... .1«
Nova Evrsfa	JO
Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyominr, — vsaki po .... J5 zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Bihmtse. to, Michigan, Wisconsin, Weal Virginia, Ohio, New York —
vsaki po.......................40
Velflta stenska mapa Kmp« 2.0*
sJcednju pod slamo.
Mibaela ITajdinjaka je dne 23. aprila arehrala ptujska pulilij«i
radi pcsUusu in suma žepne tut- Kranj in celo Gorenjsko,
pravljalnimi deli za zgradbo elektrarne na ^avi, ki bo A-elikega na-riidno-jruspodaivkega pomena sui
Karočilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 tli 2 centa. Ce poSLjeto goto-▼too, retomanfeijti pisme^
"G LAS N A ROD A"
(Slovenlc Publishing Company)
S2 Oortlan<lt 3t„ New York
Ko naročajte knjig, katerik ni v conikn.
Knjige pošiljamo poitnlne prosto.	K Šl
L
nt,A« NARODA. 16. MAJA.
Bengalski ogenj.
H. J. M&gog\
Mali Barbouille se po končani j mreže, ki se ga je le še bolj ople-šol ini vračal domov, v hišo src- j tala. Sirovo se smejoč sta veliki di gozda po jezdni stezi, ki je bi-! Tringue in Jbouehon skočila na la najbližja temveč je rajši pie- stezo, držeč kole v rokah, zal po obronkih gričev, ki so st j — Sedaj bova pa poravnala dvigali nad ^Zelenim ribnikom. J račun z njim.
kamor so hodili jeleni pit.	j Toda čuden šum je nastal za
Ta sin gozdnega čuvaja je lju- j daj za njima redi goščave. Zabli-bil goščavo; splazil se je po vseh I skalo se je in iz noči se je izlu-štirih skozi grmovje, se vsedel na ! ščila škrlatna pokrajina, rdeča podrto staro deblo in potegnil iz j drevesa in skale, krvava voda . . žepa predmet .ki je bil skrbno za ! kot bi bil od vseh strani nastal vit v robec.	strašen požar. Obenem pa je Ču-
Bil je bengalski ogenj, ki ga , do v it, oster glas, ki se je delal je dobil od kramarjevega sina v prav globokega, zatulil: zameno za veverico. Fant je za- — Gorje vama, ko pridem dol! pri oči, stisnil dragoceni pred-j Divja lovca sta, preplašena od met. s katerim se dela umetni o- čudne svetlobe in še bolj od nt-genj. v roki in si predstavljal znanega glasu, začela bežati, kar gozd v njegovem žaru.	so ju nesle noge. Njih nagli ko-
— Menda bo vendar rdeč? fraki so zamrli v noči. Kako rad bi ga prižgal! Toda j Čuvaj pa. ki ni bil manj prepla-l>il je še dan in tak prizor je vre- šen. a vendar vesel, je za*čul glas. den gledalcev! Odprl je spet oči; ki je spet postal otroški;
A "
TEHNIKA SE IZPOPOLNTJJE
in previdno spravil svoj zaklaf.
Od ribnikovega brega ^er.« so prihajali glasovi; tiho je sklonil glavo skozi vejevje, da bi bolj« eni. Oči so se mu zaiskrile. Dva divja lovca sta stala ko kolen v vodi in polagala zanjk.e
—	Bova ga! — sta se jmejala hudobno. — Po tej poti mora priti. Najin bo!
—	Hudobneža! Naše jelene hočeta. je dejal Barbouille ozlovo-ljen. Takoj bom obvestil papana. On jim bo že pokazal!
Brezslišno se je splazil proč. da I ga nista cula in tekel v lovsko ko j čo. kamor je prišel ravno prav k ! večerji.	j
—	Papa! je zaklieal. veliki, Tringue in Lonchon, ki sta se vr-; nila iz ječe, sta spet pričela
—	Papa, primi to vrv in potegni za njo in mreža se bo od prla ... in ne b<<j se. pobral sem tvojo pu>iko.
Oče in dečko sta se skupaj vračala. Držala sta se za roko, bih. -ta še tako razburjena, da nista mogla govoriti.
Slednjič pa je mali Barbouille dejal z veselim glasom:
—	Papa, ali si videl moj beti garski ogenj? Ali ni bil lep.'
Potem pa. ko se je oče nagnil, da poljubi svojega rešitelja, je fantek dodal i>onosno:
—	Bil je rdeč!
Ker ni solnea
Te <liii je izvršil samomor v f Londonu na široko znani elek-"Ravnokar sem ju videl, priprav- trični inženir Frank Kent. Bil je
Ijata zanjke ob bregu Zelenega ribnika.
—	Naj le prideta, jaz jima bom takoj za petami, je hladno odgovoril lovski čuvaj.
Z mirno vestjo je nato Barbouille povedal drugo novico:
Mlnot mi je dal bengalski ogenj, mislim, da je rdeč. Na praznik ga bom prižgal pred našo hišo. To ho veselje!
Ti? Ti niti ne moreš kak«* stvari shraniti do takrat, ker siti preveč mudi! se mu je nasmejal oče in -C dvignil.
Vzel je puško s klina, poljubil dečka in dejal:
—	Šel bom mimo Zelenega ribnika, toda ne verjamem, da bi tam zalotil tička, saj vesta, da hodim po tej jx>ti . . . Prav redko. da je ne bi zavil tja . . . Lahko noč!
Odšel je. Barbouille je obstal kot okamenel, neprestano mu je nekaj hodilo na mrsel:
—	Njegova pot je to . . . pa 1n tli pot živali, ki jo hoče vloviti . . . Kaj pa, če čakata očeta?
Spustili so ju iz ječe, gotovo sta imela š«- račun poravnati s čuvajem. Če bi ga napadla, kilo bi bil močnejši t
Barbouille jo čutil, kak«; mu p«r staja tesno pri srcu. Zbežal je ven.
—	Kam greš? mu je zaklicala
mati.
—	Igrati s«', je odgovoril, ne
da bi se obrnil. »
* * •
Šel je po bližnjici, upajoč, da prehiti očeta. Prišel je na rob strmega griča, pod katerim se je nahajala pot. Ali naj bi zlezel dol? Ali je ime!,dovolj časa?
Tu je začni težak padec, neka,) j<» pljnsknilo v vodo, sledil je zadušen krik in sirovo smejanje. Dečkovo srce je divje bilo.
—	Napadla sta ga! si je mislil v svojem obupu.
Ni vedel, kaj naj stori. Pomagati ni mogel.
—	In vendar bi jih bilo treba preplašiti! — Oj, če bi le imel krepak glas.
Naenkrat pa je mrzlično naglo posegel z roko v žep, se sklonil, prižgal žveplenko . . .
