eCiiidik&,
S« PRAVICA
GLASILO KO^UW*E>SM€M: PAIMMJ® SLOTEMJE
Poštnina plačana ▼ gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Izjava predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova. — Demonstracije V Rimu.
Novi poizkusi strahovanja Slovencev na Koroškem. — H. kongres novinarjev v Pragi.
Zagrebški velesejem.
Proces proti ustaškim zločincem v Zagrebu.
Pismo iz Francije.
Leto VIII. - St. 130 ^	|	Ljubljana,	četrtek,	5.	junija	1947	|	Izhaja	vsak	dan	razen	ob	petkih	|	Mesečna	naročnina	Din	45.—	|	Cena	Din	2.—
Izjava predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova posebnemu dopisniku „DaiSy Hail“-a
Sofija, 4. junija. Dopisnik Tanjuga poroča:
Bolgarski domovinskofroniovski tisk je objavil 2. t. m. izjavo predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova, ki jo je dal pred nekaj časa posebnemu dopisniku lista »Daily Maik Johnu Fi-sherju. Predsednik vlade Georgi Dimitrov je v svoji izjavi izrazil željo bolgarskega naroda, da bi bila mirovna pogodba čimprej ratificirana. Glede odnosov med Veliko Britanijo in Bolgarijo so ti odvisni od Velike Britanije. V kolikor bo pokazala Velika Britanija zaupanje do nove demokratične Bolgarije in v kolikor bo upoštevala njeno suverenost ter pustila bolgarski nairod, da sa svobodno in samostojno uredi svojo dT-žavo, ni nikakih resnih in nepremagljivih zaprek za popolno normalizacijo odnosov med obema državama. Bolgarski narod pričakuje, da bo Velika Britanija pokazala razumevanje in spoštovanje do njegovih zakonitih pravic in interesov, ki ne ogrožajo miru v svetu in ne morejo škodovati pravicam in interesom angleškega naroda.
0 učinku govora predsednika Trumana je Georgi Dimitrov poudaril, da daje ta govor ostankom prejšnjega fašističnega režima vzpodbudo in ne pomeni prispevka za mir in demokracijo.
Predsednik Dimitrov je nato odgovoril na mnoga vprašanja dopisnika lista »Daily Maik.
Vprašanje: >Ali bo Bolgarija iznova sprožila vprašanje izhoda na Egejsko morje?«
Odgovor: »Bolgarija so soveda no moro odreči svoji pravici, temelječi na pravičnosti in priznanju v mnogih mednarodnih pogodbah, ki pa ji je bila nasilno in nepravilno odvzeta. Ker pa je iskreno vdana načelom organizacije ZN, bo zahtevala rešitev tega za njo življenjskega vprašanja v okviru organizacije ZN in v duhu njenih statutov.«
Vprašanje: »Ali bo zadovoljeno potrebam Bolgarije, če bi dobila svobodno pristanišče v Solunu?«
Odgovor: »Glede na dosedanje izkušnje gledam skrajno skeptično na možnost, da bi dobila Bolgarija resnično svobodno pristanišče v Solunu, ki bi ustrezalo njenim potrebam. Dokler je v Grčiji monarhofašistični režim, ki Icaže nasproti Bolgariji največje sovraštvo in teži za tem, da bi odtTgal od Bolgarije del njenega ozemlja, je po mojem mnenju brez pomena vsak razgovor o pristanišču v Solunu.«
Na vprašanje dopisnika o morebitnih načrtih za utrditev zveze med Bolgarijo im Jugoslavijo je Dimitrov odgovoril:
»Predvsem moram omeniti, da Bolgarija in Jugoslavija še nista sklenili »zveze, čeprav živita obe državi v iskrenih bratskih odnosih. Iskreno želim in v skladu z voljo bolgarskega naroda obstaja težnja za sklenitev trajnega sporazuma o zvezi, prijateljstvu in medsebojni pomoči med Bolgarijo in Jugoslavijo, kar bo vse privedlo do trdnega ekonomskega, kulturnega in vsestranskega sodelovanja med obema državama, posebno pri obnovi njunega gospodarstva in industrije. 0 nekih drugih načrtih za sedaj ni govora.«
»Vprašanje: »Ali mislite, da so potrebni v nacionalnem interesu nadaljnji ukrepi proti opoziciji v državi?«
Odgovor: »Ukrepi, ki jih je vlada začasno prisiljena izdajati v posameznih primerih v skladu z veljavnimi zakoni proti opozicijskim listom ali pa proti nekaterim opozicionalcem, so izključno posledica njihovega odkritega protidržavnega in protiljudskega delovanja in ravnanja. Niti ena odgovorna vlada ne more trpeti hujskanja _k neizpolnjevanju zakonov in sabotiranju ukrepov, ki jih izdaja država za zavarovanje prehrane prebivalstva in obnovo v vojni opuštošenega narodnega
gospodarstva. Vlada se tudi v bodoče ne bo obotavljala in bo izvajala najstrožje zakone ljudske republike proti vsem opozicijskim organom in opozicionalcem, ki si v svoji jezi in zaslepljenosti dovoljujejo premišljeno hujskati proti ukrepom vlade, ki se tičejo življenjskih vprašanj ljudstva in republike, zlasti pa uresničenja dveletnega gospodarskega načrta, ki ga je odobrilo Veliko narodno sobranje*
Pri tem moram odločno poudariti, da nismo proti obstoju opozicije. Naravno je, da je v taki državi, kakršna je naša, opozicija. Vendar pa interesi ljudstva ne dovoljujejo, da bi pustili take opozicijske skupine, ki organizirajo sabotaže gospodarske izgradnje, ki spravljajo s svojim delom državno in nacionalno suverenost države v nevarnost in ki si sistematično prizadevajo, da bi izpodrinili temelje naše ljudske republike, ki so bili postavljeni s toliko prelite ljudske krvi, tolikim trpljenjem in z žrtvami najboljših sinov in hčerd ljudstva.«
Predsednik vlade Georgi Dimitrov je na nadaljnja vprašanja odgovoril, da je prehrana prebivalstva do nove žetve zagotovljena in da navzočnost sovjetskih čet ne vpliva na prehrano prebivalstva, ia to toliko manj, ker je kontingent čet majhen, ker ee vedno bolj zmanjšuje in ker je dala Sovjetska zveza v preteklih dveh letih Bolgariji pomoč v- znatnih količinah pšenice, koruze in živinske krme.
Glede vesti od nekaterih strani, da njegovo zdravje ni dobro, je predsednik Dimitrov odgovoril, da vse to, kair je preživel v preteklosti in v petih mesecih v Hitlerjevem zaporu, ko 60 mu okovali celo roke, in veliki napori med razpravo v Leipzigu — ni moglo ostati brez vpliva na njegovo zdravje. Kljub vsem »kritikom« pa Je njegovo zdravje tako, da lahko redno opravlja dolžnost šefa vlade.
POLOŽAJ V ITALIJI
70.000 ljudi je demonstriralo v Rimu proti De Gasperijevi vladi
Rim, 4. junija. AFP poroča:
V Rimu so proslavili prvo obletnico proglasitve italijanske republike. Noseč bakle, narodne in rdeče zastave se je sprevod nad 70.000 ljudi napotil pred poslopje začasnega predsednika italijanske republike, kjer je marjifestiral svojo privrženost republiki z vzkliki. »Živela republika! Hočemo volitve 1 Dol z De Ga-sperijem!«
Na velikem ljudskem zborovanju, ki so ga organizirale republikanske stranke, je govoril član centralnega komiteja Komunistične partije Italije Pietro Sechia, ki je ostro napadel novo De Gasperijevo vlado. »Ta vlada,« je dejal med drugim Pietro Sechia, »ni niti demokratična niti republikanska. Vprašamo se lahko celo, ali je sploh italijanska vlada? Režali smo se fašizma In monarhije in prav tako se bomo znali rešiti tudi vlade kanclerja De Gasperija.«
Kongres Generalne konfederacije dela
Oi Vittorio proti omejitvi delavskih stavk na gospodarska vprašanja — Demokristjani se boje političnih stavk
Firenze, 4. junija. AFP poroča:
Na prvem kongresu italijanske Generalne konfederacije dela je govoril generalni tajnik Generalne konfederacije dela Giuseppe di Vittorio, ki je odklonil predloge krščanskih demokratov, da bi stavke delavcev omejili samo na gospodarska vprašanja.
Po poročilih Reuterja bodo izvolili tudi nov izvršni odbor konfederacije. Komunisti in socialisti zahtevajo, da se volitve novega izvršnega odbora izvrže proporcionalno po dobljenih glasovih,
ne pa po praksi tako imenovanega enakomernega predstavništva strank, zastopanih v konfederaciji. Reuter misli, da je usoda nove vlade Aloida De Gaspe-rija, ki je sestavljena brez predstavnikov delavskega razreda komunistov in socialistov, odvisna od izvolitve novega izvršnega odbora Generalne konfederacije dela, ki šteje nad 6 milijdnov organiziranih delavcev.
Vodja neofašistov Giannini nasvetoval De Gasperiju, naj sestavi homogeno vlado
Dopisnik Reuterja poroča iz Rima, da je kvalunkvistični časopis »Buon Senso« prinesel članek voditelja neofašističnega gibanja »Uomo Qualunque« Gianninija, v katerem izraža obžalovanje, da De Gašper! v svojem zadnjem govora po radiu ni priznal, da mu je dal on (Giannini)^na-svet, naj sestavi homogeno vlado krščanskih demokratov brez sodelovanja komunistov in socialistov.
Byrnes o dodelitvi ameriškega posojila Italiji
Washington, 4. junija. Reuter poroča:
Bivši zunanji minister ZDA Byraes je po obisku v Beli hiši izjavil, da predsednik Truman upa, da bodo ZDA v kratkem odobrile mednarodni uvozni in izvozni banki, da dš Italiji 100 milijonov dolarjev kredita. Mednarodna banka je že poslala v Italijo misijo zaradi proučitve načriov, ki bodo financirani s tem posojilom. Ko bo ta misija predložila svoje poročilo, bo mednarodna uvozna in izvozna banka sprejela sklep o posojilu, o katerem ee je razgovaTjal italijanski predsednik vlade med svojim obiskom v MVashingtonu lani v decembru.
„Hltra rešitev krize dokazuje,
da je madžarska demokracija močna"
Budimpešta, 4. jun. Tanjug poroča: Po vesteh budimpeštanskega radia se je namestnik predsednika madžarsko vlade Matyas Rakosi, govoreč na konferenci predstavnikov južnopeštanskih organizacij Komunistične partije, zadržal na okolnostih v zvezi'z nedavno politično krizo-
»Hitra rešitev te krize,« je poudaril Rakosi, »dokazuje, da je madžarska demokracija pravilna in močna in da bo znala, ako bo potrebno, uvesti red z železno roko. KP ima zaupanje v novega predsednika vlade in smatra, dn bo imel proti zaroti in stvari demokracije popolnoma drugačne odonse kot Ferenc Nagy, ki je vtaknil svoje prste v znroto. Prijatelji zarotnikov in tisti, ki jih podpirajo, morajo biti izključeni iz javnega življenja. V parlamentu je mnogo oseb, ki so prišle tja a
pomočjo Ferenca Nagyja hi Bele Ko-vaesa, in ki bodo delale ovire, zato bomo apelirali na narod in zahtevali nove volitve.«
Govoreč o odmevu vladne kriz, y inozemstvu, je Rakosi izjavil:
»V Madžarski ni bilo do sedaj še nobenega državnega preobrata, puča ali upora. Odkrito je bilo sodelovanje predsednika vlade v zaroti; ko pa je začutil svojo krivdo, se ni vrnil pred vojaško sodišče.«
V Mosonmadjarovaru je bil miting socialnodemokratske stranke, na katerem je govoril namestnik predsednika vlade Arpad Szakasits. Sestavljena je bila nova vlada demokracije, madžarska politična kriza pa ni s tem popolnoma rešena. Stranka malih posestni-kov mora očistiti svoje vrste- Obenem je brepogojno potrebno, da se madžar-
PR0TEST ZVEZE USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENIH IN SOCIALNIH USTANOV JUGOSLAVIJE ZARADI SMRTNE OBSODBE NAD BRSKIM ZDRAVNIKOM JOANIDESOM
Beograd ,4. junija. Centralna uprava Zveze uslužbencev zdravstveifth in socialnih ustanov Jugoslavije je poslala Svetovni sindikalni federaciji ob smrtni obsodbi zdravnika Joanitiesa tole brzojavko:
»Neofašistični režim v Grčiji, podprt od tujih čot, nadaljuje z množičnim preganjanjem in ubijanjem antifašističnih demokratičnih borcev.
Teror Zervasovih tolp je dosegel vrhunec v Lerini, kjer je bil te dni obsojen na smrt star zdravnik Joanides, ki je kriv samo to, da je pred anketno komisijo razložil resnično stanje v svojem kraju.
V imenu zdravstvenih delavcev Jugoslavije najostreje protestiramo proti novemu zločinu in po vas zahtevamo, da OZN z intervencijo reši zdravnika Jon-nidesa in prepreči izvršitev tega zločina monarhofašističnega režima.
Pozivamo vse zdravniške organizacije sveta, naj sc pridružijo našemu protestu proti množičnemu terorju v Grčiji in proti smrtni obsodbi nad zdravnikom Joanidesom.c
Monarhofašistične laži in klevete proti Jugoslaviji
Beograd, 4. junija. Zadnje dni so nionarhofušistični listi v Atenah in pa uradni krogi moiiarhofašistične vlade povečali svojo kampanjo laži in klevet proti Jugoslaviji.
Tako n. pr. piše list »Vima« v svoji številki z dne 30. maja, da se v Splitu koncentrira nekakšna mednarodna brigada za pomoč Grčiji pod poveljstvom generala Mijaja. Nadalje je list »Neolita« prinesel poročilo 31. maja, da so letala tujega porekla metala material demokratični armadi in odletela proti Jugoslaviji. Nek funkcionar monarhofašstične vlade je dal v Atenah 2. junija izjavo o koncentraciji jugoslovanskih vojaških sil v bližini grške meje. — Končno širijo monarhofašistični časopisi in uradni krogi v Atenah poročila o nekakšnih incidentih na jugoslovansko-grški meji.
Agencija Tanjug je pooblaščena odločno demantirati vse te prozorne izmišljotine grških monarhofašistov, ki jih sprejemajo in podpirajo po svojih organih določeni inozemski krogi, zainteresirani na tem, da se obdrži monarho-fašistična ureditev v Grčiji, ter na izzivanju nemirov med balkanskimi državami.
ski narod sem odloči ali želi ljudsko oblast, ali da ga ponovno izžemajo bankirji in kapitalisti. Prav zaradi tega so potrebne nove volitve.«
Brzojavka maršala Tita črnogorski mladini
Beograd, 4. junija. Predsednik vlade FLRJ maršail Jugoslavije Josip Broz-Tito je poslal mladini Črne gore tole brzojavko:
Ob vašem tretjem kongresu vam pošiljam svoje najprisrčnejše čestitke in prosim, da po delegatih na kongresu izročite moje tople pozdrave mladincem in mladinkam Črne gore, ki dajejo skupno
z mladino ostalih naših ljudskih republik svoj dragoceni prispevek k izgradnji naše domovine za boljšo in srečnejšo bodočnost.
Prepričan sem, da bo delo vašega kongresa še bolj prispevalo k povečanju delovnega poleta mladine Črne gore — za izpolnitev postavljenih nalog pred rokom.
PRIPRAVE ZA III. KONGRES LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE
Aktiv LMS v Šenčurju pri Kranju se je v predkongresnem tekmovanju najbolje izkazal med vaškimi aktivi
Uspešna izvedba petletnega plana zahteva mnogo naporov in požrtvovalnosti, zahteva vključitev vsakega posameznika, pred vsem pa mladine v vse gospodarske panoge. V poljedelstvu je potrebna pomoč mladine Ljudski oblasti pred vsem v gospodarskih delih, t. j. pri izvedbi setvenega načrta, pri selekciji 6emen, uničevanju sadnih in drugih poljskih škodljivcev itd. Potrebna je tudi pomoč pri obdelovanju zemlje tistim družinam, katerih sinovi ali hranilci so danes vojni obvezniki in družinam, katerih mladina je odšla na gradnjo pTOge Šamac-Sara-jevo. Delo in pomoč mladine pri vsem tem bo za njo. najboljša praktična vzgoja v gospodarstvu. Ljudska mladina Slovenije se teh svojih dolžnosti in obveznosti tudi v polni meri zaveda.
Mladina aktiva Šenčur pri Kranju je na svojem prvem predkongresnem zborovanju sklenila: »V6ak mladinec in mladinka bo pri svoji domači hiši tisti, ki bo gledal, da se bo hišni setveni načrt v čim večji meri izpolnil.« Nadalje je sklenila, da bo očistila vse sadno drevje v območju svojega aktiva, vsak organiziran mladinec pa najmanj 5 dreves. V organizacijo bodo pritegnili vsaj 50% neorganizirane mladine. Na gradnjo proge Samac-Sarajevo bodo dali 10 mladincev.
Mladina je na sestanku sprejela sklepe z velikim odobravanjem. Na delo je takoj šlo vseh 91 organiziranih mladincev in mladink. Razdeliti so 6i delo po sektorjih in posameznike zadolžili za kontrolo. Na vsakem nadaljnjem sestanku so nato pregledali narejeno delo. Uspehi niso izostali.
Pravilno tolmačenje pomena načrtne setve in neumorno delo šenčurske mladine je pripomoglo k temu, da je bil zasejan vsak košček zemlje. Tu je imela mladina 100% uspeh. Na delo pa ni šla osamljena, temveč ee je povezala z vsemi množičnimi organizacijami, predvsem pa z OF in KLO, pri katerih je dobila tudi vso pomoč in podporo. Čeprav je večkrat kak kmet godrnjal in na tihem mislil: »Kaj me bodo moji otroci komandirali,« vendar ga je sin ali hčerka znal tako prepričati, da je spoznal pravilnost načrtne setve.
Prav tako je bilo pri čiščenju sadnega drevja, kjer je mladina z ostalimi množičnimi organizacijami imela 100% uspehe, saj na območju KLO Šenčur ni ostalo niti eno sadno drevo neočiščeno. Sama mladina je pri tem delala preko tisoč prostovoljnih ur.
Sklep, da bo na gradnjo proge Samac-Sarajevo odšlo 10 mladincev, je bil za šenčursko mladino sicer visoko postavljen, saj je takrat bilo organiziranih le 91 mladincev in mladink. Vendar je šentjurska mladina tudi to število prekoračila. Do 6edaj je odšlo na gradnjo proge že 11 mladincev, v naslednjih zamenah pa jih bo odšlo še najmanj 5. Ta uspeh je le zasluga mladine, ker je znala pravilno tolmačiti in prikazovati važnost gradnje proge, na drugi strani pa vse tako organizirati, da pri tem ni trpelo delo na polju.
V predkongresnem tekmovanju ee je mladinska organizacija povečala za 23 članov. Sklep 60 prekoračili za 12%, ker so pritegnili 62% neorganizirane mladine. Danes ima šenčurska mladinska organizacija, 114 članov, ki 60 vsi aktivni. Vse probleme, ki 6e pojavljajo pri izvedbi
kakšnih nalog, rešujejo skupno na mladinskih sestankih, na katere prihajajo tudi zastopniki OF, AF2 in KLO. Ti jim pomagajo pri reševanju z nasveti in predlogi. Tako je med njimi ustvarjena močna povezava in le na ta način imajo pri vsaki akciji in vsakem delu uspehe.
V Šenčurju imajo tudi dramatsko družino, ki šteje 50 članov. Med temi je 30 mladincev in mladink, k*i sodelujejo v vseh dramatskih in kulturnih prireditvah. Posebno uspela je bila partizanska drama »Vida — Staša«, pri kateri je sodelovalo 18 mladincev in mladini;, predvsem v večjih vlogah. V tednu cest je sodelovalo 25% vse mladine, uspeh dela pa je bil 1.5 km popravljene in nasute ceste. Imajo tudi Šahovski krožek, v katerem je včlanjenih 50% mladine, fizkul-tura pa je do sedaj bila na precej nizki stopnji, ker jim je manjkalo fizkultumega voditelja. Sedaj se bo tudi to izboljšalo, ker bodo v najkrajšem času ustanovili fizkulturui aktiv. Voditelji bodo mladinci, ki so se pred kratkim vrnili z gradnje proge Šamac-Sarajevo, kjer so poleg dela na progi obiskovali fizkulturne tečaje-Precej pa je že razvit nogomet.
Čeprav je mladina polno zaposlena doma pri kmetskih delih, najde še vedno toliko časa, da se polnoštevilno udeležuje v mladinski organizaciji. Delo imajo razdeljeno po sektorjih in tudi s pionirsko organizacijo so v najtesnejši povezavi. Prav tako sodelujejo v vseh množičnih akcijah in so za RK zbrati 500 din, za »Teden matere in otroka« pa 2000 din.
Tudi sedaj, ko je mladinska organizacija v Šenčurju že izpolnila in prekoračila predkongresne obveznosti, njen delovni in ustvarjalni elan ni popustil. Gledati bodo. da še nadalje ostanejo med prvimi vaškimi aktivi ne samo v svojem okraju, temveč sploh v Sloveniji, ker se zavedajo svojih obveznosti v petletnem planu. Zato bodo tudi častno izpolnili vse naloge, ki jim jih kot vaškemu mladinskemu aktivu nalaga petletni plan.
Mladina trboveljskega okraja se pripravlja na III. kongres Ljudske mladine Slovenije
Trbovlje, 3. junija. Mladina trboveljskega okraja se že od 15. februarja pripravlja na III. kongres Ljudske mladine Slovenije. V tem času je bilo organiziranih šest novih aktivov in s tem pritegnjenih v mladinsko organizacijo 380 novih članov. Pri prostovoljnih delih je mladina opravila 5574 delovnih ur. Mladina iz okolice Zagorja, Hrastnika in Radeč se je udejstvovala pri pomladanski setvi in čiščenju sadnega drevja. V tem času so poglobili tudi politično in kulturno vzgojo mladine in predelali so zlasti Zakon o petletnem planu. Za tretji kongres LMS je bilo v okraju nabranih 4230 din prostovoljnih prispevkov. Najbolj pa je mladina trboveljskega okraja skrbela za sestavo in opremo brigad za nladinsko progo. V ta namen je mladina priredila 10 kulturnih prireditev, katerih čisti dobiček so dali za progo Šamac-Sara-jevo. Sestaviti so tri močne delovne brigade, od katerih prva šteje 200 brigadirjev, druga pa 350 članov. Sedaj mladina-že pripravlja načrte za sestavo in opremo tretje delovne brigade. Vse brigade so bile tudi preskrbljene s potrebnim materialom.
15-iulUa bo dograjen del mladinske proge ed Samca do Doboia
Zenica, 4. junija. Brigade prve izmene so se obvezale, da bodo do 15. julije na tretji sekciji dokončale Zemeljska dela in postavile tir. Na ta način bo lahko vozil vluk od Samca do Doboja ter prevažal material, s čimer bo znatno izboljšano delo na ostalem delu mladinske proge.
Tir bodo postavili na obeh straneh od Doboja proti Šamcu in obratno. V Doboju bo skladišče, ki bo preskrbovalo prvo, drugo, tretjo in četrto sekcijo s tirnicami
in drugim priborom za pomembna dela. Ko bo pričel voziti vlak od Sanica do Doboja, bodo lahko to gradivo lažje in hitreje prevažali do ostalega dela mladinske proge.
Poleg velikega nasipa je na petnajsti razdelilnici treba še zgraditi več manjših nasipov in vsekov s skupno prostornino 70.079 kub. metrov zemlje. Na tej razdelilnim bodo zgradili 18 prapmstov, ki bodo dolgi od 1 do 5 m.
Novi poizkusi strahovanja slovenskega ljudstva na Koroškem
»Slovenski vestnike poroča, da angleška okupacijska oblastva in avstrijske varnostne oblasti na razne načine skušajo strahovati slovensko ljudstvo na Koroškem, na drugi 6trani pa z raznimi ukrepi dajejo potuho in vzpodbudo nacističnim in reakcionarnim elementom na Koroškem. 0 teh strahovalnib metodah piše »Slovenski vestnike naslednje podrobnosti:
Dne 19. marca lega leta so bili trije bratje Scbvvienbacher pred britanskim vojaškim sodiščem zaradi napada na slovenske antifašiste v Pliberku obsojeni na tri mesece zapora, toda že 20. maja so bili izpuščeni in so jih videli v Celovcu na ulici, čeprav kazen v tem času še ni potekla.
V preteklem tednu 60 izvedli varnostni organi zopet vrsto hišnih preiskav pri
koroških Slovencih, da bi ustrahovali slovensko prebivalstvo. Tako so bile hišne preiskave pri Stinglerju v Kotmari vasi, pri Modriču m Ogrisu Janku.
