reci Odgovorni vrednik Hr. Jane z MHeivceis. E Tečaj V sredo 7. velkiga serpana (julija) 1850. List S9. m SBBBSBBSSÊ «M ■ «M s jjjjjjjjjjjs v :• WÏ'T) V 6V / d ropare ali ropnic. Roparce niso kako posebno pleme ali posebna sorta in to se mora dokler ni vsih ropnic iz panja. y čebel, temuč dostikrat ravno tistiga cbelnjaka, veći del pa od bližnjih ulnjakov, desiravno kot druge, kar je od tod, so enmalo bolj cerne ker se hitro kot tatovi v medene piskerce ptujih panjev plazijo, si dlako na zad-lij i m životu ogulijo y in se s medam omazejo vic zbrale, kakor pred z vođo politi tako dolgo ponavljati, Na to se mora panj zamašiti, precej delječ od cbelnjaka odnesti, in se le zvečer s kterim sosednjim si ali pa se zna, če ima maternico in še malokdej, ker umoré, zaenedni, de ropne bodi zdruziti dosti polno, kar je per obropanih panjih Nekteri panj gre le zato na ropanje ? de si medu roparce maternico veći del čbele na ropanje pozabijo, na kak drugi kraj, pridobi, veliko pa jih gre iz potrebe in lakote. Posled- nji, to je tišti, ki gredo iz potrebe na ropanje, niso tako vsaj pol ure delječ, prenesti, kamor ne bodo za njim šle. Ropanje pa, kolikor mogoče odverniti, čbelar ne nevarni kot pervi, ker jih čbele zavolj slabosti in med- losti lahko premagajo. Čbelam je perrojeno, de méd nabirajo, kjer koli ga dobe. Ako ga tedaj ni na travnikih in v gojzdih, ga skušajo ondi nabrati, kjer ga s svojim tankim no-sam ovohajo. Ker pa méd, kakor vsak čbelar dobro sme nikoli jalovih y gnjilobnih, ali kakor si bodi popace nih, ampak zmiram zdrave, moćne in polka polne pa njove imeti perzadevati si ; jih ne sme nikoli stradati pustiti, in jim mora ob času potrebe klasti, ko ni več , kakor od perve pomladi do sadniga cvetja y ve, iz olnjakov močno diší, zato jih ta perjetin duh tolikanj vabi, de velikokrat s strašno požrešnostjo ptuje panjove zalezjejo, in ne gledeč nevarnosti svojiga življenje se vanje podajo. pase žanje, in po ajdovim cvetju v jeseni, kakor tudi o veliki suši če merzli vetrovi pišejo, jim mora žrela ali letavne luknje zmanjšati, in tako se mu ne bode roparc dosti bali. sto Premenjenje panjev y to je y ropniga, m tega na prostor obropan panj na me malo uniga postaviti y Panj y na kteriga ropnice gredo, se spozna iz nje goviga nenavadno hitriga letanja in glasniga suma vanj in iz njega hitečih čebel. vlečejo, ali Le paziti je treba, kam de se od ktere strani de pridejo, in ropni panj se bo kmalo razodel, ker tudi iz tega ravno tako hitro, če prav ne v taki trumi kakor iz uniga vun in noter leté. Nar gotovej pa se zasledi ropar, če se ob-ropanimu panju ene minute, in scer tako dolgo luknja zamaši, de se mu je že več roparc na ktero se potlej pest pepéla verže. de so od kdaj kaj pomaga. Ptuje roparce pa s strupam ali drugimi takimi škodljivimi rečmi moriti, ni perpušeno. Svet našim župani jam po Sloven skim 5 kako naj se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile. y na ? brado zbralo njega Nove županijske postave naložijo županam tudi za varnost pohištev skerbeti, de se obvarjejo nesreće in škode ognja. Pa kako se imajo v ti reci ravnati bele, in od drugih čebel