Louchon je bil ravnokar poteg nil za vrv, ki je bila privezana nr drugem koncu za drevo in lovski čuvaj se je spotaknil in padel V irežo, past nastavljeno za jelena. Pti&ka mu je bila odletela proč in aaman je skušal oprostiti se
uevrastičen. Sodnik, k; je vodil preiskavo, je podal izjavo, da se večina samomorov vsled nevraste ii i je na Angleškem izvrši v času, ko je nebo zakrito z gostimi oblaki in traja to zakriitje tedne fr. tedne, kar vpliva skrajno neugodno na vsakega človeka slabejših živcev in povzroči katastrofo pr, onih. ki trpe na hudih živčnih bo-b'znih. katerim pa je velika olajšava in tolažilo svetel solnčni žarek.
Nos odgriznil.
Na Dunaju se je n tulil pašan-tom nenavaden prizor. Okfdi enajstih zvečer je na Kaerntneriei deklica Doroteja Ruth naznanila stražniku, da ji je zlatarski pomočnik Frone Laibil. znan tiho-t a pee. ponudi! kokaina v nakup. Redar je odredil takoj njegovo aretacijo in povabil tudi Ruthov«« kot pričo na policijo. Med eskor-?«» pa se je Laibil n«madoma obriti!. se zakadil v presenečeno Ruthovo. jo zgrabil za vrat in odgriznil p«d nosa. Deklica s«- je zgrudila nezavestna na tla. Takoj se nato se je Laibla lotila besno«--.f ■n je divj«- grizel ok«>li sebe. Na stražnici ga je pet redarjev ukriti 1 o z največjo težavo. Pozneje ga je v celici zopet napadla besnosi in je z zobmi kar lomil svoje leseno ležišče. Laibil je znan ko-kainist. Oddan je bil v blaznico. da najprej preiščejo njegovo dti ševno stanje.
HCI POLJEDELSKEGA TAJNIKA
corvaioMT cuwmmit. wawiomt««
Miss May Wallace, hči ameriškega poljedelskega tajnika, se je včeraj poročila z dr. Charles fcmggmannom. tajnikom Švicar skega poslaništva v Parizu
Slika nam kaže
Iz življenje slavne igralka j
Kakor po vsakem umrlem du-' ševnern velikanu, se tudi po Eleo- | nori Duše objavljajo zanimivosti iz njenega življ«.Tija. Marsikdo," ki ni imel prilike videti velike umet-nice na odru, si iz takih doživ-, ljajev lahko sestavi sliko genijal-j ne pakojnice.	j
Eleonora Duše je imela divnu roke. Tem rokam na čast je napi- j sal D'Annunzio tragedijo "Gio-j eonda".
Pokojnica je bila zelo skromna J — kakor vsi veliki ljudje. Preži-:
rala je življenjepise in avtobio- j jrafije, časti in jw>hvale, jubileje; in svečanosti. Zanimalo jo je lc delo. Podatkov ni rada dajala. I
I	COmUOHT UHOMWOOD A UttOElTJVOOA N. Y.
Nekoč je Duše gostovala v Pa-1 rizu. Naročila je za ta nastop po- Na parniku -Republic" so tako fini in izpopolnjeni aparati, da jc
sebno obleko. Pri krojaču, ki ji jej mogoče vodni krmil«, z « nm samim prstom.
napravil toaleto, je zavrnila glo-!	veljnika A. B. Rflndalla pri krmilnem stroju.
bok dekolte. Ko je pomerjala o-j
bleko, ji jc dejal krojač: "Macta-j l^M pefft8S6tl8fRICB> ! me, ce ima kdo tako krasna nuj	r
mena, ta' o lepe linije kot Vi, jili I
pač m sme skrivati, tem več jihl Petdeset bi jc preteklo, odkar: mora pokazati!'' Eicon o ra Duši- se je rodil v CriiTon- pri iiologn' jc krojačev poklon. ki pa je bil v Italiji Guglieinio Maivuni, iz-več nego poklon, zavrnila z iro-jumitelj brezžičnega brz^java — ničnim nasmehom. Šele ko .se je' nedvomno največje iznajdbe seda-_
oglasila igralkina hčerka; '•Ma-.uj« dobe, ki je tako bogata na teii-j: Ijenje in socijalr.o ma, priporočam ti, da ostaneš pn'ničnih novostih. Njegovo ime je ( vniniiirjenccv. toaleti kakor je napravljena	danes znano sirom vsega kultni-j V Pragi imajo ali so imeli prav
je Duše pristala na to, da gre de-;nega sveta, ki stavlja v njega še;kar ^ičen značilen slučaj. Osem koltirana na oder.	; nove velike upe in nad«-.	; tednov je tega, ko je li-letm.
Ob neki priliki je umetnica ob-1 Rojen 25. aprila 3«71 jc Studi- j ^argot. z^rna lepotica iz dobr, iskala grofa Torquata Tassa. Tam ral mladi Marconi v Livornu inj'^ine, izginila. Bila je uganka blizu je srečala beračico, ki jc Bol ogni fiziko. Zanimal se je po-j ^ kriminalno policijo, za doma-prosila miloščine. Duše jo je ob-'«ebno za teorijo električnih va-j'J darovala. Beračiea, ki je spozna- lov in se jc, komaj 21 let star. po- — ia umetnico, je nagovorila daro-1 svetil predvsem študiju njene iz valko: '"Kaj naj Vam želim, drai-a.be za praktične namene pošilja-ga gospa, ko imate vsega dovolj, "ja poročil. Svoje prve pu-kus«. časti in slave!'' Nato je odgovo- je napravil na posestvu svojega j rila umetnica - "Dobra žena. želi oče ta leta 1895 s pomočjo svojc-| mi miru. kakor ga je našel tu Ter-! ga profesorja Avguhta Righija. ' '».skovalci zabavišč, sprehajale-nato TassoT?'	•! znanega fizika, ki ga jc krepko p" ^are ženske, vse se povprase
Neki kritik se je spri z umet- j finančno podpiral. Takrat jc Mar- j vab,: Kje jc Mar^tMvajti jamico. Ko sta se zopet srečala. je'^ni dokazal možnost uporablja-1 ^s zeh vede i: Al, .,e 1,-letna odtrgal oljkovo vejico ter jo po->5* ^ektričnih valov za pošilja-	n-a. kakor se lepo reče
nje vesti, kar jc smatra! nemški j _padla . Se je spridila, speuala? •fizik Henrik Hertz, ki jih ie ..-t-*"	avto. vilo in milijon?