Ko je slovenski antifašist učitelj Mirko Sriemc 7. maja po končanem pouku zapuščal Labud, je opazil, da ga zalezuje civilist. Pri dravskem mostu se je temu pridružil še drug civilist in trije orožniki, ki so Srienca obkrožili, ga preiskali in zahtevali njegove dokumente. Ker je imel vse dokumente v redu in ni bilo nobenega povoda, da bi ga prijeli, je eden žandarjev začel proti njemu nastopati zelo surovo. Ko je proti takemu načinu Srienc protestiral, so orožniki izkoristili priložnost in ga aretirali zaradi »razžaljenja časti«. Zasliševali so ga do 11. ure ponoči. Šele ko je bil končan obširen zapisnik v šestih izvodih in podpisan, so ga okoli 1. ure spustili. .
»BHS« — organizacija vojnega zločinca Kaibitscha pod novo firmo
»Slovenski vestnike priobčuje o organizaciji »Bund der heimattreuen Sud-karntner« v svojem članku »Na Koroškem se oživlja Heimatbund« med drugim tudi naslednje:
V času plebiscita in prve avstrijske republike je pri zatiranju koroških Slovencev odigrala izredno zločinsko vlogo organizacija velenemških šovinističnih elementov, tako imenovani »Heimat-dienstc, kasnejši »Heimatbund«. Ta organizacija, ki jo je vodil zloglnsni Maier-Kaibitsch, je bila v tej dobi dejansko prva politična instanca na Koroškem in je z neizprosno brezobzirnostjo izpolnjevala svojo nalogo, da iz Koroške napravi čimprej nemško pokrajino. Nadzirala je v6e javno življenje in izrabljala vsako možnost v političnem, gospodarskem in kulturnem dogajanju za borbo proti koroškim Slovencem. 2e pred Anschlussom je vse to opravljala po smernicah posebnih ustanov v rajhu, ki so pripravljale Hitlerju pot na jug in jugovzhod ter imele nalogo, da v obmejnih pokrajinah okrepijo položaje nemškega imperializma.
Vse obsodbe vredno je dejstvo, da znani vodja te zločinske organizacije, ki je vodil tudi izseljevanje več tisoč koroških Slovencev, Maier-Kaibitsch, še ni bil postavljen pred sodišče. V februarju je bilo sicer napovedano, da se bo začela razprava proti njemu v prvem tednu aprila, kasneje pa se je pokazalo, da je bila
to le prazna obljuba, ki se je v času londonske konference zdela nekaterim avstrijskim predstavnikom potrebna iz zunanjepolitičnih razlogov.
Seveda so ostali nekaznovani in večinoma na svobodi tudi številni sodelavci in pomočniki Maier-Kaibitscha. To je tem lažje razumljivo, če upoštevamo, da se na primer sedanji avstrijski minister gospod Schumy še vedno zelo ponaša z zaslugami, ki si jih je pridobil s 6vojim delovanjem v Heimatdienstu, kakor je razvidno iz njegovega govora, ki ga je imel 11. maja t. 1. v St. Jakobu v Rožu.
Istočasno, ko se proces proti vojnemu zločincu odlaga v nedogled, istočasno, ko se avstrijski minister gospod Schumy ne sramuje javno razglašati svojih zaslug pri delovanju proti koroškim Slovencem, pa se na Koroškem organizira nov Heimat-bund pod firmo »Bund der heimattreuen SUdkilrntner« (BHS). To je sicer uradno nova »nepolitična« organizacija »domovini zvestih Korošcev«, če pa si ogledamo bliže, kdo so njeni organizatorji, kakšna je njihova politična miselnost In kakšnih metod se poslužujejo pri delu, bomo kaj hitro spoznali stari Heimatbund v novi obleki. Nobenega dvoma ne more biti, da predstavl ja BHS organizacijo šovinističnih in nacističnih elementov za borbo proti zavednim koroškim Slovencem in proti vsemu, kar je v resnici naprednega in svobodoljubnega.
V Pulju je ljudstvo demonstriralo in zaprlo trgovine črnoborzijancev
Pulj, 4 junija
Ogorčeno zaradi težkega ekonomskega stanja in nesposobnosti okupacijske vojaške uprave, da reši najenostavnejše probleme, in svesto si svojih pravic in potreb, je puljsko ljudstvo na mestnih ulicah odločno protestiralo.
Te dni je množica žena, kljub poizkusom policije, da bi jih v tem preprečila, prišla pred sedež okupac!'-ke vojaške uprave in zahtevala v imenu puljskih meščanov, da se puljska vojaška uprava pobriga za normalno preskrbo mesta z živilskimi potrebščinami in da vzpostavi strogo nadzorstvo nad cenami ter odstrani brezposelnost. Ko je postalo iz odgovorov predstavnikov okupacijske vojaške oblasti jasno, da kljub vsem pro-# testom in zahtevam ne bodo ničesar ukrenili, se je delovno ljudstvo Pulja odločilo, da prevzame iniciativo v svoje roke. Množice demonstrantov so zaprle trgovine najbolj znanih črnoborzijancev. Civilna policija je po ukazu okupacijske vojaške uprave nastopila proti ljudstvu z vso surovostjo. Po ukazu znanega policijskega inšpektorja Fiumame je skupina agentov navalila na žene, ki so bile na čelu demonstrantov, in jih začela prete-pavati z gumijevkami. Kljub zaščiti civilnih policistov so bili špekulanti prisiljeni zapreti svoje delavnice.
Okoli poldneva so se žene napotile proti obali, da dočakajo parnik, s katerim črnoborzijanci redno dovažajo blago iz Trsta. Kljub napadu civilne policije žene niso dovolile, da se borzijanci izkrcajo.
Tudi tokrat je okupacijska vojaška uprava, namesto da se bori proti špekulantom in črnoborzijancem, poslala civilno policijo proti ljudstvu, ki se bori proti črni borzi.
Nove provokacije fašističnih elementov v Vidmu
Trst, 4. junija. Dopisnik Tanjuga poroča: Ob priliki svečanosti v Vidmu, na kateri je bilo izraženo priznanje tega mesta za zasluge v narodnoosvobodilni borbi, je skupina fašističnih elementov, ki je posebej za to prišla k Trsta, izzvala nerede. Izzivači so raztrgali Italijansko zastavo s peterokrako zvezdo in napadali italijanske partizane — garibaldince. Policija je intervenirala.
★ ★ ★
Delavske stavke v Franciji se širiio
odkar komunisti niso več zastopani v vladi
Pariz, 4. junija (Taniug). Pariški dopisnik Reuterja Harolcf King poroča, da so delavske stavke v Franciji vedno pogostejše, odkar so komuniste izključili iz vlade.
Razen pekovskih delavcev stavka na področju Pariza 2000 šoferjev in delavcev pri bencinskih črpalkah, medtem ko v mnogih kovinskih tovarnah delavci delajo počasneje. Generalna konfederacija dela misli, da so dani pogoji za ugoditev delavskim zahtevam za izplačilo nagrad za delovni učinek po 9 frankov na uro. Toda federacija delodajalcev, francoska banka in nacionalni kreditni svet se upirajo takšnim zahtevam. Minister za delo Daniel Mayer je po poročilih AFP opozoril delavce, naj ne postavljajo »nepremišljenih« zahtev. King pripominja, da samo pristranski krogi pripisujejo stavke »komunistični delavnosti«. Treba je objektivno priznati, da »delavci zares komaj žive in da ne morejo kupiti niti najpotrebnejša živila«.
Na drugi strani pa je vlada ugodila zahtevam trgovcev in pristala na ukinitev neposrednega državnega nadzor-
stva in določanja cen za tekstilije ter zelenjavo in izjavila, da bo omilila delo državnih gospodarskih inšpektorjev.
Krušni obroki zmanjšani na 150 gramov
Pariški peki stavkajo naprej
Pariz, 4. junija. AFP poroča: Pekovski delavci na področju Pariza, ki stavkajo že dva ani, so sklenili, da bodo s stavko nadaljevali vse dotlej, dokler delodajalci ne bodo izpolnili njihovih zahtev za povečanje mezd. Ta sklep je bil sprejet na sestanku stavkujočih, ki ga je sklicala Generalna konfederacija dela v poslopju borze za delo.
Znižanje krušnega obroka na 150 gr povzroča vedno večje ogorčenje francoskih delovnih množic. Ass. Press poroča, da so mnoge pariške gospodinje, ki niso mogle nabaviti niti po 150 gr kruha, priredile demonstracije pred poslopjem predsedstva francoske vlade, izražajoč svoje nezadovoljstvo z vzkliki: »Dajte nam kruha!« Policija je proti demonstrantom intervenirala.
Močni napadi demokratične armade
Vedno hujši teror grških monarhofašistov
London, 4. junija. Dopisnik Tanjuga loroča: Po poročilih iz Grčije nadaljuje lemokratična armada z močnimi napadi la vojaške in orožniške vladne posadke >o mestih in vaseh. Tako so njeni od-lelki v 10 dneh četrtič napadli vladne lile pri Kozani.
Associated Press prinaša poročilo donskega tiska, da jp grška vlada v na-tlici poslala okrepitve svojim četam na la področju Grevene v zapadni Make-loniji, kjer so bile demokratične arma-le osvobodile štiri vasi.
Ameriški strokovnjaki se po poročilu
AFP izjavljajo za ustanovitev 65 novih polkov, medtem ko grški vojaški krogi menijo, da je treba predvsem bolj moderno oborožiti in opremiti sedanje čete.
Istočasno moonarhofašistične oblasti še naprej obsojajo na smrt in streljajo demokratične državljane. Tako je vojaško sodišče v Kukusu obsodilo na smrt neko žensko in 5 moških, 3 ženske pa na dosmrtno robijo. 2. junija je bila v Solunu izvršena smrtna kazen nad 13 ujetimi borci demokratične armade. Vojaško sodišče v Kastosiji je obsodilo na smrt 8 državljanov, vojaško sodišče v Trikali pa 2 borca demokratične armade.
»DOLAR JE POSTAL STEBER REAKCIJE V EVROPI«, pit« »Daily Worker«
London, 4. jun. Reuter prinaša uvodni anek »Daily W or ker ja*, v katerem je sčeuo, da je postal dolar grožnja svobodi i gospodarski demokraoiji v Evropi, asopie piše: »Ameriški dolar jo postal ;daj steber reakcije v Evropi, tako da > mogoče različne primere nestabilnosti lad spraviti v neposredno zvezo z gospo-arskim in političnim vplivom dolarja.«
Kot primer se v članku najprej omenja ;alija, kjer je bila nacionalna koalicija smenjana z vlado krščanskih demokra->v, ki hočejo najeti posojilo v ZDA, na-vesto da bi se odločno lotili reševanja >žav v državi. Časopis nato opozarja na raocijo, kjer »predstavlja Komunistična artija veliko večino delavskega razreda i kjer je bila s spretnim manevrom iz-ljučena iz vlade«. Sedanja vlada tudi rosi za ameriško posojilo.
»Daily Worf:er« končuje: »V obeh teh ržavah. v Franciji in Italiji, je bila pri-laoacsi dolarja glavni činitelj, ki je po-
vzročil razbitje nacionalne koalicije.
Bogastva ZDA so velikanska, tako da bi mogel biti dolar v Evropi močno orodje napredka- Toda wasbingtoneki voditelji ne dajejo niti kilograma hrane brez političnih pogojev.«
Ameriška pomoč Turčiji
bo verjetno povečana na 500 milijonov dolarjev
Ankara, 4. junija. AFP je zvedela, da bodo porabili od 100 milijonov dolarjev, ! ki so jih dale ZDA kot »pomoč« Turčiji, 80 milijonov samo za vojaške potrebe, 20 milijonov pa za gradnjo cest in pri-i stanišč.
Sestavljajo tudi »pomoč« Turčiji, ki bi jo lahko dala tudi mednarodna banka in banka za uvoz in izvoz. Računajo, da bi tako skupni znesek posojila dosegel 500 milijonov dolarjev.
Izjava novega predsednika stranke malih posestnikov
Budimpešta, 4. jun. Tass poroča: Novi predsednik stranke malih posestnikov Istvan Doby je dal sodelavcu lista »RegeJ« tole izjavo:
»V vodstvu stranke se bom naslanjal na tiste stare poslance, ki so z nami po svojem demokratičnem prepričanju, predvsem pa na one kmečke poslance, s katerimi sem se boril v poslednjih 15 letih, in katerih prepričanje mi je znano- Želel bi, da delavske stranke verujejo v iskrenost naših demokratičnih obljub, da imajo zaupanje v ljudi, ki jih bomo v bo-doče postavili na vse partijske in državne položaje, in da imajo zaupanje do vodstva stranke malih posestnikov. Prepričan sem, da bodo partijske množice enoglasno podpTle naš program in našo politiko.
Nove ostavke v madžarski vladi
Budimpešta, 4. jun. Dopisnik Tanjuga poroča: Razen ostavke predsednika vlade in predsednika parlamenta, kakor tudi ostavke drž. podsekretarja pri predsedstvu vlade Balogha Istva-na, se govori tudi o odstopu ministra financ Miklosa Nyaradyja, župana Budimpešte Jožefa Kevadyja in šefa urada predsednika republike Lasloja Je-melyja.
Beg predsednika madžarskega parlamenta
Budimpešta, 4. jun. Predsednik madžarskega parlamenta Bela Varga, na katerega je padla težka sumnja za sodelovanje v zaroti, je po ostavki bivšega predsednika vlade Ferenca Nagy-ja odšel v samostan v bližini Budimpešte. Konec preteklega tedna je Bela Varga odšel v Bajatom, kjer je prej bil katoliški župnik. Dne 2. t. m. je skupno s svojim sekretarjem krenil z avtomobilom, toda namesto v Budimpešto, je odšel v neznano smer. Domneva se, da je odšel v Avstrijo.
II. kongres mednarodnega novinarskega
združenja
Praga, 4. junija. CTK poroča: V ponedeljek zjutraj »o otvoril* v Pragi drugi kongres mednarodnega novinarskega združenja, ki je billo osnovano pred letom dni v Kodanju. Namen kongresa je, da bi dobilo mednarodno novinarsko združenje trdne temelje. Kongres pa hoče tudi proučiti vprašanje svobode tiska, privatne lastnine ter sodelovanja z Organizacijo ZN.
Kongresa se udeležujejo predsednik mednarodnega novinarskega združenja Archibald Kenyond, podpredsednika E. Morel in A. Sverdlov ter delegati 31 držav. Na kongresu sodelujejo Sovjetska zveza, Velika Britanija, ZDA. Francija, Jugoslavija, Poljska in druge. Srednji in Bližnji vzhod zastopajo Egipt, Iran in Palestina, Južno Ameriko pa Venezuela in Peru. Tudi Bolgarija, Madžarska, Romunija in Turčija, ki so se prijavile za sprejem v članstvo združenja, so poslale svoje delegacije, zastopnike pa so poslale še republikanska Španija, Kuba, Mehika, Filipini in Južna Afrika, ki niso članice. Zastopana sta tudi OZN in ekonomsko-socialni svet OZN
Kongres dela pod pokroviteljstvom predsednika Češkoslovaške republike dr, Beneša, častni predsedniki kongresa pa so predsednik narodne skupščine Jo-sef David, predsednik vlade Klement Gottvvald, osem ministrov in predsednik praške občine dr. Vacek.
Na otvoritvi je delegate pozdravil češkoslovaški minister za zunanje zadeve Jan Masaryk, ki je poudaril, da imaijo vsi delegati, čeprav zastopajo različna mnenja, skupno željo, da se zavaruje trajni, pravični in demokratični mir na svetu.
Na kongresu je govoril tudi predsednik češkoslovaškega novinarskega združenja Odakar Vuns, ki je izjavil, da bo razpravljal kongres med drugim tudi o odnosih novinarskega združenja do svetovne sindikalne federacije in o prispevanju novinarjev k svetovnemu miru. Od novinarjev je odvisno, je rekel govornik, če bo postal tisk orodje sporazuma med narodi ali pa jih bo hujskal ene proti drugim.
Kongres nadaljuje svoje delo.
Zakliufek III. kongresa Liudske mladine trne gore
Mladina Beranskega kotarja je dobila prehodno zastavico kot najboljša v Črni gori
Egipčanski novinar Husni Khalifa na obisku v Sloveniji
Ljubljana, 4. junija Včeraj dopoldne je prispel Iz Zagreba na ljubljansko letališče zastopnik organizacije progresivnih egipčanskih novinar-jev gospod Husni Khaliffli ki sc kot gost predsedstva zvezne vlade mudi že več tednov v naši državi. Pred prihodom v Slovenijo, kjer bo ostal nekaj dni, je gospod Husni Khalifa obiskal Beograd, Zagreb, Sarajevo in druga mesta ter se dalj časa zadržal na mladinski progi Sa-mac—Sarajevo,	_
Danes jc gospod Husni Khalifa obi* skal rektorja ljubljanske univerze in si ogledal mesto, popoldne pa se je odpeljal na Bled in v Vrbo, kjer je obiskal Prešernovo rojstno hišo.
Picnirska akademija
bo v petek, 6. junija, ob 17. uri v Opernem gledališču. Na sporedu so pevske, plesne, fizkulturne točke in recitacije. Nastopijo pionirji iz Doma igre in dela, pionirski harmonikarski zbor, pionirski pevski zbor Siška-Bežigrad in pionirski pevski zbor Ivana Cankarja.
Predprodaja vstopnic pri blagajni Opernega gledališča.
Cetinje, 4. junija
Tretji kongres Ljudske mladine Črno gore jo nadaljeval svoje delo v ponedeljek popoldne s poročilom verifikacijskega odbora. Nato je predsednik Ljudske mladine Črne gore Radomir Komatima podal referat o petletnem planu. Najprej ie pokazal na dosedanje rezultate dela Ljudske mladine Črne gore, nakar je postavil tudi nove naloge.
»V izvršitvi plana bomo naleteli na težave,« je dejal Komatina med drugim, »toda teh težav se ne smemo bati. Naloge, ki jih postavlja petletni plan, odgovarjajo moči naših narodov, neizmerni požrtvovalnosti v delu za obnovo in veliki ljubezni do svoje domovine. V tem mora biti naša mladina nosilec pravilnega razumevauja in razločitve petletnega plana. Pomagati mora Ljudski fronti v izvedbi plana in se neprestano boriti proti vsakemu kolebanju, malodušnosti in nezaupanju in prav tako tudi proti samozadovoljstvu in uspavanju.
Pri vsakodnevnem in napornem delu pri obnovi se je naša mladina pripravila za sodelovanje v petletnem planu. To dokazujejo številni rezultati njenega dela. Vendar pa je potrebno, da se ustavim pri nekaterih vprašanjih iz predkongresnega tekmovanja naše organizacije. V tem tekmovanju so dale naše,organizacije približno 200 tisoč delovnih dni in dosegle znatne rezultate na vseh sektorjih tega dela. Med tem tekmovanjem je naša organizacija storila mnogo posebno ob setvi in uničevanju kobilic.
Za izvršitev petletnega plana je važno vprašanje kadrov. V zvezi s tem jc tov. Komatina dejal: »Pri nas v Črni gori so prav v tem posebne težkoče. Z ozirom na razvoj industrije v naši republiki nam bo potrebno do konca petletnega plana samo kvalificiranih delavcev en in polkrat več kot pa imamo doslej sindikalno organiziranih delavcev. Prav tako nam je potrebno gotovo število ljudi s strokovno izobrazbo. V tem pogledu se moramo orientirati na ustanavljanje kadrov med samim izvrševanjem petletnega plana. Zato mora naša mladinska organizacija odigrati važno vlogo v u-stvaritvi teh kadrov.
Petletni plan postavlja velike nn-loge delavski mladini. V naši republiki je število delavske mladine majhno, toda iz dneva v dan se bo večalo. Zaradi tega mora biti naša mladina v podjetjih, delavnicah in na gradiliščin nosilec delovnega poleta, udarniškega tekmovanja, dviganja norm in kakovosti dela.
Za uspešno izvršitev teh nalog morajo naša vodstva posvetiti posebno pozornost strokovni in kulturni vzgoji naše kmečke mladine.
Kakor vidimo, postavlja petletni plan velike naloge pred vso našo mladino. Za izvršitev teh nalog je potrebna velika mobilizacija vseh naših
sil, vse naše mladine in ne samo mobilizacija delovne sile, marveč politična mobilizacija, s pomočjo katere bomo mogli izpolniti vse postavljene naloge. Toda ne samo to, z mobilizacijo naših sil bomo nudili veliko pomoč Ljudski fronti v popolnem razbijanju vseh sovražnikov, _ ki se bodo pojavili med izpolnjevanjem plana.«
Po referatu tov. Komatine je bila diskusija, katere se je udeležilo veliko število delegatov.
Včeraj je kongres nadaljeval delo z diskusijo o referatu tov. Komatine. član sekretariata Glavnega odbora Ljudske mladine Milorad Komadina je naveedl dosedanje rezultate, ki so jih dosegle mladinske delovne brigade pri graditvi proge Nikšič—Titograd ter nakazal nove naloge, kakor tudi nekatere napake, ki jih bodo mladinske organizacije hitro odstranile.
V nadaljevanju dela kongresa 3. junija popoldne je sekretar Glavnega odbora Ljudske mladine Črne gore Vukosa-va Mičunovič podala poročilo o delu Glavnega odbora Ljudske mladine Črne gore v času od II. do III. kongresa. Pri pripravah za III. kongres, kakor tudi pri izpolnjevanju nalog, ki jih je ta postavil, je mladina Črne gore nadaljevala delo z istim poletom kot med vojno ter dosegla precejšnje uspehe. V poročilu je dalje naglašeno, da so pogoste menjave v Glavnem odboru in sekretariatu, kakor tudi po kotarskih in mestnih odborih Ljudske mladine precej ovirale pravilno delo in hitro pomoč posameznim organizacijam na terenu.
Na koncu je Vukosava Mičunovič govorila o delu mladinskih organizacij v republiki, o pomoči, ki jo je dajal glavni odbor Ljudske mladine Črne gore fizkul-
turnim organizacijam kakor tudi o finančnem poslovanju.
Po diskusiji je Brana Popovič, član sekretariata Centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije, predala zastavico ti-togradski kotarski organizaciji kot najboljši kotarski organizaciji v Jugoslaviji. Mladinska organizacija nikšičkega kotarja si je pridržala zastavico, ki jo je dobila na tl. kongresu Ljudske mladine Črne gore. Kotarska organizacija iz Beran je dobila zastavico kot najboljša organizacija v Črni gori. Vaški aktiv v Brčeli, srednja medicinska šola v Cetinju, mladinski delovni aktiv »Arsenala« v Tivtu in pionirski odred »Danilo Vojovič« iz nikšičkega kolarja so prav tako prejeli prehodn« zastavice.
Na koncu je bil izvoljen pokrajinski odbor Ljudske mladine Črne gore, v katerem je 79 članov. V predsedstvo pokrajinskega sveta je bilo izvoljenih 27 članov, v sekretariat Glavnega odbora Ljudske mladine: Radomir Komatina, Vukosava Mičunovič, Velizar Skerovič, Milan Vukasovič, Miladin Perovič, Budislav Šoškič, Milka Djilas-Cerovič, Milorad Komadina in Veselin Djunanovrč. S tem je bil tretji koegres Ljudske mladine Črne gore zaključen.
PRIHOD ŠVEDSKE MLADINSKE BRIGADE
Subotica, 4. junija. V Subotico je prispela švedska mladinska brigada, ki odhaja na gradnjo mladinske proge. Švedskim mladincem je veliko število suboti-ških mladincev in mladink priredilo na železniški postaji prisrčen sprejem. Švedska mladinska brigada šteje 202 mladinca in mladink. Na mladinski progi bodo ostali dva meseca. Na vagonih, s katerimi so se pripeljali iz švedske, so napisana gesla o mladinski progi in na njih plapolajo švedske in jugoslovanske zastave.
V ponedeljek sta obiskala mladinsko progo Samac-Šarajevo gg. Karl Johnson, generalni tajnik švedskega društva »Pomoč Evropi«, in Evald Kokarson, senator in predsednik Društva za sodelovanje
Osrednja Ljudska univerza v Ljubljani priredi v petek, 6. junija, ob 8 /.večer v Mladinski (prej frančiškanski) dvornni predavanje v okviru »Tedna matere in otroka«. Predaval bo referent ministrstva za prosveto LRS tov. dr. Vlado Schmidt o »Vzgojni moči naše napredne družbe«.
Švedske z Jugoslavijo. Zadržala sta se v upravi gradilišča ter 6ta si ogledala dela v predoru Vranduk, nato pa sta odpotovala v Sarajevo.