razlocene y in ker se tega za znamovanja vstrašijo, precej zleté in v svoje stanova- kakšnih i nje hite ; in zdaj se sme le merkati, v ktere panjeve pravil se poprijeti in kakšno dolžnost ima vsak sle. gredó, ker so ravno iz tistih tudi na rop Dostikrat sredo tudi čbele iz več panjev ob enim sosesčan pri ognju prevzeti y od tega je še ljudém malo znano. V pisih se scer pogosto opominja y se hišniki v bratovšino s. Florj ____m * 9 ---------- 0--------- ------ — — r v nc luriinivi \ uiaiu v omu o. jl i u i juhu Z il J) 18 CJ u * — pc na rop, in se spusté vse na en panj, če imajo namreč še ni zadosti, se vse škode varovati. Mi moramo kak vzrok do tega. de naj pa to y V . v se Zdaj če je kak panj od roparc premagan, naj se druírod pomoci iskati, kako naj mu berž zrêlo ali luknja zatakne, se pusti ene minute y gorih pomaga Naše o y roparc, ki hočejo vanj iti, vsa polna; in scer tako dolgo tako stati, de bo brada tega panja potlej naj se po-lijó te na bradi okoli tekajoče čbele z merzlo vodo, tako vstrasene bodo precej preč podale se, za tem se županije nesrecni uri pri po in tó je namen našiga poduka. mes tne ne) nimajo taciga pre luknja zna spet odpréti, in tako dolgo odperta pustiti, lotiti in ge nesreće varovati moženja, de bi lastne ljudi plačevale, kteri bi pri ognju druge sosesčane namestovali in ogenj krotili in gasili, kakor jih ima na priliko mesto Terst pod iménam pom- P Mi se moramo sami z zedinj močjó delà de so vse roparce iz panja izletcle, in druge nazaj vanj šle; in zdaj se mora luknja spet perletele, de bi zatakniti, in ropne čbele, ki so se na bradi panja vno Mi nismo protivniki takih naprav, kakor je bra y ^pHip pHB marveč iz celiga serca vošimo, de # Na prošnjo, de bi Novice povedale, kakó se ima zoper roparce ravnati, podamo ta podúk iz hvale vrednih slovenskih bukvić,, ki jih jev v cbelarstvu izvedeni g. fajmošter Jonke pod iménam »Cbelarčik« na svitlo dal, in scer že v drugim pomnoženim natisu, ki se v Ljubljani pri g. Kleinmajerju, pa mende tudi pri vsih bukvarjih na Slo- tovsina s. Florjana bi se zavarovanje pri takih napravah z ojstro postavo v celi deželi zapovedalo, kakor je v več nemških in ■ ihh^hpbv deželah navada, kjer se to plačevanje z gruntnim in hišnim davkam pri venskim, za 20 krajc. dobi. Vred. ospóski zgodi in se nasproti tudi s silo izterja. Ta sila je res ojstra in sitna, ali je tako ko-ristna in s tako dobrimi nasiedki sklenjena, de se dru-gač tudi izpeljati ne da, scer bise tako godilo, kakor v naših deželah, kjer je po vaséh nekaj gospodarjev zavarovanih, nekaj pa ne; — če se pri na? ncsreča prigodi de gori, mislijo nekteri zavaixvani, de jim ni Vesela příhodnost Krasa. nič y druziga storiti y kakor roké križem deržati in zijale prodajati, dokler ni njih in njih soseda pohištvo grozno To je resnica. Mi smo z lastnimi ušesi sli- Mm Kdo ne pozná ali saj ni slišal od K ravno po nekterih krajih ki ohdelan in rodoviten y i v ce y je ne pogonse šali. ko je nek zavarvanc govorii : „Kaj maram tudi bajta pog b om še lep aJ a» __ jzid al?" ne znaš rajtati » im zavarovan i Ali, prijatel! ti si slab m J vunder zdaj vecidel nerodovitno, skalovito