Gozdarski 0017-2723 ' UDK 630 * 1/9 na planoti Dobrovlje .. ~ozdov leta 1999 Izbor lokacije številka 1 za deponijo komunalni._\ ~ .... ~;!·.· odpadkov 1a Gorenjskem . -8. Evropski ~ :. 1loški kongres ·EURECO "99 ZVEZA ~OZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE :...Pf.<# ... ~ .. ~~-1!__ vestnik Ljubljana, februar 2000 Pri založbi Slovenska matica je izšla knjiga prof. dr. Marijana Katarja in dr. Roberta Brusa Naše drevesne vrste. V knjigi je na vsem ra­ zumljiv način izčrpno predstavljenih vseh 71_ domačih drevesnih vrst. Vsaka vrsta je pred­ stavljena s podrobnim morfološkim opisom, prikazane so njena razširjenost, rastiščne po­ trebe, prirastoslovne in gojitvene lastnosti, uporaba, simbolika in druge zanimivosti. Knji­ ga je po eni strani uporabna kot dragocen štu­ dijski pripomoček za študente gozdarstva in podobnih smeri, po drugi strani pa je namen­ jena tudi vsem gozdarskim strokovnjakom . V knjigi je več kot 450 izvirnih barvnih fotografij, ki nazorno prikazujejo vse rastlinske dele in so nam v veliko pomoč pri prepoznavanju dre­ vesnih vrst. Knjigaje trdo vezana, njena velikost je 26,5 x 21 cm, obseg pa 320 strani. Knjigo lahko kupite po 30 % znižani ce­ ni, tj. za 8.856,00 SIT, vsak delovni dan od 8. do 13. ure v Slovenski matici v Ljubljani na Kongresnem trgu 8/1, lahko jo naročite po telefonu (061) 12 63 190 ali po pošti. CENIK PUBLIKACIJ ZGDS IN GOZDARSKE ZALOŽBE Jože Papež, Mirko Perušek, Ivan Kos: Biotska raznolikost gozdnate krajine Živko Košir: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije Franc Perko, Janez Pogačnik: Kaj ogroža slovenske gozdove? Gozd je veliko več -razmišljanja slovenskih razumnikov o gozdu Franc Perko: Nega in varstvo mladega gozda F-ranci Furlan, Boštjan Košir: Varno delo s traktorji pri spravilu lesa Izbrano gradivo za zgodovino gozdarstva na Slovenske m v srednjem veku Franc Perko: Gozd in gozdarstvo Slovenije Josef Ressel: Načrt ponovne pogozditve občins kih zemljišč v Istri po 150 letih Zakon o gozdovih s komentarjem Nasprotja v gozdnem prostoru in njihovo razreševanje Mestni in primestni gozd -naša skupna dobrina Program razvoja gozdov v Sloveniji Bibliografije 1 Gozdarski vestnik Plakat: Gozd je ogroženi Ohranimo gal Zbornik s posveta Varnost in zdravje pri gozdnem delu 2.500.- 3.000.- 1.500.- 3.500.- 1.000.- 1.200.- 1.500.- 700.- 500.- 700.- 500.- 800.- 1.000.- 500.- 55.- 4.000.- Gozdarski vestnik, letnik 58 • številka 1 1 Vol. 58 • No. 1 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry ZNANSTVENE RAZPRAVE 2 Uvodnik 3 Milan VOGRIN Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah Breeding Bird Assemblages of Beech-Spruce Forest on Dobrovlje P/ateau in the Kamnik-Savinja Alps 16 Robert MAVSAR Rezultati popisa poškodovanosti gozdov leta 1 999 Results of the 1999 Forest Condition SuNey STROKOVNE RAZPRAVE 27 Janez POGAČNIK Gozdarski prispevek k izbiri najprimernejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske STAliŠČA IN ODMEVI 36 Stališča javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini -metodološke in vsebinske napake (GozdV 1999/9) 37 Napačna raba dveh strokovnih izrazov v članku Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena v Sloveniji (avtor M. Piškur, GV 10/1999, str. 419-434) 37 Narodno bogastvo na mešetarjevem pladnju? IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE 38 Gozdna pot Pistrov grad v Vuzenici 39 Robert KRAJNC, Nike POGAČNIK Sekalniki- stroji za izdelavo lesnih sekancev GOZDARSTVO V ČASU IN PROSTORU 41 Mitja PIŠKUR Austrofoma 1999 AKTUALNO ZANIMIVOSTI DRUŠTVENE VESTI KNJIŽEVNOST GozdV 58 (2000) 1 42 Boštjan POKORNY EURECO '99-8. Evropski ekološki kongres 46 Marjan LIPOGLAVŠEK Tri raziskovalne skupine IUFRAzasedale v Opatiji 47 Hajka KRAIGHER, Sašo ŽITNIK Letno poročilo GIS o izdaji potrdil za gozdno seme in novih vpisih v registre semenskih objektov za leto 1999 49 Hoj ka KRAIGHER Evropski program varovanja gozdnih genskih virov (EUFORGEN) 50 Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije 50 Nacionalni program varstva okolja 51 Lado KUTNAR Drevesni velikani -sekvoje 53 Slovensko gozdarsko smučarsko prvenstvo Postojna 2000 54 Milan Glavaš: Gljivične bolesti šumskog drveca. Sveučilište u Zagrebu, šumarski fakultet Zagreb, 1999, 281 str. 55 Nova knjiga -Rudi WagenfOhr: Anatomie des Holzes Kulturna krajina brez kulturne vsebine .. ali je to mogoče? Naše predstave o naravi so različne. Vsak si naravo predstavlja po svoje: naivno, spekulativno, nestrokovno, znanstveno, božje itn. ln vendar se moramo z vso resnostjo potruditi, da poskušamo naravo dojeti. S tem pa tudi bistvo človekovega izvora in početja. Raziskovati naravo pomeni dojemati samega sebe. Ustvariti je treba kulturen odnos do narave-do narave, ki je skromna in prav v tej skromnosti tudi enkratno uspešna. Stari narodi so iz spoštovanja do božanstev ohranjali svete gaje in drevesa. Kasneje so bili izjema predvsem redki večJI posestniki in kmetje, ki so praviloma gojili ljubezen do gozda in gozd varovali. Današnja vaška in mestna folklora z vso nesnago v naših gozdovih, potokih, rekah, z neprimernimi odpadki pod posameznim drevjem in skupinami dreves sredi polj pa kaže, kako nespoštljiva se današnji prebivalec vede do matere narave. Kulturo naroda se presoja tudi po ohranjenosti gozda in drugih naravnih ekosistemov, npr. voda, po spoštljivem odnosu do vsega živega in neživega, po dojemanju medsebojne vz ročne povezanosti vsega, kar nas obdaja. Kultura pomeni sozvočje z naravo. Kultura pomeni ne ropati naravnih bogastev. Dovo~·eno si je le z odgovornostjo izposojati naravne dobrine in jih celostno uporabljati, ker je le na ta način mogoče prispevati k trajnostnemu razvoju človeka z naravo. Tako dojeta kultura zahteva pravo demokracijo družbe, spoštovanje in glas preteklih rodov ter glas bodočih rodov, ki so pred vrati in nas opozarjajo na ropanje naravnih dobrin bodočim generacijam z uničevanjem okolja. Desetletja preobrata v načinu razmišljanja po letu 1948 so omogočila odlične uspehe z gozdom v Sloveniji. Zato lahko s ponosom vprašamo: Slovenec, kdaj boš spoznal, kako je dežela po letu 1950 po stoletjih ropanja gozda zopet zazelenela? Čakamo ekološko osvešče­ nost, da se bo kdo zahvalil slovenskim gozd arjem, ki so nam vrnili gozd, ki je na poti v ponovno revitalizacijo. Slovenski človek je navajen, da občuduje vse, kar je tuje. Slovenski gozdarji pa so menili, da je naše enako dobro kot tuje in to s strpnim delom tudi dokazali. To je bilo storjeno zavestno, ko je Slovenija spoznala skrb vzbujajoče stanje naših gozdov, nastalo s stoletja trajajočim ropanjem. Dosedanji uspehi z delom v gozdovih ustvarjajo pogoje, da bo mogoče deželo revitalizirati. Ustvarjajo se naravnejši pogoji, ki bodo omogočili tudi na drugih področjih človekovega dela naravi ponuditi roko sprave. Toda le pod pogojem, da bo slovensko gozdarstvo svoje kulturno poslanstvo lahko nadaljevalo. Vsa odgovornost je odvisna od politične modrosti. Če je ne bo, bomo zopet zapadli v ponovno naravno, gospodarsko in duhovno revščino. Gozdarstvo se zaveda, da mora razvijati dialog med človekom in naravo. To dolgujemo našim prednikom in, razumljivo, bodočim rodovom ter živlJenju nasploh. Naravnanost, ki jo zato razvijamo, se glasi "šola življenja ohranjevalne strpnosti", in le-tej se je treba v bodoče še naprej posvečati z istimi sredstvi kot doslej. prof. dr. dr. he. c. Dušan Mlinšek GozdV 58 (2000) 1 Znanstvene razprave GDK: 148.5 (497.12 Kamniško-Savinjske Alpe) Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah Breeding Bird Assemblages of Beech-Spruce Forest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik-Savinja Alps Milan VOGRIN * Izvleček : Vogrin, M.: Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško -Savinjskih Alpah. Gozdarski vestnik, št. 1/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini , cit. lit. 49. Prevod v angleščino: Milan Vogrin. Leta 1998 je bil na planoti Dobrovlje (Kamniško-Savinjske Alpe), v bukovo-smrekovem sestoju, ki meri 13,3 ha, izveden kartirni popis ptic gnezdilk. Ugotovljenih je bilo 25 vrst, skupna gostota pa je znašala 62,4 parov/1 O ha. Najpogostejši vrsti sta bili Regu/us regu/us in Parus afer, ki sta skupaj dosegli 31 %vseh parov. Zastopanost selivk z eno samo vrsto je bila izredno nizka. Glede na biomaso so bile najmočneje zastopane vrste, ki gnezdijo v krošnjah dreves. Glede na število gnezdečih vrst in gostoto je tukajšnja združba najbolj podobna ugotovljenim združbam drugod na Dobrovljah. Pri primerjavi z Sorensenovim in Renkonenovim indeksom pa tistim, ki ležijo na podobni geografski širini. rKijučne besede: ptice gnezdilke , združbe ptic, bukovo-smrekov gozd, Kamniško-Savinjske Alpe, planeta, Dobrovlje. Abstrract: Vogrin, M.: Breeding Bird Assemblages of Beech-Spruce Forest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik-Savinja Alps. Gozdarski vestnik, No. 1/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 49. Translated into English by Milan Vogrin. ln 1998 survey on breeding bird s was carried out ona sample plot of 13.3 ha in the beech-spruce forest on Dobrovlje 'Karst Plateau in the Kamnik-Savinja Alps. 25 species were breeding within a mapping plot, reaching a density of 62.4 pairs per 1 O ha. Looking at the overall abundance, Regulus regulus and Paru s ater possess. together 31 perce nt of all territories. Number of migrants presented with one species only was very low. The most numerous group according to its biomass was a group of species that nests 1in the crown with 75.5 percent. The breeding bird assemblage near Kraple farm has a composition of species and its density similar to assessed associations ilil other paris of Dobrovlje Plateau. According to Sorensen and Rekonen Index the similarity of bird assemblages depends also on geographical position and Jatitude. Key words: breeders, bird assemblages, beech-spruce forest, Kamnik-Savinja Alps, plateau, Dobrovlje. 