II. tržaška mladinska brigada odpotovala na progo Samac—Sarajevo
Trst, 4. junija. Včeraj je odpotovala iz Trsta na progo Samac—Sarajevo druga tržaška mladinska brigada, ki bo zamenjala prvo tržaško mladinsko brigado »Pina Tomažiča«. Brigada se imenuje po dveh mladih tržaških bratih »Fratelli Pe-tracco«, ki sta padla med nemško okupacijo v borbi protr nacistom. V brigadi je 180 mladincev vsega tržaškega ozemlja. Tržaški tednik »II Progresso« poudarja pomen mladinske proge kot šole vse svetovne napredne mladine. Tednik piše, da je od stikov, ki jih bo imelo tržaško ozemlje s svojim naravnim zaledjem, odvisno bodoče življenje Trsta, ki mu bo samo v tem primeru zagotovljeno nemoteno delo in nadaljnje razvijanje njegove industrije.
■
'p-f
m ■■ 4
:o. >•'■•
KI
Tovarna »Iskra« v Kranju izdeluje izključno predmete, ki smo jih prej uvažali. Na sliki je prvi filmski projektor izdelan v Jugoslaviji, ure in električni števci. Posebno kinoprojektor vzbuja veliko zanimanje pri
obiskovalcih.
dveh podjetij se kar naprej nabirajo gruče ljudi. »Iskra« razstavlja samo stvari, ki jih Jugoslavija doslej ni izdelovali m jih že dolgo tudi ne bi, če bi ostalo pri starem.
Izdelki, ki smo jih prej uvažali
Tovariš, ki razstavlja nov kinoprojektor, je imel precej opravka, da je prepričal nekega obiskovalca, da je ličen in istočasno kompliciran aparat res izdelan v Jugoslaviji. Inženir Spiler Franc, ki je s tovarišema Krulcem in Velharjem skonstruiral aparat, je povedal najvažnejše podatke o njem. Konstrukcija in izdelava je trajala eno leto, izdelati so morali 1550 načrtov. Vsi deli, razen optike, so izdelani doma. Lahko se trdi, da aparat poseka po kvaliteti marsikateri inozemski izdelek; takrat, ko so delali načrte zanj, so se namreč posvetovali s številnimi kinooperaterji, ki so nakazali vse nedostatke inozemskih aparatov. Inštruktorji so tako sestavili aparat po vzorcu najmodernejših inozemskih aparatov in se pri tem izognili še nedostatkom, ki so jih nakazali kinooperaterji. V tovarni »Iskra« izdelujejo sedaj že prvo serijo zvočnih kinoprojektorjev. Poleg tega so razstavljeni še drugi predmeti: ure, števci za kontrolo porabe elektr. toka, elektr. vrtalni stroji za rudnike, vžigalni tulji za avtomobile., ventili za gumijaste obroče itd. Sami prepotrebni izdelki, ki smo jih doslej izključno uvažali. Fina mehanika se je v kratki debi neverjetno dvignila; o tem pričajo dosedaj omenjeni izdelki, razstavljene pa so v istem paviljonu še druge precizne naprave kot električne signalne naprave, prvi domači telefoni itd. Pri ogledu tega paviljona sc najbolj vidi hiter razvoj in napredek naše države.
Lahka industrija je mnogo pridobila z izpopolnitvami novatorjev
V naslednjem paviljonu razstavlja .Jugoslavija izdelke lahke industrije. Tudi v tem paviljonu je viden ogromen napredek dveletnega dela. Industrija, zastopana v tem paviljonu, je delala že poprej. Tu razstavljajo prehrambena, tekstilna, kemična, usnjarska, tobačna in druge industrije, ki izdelujejo predmete za široko potrošnjo. Mnogi predmeti teh industrijskih panog so v tem času po zaslugi udarnikov, izumiteljev in iznajditeljev mnogo pridobili na kvaliteti, istočasno pa so znižani zanje proizvodni stroški in tudi količinsko se je zvišala proizvodnja.
Prav v tem paviljonu je vidna razlika med starimi velesejmi in zagrebškim. Na prostoru, kjer je razstavljeno tekstilno blago ni »gospoda direktorja«, ki bi ponujal mimoidočim »odlično in kvalitetno blago po izredno nizki ceni«. Pač pa je tam sedemkratni novator Ranko Pavlovič iz tekstilne tovarne v Novem Sadu.
triotizem. Pod vodstvom Partije Leni-na-Stalina je vse sovjetsko ljudstvo mnogih narodov — delavci, kmetje in inteligenca ZSSR — preosnovalo našo deželo, ustanovilo močno socialistično industrijo in kolhozni red, izgradilo socialistično družbo. V veliki domovinski vojni je dvignila Partija vse ljudstvo na borbo za svobodo in neodvisnost domovine, organizirala je svetovno. zgodovinsko zmago nad nemško-fašističnimi in japonskimi imperialisti.
Novo razdobje razvoja, ki je naša dežela stopila vanj po končani drugi svetovni vojni, in nove naloge, ki se postavljajo pred deželo, zahtevajo nadaljnji porast in okrepitev partijskih organizacij, dviganje idejno-teoretične ravni partijskih kadrov.
Partijske organizacije morajo razviti široko delo na področju komunistične vzgoje delovnega ljudstva, iztrebljanja ostankov kapitalizma v zavesti ljudi. Od kakovosti organizatornega in politično-vzgojnega dela partijskih organizacij, od njihove aktivnosti v borbi za izpolnjevanje direktiv Partije in vlade, od njihove spretnosti v organizaciji množic za premagovanje težav bo odvisen uspeh našega gibanja od socializma h komunizmu.
Socializem je v naši deželi v osnovnem že izgrajen. Ni dvoma o tem, da bo uspešno izpolnjena tudi naloga zaključka izgraditve brezrazredne, socialistične družbe in postopnega prehoda od socializma h komunizmu.
Pod vodstvom Boljševiške partije, pod vodstvom velikega Stalina gre sovjetsko ljudstvo naprej, k novemu razmetu sovjetske domovine, k popolni zmagi komunizma v naši deželi.
(»Boljševik«, št. 11-12.)
Ranko Pavlovič je delavec in ga je vlada LR Srbije za njegove velike uspehe proglasila za znanstvenika. Obiskovalcem rad pojasnjuje uspehe, ki jih je dosegla tekstilna industrija v predvojnih, starih tovarnah z izpopolnitvami novatorjev. Sam je uvedel poseben način tiskanja vzorcev na tkanine. S pomočjo njegove kemikalije se izdelujejo posebne šablone. Identotehnika, to je slikanje na tkanine, se je s tem izumom približala in celo prekosila tovrstno inozemsko delo. S preparatom »jugoton«, njegovim drugim izumom dobijo pri tiskanju bravnih vzorcev tudi odtenke, poltone barv. Pri tiskanju uporabljajo pet barv, na blagu pa jih dobijo deset. S tem izumom je pospešil tudi tiskanje blaga. Pred vojno so na istih tiskalnih mizah izdelali v osmih urah 230 m blaga, v inozemstvu pa 060. Z njegovimi izpopolnitvami pa izdelamo sedaj v osmih urah na dveh tiskalnih mizah 1470 m blaga. Nadalje je delavec* znanstvenik Pavlovič s posebnim kemičnim postopkom dobil iz ostankov konoplje (kodelje) fina tekstilna vlakna, ki so skoraj enakovredna bombažnemu vlaknu. Ta viakna uporabljajo že skoraj v vseh tekstilnih tovarnah.
Tudi ostale izume uporabljajo že v večini tekstilnih tovarn. Imeli pa smo priliko videti direktorja tekstilne tovarne, ki se še ni okoristila z izumi. Direktor si je pazljivo zapisoval razlago novator ja Pavloviča. Tudi v njihovi tovarni bodo čimprei uporabili koristne izume. Tako je zagrebški velesejem posredovalnica za prenašanje uspeha in izumov iz ene tovarne na drugo. Od podjetij iz Slovenije v tem paviljonu vzbujajo pozornost usnjarski izdelki, posebno okoli izdelkov žirovskih čevljarjev je vedno dovolj obiskovalcev.
Zadruge razstavljajo svoje kvalitetne produkte
V ostalih nadstropjih istega paviljona so zastopane zadruge vseh vrst. Zadruge so poleg državnega sektorja glavni razstavljalec na zagrebškem velesejmu. Največ razstavljajo poljedeljske zadruge. Razstavljeni produkti dokazujejo, da bodo zadruge močna opora državnemu sektorju pri izvedbi prve petletke. Žlahtno sadje, debel krompir, več krompirja, več žita na hektar itd., to so njihovi uspehi in s tem posebno prednjačijo zadruge iz Makedonije. Čez vso steno je na koncu tega razstavnega prostora grafično prikazan važen cilj zadrug. Grafikon prikazuje, kako so odpadli posredniki med tovarno in kmetom ter ostalimi potrošniki.
Raznoliko blago široke potrošnje, ki je razstavljeno v tem dvonadstropnem paviljonu, pa najsi bo to sukno, svila, čevlji, testenine, konzerve itd., po kvi-liteti presegajo večino inozemskih izdelkov. Ker je v petletnem planu predvideno, da se bo produkcija teh izdelkov dvignila celo nad predvojno produkcijo, bo teh izdelkov dovolj in se bo življenjski standard delovnega ljudstva neprimerno dvignil.
V ostalem delu jugoslovanskega dela razstave so prikazane lepote naše države. Tudi turizem bo močna opora za izvedbo gospodarskih nalog.
Na zagrebškem velesejmu je bilo prva dva dneva 40.000 obiskovalcev
Zagrebški velesejem si je prva dvj dneva ogledalo 40.000 obiskovalcev Vsak dan prihaja veliko število novih obiskovalcev iz Hrvatske in drugih federalnih republik ter iz inozemstva.
Na velesejmu je udeleženih 726 domačih razstavljalcev, od inozemskih raz-stavljalcev pa sodelujejo Sovjetska zveza, Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Švica, Francija, Belgija, Holandija, Italija in Svobodno tržaško ozemlje. Razstavljalci iz Egipta bodo še prišli.
Na velesejmu so zasitopane vse panoge industrije iz vse Jugoslavije.
Od tujih držav privablja največje zanimanje Sovjetska zveza, ker je to prvič, da razstavlja svoje proizvode v Jugoslaviji.
Češkoslovaška, Švica in Madžarska dajejo s svojimi razstavami sliko razvitih in naprednih industrijskih dežel. Paviljoni Albanije, Bolgarije in Poljske so prav tako lepo urejeni. Francija razstavlja v glavnem proizvode svoje avtomobilske industrije.
Posamezni paviljoni so okrašeni s slikami in kipi naših najboljših slikarjev in kiparjev. V času velesejma so organizirane razne kulturne in fizkultume prireditve, katerih mnoge so mednarodnega značaja.
A. Ljapin:
O postopnem prehodu od socializma h komunizmu
(Nadaljevanje in konec.)
Sovjetska država je glavno, odloču-joče_ orodje socialistične preosnove naše družbe. Njena nadaljnja okrepitev je najvažnejši pogoj za prehod od socializma h komunizmu.
V prvi fazi svojega razvoja — od Oktobrske revolucije do likvidacije izkoriščevalskih razredov — je opravljala sovjetska država funkcije zadušitve odpora strmoglavljenih izkoriščevalskih razredov v deželi sami, obrambe dežele pred napadi od zunaj, obnove gospodarstva in pripravljanja pogojev za popolno likvidacijo izkoriščevalskih elementov.
V drugi fazi razvoja sovjetske države — od likvidacije kapitalističnih elementov v mestu in na vasi do popolne zmage socialističnega sistema gospodarstva in izglasovanja nove ustave —1 je bila njena osnovna naloga v tem. oa je organiziralu socialistično gospodarstvo v vsej deželi, uresničila kultur-110 revolucijo in povsem organizirala sodobno armado za obrambo dežele.
„ >^daj je osnovna naloga naše dr-zave v deželi sami,* — pravi tovariš otalin — »v mirnem gospodarsko orga-nizatornem in kulturno vzgojnem delu. Kar se tiče naše armade, kazenskih organov in tajne policije, niso s svojo ostrino obrnjeni več v notranjost dežele, temveč na zunaj, proti zunanjim sovražnikom.« (»Vprašanja leninizma«, Stran 606J
Sovjetska država, ki ima v rokah osnovna sredstva za proizvodnjo, opravlja gigantsko gospodarsko-organizator-no in kulturno—vzgojno delo, obsegajoče vse strani življenja naše dežele. Sovjetska država vodi vse delo obrambe dežele, določa načrte o razvoju našega gospodarstva in skrbi za njihovo izpolnjevanje, organizira sistematično evidenco in kontrolo nad proizvodnjo in razdeljevanjem proizvodov itd.
Tovariš Stalin je izdelal in nadalje razvil marksistično-leninistično teorijo o državi v pogojih zmage socializma in na prehodu h komunizmu. Tovariš Stalin je znanstveno utemeljil potrebo nadaljnje okrepitve sovjetske države, pokazal je pota k njenemu razvoju in njeni vlogi pod komunizmom v razmerah kapitalistične obkolitve.
»Gremo dalje, naprej, h komunizmu. Ali se bo ohranila pri nas država tudi v dobi komunizma?« — vprašuje tovariš Stalin. — Da, ohranila s« bo, če bo likvidirana kapitalistična obkolitev, če bo odstranjena nevarnost vojaških napadov od zunaj, pri čemer je razumljivo, da se bodo oblike naše države znova spremenile v skladu s spremenjenimi notranjimi in zunanjimi okoliščinami.
Ne, ne bo se ohranila in zamrla bo. če ne ho kapitalistična obkolitev likvi diru na, če je ne bo zamenjala socialistična obkolitev.« (»Vprašanja leninizma«, stran 606.)
Treba je torej vsestransko krepiti moč sovjetske države. Dokler živimo v sistemu buržoaznih držav, mora naša dežela imeti mogočne oborožene sile: moderno armado, vojno mornarico, aviacijo. Oborožene sile Sovjetske zveze so poklicane, da budno čuvajo mirno ustvarjalno delo sovjetskega ljudstva in da so zanesljiva opora interesov Sovjetske zveze,
»Ne smemo pozabiti na direktive velikega Lenina o tem, da moramo, ko preidemo k mirnemu delu, neprestano stati na straži, kakor zenico očesa čuvati oborožene sile in obrambno sposobnost naše dežele.« (Stalin.)
Voditelj in organizator sovjetskega ljudstva v njegovi borbi za komunizem je velika Partija Lenina-Stalina. Boljševiška partija je avantgarda delovnega ljudstva v njegovi borbi za okrepitev in razvoj socialističnega reda, vodilno jedro vseh organizacij delovnega ljudstva, tako družbenih kakor tudi državnih. Naslonjena na pomen zakonov o družbenem razvoju Boljševiška partija znanstveno kaže pota napredovanja naše dežele h komunizmu ter organizira in mobilizira množice za izgraditev popolne komunistične družbe.
Oborožena z znanjem zakonov družbenega razvoja, revolucionarno teorijo Marxa-Engelsa-Leninu-Stalina je Partija izpolnjevala in izpolnjuje naloge, ki jih postavlja pred našo deželo so-eilističnn izgraditev. Pod vodstvom Boljševiške partije je bila ustanovljena socialistična država mnogih narodov, nastale so in se utrdile gibalne sile sovjetske družbe: prijateljstvo narodov, moralno-politična enotnost sovjetskih ljudi, životvorni sovjetski pa-
ZAGREBŠKI VELESEJEM
prikaz gospodarskega napredka FLRJ
Zagrebški velesejem se mnogo razlikuje od vseh dosedanjih podobnih prireditev v Jugoslaviji. Dvojni namen ima letošnji velesejem. Obiskovalci bodo na njem videli uspehe, ki jih je dosegla Jugoslavija v kratki povojni dobi. Velesejem je prikaz bogastva in pripravljenosti Jugoslavije za izvedbo prve petletke. Po drugi strani pa je zagrebški velesejem
niti le okrog 3000 do 3500. Slabši premog bomo požlahtili in mu tako povečali vrednost. Za antracit, najboljši premog skorajda nismo vedeli. V rudniku Srbski Balkan ga kopljemo, to je naš najboljši premog. Ima 7150 kalorij, antracit v Raši pa ima 7000 kalorij. Rjavega premoga ima Jugoslavija vef ko dovolj. Ogromne sloje premoga v Titovem bazenu koplje-
Proizvodi naše kovinske industrije: Betonski mešalec iz tovarne »Brod«, zadaj transporter, izdelan v tovarni »14. oktober«, in železniški vagon
iz Jasenice.
namenjen učvrstitvi trgovskih zvez z vsemi državami, ki so pripravljene sodelovati na ekonomskem poprišču z novo Jugoslavijo.
Jugoslavija prikazuje na velesejmu svoje bogastvo in svoje produkte. Med njimi je mnogo takih izdelkov, ki jih na prejšnjih velesejmih ne bi mogli razstavljati. Na velesejmu ne razstavljajo več trgovci-privatniki, ki bi skušali »z reklamo in reklamnimi cenami« učvrstiti trgovske zveze in spraviti na trg čim več blaga, katerega posredujejo med tovarno in drobno trgovino. Na zagrebškem velesejmu razstavljajo državna podjetja. Iznajditelji delavci in direktorji razkazujejo občinstvu blago ter jim razlagajo uspehe dveletnega dela v novi Jugoslaviji. Državna podjetja in zadruge, ki so drugi razstavljalec na velesejmu, so se potrudile, da bi prireditev istočasno tudi utrdila vero v moč in edino pravilno pot FLRJ. Tudi v tem pogledu je velesejem dosegel popoln uspeh. Taka je velika razlika od vseh dosedanjih velesejmov po Jugoslaviji.
jo na dnevnem kopu. Premog ima 5100 kalorij. Pri vsem tem bogastvu pa smo v »stari kraljevini« premog uvažali celo iz Anglije. Ta nepotreben strošek sedaj odpade, razstavljeni vzorci te o tem prepričajo.
Okoli premoga so v traku razvrščene barvne kovine in metali. Boksita imamo preveč za naše potrebe. Kopljemo molibden, vulfenit, antimon, pirit itd., itd.
Razstavljeni so marmorji, med njimi oniks iz Makedonije, ki po lepoti prednjači pred vsemi. Ob stenah paviljona pa so razstavljeni polizdelki naše težke industrije in rude. Tudi železa, bakra in jekla nam ne bo manjkalo. Končno so razstavljene tudi najžlahtnejše kovine; zlato, srebro, živo srebro. V tem paviljonu je torej razstavljeno jedro našega razvoja.
Kovinska in elektro-industrija — temelj petletke
Iz rud, oziroma polizdelkov naše težke industrije izdelujemo stroje vseh vrst. Ti izdelki so razstavljeni v sosednjem paviljonu F in tudi na prostem. Pri tem je potrebno poudariti, da je zagrebški velesejem urejen tudi sistematično.
Tovarna iz Broda razstavlja na prostem lokomotivo, vagončke in mešalec za beton. Tovarna vagonov in železnih konstrukcij iz Kruševca »14. oktober« izdeluje tudi gradbene stroje, ki smo jih prej izključno uvažali. Takih strojev bomo potrebovali zelo veliko — tovarna »14. oktober« razstavlja enega izmed prvih transportnih trakov, izdelanih doma. Poleg tega izdelujejo v tej tovarni tudi drobilce, ježe, cestne valjarje, vibratorje, finišerje za betoniranje. Teh strojev ni na razstavi, vidiš pa jih, če obiščeš gra-dilišča na avtostradi Zagreb—Beograd, kajti vsak na novo izdelan stroj mora takoj koristno služiti narodu. Pred nedavnim je bil izdelan v tovarni prvi motorni vlak v Jugoslaviji. Na prostem so razstavljeni še drugi izdelki; v glavnem stroji, katerih dosedaj nismo mogli razstavljati: n. pr. prvi »kombajn »stroj, ki žanje in mlati obenem. Tovarna »Vulkan« iz Sušaka razstavlja ladijska parna dvigala, »Jasenica« moderen potniški vagon; razstavljene so tudi električne ledenice — tudi nov domač izdelek.
V paviljonu F razstavljajo še naša kovinska in elektroindustrijska podjetja. Podjetja bodo iz kovin, izdelanih v naših tovarnah in v novih tovarnah, zgrajenimi tudi z našimi gradbenimi stroji, izdelovale predmete, ki bedo dvignili življenjski standard delovnega ljudstva, kakor je to predvideno v petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva. Ta podjetja bi lahko imenovali »grlo naše industrije«, Ta paviljon je za nas prav gotovo najzanimivejši in tudi najvažnejši. Podjetja, ki razstavljajo tu, so prav za prav temelj petletke. Kovinska podjetja, med njimi zopet »14. oktober« in slovensko podjetje »Litostroj« — razstavljajo obdelovalne stroje. Industrija motorjev in avtomobilov Maribor in Rakovica razstavljata dele avtomobilov, Rakovica pa že tudi kamion iz ene prvih serij. Na kamionu je pripeta tabela z najvažnejšimi podatki prvega, doma Izdelanega avtomobila: število cilindrov 6, efekt motorja 70 ks, brzica 70 km, potrošnja bencina 25 litrov, nosilnost 3000 kg itd. Izdelki »Rakovice« in Izdelki tovarne »Iskra« iz Kranja vzbujajo največje zanimanje. Pred razstavnim prostorom teh
Naša rudna bogastva
Veliko zanimanje pri obiskovalcih vzbuja okrogli paviljon na sredi razstavnega prostora. Tu razstavlja črna metalurgija in rudarstvo, jedro in osnova našega gospodarstva. Obiskovalec spozna na tem sicer majhnem prostoru vsa ogromna prirodna bogastva Jugoslavije, ki so bila dosedaj ali neizkoriščena, skrita v nedrijih zemlje ali pa v rokah tujih kapitalistov, ki so nam naše rude odvažali. Vtis pa, ki ga dobiš, ko stopiš v paviljon je: to je naše in s tem bomo uspeli izvesti prvo petletko, ker imamo vse objektivne pogoje za to! Paviljon je urejen smiselno. Na sredini je velik sklad lignita, dosedaj v naši industriji dokaj malo uporabljenega premoga. Kup je višji od vseh ostalih in jasno pove, da imamo lignita v Jugoslaviji dovolj za stoletja. Zato ga bomo uvedli v vse industrije, kjer je to le mogoče. Poleg je nameščen sklad briketov, izdelanih iz lignita. Briket ima 6500 do 6700 kalorij, lig-
Iz paviljona Srne metalurgije in rudarstva. Elektroželezarna »Šibenik« je bila med vojno popolnoma porušena. Danes pa je obnovljena in izdeluje kovine in kemikalije, ki smo jih prej uvažali izključno iz inozemstva. V tovarni je n. pr. izdelano posebno jeklo za litje avtomobilskih delov.
RAZPRAVA PROTI USTAŠKIM VOJNIM ZLOČINCEM V ZAGREBU
Takoj do udoru okupatorskih let v Zagreb le Maček obiskat nemškega komandanta
Pričevanje bivšega poslanika NDH v Sofiji o delu ustaških in mačkovskih emigrantov
Priča dr Zidovec, poslanik NDH v Sofiji, je govoril o delu ustaških in mačkovskih emigrantov. Tako kakor ustaši so tudi četniki delali vsak na svojo roko, vendar je bila med njimi povezanost, kar izhaja iz dejstva, da je bil v Rimu »jugoslovanski odbor«, v katerem je bil kot predstavnik Slovencev Krek, Srb Pribi-čcvič, a Hrvat Pernar.
Predsednik je v tej zvezi postavil vprašanje, ali so vstopali tudi ustaši v jugoslovanski odbor. Priča je odgovoril, da direktno ne, vendar 60 mnogi ustaši v emigraciji postali HSS-ovci.
Javni tožilec: — Na kakšen način so postali HSS-ovci?
— Takoj v začetku, ko sem prišel v emigracijo in sem slišal, da je Pavelič sporočil, da je sedaj vodja hrvatske politike dr. Maček, tedaj je bilo že po
vsem tem logično, da ustaši lahko postanejo HSS-ovci.
Kako daleč je Maček zabredel v svoji izdajalski vlogi v službi interesov tujih imperialistov, se vidi iz izjave priče Zi-dovca, ki pravi, da mu je Didek rekel, da se je dr. Maček povezal z Američani in Angleži. Pri razgovoru z Američani je Maček navedel, da bi bilo za Hrvatsko najbolje, da jo okupirajo Američani in ameriška vojska.
Na koncu zaslišanja je priča Zidovec govoril o tajni HSS-ovski radijski postaji, za katero je Didek sicer trdil, da oddaja z Velebita, medtem ko je bila v resnici v Italiji. Didek mu je zaupno povedal, da je to neka angleška vojaška radijska postaja. Verjetno je bila v bližini Rima, ker je tjakaj Didek odhajal v določenih urah. Didek je priči Zidovcu navedel tudi nekaj podrobnosti o tej radijski postaji, n. pr. da so ga Angleži ob izročitvi postaje izrecno opozorili, da ga bodo zaprli, če se bo vsa zadeva z radijsko postajo odkrila.