morje kdaj (ob času Rimskiga cesarja Augusta) je bilo gosto hrastovje, ktero je Rimu na tavžente prešičev, in za barke veliko lesá izredilo. in si še slab 1 ker ne znaš prerajtati y de y van s p o d á r, k. Slab gospodár si, če si še tako visoko pri kakšni bratovšini zavaro-, ona tebi le toliko škode poverne, kolikor si po Kar je zdej Kras, nekdaj tedaj ni bil, in spet y ee bo spreobernil v drug stan y ker sta ministra kme tijstva in kupcijstva zagotovila, de bo nju nar veči kerb y dovit K primeri zavaroval. Ali imasvpotem povernjeno Nikdar celo svojo škodo Ce se tebi tedaj taka ne- pet v gojzd in p p reob ernit Delo je zares veličansko, truda bo dovelj tode sreča o malo létih veckrat prigodi y kakor je tega ze na noge poma tudi dobicek bo neizrečeno velik, če se delo dobro iz več vaší v naši deželi priča, ali si boš gal, ali pa obožal ? Na to vprašanje ti bo dal pogo relc odgovor; in če si je tudi lepši bajto napravil, ide. kaže De je pa to mogoče, nas zgodovina V t 1 de je tukaj nekdaj j ki nam cr »B se dolge zakopal je vender v evoje življenje priti ne more tudi j iz kterih dostikrat celo Slab člověk si pa skalovje rebra kaze. Ze naš slavni Vert svoji ost gojzd rasel, kjer zdaj golo ove je v n y ker z merzlo kervjó stojíš in gledaš y ko tvoji pride Vinoreji" opominal, de naj bi se zapušeni Kras morju v Terst obdelovati začel ekoc: „Ce ptujec po y in se proti sredi cesarstva iz Tersta podá V • , « - - _ _ _ * nezavarovaniga soseda celo premozenje v pozaru konec in ne pomagaš ognja gasiti. Kolikokrat se zgodí, na Opcinah strah in groza obide, ko to kamnito y ga vzame in pusto Arabijo zagleda! Ali pojte v Lip de cela vas po taki nemarnosti pogorí in vse prebi-vavce revne stori! Pri pervi hiši bi se bil ogenj lahko cesarsko kobilisce še biti y zamogel. y suho îr je in precej bote vidili, kaj bi Kras Kader bo Krašovec poslednjo hra- ukrotil ali misel r> aJ m zavarovan!" je vse Če bi taki Ijudjé le bolj postave po nesreće kriva. gorelske družbe prebirali, v kterih razložno stoji stovo vejo prodal ter si ptuj takrat še le se bo zdramil. iga zeloda kupiti mogel: De bi nam dano bilo. še ? , de kteri naj se vsak pri ognju vsih pripomockov posluzi bi za ukrotenje ognja hasnili, in de vsak zavarovanec ojstrimu vradnimu preiskanju zapade, kteri to opusti. Čmu bi pa tudi te bratovšine skušale vse vzroke na dan spraviti, iz kterih se je ogenj pričel? — čmu bi tudi te bratovšine darove obljubovale in plačovale tištim, kteri se pri ognju serčno obnašajo, de ljudi, pohištvo 200 let ziveti, de bi oblast čez Kras in Terst imeli v 150 létih bi vam Kras skoraj brez stroškov in z ved y nim pridam, kakor lep aj lét več živeli in se lepiga delà veselili." pustili, ter radi se 50 Takó cr ts* Vert ove Ministerstvo kmetijstva pa je 19. prêt, mesca na simu dezelnimu poglavarju pisalo, in deželni po je to pisanje tudi kmetijski družbi razodel, in orodj V • • nja resijo y emu Ali je to le za njih lastni Za obá! Bratovšina ima te le vesele besede stojé: „Ministerstva nar veči skerb in dobicek ali za pogorelca potem manj poverniti bratovšine niso za to ampak de bi svojim bratam v nesreći