1 UVOD INTRODUCTION Slovenija velja za zelo gozdnato državo, saj kar okrog 1,1 milijon ha oziroma 54% države porašča gozd (PERKO 1 POGAČNIK 1996, PIRC VELKAVRH 1998). Takšna gozdnatost Slovenijo uvršča v sam vrh najbolj gozdnatih držav, ne le v Evropi, temveč celo na svetu (ANKO 1996). Gozdovi so bistveni za ohranitev vseh oblik življenja, imajo pa tudi velik gospodarski pomen. Glede na te podatke bi lahko pričakovali precej razis­ kav o gozdni favni, še posebej o pticah, saj le~ te naseljujejo vse vrste gozdov in so povrhu vsega še dobri bioindikatorji v naravi (npr. PIENKOWSKI 1991 ). Vendar pa ni tako. Objavljenih raziskav s kvantitativnimi podatki o združbah ptic, ki naseljujejo gozdove, imamo pri nas le nekaj (npr. PERU­ ŠEK 1991, 1998, VOGRIN 1997, 1998). Nasprotno pa to velja za druge evropske države, kjer je kakovostnih raziskav o združbah ptic, ki naseljujejo najrazličnejše tipe gozdov, izredno veliko. Raziskave, ki zajamejo le eno gnezditveno sezono, niso prav nič posebnega; vse več je takšnih, ki poda­ jajo rezultate za daljše časovno obdobje (npr. TOMIAtOJC et al. 1984, SELUN 1988, TOMEK 1992, TOMIAtOJC/WESOtOWSKI1994, TOMIA­ tOJC 1 WESOtOWSKI1996, WESOtOWSKI 1 TOMIAtOJC 1997). GozdV 58 (2000) 1 * M. V., univ. dipl. inž. gozd., zasebni raziskovalec , Zg. Hajdina 83c, 2288 Hajdina, SLO, E-mail: milan. vogrin@guest. arnes. si Vogrin. M.: Ptice gnezdllke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Sav injskih Alpah V tem delu predstavljam ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na Dobrovljah v Kamniško-Savinjskih Alpah, analiziram združbo gnezdilk in podajam primerjavo s podobnimi raziskavami . 2 OPIS OBMOČJA 2 DESCRIPTION OF THE AREA 2.1 Splošni opis 2.1 General description Dobrovlje so prostrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med spodnjo Zadrečko in spodnjo Savinjsko dolino. Dobroveljska planota je v glavnem zgrajena iz zgornjetriasnih apnencev in dolomitov, vmes pa naletimo tudi na vododržne kamnine. Pobočja so kratka, strma, močno gozd nata in redko obljudena . Razgibali so jih hudourniški potoki, ki so vanje vrezali ozke in globoke grape. Vrh planete je zaradi prepustnih apnencev kraško močno razjeden. V padavinskem režimu se na Dobrovljah prepletajo značilnosti celin­ skega in sredozemskega podnebja. Padavinski višek je praviloma jeseni (oktober ali november). Drugi padavinski višek je poleti. Planeta ima letno od 1.300 do 1.500 mm padavin. Dobrovlje so zadnji člen gorskega sveta, ki ga še prištevam o k Savinjs­ kim Alpam (MELIK 1954). Podobno razčlenitev podaja tudi Perko (1998), ko Dobrovlje na osnovi regionalizacije prišteva h Kamniško-Savinjskim Alpam. Obravnavano območje sodi v predalpsko območje (MARINČEK 1987). Večina planete je zaraščena z gozdom. Prevladujejo združbe Abieti­ Fagetum Prea/pinum , Fagetum Submontanum Prealpinum, Ostryo-Fage­ tum, Querco-Luzufo Fagetum. Čeprav je planeta pretežno gozdna~a, so na nekaterih mestih prisotne tudi prepadne stene, imenovane tudi peči. V večini primerov gre za manjše stene, ki so večinoma porasle z grmovjem in posameznim drevjem. Pašniki in redki travniki se nahajajo predvsem na vrhu planete ter v okolici posameznih domačij. So pretežno negnojeni in sodijo v red tako imenovanih suhih travišč . Na Dobrovljah je izredno malo površinske vode. To še posebej velja za stoječe vode. Med tekočimi vodami so· najštevilnejši manjši hudourniški potočki, ki lahko občasno tudi presah­ nejo. Planeta je redko naseljena, večina ljudi si je izbrala za svoje domove selišča na najmanj rodovitnem delu posesti, na meji dveh površinskih oblik, na prehodu ene kamnine v drugo· in v bližini virov pitne vode (NATE K 1984 ). 2.2 Opis raziskovalne površine 2.2 Description of the study area Območje, kjer so bili zbrani kvantitativni podatki o gnezdilkah, se nahaja v bližini domačije Kraple, in sicer na delu odseka 290A, kjer je del večjega gozdnega kompleksa. Nadmorska višina se giblje med 700 in 750 metri. Površina, ki je bila določena za raziskavo brez poprejšnjega poznavanja sestaja gnezdilk, meri 13,3 ha. Prevladujoča združba v odseku 290A je Querco-Luzulo Fagetum, ki je zastopana z 80 %, združbi Fagetum Sub­ montanum Praealpinum in Ostryo-Fagetum pa vsaka z 1 O %. Lesna zaloga, ki je podana v preglednici 1, se nanaša na sestoje celot­ nega odseka 290A, ki sicer meri 42,12 ha, in zato lahko odstopa od lesne GozdV 58 (2000) 1 Vogrin, M.: Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjski h Alpah zaloge na raziskovalnem območju . Domnevam pa, da odstopanje ni veliko, kar velja tudi za sestavo drevesnih vrst, saj sem na terenskih obhodih ocenil, da so tako drevesne vrste kakor tudi lesna zaloga po celotnem odeseku dokaj enakomerno razporejeni. Tako na omenjeni raziskovalni ploskvi kakor tudi na celotnem odseku in v okolici se opravlja sečnja. Odsek 1 Section 290A Debelina (cm) lglavci Li stavci Thickness (cm) Coniferous trees Deciduous tree 10-29 1.896 1.190 30-49 3.438 2.777 nad 1 over 50 265 573 Skupaj 1 Total (!W) 5.599 4.540 m3/ha 133 108 Prevladujoči vrsti glede na pokrovnost sta smreka (Picea abies), ki je zastopana z 52 Ofo, in bukev (Fagus sylvatica) s 37 %. Ostale vrste, ki so zastopane z več kot 1 %, so še gorski javor (3 %), veliki jesen (Fraxinus excelsior) (2 %), graden (Quercus petraea) (2 %) in jelka (Abies alba) (1 %). Podatki so povzeti iz Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje (1992). V podrasti prevladujeta predvsem borovničevje (Vaccinim myrtillus) in orlovska praprot (Pteridium aqu/inum), ki sta zastopana predvsem na grebenih in pobočjih. V grapah je zeliščna vegetacija skoraj povsem od­ sotna, pogostejša pa je na grebenih, kjer rastejo predvsem mlada drevesca dominantnih vrst. Po robu raziskovalne ploskve poteka makadamska cesta, na drugi strani raziskovalne površine pa je hudournik Suha, ki je bil v času raziskave povsem brez vode. 3 METODE DELA 3 METHODS OF WORK 3.1 Terenski del 3.1 Field investigation Gnezdilke na izbrani gozdni površini sem popisoval po kartirni metodi (BIBBY et al. 1992, GIBBONS et al. 1996) od marca do julija 1998. Pri GozdV 58 (2000) 1 Preglednica 1: Lesna zaloga (m3) na raziskovalni površini Table 1: Growing stock (m3) in swveyed area Slika 1: Del raziskovalnega ob­ močja ob hudourniku Suha Figure 1: Part of research area afong Suha torrent 5 Vogrin. M Pttce gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planott Dobrovlje v Kamniško-SavinJSkih Alpah delu sem si pomagal s karto medla 1:5.000, v katero sem beležil tudi vse podatke o zabeleženih pticah. Popisoval sem v zgodnjih jutranjih urah. Za celoten popis sem porabil 4 do 6 ur. Na raziskovalni ploski sem opravil tudi en večerni in nočni popis. Skupaj sem opravil deset terenskih dni. Raziskovalne površine sem si zaradi lažje orientacije poleg gozdarskih označb označil še z barvno folijo, ki sem jo pritrdil na drevesa. Ocenjujem , da so bile s takšnimi popisi narejene minimalne napake pri štetju gnezdeč ih parov. Potrebno pa je opozoriti na tako imenovane problematične vrste, kot so npr. clkovt (Turdus philomelos), rumenoglavi kraljiček (Regullus regullus) in rdečeglavi kraljiček (Regu/us ignicapil/us}, pri katerih lahko pride do podcenitve celo do 30% (zbrano v: VOGRIN 1997). število parov v tem delu enačim s številom teritorijev . V kolikor je teritorij določene vrste segal tudi izven raziskovalnega območja, sem tak teritorij štel kot pol teritorija oziroma kot pol para. 3.2 Obdelava podatkov 3.2 Data processing Za gnezdilce na izbrani gozdni površini podajam dominanco : D;:::. n/N x 100; n -število osebkov (parov) določene vrste v popisu, N-število vseh osebkov (parov) v popisu. Vrste so lahko: evdominantne dominantne subdom inantne recendentne subrecendentne nad 10% 5-10% 2-5% 1-2% pod 1% Za vse gnezdeče vrste na izbranih gozdnih raziskovalnih površinah navajam tudi gostoto. Le-to podajam kot število gnezdečih parov na 1 O ha. Gozdne vrste sem glede na način gnezdenja razvrstil v duplarje, prosto­ gnezdilce in talne gnezdilce (TOMIAtOJC et al. 1984 ). Med talne gnezdil ce uvrščam tiste vrste, ki običajno gnezdijo pod 1,5 m -na tleh in v nizkem grmovju (LUNI AK 1980, 1981, BIADUN 1994 ). Glede na tip prehrane sem gnezdilce razdelil v tri skupine: žužkojede in karnivore, semenojede in herbivore ter vsejede (omnivore) (TOMIAtOJC et al. 1984, CRAMP 1 SIMMONS 1986, TOMIAtOJC 1 WESOtOWSKI1990, PEARSON 1 LACK 1992, CRAMP 1 PERRINS 1994 ), glede na status pa v stain ice, klateže in selivke (TOMIAtOJC et al. 1984, MOREL 1 YVONNE MOREL 1992, PEAR­ SON 1 LACK 1992). Pri razdelitvi vrst glede na tip prehrane je potrebno opozoriti, da takšna razvrstitev velja samo za gnezditveno obdobje. Za gnezdilke podajam tudi njihovo biomaso, ki jo povzemam po Cramp­ Simmonsu (1986), Cramp-Perrinsu (1994) in Kooikerju (1994 ). Posamezne združbe gnezdilcev med sabo primerjam s pomočjo Soren­ senovega indeksa: QS = 2c/(a + b) x 100 (SOUTHWOOD 1978, TOMIA­ tOJC et al. 1984 ); a -število vrst, ki so v prvi združbi, b -število vrst, ki so v drugi združbi, c-število vrst, skupnih prvi in drugi združbi. GozdV 58 (2000) 1 G') o N a. < ()1 co 'N o o ~ ~ Vrsta f Species 1. Rumenoglavi kraljiček (Regu/us regu/us) 2. Menišček (Parus ater) 3. Stržek (Trogfodytes trogfodytes) 4. Vrbja listnica (Phyfloscopus coflybita) 5. Crnoglavka (Sylvia atricapilla) 6. Taščica (Erithacus rubecula) 7. Ščinkavec (Fringifla coelebs) 8. Rdečeglavi kraljiček (Regu/us ignicapi/Jus 9. Kos (Turdus merula) 10. Cikovt (Turdus philomelos) 11. Copasta sinica (Parus cristatus) 12. Velika sinica (Parus major) 13. Močvirska sinica (Parus palustris) 14. Grivar (Cofumba palumbus) 15. Veliki detel (Oendrocopus major) 16. Drevesna cipa (Anthus trivialis) 17. Carar (Turdus viscivorus) 18. Gorska sinica (Parus monfanus) 19. Brglez (Sitta europaea) 20. Dolgoprsti plezavček (Certhia familiaris) 21. Krekovt (Nucifraga caryocatactes) 22. Šo ja (Garrulus glandarius) 23. Mali krivokljun (Loxia curvirostra) 24. Dolgorepka (Aegithalos caudatos) 25. Plavček (Parus caeruleus) 26. Lesna sova (Strix a/uco) 27. Golob duplar (Columba oenas) 28. Kukavica (Cuculus canorus) 29. črna žalna (Orycopus ma1tius) 30. Siva žalna (Picus canus) 31. Kalin (Pyrhufla pyrhulla) 32. Čižek (Carduelis spinus) 33. Rumeni strnad (Emberiza citrinefla) Skupaj 1 Total N 13 13 8 8 6 1 5 4 4 3 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,5 0,5 +, + + + + + + + 83 Gnezdišče o G Nesting habits 15,71 9,8 p 15,7 9,8 p 1 9,6 6,0 T 1 9,6 6,0 T 7,2 4,5 T 6,0 3,8 T 4,8 3,0 p 4,8 3,0 p 3,6 2,3 p 2,4 1,5 p 2,4 1,5 1 D 2.4 1 1,5 D 2.4 1,5 D 1 1,2 0,75 p 1,2 0,75 PD 1,.2 1 0,75 T 1,2 1 0,75 p 1 1,2 0,75 D 1,2 0,75 D 11.2 0,75 D 1,2 0,75 p 1,2 0,751 p 1,2 0.75 p 0,6 0,75 1 p 0,6 1 0.4 o j 1 - - -- - -- - - - - -- - --- 100 62,4 -Prehrana Status Bi om asa Feeding habit~ Migratory habits Biomass c s 5 c s 12 c s 9 c K 8 c K 19 c 1 s 15 o s 24 c 1 K 5 c s 87 c K 70 c s 13 c s 19 c s 11 H K 480 o s 73 c TS 16 c s 110 c 1 s 11 o s 23 c 1 s 8 o s 160 o s 1 160 H s 34 c s 8 c s 11 - - - - - - - - - - - - - 1 - -1 - - -L___ Skupna biomasa Total biomass 130 312 144 128 228 150 '1 192 40 522 280 52 1 76 44 960 146 32 220 22 '1 46 16 320 320 68 1 8 11 - - 1 - - 1 - 4.467 ~~~"& rut~ ''O"lJ :;]C">CI>-.., o-CD""OQ.l -. ~-~ ~ a m ro· ~-~ ~ (§ ~~ ::r";l-0.11> :::.:~ a g 6. ~ co :c ~-o => ~ ~ ~ ::J -~ • o. ::r o-10 - +CD...,CQ.l Ol ~ :r:Og_ -o_ll>-o':-"' N ? ' ; ~ ~ ~-~ 9f "t. ~ s ::ro (I)N::J O § \"D Q": o-s· ~ ~ 9-: CD CD c::~a~o-3c=>l:l.. 10 _CI>(;!CI>\"D*ro=>Ol= ~ ~ -~ ~ g.