SESTI DAN PROCESA
Zagreb, 4. junija Šesti dan procesa proti Kvaterniku in ostalim u6taškim zločincem je bil zaslišan obtoženi dr. Osman KulenoviČ, podpredsednik ustaške vlade, ki je nudil
Džater Kulenovič, podpredsednik
ustaške vlade med zaslišanjem.
takoj po ustanovitvi NDH Paveliču in ostalim ustašem vso pomoč. Danes želi obtoženi Kulenovič prikazati to povsem drugače. Za vse strahote, ki so se dogajale, on »ni vedel« ali p,a je samo nekaj »slišal«. Ustaške pokolje opravičuje z besedami »to je revolucija«.
V začetku zasliševanja je Kulenovič priznal, da je bil pred vojno frankovec, ker ga je pa Pavelič pozval v prvo usta-ško vlado kot podpredsednika, 6e opravičuje s tem, »da 60 morali biti tudi muslimani v vladi«. Zdaj pa Kulenovič »misli«, da mu ni bilo toliko za muslimanski živelj.
Za zločinske ustaške zakone j'e zvedel Kulenovič »samo iz čašopisja«, toda ni se razburjal, niti protestiral, ampak je kot podpredsednik vlade sedel naprej v Banja Luki in vodil agitacijo.
Pa vprašanjih javnega tožilca se Kulenovič ni mogel več izogibati odgovornosti za strahotne zločine, ki so bili izvršeni nad ljudstvom od aprila do decembra 1941. leta, ko je bil podpredsednik U6taške vlade in prepričeval tiste, ki so mu še verjeli v Bosni in Hercegovini, da vse, kar se dogaja, mora pač tako biti. Preko Kulenoviča in Paveliča 60 ustaši zapeljali zavedne muslimane, da so formirali »handžar-divizijo« in razširili bratomorno borbo. Obtoženec priznava, da je vedel za gibanfe muslimanov toda tega nikomur ni smel povedati, ker bi drugače izgubil glavo,
Zasliševanje bivšega polkovnika jugoslovanske voiske in ministra oboroženih sil NDH Miroslava Navratila
Nato je bil zaslišan obtoženi Miroslav Navratil, polkovnik bivše jugoslovanske vojske in generalni poročnik v NDH, organizator ustaškega letalstva in minister oboroženih sil Obtoženec je izjavil, »da 6e ne čuti krivega, ker je pod ustaškim režimom zavzemal kakršen koli položaj« in naglasil, da se pred okupacijo »ni bavil s politiko«, čeprav je v beograjskem »Vremenu« 1940. leta pisal članke, v katerih je poveličeval moč in uspehe hitlerjevskega letalstva.
Iz vseh zagovorov Navratila se vidi, j da je bil umazan, korumpiran izdajalec in zločinec, kateremu je v vrsti zločinov, I ki jih je počel skupno z ustaši, najvaž- j nejše to, »da je bil podrejen bivšim ka- j petanom« Mraku in Krenu, ker ni pravo- j časno napredoval, čeprav »e to »za6lu- 1 žil« in ker ni »dobil nobene nagrade« za vse zasluge, ki jih je storil ustaškim zločincem.
Med svojo kariero v NDH je bil Navratil imenovan za vojnega atašeja v Bukarešti, nato pa ga je v odločilnih dneh, ko je Italija kapitulirala, Pavelič postavil za ministra oboroženih sil Navratil priznava, da je bila takrat NDH v »kritičnem položaju« in je bil imenovan zato, ker ni bil »kompromitiran oficir«.
Navratil izjavlja pred sodiščem, da so bili domobranci in ostale oborožene formacije NDH pod poveljstvom Nemcev, ko je on prevzel ministrstvo oboroženih sil. Tudi za sebe trdi, da je imel namen »nasprotovati« Paveliču, ki je hotel likvidirati domobranstvo. Obtoženec dalje
trdi, da so vsej vojski poveljevali Nemci in ni imel pod svojim poveljstvom niiti ene čete, ampak je opravljal samo upravne in administrativne posle.
Navratil je kot minister oboroženih sil NDH obiskal Hitlerja in Keitela in zahteval hrano za vojsko, prav tako pa je zahteval, da se vrhovno nemško poveljstvo, ki je bilo tedaj v Vrnjački Banji, premesti v NDH, da bi bila ustaška vlada z njim v tesnejši zvezi. Poleg tega je obtoženec zahteval številčno povečanje ustaških »zdrugov« in 20.000 pušk za njihovo oborožitev.
Navratil je bil glavni poverjenik pri Nemcih
Javni tožilec je pozval nato obloženega dr. Košaka, naj pove, zakaj je bil prav za prav Navratil premeščen. Košak izjavlja, da je moral Navratil po obisku pri Hitlerju igrati vlogo v nekakšni kombinaciji, da bi on sam z Nemci prevzel oblast v NDH. Ker se je Pavelič prestrašil, da bi izgubil svoj prestiž, je Navratila razrešil njegovih dolžnosti.
— Ali je bil Navratil znan kot nemški zaupnik?
— Da, kot glavni.
Ko je nemška druga oklopna armada izdala odredbo o represalijah, je Navratil poleg drugega zahteval, da se to prepusti v pristojnost hrvatske vlade in res je nekoliko dni zatem, 13. oktobra 1943, izšla zakonska odredba o represalijah, ki je predvidevala smrtno kazen za vse, »ki ogrožajo javni red in varnost«, tudi za žene, otroke in starše »krivcev«. Na vprašanje, če ve, kakšne so bile posledice odredbe in da so obešali ljudi v masah, je Navratil cinično odgovarjal, da tega »ni vedel« in da je to delal upravni aparat.
Ko mu je javni tožilec citiral iz u®ta-ških listov poročila o masovnih represalijah, ki so bile izvršene na osnovi te odredbe, se je skušal obtoženec skriti za »kolektivno odgovornost« vse ustaške vlade.
Za tako izdajalsko delo je bi) zločinec nagrajen z najvišjimi ustaškimi, nemškimi in kvizlinškimi odlikovanji.
Ustaški terorist Perčevič je začel svoje zločinsko delo v inozemstvu že 1919. leta
V nadaljevanju procesa je bil zaslišan Ivan Perčevič, eden organizatorjev in voditeljev ustaških teroristov v inozemstvu, človek, ki je več kot 20 let delal v najožjem krogu ustaških zločincev — Pave-ličevih sodelavcev.
Perčevič je kot generalštabni oficir bivše avstro-ogrske vojske odšel takoj po prvi svetovni vojni na Dunaj, kjer je živel kot madžarski državljan. Konec leta 1919. je začel z generalom Sarko-tičem, prav tako bivšim avstro-ogrekim oficirjem, propagandistično akcijo za uresničitev »Starčevičeve Hrvatske«, medtem ko je za Paveliča zvedel pozneje. Prvi stik s Paveličem je imel 1927. leta, ko je ta potoval v Pariz, drugič pa leta 1929., ko je Pavelič emigriral in prišel na Dunaj. Ustaši so takrat pričeli pošiljati v deželo agente in eksploziv za teroristične akcije.
Perčevič in Sarkotič sta nadaljevala svoje protiljudsko delovanje na Dunaju
in vzpostavila zvezo z raznimi ljudmi v domovini.
— Ali je Sarkotič sprejel Mačka?
— Mačka je sprejel 1930. leta.
— Ste bili v pri njem?
— Bil sem.
— O čem ste govorili?
— Maček se mu je zahvalil za dosedanje propagandistično delo.
Perčevič je pripovedoval nadalje, kako je 1933. leta obiskal Paveličeve legije pri Piacenzi v Italiji, kjer je našel 500 oboroženih teroristov »telesne garde«, ki jo je Pavelič pripravil za primer vpada v domačo deželo. Ta »garda« mu sicer pozneje ni bila tako potrebna, ker so mu aprila 1941. leta izdajalec Maček in njegova »meščanska in kmečka garda« zajamčili oblast, ko je še sedel v Italiji.
— S čigavo pomočjo je bila ustanovljena ta NDH?
— S pomočjo nacistov in fašistov.
— Ali vas je v trenutku, ko se je ustvarjala NDH, šef Gestapa poklical v Berlin in nato poslal v Zagreb, da prevzamete oblast?
— Da.
— Kaj so delali ustaši?
— Delali so strašne stvari
— In medtem ko so oni začeli te strašne stvari skupno z Nemci, ste vi sedeli pri poglavniku.
— Da, bil sem pri njem.
Obtoženi Perčevič je bil v ča6U NDH »predstojnik vojaškega urada« in »predstojnik urada za odlikovanja« ter je dajal Paveliču predloge za odlikovanja, napredovanja itd. Kakor sam pTavi, je ob teh prilikah dajal svoje predloge, ker so bile to važne stvari.
Na vprašanje, za kakšne »zasluge« so bili predlagani za odlikovanja ustaški komandanti, funkcionarji in ministri, se je obtoženec nasmehnil:
— Težko je povedati, za kakšne zasluge.
— So imeli zasluge, ker so se borili proti lastnemu narodu?
— Da.
— Je to res?
— Da, to je bil razlog.
Perčevič zanika, da je bil prvi sodelavec Paveliča, priznava pa, da je po prihodu ustašev na oblast dobil največja priznanja: postal je ustaški polkovnik in krilnih. Kasneje je bil povišan v generala, leta 1944. pa je napredoval do generalnega poročnika. Ve, da so ustaši delali nasilja nad Srbi in Zidi in laže, da je »protestiral«, kljub temu pa je ostal na svojem položaju.
— Ste gledali v Paveliču rodoljuba ali to, kar je dejansko bil? Kaj ste videli v njem?
— Nesrečo.
— In ves čas ste mu stali ob strani?
— Da.
»Zaščita« je bila organizacija, ki so jo ustaši ustanovili v inozemstvu
Ko se je Perčevič leta 1941., po aprilskem zlomu, vrnil v že proglašeno NDH, je tam našel Mačkovo meščansko in kmečko »zaščito«.
— Je bila to vojska, ki ste jo leta 1932. na sestanku ustanovili?	,
— Bila ji je podobna.
Na vprašanje, če je Maček prve dni po okupaciji obiskal poveljnika nemške oklopne divizije, je Perčevič odgovoril, da ne ve, ker ni bil v Zagrebu, toda obtoženi Kvaternik ga prekine:
— Jaz sem ga tam našel.
— Kdo ga je spremil tja?
Obtoženi Kvaternik: Ne vem. Vem
samo to, da ko sem prišel tja, sem našel Mačka, ki je tam sedel.
— Kdaj je to bilo?
Obtoženi Kvaternik: Desetega aprila.
— Ob kakšnem času?
Obtoženi Kvaternik: Po proglasitvi NDH.
— To se pravi, da je bil že v prvih urah po vdoru Maček pri poveljniku oklopne divizije.
Kvaternik je nadalje pojasnjeval, da je našel Mačka tam po proglasitvi NDH, sicer pa Je bila Mačkova izjava pre-čitana po radiu. To dokazuje, da je bilo vse, kar so Maček in njegova klika storili v aprilu 1941. leta in pozneje, že v načrtu in dogovoru z Nemci, s katerimi so bile vzpostavljene direktne zveze.
Ker je obramba postavila nekoliko vprašanj, je bila razprava prekinjena in nadaljevanje napovedano za naslednji dan oh 10 zjutraj.
SEDMI DAN PROCESA
Zasl fevanie nacističnega poslanika v NDH Siegfrieda Kascheja
Zagreb, 4. junija.
Danes je stopil pred ljudske sodnike zli duh NDH bivši nacistični poslanik in Hitlerjev pooblaščeni minister 44 letni Siegfried Kasche, pobudnik in organizator zločinske politike nacistične Nemčije na Hrvatskem. Bivši nemški kadet se je po prvi svetovni vojni povzpel do visokega čina SA Obergruppenfiihrerja. Kot vnetega nacista ga je Hitler postavil za svojega pooblaščenega zastopnika v NDH. Kaschejeva naloga je bila združiti vse izdajalce v skupno borbo proti na-rodno-osvobodilnemu gibanju.
V vseh dejanjih ustaške vlade je sodeloval Kasche. Vsi zakoni: o maščeva-vanju, represalijah, o izpremembah, pravicah nemške manjšine, rasni zakon, odloke in koncentracijska taborišča, o prisilnem pošiljanju na delo, v nemško vojno industrijo, o preselitvi Slovencev, Srbov, itd., vse to je bilo delo Kascheja, ki je, čeprav na zunaj diplomat, sodclo-loval pri sestavljanju načrtov za ofenzive proti NOV in obiskoval čete ter jih hra-
bril. Najostudnejšl zločini zaznamujejo pot tega »diplomata« v naši domovini.
Kakor vsi fašistični zločinci vali tudi Kasche odgovornost za svoje zločine na druge. Sklicuje se na svoje predpostavljene v zunanjem minrstrstvu, na Hitlerja, in kadar ni drugega izhoda, na Paveliča in njegove zločinske pomagače. Trdi, da ničesar ne ve, kar se je dogajalo. V vsej svoji obrambi kaže Kasche, da je še vedno zagrizen nacist. Celo drzno trdi, da se godi nacistom krivica, če jih zdaj kličejo na odgovor po zakonih, ki do takrat, ko so zagrešili svoje zločine, še niso obstojali.
Čeprav je Kasche živel štiri leta na Hrvatskem, ni smatral za potrebno, da bi se priučil hrvatskemu jeziku,
Predsedniki Ali se čutite krivega?
Nel je zavpil Kasche.
Izpovedal je, da je bil član nacistične stranke od leta 1926. ter vse do zadnjega poslanec nacističnega Reichstaga.
Ko ga je predsednik zasliševal o politiki Nemčije do Jugoslavije, m je Ka-
Redno poravnanje plačilnih obveznosti - pogoj za izoolnatev plana
Posebno pomemben to nujen pogoj za izpolnitev petletnega plana je, da odpravimo tudi v finančnem pogledu vse pomanjkljivosti ter uvedemo iniciativnost im delovno disciplino. Če ni izpolnjen proizvodni načrt, ni dovolj materiala za nadaljnjo proizvodnjo, če pa niso izpolnjene finančne naloge, ni finančnih virov za izpolnitev finančnega načrta.
V našem proračunu, ki je bil sprejet na prvem rednem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije, je prvič zajeto skoraj vse naše gospodarsko življenje. Glavne proračunske dohodke dajejo državna gospodarska podjetja, ki morajo zato skrbeti, da dosežejo v celoti interno in splošno akumulacijo ter jo odvedejo pravočasno v proračun. Naj-večji vir proračunskih dohodkov je prometni davek. Zato je treba posvetiti hitremu odvajanju tega davka posebno pozornost. Ugotoviti je pa treba, da nekatera podjetja in odgovorni finančni organi niso v tem pogledu doslej izpolnili svoje dolžnosti.
Podjetja niso pravočasno odvajala prometnega davka iz razlogov, ki jih ni mogoče upoštevati. Tako ni razlog nejasnost glede poraibe posameznih tarifnih postavk, da bi podjetja smela odlagati svoje plačilne obveznosti, saj se prometni davek obračunava ob zaključku leta to je vsaiko plačilo akontacija. Kontrolni organi ministrstva so ugotovili pri številnih podjetjih velike zaostanke. Tako mnoga podjetja niso še odvedla prometnega davka niti za lani, n. pr. privatni podjetji Mihael Tomšič, Vrlmika, in Franc Izgoršek, tovarna pohištva, Šmartno, ter državna podjetja: >lntexc to »Iskra«, Kranj. »Navod« in »Odpad«, Ljubljana itd. Na proizvodnjo v letošnjem prvem četrtletju pa niso plačala davka naslednja podjetja: »Industrija usnja, Vrhnika«, jeseniška železarna, tovarna tiskanega blaga, »Tek-stilindus« to »Intex«. Kranj, ter dolgujejo milijonske zneske.
Ce je pa prometni davek glavni proračunski dohodek, ni s tem rečeno, da ni redno pobiranje drugih davkov manj potrebno. Tudi dohodnima, ki Jo plačujeta privatni zadružni sektor ter za lani tudi državni sektor, je še vedno pomemben proračunski dohodek. Nekateri okrajni ljudski odbori pobirajo dohodnino povsem birokratsko. Samo pri ljubljanskem mestnem davčnem podjetju je bilo ugotovljenih približno 200 milijonov dinarjev davčnih zaostankov, kar je pač jasen dokaz, da takšne razmere lahko povzročijo resne ovire pri realizaciji proračuna. Značilno je, da socialno šibkejše plasti prebivalstva izpolnjujejo mnogo bolj vestno svoje dolžnosti, medtem ko so mnogi premožnejši davkoplačevalci še vedno v starem odnosu
do države in skupnosti. Temu je treba napraviti odločno konec.
Pogoj pravilnega finančnega poslovanja je pa tudi redno medsebojno poravnavanje plačilnih obveznosti med podjetji samimi. Podjetje, ki ne prejme pravočasno plačila za svoje dobave, tudi samo ne more poravnati svojih obveznosti; zato mora najeti kredit, s plačevanjem obresti se pa zmanjša njegov uspeh. Zvezna vlada je že lani izdala uredbo o sklepanju pogodb v gospodarstvu. Z uredbo o medsebojnem plačevanju obveznosti državnih gospodarskih podjetij, uradov in ustanov pa je bil ustvarjen nov jx>goi za načrtno finančno poslovanje. S to uredbo so bile tudi 1 Ino ugotovljene potrebe podjetij po obratnih sredstvih. Ob točnem plačevanju faktur to hitrem razdeljevanju i*-delkov bodo obratna sredstva tudi pravilno uporabljena, prosta sredstva v banki pa bodo rabila za izpolnjevanje finančnih nalog.
Da bo kreditni načrt uspešno izpolnjen, naj podjetja prijavljajo svoje kreditne potrebe po realno ugotovljenih postavkah, tako da se bodo sredstva po prodaji lahko sproti vračala v banko. Koncentracija denarja v banki to dosledno uporabljanje brezgotovinskega plačilnega prometa sta pogoj stabilizacije denarnega obtoka to vrednosti dinarja. Kljub zakonitim predpisom in številnim opozorilom v tisku še vedno mnogo podjetij ne razume pomena brezgotovinskega plačilnega prometa to nove vloge Narodne banke. Starega denarnega poslovanja se krčevito držiio zlasti nekatere »naproze«. Voditelji zadrug se izgovarjajo, češ da ni banke v njihovem kraju, da morajo plačevati kmetom v gotovini itd., kakor da ne vedo. da je zdaj vsaka pošta ekspozitura Narodne banke. Nerazumljivo je, če »naproša« v Ljubljani zadržuje v svoji blagajni milijonske zneske, čeprav bi lahko denar vsak dan nalagala v banko. Tudi popoldanske inkase bi lahko vlagala pri naj-bližjem poštnem uradu.
Odredba zveznega finančnega ministrstva je določila rok 20 dni, kolikor smejo posamezna podjetja zadrževati gotovino v svojih blagajnah za nujne tekoče potrebe. Vsako podjetje pa lahko večje potrebe po gotovini, zlasti za mezde, pravočasno krije pri najbližji pošti, kar je treba upoštevati pri določitvi, koliko denarja naj ostane v blagajni.
Že v proračunski debati je bilo na-glašeno, da sta stroga finančna disciplina in najskrbnejše varčevanje glavni pogoj za uspešno uresničenje gospodarskega plana. To spoznanje mora prodreti čim prej tudi med naše gospodarske delavce, da se ne bodo več ponavljale pomanjkljivosti, kakršnih smo se tu nekoliko dotaknili.
Če hočemo čim več ustvarjalnih delavcev naših petletk, potem poskrbimo za mater in njenega otroka — ustanovimo jim čim več domov igre in dela ter otroških jasli.
sche neprestano' zapletal v protislovja ter skušal braniti fašistično politikoT
— Zakaj je Nemčija takoj priznala NDH.
— Ker je bila v borbi za življenje in smrt z Angleži in si je morala zavarovati zaledje.
Na vprašanje ali je imela Nemčija kakšno kombinacijo s Paveličem in ustaši že pred osnovanjem NDH, se je Kasche izogibal jasnemu odgovoru in se delal nevednega.
Ko ga je predsednik vprašal kako je on kot Hitlerjev zastopnik gledal na teror ustašev, je odgovoril, da je proti temu »protestiral«.
V nadaljnem zasliševanju je Kasche priznal, da je bil v stalnem stiku z Mačkovo skupino in da bi Nemci pozdravili njegov vstop v ustaško vlado, ker so videli v tem jamstvo, da bo ostala NDH zvesta nemški politiki. Govoreč o četnikih, je Kasche trdil, da je bil samo en del pod nemško komando. Toda soobtoženi Alajbegovič je izpovedal, da mu je sam Keitel priznal, da so bili četniki brez izjeme najvernejši zavezniki Nemcev v borbi proti NOV,
Kot je Kasche zatrjeval, da so imeli Nemci v NDH najboljše namene, je bil zelo presenečen, ko mu je predsednik, prečital izjavo Himmlerjevega zastopnika na Hrvatskem SS generala Kammerhofer-ja, ki je izjavil: NDH je vojna tvorba in bo obstojala samo tdko dolgo, dokler bo to Hitlerju po volji.
  Alf vam je znano, da je obstojal
sporazum med nemško in ustaško vlado o preselitvi Srbov in Slovencev.
— O tem je bila pri meni posebna konferenca, na kateri so odločali o tej stvari.
— Kakšne namene je imela ta preselitev Slovencev in Srbov na Hrvatsko?
— Omilili bi napetost in dosegli po-mirjenje. Zaradi tega so bili tudi Nemci iz Hrvatske preseljeni na nemško ozemlje.
Ko so v teku razprave priče razkrile vrsto raznih zločinov Kascheja v NDH, se je Kasche na vse načine izmotaval češ da on ni imel nikakega vpliva ter da je vse to počela nemška policija Ge-stapo in ustaši. Priznati pa je moral, da je imel na poslaništvu posebnega policijskega atašeja, ki je delal pod njegovim vodstvom.
Sledilo je soočenje Kascheja z ostalimi obtoženci.
Bivši vojaški vojni minister Navratil mu je dejal, da so bile vse oborožene sile NDH pod nemško komando in o kaki
neodvisnosti ni bilo niti sledu, O vsem je odločal Kasche.
Bivši minister in poslanik v Berlinu Košak je potrdil, da je bil Kasche glavni predstavnik imperialistične nacistične politike Nemčije v NDH.
Kvaternik, ki je dobro poznal delovanje Kascheja, mu je povedal v obraz, da ustaška vlada brez njegovega pristan' ka ni smela ničesar ukreniti.
Kvaternik: Kasche je bil najvišji predstavnik nemške oblasti, ki je počenjali zločine v Jugoslaviji.
Tožilec: In kaj je bil po tem takem on sam?
Kvaternik: Bil je zločinec.
Kasche se je začel sklicevati na to, da nurnberško sodišče nemške vlade ni proglasilo za zločinsko.
V nadaljnjem zasliševanju je Kasche priznal, da je sodeloval pri begu dr. Mačka in pri organiziranju evakuacije civilnega prebivalstva. Nameravana je bila izselitev 500.000 Hrvatov v Nemčijo, kar naj bi služilo kot dokaz, da so Hrvati z Nemci proti novi Jugoslaviji.
Ko so ga soobtoženci ponovno postavili na laž in mu dejali, da je bilo vse, kar se je dogajalo v NDH, njegova zamisel, se je Kasche zelo razburil. Ko je uvidel, da ne more zanikati jasnih dokazov, je klonil in pričel priznavati. Izpovedal je, da bi se Nemci brez pomoči dr. Mačka ne mogli obdržati v NDH, ker je bilo vse proti njim. Največjo uslugo je napravil dr. Maček Nemcem, ko jim je dal ob napadu na Jugoslavijo na razpolago svojo seljačko zaščito, ki je opravila namesto Nemcev vse delo. Dr. Mačku so v Berlinu popolnoma zaupali in verjeli v njegovo lojalnost, ki jo je tudi z dejanji dokazal. Z Mačkom je bil ves čas v stikih. Priznal je, da je bila vsa Mačkova politika v največjo korist Nemčije in njenih namenov.
Proti koncu je hotel Kasche podati še posebno izjavo, vendar ga je predsednik sodišča pozval, naj s» omeji na konkretne predloge, nakar bo po končanem dokaznem postopku dobil zaključne besedo.
Kasche je predlagal, nai bi zaslišali vrsto prič iz Nemčije, med njimi številne priče z niimberške sodne razprave, kakor državnega tajnika Weizacherja, barona Stengrata in druge,
S pozivom, naj poda svoje predloge pismeno po svojem zagovorniku, je bila razprava ob 14 prekinjena in se je nadaljevala ob 16.30, ko so prebrali sodne spise, s čimer je bil dokazni postopek končan. Nato je dobil besedo javni tožilec.
Otroški domovi omogočajo ženam vključevanje v produkcijo
Samo v Sloveniji, bi po ugotovitvah strokovnjakov in zdravnikov lahko takoj vključili v produkcijo 10.000 ženh. V taki meri jih pa zato ne moremo, ker še nismo dovolj poskrbeli za njihove otroke.