pomag pri zade vanj bode y pusti Kras spet v polje in gojzd in pogorele ima manj škode. Te apravljene, de bi obogatele, spreoberniti. K dosegi tega ravno tako imenitniga kakor veliciga delà je pa združene moči treba. Če ravno tako delo le takrat zamore pridno spod rok iti, ako vlade darstvo vodstvo prevzame in na vso moč pomaga Pri prostih ljudéh ni samo vsih vzrokov iskati, za- to delo dokonča, se vunder ne more cela teža kaj de se na deželi pri ognju tako slabo ravna, se v m est ih tudi malo boljših priprav najde, ker in le pocetja na rame vladařstva naložiti mljiše in ki bojo dobroto obdelanig Tisti Krasa y tega cigar je vživali y terdnejši zidovje nas veči kaj obvarje, na kar se pa vselej zanasati ni nevarnosti in nesreče ne- se morajo sosebno z vladarstvam združiti in se po pri « . 1 î rrn«A*na <1 aIo Ci y m eri vdeleziti tega veliciga delà imamo nad velikim mestam Hamburga m strasen iz Nadja se y de se bo zavolj imenitniga prerorenja y kteriga prebivavci so zanašali gled in gasivne priprave nja grozovitno zbudili. se preveč na svojo stavbo pustiga Krasa krog in krog Ogenj , in se iz mirniga spa ministerstvu pela je strašna moč in za- v tem delu iskreno podpíral smehuje dostikrat vso človeško pomoč ; veliko huji je imajo delez na Krasu -, „ _ V.« - v , f »• v . t hvala in slava visocimu de bo vsak domorodec vladařstvo , ki , bojo hvaležniga serca vse svoje in de posebno vsi y še nesreća ce je pri ognju vec gledavcov \ in zijalov, moci napěli v zacetek, napredovanje in Pv UVOl v»jl» , VV JW l'I l Vg "J « ' i VV . uijwiu » , ---------I---- kakor pa pomagavcov in gasivcov ! ïn če je še tudi imenitniga delà dognanje tege pridnih pomagavcov kaj, jim vecidel praviga vodja manjka Novice bojo v tem veliko pisale vse leta kakor nôro okoli in nobeden ne vé, možje svoje misli tudi v Naj kaj ima storiti vse je zmešano. In vzrok téh zmeš- imenitna rec po „Novicah razodevali, previdni de se od vec strani njav je sosebno iskati v pomanjkljivosti naših naprav in - postav v zadevah ognja. Silno potreba je tedaj, de se tudi Mtvide VredilO p i ' ÍZ a de V an je V SVÍ pri nas bodo take ali enake postave vpeljale, kakoršne so v več deželah po Nemčii V ze davno vpeljane y V ce lore jí. tudi nasprotnikov ne bo manjkalo, kterim se bodo take postave neprijetne in nevpeljavne zdele. Mi jih damo svojim bravcam sosebno pa župana m za pokus, in kdor se bo njih koristnosti tako preprical. kakor smo se mi prepričali, bo nam tudi naše misii, ktere smo v ti Od častite gospodične zlahtne Joane Abrams-berg je přejelo vredništvo „Novic" svilnih mešičkov (kokonov) na ogled, ki jih je v Pod kraj u (Trilleg) nad Vipavo iz jajčk svilnih goeencvizredila, ktere reci razodeli poterdil. bravcam „Novic" podamo y je iz Laskiga (Lombarskiga) dobila. Castita gospodična je hotla s to poskušnjo pokazati, de se dajo evilo-prejke tudi v višjih in bolj merzlih krajih z velikim pridam rediti. Gosence so bile skozi in skozi zdrave, sledijo v pnhodnjim listu, so se do 12. vel. travnika iz jajčk izlezle in ee 21. Postave nekterih nemških deželá, ktere poslovenjene (Dalje sledi.) rožnika zapredovati začele. Nam na