~-~ ~ ~ ti ~ ~ Cb' ::J r/, ~ 2. u;· g-~ ~· O CD ~ 'g ':-"' Q. B ;;<; CD o"Og.CI>o;;: Cro:::>T Cl) ()' ::J Č) Q' C _..., -· VI :-:-a ~ ::r cu;: "U-g ~ ~-~ §"· !R ~ (/) ' ~ ~ CQ -2. \Q ~ C) 1 ""O ~~ o m::J- -::lr.na=>< o (!) :3 + o Q) (/) --· 2 o < 9 Vl 3 (i) "7' o < CD (.0 ro -< *" ::J-(;! Ci3 -o a o· ~ :=!. ~ :::..,-i-< ~'af-iN~~ ~. ::r::J--...CI>!?:S""" {!:) Cr.l~g_162:' ~o~ F3 'g~--...· :;_11>~0 0.. CU ::J ~ij~~ -icoO ro Cl> Q.. ::J CD :oo. Cfl 1 :::> O" => Q.:::lO..QiS-Cfi-CDO Ol (!) \"D o-(!)' CD ~ Il> N < ""O ~ ~ a· Cl) '""" !:)) s-e: -= - -~:;]g-Q.UJ!l><~ ~ -1·-Q) Cli "O ;:oo;-10 O""- -o 1 ::::.. Cl) (!) U) Q.) ::::1 fi"' z =- S" 1E Cl) 0.. :::;· (/) ~ ~~ :-o o o.. iC? s· _Cri !:Q_ o.. ~. (/)• o ""Q. s· ~ o ;;:::· = :::=::: :-rr ~ ;'" ~ ~ o < ~o~'<~§l:mw' :A 'o-oC">ro:::Jil>O. ru x s· ~ :::.; (!) ~ o ~ o ~ ' Cl) .. ::J---... ..-...-3 ...) Cl) (Il -o CD "*-s· o N. s· c;,, 52:?iil~~ 1 ~ ~ 9 4.(§-oCI)QoN•roo Cl> g. a :::'!. ~ 1 3 ~. Q. Il> ru Cl>" C: 3 ~ Q ~ '?" CD '(O < OJ _Cl) Q) g.. ~ o ..Q. ::J ;:;:::: 2 ::J -< Cl> CD Il> ':-"' Cfl ~ ~ ::r~~C0-0.10 G) ~ :3 ~-~ ~ :J -@ ~ ' ::r c.Q· a o-Q) 9 3 tt .-...Il> o (ri ~-~-? ;g~ Vogrin. M.: Ptice gnezdilke bukovo-sm rekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah Slika 2: Menišček Parus afer je sodil med Slika 3: Čeprav je na raziskovalni površini gnezdil le en par goloba grivarja najpogostejše gnezdilke na raziskovalni površini (Columba palumbus), je le-ta prispeval največji delež k celotni biomasi Figure 2:Parusaterbelongstothemostfrequent združbe gnezdilcev (vse foto: M. Vogrin) nesting birds on the research area Figure 3: Even though only one pa ir of Columba pal um bus ha s been ne sf­ ing on the research area, it had contributed the biggest share to total biomass of breeding bird assemb/ages (all photo: M. Vogrin) 8 Identična združba je tista, kjer je vrednost QS > 80 %, podobna, kjer je QS med 60 in 80 %, in popolnoma različna, kjer je QS < 60% (BIADUN 1994). Prime~avo med posameznimi združbami podajam tudi z Rekonenovim indeksom (TROJAN 1981 ): Re = L dimin; d -dominanca i-te vrste. Združbi sta identični, kadar je Re> 70 %, podobni, kadar je Re> 50%, in popolnoma različni, kadar je Re< 50% (BIADUN 1994). Pri statistični obdelavi uporabljam zaradi nenormalne porazdelitve ne­ parametrična testa, in sicer x2 in Kruskai-Wallisov test (SO KAL 1 ROHLF 1995)_. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) 6.0 za Windows. 4 REZULTATI 4 RESULTS V preglednici 2 navajam gnezdilke, ki so bile ugotovljene pri gnezden ju v bukovo-smrekovem sestoju velikosti 13,3 ha. Poleg vrste podajam tudi število parov, njihovo dominanco in gostoto. Pri gnezdenju je bilo ugotovljenih 25 vrst, poleg teh pa se je na obrav­ navanem območju zadrževala še osem vrst, ki so gnezdile v bližnji okolici oz. so gnezdile na obravnavani površini, vendar so njihovi teritoriji večji od raziskovalnega območja . Pri teh navajam le prisotnost. Skupaj je gnezdila 83 parov, kar znaša 62,4 parov/10 ha. Najvišjo dominanco sta dosegla menišček (Parus afer) in rumenoglavi kraljiček, ki sta dosegla tudi najvišjo gostoto (preglednica 2). Skupaj je bilo v bukovo-smrekovem sestoju ugotovljenih 6 dominantnih vrst (24% vseh gnezdečih vrst). GozdV 58 (2000) 1 __ Vog1 111 1\tl. Phce \:}nezdlil,e l:tukovo-sm1 ekovegn gozda na planoti Dobrovlje v Kamnlško-SavmJSI 0,05). Od 25 gnezdilk je 18 vrst (72 %) sodilo med žužkojede oziroma karnivore, 2 vrsti (8 %) med rastlinojede , 5 vrst (20 %) pa med vsejede. Razlika med temi skupinami je statistično pomembna (x2 = 17,36, df = 2, P < 0,001 ). Samo ena vrsta (4 %) je sodila med selivke, kar 19 vrst (76 %) je bilo stalnic, 5 vrst (20 %) pa je sodilo med delne selivke, ki se tudi pozimi pojavljajo pri nas, zato sem jih označil kot klateže. Tudi v tem primeru je razlika statistično zelo pomembna (x2 = 21 ,44, df = 2, P < 0,001 ). Skupna biomasa gnezdilcev znaša 4.467 g, kar pomeni 3.359 g/10 ha. Največji delež biomase odpade na grivarja (Columba pafumbus), čeprav je gnezdil le en par, sledi pa mu kos (Turdus merufa) (preglednica 3). Skupna biomasa Gostota Total biomass Density Zužkojede in karnivore vrste -C 2.415 (54%) 54,9 lnsectivorous and carnivorous species Vsejede vrste 1 Omnlvorous species -O 1.024 (23 %) 6 Rastlinojede in semenojede vrste -H 1.028 (23 %) 1,5 Herbivorous and granivorous species Duplarji 1 Primary hoJe breeders-PD+ D 413(9,2%) 7,9 Proste gnezdilke 1 Open crown nesters -P 3.372 (75,5 %) 33,45 Talne gnezdilke 1 Ground nesters -T 682 (15,3 %) 21,05 Stalnice 1 Residents- S 2.799 (62,6 %) 1 45,9 Selivke 1 Migrants -TS 328 (0,7 %) 1 0,75 Klateži 1 Short distance breeders -K 1 .636 (36,6 %) 15,75 Delež posameznih skupin glede na gnezdišče, prehrano, status in gosto­ to je podan v preglednici 2. Pri primerjavi biomase glede na način prehrane prevladujejo žužkojede in karnivore vrste, glede na izbiro gnezdišča pa tiste vrste, ki gnezdijo v krošnjah. Velik delež biomase pri prostognezdilkah odpade predvsem na predstavnike iz družine golobov in drozgov, zane­ marljiv pa ni niti delež vran. Največjo biomaso dosežejo stalnice. Zanimivo je, da je statistična razlika med skupinami glede na biomaso pomembna samo pri vrstah glede na izbiro gnezdišča (Kruskal-Wallisov test= 7,60, df = 2, p < 0,05). Največjo skupno gostoto dosežeta skupini žužkojedih in karnivorih vrst ter stalnice (preglednica 3). Pri razdelitvi gnezdilk glede na gnezdišče doseže največjo gostoto skupina ptic, ki gnezdi v krošnji. Zanemarljiv delež pri gostoti dosežejo skupine vsejedih, rastlinojedih oziroma semenojedih vrst ter selivke. 5 RAZPRAVA 5 DISCUSSION 5.1 Velikost raziskovalne površine 5.1 Size of the study area Velikost raziskovalne površine je glede na priporočilo Glutza (1962) (v: BERNET 1997) pod optimalno, saj pravi, da je za kartirni popis optimalna GozdV 58 (2000) 1 Pregledmca 3: Skupna biomasa (g), v oklepaju v%, in gostota (G) (št. parov/1 O ha) gnezdilk bukovo­ smrekovega gozda na raziskoval­ ni površini glede na prehrano, gnezdišče in status Table 3: Total biomass (g) and density-G (no. of pairs per 1 O ha) of breeders of beech-spruce fo­ rest near krapJe by feeding, nes­ ting and migratory habits 9 Vognn. IVl .. Pt1ce gnezdil! e bukovo-smre kovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah Preglednica 4. Primerjava posa­ meznih parametrov med različni­ mi lokalitetami v srednji Evropi (1 -podatek za leto 1988. 2 -podatek za leto 1989, 3 -podatek za leto 1982, 4-podatek za leto 1990) . Tahle 4· A comparison of the re­ su/fs of quantitalive studies made in beech-spruce forest on Dobrovlje and in similar forest in Central Europe (1 -data for 1988, 2-data for 1989, 3-data for 1982, 4-data for 1990) Lokaliteta 1 Locality Kraple (Querco- Luzu/o Fagetum) Waršava (urbani gozd) površina velikosti okrog 20 ha. Potrebno pa je dodati, da je tudi veliko drugih raziskovalcev ptice v gozdovih kartiralo na površinah, manjših od 20 ha, tako v tujini (npr. LU DER 1981, KIEŠ 1991, PECHACEK 1994} kakor tudi pri nas {PERUŠEK 1998). Na manjših raziskovalnih ·površinah se lahko zgodi, da ugotovimo večje število vrst, kot bi jih sicer, delno zaradi rob nega učinka, delno pa zaradi morebitnega dvojnega štetja. V primeru nekritičnosti se lahko zgodi, da upoštevamo tudi vrste, ki imajo teritorije bistveno večje od naše raziskovalne površine, čeprav se te vrste na raziskovalni ploskvi pojavljajo ali celo gnezdijo. Najbolje je, da takšne vrste pri nadaljnji analizi izločimo. Pri primerjavah z drugimi raziskavami moramo upoštevati tudi dejstvo, da število vrst običajno narašča z velikostjo raziskovalne površine. To pravilo velja tudi za gozdne vrste, kar sem preveril s pomočjo podatkov iz preglednice 4 (r5 = 0,59, P < 0,01, n = 28} . 5.2 Zanimive vrste 5.2 lnteresting species Zanimivo odkritje je ugotovljeno gnezdenje krekovta (Nucifraga caryo­ catactes) na nadmorski višini 680-720 metrov. Glede na podatke z drugih Velikost št. vrst -št parov Vir Size No. of No. of pairs Source (ha) species /10 ha 13,3 25 62,4 to delo 1 this work 19 18 75 LUNIAK 1981 Karpati (Dentario glandulosae -Fagetum typicum) 18 28 75 GtOWACINSKI 1990 Karpati (Abieti-Piceetum montanum) 25 19 31 GtOWACINSKI 1990 Berner Jura (Abieti-fagetum) 70 28 65 SCHAFFNER 1990 1 Bieszczady (Dentario glandulosae -Fagetum) 40 231 40,9 CICHON 1 ZAJAC 1991 Babja gora (Fagetum carpaticum) 12 192 67,5 KIEŠ 1991 Pragozd Pečka-sever (Abieti-Fagetum dinaricum) 20 36 85,7 PERUŠEK 1991 Pragozd Pečka -jug (Abieti -Fagetum dinaricum) 20 39 75,3 PERUŠEK 1991 Pragozd Pečka-sever (Abieti-Fagetum dinaricum) 20 36 85,7 PERUŠEK 1991 Rajhenav -pragozd (Abieti -Fagetum dinaricum) 20 33 85,1 PERUSEK 1991 Rajhenav -gospodarski gozd 20 32 79,1 PERUŠEK 1991 (Abieti-Fagetum dinaricum) Zahodni Karpati (Piceetum excelsae -Tatricl!m) 10 91 50,0 SLIZOWSKI 1991 Tatre (Piceetum tatricum) 13,5 133 35.7 GtOWACINSKI 1 PROFUS 1992 Polana (Acereto -Piceetum) 18 28 49,6 KROPIL 1992 Ojcow (Pino-Quercetum) 10 194 63 TOMEK 1992 Dabrowa (Molinio (caeru/eae)- Quercetum) 29,75 262 51,3 KOSINSKI 1 993 1 Žofinsky pragozd (Abieto -Fagetum) 102,2 34 52,6 BURGER 1 KLOUBEC 1994 Eckau (alpski mešan gozd) 17 222 37,9 PECHACEK 1994 1 Kuhroint (subalpinski smrekov gozd) 11,5 132 45,2 PECHACEK 1994 Jenner (subalpinski smrekov gozd} 15 182 38,3 PECHACEK 1994 Blatna-grajski park (Carpinion) 29 41 82,4 KLIMEŠ 1994 Velika in Mala Fatra (smrekov gozd) 51 44 67,8 SANIGA 1995 Lucerne (predalpski mešan gozd) 21,9 26 75,4 BERNET 1997 Zovnek 1 (Yaccinio- Vitis ldeae-Pinetum) 29,5 25 35,6 VOGRIN 1997 Polšak -bukov gozd 10 23 29,6 PERUŠEK 1998 11 Polšak -smrekov gozd 10 24 46,1 PERUŠEK 1998 Zovnek 2 (Luzu/o-Fagetum, Bfechno-Fagetum) 30,8 26 30,2 VOGRIN 1998 '10 GozdV 58 (2000) 1 Vogrin, M. Pt1ce gnezdilke bukovo-smre kovega gozda na planott DobrovlJe v Kamnlsko-SavlnJSkl 1 Alpah lokalitet v Alpah (npr. DVORAK et al. 1993) je to eno izmed najnižjih ugotovljenih gnezdišč te vrste v Alpah ter novo gnezdišče te vrste pri nas (GEISTER 1995). Prav tako je zanimiv podatek o gnezdenju goloba duplarja (Columba oenas) na nadmorski višini okrog 700 metrov. Njegova razširjenost v tem delu Alp ni bila poznana, izredno redek ali pa celo odsoten je tudi v drugih delih naših Alp (glej GEISTER 1995). V višjih legah je redek tudi v Avstriji (npr. DVORAK et al. 1993), v Švici pa gnezdi tudi do višine 1.300 m (GLAYRE 1 MAGNENAT 1984). Na podobni višini je bil pri nas viden tudi že na Pohorju (VOGRIN 1994a). 