Domov Igre in dela imamo v Sloveniji zaenkrat 24. Ce pogledamo, kje so ti domovi in na čigavo pobudo so bili odprti, se nam pokaže zelo pomembno, a ne ravno razveseljivo 6tanje. Le trije teh 24 domov so namreč odprti v sklopu tovarn in od teh celo en sam na pobudo tovarne, oziroma delavstva, sindikata v tovarni. To je znani dom igre in dela pri tovarni avtomobilskih delov v Teznem pri Mariboru. Misel zanj ni bila od nikoder dirigirana, rodila se je v delavcih samih. Ko so videli, kako se njihovi otroci brez nadzorstva in prave vzgoje in oskrbe potikajo sem in tja, o na sindikalnem sestanku sklenili posiaviti jim dom igre in dela. Sami 60 popravili na pol razpadlo barako ob tovarni ki jo preuredili v prijetno zavetišče svojih otrok. •
V Predilnici v Litiji stvari sicer niso tekle tako brez težav, toda vendar, ko je vodstvo tovarne dojelo pomen take ustanove za otroke v podjetju zaposlenih mater, je pokazalo vse razumevanje in izkazalo vso pomoč, in na Han zmage v letošnjem maju je tudi predilnica v Litiji odprla takšen dom.
Preteklo nedeljo je bil kot uvod v »Teden matere in otroka« odprt dom igre in dela pri predilnici v Tržiču. Kdo si je največ prizadeval za otvoritev tega doma? Množične organizacije, predvsem mestni odbor AF2. In prav je tako. Bolj kot vse druge je prav ustanavljanje domov za oskrbo otrok neposredno v korist ženam in materam, ker je to eden izmed najosnovnejših pogojev za dosego njihove resnične enakopravnosti ter boljšega in tudi srečnejšega življenja v zakonu, ker bo del skrbi za otroka prešel na dom, — na državo in skupnost, — in ne bodo ležale več v toliki meri na ramah delavske matere.
Toda nekoga pa pri ustanavljanju teh domov le vse preveč pogrešamo. To so delavke same, delavci, očetje teh otrok, to 60 sindikati. Prav za prav moremo samo za dom v Teznem trditi, da je bil osnovan na pobudo sindikata v tovarni in ob delu in polni udeležbi delavcev samih. Za vse druge domove je izšla pobuda ali iz vrst množičnih organizacij ali ljudske oblasti. Ne da bi hoteli s tem reči, da to ni prav, da morda ni v pretežni meri stvar množičnih organizacij, posebno AF2 in pa ljudske oblasti, da se zanimajo za ustanavljanje in vzdrževanje domov za otroke. Nikakor! Želeti bi samo bilo In tudi pričakovati, da bi prav sindikati sami, kot organizacija delovnega ljudstva, bolj občutili, da so ti domovi prav delovnemu ljudstvu in njegovi bodočnosti posebej namenjeni. Saj jih ustanavljamo prav za otroke delovnih družin, za otroke delovnih mater.
ltes je, da tudi vodstva tovarn in pod-
jetij večkrat nimajo pravega razumevanja. Toda izkušnje so pokazale, da je mogoče pri vodstvih tovarn potrebno razumevanje v najkrajšem času doseči, če se nekdo za stvar zavzame. In prav naši sindikati bi morali biti tisti, ki bi pri vodstvih in upravah v tej smeri vplivali. Njim, kot organizaciji delavcev, delavcem samim, predvsem pa delavskim materam je namreč najlaže vplivati na upravo tovarn, ker je pravica do teh domov predvsem njihova pravica.
Vzrok takega stanja je prav gotovo v veliki meri v tem, da 6e naše delavske matere in sploh delavke vse premalo zanimajo za delo svojih sindikatov in 60 pogosto v njih včlanjene le za število. Ne potrudijo pa 6e, da bi z odločanjem v sindikatih in v najrazličnejših odborih in komisijah kot delavke ščitile koristi delovnega človeka in države delovnega ljudstva, kot žene in matere pa koristi delavske žene in matere in delavskega otroka. Ljudska država je ženi materi, delavski materi dala pravico, orožje za zaščito n jihovih otrok, — zakone in uredbe, — ona pa e tein orožjem, s to pravico česlo ne zna ravnati in je ne izkorišča dovolj v svojo in svojih otrok korist.
Ob zaključku petletnega plana mora Slovenija razpolagati z 201 domom igre in dela. Od teh jib bo 63 nastanjenih v povsem novih in nalašč za to sezidanih poslopjih. V prvem letu petletke pa mora imeti Slovenija že 58 domov igre in dela.
Vprašan je domov za otroke pa ni samo vprašanje žene v tovarni, marveč je to 'prav tako tudi vprašanje žene kmetice, gospodinje, žene v pisarni, sploh sleherne delovne žene. Tudi njihovim otrokom 60 potrebni domovi, tudi v okviru mest, različnih ustanov in zadrug je potrebno ustanavljati domove za otroke zaposlenih materi Od teh domov, ki že delajo, jih je itak pretežna večina ustanovljenih po posameznih krajih in torej ne prav v okviru tovarn. Res je, da so kljub temu v njih največ otroci v tovarnah zaposlenih mater, vendar pa srečamo tu tudi otroke kjer koli zaposlenih mater. Pred nedavnim je bil v Železnih dverih odprt tudi prvi sezonski dom igre in dela pri obdelovalni zadrugi. Petletni plan jih predvideva 98. Naj naše zadruge, zadru-garke in zadrugarji, naše množične, predvsem AF2 organizacije sprejmejo skrb za uresničenje plana teh domov za svojo obveznost!
Domovi igre in dela so namenjeni za otroke v starosti nad tri leta. Otroci izpod treh let pa spadajo v dnevna zavetišča, imenovana delje jasli. Organizacija teh je dosti težja, ker je dojenček in otrok, ki se šele komaj uči hoditi in govoriti, potreben popolnoma drugačne nege in drugačnega nadzorstva kakor pa starejši otrok. Predvsem morajo biti dečje jasli opremljene po vseh predpisih higiene, potrebne za dojenčke, razpolagati morajo dnevno z zdravnikom za nadzorstvo in z
Otroci v domu igr« in dela y Trbovljah.
zadostnim številom zaščitnih sester in otroških negovalk.
Morda so v veliki meri vzroki prav v teh težavah, da do danes vsa Slovenija ne razpolaga še niti z enimi samimi dečjimi jasliini. Objektivne težave so gotovo zelo velike. Niso pa neodpravljive! Če bi imeli več razumevanja za nujnost teh jasli, bi mogoče tu ali tam že lahko bile. Toda tudi za njih ustanavljanje veljajo v enaki meri zgoraj omenjene pomanjkljivosti: premalo zanimanja s strani sindikatov, premalo razumevanja s strani vodstev tovarn in podjetij in premalo pomoči s strani množičnih organizacij.
Doslej so še največ zanimanja za otvoritev dečjib jasli pokazale tekstilne tovarne v Mariboru. Štiri med njimii imajo že celo pripravljena poslopja, ki jih že preurejajo v ta namen. Mogoče bomo že v tem mesecu, prav gotovo pa še v letošnjem poletju lahko prinesli vest, da 60 prve dečje jasli v Sloveniji sprejele malčke pod svoje okrilje. Razen v Mariboru so dečje jasli v pripravi tudi na Jesenicah, v Kranju, v Celju in v Tržiču. Naj ti zgledi najdejo mnogo posnemalcev!
Teden matere in otroka po Sloveniji
2e teden dni pred pričetkom »Tedna matere in otroka« je v goriikem okraju petčlanska zdravniška ekipa iz Ajdovščine pričela z zdravniškimi pregledi in cepljenjem proti kozam in davioi. Otvoritev tedna pa je bila povezana s fizkulturno parado in telovadnimi nastopi mladine v Ajdovščini. Okrajni socialnozdravstveni odsek je priredil zdravstveno razstavo matere in otroka, ki jo je obiskalo že prvi dan preko 400 ljudi. Na razstavi sodelujejo tudi pionirji gimnazije v Ajdovščini s svojimi izdelki in risbami. Gimnazijci so organizirali svoj zdravstveni krožek za nadziranje osebne in šolske higiene.
Petnajst predavateljev ima v tem tednu po posameznih vaseh zdravstvena predavanja, v Ajdovščini pa so redne predstave vzgojnega filma. Žene vrše priprave za vzdrževanje šestih otroških kolonij, ki bodo sprejele okrog 800 otrok. Tudi v ostalih krajih 60 organizirali večje in manjše razstave in fizkulturne nastope.
so sprejele obveznost, da bodo oskrbele te otroke z obleko in hrano. Postojnski okraj bo vzdrževal v kolonijah 250 otrok.
Prosvetni sveti v Idriji tekmujejo med 6eboj za najboljšo kulturno prireditev v tem tednu. V tednu so organizirali množične obiske v bolnišnici »Franjo« in zdravstvena predavanja. Predavanja o zaščiti otroka in matere so organizirali tudi obiske partizanskih sirot in vdov ter obdarovanje najpotrebnejših. Teden matere in otroka je pregled vsega dosedanjega dela za počitniške kolonije. Teden bodo v Tolminu zaključili e pionirskim deiile-jem in fizkulturnim nastopom.
Številni obiskovalci zdravstvenih razstav v Ajdovščini in drugod, posebno obiskovalci iz cone A, ki prihajajo v organiziranih skupinah, se zelo zanimajo za zdravstveno in vzgojno literaturo.
V Slovenskih Konjicah 60 v soboto odprli razstavo »Matere in otroka«. Na njej je prikazano dosedanje delo okrajnega odseka za socialno skrbstvo in
Iz Ilirske Bistrice bodo poslali pet- ( zdravstvo ter RK. Na razstavi sodelujejo
deset otrok v počitniško kolonijo na Reko, z Reke pa bo prišlo enako število otrok v počitniško kolonijo Trnovo pri Ilirski
tudi pionirji iz vsega okraja z ročnimi deli, stenčasi, risbami in drugimi izdelki. V nedeljo, 1. junija, je bila za otvoritev Bistrici. Iz sežanskega okraja nameravajo j tedna kulturna prireditev v Mladinskem poslati v treh izmenah v obmorske in pla- i domu, 8. junija pa bo teden zaključen s ninske kolonije približno 300 otrok. 2ene ' pionirskim nastopom na igrišču.
★ ★ ★
Počitniške kolonije so velikega zdravstvenega	in vzgojnega	pom
Socialnoskrbstvena služba bi bila nepopolna, če razen domov, okrevališč in drugih- ustanov ne bi organizirala tudi počitniških kolonij in letovanj, v katerih se bolehna in zdravstveno ogrožena mladina krepi, zdrava pa utrjuje in navaja na življenje in delo v skupnosti. S tem, da omogočajo otroku neprisiljeno vraščanje v kolektivno življenje in ga zbližujejo s širokimi plastmi delovnega ljudstva, so počitniške kolonije velikega vzgojnega pomena.
Kolika je skrb naše ljudske oblasti za zdravje in vzgojo otrok, nam nazorno kaže dejstvo, da je bilo v stari Jugoslaviji deležnih bivanja v počitniških kolonijah komaj 450 otrok iz vse Slovenije v teku ene sezone. V prvem letu po osvobojenju je to število naraslo na 3300, v lanskem letu pa že na 12.000 otrok.
Počitniške kolonije organizirajo in vodijo odbori za počitniške kolonije, ki 60 sestavljeni iz zastopnikov ljudske oblasti: socialnega skrbstva, zdravstva, prosvete, preskrbe in dela ter predstavnikov množičnih organizacij, med katerimi imata ženska in mladinska organizacija največ možnosti uspešnega udejstvovanja. Glavni odbor ho letos vodil zdravstvene počitniške kolonije na otoku Krku, v Kamniku, Radovljici, Škofji Loki in kolonijo primorskih otrok v Kranju ter istočasno kontroliral vse ostale kolonije v LR Sloveniji. Okrajni in krajevni odbori pa bodo organizirali kolonije in letovanja za mladino svojih okolišev.
Da o vsem tem dobimo nazorno sliko, moramo pomisliti, koliko drobnega dela je treba opraviti, preden ja kolonija organizirana. Najti je treba primerne stavbe in jih oskrbeti z opremo. Teh stavb Je v LR Sloveniji predvidenih 37, in sicer 10 za zdravstvene kolonije in 27 za letovanja. Nadalje je treba zagotoviti prehrano, organizirati izbor otrok, zbirališča, transporte itd. Ker vseh, s tem združenih stroškov ni mogoče kriti iz proračunskih sredstev, je treba delo nasloniti na gmotno pomoč množičnih organizacij.
Ministrstvo za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije je organiziralo v teku aprila in maja vrsto tečajev v socialnopolitični šoli za upravnike, ekonome in administratorje v počitniških kolonijah. Skrb za zdravstveno delo v počitniških kolonijah je ministrstvo za ljudsko zdravstvo poverilo zdravstvenim referentom. Posebna skrb pa je posvečena izbiri vzgojiteljev, ki bodo prevzeli odgovornost za kultumo-proevetno in vzgojno delo v počitniških kolonijah in ki jih bo določilo ministrstvo za prosveto. Za pomočnike vzgojiteljem bodo dodeljeni starejši mla-
dinci, ki bodo skrbeli za aktivnost pionirske organizacije v počitniških kolonijah.
Počitniške kolonije bodo tudi letos založene z izdatnimi in izbranimi količinami raznolike hrane, ki jo bo dobavilo ministrstvo za preskrbo potom Navoda. Sestav hrane je v pogledu količine in vrste posebej primerno prilagojen zdravstvenim potrebam v kolonijah za bolehne otroke in posebej za zdrave otroke in mladince. Poleg izdatnih rednih obrokov so določeni tudi dodatki in priboljški.
Sedaj so po vsej Sloveniji v teku zdravniški pregledi otrok, ki se prijavljajo za bivanje v počitniških kolonijah. Odbori za počitniške kolonije imajo težko nalogo, da izmed vseh prijavljenih otrok izberejo socialno in zdravstveno res najpotrebnejše otroke. V vsakem posameznem primeru je treba zdravniško ugotoviti, ali spada oboleli otrok v obmorsko ali planinsko kolonijo Zato grešijo starši, ki hočejo po vsej sili spraviti na morje otroke z boleznijo, katere značaj zahteva zdravljenje v planinskem podnebju in narobe.
Poleg zdravstvenih kolonij za bolehne in zdravstveno ogrožene otroke se ustanavljajo letovanja, ki so določena za sprejem šolske in vajeniške mladine predvsem iz mest ter industrijskih centrov. Po mladinski liniji pa se organizirajo delovna taborjenja z namenom, da mladina e prostovoljnim delom pomaga pri obnovi.
Ministrstvo za sooialno skrbstvo je zaradi omejenih proračunskih sredstev dalo okrajnim odborom tudi navodila za organizacijo izrednih kolonij. Moška mladina od 14. do 16. leta starosti se bo preko poletja kolonizirala pri imovitejših kmetskih družinah, kmetijskih zadrugah in državnih posestvih. V večjih mestih pa bodo odbori za počitniške kolonije s pomočjo množičnih organizacij organizirali vsakodnevne izlete šolske mladine na deželo, za predšolske otroke pa skupno igranje pod strokovno vzgojnim nadzorstvom v mestnih parkih.
Pri organizaciji počitniških kolonij je predvsem v ospredju vprašanje denarnih sredstev. Ker proračunska sredstva niso dovoljna, bo treba poiskati nove vire, če bomo letos hoteli omogočiti letovanje istemu številu otrok kakor lani. Zato bomo morali pravočasno in načrtno organizirati patronate, pomoč množičnih organizacij počitniškim kolonijam. Ta pomoč obstaja
v zbiranju in prispevanju denarnih in materialnih sredstev, predvsem svežih živil. Članice ženske organizacije naj bi z materinsko skrbnostjo pomagale pri gospodinjstvu, čiščenju, krpanju, pranju in podobnih opravilih. V patronate je treba vključiti vse tiste organizacije, ki so v njih včlanjeni starši otrok. Krajevne mladinske organizacije naj navežejo s kolonijami tesne stike zaradi pospeševanja političnovzgojnega dela. Organizacija OF pa mora skrbeti za to, da 6e delo ostalih organizacij vskladi in da se izgladljo razni morebitni nesporazumi.
Seveda si morajo odbori za počitniške kolonije prizadevati, da čim več prispevajo starši otrok. Pri tem pa naj ne zavračajo prošenj najpotrebnejših otrok, za katere evojci ne morejo ničesar prispevati. Poročila, zlasti iz industrijskih krajev, naglašajo, kako veliko je letos število zdravstveno ogroženih otrok, ki jim na vsak način moramo omogočiti bivanje v kolonijah. Dosledno je treba upoštevati 6topnjo socialne in zdravstvene ogroženosti. Ob enakih pogojih moramo seveda dajati prednost sirotam padlih borcev iD žrtev fašističnega nasilja.
Nič manj ali pa še bolj važna kakor telesna krepitev je kulturno-prosvetna in politična vzgoja otrok v počitniških kolonijah in na letovanjih. 2ivljenje v kolonijah nudi obilo prilike za uveljavljanje pozitivnih vzgojnih vplivov. Vzgojno delo se bo vršilo v tako imenovanih interesnih krožkih, v katerih se bo podajala učna snov v pestri, zanimivi in privlačni obliki. Krožki bodo dvojni. V prvih se bo utrjevalo in poglabljalo znanje šolskih predmetov, v drugih pa se bodo gojile razne spretnosti, kakor radioamaterstvo, modelarstvo, rezbarstvo itd., ki v otroku obujajo in usmerjajo nagnjenje do gotovih delovnih panog in poklicev.
Politično zgrajeni in zreli vzgojitelji bodo v počitniških kolonijah imeli največ prilike, da bodo mladini z besedo in živimi primeri prikazovali, kakšen je novi človek v vsakdanjem življenju. Vzgojitelj bo predvsem skrbel za to, da dobi mladina pravilen odnos do dela in učenja. Duh tekmovanja pri delu in učenju se mora ob pogojih kolektivnega življenja v kolonijah ob neprestani medsebojni vzpodbudi in dobrih vzgledih mladini vcepiti v meso in kri, da se bodo učni uspehi v naslednjem šolskem letu bistveno izboljšalL
D. I.
V »Tednu matere in otroka« priredi Osrednja ljudska univerza v Ljubljani v petek, 6. junija, v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica) ob 20. uri predavanje dr. Vlada Smidta: »Vzgojna moč naše napredne družbe.«
			 		
Neuspelo gostovanje v Idriji
Pred dnevi je v Idriji gostovala igralska skupina prosvetnega društva Žiri z igro »Utopljenca«. Medsebojna gostovanja so lepa in koristna navada in tako smo si tudi mi dosti obetali od te prireditve. Vendar moramo zaradi skupnega napredka jasno, tovariško povedati, da nas je igra razočarala. Neugodno je vplivala na nas na primer popolnoma neaktualna pesem »Nič ne jokaj, nič ne plakaj, {e po volji ti ne gre; pij in poij rn srečo čakaj, pa boš zdrav vse žive dnil«. Ta pesem ni pri nas popolnoma nič v skladu s petletnim planom, ki ne narekuje — naj pojemo in pijemo ter tako čakamo srečnejših dni, ampak nam narekuje resno delo ter vzgojo za uspešno izvrševanje nalog, ki jih stavlja pred nas petletni plan. Tudi igra sama »Utopljenca« ni prav nič primerna za sedanje čase, posebno pa ne za gostovanja v takem delavskem centru kakor je Idrija.
Pregovor pravi: Klofute in okusi so različnil Tokrat tudi ta pregovor v polni meri drži. Glede okusa smo vsekakor mi na boljšem, ker se ne damo več vplivati od starih avstrijskih iger, ki opevajo bivši kapitalistični režim, ko vendar vemo, da so vsi podobni brezdelneži barabe in ni mogoče, da bi se vanje zaljubilo pridno kmečko dekle Klofuta smo si pa tudi sami dali, ker se nismo prej pozanimali za vsebino igre in »smeha polnih« kupletov s popolnoma plehkim refrenom, s katerim se pa Idrija ne more več strinjati. Mi ovire premagujemo c delom in učenjem. Tovariši so
verjetno pozabili, da je Idrija rudarsko mesto, ki žiivi z duhom časa, da imamo udarnike', ki so nam vzor in vodnik v izvedbi petletnega plana Nikdar pa ne bomo čakali ne neko »rečo, keT se zavedamo, da je s pitjem in petjem ne bi nikoli dočakali!
Ko je bila komedija končana, smo takoj opozorili društvo, da pri nas to nd dobrodošlo in smo vprašali, kdo je dovolil, da to uprizorijo. Odgovorili so nam, da je to odobreno od ministrstva in nam pozneje celo poslali dopis, da so to uprizorili v predmestju Ljubljane, in sicer z velikim uspehom ter z odobritvijo od ministrstva po spisku odobrenih iger pod št. 226.
Predlagamo, da bi se kljub temu, da 6e ne vrši cenzura nad prosvetnimi prireditvami od strani okrajne prosvetne oblasti, vseeno vodilo toliko evidence nad prosvetnim delom v svojem področju, da bi se ne dopuščalo več takih pesmi, ki napravljajo 'človeka mlačnega in ga odtujujejo od dela, kar je v popolnem nasprotju s statutom Ljudske prosvete Slovenije in še posebno s poudarjenimi besedami na kongresu Ljudske prosvete Slovenije, ki pravi, da je treba ustvariti človeka jasnega pogleda in dvignjenega čela, ki bo gledal realno v svet ln 6e ne bo uspaval na fantazijah,
Idrija si želi gostovanj želi pa, da bi z gostovanji pridobili nekaj novega, kar bi nam dajalo poleta v naprednem kulturnem življenju.
Prosvetni svet, Idrija
LJUDSKA PROSVETA V GORIŠKEM OKRAJU
Iz našega ljudstva hočemo izkoreniniti »taro miselnost, zaslepljenost in hlapčevstvo, ustvarjati hočemo ljudi vedrega duha in dvignjenega čela. Prav v tem pogledu ee je na kulturao-prosvetnem polju v goriškem okraju storilo že mnogo. Nedavno ustanovljeni prosvetni sveti na vaii pa so dali delu še točen smoter in širino. Prosvetna društva so si pred postavitvijo prosvetnih svetov nekako lastila delo na tem področju, dobršen del drugega prebivalstva pa je bil od tega dela izključen. Prav ta napaka, monopol nad kulturo in prosveto nekaterih društev, je terjala novih oblik dela.
Po stanju preteklega meseca je v goriškem okraju 47 Prosvetnih svetov, in to samo v bivšem vipavskem in grgar-skem okraju. V načrtu za leto 1947. je predvideno, da ee Prosvetni sveti ustanovijo tudi v coni A, kjer danes obstojajo samo društva. Nujnost postavitve Prosvetnih svetov v tem delu goriškega okraja je tem važnejša, ker bo s tem delo zavzelo trdnejše oblike in bo borba, ki jo še danes vodijo ta društva nasproti ZVU, še uspešnejša.
Prvo mesto zavzemajo seveda pevski zbori Narodna in partizanska pesem je med ljudstvom zakoreninjena in živa. Danes obstoja v goriškem okraju 24 moških, 4 ženski, 72 mešanih in en mladinski pevski zbor. Kvalitetno se bodo ti zbori izboljšali, čim bo več kvalificiranih pevovodij. Da se reši ta problem, je predviden v jeseni 14-dnevni pevovodski tečaj. Med najboljšimi pevskimi zbori je mešani zbor jz Podrage ter moški zbor
iz Čmič. Želeti bi bilo, da se naša pesem ukorenini tudi med sindikalisti. Imamo tauio tri sindikalne zbore, kar prav gotovo ni zadovoljivo. Pohvale VTeden in na lepi višini pa je pevski zbor žage Rizzato. S pravilno vzgojo naših sindikalistov bi tudi na tem poprišču prosvetnega dela lahko želi uspehe.
Tudi dramska umetnost zavzema vedno večji razmah. Poedine vasi že danes uprizarjajo težja odrska dela, kakor »Svet brez sovraštva« (AF2, Ajdovščina), Borove »Raztrgance« itd. Prosvetni svet Črniče pa je zelo dobro naštudiral Borovo »Težko uro«. Dramski krožki zelo radi študirajo Cankarjeva dela, ker v njiih vidijo svoje trpljenje ter se na njih učijo in izpopolnjujejo svoj materin jezik. Danes se vključujejo v dramsko umetnost tudi oni, ki na odru še niso nikdar stali, imajo pa za to veliko veselje.