ogled poslani kokoni so nar lepši sorte; 167 živih kokonov je vagalo pol funta in 3 lote. Ti kokoni se đajo tedaj po nar • V SJ ceni prodati več mogoče ni — zedinimo po cesarjovim geslu svoje m so tovavci i přijeli. gotova . V de bi bilo prav, ako bi se kme po priča eje tudi pri nas povsod prav moči in prosimo ministerstvo uka, de bi se smeli Ter živo žaških knjig u naših učivnicah saj tako dolgo poslu Murvine drevesa ki podstava sviloreje ževati 5 dokler drugih, deli Krajnska kmetijska družba menj premoznim brez da čila. ne dobimo j bolj shodnih in za boljši kup saj prositi dro smemo! Prosimo, in nam se bo dalo, kar drugi, nam po ustavi celo enaki na- že dolgo imajo. 20. junija 1849 sim dobil iz Tersta 143 funtov rodi * JEn izgled* halió potrebno je^ de se šolskih bukev, in povsod, kjer SO jih učitelji u svojih rr««a/1tiic kakor dobro léto. in scer zato ker je ? vec "" j" ---- 7 ' w "" j * ^v«.»» Dittuu , ivuaui uuuiu itLU , ni oižci /iUiu , ivci je preveC županam (den Oberrichtern) naznanilo, de nej vsi po- deževalo. Zunej ječmena vse drugo dozdaj požeto žito le pičlo zdaja, zato je tudi rčž přetečeno sredo u Be sestniki spremembe zemljis o pravim času na znanje dajo, de bo mogel zemljomerec lahko svoje delo doveršiti in de laku birenj 24 maselcov na 1 goldinar poskočila. se bojo potem tudi davkne bukve (Kataster) v red djale. Ako nam turšica in hajda bolj ne boste zdale, bomo V tem naznanilu so bile spremembezemljišz,/"' Ob imeli slabo léto. Tudi krompir nam jo, kakor se kaže, jektveranderungen" keršene. Zdaj pa župan,kteri hoče izviti, ker krompirjevec sèm ter tjè že černkast le malo nemški jezik razume, ni vedil, kaj je to „Ob ■ prihaja. Sadje je nam huda zmerzlina na dan sv. Flor-jektverânderungen". Gré učitelja za pomen tebe- jana celo pokazila. Kerme imamo pa toliko, de je že sede prašat, kakor je zmeraj navajen bil, če ni kaj davno nismo toliko imeli, pa vunder je7živina ves čas razumel. Alj učitelj tudi ne posebno učen mož mu ni mogel še draga: pitana je po 22 — 26 goldinarjev cent. To te besede „iztuhtati". En cas vganjata je kratka obznana našega kmetijstva letašnjega léta. in si glavo vbijata, kaj je storiti in kakó bi to lju- Novice! ki ste nam že toliko koristniga povedale, dém po povelju oklicala in na znanje dala; kar pra- de nam tudi zdaj, ker smo zavolj krompírja u velikej vi učitelj: ta beseda je francoska, in županov hla- skerbi za zlo vzele ne bote, če Vas zastran • v i • -V • » i i • v *wr • i • i • v V t reci pec (Gemeindediener) naj le kliče: „Vsi imajo O bje h ? kí verânerunge na znanje dati" sami razložili, kaj je to.*) In res, kakor sta sklenila, tako je hlapec v nedeljo po maši pri cerkvi klical: „Vsi imajo Objehverànerunge na znanje dati—fti. t. d. je po naznanilu drugih kmetijskih časopisov, za kme si bojo kmetje že tijstvo teliko važna, pobaramo, kaj Ve zastran rast ljine „Picquotiane psoralea esculenta mislite, ktero kmetijske novice o Lipnici izhajajoce u 1. broju o. 1. kakor nadomestnico krompírja toliko De ga nobeden razumel ni, to vsaki lahko vé. Kdo je slavijo? Po skušbi kmetijskej je razmera med imeno na ali župan in učitelj ali vradstvo? In ravno Vano rastljino in krompirjem kakor 1719:3350.