5.3 številnost, gostota, dominanca in biomasa 5.3 Size, density, dominance, and biomass of the bird assemblage Pri primerjavi številnosti vrst vidimo, da se rezultati obravnavanega območja dokaj dobro ujemajo z ostalimi raziskavami, odstopa le število vrst v karpatskem smrekovem gozdu (SUZOWSKI 1991 ), v smrekovem gozdu na Tatrah (Gt.OWACINSKI 1 PROFUS 1992), v žofinskem pragozdu (BURGER 1 KLOUBEC 1994) in v smrekovem gozdu na Fatrah (SANIGA 1995), kjer je bilo raziskovalno območje precej manjše oziroma večje od tukaj obravnavanega (preglednica 4 ). Večje število vrst je ugotovil tudi Perušek (1991 ), vendar on navaja tudi nekatere vrste (npr. črna žalna, kozača, krokar, lesna sova), ki imajo bistveno večji teritorij kot 20 ha, kolikor merijo njegove raziskovalne površine. Vendar je tudi v primeru, če te vrste odštejemo, število vrst na Kočevskem še vedno večje . K temu primo re tudi večja raziskovalna površina (glej zgoraj). Podobno velja tudi za gostoto, ki jo je Peru šek (1991) dobil na teh površinah. Ugotovljena gostota (62,4 parov/1 O ha) je prav tako podobna ostalim ugotovljen im gostotam v različnih sestoj ih v srednji Evropi (preglednica 4 ). Odstopa predvsem gostota v parkih in tista, ki jo je ugotovil Pe ruše k (1991 ). Majhno podobnost (tri skupne vrste) med dominantnimi vrstami dobimo, če primerjamo sestavo obravnavanih gnezdilk s sestavo gnezdilk z Babje gore (KIEŠ 1991 ), s severnega in južnega dela pragozdnega ostanka Pečka, iz rajhenavskega pragozda (PERU ŠEK 1991 ), Karpatov (CICHON 1 ZAJAC 1991 ), Police (SLIZOWSKI1991) in Polane (KROPIL 1992). Brez skupne dominantne vrste pa je naše raziskovalno območje v primerjavi z grajskim parkom Blatna (KLIMEŠ 1994). Dokaj visoka podobnost (pet skupnih vrst) pri dominantnih vrstah pa je pri primerjavi z alpskim mešanim gozdom Eckau iz nacionalnega parka na Bavarskem (PECHACEK 1994) in karpatskim bukovim gozdom (GtO­ WACINSKI 1990). Pri primerjavi gospodarskega gozda iz Rajhenava (PERU ŠEK 1991) in območja pri domačiji Kraple sem ugotovil štiri skupne dominantne vrste, prav tako v primerjavi s subalpskim smrekovim gozdom v nacionalnem parku Berchtesgaden na Bavarskem (PECHACEK 1994) in z mešanim smrekovim gozdom v Karpatih (Gt.OWACINSKI 1990). Zastopanost selivk s samo eno vrsto in z O, 75 para/1 O ha je izredno nizka. število parov iz rodu listnic (Phy/loscopus spp.), ki je zastopan s samo eno vrsto, je prav tako nizko (9,3 %). Cody (1985) navaja, daje vrbja listnica, prav tako grmovščica, vezana na gosto podrast in grmovje. Tudi zastopanost vrst iz rodu penic (Sy/via spp.) s samo eno vrsto in s šestimi pari (7,2 % vseh parov) je nizka. Črnoglavki ustreza predvsem gosto grmovje (CODY 1985), ki pa je bilo na raziskovalnem območju slabše zastopano. GozdV 58 (2000) 1 ~-------------------------------------------------- ~-~ Vogrin, M. Pt1ce gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti DobrovlJe v l\amnlško -SavinJ5ktll Alpah Preglednica 5: Primerjava posa­ meznih združb s pomočjo Soren­ senovega (QS) in Renkonenove­ ga (Re) indeksa (%) Table 5· Comparison between bird assemblages with Soren­ sesn's (OS) and Renkonen (Re) Index in percentages 12 QS Re KR: GNP1 64,2 51,2 KR: GNP2 54,5 46,1 KR:CG 67,9 KR: BNP 66,7 42,9 KR:BG 68,2 44,2 KR: RP 75,9 58,4 KR:RGG 77,2 60,6 KR: PPS 68,9 55,4 KR: PPJ 73,0 54,9 KR: PWC 35,3 34,8 KR :TA 52,6 - KR:PO 59,6 56,0 KR: OJ 68,2 - KR: DA 54,9 - KR: EC 72,3 65,2 KR: KU 52,6 60,1 KR: JE 65,1 63,0 KR: BL 51,5 26,5 KR: Ž01 80,0 82,6 KR: Z02 70,6 60,6 KR-Kraple bukovo-smrekov gozd-13,3 ha (to delo); GN P1 -nacionalni park Gorce, Karpati (Dentario glandulosae- Fagetum typicum)- 18 ha (GtOWACINSKI 1990); GNP2 -nacionalni park Gorce, Karpati (Abieti-Piceetum montanum) -25 ha (GtOWACINSKI1990); CG-Combe-Grede (Abieti-Fagetum)- 70 ha (SCHAFFNER 1990); BNP -nacionalni park Bieszczady (Dentario glandu/osae-Fagetum)- 14 ha (CICHON 1 ZAJAC 1991); BG-Babja gora (Fagetum carpaticum)- 12 ha (KIEŠ 1991 ); RP -rajhenavski pragozd (Abieti-Fagetum dinaricum) -20 ha (PERUŠEK 1991 ); RGG -rajhenavski gospodarski gozd (Abieti-Fagetum dinaricum) -20 ha (PERUŠEK 1991 ); PPS-pragozd Pečka-sever (Abieti-Fagetum dinaricum)- 20 ha (PERUŠEK 1991 ); PPJ-pragozd Pečka -jug (Abieti-Fagetum dinaricum)- 20 ha (PERUŠEK 1991 ); PWC -zahodni Karpati (Piceetum exce/sae- Tatricum) -1 O ha (SLIZOWSKI 1991); TA-nacionalni park Tatra (Piceetum tatricum)- 13,5 ha (GtOWACINSKl 1 PROFUS 1992); PO -Polana (Acereto-Piceetum) -18 ha (KROPIL 1992); OJ -nacionalni park Ojcow (Pino-Quercetum)- 10 ha (TOMEK 1992); DA-Dabrow (Molinio (caeru/eae)-Quercetum)- 29,75 ha (KOSINSKI1993); EC -Eckau (alpski mešan gozd) -17 ha (PECHACEK 1994 ); KU -Kuhroint (subalpski smrekov gozd)- 11,5 ha (PECHACEK 1994); JE -Jenner (subalpinski smrekov gozd)-15 ha (PECHACEK 1994); BL-Blatna-grajski park (Carpinion) - 29 ha (Klllv1EŠ 1994); Ž01 -acidofilno borovje- 29,5 ha (VOGRIN 1997); Ž02- acidofilni bukov sestoj -30,8 ha (VOGRIN 1998). Ugotovljena gostota duplarjev je nizka in podobna tisti, ki je bila ugo­ tovljena v nacionalnem parku Bieszczady (CICHON 1 ZAJAC 1991) ter v bukovem gozdu na Babji gori (KI EŠ 1991 ). Gostota gnezdilk na našem raziskovalnem območju , ki gnezdijo v krošnji, je podobna tisti, ki je bila ugotovljena na Babji gori (KIEŠ 1991), in je precej višja od tiste v naci­ onalnem parku Bieszczady na Poljskem (CICHON 1 ZAJAC 1991 ). Dokaj visok je tudi delež talnih gnezdilk. Visok delež duplarjev in nizek delež talnih gnezdilk običajno narekujejo plenilci (MARTIN 1992, 1995). Ker je na raziskovalnem območju pri domačiji Kraple to razmerje ravno obratno, lahko sklepamo, da je plenilcev, ki plenijo ptičja gnezda in legla, malo. GozdV 58 (2000) 1 Vognn. rvl .. Pt1ce gnezdilke bukovo-sr1rekovega gozda na planoti DobrovlJe v Kammško-Savinjsk1h Alpah Če primerjamo biomaso našega raziskovalnega območja z biomasami ostalih območij, ugotovimo, da naša biomasa ostale večinoma preseže (npr. 1,6 kg/10 ha-smrekovo-jelov gozd, Karpati, GtOWACINSKI 1990; 2,7 kg/10 ha-smrekov gozd, Polana, KROPIL 1992; 2,3 kg/10 ha-acidofilno borovje, žovnek, VOGRIN 1997; 2,1 kg/1 O ha -bukov gozd, Dobrovlje, VOGRIN 1998), le za redkimi pa zaostane (npr. 5,1 kg/1 O ha-bukov gozd, Karpati, GtOWACINSKI 1990). 5.4 Primerjava združb 5.4 Comparisons of bird assemblages Primerjavo med posameznimi združbami gnezdilcev s pomočjo Soren­ senovega in Renkonenovega indeksa podajam v preglednici 5. Največjo podobnost z obema indeksoma na tukaj obravnavanem ob­ močju dosežejo lokalitete s Kočevskega in Žovneka, torej lokalitete, ki so tukaj obravnavanemu območju geografsko še najbližje. Zelo dobro se ujema tudi alpski mešani gozd z Bavarskega . Glede na zgornje ugotovitve je razvidno, da podobnost med posamez­ nimi lokalitetami ni odvisna samo od rastlinskih združb. Na podobnost vpliva tudi starost gozda in geografska lega le-tega (glej tudi HELLE 1985, VIRK­ KALA 1987, MICEVSKI 1 DIMOVSKI 1989). ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Zahvaljujem se dobremu prijatelju, Jožetu Svetličiču, za skupne terenske obiske zanimivih lokalitet na Dobrovljah ter gozdarjem z Zavoda za gozdove Slovenije (Območna enota Nazarje} za podatke in kartografski material. Za finančno podporo se zahvaljujem občini Nazarje, še posebej g. županu Ivanu Purnatu. Zahvaljujem se tudi Mirku Perušku za pregled rokopisa. ~Breeding Bird Asse'mblages of Beech-Spruce P"orest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik­ Savinja Al ps Summary The breeding bird assemblages of beech-spruce forest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik-Savinja Alps were studied during their breeding season in the year 1998. Research area was situated near the farm of Kraple at 700-750 m a.s.l. with 13.3 hin size. Censuses were carried out from March to mid-July, using a territory mapping: method. Each assessment took 4-6 hours. Results of the survey on breeding birds are presented in Table 2. 33 species have been recorded in the beech-spruce forest of Dobrovlje Karst Plateau. Eight of them were vestigial only in occurrence and marked with "+", with the total density of ·62.4 pairs per 1 O ha. Decisive dominants in the bird assemblage of this forest with participation lower than 5 percent, are Regu/us regu/us; Parus afer, Troglodytes troglodytes, Phylloscopus col/ybita, Sylvia atricapilla, and Erithacus rubecula. Two species, i.e. Regu/us regu/us and Parus aterattained a very high level of density and formed more tllan one third of pairs in the assembla .ge. The presence of other dominants is rel:ated to a well developed shrub layer. The least n umerous :breeding speci es in the sample plot we re those of the gro und or from low vegetation to up to 1.5 m above the grou:nd (see Tab. 2). Tropical mig-rants were presented with one species only. Total biomass of mature birds without reproducti 1ve material in the described assemblage was 3,359 g per 10 ha (see Tab. 2). The biomass of birds in the mixed forest of Dobrovlje Plateau was dominated by Columba palumbus and Turdus me rufa. According to ecological groups, their higher bio mass attained open GozdV 58 (2000) 1 13 Vogrin. M.: Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah nesters (see Tab. 3). The density of a breeding avifauna in forest under study depended primarily on the density of carnivorous species and that of speci es nesting in the crowns of trees (see Tab. 3). The proportion of other ecological groups was low. The bird assemblages found in other forest research areas had in genetal similar number of species and similar density of pairs than those of the forest on Dobrovlje Plateau (see Tab. 4). The indices of QS and Re (see Tab. 5) were calculated for the sample plot in Dobrovlje and for other samp.les fmm Central Europe used for comparison . They indicate the bird assemblage from the area of the prese nt most resembles the assemblag .es found in the sample plots from southern part of DobrovJje (VOGRIN 1997, 1998), from the Kočevska Region (PERUŠEK 1991) and next described from Bavaria (PECHACEK 1994 ). VIRI/ REFERENCES ANKO, B., 1996. Gozd kot slovenska naravna dediščina.- V: GREGORI, J. 1 MARTINČIČ, A. 1 TARMAN, K. 1 URBANC­ BERČIČ, 0./ TOME, O. 1 ZUPANČIČ, M. (eds.); Narava Slovenije, stanje in perspektive . Društvo ekologov Slovenije, 11-18. BERNET, D., 1997. Brutvoge\kartierung eines voralpinen Wirtschaftswaldes .-Okologishe Studie als Beitrag zum Entscheid Ober die kUnftige Bewirtschaftung standortlich schwieriger Bestande. Der Ornithologishe Beobachter 94: 233-256. BIADUN, W., 1994. The Breeding Avifauna of the Parks and Cemeteries of Lublin (SE Poland).- Acta Ornithologica 29, Warszawa, 1-13. BIBBY, C. J. 1 BURGESS, N. D./ HILL, D. A., 1992. Bird Census Techniques. BTO & RSPB.-Academic Press. London. BURGER, P. 1 KLOUBEC, B., 1994. Breeding Bird Community in Abieto-Fagetum Virgin Forest (Zofinsky prales, South Bohemia) . Sylvia 30: 12-21. CRAMP. S. 1 SIMMONS, K. E. L., eds .. 