Želja po znanju terja od prosvetnih delavcev še globljega in še bolj množičnega dela. Nujno potrebno Je, če hočemo ljudstvo dvigniti in mu dati jasnih pogledov na svet, da se v čim več vaseh ustanovijo ljudske univerze. To se je do zdaj zanemarjalo zaradi pomanjkanja predavateljev V goriškem okraju obstojata dve ljudski univerzi. V letu 1947 pa se mora to število dvigniti. Dvigniti pa se mora tudi nivo znanja, če hočemo naloge v petletnem planu izvršiti. Uspeh se že kaže zlasti v naših sindikalnih podružnicah, kjer so že na primer v žagi Rizzato in v podružnici Podkraj ustanovljeni rdeči kotički Tu delavci v diskusijah utrjujejo pridobljeno znanje. Da pa bo to delo re* rodilo uspeh, mora prav
vsaka vas imeti čim več študijskih krožkov, kjer se bo študirala napredna literatura. Taki krožki v manjšem številu že delujejo, nimajo pa trdne podlage in niso še tako zanimivi, da bi ljudstvo množično pritegovali.
Naše knjižnice so danes še na nizki stopnji, čeprav je število 103, kolikor jih je, zelo veliko. To pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za nabavo novih knjig. Tu bi bilo še pripomniti, da so naše knjižnice premalo popularizirant med ljudstvom. Ljudstvo samo ni poučeno, da je knjiga vodnik novih dni. Delna defašizacija knjižnic, ki se je po vaseh že izvršila, je korak naprej na področju tega dela. Najboljša knjižnica v okraju je danes last sindikalne podružnice prosvetnih delavcev, ki obsega preko 350 knjig samo napredne strokovne literature. Uspeh dobre knjižnice in njen razvoj se je najlepše pokazal v vasi Podraga, kjer je bila ustanovljena prva obdelovalna zadruga v Vipavski dolini.
Za leto 1947. je predvideno še dvoje tromesečnih tekmovanj. Ta tekmovanja bodo stvarno prikazala kvalitetno stran prosvetnega dela na vasi. Komisije, ki bodo za ta tekmovanja postavljene, bodo ugotovile dvig prosvete v teni letu. Najboljša dela bodo v širšem obsegu na okrajni akademiji prikazana vsemu ljudstvu. Razdeljene bodo nagrade najboljšim prosvetnim svetom. V prvem tekmovanju bo borba za najboljšo kvaliteto med danes najboljšimi prosvetnimi sveti Podrago, Črniče, Podkrajem ter prosvetnim društvom iz Vrtojbe najzanimivejša V to tekmovanje ie vključen tudi najboljši plan, ki ga mora za nadaljnje delo izdelati vsak prosvetni svet ali društvo.
Balderman Rudolf
Po kongresa v Margateu
London, 4. junija. Dopisnik Tanjuga poroča: Po letnem kongresu laburistične stranke v Margateu in njegovem odmevu v javnosti ter tisku, je mogoče nekatere važnejše momente jasneje videti. Tako je videti, da vodstvo stranke, ki ima po poslovniku velike pravice in privilegije, ni omogočilo dele-gutom vrste »upornikov«, da bi se lahko izrazili. Poslovnik daje vodstvu pravico, da lahko omeji govore delegatov na pet minut, oziroma deset minut, če predlože kako resolucijo, s čemer jih lahko »drži krepko na vajetih«. Na ta način je bila debata o zunanji politiki omejena samo na vol ure, nakar je govoril Bevin, in sicer eno in pol ure. Čeprav se delegati iz vrst upornikov niso dovolj zavedali povezanosti problemov notranje in zunanje politike in čeprav je vodstvu stranke uspelo doseči odobravanje Be-vinove zunanje politike, pa mu ni uspelo, da bi vsaj začasno odklonilo razloge, ki so povzročili nezadovoljstvo.
Čeprav hočejo nekateri deli tiska, llasti konservativnega, dokazati, da je vodstvo stranke pri zunanjih zadevah uspešno razbilo opozicijo, je videti, da so te njihove želje popolnoma neutemeljene. Nasprotno, nekateri vodilni člani »upornikov« so jasno izjavili, da njihovi razlogi nezadovoljstva niso odstranjeni, ampak, da postajajo vedno večji. Politično deraagoštvo, različne meglene obljube in prikrivanje dejanskih dejstev o položaju, vse to ne more prikriti, da stoje pred Veliko Brita-hijo vedno težji dnevi. Delegati 90 po-
kazali odkrit strah pred novim ameriškim posojilom, nekateri govorniki so pa dokazali, da je bilo prvo posojilo porabljeno nekoristno, n. pr. za vzdrževanje vojske. Hkrati je ogromna večina delegatov z velikim olajšanjem sprejela in odobrila izjavo o možnosti živahne izmenjave blaga med ZSSR in Veliko Britanijo.
Kongres je pokazal živahno pozornost delegatov pri vprašanjih notranje politike. Vlada je ostala v določenih
firimerih pri vprašanjih notranje po-itike v manjšini kljub pozivu posameznih ministrov delegatom. Tako je
n. pr. opozicija pri vprašanjih, ki zadevajo hkrati zunanje in notranje politične probleme (zmanjšanje britanskih vojaških sil v inozemstvu in dotok ljudstva iz vojske v industrijo), dobila veliko število glasov (1,100.000).
Na kongresu se je pokazalo, da je eden glavnih razlogov navideznega neuspeha »upornikov«, pomanjkanje nezadostne medsebojne povezanosti. Namesto ostrih nasfopov so se omejili na predlaganje določenih problemov, ki bodo postali pereči šele po daljšem času. Zato so vso težo svojih nastopov prenesli na teren notranjih posledic Bevinove zunanje politike. Razen tega se bo pričakovano znižanje živilskih obrokov jeseni, po mišljenju nekaterih »upornikov«, težko maščevalo Bevinu zaradi njegovih sedanjih pretirano optimističnih izjav. To bo dokazalo, da so imeli »uporniki« prav, tako da bo dobila vsa opozicija proti sedanji zunanji politiki nesorazmerno večji zamah.
Truman pripravlja
novo poslanico kongresu o uvedbi sistema splošne vojaške izobrazbe
VVashington. 4. junija. Tass poroča: Sekretar za tisk Bele hiše Ross je izjavil, da bo Truman koncem tega tedna poslal kongresu poslanico v zvezi s poročilom komisije svetovalcev pri predsedstvu, ki priporoča uvedbo sistema splošne vojaške izobrazbe. Ross se je izognil odgovoru na vprašanje ali bo Truman izročil Kongresu samo poročilo komisije oziroma ali bo predložil tudi posebna priporočila. Razen tega se je Ross izognil odgovoru na vprašanje, če Truman popolnoma soglaša s poročilom
Predsednik odbora predstavniškega doma za zadeve oboroženih sil Endrews misli, da je malo verjetno, da bo Kongres sprejel sklep o tem vprašanju Se letos.
Vojaški položaj v Indoneziji
Haag, 4. junija. Tass poroča: Agencija ANP sporoča v svojem pregledu vojaškega položaja iz Batavije. da so se nadaljevali pretekli teden spopadi med holandskimi četami in Indonezijci na fronti na Vzhodni Javi.
Indonezijska časopisna agencija Au-tara javlja, da holandsko topništvo že več dni obstreljuje mesto Modzokeiro. Indonezijci so odbili napad holandske pehote v tem območju. Holandsko letalstvo operira v območju Medana.
Ministrstvo za informacije indonezijske vlade poroča, da so preklicali vse dopuste v republikanski vojski.
Pandit Nehru sprejel
britanski načrt o Indiji
New Delhi, 4. junija. AFP poroča, da
se je predsednik indijske začasne vlade in predstavnik stranke kongresa na konferenci z indijskim podkraljem. Pandit Nehru, obrnil po končani konferenci na indijsko ljudstvo z govorom po radiu, v katerem je med drugim rekel, da je
kongresna stranka sklenila sprejeti načrt britanske vlade.
Predstavnik Sikov, Baldev Sing, je izjavil — kakor poroča Reuter — da sprejema britanski načrt, a predsednik muslimanske lige Alj Jinah je izjavil, da mora sprejem tega načrta ratificirati svet lige. ki se bo sestal 9. junija.
Načrt britanske vlade je zasnovan na razdelitvi Indije v indijsko državo Hin-dustan in muslimansko državo Pakistan.
Obsedno stanje po vsej Indiji
AFP poroča, da je bilo 3. junija po vsej Indiji obsedno stanje. Čete so bile v pripravnem stanju, da bi preprečile e\entualne nerede ob priliki konference v New Delhiju. V samem New Delhiju, po čigar ulicah so križarili motorizirani policijski oddelki, so indijski trgovci stavkali v znamenje protesta proti načrtu o razdelitvi Indije. Aretirali so približno 100 oseb zaradi demonstracij proti ustanovitvi Pakistana. Indijska vlada je objavila nove drakonske ukrepe, ki določajo ustanovitev izjemnih sodišč za hitro sojenje udeležencev pri nemirih. Ta sodišča tudi lahko izrekajo smrtne kazni.
Kongres generalnega sveta
Svetovne sindikalne federacije v Pragi
Praga, 4. junija. Tass poroča: Na konferenci za tisk v Centralnem sindikalnem svetu je bila dana informacija o bližnjem kongresu generalnega sveta Svetovne sindikalne federacije, ki se bo te dni pričel v Pragi.
V času od 2. do 6. junija bo seja administrativnega odbora federacije, na kateri bodo prečrtali poročila predstavniki avstrijske delegacije. Trsta, Irana. Tunisa, Nemčije, Koreje. Španije, Grčije in Dakurja. Od 6. do 7. junija bo seja Izvršnega odbora, ki bo proučiQa poročilo o dejavnosti Svetovne sindikalne federacije, in na kateri bodo izbrali predsednika odbora. Od 9. do 15. junija bo kongres generalnega sveta Svetovne sindikalne organizacije.
! AH
Mednarodni mojstrski turnir v Rogaški Slatini
Važna prireditev v vrsti letošnjih šahovskih tekem bo brez dvoma mednarodni mojstrski turnir v EogaSki Slatini. Začel se bo v nedeljo 8. t. m. Od domačih mojstrov in velemojstrov so bila poslana vabila prvim šestim zmagovalcem državnega prvenstva v Zagrebu 1846 in to: dr. Trifunoviču, Gligoriču, Pircu, Tomoviču. Savi Vukoviču In dr. Vidmarju. Od Inozemskih gostov je zaenkrat pozitivna prijava znanega madžarskega mojstra Szaboja. Za seboj ima lepe uspohe la pred svotovno vojno, še več pa po svetovni vojni. Bil je na 4.—5. mestu na velikem turnirju v Groningenu, zmagal je na madžarskem prvenstvenem turnirju in pravkar odnesel prvo nagrado prod Ko-blenzom In Kotnauerjem v mednarodnem turnirju na Dunaju.
Turnir ima namen pripraviti najmočnejše jugoslovanske mojstre na večje mednarod-
ne prireditve, do katerih bo Se v tej sezoni prišlo.
Po vojni bo to prvi čisto mojstrski turnir v Jugoslaviji In se prav zato zanj po vsej Jugoslaviji zelo zanimajo. Kako se bo znašel dr. Trifunovič med samimi mojstri, ali bo uspelo Gligoriču ponoviti svoj uspeh v Varšavi, ali bosta dr. Vidmar in Pirc pokazala svojo predvojno kvaliteto igre. kaj bo 7. zagonetnim Tomovičem, ki na državnih prvenstvih proti amaterjem izgublja. proti mojstrom pa zmaguje, kako sc bo obnesel žilavi Sava Vukovič, to so vprašanja, ki danes zanimajo šahlste Jugoslavije, to so vprašanja, na katera bo turnir lahko dal dobre odgovore.
Zaradi manjšega števila udeležencev bo turnir dvokrožen, to pa bo njegov pomen še povečalo.
O poteku turnirja bomo sproti poročali.
Kratke vesti
Dr. Trifunovič bo Igral v Hllversumn
Centralni odbor FISAJ-a je na zadnji seji sklenil, da bo na posebnem evropskem turnirju v Hilversumu v Holandiji zastopal Jugoslavijo ofioielni prvak dr. Trifunovič. Ta turnir spada v sklop turnirjev za Izbiro svetovnega prvaka. Pet takih oon-skih turnirjev, ki bodo zajeli ves svet, bo dalo udeležence za semifinale, ki pa bo šele lota 1948. Turnir se bo začel sredi julija. Dr. Trifunovič ima lepe Izglede na prvo mesto.
V Sofiji je bil pravkar končan turnir četvorioe najboljših v štirih krogih. Zmagal jo Cvetkov, nam že znani bolgarski mojster pred Najkirhom, Petrovim in Po-povom. V Hilversumu bo zastopal Bolgarijo Cvetkov, dasi letos ni ofioielni državni prvak.
Polfinale za prvenstvo JA se letos Igra v Sarajevu v dveh skupinah. V vsaki igra po 18 udeležencev, ki »o se v polfinale prebili v dolgi vrsti turnirjev med 32518 vojaki šahieti, ki so so tekmovanja udeležili. V A skupini vodi po 12. kolu lanskoletni ama-
terski prvak Slovenije Germek Milan z 8 točkami, v B skupini pa B. Markovič 7. 9.
Po garnizijah je na prvem mestu Beograd s 14 in pol točkami.	j
Turnir za amatersko prvenstvo Hrvatske,
ki ima podobno nalogo kot nedavni turni* v Kranju, teče že nekaj dni v Zagrebu. Udeležencev je 16. in sicer: Bajer, Berič, Bonert. Cvek, Filipčič B , Horvat, Lužnič, Maksimovič, dr. Pravdič, Bomeš, Bučando, Surla, Tagirov, Timet, Udovčič. Žagar. — Turnir bo težka preizkušnja za letošnjega prvaka Zagreba Udovčiča.
Po 4. kolu je vodil proti pričakovanju Surla s 3 (1) točkami prod Bajerjem in Žagarjem s 3 točkami.
* -X
Moštveno prvenstvo Ljubljane. Dvoboj Hrvatska: Slovenija je malone zasenčil važno množično šahovsko prireditev Ljubljane — finale moštvenega prvenstva. Po predtekmovanjih je od dvanajstorice moštev prišlo vanj 8 najboljših, tn sicer sekcije: St. Vid. Vič, Stari Vodmat, Pošta, Dom armije, Železničar, šiška in Bežigrad. Po odigranih 5 kolih ima najboljšo izglede na prvenstvo Pošla, ki je vseh 5 tekom dobila, in sicer proti Staremu Vodmatu s 5%: 2V4. proti Domu armije 7. 7:1, proti šiški 6H:1’A. proti Viču 6Mj:l in pol in proti Bežigradu 5:3. Za drugo mesto konkurirajo Bežigrad, Vič in Dom armije.
Občni zbor SOS-a. Občni zbor Šahovskega odbora Slovenijo bo 15. t. m. v Šahovskem domu v Ljubljani. Dnevni red je bil okrožnim šahovskim odborom že javljen. Ostale podrobnosti bodo pravočasno sporočeno.
★ ★ ★
mč£fadski pKarici
Delovni izlet zdravstvenih delavcev medicinske fakultete v Ljubljani v Vinico
Zdravstveni delavci ljubljanske medicinske fakultete so čestitali maršalu Titu za rojstni dan s prostovoljnim delom.
»Kdo gre za Titov rojstni dan na delovni izlet v Vinico?«
To vprašanje je veljalo zdravniku, ki uči na fakulteti, dela vse dneve v prenapolnjenih klinikah, povrh pa opravlja še nočno službo dvakrat ali trikrat na teden; veljalo je instrumentarki in bolničarju, ki jima zaradi pogostih dežurstev ostane včasih komaj ena prosta nedelja v mesecu. Kljub temu pa smo napolnili 4 kamione, ki so se v soboto proti večeru spustili z vrha Gorjancev med belokranjske vasi.
Najprostornejše izbe v Vinici je okrajna zaščitna sestra že prej odbrala iti« jih določila za sprejemanje bolnikov. V ranem jutru so se vanje vselili zdravniki-specia-listi s pomočniki in instrumentarijem ter
jih spremenili v 13 malih klinik.
Delo se je pričelo zgodaj. Več kot 1100 ljudi, ki to iskali zdravniške pomoči, je šlo v tem dnevu skozi triažni oddelek, odkoder so odšli v odgovarjajoči
oddelek. V rojstni hiši Otona Zupančiča so bili kar štirje oddelki. Tu je bil v zatemnjeni sobi tudi rontgenski aparat, ki smo ga pripeljali s seboj. Z njim je strokovnjak pregledal 120 ljudi.
Kirurga sta izvršila 23 manjših operacij, dentisti so se bahali s kupom izruvanih piškavih zob itd. Skupina kmetic je tri ure daleč privedla k otroškemu zdravniku svoje zdrave otroke, naj zdravniki pogledajo, če se v njihovih telescih le ne skriva zla kal. Domislila sem se tistega poglavja našega republiškega petletnega plana, ki govori o zdravstvu; kot glavno nalogo postavlja preventivo, to je skrb za zdravje še preden se pojavi bolezen. Tri ure hoda po vročini z zdravimi otroci v naročju, to daleč stran od mesta; tudi tu se pokaže objektiven in trden temelj naših načrtov.
Kot zadnja je končala s svojim delom lekarna z brezplačnim izdajanjem zdravil. Nato smo se zbrali sredi vasi in sindikalni pevski zbor je zapel. Prišel je večer m smo se poslovili.	Darinka	S.
Progovni delavci v Ljutomeru očistili postajo Ivanjkovci
člani podružnice zveee železniških in progovnih delavcev in nameščencev v Ljutomeru so na praznik 26. maja t. 1. prostovoljno pulili travo v območju postaje Ivanjkovci. Razen šestih so se prostovoljnega dela udeležili vsi člani omenjene podružnice ter so v šestih urah opleli vso travo v dolžini 300 m in širini 25 m. Kakšno je bilo to delo, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da so travo od okupacije pa do sedaj na tem prostoru samo kosili in več let ni bila opleta,
dočim je postaja sedaj popolnoma očiščena.
Sindikalna podružnica progovnih delavcev v Ljutomeru spada v sekcijo za vzdrževanje proge Ptuj, ki je prva izmed vseh sekcij v Sloveniji pričela z delom in plačilom po normah. S tem so dani pogoji, da se bo borba za prehodno zastavico med progovnim delavstvom pri novembrskem pregledu tekmovanja končala tako, da si bo zastavico priborilo progovno delavstvo ob naši severni meji.
Znanstveni delavci medicinske fakultete v Ljubljani gredo na mladinsko progo
Znanstveni delavci medicinske fakultete v Ljubljani so sklenili, da bodo obiskali mlade graditelje na progi Šamac— Sarajevo in jim s svojim znanjem nudili pomoč pri delu in izobraževanju. Z dekanom medicinske fakultete prof. dr. Božidar Lavričem na čelu bodo šli na progo za daljšo ali krajšo dobo, kolikor jim dopušča čas, še sledeči tovariši: prof. dr. Brecelj, predstojnik klinike za ortopedsko kirurgijo, doc. dr. Jakša, docent dermatologije, prof. dr. Hcbein, predstojnik instituta za rontgenologijo, profesor dr. Košir Alija, predstojnik histološkega instituta, prof. dr. Seliškar Albin, predstojnik fiziološkega instituta, prof. dr. Rant, predstojnik stomatološke klinike, doc. dr. Štucin, predstojnik instituta za kemijo, prof. anatomije dr. Kobe Valentina, predstojnik instituta za biokemijo, doc. dr. Zupančič Andrej, asistent na zavodu za mikrobiologijo, dr. Bonač, asistent kirurške klinike, dr. Benedik, asistentka kemičnega instituta, ing. kemije Bergant Jelka ter asistentki instituta za biokemijo tov. Kratnar Majda in Rusjan Vida.	N.	N,
I. celjska mladinska delovna brigada proglašena za udarno
Ze prve dni dela na mladinski progi v Želečih na V. sekciji je bila I. celjska brigada ena najboljših. ^ V prvem desetdnevnem tekmovanju si je priborila desetdnevno prehodno zastavo sekcije. Čeprav je brigada sestavljena iz 70% tovarišic, zaradi česar je iizično slabša, so bili doseženi odlični uspehi. Za priznano delo na fizičnem kot na kulturno-prosvet-nem polju je bila brigada proglašena za udarno. V brigadi sami je bilo proglašer nih 14 udarnikov.	Pavko.
Pismo iz Nemčije
I.	Nekaj problemov
čeprav je vojna že davno končana, se v Nemčiji borba za mir vodi še dane?. Kategorično je potrebno, da se ustvarijo tudi tu takšni pogoji, ki bodo služili stabilizaciji mirnega razvoja Evrope. Dokaj časa je bil dominanten vtis ogromne zmage Sovjetske zveze. Njena moč je bila na koncu vojne večja kot kdaj koli prej- Napredne antifašistične ideje in borba za resnič-110 demokracijo so visoko dvignile u-gled Sovjetske zveze kakor v množicah vsega sveta tako tudi med premaganimi Nemci.
Karakteristične so bile osebne spremembe v ameriških vojnih štabih. — Zmerni ali colo napredno usmerjeni člani štabov so se zamenjali z agresivno usmerjenimi elementi. Značilno je ravno tako fprmiranje specialne ame-rikanske posadne vojske za Nemčijo (»costabularij = vrsta policije dobro plačanih najemnikov). Angleška vojaška politika se pretežno poslužuje ostankov evropskega fašizma in nacizma, ki jih deloma uvršča v pomožne vojaške enote (za stražarsko službo) ali pa čuva v rezervi pod raznimi formacijami. Francoski vojaški aparat je skoraj popolnoma reakcionarno dego-lovsko usmerjen.
Naravno, da so vsi ti elementi, ki špekulirajo na vojno, dirigirani in složni v medsebojnem podpiranju zavzetih pozicij, pa naj bo to v kontrolnem svetu, ki je izvršni organ okupacije, ali pa v imenu vseh zmagovalcev.
Vzemimo dalje postopanje z nacisti. V vsej vojni se je zagotavljalo, da bodo nacistični zločinci kaznovani, o čemer obstojajo tudi mednarodni dokumenti, pa vendar do danes še niso izročeni mnogi zločinci z našega terena, čeprav je ugotovljeno njihovo bivališče. Tak postopek žali čut pravičnosti V6eh žrtev fašizma in nacizma.
Napredne sile ne nasprotujejo Ame-rikanoem, da iščejo tržišča aa svojo
produkcijo, vendar je treba odločno odkloniti tradicionalen način, kako poskušajo preprečevati našo industrijsko in gospodarsko izgradnjo. Le-ti zavlačujejo in otežkočajo izvršitev reparacij za storjeno škodo. Še danes ni določeno, koliko se bo vzelo iz Nemčije in v katerem času naj se to izvrši.
Resnična demokratizacija nemškega naroda bi bila najpopolnejša garancija miru. Ko bo oblast v rokah poštenega in delovnega ljudstva in ne bodo mogli vplivati nanj imperialistični in naoionalno šovinistični špekulantski e-lementi, bo postala Nemčija trdnjava mednarodnega sodelovanja. Nemčija ne sme postati orodje svetovne reakcije.
Veliki del nemškega naroda je_ že prišel do spoznanja, da je v resnični demokraciji novega tipa tudi njegov interes. Vendar posebni pogoji okupacije s posebno administracijo vsake okupacijske sile vodijo ter omejujejo politično življenje in z močnimi sredstvi pritiskajo na njegov razvoj. Na moskovski konferenci, katere naloga je bila vskladiti nesoglasnosti Kontrolnega sveta, so bili delegati Sovjetske zveze edini, ki so zastopali resnične interese nemškega delovnega ljudstva.
*
Najobčutljivejši problem Nemcev je danes slaba prehrana, ki je toliko težji, ker so do konca vojne živeli dobro in bili navajeni na bogat uvoz hrane. Tu imajo demagoški elementi široko področje za razne obljube v zvezi z repnracijskimi tovarnami, ki naj bi se ne demontirale na račun vojne škode, temveč delale za uvoz hrane — seveda z dolarskim obračunavanjem. Te obljube so zelo vabljive zn lačne Nemce
Nemci so delovni ter s pretežno visoko kvalifikacijo in ogromnimi mehaniziranimi produkcijskimi sredstvi s|io-sobni za veliko proizvodnjo v relativnem smislu. Industriju je poškodovana 15—20%; v vojni so dogradili mnogo novih Midustri jekih enot. V vzhodni so-
vjetski coni so izvršene velike demon-taže. Reparacije te cone so rezervirane samo za Sovjetsko zvezo in Poljsko. Jugoslovanske reparacije so v zahodnih conah. Dosedaj nam je določeno za okrog 15 milijonov dolarjev strojev, ki so delno že v Jugoslaviji. Zares malo v primeri s škodo, ki so nam jo povzročili Nemci. Reparacije dobivamo po kvoti, ki je bila določena na pariški konferenci, deli pa jo posebna repa-racijska agencija v Bruslju.
Vprašanje restitucije predmetov, ki 60 j in Nemci oropali v Jugoslaviji, je predmet organizacije raziskavanj. Za ta raziskavanja je potrebno, da oškodovana podjetja ali. osebe pošljejo po Reparacijski komisiji v Beogradu potrebne podatke naši vojni misiji v Berlinu. S temi podatki je treba pohiteti, ker je verjetno, da bo to delo kmalu ustavljeno. Kljub oviram zaradi velikih formalnosti so bili doseženi U6pehi posebno tam, kjer smo imeli sposobne ljudi.