*) besedi le bi bilo v tem klicu nar vec lezece. ce Zdej pa še eno vprasanje: Ali bi se ne splacalo se vse, kar so nam „Novice" zastran kmetij y j / opisi Koroškega. Odkritoeerčne vošila zastran šol st v a skozi přetekle léta prinesle, u ene knjigo natis-niti? Jez bi bil pripravljen na Koroškem za naročnike skerbeti. B — t. skih bukev odele > ki so jih nam „Novice" v 30. listu raz-tudi nam Koroškim Slovencem prav iz serca Pri nas na Koroškim tudi bukev s starim pravopisam ni bilo dobiti. Pis. nam m mogoce vzete. Kadar to rec prav prevdarimo, zderžati se vprašanja: Šolski voditelji ! kakó dolgo bose terpelo, de bomo brez pripravnih bukev, kakor jih sedanji čas terja, všolah? Duhovniki in učitelji po kmetih! nam je izročena skerb za omiko mladosti; mi zato tudi nar- drugimi neslo bolj vidimo zapreke, ki nam branijo z venskimi narodi v omiki napredovati. Kaj je nam storiti, da za prihodnje šolsko léto dobimo boljših knjig v začetne šole? Pisalo se je dozdaj zastranšolskib knjig3 u slovenskih in nemških časopisih že toliko, da skoro **) Novicam ni nič gotoviga znano, da bi bila imenovana rast- Ijina, kakor tudi ullucus tuberosus, ktero nekteri za namestnico krompírja sedaj priporočajo, zares hvale vred-na. V novih sadežih se ne sme kmetovavec nikdar prenagliti, ker skušnja uči, da v pervim hrupu je malokdaj kaj gotoviga. Tako piše g. K. Kriiger (v Oecon. Neuigk.) da imenovani sadež je zoperniga okusa, mehčat, žlezast in Eden bolj navadnih izg > tonske vradstva svoje oznanila po kmetih đe pri nas nektere kan m postávám vkljub ziku pošilj se zmiraj v i de pravijo; jim bo že vstav mškim je »oberrih in de nikdar našiga krompirja ne bo nadomestoval kmetijske novice (Frauendorfer Blatter) clo pravijo: »da se tako imenitni prodajavnici kmetijskih sadežev, kakor je Hotte va, prizanesti ne more, da si tako slabo robo priporočati priderzne, polegktere, če biboljšiga namest-ništva za krompir ne dobili, bi ljudje poginiti mogli! Mi bomo vselej očitno take ponudbe grajali, da se nebo kup cam denar iz žepa kradel.« Vec ne V t poslovenil. Tacih skušinj kakor je od »Objekt derunge« imamo ne cente: veči del naših rihtar jev zna le za silo nemški jezik, to je > d reci p bo lom r • dne vsak to se pa ne pravi m ski jezik znati.« In če bi ga tudi znali, župani vémo povedati od omenjenih novih namestnickrompírja. Ce bomo kaj gotovo dobriga zvedili, bojo »Novice«po stari navadi berž ozna-nile. Dosihmal še zmiraj mislimo, da nas naš ljubi krompir ne bo popolnama zapustil, če ga bomo le bolj sker-bno sadili in hranili, in če ne bo létina tako mokra, kakor je lćtas. Scer pa so turšica, bob in fižol za ljudi, burgunska pésa pa za živino m tistiga m pres ta vlj avci, ampak le razglaso tisuća, kar od vradije pride. iu naj do pa táno, Kanor govorne. »tcu. po vstavi mora biti, de vsak clovek razume in tolmač z *#*) Ne vémo, ali bi se tiskarni stroški splačali s tem na To bo pa tako, kakor dobrt pomočniki namesti krompírja. Ód vsiga tega so »Novice« že večkrat govorile. Vred. napcnim prestavijanjem popačiti ne more Vred tisam, ker bi