1986. The Birds of the Western Palearctic .-Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 5. Oxford University Press, New York. CRAMP. S. 1 PERRINS, C. M .. eds., 1994. The Birds of the Western Palearctic.- Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 8. Oxford University Press, New York. CHRISTEN, W., 1997. Veranderung des Brutvogellbestandes einer Jungwaldflache zwischen 1982 und 1996.-Der Ornithologisshe Beobachter 94: 31-37. DVORAK, M./ RANNER, A./BERG, H. M., 1993. Atlas der brutv6gel Osterreiches.- Ergebnisse der Brutvogelkartierung 1981-1985 der Osterreichischen Gesellschaft fUr Vogelkunde. Bundesministerium fOr Umwelt, Jugend und Familie. GEISTER, 1, 1995. Ornitološki atlas Slovenije.- DZS. Ljubljana, 287 s. GIBBNOS, D. W. 1 HILL, D. 1 SUTHERLAND, W. J., 1996. Birds.-V: SUTHERLAND , W.J. (eds.), Ecological Census Techniques . Cambridge University Press, 227-259. GtOWACINSKI, Z., 1990. The Breeding Bird Communities of the Kamienica Wateshed in Gorce National Park (The Carpatians , Southern Poland). Acta Zoologica Carcoviensia 33: 273-301. Gt.OWACINSKI, Z. 1 PROFUS, P. 1992. Structure and Vertical Distribution of the Breeding Bird Communities in the Polish Tatra National Park. Ochrona Przyrody 50: 65-94. GLAYRE, D. 1 MAGNENAT, D ., 1984. Oiseaux nicheurs de la haute vallee de I'Orbe.-Nos Oiseaux, Fascicule special 37: 1-141. HELLE, P., 1985. Habitat Selection of Breeding Birds in Relation to Forest Succession in Northeastern Finland. Ornis Fennica 62: 113-123. KIEŠ, B., 1991. Bird Community ina Natural Beech Wood of the Lower Mountain Forest Zone of Mt Babia Gora. Acta Zoologica Carcoviensia 34: 519-533. KOOIKER, G., 1994. Struktur und Quantitat einer urbanen Avifauna am Beispiel der Grossstadt OsnabrOck.- Acta Ornithoecologica 3: 73-96. KROPIL, R., 1992. IBA Polana and Breeding Bird Community of the Primeval Spruce Forest of Acere~o-Piceetum type. V: Vyznamna ptaci uzemi v Česke a Slovenske republice, Sbornik referatu, Praha, 132-138. LUNIAK, M., 1980. Birds of Allotment Gardens in Warsaw.- Acta Ornithologica 17: 297-320. LUNIAK, M., 1981. The Birds of the Park Habitats in Warsaw.- Acta Ornithologica 18: 335-372. LUDER, R., 1981. Qualitative und quantitative Untersuchung der Avifauna als Grundlage fOr die 6kologische Landschaftsplanung im Berggebiet.- Der Ornithologisshe Beobachter 78: 137-192. MARINČEK, L. 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.- Delavska enotnost Ljubljana, 153 s. MELIK, A., 1954. Slovenija, Geografski opis. 11, Opis slovenskih pokrajin, 1. zvezek, Slovenski alpski svet.-Slovenska matica, Ljubljana. MICEVSKI, B./ DIMOVSKI, A., 1989. Quantitative lnvestigations in the Ornithofauna of ltalian and Turkey Oak Forest Association in the Natioanl Park "Galičica" -SR Macedonia. Larus 40: 147-153. GozdV 58 (2000) 1 Vogrin. M .. Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti DobrovlJe v Kamniško-Savinjskih Alpah MOREL, G. J. 1 YVONE MOREL, M., 1992. Habitat Use by Palaearctic Migrant Passerine Birds in West Africa.-Ibis (Supplement 1 ): 83-88. NA TEK, M., 1984. Hribovske kmetije v vzhodnem delu dobroveljske plan ote.-Geografski zbornik 23: 201-271. PECHACEK, P., 1994. Brutavifauna naturnaher Waldparzellen im Nationalpark Berchtesgaden.- Ornithologischer Anzeiger 33: 1-9. PEARSON, D. J. 1 LACK, P. C., 1992. Migration Patterns and Habitat Use by Passerine and Near-passerine Migrant Birds in Eastern Africa.-Ibis (Supp!ement 1 ): 89-98. PERKO, D., 1998. Tipizacija in regionalizacija Slovenije.- Geografski obzornik 45: 12-17. PERKO, F. 1 POGAČNIK, J., 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove?- Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana . PERUŠEK, M., 1991. Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka.-Acrocephalus 12: 124-136. PERUŠEK, M., 1998. Ptice gorskega gozda-gozdnega rezervata Polšak.- V: XIX. gozdarski študijski dnevi, Zbornik referatov Gorski gozd: 391-404. PIENKOWSKI, M. W., 1991. Using Long-term Ornithological Studies in Setting Targets for Conservation in Britain.­ lbis 133 (Supl.): 62-75. PIRC VELKAVRH, A., ured., 1998. Okolje v Sloveniji 1996.-Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana . SELLIN, D., 1988. Zur Dynamik des Sommervogelbestandes eines isolierten Birken-Stieleichen-Waldes wahrend einer 12jahrigen Untersuchungperiode .-Beitr.Vogelkunde 34: 157-176. SOKAL, R. R. 1 ROHLF, F. J., 1995. Biometry. The Principles and Practice of Statistics in Biological Research .-W. H. Freeman and Company, New York. TOME K, T., 1992. Formation of Bird Communities in the Forest Sample Plats Undergoing the Action of Industrial Pollution in the Ojclow National Park.-Acta Zoologica Caroviensia 35: 351-372. SOUTHWOOD, T. R. E., 1978. Ecological Methods.- Chapman & Hall, London. SLIZOVSKI, J., 1991. Bird Community of a Spruce Forest in the Upper Mountain Forest Zone on Polica (Polish Western Carpathians).- Acta Zoologica Carcoviensia 34: 535-551. TOMIAtOJC, L. /WESOt.OWSKI, T., 1990. Bird Communities of the Primaeval Temperate ForestofBialowieza, Poland.­ V: Keast, A. (ed.), Biogeography and Ecology of Forest Bird Communities , SPB Academic Publishing , The Hague, 141-165. ~ TOMJAt.OJC, L. 1 WESOt.OWSKl, T., 1994. Die Stabilitat der Vogelgemeinschaft in einem Urvald der gemassigten Zone: Ergebnisse einer 15jahrigen Studie aus dem Nationalpark von Bialowieza (Polen).-Der Ornithologisshe Beobachter 91: 73-11 O. TOMJAt.OJC, L./WESOt.OWSK!, T. 1 WALANKIEWICZ, W., 1984. Breeding bird Community of a Primaeval Temperate Forest (Bialowieza National Park, Poland).-Acta Ornithologica 20: 241-31 O. TROJAN, P., 1981. Ekologia ogolna.- PWN, Warszawa. VIRKKALA, R .. 1987. Geographical Variation in Bird Communities of Old, lntact Forests in Northern Finland.- Ornis Fennica 64: 107-118. VOGRIN, M., 1994. Duplar Co/umba oenas.-Acrocephalus 15: 30. VOGRIN, M., 1997. Bird Community of a Vaccinio- Vitis idaeae-Pinetum Forest in Central Slovenia.- Acta Zoologica Lituanica, Ornithologia 6: 90-96. VOGRIN, M., 1998. Bird Community in a Beech Forest in Lower Savinja Valley (Slovenia).- Avocetta 22: 20-26. WESOKOWSKI, T. 1 TOMIAtOJC, L., 1997. Breeding Bird Dynamics ina Primaeval Temperate Forest: Long-term Trends in Biakowieza National Park (Poland).-Ecography 20: 432-453 . ... , Gozdnogospodarski načrt. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, 1992. GozdV 58 12000) 1 15 Znanstvene razprave GDK: 181.45:539: "1999": (497.12) Re ultati popisa poškodovanosti gozdov !eta 1999 Results of the 1999 Forest Condition Survey Robert MAVSAR * Izvleček: Mavsar, R.: Rezultati popisa poškodovanosti gozdov leta 1999. Gozdarski vestnik, št. 1/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini. cit. lit. 22. Prevod v a gleščino: Robert Mavsar. ' Predstavljeni so rezultati popisa poškodovanosti gozdov iz leta 1999, opravljenega na mreži 16 x 16 km, in kratek pregled rezultatov popisa poškodovanosti gozda v Murski šumi, prav tako iz !leta 1999. Popis smo opravili na 41 traktih. Povprečna osutost je bila 24,33 %, poškodovanih dreves (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo 29,06 %. Najvišjo povprečno osutost med iglavci je imela jelka (Abies alba Mili.), med listavci pa kostanj (Castanea sativa Mili.). Glede na popis iz leta 1998 se stanje ni bistveno spremenilo. Oba kazalca (povprečna osutost in delež poškodovanih dreves) sta se na celotnem vzorcu sicer povečala, vendar spremembe niso značilne. Poleg osutosti smo popisali tudi poškodbe znanih povzročiteljev (biotskih, abiotskih in antropogenih). Prevladovale so poškodbe listja (na 28,1 %dreves) kot posledica delovanja primarnih škodljivcev in poškodbe debla (na 20,5 % dreves), predvsem zaradi gozdnih del (spravilo. sečnja). Popis v Murski šumi smo opravili v okviru projekta Interakcijsko delovanje naravnih in antropogenih dejavnikov na razvoj hrasta. Ocenili smo stanje dreves na 117 stalnih vzročnih ploskvah. Rezultati popisa v Murski šumi so pokazali, da je bila povprečna osutost 28,4 %, najbolj poškodovana drevesna vrsta pa je bil dob (Quercus robur L.). Ključne besede: propadanje gozda, osutost drevja, popis gozda, spremljanje sprememb , Slovenija. Abstract: Mavsar, R.: Results of the 1999 Forest Condition Survey. Gozdarski vestnik, No. 1/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 22. Translated into English by Robert Mavsar. The article presents results of the 1999 Forest Condition Survey, carried out on 16 x 16 km grid-net, together with a short review of the 1999 Forest Condition Survey Condition in Murska šuma. The survey sample was comprised of 984 trees on 41 plats. Their average defoliation rate was 24.3 percent, with 29.1 percent of sample trees damaged (trees with defoliation rate higher than 25 percent). The highest average defoliation rate among coniferous trees was observed in the Silver fir (Abies alba Mili.) and in the Chestnut tree (Castanea sativa Mili.) for broad-leaved species. ln comparison to 1998 survey, conditions had not significantly changed. Even though both indicators of defoliation rate and rate of damaged trees for the overall sample increased, differences are not significant. Besides defoliation rate, damages of identifiable biotic, abiotic, and antropogenic causes were also listed. Damages of leaves in 28.1 percent of crowns were prevailing due to primary pests, as well as ones of a trunk, in 20.5 percent of trees that were mainly caused by forest activities of cutting and removal. Survey results from Murska Šuma present the average defoliation rate of 28.4 percent and the most damaged of tree species, the European oak (Que.rcus robur L.) with the highest rate of average defoliation. Key words: forest decline, tree defoliation, forest survey, monitoring, Slovenia. * R. M., univ. dipl. inž. gozd., GI S, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 1 UVOD INTRODUCTION Človeštvo je s svojimi dejavnostmi tisočletja vplivalo na gozdove, vendar so bile posledice delovanja komaj opazne. V zadnjih desetletjih pa sta se spremenila obseg našega delovanja in naš vpliv na gozdove (ABRAMO­ WITZ 1998). Zaradi vse večje poškodovanosti gozdov in spoznanj o vplivu atmos­ ferskega onesnaževanja gozda so se v Evropi v drugi polovici sedemdesetih let začeli obsežni raziskovalni projekti in programi monitoringa (AUGUSTlN 1 ANDREAE 1998). V Sloveniji so se prve raziskave o poškodovanosti gozdov zaradi one­ snaženega zraka začele že leta 1969, prvi popis na sistematični mreži (4 x 2 km) pa je bil izveden leta 1984 (ŠOLAR 1997). V letih 1987, 1991 in Mavsar R.. Rezultati poprsa po· kodovanost1 goz,jov leta 1999 1995 so bili popisi opravljeni na mreži 4 x 4 km, v letih 1993, 1994 in od 1996 do 1999 pa na mreži z gostoto 16 x 16 km (MAVSAR 1999 a ). Slednja se navezuje na vseevropsko mrežo vzorčnih ploskev za sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozd. Poleg osnovnih velikopovršinskih inventur potekajo tudi posebne, v proučevanje in pojasnjevanje konkretnih procesov usmerjene raziskave (KOVAČ 1997}. Takšna raziskava poteka od leta 1997 v Murski šumi in vključuje: -proučevanje značilnosti hrastov in hrastovih rastišč na izbranih razisko- valnih objektih, -ekofiziološke raziskave, -raziskave vpliva biotskih dejavnikov na propadanje hrasta, -proučevanje preteklega gospodarjenja in študij pomlajevanja. Cilj te raziskave je na osnovi poglobljenega znanja o stanju in razvoju hrastovih gozdov skušati opredeliti prihodnost hrasta in oblikovati izhodišča za ravnanje s to dreves no vrsto v prihodnosti (SMOLEJ 1 SIMONČIČ 1999). V nadaljevanju so predstavljeni rezultati popisa poškodovanosti gozdov iz leta 1999, sprememba stanja glede na leto 1998 in rezultati popisa v Murski šumi. 2 DELOVNE METODE 2 WORKING METHODS V popisu l. 1999 sta sodelovali dve ekipi, ena z Zavoda za gozdove Slovenije in ena z Gozdarskega inštituta Slovenije (v nadaljevanju GIS). Pred izvedbo popisa smo opravili pripravljalni seminar, na katerem smo ponovili metodologijo in način popisa ter na treh traktih izvedli popis. Sam popis je potekal od 1. 