Naši izseljenci k Westfaliji imajo prav težko življenje zaradi slabe prehrane v angleški okupacijski .coni. Pripomniti moramo, da so Nemci mnoge prisilili in nagovorili, da so sprejeli nemško državljanstvo, in to posebno izseljence iz štajerske in Gorenjske, pokrajin, ki so bile vključene v rajh, tako da imajo sedaj težave s ponovnim dobivanjem našega državljanstva ali pa bodo utonili v nemštvu. Mladina že sedaj slabo razume slovenski jezik. Vsa ta vprašanja urejuje naš delegat v Diisseldorfu. Nekaj teh izseljencev je že prispelo v domovino. Pomanjkanje prevoznih sredstev in pa želja, da odnesejo s seboj vso stanovanjsko opremo s stroji in raznimi drobnarijami vred, ovira preselitev. Nekateri imajo svoje hišice in celo gospodarstvo. Lokalne oblasti jih zadržujejo, ker so prvovrstni rudarji in kvalificirani delavci.
V Nemčiji je bilo okrog 180.000 bivših jugoslovanskih vojakov, ki so se z malenkostnimi izjemami vsi vrnili domov. Pribežalo pa je v Nem-
čijo nekaj tisoč četnikov, ustašev in domobrancev ter civilnega prebivalstva. Med njimi se skrivajo tudi voj-ni zločinci jugoslovanske narodnosti. Znano je. kako so bili kmetje kar z družinami vred nasilno odpeljani skupaj z živino in vozovi. Sedaj živijo po raznih taboriščih v velikem pomanjkanju in nesreči, daleč od svojih domov in svojih polj. Te ljudi hočejo izkoriščati razni elementi, ki so bili prej hlapci nemških nacistov. Mnogi vidijo, da so zabredli, skrbi jih žalostna bodočnost večnega emigranta brez domovine. Zapeljane ljudi repa-triira naša misija s svojimi organi. Za bivše pripadnike kvizlinških vojnih formacij, ki nimajo zločinov na vesti, je izdala naša vlada amnestijo. Sedaj se vrača iz Nemčije mesečno okrog 500—600 ljudi.
Vojna misija pri Kontrolnem svetu za Nemčijo ima centralne urade v Berlinu, združene v razne oddelke; podobne organe imajo podrejene delegacije pri glavnih štabih ameriške, angleške in francoske okupacijske uprave v poedinih conah.
Naša država z Nemčijo precej obsežno trguje. Stare trgovinske zveze se obnavljajo in se vzpostavljajo nove. Upamo, da bo naša petletka, ki je tako ogromnega pomena in koristi za nas celo v mednarodnem merilu, tudi od tega dobila svojo pomoč.
II.	Kako se vrši okupacija Nemčije
Moskovska konferenca je zopet pokazala, da Sovjetska zveza zastopa napredne ideje bratstvu narodov na podlagi nesebičnega sožitja in poštenega urejanja medsebojnih odnosov. Sovjetska zveza je bila vnet zagovornik nemških ekonomskih interesov in politične neodvisnosti, vendar pri tem ni zanemarila koristi sosednih in oškodovanih narodov. Nemci morajo povrniti vojno škodo in dati reparacije vsem prizadetim. Pri tem pa ne obstaja namen nikakršnegn zasužnjen ja, razdelitve ali ekonomskih omejitev po gotovi dobi čiščenja in resnične demokracij 8w
Ameriška politika kaže sicer videz, da je naklonjena Nemcem, ker zadržuje izvršitev reparacij. Kaj to pomeni? Istočasno s tem odvzema pravico na povrnitev škode oškodovanim državam v tej najgrozotnejši vojni. Jasno je, da s tem vedno bolj izgublja simpatije pri ostalih evropskih ljudstvih.
Prozorni so tudi zadnji nameni te akcije, da z dajanjem dolarskih posojil zahodnim državam, kot nadomestilo repnracijske odškodnine, navidezno tolče proti evropskemu vzhodu, v resnici pa spravlja v popolno ekonomsko odvisnost ravno te zapadnS države. V naših očeh je to pravi moderni imperializem — politično in gospodarsko zasužnjevanje.
Pri vsem tem pa nemško ljudstvo dejansko ne dobiva nič, ker gre dolarska trgovsko-izvozna organizacija v sami Nemčiji za tem, da bi prvič, prejvzela in razširila bivša nemška tržišča, drugič, plasirala v Nemčiji svoj kapital, tretjič, organizirala zahodno Nemčijo v polkolonialni ali kolonialni sistem tako v političnem kot v ekonomskem smislu. Jasno je, da se bodo ljudske množice nemškega naroda, j>a tudi ameriškega, borile proti taksni politiki ameriških finančnih in industrijskih koncernov.
Danes se v zahodnih conah Nemčije zaostruje borba naprednih množic za boljše življenjske pogoje:_ za izvršitev agrarne reforme, za podržav-ljenje industrije in gospodarskih podjetij, za soodločanje delavskih svetov v obratih, za prevzem organizacije prehran.e, ki je v mestih in večjih naseljih padla že pod 1000 kalorij dnevno. Z druge strani orgnnizirunje reakcionarnih strank in vojaško administrativni posegi ovirajo polet množic in dušijo stavke. Posebni r>ogoji okupacije po eni in demokratizacija Nemčije, določena s potsdamskimi sklepi, po drugi strani ustvarjajo posebno obliko borbe naprednih nemških množic, ki trdno upajo v svoj
uspeh.
J. A.
f IZKULTURA
g '
V^WVWww^s,vwy/VVVWVA/V^WWW^VWi/VW^VVVVW
Prva telovadna akademija Zavoda za lizkulturo
v Ljubliam
Pripombe k sporedu
Panonska suita. — Ljudski plesi spadajo med najpristnojše in najstarejše oblike kulture vsakega naroda. Gre za ljudsko umetnost, ki je v fizkulturl visoko cenimo in želimo popularizirati med širokimi ljudskimi množicami Osem parov slušateljev bo nastopilo s panonskimi plesi. Izvajali bodo Po zclonoj trati, Snmarjan-ko in Marko skače
Splošna vadba. Pod splošno vadbo razumemo temeljno In vsestransko telesno vzgojo, ki podpira zdravo rast ter razvija vsestransko zmogljivost človeka. Tokrat bodo slušatelji pokazali zaokroženo enoto, ki bo obsegala:
a) lahkotni tek, preskakovanje in plazenje kot uvodni del, ki naj telo razgiba ter poživi krvni obtok.
b) proste vaje in vaje s težko žogo; smoter teh vaj je v harmoničnem oblikovanju vsega tplesa;
c) orodje kot naravna zapreka, preskakovanje, raznoterosti.
Sola boksa. Slušatelji bodo pokazali najprej nekaj povsem elementarnih pripravljalnih vaj za boks, nato vadbo tehnike in končno nekoliko motivov iz borbe same. Boks vzgaja zdravo borbenost, hkrati pa je dragoceno dopolnilo za vse tiste panoge športa, ki zahtevajo mojstrsko obvladanje rofleksa. Pravilna šola boksa Ui športna načela borenja morejo v znatni meri vplivati na formiranje značnja, zlasti v izgradnji moškosti, odločnosti in srčnosti, tako telesne kakor tudi moralne. Gledan s takega stališča je boks naravnost dragocon in velja na zavodu kot obvezen predmet.
Vaje s kolebnicami. Kolebnice ali vrvice za preskakovanje prištevamo med zelo koristna sredstva telesne vzgoje. Vaje s kolebnicami razvijajo gibkost, spretnost in gracioznost, zato so primerne alnsti zn ženske. S svojim nastopom bodo gojenke pokazale najrazličnejše možnosti koristne uporabe kolebnic.
Košarka. Poleg nogomota spada košarkn mod najpopularnejše igre na svetu. Zavod
za fizkulturo jo namerava popularizirati tudi med Slovenci, ker ustreza v telesno-vzgojnem pogledu in ker ima lastnost, da si v zelo kratkem času osvoji kakor igralce tako tudi gledalce. Slušatelji bodo pokazali ekshibicijsko igro dveh moštev.
Simultani preskoki. Stara telovadba je bila statična, napredna fizkultura pa stremi po dinamiki vseh vrst in po vedri spro-ščonosti. Skakanje preko orodja spada med tiste vaje, pri katerih hkrati razvijamo hitrost tn spretnost, pa tudi čut za lepo formo. Slušatelji bodo pokazali sočasno skakanje preko telovadnega orodja.
Akrobatika. — Akrobatika ali talna telovadba obsega vaje na tleh. Ob metodični vadbi in zanesljivi asistenci telovadci zelo hitro napredujejo ter proidejo od elemon-tarnih kozolcev na tleh do živahnih premetov in salt. Akrobatika, ki jo bodo pokazali slušatelji, pomeni hkrati dobro pripravo za vadbo na orodju.
Vaje na orodju. Vajo na drogu, bradlji In drugih orodjih zahtevajo večletno vadbo, smotrno tehniko in zadostno moč. Zato slušatelji ne bodo pokazali vrhunskih storitev, temveč stopnjo znanja, do katerega so se povzpeli po načrtni vadbi dveh semestrov.
Ples atletov je preprosta koreograskn študija po glasbi iz »Prodane neveste«.
»V boj za svobodo«. Slušatelji Zavoda za fizkulturo se pripravljajo za zvezni zlet, ki bo 22. junija v Beogradu. V celoti so se vključili v slovensko reprezentanco, ki je naštudirala snmostojno Murnik-Gregorkovo delo »V boj za svobodo!« Z odlomkom iz tega dela bodo zaključili svojo prvo telovadno akademijo.
Prireditev bo v četrtek ob 20.30 na letnem telovadišču FD Enotnosti na Taboru. Vstopnina 5, 10 in 15 din. Občinstvo opozarjamo nn točen začetek sporeda.
Dobri športni rezultati na fizkulturnem zletu v Ajdovščini
Prvo junijsko nedeljo je bil v Ajdovščini velik fizkulturni zlet, katerega se je udeležilo nad 800 mlndih fizkulturnikov iz vseh predelov goričkega okraja. V jutranjih urah je bila parada z motociklisti na čelu, nato so korakali planinci, smučarji, delovna čota z orodjem, ki so zaposlonl pri regulaciji Lijaka ter 800 mladink, 150 mladincev in 800 pionirjev in pionirk v krojih in navadnih oblekah.
V peteroboju je med šestimi ekipami zmagala ekipa lz Bilj med moškimi ter ekipa iz Cepovann med ženskami.
V teku na 3000 m je bil prvi Graber Franc (SFD Kladivar, Colje) v času 10,02
min., 2. Štajner (K) 10.15. Med mladinkami je v teku na 800 m zmagala Siličeva iz Bilj v 2.43 min., 2. Repovš in 3. Zamuda (obe Kladivar).
V prijateljski tokmi med nogometno reprezentanco goričkega okraja in Kladi varjeno jo zmagala prva s 8:1 (3:0). V košarki je Enotnost Iz Ljubljane visoko zmagala nad domačim moštvom. Nato so sledile kolesarske in motorne dirke. Med motoristi je »na 48 km dolgi progi v kategoriji 600 ccm zmagal Stefe Matovi v času 40.24 min. V kategoriji 500 ccm Cebron, a v kategoriji 850 ccm Klančič s par sekundami zn Stefe-tom.
Bratislavska »Pravda« o našem plavalnem športu
Po lepih in prepričljivih zmagah jugoslovanskih plavalcev na turneji po Češkoslovaški piše bratislavska »Pravda« pod naslovom: »Jugoslovansko plavanje — evropska sila«, med drugim:	»Jugoslovani
predstavljajo evropsko klaso! To najbolje dokazujejo rezultati jugoslovanskih plavalcev, kot n. pr. Cerarja, Miloslaviča, Pelhana in drugih. Od osvoboditve odnosno od srečanja s plavalci Sovjotske zveze v avgustu 1945 so ogromno napredovali.«
V istem šlanku omonja, da so v jugoslovanskem petletnem planu predvidena za gradnjo zimskih 1* letnih bazenov večja vsota in sredstva.
Na koncu članka z Miloslavičevo sliko pravi: »Jugoslovanski waterpoolisti so na isti ali še večji višini kot pred vojno.«
Davisov pokal
Jugoslavija in Južna Afrika bosta igrali 14. 15. in 16. junija v Zagrebu
Po zmagi ▼ Bruslju nad belgijsko ekipo s 4:1 se je teniška reprezentanca Jugoslavijo kvalificirala za polfinale evropsko oo-ne. Nasprotnik v tem srečanju bo Južna Afrika, katere reprezentanca je eliminirala najboljše angleške teniške igralce. Tekmovanje bo 14., 15. in 16. junija v Zagrebu na igrišču šalati.
Drugo polfinalno tekmo bosta igrali Češkoslovaška in Francija v Pragi.
29. junija bo v Beogradu nogometna tekma Jugoslavija : Madžarska
Pred dnevi se je iz Budimpešte vrnila jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki J® kljub Izgubljeni tekmi s tesnim r»zul-tatom napravila nn budlmpeštansko športno javnost zelo dober vtis, «ako da budim-peštanski listi pišejo o njej zelo pohvalno. Naši Igralci so bili v BudimpešM zelo lepo sprejeti.
Ako se vzame v obzir, da so nogometaši ».».».«.*.»••.....
Beograda igrali proti kompletni reprezentanci Madžarske, potem Je minimalni poraz 8:2 opravičljiv.
Madžarski strokovnjaki smatrajo, da bo srečanje v Beogradu 29. junija za njih težak izpit. V svojem časopisju poudarjajo prodorno in nevarno Igro naših nogometašev, posebno omenjajo hitro Izmenjavo mest v naši napadalni vrsti, s katerim so često zmedli madžarske Igralce.
Tudi za jugoslovanske Igralce bo to srečanje izredno pomembno in težko in se bodo morali nanj resno pripravljati.
Zvezna liga
V nedeljo 8. junija bodo naslednje tekme za državno nogometno prvenstvo:
\ Zagrebu: Dinamo : Crvena zvezda, v Nišu: 14. oktober : Partizan, v Trstu: Ponzlana : Pobeda. v Novem Sadu: Melalao : Hajduk; Kvar-ner dobi z Nafto par forfalt.
Kvalifikacijski pokal
V polfinale kvalifikacijskega pokala sta se dosedaj plasirala novosadska »Sloga« In sarajevski »Torpedo«
Tretja tokma med »Dinamom« iz Pančeva in »Makedonijo« iz Skoplja se bo odigrala danes, 5. junija, na nevtralnih tleh.
Druga tekma mod ljubljansko »Enotnostjo« In zagrebškim »Motalccin« bo v nedeljo v Ljubljani.
Leonid Meškov odlikovan z Redom rdeče zvezde
Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je podelil red Rdeče zvezde svetovnemu plaval-nomu prvaku v prsnem slogu Leonidu Me-škovu kot priznanje za njegove osebne uspehe in za odlično vodstvo športa v tovarni »Dinamo«. To je Meškovo drugo odlikovanje. Jeseni leta 1941, ko je služil v Rdeči armadi ln bil v obvcščovalnl službi v sovražnikovem zaledju, je bil Meškov ranjen. Toda ranjeni Meškov ni dosegel samo prednjih položajev Rdeče armnde, temveč prinesol na svojem hrbtu tudi težko ranje-noga tovariša. Za to hrabro dejanje je športnik dobil red Domovinske vojno.
Drama
Cotrtek. 5., ob 20: Ostrovski: »Se tak lisjak«. Rod Četrtek.
Petek. 6„ ob 20: Shakespeare: »Mnogo hru-pa za nič«. Red F.
Sobota, 7., ob 20: Shakespeare: »Mnogo hrupa za nič«. Red A.
Peueželsko občinstvo opozarjamo na nedeljsko popoldansko. uprizoritev koroško ljudske lgre »Miklova Zala«. Začetek ob 15, konec po 18. Predstava bo v opernem gledališču.
Opera
Četrtek 5. ob 20: Balot Igor 8travlnskl: »Igra kart«. L, van Beethoven: »Prometejeva bitja« Red D 1 otek. 6„ ob 17: Akademija v okviru Tedna matere »in otroka - ob 20.30: Balet: Igor Struvlnskl: »Igra kart«. L. van Beethoven: »Prometejova bitja« Red H.
Bohota. 7., ob 20: Verdi: »Traviata« Gostovanje Antona Dermote tu Zlate G jun gjenac. Izven.
šentjakobsko
Četrtek, 5.. ob 20: B. Nušlč: »Gospa ministrica*
8obota, 7., ob 20: B. Nušlč: »Gospa ministrica«, gostovanje v Kranju.
V MARIBORU
Četrtek, 5., ob 15: Zlžeki »Miklova Zala«.
Izven.
Petek, 6., ob 20: Verdi: »Trubadur«. Red B Sobota. 7.. ob 20: Gabbe: »Mosto mojstrov« Zn sindikate. Vstopnice tudi za ostalo o\y činstvo.
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Četrtek, 5., ob 16: Nušlč: »Gospa ministri-
O n V E S
OPOZORILO industrijskim podjetjem k sestavljanju načrtnih kalkulacij
V zvezi s pozivom, ki so ga prejela industrijska podjetja Slovenije za predložitev načrtnih kalkulacij vseh svojih Izdelkov za
pi
jotja, du posvetijo posebno pozornost glede popolnosti naslednjih podatkov:
1. Vsak izdelek mora biti v kalkulnoiji čim bolj natančno označen. Posluževati se Je noinonklature, ki jo je Izdelalo ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Tehnološki opis mora biti popolen iu mora brezpogojno vsebovati tudi osnoven sostav (recepturo) izdelka.
2. Pri izdelkih, za katero se določi ceno po kosu, naj se navede tudi teža izdelka v kilogramih oz. če tehta kos izpod kg, koliko kosov gre na kilogram.
8. Podjetja naj navedejo ob zaključku kalkulacij način distribucije izdelka. Označijo naj. koliko gro izdelkov neposredno za predelavo v industrijo ali obrt, koliko samo v trgovino na debolo in koliko preko trgovine nn debelo v trgovino nn drobno.
4. Pri zaobali (embalaža!) je ločiti med notranjo in malo zaobalo ter med veliok in transportno zaobalo. Naznačiti je treba, v
'Vil tvli v«| VI7 «vl I« uciv* v» w --	« m «v v«
oa«. Gostovanje ▼ Sv..Juriju ob Taboru >otek. 8». ob 9: Golla: 8neffuljflloa«. Žaklju čenn predstav« za pionirje (V Celju >
!*nbotn ?«. ob 20: KlopAlfi: »M n tik (pri nkn dinilji zn Teden matere ln otroka«). Ke
>.i.1 n mr Fcdor GradlSnlk.
OBVESTILO Državna nižja gimnazija v Bohinjski Bistrici. Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred bodo 2.3 in 24. junija. Učencem, ki žole opraviti ta izpit, izdajo šolska uprn-viteljstva s 13- junijem letno spričevalo, Čo jih smatrajo zn sposobne za obisk gimnazije. Prijave k sprejomnemu izpitu, kol-kovane z 10 din, je treba vložiti na ravnn-teljstvu do 20. junija t. I. Tiskovine se dobo v ravnateljevi pisarni. Prijavam jo priložiti rojstni list, zadnjo šolsko spričevalo in 5 din v denarju. K sprejemnemu izpitu bodo prlpuščeni tisti, ki so uspešno dovršili 4. razred osnovne šole in bodo v tem letu dovršili najmanj 10. leto. Učenci, ki opravljajo privatni izpit za I. razred gimnazijo, uo delajo sprejemnega izpita.
Sprejemni izpit se opravlja pismeno in ustno iz slovenščine in matematike. Izpiti se začno 2.3. junija ob 8. Razpored popravnih Izpitov, rok zanje, kakor tudi vsa obvestila o pričetku šolskega leta bodo objavljena pravočasno v časopisih. Internat. Prijavo za sprejem v internat in vsa tozadevna navodila dobite v ravnateljevi pisarni. Prijave je oddati nnjknsneje do 15. avgusta t. 1. upravi internnta, vendar naj vsi gojenci, ki žele biti sprejeti na novo v internat, to stporoče upravi že tekom junija 1947. Tudi ostali gojenci internata, ki so Že bivali v internatu v Boh. Bistrici, naj so izrazijo glede nadaljnjega šolanja, ali bodo prosili za sprejem v internat ali no. To podatke mora uprava internata imeti pravočasno zaradi preureditve prostorov.
PRESKRBA
Po nalogo gospodarskega oddelka 311.0 v Ljubljani obveščamo potrošnike, da prejmejo v soboto 7. junija t. 1. od 8—12 in od 14—17 konzervo na odrezke živilskih nakaznic:
TD I in III odrezek TD 101 junij 800 gr, Nav 1	in	III odrezek	401	junij	150 gr,
Doj I in III odreže 501 junijk 150 gr. OM I	ln	III odrezek	601	junij	150 gr.
Cena konzervam jo: za	TD	doza	polenov-
ke po 18 din. za Nav, Doj in Oil ribo v slnni vodi doza po 6 din.
Mesarji in poslovalnice mestne klavnice prevzamejo konzerve v skladišču »Prehrana« (Gregorc), Tyrševa cesta, v petek 6. Junija od 8 dalje.
PRESKRBA NOSEČIH MATER IN NOVOROJENČKOV Da bo preskrba nosečih mater in novorojenčkov	res	učinkovita,	jo izdalo	ministr-
stvo za trgovino in preskrbo okrajnim ljudskim odborom naslednja nuvodila:
1. Noseči ženi v 6. mesecu nosečnosti, ki predloži o svojem stanju potrdilo zdravnika oziroma bolnišnice, mora pristojni OLO oz. MLO takoj izdati karto za novorojenčka II) s 70 točkami, ln sicer brez odvzema točk ali kuponov. Industrijska karta glasi na materino ime a pristavkom, da velja za novorojenčka. Ko je otrok rojen, mu ljud-
Bkl odbor ne izda nove karte, ampak ve-j • -	ID,	ki	Jo	je
prejela mati.
lja zanj industrijska karta
■mrpi.
kaki zaobali se izdelek redno oddaja od industrije v trgovino. V zvezi z najnovejšimi predpisi zveznega urada za cene morajo biti stroški transportne zaobale načelno vračunani v proizvodno ceno. Isto velja tudi zn stroške povračila zaobale, kjer si proizvajaleo povračilp pridrži. V kolikor jo neizogibno, da se zaobala vrača (pločevinasti sodi, jeklenke in podobno) In se zaradi tega v računih kauoira, jo treba predložiti tudi kalkulacijo za kauoijsko ceno zaobale, če ni že določena z enotnimi cenami.
5. Glede transportnih stroškov je upoštevati pri izdelkih, za katere se določijo enotno cene z veljavnostjo za področje LR 8lo-veuije, kam se dejansko ti izdelki razpečavajo. Zuto naj se transportni stroški preračunajo ne samo za območje Slovenije, temveč za vso državo vključno s slovenskim Prtmorjem, v kolikor jih podjetja prodajajo tudi po državi izvou Slovenije. Transportni stroški naj se preračunajo pon-dorirano, t. j. po dejanski relaciji razpečavanja izdelka v Sloveniji in po ostalih republikah.	Planska	komisija	LRS.
2. Za nabavo otroške posteljnine in ple-nlo mora OLO oz. MLO izdati noseči ženi v 6. mesecu, proti predložitvi potrdila zdravnika ali bolnišnice, posebna nakazila zn 2 otroški blazini. 2 otroški rjuhi, 2 prevleki za otroško odejo tor 15 m blaga za plenice. Navedene količino veljajo kot minimalne in jih mora pristojni ljudski odbor oskrbeti nosečim materam iz rednega kontingenta v za to določenih trgovinah v večjih centrih okraja.
Za lastne osebne potrebe mora, z ozirom na izredne prilike. Izdati MLO oz. OLO noseči materi, prav tako v 6. meseou, posebno nakazilo za 1 obloko.
Posebna naknzlla po gornjih dveh odstavkih izda ljudski odbor brez odvzema točk iz industrijske karto noseče matere ali novorojenčka. Zaradi posebnih prilik se izjemoma dovoljuje, da so ta posebna nakazila Izdajajo za dobo veljavnosti dveh mesecev, v primerih pa, da blago ni na razpolago. jih mora OLO oz. MLO podaljšati. Skupna vsota točk tako izdanih posebnih nakazil znaša okrog 120 točk.
8. Noseča mati mora event. večje količine oblačilnih predmetov za novorojenčka kakor tudi za ostalo opremo zanje nabaviti v za to določenih trgovinah bodisi na točke novorojenčkove karte ali v prosti prodnji.
V prosti prodaji so naslednji predmeti: povijalnl pasovi, spodnji oblačilni predmeti za dojenčka do 1 lota (majčko, srajčke, nogavičke), v kolikor niso v garnituri, pleteno jopice, čeveljčki, povoščeno plntno. — Prešite odeje so nn vpis v industrijsko karto brez oddaje točk.