kmetijska knjiga zlo obéir na bila > če bi 1% Marburga. Dnes 29. jul. je bila nagimnazíi dni bo přišel imenik volivcov za Ljubljanski mestni Marburškemjavna skušnja iz slovenskegajezika vprico odbor na dan. treh gimnazijalnih profesorjev in dvojnih gostov. Učenci slovenskega jezika, kteriga gimnazijalni profesor vero-zakona. vredni domorodec g. Juri Matijašič v treh Gosp. Liisdorf je dobil pravico y 5 novo sladkornico (Zuckerfabrik) v Ljubljani napraviti. Odbor slovenskiga glediša je podělil gosp. Cegnarju Deborah" odločeno dařilo od za lepo poslovenjeno igro V) oddelih z neutrudno marljivostjo uci, so prav gladko 30 gold. — Po pervi slovenski igri, ki jo misli gle odgovarjali in s tim pokazali lepi napredek v uku ma- dišno družtvo v dobiček slovenskiga glediša napraviti ternega jezika. Bilo jih je nekaj čez sedemnajst, se bo začelo vplačanje podpisanih akcij. y med njimi tudi nekoliko terdih Nemcov. Gornji oddelek je rabil za berilo R o bid ovo „naravoslovje", ktero je, kakor tudi gramatiko (syntaxis verborum) prav zastop-no razlagal. Drugi oddelek je imel za berilo več pri-povest iz „Drobtinc" leta 1848, — pervi pa Mala- Novicar iz mnogih Krajev. vašičevo „Zlato Vas", poleg tega pa slovniške pra vila slovenskega preimena (pronomen) in glagolja (ver hum}. Naloge (pensa) so kazale, de učenci ne samo dobro po slovniških pravilih pišejo, ampak tudi v slo- Dva nova solska zakona (postavi) sta prišla přetekli teden na svitlo; eden veléva, de imajo prihodnjič vsi učenci na vseučeliših šolsko plačilo odrajtovati; drugi pa dodelí pravico za napravo tudi tacih gimnazijalnih čna cr te venskem zlogu (stylus) dobro napredujejo. Hvala ser- profesorju za njihov trud, kakor tudi našemu zdaj kteri da in realnih sol, ki niso cesarske; v tem ukazu tudi de prihodnjič podučitelji (inštruktorji) ne potre- y ? verlemu domorodcu g. Davorinu Terstenjaku kaplanu na predmestni slovenski fari v Marburgu, vsako léto nar pridnejšim učencam dařila daruje večo ljubezen do učenja slov. jezika v sercih učencov stojí bujejo ne za začetne ne za glmnazijalne šole poobla- Cesar se bojo Salcb urg y stivnih spričal; vsak zna domá učiti. 16. t. m. v zgornjo Avstrijo in ne mislijo tedaj svojiga godú domá praznovati. Dr. Škedel pride v Gradec za učenika podali y G. denarniga po zbudi. Letos je dobilo 12 narpridnejših Macunovo cvetje jugoslavjansko", in Janežičev „slovnik". Bog daj y da bi se važne besede. ktere so y or te* da stavoznanstva in kaznovavne pravde v slovenskim jeziku. G. Dr. Krajne se neki tam prav slavno obnaša. Ra dečki ne bo stopil iz svoje službe, kakor se je ritelj na koncu skusnje ucencam govorili, globoko v serca zasadile, in obilni sad prirodile. Bog daj pa tudi šolno léto p o- govorilo, kakor oče 5r)ez cem je rekel med svojimi vojaki y y med svojimi otroci, umreti. - Za da bi Marburski gimnazij že drugo gotovo se So- sebno stolico slovenskiga jezika in vse potrebne šol-eke bukve dobil! Mi upamo, da bo novo izvoljeni sliši, de se ima avstrijanska armada zlo pomanjšati. seska Stajnc na Štajarskim je izvolila nadvojvoda Ja te imnazijalni inšpektor g. Dr. Klemann se z vso mocjo in ljubeznijo