7. do 5. 8. 1999. Uporabili smo navodila GIS iz leta 1995 (KOVAČ et al. 1995). Metodologija, opisni obrazci in organi­ zacijska oblika so bili enaki kot pri prejšnjih popisih (KOVAČ 1997). Ponovno smo iz popisa, kot že leta 1997, izpustili popis lišajev. Odločili smo se, da bomo ta parameter snemali le še vsakih 51et, v okviru mreže 4 x 4 km. Za to smo se odločili iz dveh razlogov: -Epifitske lišaje kot bioindikacijske rastline uporabljamo predvsem za sledenje trendov (primerjave med leti). Ugotovili smo, da so razlike med dvema zaporednima popisoma neznatne in bi snemanja lahko opravili redkeje. -Zaradi majhnosti vzorca na mreži 16 x 16 km. Prav tako smo iz popisa izpustili snemanje tistih parametrov, ki se od prejšnjega popisa niso spremenili (ekspozicija, naklon, nadmorska višina ... ). Za delo na ploskvi smo v povprečju potrebovali manj časa kot v pre­ teklem letu, kar je razumljivo, saj smo snemali manj parametrov. Vnos podatkov v podatkovno zbirko, pregled podatkov, analizo in izra­ čune smo opravili takoj po zaključenem popisu. Za opis stanja smo uporabili kazalca, ki ju uporabljamo že od leta i 994 (BOGATAJ 1997 b), in sicer: -povprečno osutost, -delež poškodovanih dreves -delež drevja, ki ima ocenjeno osutost višjo od 25%. Poleg tega smo opravili še primerjalno analizo stanja po drevesnih vrstah in glede na prostorsko razporeditev poškodb. Zaradi majhnosti vzorca (le GozdV 58 (2000) 1 17 Mavsar. R.: Rezultati popisa poškodovanost i gozdov leta 1999 Grafikon 1: Deleži dreves nih vrst v vzorcu Gra ph 1 Shares of tree speci es in the sample Preglednica 1: Povprečna osutost in indeks osutosti za leto 1999 Table 1: Average defoliation and defoliation index for 1999 41 vzorčnih enot-traktov) stratifikacija na osnovi drugih kriterijev (razvojne faze, nadmorske višine ... ) ne bi bila smiselna, saj bi bili rezultati obre­ menjeni s preveliko napako. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Stanje leta 1999 3.1 The situation in 1999 V letu 1999 smo popisali 41 traktov. V primerjavi s preteklim letom, ko smo jih popisali 43 (MAVSAR 1999 a), sta dva trakta zaradi poseka izpadla. Večina traktov leži na strmejših pobočjih na nadmorski višini med 250 in 750 m (BOGATAJ 1997 a, URBANČIČ 1997 a, URBANČIČ 1997 b). Ocenili smo parametre pri 984 drevesih. Med drevesnimi vrstami prevladujeta bukev in smreka (glej grafikon 1 ). Skupno je v vzorcu 27 drevesnih vrst. Ostali listavci Other broadleaves 22,2% Hrasti Oaks 5,7% 3.1.1 Osutost Bukev 1 Beech 32,5% 3.1.1 Defoliation rate Smreka Norway spruce 29,9% Jelka Si/ver fir 3,3% Leta 1999 je bila povprečna osutost gozdnega drevja v Sloveniji 24,33 ± 1,96 %. Delež poškodovanih dreves (drevesa, ki imajo osutost višjo od 25 %) pa je bi129,06 ± 4,16% (preglednica 1). Iz preglednice 1 je prav tako razvidno, da sta pri iglavcih osutost in še posebej poškodovanost dreves višji kot pri listavcih. Da je razlika res Drevesna vrsta št. traktov St. dreves Povprečna osutost (%) Indeks poškodovanosti (%) Tree species No. ofplots No. of trees Average defoliation {%) Damage index (%) Vse/ All 41 984 24,33 ± 1,96 29,06 ± 4,16 lglavci 1 Conifers 31 390 28,65 ± 3,48 41,97 ± 10,34 Smreka (Picea abies) 29 i94 26,26 ± 3,89 38,10 ± 11,77 Norway spruce Ostali iglavci 17 96 32,19 ± 6,17 42,33 ± 16,54 Other conifers Listavci 1 Broadleaves 39 594 20,10 ± 2,46 20,38 ± 4,79 Bukev (Fagus sylvatica) 30 320 17,20 ± 2,41 14,25 ± 5,74 Beech Ostali listavci 33 274 22,76 ± 3,80 22,65 ± 7,85 Other broadleaves 18 GozdV 58 (2000) 1 Mavsar, R.: Rezultati popisa poškodovanosti gozdov leta 1999 značilna, pokaže tudi t-test za neodvisne vzorce, saj je razlika v obeh primerih (povprečna osutost in delež poškodovanih dreves) visoko značilna (p < 0,001 ). Enake rezultate dobimo, če primerjamo bukev in smreko. Tudi v tem primeru je razlika pri obeh kazalcih visoko značilna (p < 0,001 ). Tak rezultat je povsem pričakovan, saj zavzemata ti drevesni vrsti največja deleža v vzorcu listavcev oz. iglavcev. ~~ o z_;§_ +'t:: E2 ::::! Ctl CJ):.::::: o .s: ctl Q) c::-c >O Q) ~t)) o.~ > Q) o~ O..o;;c ;i -z. "* (/J ;§. Q) (/) > Q) Q) -o ~ ..c "tJ ·c Q) (1J t)) > Ctl o E "O m o "O ..la:: >(/J .._ o o 0.. ~ >N m (1) t5 (j) o 70 60 '''\'''''''''': 50 40 30 20 .. 10 ... ' o ~--------~--~--------~--------~--------~~ 100 80 60 40 20 o -20 Vse 1 All IGL LIST SM JE RB ....... ,,.,, .... . . . . . . . ' . . . . . . . .... fl .. .... ··········"'········· Vse 1 All IGL f ......... LIST Drevesna vrsta Tree species ..... SM JE Drevesna vrsta Tree species RB BU HR KO +··················· BU HR KO GozdV 58 (2000) 1 Grafikon 2: Povprečna osutost v letu 1999 Grapt7 2: Average defoliation in 1999 I x±s IGL: lglavci 1 Conifers LIST: Listavci 1 Broadleaves SM: Smreka 1 Norway spruce JE: Jelka 1 Si/ver fir RB: Rdeči bor 1 Scotch pine BU: Bukev 1 Beech HR: Hrasti 1 Oaks KO: Kostanj 1 Chestnut Grafikon 3: Delež poškodovanih dreves v letu 1999 Graph 3: Share of damaged trees in 1999 19 Mavsar, R. Rezultati popisa poskodovanost t go::>zdov leta 1999 Grafikon 4-Frekvenčna poraz­ delitev dreves po stopnjah asu­ tasti v letu 1999 Graph 4· Frequency distribution of trees by leve/s of defofiation in 1999 Kostanj 1 Chestnut Hrasti 1 Oaks 1 Bukev 1 Beech 1 ./ Rdeči bor 1 Scotch pine 1 1 ./ ./ Jelka 1 Si/ver fir 1 Smreka 1 N01way spruce v Listavci 1 Broad!eaves lglavci 1 Conifers 1 Skupaj 1 Total Najvišja povprečna osutost in največji delež poškodovanih dreves pri­ padata pri iglavcih jel ki in pri listavcih kostanju (upoštevajoč drevesne vrste, ki so v vzorcu prisotne z več kot 25 drevesi) (glej grafikona 2 in 3). Potrebno je opozoriti na dejstvo, da so rezultati pri kostanju, hrastu, jelki in rdečem boru zaradi majhnosti vzorca obremenjeni z visoko standardno napako in standardnim odstopanjem, kar je razvidno iz grafikonov 2 in 3. Poškodovanost lahko prikažemo tudi s porazdelitvijo dreves glede na stopnjo osutosti (grafikon 4 ). Za prikaz uporabljamo pet stopenj osutosti, ki jih priporočata zakonodaja EU (Com mission Regulation ... 1987) in priročnik ICP -Forests (mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove) (Manual on methods and criteria ... 1998): -0-1 O odstotna osutost : ni os uto -11-25 odstotna osutost : rahlo osuto -26-60 odstotna osutost : zmerno osuto -61-99 odstotna osutost: močno osuto -1 OO odstotna osutost : sušica 1 ~ - 1 1 1 il 1 -• 1 1 1 ... 1 ,, 11 1 -1 11 1 ~ 1 1 11 1 ~ 1 1 1 ~ 1 L ~ 1 1 1 il 1 ~ ., ./ 1./ ./ L ./ ./ / ./ ./ o % 1 o % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 1 oo % 20 00-10% 011-25% 026-60% 1161-99% •sušice 1 dead Porazdelitev po stopnjah osutosti potrjuje rezultate, ki smo jih dobili z analizo povprečne osutosti in deleža poškodovanih dreves. Pri listavcih je stanje boljše kot pri iglavcih. Največji razliki sta v deležu neosutih (0-10 %) in zmerno osutih dreves. Tako je pri iglavcih zmerno os uto že skoraj vsako tretje drevo (30,3 %), pri listavcih pa je takšnih dreves ''le" 19 %. Razporejenost dreves po stopnjah osutosti za posamezne drevesne vrste kaže, da imata najvišji delež poškodovanih dreves (osutost dreves višja od 25 %) jelka (62,5 %) in hrast (46,4 %). Hkrati imata ti drevesni vrsti tudi najnižji delež neosutih dreves Uelka 6, 3 %. hrast 7,1 % ). Najnižji delež poškodovanih dreves ima bukev (18,8 %), ki ima 35,6 % neosutih dreves. Prostorska razporeditev traktov glede na povprečno osutost nam kaže, če upoštevamo celoten vzorec, da nekoliko izstopa območje v osrednjem delu Slovenije, kjer je stopnja osutosti nekoliko višja. V primeru, da upo­ števamo iglavce in listavce ločeno , pa ni območja, ki bi izstopala zaradi višje ali nižje stopnje osutosti (slika 1 ). GozdV 58 (2000) 1 Mavsar, R. Rezultati pop1sa poškodovanos ti gozdov leta 1999 • :J ---· • • • • • • • • o / -• 1- • • • • --• ( / • • ~: r--,.J '--• -, • • 1 1 _ . ."~"---. .. -· ",_. '\.''