Nn točke so naslednji predmeti: plenice (3 točke 1 komad), garniture za dojenčke (15 točk), gornja oblačila za dojenčke do 1 leta (hlnčke z nogavičkami ali breA, otroško oblckce, jopice itd. 1 komad 2 točkii).
4. Zn lastne potrebe more nahavitl noseča mati, razen obleke na posobno nakazilo po točkt 2. zgoraj. In event. druge oblačilne prodmete na isti način, kakor to velja za ostale potrošnike, t. j. proti oddaji točk iz industrijske karte, kuponov odn. nakazila.
OLO in MLO so dolžni, da preskrbi nosečih mater posvetijo vso pažnjo in da omogočijo nabavo potrebnega blaga pravočasno in v zadostni meri. Pri tem opozarjamo, da se mora posebna nakazila tn Industrijska karta izdati že v 6. mesecu nosečnosti, t. .1. najmanj 8 mosece prod rojstvom otroka. Event. pomisleki in ugovori, ki so jih doslej nekateri nameščenci ljudskih odborov navajali, češ da ni na razpolago blaga ali celo, da ni šo sigurno če bo otrok živel in podobno, so vredni vsega obsojanja In se v bodoče sploh ne smojo vpoštevatl v kakršni koli obliki. Preskrba nosečih mater ln novorojenčkov mora biti organizira-nn ln mora delovati brezhibno in ni nl-knklh razlogov, ki bi opravičevali neizvr-šitev gornjih navodil
Iz pisarno min. za trgovino ln preskrbo.
LJUBLJANA:	UNION:	Sovjetski film
»Moja ljubezen«, tednik. — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15 url. — MATICA: Francoski film »Dogodek ob obali«, tednik Predstave ob 16.15, 18.15, 20.15. — SLOGA: Premiera sovjetskega filma »Dubrov-ski«, tednik Predstave ob 16.15, :8.15, 20.15
- KODELJEVO: Sovjetski film »Neumrljivi čarovnik« tednik Predstava ob 20.
— TIVOLI: Sovjetski film »Vrnitev«, tednik. Predstav! ob 20.80 ln 22.
MARIBOR:	ESPLANADE:	Sovjetski film
»Sodišče narodov«, tednik. — GRAJSKI: Sovjetski film »David Gursmlšvlli«, tednik. Predstave ob 16.30, 18.30. 20.30.
CELJE: METROPOL: Sovjetski film »Sinovi«, tednik. — DOM: Sovjetski film »Bogata nevesta«, tednik
KRANJ: Sovjetski film »Branila je domovino«, tednik.
PTUJ: Ceškl film »Janošik«, tednik.
DNEVNE VESTI
Cestne krožne dirke, katero priredi Avtomobilistično in motociklistično društvo v Ljubljani v nedeljo 8. junija 1947, so preložene od 9 dopoldne na 16 popoldne istega
dne.
Ptujski zbor Glasbene Matice nastopi v ponedeljek 9. junija ob 20.30 v filharmonični dvorani z mešanim in moškim zborom. Vodi Jože Gregorc. Zbor šteje 60 izvrstnih glasov in jo znan kot edon naših najboljših zborov Veliko koncertov je že odpel ln povsod dosegel najlepše uspehe. Na koncert opozarjamo iu vabimo. Vstopnice v Matični knjigarni.
Naši najmlajši harmonikarji, centralni pionirski zbor ln njegovi solisti nastopijo v soboto 7. t. m. ob 2(1 v Mladinski dvorani (prej frančiškanski) in izvajajo bogat, pester 3Pored slovenskih, ruskih in partizanskih pesmi. Nastopajoče vodi Zdenka lto-dičeva. Vstopnice v Matični knjigarni.
Glasbena šola v Ljubljani priredi ob sklopu šolskega leta javne produkcijo svojih gojencev v glasbeni dvorani I. državne moške gimnazije (realka) v Vegovi ulici. Produkcije so: 9.. 18. in 19. Junija vselej ob 18. Sklepna produkcija bo 20 junija ob 18 v filharmouični dvorani. Sporedi posameznih produkcij bodo na ruzpoiago v Matični knjigarni.
Pri včeraj objavljeni osmrtnlol Jaš Lojzo se mora pravilno glasiti, da bo pogreb danes, dne 5. t. m., ob 15 v St. liju pri Mislinjah in ne v St liju v Slovenskih goricah.
Po osvobojenju Je prvi primer, da priredi naš zunanji pevski zbor samostojen koncert v Ljubljani. Je to sindikalni pevski zbor Glasbeno Matice iz Ptuja pod vodstvom Josipa Grogorca. Zbor je Izvrsten in velja kot najboljši mešani zbor na Štajerskem. Na koncert v ponedeljek 9. junija ob 20.30 v Filharmoniji opozarjamo vse rojake in predvsem naše pevce. Vstopnice v Matični knjigarni.
Dežurno lekarne: v četrtek 5. junija: lekarna Bakarčič, 8v. Jakoba trg 9 in III. drž. lekarna. Gosposvetska cesta 4; v petek 6. junija: II. drž. lekurna. Dunajska 6 in lekarna Gartus. Moste, Zaloška 47.
NAROČILA KNJIG IN ČASOPISOV IZ TUJINE
Večina državljanov ni informirana, kako uvažamo tuje knjige, časopise in liste v našo državo, in zaradi tega izgublja dragoceni čas z iskanjem potrebnih publikacij. Opozarjamo, da je edino pooblaščeno podjetje v FLRJ za uvoz in razpošiljanje tujih knjig, časopisov in listov Jugoslovenska knjiga in samo P? njej lahko naročate in plačujete v tujini.
Naročila za vso Evropo, razen ZSSR, Izvršuje Jugoslovenska knjiga, Beograd, Ulica maršala Tita 23/0., telefon 20-635 in 20-060. Naročila za knjige in časopise iz ZSSR sprejema Odelenje sovjetske knjige, Beograd, Terazije 30, telefon 20-265 in 24-305.
V Zagrebu je prodajalna in poslovalnica podjetja na Trgu republike 17, telefon 77-73.
Razen tega ima Jugoslovenska knjiga svoje podružnice v Pragi (ČSR) in v Tirani (Albanija).
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Prinlorje
6 Budnice — 6.15 lz naših časopisov, dnevni spored — 6.25 Jutranji koncert — 7 Lahka glasba — 7.15 Napoved časa. poročila. objave, radijski koledar — 12.30 Napoved časa, poročila — 12.45 Lahka glaslin, mali oglasi, objave — 13 Mladina za HI-kongres LMS —	13.15 Samospeve sloven-
skih skladateljev poje sopranistka Otta On-dina. pri klavirju spremlja Danilo Švara
— 13.30 Kulturni pregled — 13.45 Bedrih Smetana: Trio za violino čelo in klavir v g-molu, izvaja Praški trio — 14.15 Napoved časa, poročila — 18.45 Oddaja ministrstva za industrijo LRS — 1!) Radijski dnevnik. Drago Ulaga: Mati ln otrok v fizkul-turi — 19.10 Slovenske narodne pesmi poje basist Anton Orel. s harmoniko ga spremlja Avgust Stanko — 19.30 Napoved časa, poročila — 19.45 Lahka glasba, mali oglasi. objave — 20 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ »Polet nn severni tečaj«. Ruski list. 4. zvezek — 20.15 Igra mali orkester Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje pod vodstvom Rudolfa Stariča — 20.40 Bole-Lavren-čič Oita: Organizaoija. uspehi in pomanjkljivosti naših mladinskih okrevališč — 21 Klavirski koncert Laure Ferlnnove — 21.25 dr. Tuda-Plesničar Vela: Nekaj o nervoznih pojavih v otroški dobi — 21.85 Nastop pevskega zbora Srednje gospodarske šole v Ljubljani pod vodstvom Vasilija Mirka
— 22 Prenos vosti Zvezne postaje lz Beograda — 22.15 Johannes Brahms: Rapsodija za alt ln orkester — 22.30 Lahek nočni spored.
Urntle in astanove opozarjamo, da vsa obvestila in objave za »Ljudsko pravico« sprejemamo najkasneje do 12. ure. — Uredništvo.
MALI OGLASI
PEKARSKEGA POMOČNIKA za popravljanje peči in štedilnikov sprejme takoj Mejač, Jesenice,	Gosposvetska	35.	165
GRLICA je ušla	— Prosimo,	da	se	vrne
Marolt. Poljanska cesta 81.	2560
DVA STRUGARJA, dobro Gvežbana za brušenje motorskih	gredi ,i za	vsa	v to
stroko spadajoča	dela iščemo	za	takojšen
nastop službe Autoservlce DAPPS-a — Ljubljana - Bežigrad 11	2588
PLETILNI STROJ	št. 8-70 in	entol	stroj
ftrodam. Gunclje, 40, Št.	Vid	nad	Ljub-
jano.	2557
MATORNO KOLO »JAP«. 600 ccm . ugodno naprodnj. Frllnc	Stane,	Želeče 46,	Bled.
104
ENO ali DVE SOBI Iščeta dva študenta tehnike. Plačata dobro. Pjnudbe ua oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Soba«-2550. IZGUBIL SEM 1.	junija	1947	v gostilni
Kos na Meljskem hribu pri Mariboru denarnico z 600 din. osebno izkaznico št. 124. izkaznico OF, orožni Ust, nakaznico za čevlje, karakteristiko na ime Semenič Alojz, Maribor, Glavni trg 4. Najditelja naprošam, naj mi vrne na gornji naslov vsaj dokumente, denar naj obdrži kot nagrado.	885
RAZVELJAVLJAM naslednje dokumente: osebno. OF. šofersko izkaznico in dovoljenje za avtomobil na Ime Jaklič Jože, Društvena ulica 21.	2552
Državno podjetje tovarna „THtVEj“, Skoplje, telefon 679, za predelavo alkoholnih pijač, potrebuje večjo količino ležeilh in transportnih sodov, irpalke, filtre in steklenice 1 in 1‘/» I. dalje kotle za kuhanje žganja in še drugo, kar spada zraven.
Mestni ljudski odbor Celje
rnzpisuje mesto
kraievne
babice
Predpisano opremljene prošnje je treba vložiti
do 12. junija 1947
v vložišču MLO, CELJE
PRI IZVR
PRI IZVRŠEVANJU SVOJE SLU2BE SE JE SMRTNO PONESREČIL TOVARIŠ
JAS	LO
ŠEF ODSEKA ZA GOZDARSTVO PRI DRAVSKEM GOZDNEM GOSPODARSTVU, MARIBOR
POGREB TOV. JAŠA BO DNE 5. JUNIJA OB 15. URI V ŠT. ILJU PRI MISLINJU.
DOBREGA GOZDARJA, ZVESTEGA TOVARIŠA IN SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
LJUBLJANA, 4. JUNIJA 1947.
MINISTRSTVO ZA GOZDARSTVO IN GLAVNA UPRAVA GOZDNIH GOSPODARSTEV LRS.
ZARADI SMRTNE NESREČE NAS JE ZAPUSTIL TOVARIŠ
JAS LOJZE
ŠEF ODSEKA ZA GOZDARSTVO
POGREB BO V ČETRTEK, 5. JUNIJA, OB 15. URI V ŠT. ILJU PRI MISLINJU. NEPOZABNEGA TOVARIŠA IN ZVESTEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
MARIBOR, 3. JUNIJA 1947.
SINDIKALNA PODRUŽNICA DRAVSKEGA GOZDNEGA GOSPODARSTVA MARIBOR.
NATEČAJ
Okrajni Izvršni odbor Jesenice razpisuje v smislu fl»r« 4 uredbe o službi krajevnih babic
21 mest krajevnih babic
za naslednje kraje:
Koprivnik-Gorjuše, Kranjska gora, Kropa,
Lesce,
Podnart,
Radovljica, Rateče-Planica,
Sp. in Zg, Gorje, Žirovnica.
Koroška
Begunje,
Bled,
Blejska Dobrava,
Boh. Bistrica,
Bohinjska Bela,
Boh. Srednja vas,
Brezje,
Dovje,
Hrušica,
Jesenice (Javornik, Jesenice Bela posebej),
Redni mesečni prejemki znašajo din 2400.— poleg potnih povprečnin za terensko delo.
Krajevne babice postanejo ♦ smislu čl. 1. uredbe državne uslužbenke Okrajnih ljudskih odborov z vsemi pravicami in dolžnostmi državnih uslužbencev.
Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. junija 1947 pri socialno-zdravstvenem odseku OLO Jesenice,
K pravilno kolkovani prošnji je treba priložiti naslednje listine:
1. državljansko izkaznico;
2. rojstni list;
3. rojstne liste otrok, za katere je kandidatka upravičena prejemati družinsko doklado;
4. zadnje šolsko izpričevalo;
5. diplomo babiške šole;
6. potrdilo pristojnega KLO o vpisu v volivni imenik;
7. potrdilo pristojnega notranjega odseka o nekaznovanju;
8. dekret o eventualni predhodni nastavitvi v javni službi;
9. lastnoročno napisan življenjepis prosilke.
Dosedanje občinske, odnosno krajevne babice imajo pri natnestitv' prednost.
OKRAJNI IZVRŠNI ODBOR JESENICE
ee»s>ssM»ssiwisess»e*eeesi«ee»»is>i«si
JAVNA ZAHVALA
Podpisana, se javno zahvaljujem tov. zdravnikom ženske bolnišnice, ki eo mi 20. maja z vso požrtvovalnostjo in trudom rešili življenje In štirim majhnim otročičkom mater: primarija dt Trampužu, zdravnikoma dr. Cigitu iz dr. Kušarju ter babici Sečnikovi. Ravno tako pa tudi vsemu osebju porodniškega oddelka, ki so mi stregli za časa mojega bivanja v bolnišnici — še enkrat vsem najlepša hvala.
ALOJZIJA TROBEC Kozarja it 26.
GLAVNA DIREKCIJA INDUSTRIJE
GRADBENEGA MATERIALA L.R.S.
potrebuje normlrca v prediz-o irazbo v industriji gradbenega materiala, strojnega ali gradbenega tehnika, finančne In ooratovne računovodje (tudi pomožne), stenotipistln je, stati-stičarje in korespodentlnje.
Reflektanti naj se osebno zglase na naslov gornje direkcije Ljubljana, Emonska c. 2
Uprava državnih železnic
bo odprla sredi meseca junija
dvomesečni tečaj za kurjače
Za Ljubljano in okolico je na razpolago 40 mest,
Interesenti naj se javijo na KSS-u, odsek za posredovanje dela v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 42, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in navodila.
Prijave se sprejemajo do vključno 7 t m. pri Odseku za posredovanje dela pri Krajevnem sindikalnem svetu, Ljubljana, Blehveisova cesta 42.
Oglašujte v »Ljudski pravici«
Industrijski tir kupimo
140 m dolg, 0.60 m širok s 5 kretnicami-obračalkami
Ponudbe tovarni „Krma",
ZAGREB, Heinzelova 67. Telefon 22-740
ii
Knjižni dar „nUadinske knjige
Usi celoletni naročniki „Ctclbana“ in ,.Pionirja" prejmejo za doplačila din S*- [za cono n in 0 din 3--] lep izbor partizanskih mladinskih zgodb.
100 strani teksta — B pisateljeu — 8 ilustratorje!)
♦
Opozarjamo ose šole in pouerjenike, da se bodo upošteuala le naročila, ki Jih prejme upraua mladinske knjige
najkasneje do 5. junija Začetek ekspedita bo lB.-juni]a 1947
Glavni uredniki Ivan Bratko. — Naslov urednlitvai Kopitarjeva 6. — (Jpravat Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. — Telefon na-ročninskega odd.) 30-30 Telefon oglasnega odd.: 36-85. Stev ček rač 60 4045-22
SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE I. razreda 6. kola
so So v prodaji
Žrebanje 12. junija 1B47.	Premija	din	200.000
Cena srečk
Vt = din 50.-
= din 1QO.n | Vi = tf*n 2CC.-
Srečke lahko kupite pri vseh okrožnih, okrajnih in Krajevnih odborih vojnih vojaških invalidov, po pošti pa jih lahko naročite na spodnji naslov:
-............................Tukaj	odrežite..................—-.......—
NATEČAJ
Okrajni Izvršni odbor Celje-okolica
razpisuje v smislu čl 4 uredbe i službi krajevnih babic
20 mest krajevnih babic
s sedeži v naslednjih krajih:
1 Vojnik.
2. Trnovlje.
3. Sv. Jurij pri Celju.
4 Kalobje.
5. Vransko.
6. Braslovče.
7. Žalec.
8. Zabukovca.
9. Sv. Pavel pri Preboldu.
10. Petrovče.
11. Laško.
12. Šmarjeta pri Rimskih Toplicah.
13. Jurklošter,
14. Dobrna.
15. Štore.
16. Planina nad Sevnico.
17. Dramlje.
18. Huda jama.
19. Sv. Rupert nad Laškim.
20- št. Ilj pri Velenju.
Prošnje s potrebnimi listinami (čl. 50. Zakona o državnih uslužbencih) in s potrdilom o strokovn- sposobnosti je vložiti najkasneje de/ 30. junija 1947 pri Okrajnem Izvršnem odbor« Celje-okolica v Celju.
OKRAJNI IZVRŠNI ODBOR CELJE-OKOLICA.
Kupimo
dva elektromotorja po 50 KS
odprta, 750 ali 950 obratov na minuto, šest odnosno osem-polna, za tok 380/660, in
parni kotel ali lokomobilo
kapacitete ca 1000 kg pare na uro
Ponudbe na ,Tekstilno tovarno — •t. Peteru v 8av. dolini
Kupimo
1. Vlačilec za premik normalno-tirnih železniških vagonov s pogonom na bencin ali nafto, ali pa samo bencinski ali Dle-selov motor 50 do 100 KS.
2. Kompletni viiqalnl magnet za 8-cilindrski bencinski motor.
Ponudbe pošljite
Papirnici Vevfe
Telefon 40-58 ali 40-59 Pošta D. M. v POLJU
SEKCIJA ZA LOTERIJSKE POSLE RVI
Ljubljana, Tavčarjeva S
Naročam za I. razred 6. kola
_________četrtinskib srečk po 50 din
 ...___ polovičnih srečk po 100 din
_________ celih srečk po 200 din
in Vam bom njihovo vrednosi poslal po prejemu srečk t Vsčo čekovno položnico takoj, vsekakor pa pred pričetkom žrebanja.
Ime in priimek  ...........................    _	,	„	,	,	------
Krai in zadnja pošta
Ulica in hišna številka  .....................
Pišite čitljivo in pošljite v kuverti na zgornji naslov
i 'i''<iHiniiiuiiitimiuiiiiiiniiaiiuiiaiiiiiiiiiiiii;i;u!iiiiHiiiiniuiiiuiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiIuiiiiiiiii|,1unuiiiiiniiiiniiiiiiiiiniiiii,|iiiniiiii1iiuuiii>i|1iiiiiui>l,|niii;i;iiiiitnuiii>1iiiiiiiiin   ..................................................
Vinogradniška
zadruga
.Kerenčič
So. Bolfenk na Kogu -So. Miklaol pri Ormožu
viiiHiifiiiniiHiiiiuiiiiHiiiHiiHniiiiiiiiiiiiiiiunianiiiiiiUiiiuuiiiiiiiniHiinnijuuiiHiiiiiiuiiiiiiimaiiiHiBiuni!
Slovenska Matica .
je pravkar izdala redni knjigi za leto 1947:
Anton Sovre; PREDSOKRATIKI Tone Šifrer: KMET IN STVARI
Za Slane velja broS. garnitura 110'— vezana din 140'—
Oglasni oddelek »Ljudske pravice« Ima telet. Stev. 36-851
MESTNO
GOSTINSKO
PODJETJE
sporoča, da bo dne 7. Junija ob 18. uri
otvoritev reprezentančne
vrtne restavracije
Vse vrste pijač, mrzla in topla jedila. — Orkester ■— ples
£
v Šelenburgovl ulici
V STALINCRAJSKIH "
anMmnisn
yw*v~~v~w~v~> r-i.f~Ln njan_nj~u-u~i-aj-u~i B
»Živeli bomo gosposko,« pravi Lisagor. »Dvonadstropne pograde si napravimo, piramido za puške in orodje, mizo, klopioo, kuhinjski kotiček. Na hodniku pa skladišča za razstrelivo. Ali ves, koliko zemlje je nad nami? Štirinajst metrov! In sama ilovica. Trda kot granit. Čisto resno mislim.«
Meni je vse to všeč. Udoben, varen kotiček na fronti je najmanj četrtina, če že ne polovica uspeha. In tri dni se naslajam nad to četrtino.
Zjutraj mi postreže Valega z mastno in gosto makaronovo juho — žlice bi ne obrnil v nji. potem pa še s čajem iz lastnega samovarja. Samovar v kotu prijetno šumi. Z blazinico pod hrbtom rešujem križanke iz starih »Krasno-armejcev« in se naslajam nad čitanjem moskovskih listov.
Na zemeljski obli jc mirno.
Na Novi Zelandiji so razglasili nov vpoklic novincev Na egiptski fronti aktivnost angleških patrulj Mi smo upostavili 'diplomatske odnose s Kubo in Luxemburgom Zavezniško letalstvo je nekoliko bombardiralo Lae, Snlamayo, Buno na Novi Gvineji in otok Timor. Borbe z Japonci na sektorju Oven Stanley so postale nekoliko živahnejše. V Monrovijo —, glavno mesto Liberije — so prispele ameriške čete. Tudi
na Madagaskarju se angleške čete nekam premikajo, nekaj zavzemajo, se z nekom, težko je razumeti s kom, bore in celo ujetniki so jim prišli v roke.
V Velikem gledališču je na sporedu »Dubrovski«, v Malem pa Kornejčukova »Fronta« in Nemiroviča-Dančenka »Lepa Helena«,..
Tu, štirinajst metrov globoko, poldrug kilometer od prednjega položaja, o katerem govori zdaj ves svet, pa se počutim tako udobno, tako mirno, tako po domače. Mar so na svetu še mirnejši kotički? Osvetljene ulice, tramvaji, trolejbusi, pipe, iz katerih — če jo odpreš — priteče voda? Čudno...
Ležim, gledam v strop in razmišljam o velikih stvareh, o tem, da je vse na svetu relativno, da je zaine zdaj ideal — tale bunker in kotliček rezancev, samo da bi bili vroči, pred vojno pa sem potreboval nekakšne obleke in progaste kravate, in v pekariji sem se jezil, če so mi dali premalo zapečen kolač za dva sedemdeset . In mar bomo res po vojni, po vseh teh bombardiranjih, zopet... In tako dalje v istem duhu.
Potem se naveličam ogledovati strop in razmišljati o bodočnosti Odidem iz bunkerja.
Nad »Rdeči Oktober« še vedno letajo letala, na Volgi še vedno eksplodirajo mine, na onem, včasih pa tudi na tem bregu, ljudje se vozijo po reki in Nemoi jih obstreljujejo. Toda za to se že redkokdo zmeni. Celo ko par blodnih »Messerjev« obstreljuje bregove in ko »Junkersi« za izpre-rnembo ne mečejo bomb na »Rdeči Oktober«, marveč na nas.
se nihče posebno ne razburja. Ljudje zlezejo nekam pod hlode ali v strelske jarke in gledajo od tam kakor polhi. Potem prilezejo iz svojih lukenj in če je koga ubilo, ga pokopljejo kar na bregu, v lijakih, ki so jih zapustile bombe. Ranjence odvedo v sanitetno četo. In vse to delajo mirno, vmes pa kade in zbijajo šale.
V gnezdil sem se na debeli cevi, ki se vleče vzdolž vsega brega in o kateri ne vem, od kod izvira, in bingljam z nogami. Kadim obupno mešanico, ki mi kar sapo zapira, naslajam se nad zadnjimi sončnimi žarki, nad sinjim nebom, nad cerkvico na drugem bregu in razmišljam.»» Ne, menda sploh na nič ne mislim Kadim in bingljam z nogami.
Pristopi Garkuša — brkati pomočnik vodnika. Pokažem mu uro — nekam ustavljati se je začela. Pogleda jo, strese, pravi, da je cilinder za nič, in kar vpričo mene si položi deščico na kolena in jo začne popravljati. Njegove kretnje so presenetljivo drobne in točne, čeprav bi človek mislil, da se bo ura takoj strla, če se je bodo njegove močne žuljave roke le dotaknile
Njegovega predvojnega poklica nikakor ne morem uganiti. Star je šest in dvajset let, pa je bil že urar, pečar, potapljač in celo cirkuški akrobat, bil je že trikrat oženjen in si z vsemi tremi ženami redno dopisuje, čeprav imata dve že nova moža.
V pogovoru je oprezen, toda na vprašanja odgovarja rad. V brezdelju mu jih postavljam mnogo. Odgovarja obširno, kakor da izpolnjuje anketo. Od ure se niti za trenutek’ ne gane. Samo enkrat gre v predor preverit saperje.