za to reč pognal. B. ne za za svojiga župana,— slisi se, de je ljudomili nadvojvoda pripravljen, to opravilo prevzeti. — Minister kupčije je ukazal, de naj se sčasama vsi hlaponi po železnici namesti z dervami s premogam kurijo. — Škoda pogoriša v Krakovi znese 12 milijonov in pol gold, dobriga Moviear iz ljubljane. dénarja. f • V Bulgarn je punt koncan. Turski car je dovolil mnoge pravice Bulgarcam, in na to so se po Konec solskiga léta gimnazijalnih klasov je bil 1. mirili. — Vojska med Dan ci in Š1 e s w i g Holste jnci dan t. m. v reduti slovesno obhajan. Deželni poglavar še zmiraj terpí. Nemci nabirajo denarje in pomoči za svoje brate na Holsteinskim, in so jezni in žalostni, de gosp je delil izverstnisim ucencam vsih 8 klasov darila Dr. Kle eman pa je pred delitvijo dařil prav lepo raz- jim nobeno vladařstvo z armado ne pomaga. Pa nihče ložil novo napravo gimnazijalnih sol, njeni cilj in konec, 8i ne upa, ker Rus Dance varje. — Na njivi pri Lom in sredstva, pravo šolsko izobraženje doseći. Na koncu nicah na Češkim so našli reženo bilko, ki ima 6 kla te slovesnosti se je pela na koru cesarska pesem v slo sov y posestnik je dal to čudovitno rčž v Pražki muzeum. venskim jeziku; pa grajati moramo, de se ni vec in Ni davnej, kar je poslanec iz Nepála (iz jutrove holjših pevcov vzelo, de bi bilo petje krepkejši in bolj Indije) Angležki kraljici imenitno darilo prinesel, vbrano bilo, kakor se spodobi. Namest navadníh perjohje ki ga ji je ondašni vladár (Radša) poslal, namreč 12 dalo vodstvo letopis na znanje, v kterim je razložil g. g srebram okovanih kravjih répov; profesor Rechfeld moč y ■■ gerškiga s sre aorista; potem g. bram okovau kravji rep je ondi znamnje nar veči časti vodja Kleeman naznani uke vsih 8 klasov in njene in slave; Radša sam ima le 9 tacih repov. Kravji učenike, nar irnenitniši šolske ukaze, y statistiko tega léta; zgodovino in repi (Kuhschwânze) so tedaj v ondašnjih krajih tako ucencov je bilo konec léta v vsih častěni, kakor pri Turkih konjski repi (Rossschweife). 8 klasih 457; na dalje je nekoliko povedano od Alojz-jeviša in šolskih pripomočkov. Na koncu letopísa stojé iména tistih učencov, ki so bili z clarili obdarovaní in tistih, ki so se za temi nar boljši skazali. — V pon-deljk je bila perva očitna sodba pri c. k. deželni sodíi v Ljubljani. Nek Lašk baron, ki je sreberno žlico v neki Ljubljanski kerčmi ukradil, se je pritožil zoper razsodbo kantonske sodíje, pa je bil tudi tukaj na 3 dni v ječo obsojen. Gosp. Dr. Kaiser, c. k. deržavni pravdnik, se je spet prav možko obnašah — Te F MjJ m b (J fin 11 F Airajnji Kitni kup (Srednja cena). 3. vel. serp. 1. vel. serp °:old. le irnenitniši kmetijske gla p dob Novic zapopadla > bi tovo kmeti i ski h buk kup prodajati Scer pa se mo za go pricakovati, ki jih bo minister mernik pšenice domaće » » banaške » turšíce....... > soršice....... • r f > rezi ......... > jećmena...... » prosu ........ » ajde ......... » ovsa v........ stvo kmetijstva za proste kmetov m poduk kme tijskih solah na svitlo dalo, ktere se bojo tudi v sloven ski jezik prestavile Vred Današnjimu listu je pridjan 24. dokladní list.