No, la je pa sita moških.. ,i Dvig nemške vojne mor-
narice.
povojno psihozo današnjega sveta. Slučaj jc siedeč: V lit igra lu otokih
Najboljša je morala, kadar najmanj sliši o njej. T«> je že stara reč. V naših časih se pa «>d časr. .'o časa Kdo vznemiri. Takšni nazori s:> vedno preznačjlni za mi-č ust vi vanje
' če. za psdudoge. Matere so sc spla dc.kleta niso več. smela na ulico. F.ni so domnevali, da si mladenko ugrabili kupci belega mesa, drugi m> sumili drugačen /ločin. Telepati in -pirirMi. detektivski amaterji in vsakdanj;
Bcogradski listi poročajo o slučaju, kit jc izrehio zanimiv z ozi
rom na razmere, v katerih živim«. | i>U(. 21. junija li>19 s«. Nemci, in posebno jasno karakčerizira' kakor znano, nenadoma potopili
vse v Scapa Flow pri OrknejsJkih internirano svoje vojn«, živi že nad leto dni Vem ImšLvo-. brodovje. Od 11 oklopnic prvega vie iz Brčkc, ki jc sedaj poročena razreda. r> velikih bojnih križark, 19 možem. Stvar sc zdi nevi- 8 križark in 50~torpedovk. s«» bile jetna, vendar jc resnična. Ko je potopljene vse bojne ladje, razen raela Vera 16 let. sc jc poročila 4 dreadnonghtov 111 nekaj torpo s finančnim uslužbencem Anto-;tiovk. Ta ogromna masa je tvo-nont Tomičem. 7. njim j.- prežive-Vila veliko oviro za promet v Inki. la težko muko eno leto in po!, na- j Vsako leto so se zato pojavljali kar je m< rala bežati v svet in si-' glasovi, da naj se potopljene la-cer. ker jc kot moliaincdauka po-; (]je dvignejo, ker bi sc mogel «lo-ročila kristjana. Znašla se j;t 11a iu."0 uporabiti tudi Še materijal Dunaju. Tu je stopila v katoliško sam Končno sc je našla tvrdka. (iz pravoslavne) vero in se poro- ^ prevzame to veliko delo. Zaen-ila z inženirjem lli^ingom. Na- \irat je sklenila pogodbo samo za ravno jc, da je zakon trajal sam^ vdvig 24 torpedovk in oklopnih pet mesecev. Od njega si j,- •• iZ- i križavk --llindenburg" in "•Scvd-posodila :'».i.()00 dinarjev in od-j]itz»-_ Bistveno vlogo pri teh ope-šla v Alžir. kjer sc jc por čila z raeijah bo tvoril ogromni plava-mkim Šmifom Musiiom. IV.^to-	mMU^ki dok za podmornice,
pila jc tudi iz katoliške v moha- j.; so g;l imn..,ii sv«>ječasm> Nem-medaus-ko vero. Z uj m jc živela!,.; ;ZPOlijtj Angležem in je bil |»re-ravno dva meseca. Iz Alžira j«- ,H.|j;m v Harwieh ob vzlmdui o bila na to uradno izgnana v Ln'- bali Anglije. l>ok bodo spravili ko. Od tu sc je napotila v Az:-; Sl.ilyj iz Hanvieha v Sc.^ia Flow jo, kjer sc jc za štiri mesece po ' j)(.j OHomjskih otokih, nakar prič-ročila z nekim Budhistom in s- Tln takuj potrebna dela za dvig nato zopet vrnila v Evropo. A' ia,ijj Tvrdka upa. «la ji «lvig tor-Vinkovcih je za tem vzela vra-! pe,lovk ne bo delal nobenih tefc-tarja lnrfela Rais za moža. liivala ko-. in (?a ho .ivignjena vsak dru-je tam pet nicscccv ter nato od-1 ^ dan p , ona T,.in	pa ho
Šla v Beograd. Tako jc šlo pi zato dvigniti bojno ladjo * Hin-vrsti, dokler ni danes devetnajst denburg". ki leži 20 metrov pod krat poročena. Zanimivo je pri tej' V(,(jf) Xa krov "Hindenburga" ženski, da je vedno ena zapušča-	>pilstili iK^tapljače. ki bodo
la moža. a nikdar slednji njo. [■/.- hermetično zaprli1, vsako luknjo vedla je to na rafiniran način. n;i ia-lji in izsesali potem z mog«»e-Kmalu po poroki je možu stavila j n;,ni (>Iektričnimi sesalkami vo.lo. ultimatum : ali dovoli obiske "his-	,„. |)() ni'f,g(,r.e izsesati v>-
nili prijateljev', ali se pa razšla- vn(ll> to so prav;	se ia,ija ne
neta. Naravno je. da so moški	•.„!.,	od s.'be dvigati.
nu je ponudila roko.} kril, za nemogoče. Že leto kasne-j^vna morala" želi takšne, sinila s tem popolnoma Je jc priglasil svoj patent na - • t,- | <"•-!<■ n^stnrat,; rada jih jemlje
1'mctnica je kritiku dala v zameno rožo in mu Sprava je bila s tem po poln om/ losežena.
Dunajčani so imeli večkrat priložnost izbirati med dvema gla-sovitima umetnicama tiste dobe: med Eleonor-o Duše in Sarah Bern-
legraf ijo s ** Her;/.«tviini valovi iu odpotoval v Anglijo, kjer ^o s(. 1 vršili prvi poizkusi v Wc<tb«»UT ne Parku in i>ot;em pred uradu.k i .angleške poštne uprav«* ob ohtvž
, u	,	• - 1	iu Temze. 3Iaja	je bil že La-1 "edopnstno.
iiardtovo. \ saka je imela svojs1J	.. . .
• . -	.	,	i vernockwnnt radiobrzojavn i zve-
jinstase m spoje nasprotnike. —	1
„ , ,,	,	, - zan s Flat hoi mom v Brist«dskeni
Bernhardtova je bila ljubezniva!	„
,	,	i-r- 1 kanalu, kmalu nato pa se z Brean
m je imela za vsakogar ljubezni--	...
, i,- - j ti t ; Dowiidin. Tri dni so trajali ]>o-vo beswlo. Ko se ]e odpravljala od j
, , - . . , , , .. , skusi. Prvi dan brez uspeha, predstav. ]o je čakalo občinstvo	1 .
pred gledališčem. Klicev ni bilo i ^^ ,lan so lin51a liekft ^
ne končane kraja. Eleonora Duše 31 a namenja. ^ P« -
dan od 5 km oddaljene odilajne
n i znanj", da s!:lc;ie svoje akte 11 da ima zopet priliko za znani '"po gle.i v nebo*". Da pa je deklic; izginila brez takšnega protokola? To je skrajno vznemirljivo. To j<
pa je bila mračna in ni ljudi nitij
, , . ^	.	-	1 rtostaie dvi-rnda zastava v zname-
1 »ogledala. Po nastopu se je odpe-' Postaje	w
. - 1	. i	- :nie. da so tamkaj nrieeh brzoja
Ijala naravnost domov, v svojo j .. .
hotelsko sobo, katero je sicer mr-!x!tl' -1'" I>!" 11,1 . .
j Morsejev aparat, ki je bd
ttečini tikali.