\ .. ..,_ ~ Skupaj 1 Total Listavci 1 Broad/eaves • • • • • ' r • • • • Stopnja osutosti Leve/s of defoliation Slika 1: Povprečna osutost lis­ tavcev, iglavcev in vseh skupaj • 0-10% v letu 1999 • f) • • '"\ ( lglavci 1 Conifers 3.1.2 Ostale poškodbe drevja 3.1.2 Other types of tree damages Poleg osutosti v okviru popisa evidentiramo tudi: -porumenelost listja oz. iglic, 11-25% • 26-60% • 61-99% e sušica 1 dead -pojav suhih in epikoremskih vej (adventivni poganjki), -poškodbe listja in vej, -poškodbe debla in koreničnika . Šibko porumenelost listja oz. iglic smo opazili le pri 0,7 % popisanih dreves. Porumenelost je bila netipične oblike. Med sedmimi drevesi, na katerih smo opazili porumenelost, so bile štiri jelke in še po eno drevo drugih treh drevesnih vrst. Za razliko od porumenelosti, ki se pojavlja na majhnem delu dreves, je pojav epikoremskih vej bolj pogost Take veje najdemo na 16,6% popisanih dreves. Večinoma se pojavljajo na listavcih (89,0 %), predvsem na bukvi (53,4 %), med iglavci pa jih najdemo le na jel ki (11 ,O%). Med vsemi popisanimi drevesi jih je le 4,0 % brez suhih vej. Večina dreves (71, 1 %) ima suhe vejice, 15,8% dreves pa ima suhe posamezne glavne veje. Dreves, ki imajo suhe dele krošnje ali suh vrh, je 4,2 %, dreves z odlom ljenim vrhom pa je 4,8 %. Poškodbe listja smo opazili na 28,1 %dreves. Glavni vzrok poškodb so primarni škod ljivci. Poškodbe vej smo evidentirali le na 1,6% dreves. Izmed ostalih poškodb krošnje se na 2,4 % dreves pojavljajo poškodbe, ki so posledica vetra, žleda, snega ali strele. Skupen obseg poškodb krošnje, ki jih je možno pripisati znanim povzročiteljem, je v povprečju 0,8% in le v posameznih primerih preseže 5 %. Tako ostaja glavni del poškodb krošnje (osutost) posledica delovanja neznanih dejavnikov. GozdV 58 (2000) 1 Figure 1: Average defoliation rate for broadleaves, conifers and total in 1999 21 Mavsar, R.: Rezultati popisa poškodovanost i gozdov leta 1999 Poleg poškodb krošnje smo popisali tudi poškodbe debla in koreničnika. Ugotovili smo, da ima take poškodbe vsako peto drevo (20,5 %). Najpo­ gostejši vzroki poškodb so sečnja in spravilo lesa (13,0% dreves), padajoče kamenje (2,4 %) in bolezni lubja (1,2 %). Preglednica 2: Primerjava kazat­ cev poškodovanost i drevesnih vrst med letoma 1998 in 1999 Table 2: Comparison of damage indicators in tree species in 1998 and 1999 3.2 Primerjava z letom 1998 3.2 Comparison with the year 1998 V primerjavi s preteklim popisom iz leta 1998 se je povprečna osutost povečala za 0,84 %, indeks poškodovanosti pa se je povišal za 0,25 % (glej preglednica 2). Drevesna vrsta Tree species Vse/ All lglavci 1 Conifers Smreka (Picea abies) Norway spruce Ostali iglavci Other conifers Li stavci Broadleaves Bukev (Fagus sylvatica) Beech Ostali listavci 1 Other broadleaves Povprečna osutost (%) Indeks poškodovano su (%) Average defoliation (%) Damage index (%) 1998 1999 1998 1999 23,49 ± 1,82 24,33 ± 1,96 28,81 ± 4,79 29,06 ± 4,16 26.73 ± 1,83 28,65 ± 3,48 36,67 ± 4,81 41,97 ± 10,34 24,10 ± 1,95 26,26 ± 3,89 33,53 ± 9,78 38, 1 o ± 111 '77 32,46 ± 7,49 1 32.,19 ± 6,17 s1 ,n ± 19,36 42,33 ± 16,54 21,54 ± 1,43 20,10 ± 2,46 22,33 ± 3,29 20,38 ± 4,79 18,54 ± 1,62 17,20 ± 2,41 1 16,82 ± 4,11 14,25 ± 5,74 21.54 ± 3.28 22,76 ± 3,80 22,30 ± 8,20 22,65 ± 7,85 Povečanje povprečne osutosti smo ugotovili le pri iglavcih (predvsem smreki), pri listavcih pa je povprečna osutost celo nižja kot v preteklem letu. Enako je z deležem poškodovanih dreves (indeks poškodovanosti). Vendar so razlike v vseh primerih znotraj 1ntervala zaupanja (a = 0,05), kar pomeni, da niso statistično značilne. Kij ub temu pa je zan im ivo dejstvo, da je prvič po letu 1996 ponovno prišlo do znižanja povprečne osutosti pri nekaterih izmed glavnih drevesnih vrst. Primerjava frekvenčne porazdelitve dreves po stopnjah osutosti nam pokaže (glej grafikon 5), da so tudi tukaj spremembe majhne. V skupnem vzorcu je prišlo do zmanjšanja deleža sušic (leta 1998 1,1 %, leta 1999 0,5 %), nekoliko pa se je povečal delež močno osutih dreves (leta 1998 3,0 %, leta 1999 5,1 %), v ostalih razredih pa so spremembe zanemarljive (manj kot 1 %). Spremembe pri iglavcih in pri listavcih so zelo podobne kot v skupnem vzorcu. Pri listavcih je prišlo tudi do zmanjšanja deleža sušic (leta 1998 1,6 %, leta 1999 0,7 %) in do povečanja deleža močno osutih dreves (za 2 %). Pri iglavcih se je povečal delež močno osutih (za 2 %) in neosutih (za 1,3 %) dreves, zmanjšal pa se je delež rahlo osutih dreves (leta 1998 44,1 %, leta 1999 20,5 %). Da so razlike med popisoma iz leta 1998 in leta 1999 res majhne, potrjuje tudi podatek, da je bila leta 1999 pri 71,3% vzorčnih dreves osutost enaka oziroma spremembe niso bile večje od 5 %. Leta 1999 je bila pri 18,4 % dreves osutost višja, 10,4% dreves pa je imelo nižjo osutost kot leta 1998. Za primerjavo: leta 1998 smo povečanje osutosti zaznali pri 47,5% dreves glede na popis iz leta 1997 (MAVSAR 1999 a). GozdV 58 {2000) 1 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Skupaj Total 1998 Skupaj Total 1999 lglavci Conifers 1998 lglavci Conifers 1999 Listavci Broadleaves 1998 Listavci Broadleaves 1999 00-10% 011-25% 026-60% 1!161-99% •sušice 1 dead 3.3 Popis stanja gozdov v Murski šumi 3.3 Forest condition survey in Murska Šuma Kot smo že uvodoma omenili, smo v letu 1999 poleg rednega letnega snemanja na mreži 16 x 16 km v okviru projekta Interakcijsko delovanje naravnih in antropogenih dejavnikov na razvoj hrasta ocenili stanje gozda v Murski šumi. Rezultati popisa so bili predstavljeni na 111. delavnici Javne gozdarske službe Raziskave nižinskih hrastovih gozdov, ki je 12. in 13. septembra 1999 potekala v Murski Soboti (MAVSAR 1999 b). Zato so na tem mestu le na kratko predstavljene glavne ugotovitve in zaključki. Leta 1997 je bila v Murski šumi postavljena mreža stalnih vzorčnih ploskev z gostoto 1 OO x 250 m. Na mreži je 117 ploskev velikosti 5 aro v. Na ploskvah smo pri 1.675 drevesih ocenili osutost in druge vidne poškodbe (biotske, abiotske in antropogene). Med drevesnimi vrstami sta prevlado­ vala dob ( Quercus rob ur L.) s 26,1 % in beli gaber ( Carpinus betulus L.) s 25,6 %. Ugotovili smo, da je povprečna osutost dreves 28,4 ± 0,80 %, delež poškodovanih dreves pa 46,8 %. Povprečna osutost je višja od slovenskega povprečja (vsa drevesa na mreži 16 x 16 km) za 15% (relativna vrednost) oziroma za 24 %, če upoštevamo Je listavce. Delež poškodovanih dreves pa je višji za 58 % oziroma za celih 88 %, če rezultate iz Murske šume primerjamo z deležem poškodovan ih listavcev na mreži 16 x 16 km (glej grafikon 6). Med drevesnimi vrstami je najbolj poškodovan dob, s povprečno osu­ tostjo 36,2 ± 1,27 % in s 74,8% poškodovanih dreves. Rezultati popisa niso presenetljivi, saj so hrasti zadnjih nekaj let v Sloveniji (MAVSAR 1999 a) (glej tudi preglednica 1) in v Evropi (Ten years of ... 1997, Forest condition in Europe ... 1999) med najmočneje poško­ dovanimi drevesnimi vrstami. Tako je bilo leta 1998 na Hrvaškem poško­ dovanih 46,2 % dobovih dreves, starejših od 60 let (Forest condition in Europe ... 1999), na Madžarskem pa je bilo leta 1997 poškodovanih skoraj 33 % hrastovih dreves (Forest condition report ... 1998). Kot vzroki so G02dV 58 t2000\ 1 Grafikon 5: Primerjava porazdel­ jenosti dreves po stopnjah asu­ tasti med letoma 1998 in 1999 Graph 5: Comparison of distri­ bution of trees by defoliation leve/s between 1998 and 1999 23 Mavsar, R. Rezultati popisa poskodovanost1 gozdov leta 1999 Slovenija (l~tavci/~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~ ~~~~~~~~ broad/eaves) Murska šuma 0% 20% 40% 60% 80% 100% jo0-10% D 11-25% 026-60% lill61-99% •sušlce 1 dead Grafikon 6: Primerjava porazdel­ jenosti dreves po stopnjah osutos­ ti med Slovenijo in Mursko šumo Graph 6: Comparison of the di­ slribution of trees by leve/s of defoliation between Slovenia and Murska Šuma 24 najpogosteje navedene (INNES 1993, AUGUSTIN 1 ANDEAE 1998, SEIDLING 1999, Forest crown condition in Europe ... 1999) klimatske razmere (mraz, suša), primarni biotski škodljivci, padec nivoja podtalnice in atmosferska polucija (ozon, S02). Glede na širok spekter dejavnikov, ki vplivajo na stanje hrastov, je ocena osutosti le diagnoza stanja. Za odgovor na vprašanje, kje je razlog za takšno stanje gozda in kako s tem gozdom ravnati v bodoče , so potrebne bolj poglobljene raziskave , ki deloma že potekajo (SMOLEJ 1 GRECS (ed.) 1999). 4 ZAKLJUČEK 4 CONCLUSION Stanje gozdov se glede na leto 1998 ni bistveno spremenilo. Raz­ veseljivo je dejstvo, da sta se prvič po letu 1996 znižala povprečna osutost in delež poškodovanih dreves (osutost drevesa višja od 25 %) pri listavcih. Žal se pri iglavcih nadaljuje trend naraščanja obeh omenjenih kazalcev, čeprav je sprememba (povišanje) manjša kot v preteklem letu. Podobno kot za celoten vzorec lahko tudi za posamezne drevesne vrste ugotovimo, da spremembe niso dramatične . Pri bukvi se je stanje v pri­ merjavi s prejšnjim letom izboljšalo. Povprečna osutost in delež poškodo­ vanih dreves sta celo nižja kot leta 1997. Prvič po letu 1995 imajo nižje vrednosti obeh kazalcev (povprečna osutost in delež poškodovanih dreves) tudi vse drevesne vrste iglavcev razen smreke. Tako kot v preteklem letu (MAVSAR 1999 a) tudi letos izstopa smreka (v negativnem smislu). Pov­ prečna osutost in delež poškodovanih dreves sta ponovno višja kot prejšnja leta. Nadaljuje se trend rasti, ki traja že od leta 1994 (manjši padec le leta 1996). Sicer je sprememba manjša kot v prejšnjem letu, vendar je to le slaba tolažba. Morda pa je zanimiva naslednja primerjava. Slovenija je med redkimi državami v Evropi, ki v popis vključujejo drevesa iz vseh socialnih položajev (nadvladajoča , vladajoča in obvladana) (KOVAČ et al. 1995). V večini evropskih držav so v vzorec vključena le nadvladajoča in vladajoča drevesa (Manual on methods ... 1998). Pri nas tako dobimo sicer bolj reprezenta­ tiven vzorec, hkrati pa je tako ocenjena osutost višja, kot bi bila, če bi upo­ števali evropsko metodo. V letu 1999 je povprečna razlika znašala 4,11 %. če se še nekoliko poigramo s številkami, ugotovimo, da je bila, če upoštevamo le 1. in 2. socialni položaj, pri vseh glavnih drevesnih vrstah (razen pri kostanju) osutost v letu 1999 nižja, kot leta 1998. Hkrati je GozdV 58 (2000) 1 Mavsar, R.: Rezultati popisa poškodovanosti gozdov leta 1999 povprečna osutost podstojnih dreves značilno višja (p<0,001) od povprečne osutosti nadvladajočih in vladajočih dreves. Vendar je to predvsem poslew dica sestojnih razmer (pomanjkanje svetlobe in konkurenca) (SEIDLING 1999), in ne delovanja atmosferskega onesnaževanja . Glede na zapletenost medsebojnega delovanja posameznih dejavnikov, ki vplivajo na gozdno drevje, pogosto nismo sposobni ovrednotiti učinko­ vanja posameznega dejavnika (TRESHOW 1984). Le v izjemnih primerih lahko propadanje gozda pripišemo posameznemu dejavniku . Zato je še toliko bolj pomembno nadaljevati s poglobljenimi raziskavami na posamez­ nih primerih (npr. Murska šuma) tudi v bodoče . Le tako bomo sposobni odgovoriti na vprašanje , kaj se obeta gozdu v prihodnje in kako z njim ravnati (gospodariti). Kakšni so cilji v prihodnje? Leta 2000 bo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije opravljena inventura poškodovanosti gozdov na mreži 4 x 4 km, ki vključuje okoli 700 trakt o v (okoli 17.000 dreves). Upamo, da bomo z izboljšano metodologijo uspeli zbrati zanesljivejše podatke, ki nam bodo omogočili poglobljene analize in kakovostne rezultate. Zato bomo več časa namenili zagotavljanju kakovosti v vseh fazah inventure (priprava, izvajanje ... ). Upamo, da bomo k temu pripomogli že s pripravo nove izpopolnjene izdaje priročnika za izvajanje inventure, ki bo namenjen predvsem terenskim ekipam. Poleg tega bo s sprejetjem pravilnika o izvajanju monitoringa stanja in razvoja gozdnih ekosistemov v začetku leta 2000 končno ustvarjena za­ konska podlaga za izvajanje monitoringa . Results of the· 1999 Forest Condition Survey Summary ln the late 1970s, increasing 1 forest damage in many parts of Europe togetherwith increasing awareness of long-range transboundary air pollution asa problem for the environment led to comprehensive research and monitoring programmes. The first research activities in this fieldl in Slovenia had begun in the late 1960s. Until today, we have developed an integrated forest monitoring system. On one hand we carry out annual forest condition surveys ona systematic 16 x 16 km grid-net, whereas on the other hand we perform intensive investigations on specially selected research plats. Here presented are results of the 1999 Forest Damage Condition Survey and a short overview of results gathered on research plots in Murska Šuma. The 1999 Forest Condition Su.rvey has been managed by two teams of th.e Slovenian Public Forest SeNice and of the Slovenian Forestry Institute. 