! j«' on spojen j z žico je napisal, kar so tnu brezžično ]>rinesli električni valovi. 1 To je bil začetek in vsi. ki so bil; navzoči, so vedeli, kaj to pomeni. Slerlili so poizikusi v Italiji in Angliji. Se istega leta so se mogle izmenjati depeše med Salisbury jem in Bathom (T>.r» km), dne 20. l julija 1897 pa j«- bil ustanovljen Marconijev "Wireless Telegrapt"
žila kot hladen kamen.
Nekoč je Duše na Dunaju igrala "I)amo s kamelijami"\ Med pavzo je poskušala posteljo, na' kateri dama s kamelijami izdihne.' Ležišče ji ni hoteli prijati. Ka-1 darkoli so ga zrahljali, vedno j«* bilo pretrdo. Eleonora Duše je razgrajala kot besna. Vpila je na impresarija in na tehnično osob-
ie. Naposled so posteljo pripravili ^" ......," , ...
. . ... . . . .	f o. Ltd . Prva krepka postaja je
po njeni volji, m tedaj se je vzvil	, .... , ,
1	^	.	. bila postavi jena na otoku Wightu
zastor, Eleonora Duše pa je go-1 , , _ '' , ... .	.
. ' , , . , .. . , .v Alum Bav. Sledil je uspeh za 11-vorila kakor da vsled pljučne sla- .	-.no. i i- -
. .	, ,	.... , spohom. Ze leta 1002 so bdi 1/.-
bosti nima vec glasu. Publika s«' '	. .	. „
menjam prvi siirnali med Evropo
je brisala oci.	in Ameriko orl 21 av?snsta 1900
Eleonora Duše je imela samo'pa obstoja dnevna transatlantsk-. en cilj: postati boljša, priti višjeJ slrižba mofl Olifdenom na Irskem Svoji okolici je bila vedno prava 5n Glaee Bav v Ameriki. Tega le-uganka. Karkoli je počela, vse je;ta floh51 Marconi tudi Noblovo imelo Lsti smoter: razkriti sled- Jla2Pado za fiziko. številna italjan
nje tajnosti človeške duše in približati se večnemu Bogu.
ska mesta so ga imenovala za Častnega meščana, mnogo univerz za j častnega doktorja.
Leta 191-1 je postal Marconi ita-Francosko mnenje o cehoslovasko-	^^	^ ^ ^
Italijanski zven	;.. -ahti ^Elektri" nove poizkuse
j.s kratkimi valovi. Ravno v naj-Iz Italije d osle vesti o zverzi med j novejšem času se mu je posrečil Italijo in Čehoslovaško so narediletTlnv izum ki morP ustvariti novo v Vrčkih krogih ugoden j^poho v brezžičnem brzojavlje-vendar se pa smatrajo za netočne.' nju ker se prezident Masarvk. kate* rega potovanje spravljajo s tem v zvezo, na svoji poti na Sicilijo Rima sploh ne dotaknue. Pač pa sodijo v pariških krogih, da bo zunanji minister dr. Beneš pose-
Pegasti legar v Budimpešti.
til predsednika na Siciliji in sel
—: —:i---^i-.^T _.'gar. katerega so tja zanesli nav
Iz Budimpešte poročajo, da raz-Jsaja v mestu in okolici pegasti le-
pri tej priložnosti tudi ustavil v Rimu, kjer bi mogla priti na pre-jbrže eigani. Dosedaj je tej epi-tres razna politična vprašanja. Jdemiji podlegio že ninogo oseb. nemogoče tudi z\*eza obeh držav, 'številno pa jih je v karanteni.
Margot jc sedaj zopet- najdena Brez prekupcev in zapeljivce\ !.re/ romantike, padca in "otmi • c iz Seraila'*. davna varnost n blauiirana. Margot je doma. Na šli s<j njeno truplo v vodi, brez znaka nasilja. Bila jc še — tudi za to se javna morala zanima, prvi vrsti, — torej, bila j«' nedo Jaknjeua. ilorala jc popolnom ■ mir jena.
! boga Margot! Scflemnajstlet no dekle je na tihem odšla k pri jat'djicainj plesale so. dekleta sa ■na, p o t *' m so šle z doma v bar, in o plesale tam. Mladost .i" norost
In marsikatero d»dcle. ki tako ub
ž i z doma. se vrne tiho pa nesram no, in niikflo ne izve nič. Margot pa je odšla iz zabavišča «»polno <"-i. iu naenkrat j«> je prijel grozen strah. Kaj bo doma.' Kaj bo' R«-vica je. tavala uro. dve, po no?1 nih ulicah, ušla, pobegnila, kakoi košuta, ko <o jo nagovarjali usnr 'jeni nočni kavalirji, in j«v kone«" no našla rešitev pred svojim stra hom — v vodi. V mrzli zimski noči skok v Vltavo. da ni treba domov, kjer jo čaka strahota ra ii fantovsko nepremišljenega či iia. radi enn same zabranjene za have? ]\forgot j«' huje kaznovana kako-r Eva. Ta je izgubila le pa radiž. Margot pa. življenje, in — paradiža poprej ni spoznala, ja bolka ni utrgala. Le enkrat sam krat je od daleč pogledala po njem . . . Morala je pomirjena 1 boga Margot!
Zdravstveno stanje Ljubljane Zdravstveni izkaz mesta Ljub lj iuc v času f d l'>. do 19. aprila izkazuje to-le statistike; Umrlo je 26 csfb. is moškega in S že'i«ke ga sp-d-i. Smitni vzroki: j?tika 6 pljučnica L škrlatica 1 druge na lezlj: vc bolezni 1. m žgan ska kap
1.	'•''na hiba. bolezni žilja 2. rak
2.	drugi naravni smrtni vzroki 12 M ed tira Časom se je rodilo 21 otrok. 111 sicer 13 moškega (eden mrtforo.jenee) Ln 8 ženskega spola. Naznanjene nalezljive boiezni:
duši j p. i kašelj 1 slučaj.,
»
drugi pogoj raje sprejeli. T
;«> začela no
)e
Vera. obdarjena z močjo moških tekom
sama
lA'(" p' tem bo treba pač pričeti vsa pripravl.j« na d-da iznova in pre-priuobivanje moških t«-kom p-tih jskati natančno, ali niso morda let prepotovala celo Evropo in \Ymci pred pot«»pitvijo ladje napol Azije in stopila v vse m«»gr>-' pravili na njej Se kake skrivne če vere. Svojo karijero Še sigurno lula,jc. še težja pa bodo dela pri ni dokončala, in je upati, da <b»ži- -'Seidlitzu". ki leži postrani, »lovi jubilej, to jc 2o. moža.	čim ie ostal '* llindenburg"
M. Gorlcij o Leninu.
eun je
komd.
P""
ADVLIiTlSL in (iLAS NARODA
Maksim (Jorkij jc posial v Moskvo članek "Spomin na Lenina ", ki ga jc napisal v Marijanskih' Lažnih, tla nek izide v prvi številki novega ruskega dnevnika; 'Ruski Savrcmenik".
tu**
ALT VESTE,—
<I:i se je z;n"«-la ineij jiiuctslovjuiskili ka-^•liškini »tuhovnišivoiii velika airitaeija uvedi »o slovenskega jezika po ka-i otiških eerkvali v Jugoslaviji V Ali vite. «la vam ilajo Helniar turške rete kakovost. (l«K"im vaui «laj«i navad-' ■u' ••igarete ki'lieinoV	j
Prav vsakdo—
kdo? fesj iič«; kdog kaj ponuja; kdor k&j kupuje; kdor kaj prodajaj prav vsakdo prumava, da Imajt
mali oglasi t CUas» Maroda",
MS
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČUL
Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $l.v od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiraneg-a potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%.
Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporo«;amo onim, ki pošljejo denar samo za potne stroške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potom naslovnik nebi mo mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja.
Nakazil Ta zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obeneiu z onim, ki naj se izplača.
Povdarjamo pa, da je najbolje in ■ najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dalefl od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pi3ma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno po«
Jasnilo ter pripomnijo, v katero državo Žele denar "poslati.
FRANK SAKSER STATE BAN*
O ŽENSKI, KI JE BILA ...
Boman. — Spisal O. Soyka,
Poslovenil J. T.
(Nadaljevanje.)
Pasja zgodba.
proizvajale kak poseben vpliv na
ni«"* n • ob ml ■'i.jujtf.
Ilipoma je začutil, da se je do-teknilo /,-c pove desne roke neke j vi. i ft c r^vtega in sprijeni;« .oči jri.
—	Bile so slike iz ruske zgodovine. Ena med njiiui je predstavljala carja Petra 111. Ta slika je bila jako podobna mojemu inožu. >iala postaviea in sključeno telesce. Druga slika je predstavljala l\ana lil., tretja slika carico Elizabeto. Meni ni bila znana ruska zgodovina Ln mi ni niti danes znana. Poznam le .slike. Ena med njimi je predstavljala Katariuo 11.
Tedaj jc mahoma umolknila.
Predsednik sodišča je sedel; nepremično. Poslušal j,e le tja vendan. Brez zanimanje je sledil njenemu pripovedovanju.
l»a bi pa zagovornik vzbudil njegovo zanimanje, je vprašalf nic, pnevmatičnih koles, novoiz-jbo sledil. obtoLcnko:
—r Povejte mi. če so slike vas. Kakšen je bil ta vpliv f
—	Res je, da so me slike vlekle nase. Ker je bil pa moj mož vto zanorjen vanje, sem jih jaz sovražila. Jaz sem sovražila vse, kar je 011 ljubil.
Poslušalci so nevoljno zanirmrali.
Eva Morsini je toliko časa molčala, da je nastal v dvorani popolen mir.	x
Njen molk je zahteval mir in njen molk je mir ustvaril.
Eva Mors in i je nadaljevala:
—	V dotoičnem prostoru me je obšlo nekaj čuduega, nekaj.Ozrl se j.' in opazil velikan-ket** tujega, nekaj, česar ne morem opisati. Izogibala sem se sobe, hote- psa, ki ga je prijazno gle lrl s la sem pozabiti nanjo, pa nisem mogla. Vlekla me je k sebi, kli- svojimi m:dro sivimi očmi. cala me je in vabila in morala sem proti. Slike so me hotele.	j Šel je dalje. Pes poleg nje«*a.
—	Sedaj se dela blazno — je rekel jezno neki porotnik.	To mu je postalo neprijetno. Pes,
Predsednik sodišča mu je ideazal molčati.
—	Kaj je rekel vaš mož, ko je opazil, da se Acčkrat mudite v sobi?
—	Smejal se mi je. Meni se je pa gnjusil njegov smeh.
Zopet je nastalo mrmranje v dvorani.
Predsedniku se je zdelo potrebno vprašati.
—	Torej priznavate, da ste sovražili svojega moža l
Eva je molčala.
—	Torej se niste razumeli s svojim možem — je vprašal zagovornik.
—	Ne.
—	Kdaj ste ga pa začeli sovražiti'
—	Tedaj, ko sem spoznala njegovo sliko.
Po psa so poslali. Pisatelj ni jokal za njim.	„
--*--| Dva dni kasneje je prejel (ozbo
Spisal K. Makuszynski.	ženske, ki jo je uazval prismojeno
--'gosko. Pa jo je šel tudi on tožit
Promenada!	f "In jaz/" je zakričala ona, "in radi tepca. O njegovi tožbi se je
Gospod pisatelj je začutil tiste- jaz tožim radi goske!"	najprej razpravljalo. Soduik je
ga dne nenavadno potrebo izdatne! In sta se še nekaj časir prepira- poizkušal spravo. In je bil gospod promenade in je stopil na ulico. la. Med tem sta psa končala svoj pisatelj jako dobrega srca, ;.a ji je Previdno se je izogibal vsem več- dvoboj. Spremljevalec gospoda odpustil, ko ga je žena prosila o-jem mlakužam, ki so se trdovrat-;pi>»atelja je pritekel k njemu, se proščenja.
da mora postati pi-' Pisatelj, je bil obsojen na deset
no zajedle v kameniti tlak ulice, jotresel in oškropil pisatelja od nog Nato se je pričela razprav i t Počasi je stopal, roke brezskrbno do temena. Bil je tak ko portret, »jeni tožbi. Sodnik ji- tudi tn po-prekrižane nahrbtu in si og'edova ki ga je naslikal poantilist iz ob- izkušal s spravo, izložbe.	upa.	j "O, ne!** je dejala blaga žena.
Pravzaprav ga friiso zanimale. Tako oškropljen kot je bil. se "Prismojene goske mu pa ne mo-kajti ni imel namena nakupovati.jnikakor ni upal dalje po mestu. rpm odpustiti!... Tepec ni nič bule dolgčas mu je bilo in si ga je j In se jo okrenil, pes tudi. Skočil dega, to človek že še odpusti, to-, preganjal z ogledovanjem razgleduje v kočijo in upal, da mu pes ne da prismojeno gosko — ne, res
ne morem, ker se mi bo sicer vsa umljenih naramnic, okvirjev, vrč-j Bestija si je pa menda kar v hiša smejala!'* kov, podveznic in vseh mogočih "glavo vtepla, d odličnih predmetov, ki jib pv0i/-'sateljeva last, in je tekla neutrud- rubljev denarne kazni. S sodnimi vaja današnja doba.	jno poleg voza, potem pred vozom, jih je bilo trideset. In je bil za
Kar tjavendan je šel, kajti ima podrla pri tem par majhnih otro- trideset rubljev lažji, p.i za en<-kultura nišega časa to plemenitočajev in kostanjarskih ražnjev na skušnjo bogatejši. V svojem obn lastnost in dobro, da duše/no prav tla, skočila par gospodom s svoji- P" je sklenil poslati v časopise
mi umaz.animi šapami na obleko "poslano" vsem p. t. lastnikom in se zabavala še na druge enake psov, v katerem jih opozarja, da načine.	bo nosil odslej pri sebi vedno ži
Prišedši domov, je pisatelj pozv-nil. Odpret je prišla pisateljeva žena. Komaj so se vrata odprla,' je šinila žival v sobo in pri tem podrla na tla ubogo gospo, ki je strahovito zakričala.
Pes se ni prav nič zmenil za to; skakal je po sobi in se pova-
Kretanje parnikov - Shipping News

17. maja:
Majestic, Cherbourg.
21.	maja:
France, Havre .
22.	maja:
Lapland, Cherbourg.
<4. maja:
Leviathan, Cherbourg; Olympic,_
Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg; Colombo, Genoa.
27.	maja:
Reliance. Cherbourg, Hamburg York, Bremen.
28.	maja: Aqultania, Cherbourg.
SO. maja:
America, Genoa.
31. maja:
Homeric, Cherbourg; Conte V>rde Genoa; Pros. Harding, Cherbourg. Orca, Cherbourg; Veendam. Bologne,
3.	junija:
Cleveland, Cherbourg In Hamburg.
4.	junija:
Berengaria, Cherbourg; Rochambeau, Havre.
5.	junija: Belgenland, Cherbourg,
Cherbourg.
7. junija: Majestic, Cherbourg; La Savnle Havre: Orbita, Cherbourg. Hamburg Geo. Washington, Cherbourg. Bremen
10. junija: Resolute. Cherbourg in Hamburg
Mongolia,—
Aqultanla, Cher-
Pittsburgh, Cherbourg; Luetiow, Bremen.
11.	Junija:
Paris, Havre: Mauretanla, Cherbourg.
12.	Junija: Columbus, Bremen.
14. Junija:
Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg.
16.	Junija: America, Bremen.
17.	junija: Dulllo. Genoa.
18.	junija: France. Havre;
bourg.
19.	Junija:
Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Bremen.
21. junija:
Chicago. Havre; Homeric, Cherbourg, Saxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg^ Hamburg.
24.	junija:
Pres. Wilson, Trut; Pres. Harding, Bremen; C&noplc, Cherbourg; Bremen. Bremen.
25.	Junija:
Berengaria, Cherbourg; Taormlna, Genoa.
26.	junija: Zeeland, Cherbourg.
28. junija:
Majestic. Cherbourg; Lafayette, Havre; Conte Rosso v ^Genoa.
ki je imel velikost prilično čednega teleta, ga je kratkočasil. Napodil ga je. to se pravi, poizku-j^l na novi preprogi, Ju jo je iz-šal je, toda žival se je zmenila vabila gospa po štirinajstdnevnem toliko za njegove besede, kot na-^urnem razpravljanju gospodu pi-rodni poslanec za besede skapšči- satelju.
skega predsednika, ki ga poizva "O. za božjo voljo." je kliknila t redu.	gospa, "kakšno mreino si pa pri-
Še parkrat je poizkušal svojo,Peljal seboj?" srečo, toda pes ga je le začudeno	vem!" je odgovoril pisa-
gledal in ostal. In pisatelj ga je,t"Dohitela me je in se me trpel na svoji strani. Človek se drži kot klop. Ampak ima pasjo
ne more biti s psom. To vzbudi znamko, jutri pojdem na mestno — A!l 111 b,1° vsledtega, ker vas je vaš mož svaril pred ono preveliko senzacijo v Varšavi, upravo in pogledam, čigav je sobo .' — je hotel vedeti zagovornik. - AJi vam ni rekel, da ne kjer privabi še celo onemogel konj pes!"
smete več v ono sobo? Ali se ni bal čudnega, vpliva, ki ga je pro-.ki se je od lakote ali starosti zgru-l Tačas se je pes otresel in očistil
uvajala ona soba na vase razburjene živce?	'i;i +i i •	•	.. 4
„	d	.	clH na tla, kar je vendar precej svojega blata v preprogi; napotil
' 'J	i J vsakdanja zadeva, ogromno mno- se je v kuhinjo in iskal vode.
lila.
—	Zakaj ne?
—	Zato, ker me ni ljubil iu se mu tudi nisem čisto nič smi-
•žico zijal.
Pisateljeva žena mu je postregla s polnim umivalnikom vode. ..
—	Ko vas je snubil, je bil seveda povsem drugačen?
—	Da ,ker je moral biti. Napetost v dvorani je naraščala. Ljudje so se čudom čudili,
kaj in
Pes je šel torej z njim. Vseka-
ko je izgubil svojega gospodarjaJIr šli potem večerjat. Bile so
in je imel veliko zaupanje vanj. pečeno klobase in zelje. Ostanke
^ ^ Pisatelj se je odločil, da se r<ka-ibi dobil pes. Pa ni bil najbrž na-
TI	. \Uf ' i že vrednega tega zaupanja. Koli- vajen tega. Ilipoma je položil svo-
Uoteli so izvedeti vec .	- - . , •, •	-	• , -
jko psov je ze zlorabilo njegovo je sape na mizo. odr
j zaupanje, pa ni hotel povračati pisatelija na stran in
enakega z enakim, temveč je zbi-

COVERED P1£P to COVERE.D
Potujte "FRENCH LINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO	BELGrRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
FRANCE .21. maja, 18. junija, 9. julija
PARIS
.. .11. junija, 2. julija, 23. julija
KOCHAMBEAL* ............4. junija; 5. julija
LA SAVOiE ..............7. junija; 19. julija
LAFAYETTE ...............28. junija, 16. avgusta
SIFFREN..................28. junija, 12. avg.
Na nnšili i »osel« ni h vlakih so toluiat'i, ki govore angleško in slovensko in ki ImmIo potovali •/. vami vso pot. Kvropski agetnje French Line IkmIo pomagali vaši družini in sorodnikom, preskrbeli jim l>odo potne liste in vi/.eje ter nre<lili vse prevodne zadeve brezplačno.
Pr«»stori <lru;:fKa iu tretjega razreda so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi potrebseinaini, muivulm-ki. tek«tra vikIsi^ v vsjikeui prostoru. jHK-ivališea, kadilnica. lirivniea in ]M»kriti proiuenadni krov. Ilrez dvoma boste zadovoljni s splošno znano fraueosko kuhinjo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila začno s pijačo, ki sle je vajeni. <Sodba, ples, radio in druge vrste zabave.
Za nadaljne informacije vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali
FRENCH LINE
19 STATE ST.
NEW YORK
jega zaroda.
Pes je šel tako mirno poleg pi-
bi bilo vse to. Postajali so radovedni več. Zagovornik je bil pa vztrajen.
—	Rekli ste mi, — jc nadaljeval, — da vas je svaril.
—	Ko sem bila prvič v oni sobi, mi je rekel: Delaj, kar se ti iz- ■ , v „ * .. , , i:..i„: t ; • 4 i i	i* i i	— - - fr»l zareče oglje nad glavami pas-Ijuli:. lujeem je pa tam obisk nevaren. Dokler sem jaz ziv, nisi vl;
moji hiši tujka.
—	To je torej rekel?
—	Da, to. Nobene besede vec. Vedel je. da sem večkrat liouila
lnic'ro\
tja iu seiu ogledovala slike. In vedel je še več. ^'verjen je bil. tlcj. . se bo zgodilo.	j
Vi ste nemudoma zapustili svojega moža ter se mudili raznih evro]>skih kopališčih. Zakaj ste pobegnili? -- Ker sem ga zaničevala.
— Meni ste pa rekli, da so vas slike odganjale. Rekli ste. da
lull gospoda mu kratko
lovko in pretepel ž njo vsakega psa, ki bi se mu hotel približati.' Ker se je pa slučajno spomnil, da
malo sunil klobaso s krožnika. . .	, . , , „ , ;
.	, . „ , bi moral potem plačati se globo
To je bil pa ze višek! Gospod	, ,
. . .. .	. .,	. , za prestale
pisatelj je vprizorii pravcati lov
pasje bolečine, so je
...	T	,	za trdno odločil izogibati se psov.
za klobaso, de ze taka moda poli- ,	.. , — , ,
...	, .,	,	, . .	Misel o pasji kupci :i kot postlan-
satelja po cestnih lužah, ko da je.skih pisatelejv. W psom se moraš ,	,	-
, ,	, ; (. . .	, .	skem zasluzku pa je popolnoma
)v sestaven del. Gospod pi-ibonti za vecerio. \ prizor jen i lov	, ,	, , , -
. . . .i,-. , ti * i . I . . , , ,, ,	.opustil, ker se mu je -:delo. tla m
i si je ogledal žival. Bila je ni imel uspeha, klobasa ie ze iz-'	, \
J	ma prave sposobnosti za to.
Mepa. gotovo vredna svojih petde set do šestdeset rubljev.
Pisatelja je obšla misel, da bi začel v postranski zaslužke kup-
ce vat i s psi. Tako si je mislil, da
ginila v širokem pasjem žrelu. Gospod pisatelj je moral poslati po drugo, in je bil tako previden, da je zaprl tača* psa v malo sobico.
bežite pred onimi slikami.
—	To je res. In bas to je tisto. Njegova slika je bila.
—	Na stenah .o bile samo slike ljudi, ki so živeli pred	več sto-,1™ kup?ja na tem P°Uu jeljj	j Seveda bi še najprej skušal naj-
Nekaj časa se je obotavljala, potem je pa rekla tiho	in brez-i^ lastnika" Imel bi s5cer zato P™-
izrazrn kot doslej:	|CCJ tekanJa- toda takih stvari se
—	Na" sliki je bil vendar on.	moderen državljan kmalu privadi.
ALI VESTE,—
da je moral zadnji dve leti vsuk ju-
Noč je potekla še dokaj mirno.
(bi prodal tega psa in bi bila to Le proti jutru je začutil pisateli f°*h/™uski pavijan določen čas sv..
!	. ______"	..	*	j Jf» «leIo za državo brezplačno in da jc
na svOJih prsih moro. Pa ni bila, bila ta namlba te dni odpravljena? temveč pes je skočil k njemu v Ali veste. «la dobite, če kupujete Hel-posteljo in je položil svojo gjavo' Turške cigarete, čisU turški tobak,
in prednje šape na njegove prsi. Zelo ga je veselila ta vdanost, to-
je vprašal zagovornik
In ju je pred neko hišo srečal
da neprijetna mu je bila.
"Le glej, da se iznebiš bestije!"
Jbenihardinee. 'Pisatelj ni vedel, eniti da je sLa-.^enm ta 1>es tako sovražno motri j je povdarila njegova soproga, ko njegovega spremljevalca, ki mu j je pričel pes skakati tudi na o-mala	prijalo to fiksiranje, iz. t toč je postelje. Najmlajša punčka
— To je bila slika carja Petra III.? ter z očmi preletel vrsto porotnikov.
Ce mu pritidi na to vprašanje, bi moralo poinenirtL boumna.
Toda Eva Morsini ni niti prikimala niti odkima Zakrnjeno je molčala, in vse prigovarjanje je bilo brezuspeš- r'esar ^ sklePaI- tla ^ Pes l«st]se je zbala in se je skrila pod mino. Stala je visoko vzravnana poleg zatožne klopi. Zdelo se je kot »(udt>nta. Psa sta si stala nekaj zo toda pes je najbrž mislil, da se da se ne men: /.a ves svet.	* ^časa za boj pripravljena nasproi',Igre skrivalnice in jo je lovil. De-
Zgodba o takozvani zgodovinski sobi, to je bilo vse, česar so nato sta si pa skoči,la v S,ive injkletce se je drlo, ko da jo kolje-se zaraogli po^lužiti zagovorniki v njen prid.	|se Pri^e3a valjati.' Soda;j je bil i jo.
Edinol.. na podlagi teh njenih izjav bi bilo mogoče dokazati eden sPodai v cestnem blatu, se-| Pisatelj je privezal psa s hlač-njtno duševno nenormalnost.	daJ drugi.	,nim jermenom za knjižno omaro in
In je pritekla neka ženska in za-vpila, naj pokliče pisatelj svojega psa. V hudo zadrego ga je spravila, kajti ni vedel, kako je psu
Zagovornik jc dokazoval, da se jc lotila Eve tedaj neke čudne vrste bolezni, da je bila čudno preplašena vsled nenavadnih navacF svojega moža in da je vsledtega pobegnila od njega. Državni pravdnik ga je pa zaničljivo zavrnil: — Kaj pp. ko je bila v kopališču, ko je razkazovala moškim svoje zapeljive ude, ko se je vrgla v vrtinec uživanja
la tudi tedaj čudno preplašena?	ipoklical: "Karo! Karo!"
Advokat ni vedel, kaj bi odvrnil.	Pes se še zmenil ni in se je klal
Ali se mu je naenkrat zaustavil sicer tako bogat vir besedi, prav morno dalje. In je moral pi-
odšel na mestno upravo izsledova-ti lastnika. Mestna uprava je običajno tako urejena, da ničesar ne najdeš, dokler se pošteno ne na-hodiš. In je stopal po stopnjieali
.ime. In se je spomnil najprvo ali je bi- flirSnikove^a psa iz lastne hiše injzdaj gori, -zdaj doli, slednjič se
mu je vendar posrečilo najti tisti prad, ki je upravljal pasji razvid. In je zvedel za lastnika. Bil je
ali je pa tudi on mahoma zasovražil to čudno žensko, tako zaso- satelj priznati, da je njegova izo-vrazil kot so jo sovražili brez izjeme vsi dri\-i v dvorani f	jbrazba jako pomanjkljiva. To po-
Zdravni&ki izvedenec profesor Wilrat je z lahkoto porazil vse, manjkanje se je sedaj izkazalo, kar je bil zagovornik mukoma zgradil.	jNiti pojma ni imel, kakšno ime
Dokazal je, da je Eva Morsini popolnoma odgovorna za vsa- ima običajno take vrste pes. Kako svoje dejanje. Če je bolna, je to pač bolezen, o kateri nima zna- ro ali sultan so navadno čuvaji, nost niti duha uiti sluha.	jin je še klical, flora, potem fauna,
Dejstvo pa je, da sta postala žrtev te njene bolezni dva člove. .pes pa seje klal zelo nadebudno, ka, — Celijo Morsini in Harry Romberg. Povzročiteljica smrti je Žena se je tudi zjezila in mi-živela. Močna je in premetena. Odgovorna je za vsako svoje de- mogrede omenila: "Ta tepec niti
ne ve, kako se kliče njegov pes!" . Beseda tepec pa je spravila gospoda pisatelja v neprijteno raz-
brivec. Napotil se je k njemu in mu prinesel vest, da se nahaja pes pri njem.
"Lepo," je dejal brivec, "toda nikar si ne domišljujte, da dobite za to nagrado!... Poznamo take tiče, najprvo ti izpelje psa iii potem pride po nagrado!. .. Nisem včeraj priplaval na svet! Če hočete kaj imeti, tožite, prostovoljno pa ne dam nič!... po psa pa že pošljem!... Klanjam se!" Pisatelj je naravnost okamnel.
janje. za vsaj svoj čin.
To je posebno razvidno iz pisem, ki jih je pisala nesrečnemu Rombergn in v katerih mu je dajala navodila. Tri dni je trajala obravnava.
Tri dni je sedel Edvard Merry v prvi vrsti posluaalcev vedno prismojena, kako morete reči ne-Jpa... na! Pa se je kmal*u zavedel na istem mestu ter ni umaknil oči od obtoženke.	komu, ki ga ne poznate, tepec f in se potolažil ob misli, da še ni
položenje, in je zakričal: "Goska.Pričakoval je prijazne zahvale, ta
nriamflietia. kako mopptft reči ne-.na___oaf "Pn ca u> IrmnT'n ^ov-a/lal
(Dalje prihodnjič.)
Tožim vas!"
nikdar žel hvaležnosti. In je šel.
dočiin «lobitt> cenejši tobak, če kupujete cigarete?
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB je namenjen potovati ▼ stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih u»Hfi, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih mamoremo dati vsled nase dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu.
Tudi oni k! fie niso ameriški državljani, morejo potovati ▼ stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln po prlpuščeni brez vsake neprilike t to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor žeti dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljnl priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuft-čeni sem soret po 1. juliju 4024. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo--«ni sedaj potovati.	<
' Ako Seli keuo naročiti vozni list lz Jugoslavije ▼ C A N A D O . naj nam pifie za pojasnila.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St.. Few York
V Evropo«
S. S. Leviathan S. S. Geo. Washington S. S. America S. S. Pres. Harding S. S. Pres. Roosevelt S. S. Republic
Na teli parnikih ni tretji razred uiedkrov. Prostorne zračne kabine za 2. 4 ali 6 oseb z vodo in drugimi udobnostmi. Čiste udobne postelje. Veliki javni prostori iu prostoren krov. Dobrav hrana glede kakovosti in količine. Godbeni koncerti
United States Lines vam bodo dale izkaznico, ki vara bo omogočila varen povratek v Ii> deželo tekom šestih mesecev. Poizvejte glede te prednosti. Upoštevajte najprej ameriške parnike.
UNITED STATES LINES
45 Broadway
New York Oity
ALI VAS LOKALNI AGENT Managing Operators for
UNITED STATES SHIPPING BOARD
HITRA. POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA (K*ko Osnove) Najbolj I« in oajknjit pot po Sredrzsin-ilcem morju z našimi veličastnimi parnild,
COLOMBO 24. maia; 1. Julija; 7. avgusta
DUILIO ____ 17. junija; ____ 19. julija
GIULIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept.
"Največji ln najhltrejftl par nI k na olje xa
Sredozemsko morje. Udobna kabina tretjega rureda z I. 4 ta • posteljami sa druilne ln tenak«. Prt okusnih obadih Je vlno^ttresplaSno. Za podrobnosti vpraiajte natega agenta ▼ vaicm meatu ali pa naravnost rrl
mirni 6MEWLE ITiLim
Italia.Am ari ca ShlODlna Corporation « State Street General. Agenti New York NaSl zastopniki v Jnsoal&vlJl: Jadranska Banka. Belgrad in njene podružnice.
| Kje so: moj brat GREGOR 2d AR i TINČIC, domu iz Dolnj-jga Jezera pri Cerknici, ki se je pred tremi leti ^nahajal v Oakdale, Pa., sestri IVANA OVNIČEK in ANTONIJA FAT UR ter FR. j SMTSKO. Antonija je bila nekje v Montuini, Setsko pa nekje I v Riehwoodu. Prosim, da se mi oglasijo. — .Jacob Martinčieh, Ii. C. Cafe, Box 161, D rum he U
i
ler, Alta, Canada. !	(16-17—5)
&r SOJAKL KltOOAJn M NA "GLAJ5 KASODA" VAJ
večji BLovsom pinr?
HI V SDK. DlIiTAl fl j ADVERTISE in GLAS NARODA
L
POTREBUJE SE 20 MOŽ
za delati drva. G»?zd lep v ravnini. Plača $2 75 od klaftre. — Jacob .Mlakar, liox 143, KeUettville, Pa. (14-17—5)
NAPRODAJ POHIŠTVO
s stanovanjem, rent $16.00 in vsa priprava za presanje. * Zveza na vse strani. — '''red Truišnovec, 107 L ve rg roj n Ave., Brooklyn, N, Y. 14-16—5)
AOVKKTIS« IN	KAMOOA**.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgom t& #-brtnlke, pri kAterili kup« joto ali naročate im sto • njih postrežbo »doTolJU da oglašujejo t Usta "Gla* Naroda". ■ Um ***** estregll ficn
Vprara uOtai ITaroda'
f.J L > *