984 trees on 41 plats were included in the survey. Broad­ l'eaved trees were predominant in the sample with the Beech and the Spruce being the most numerous of the various tree species. Analysis of da·ta shows the average defoliation rate of 24.4 perce nt for all the tree species, whfle the proportion of damaged trees wi~h more than 25 percent of unexplained defoliation rate has reached 29.1 percent. ln comparison to the 1998 survey with the average defoliation rate of 23.5 percent, the proportion of damag·ed trees with more than 25 percent of unexplained defoliation rate had reached 28.9 percent. Both values compared have slightly increased, however, alterations detected can not yet be p.roved statistically signi.ficant. By ta king into account individual tree species only, we may draw the following conclusions: the ave rage defoliation rate and the share of damaged l Norway spruce trees (Picea abies) defoliated by more than 25 percent, have both rised for 2.1 perce nt and 3. 7 percent respectively . On the other s ide, the crown condition of the beech (Fagus sylvatica) has improved . The average defoliation rate has decreased for 1.3 percent, so has the share of damaged trees which is 1.3 percent lower than its share in the last year. GozdV 58 (2000) 1 25 Mavsar. R.: Rezultati popisa poskodovanostl gozdov leta 1999 Together with the crown damage condition assessment has been identified with "known" damages, ca used by insects, grazing,. abiotic agents and logging activities. Su eh dama.ges have been found in 43.7 perce nt of all trees. Abou1 28 percent of them have been affected by insects or diseases which explains about 5 percent of overall defoliation. ln addition .. 20.5 :percent of all tree-stems have been damaged by either logging activities or snow or ice breaks or falling rocks. especially on steep slopes. As already mentioned above, the forest condition survey conditions was also carried out on research plats in Murska šuma, together on 1,675 trees on 1'17 assessed plats. Analysis shows the average defoliation rate for all the tree species has been 28.4 percent, moreover, 46.8 percent of trees have been damaged. Both values are significantly higher than ave rage values for Slovenia from the sampl,e of 16 x 16km grid-net. The highest values for both indicators among tree species were observed in the European oak (Quercus robur), with average defoliation rate of 36.2 percent and 7 4.8 perce nt share of damaged trees respectively. VIRI/ REFERENCES ABRAMOWITZ, J. N., 1998. Ohranitev svetovnih gozdov: Zemlja 1998.-Radovljica, Media d.o.o., s. 25-50. AUGUSTIN, S. 1 ANDREAE. H., 1998. Cause-effecl-interrelations in forest condition .-Hamburg, UN 1 ECE. 52 s. BOGATAJ, N .• 1997 a. Popis propadanja gozdov v letu 1996 in spremembe v obdobju 1987-1996 na bioindikacijski mreži.-GozdV. 3, 55, s. 171-178. BOGATAJ, N., 1997 b. Propadanje gozdov v Sloveniji- stanje v letu 1995 in spremembe v obdobju 1985-1995 .-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 53-92. INNES, J. L., 1993. Forest Health-lts Assessment and Status.-Cambridge, CAB International, 514 s. KOVAČ, M. 1 SIMONČIČ, P. 1 BOGATAJ, N. 1 BATIČ, F. 1 JURC, D. 1 HOČEVAR, M., 1995. Monitcring propadanja gozdov in gozdnih ekosistemov -Priročnik za terensko snemanje podatkov.- Ljubljana. Gozdarski inštitut Slovenije, 64 s. KOVAČ, M .. 1997. Dosedanji koncept popisa propadanja gozdov in razvoj celostnega ekološkega monitoringa.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52. s. 23-52. MAVSAR, R., 1999 a. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16 x 16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v Evropi.-Zbornik gozdarstva in lesarstva. 58, s. 139-163. MAVSAR, R. 1999. Stanje gozda v Murski šumi. Raziskave nižinskih hrastovih gozdov: Ili. delavnica Javne gozdarske službe. Murska Sobota, 12.-13. oktober 1999.-Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 1999, s. 11-14. SElDLING, W., 1999. Multivariate Statistics wilhin Integrated Studies on Tree Crown Condition in Europe.- Hamburg, Institute for World Forestry, 36 s. SMOLEJ, l. 1 GRECS, z. (ed.), 1999. Raziskave nižinskih hrastovih gozdov: 111. delavnica Javne gozdarske službe z mednarodno udeležbo, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. 87 s. SMOLEJ, l. 1 SIMONČIČ. P., 1999. Raziskave hrastovih in drugih nižinskih gozdov: 111. delavnica Javne gozdarske službe z mednarodno udeležbo .-Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. s. 5-10. ŠOLAR, M., 1997. Raziskovanje poškodb gozdov zaradi onesnaženja zraka-mejniki.- V: Znanje za gozd, Zbornik ob 50-letnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta.- Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, s. 61-79. TRESHOW, M., 1984. Air Pollution and Plant Life.-Norwich. John Wiley & Sons Ud., s. 234. URBANČIČ, M., 1997 a. Rastiščna podoba ploskev slovenske 16 x 16 kilometrske mreže.-GozdV, 55, 2. s. 66-86. URBANČIČ, M., 1997 b. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na slovenski 16 x 16 km bioindikacijski mreži.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 223-250 . ... , 1998. Forest condition in Europe- Results of the 1997 crown condilion survey-1998 Technical report.-1999, UN 1 ECE, Geneva, 118 s . ... , 1999. Forest condition in Europe- Results of the 1998 crown condition survey-1999 Technical report.-1999, UN 1 ECE, Geneva, 84 s . ... , 1999. Forest condition in Europe- Results of the 1998 crown condition survey-1999 Executive report.-1999 , UN 1 ECE. Geneva, 35 s . . . . . 1998. Manual on methods and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests.-1998, Hamburg, UN 1 ECE . ... , 1997. Ten years of monitoring forest condilion in Europe.-1997, Brussels, UN 1 ECE, 386 s . ... ,1987. Commission Regulation (EEC) no. 1696 1 87 of 10 June 1987 laying down certain detailed rules for the implementation of Council Regulation (EEC) No. 3528/ 86 on the protection of the Community's forests against atmospheric pollution (inventories, network, reports).- 1987, Official Journal of the European Communities No. L 161, s. 1-22. 26 GozdV 58 (2000) 1 Strokovne razprave GDK: 907.3 (497.12 Gorenjska) Gozdarski prispevek k izbiri najprimernejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske Janez POGAČNIK* Izvleček: Pogačnik, J.: Gozdarski prispevek k izbiri najprimernejše lokacUe za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske. Gozdarski vestnik, št. .1/2000. V slovenščini , cit. lit. 23. Avtor podaja opis stanja gozdov ter vzročne analize vseh ekoloških , prostorskih in gozdnogospodarskih dejavnikov. ki so osnova za ovrednotenje vseh gozdnih funkcij ranljivosti gozdov in gozdnega prostora. Razpoložljive in dopolnjene strokovne osnove so služile za presojo vplivov na gozd, gozdni prostor in gozdarsko dejavnost na štirih potencialnil1 lokacijah za ureditev komunalne depooije na območju Gorenjske. Podani so naravovarstveni ukrepi za znižanje škodljivih vplivov na sprejemljivo stopnjo. Z medsebojno primerjavo analiziranih dejavnikov in rangiranjem je bila opravljena izbira najprimernejše lokacije. Ključne besede: gozd, gozdni prostor, gozdarska dejavnost. komunalni odpadki, deponija, vplivi na okolje, presoja vplivov. 1 UVOD V prispevku povzemam osnove vsebine študije vp­ livov na gozd in gozdni prostor ter gozdarstvo kot dejavnost, kije služila pri izdelavi naloge Iskanje naj­ primernej.ših lokacij za ravnanje s komunalnim/ od­ padki za območje Gorenjske . Kot izhodišče so služili rezultati prvega negativnega kartiranja za vso gorenjs­ ko regijo, ki so za podrobnejšo proučitev določili štiri potencialne lokacije: Jesenice, Tromejo, Kovor in Te­ netiše. Pri postopku presoje vplivov na gozd smo izhajali iz podmene, da bi študija služila kot sestavni del celo­ vite presoje vplivov na vse sestavine okolja. Primer­ jalne analize količinskih in kakovostnih dejavnikov gozdnega ekosistema in nekaterih krajinskih poseb­ nosti naj bi omogočile najprimernejšo izbiro lokacije v obravnavanem gozdnem prostoru. Ugotavljamo, da posledice posegov v gozdni pros­ tor, ki niso skrbno načrtovani, prinašajo ekološko po­ slabšanje okolja in precejšnjo krajinsko razvredno­ tenje. S proučitvijo ekoloških, prostorsko-krajinskih in proizvodno-gospodarskih dejavnikov je mogoče prispevati k izbiri najsprejemljivejše lokacije v gozd­ nem prostoru, kar je bil tudi glavni namen študije. 2 OPREDELITEV NALOGE Na osnovi pogodbe z naročnikom Komunala Ra­ dovljica d. o. o. smo pripravili dogovorjeno vsebino študije vplivov na gozd in gozdni prostor ter goz­ darstvo kot dejavnost za izdelavo naloge Iskanje naj- *mag. J. P., Uiliv. dipl. inž. gozd., Kebetova 25,4000 Kranj, SLO GozdV 58 (2000) 1 primernej.ših lokacij" za ravnanje s komunalnimi od­ padki za območje Gorenjske . Za osnovo so služili: l. Poročilo o negativnem kartiranju za izbiro lokacije centra za ravnanje z odpadki -Projekt FAHRO: CERO-vmesno poročilo. Pri negativnem kartiranju so upoštevali sledeče dejavnike : vodne vire, vodo­ take in stoječe vode, varovalni gozd, gozd s poseb­ nim namenom, kmetijske površine, naravni park, sanitarne pasove (300 in 500 m) in nadmorsko viši­ no. 2. Karte merila l : 15.000, v katere so vri sane lokacije za deponije Jesenice, Tromeja, Kovor in Tenetiše, na katere se nanaša študija in ki so služile za opre­ delitev vplivnih območij. 3. Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vpli­ vih na okolje, UL RS 70/96 . 4. Ostali navedeni viri in literatura. 3 METODA DELA IN PROBLEMATIKA Zakon o varstvu okolja določa presojo vplivov na okolje za uresničevanje načela preventive in za ugo­ tavljanje skladnosti z okoljskimi značilnostmi lokacije in s sprejem lj iv ostjo nameravanih posegov glede na njihove posredne in neposredne posledice za okolje z dveh vidikov: -najmanjših možnih sprememb naravnih razmer v okolju in -največjih možnih zahtevanih vrednosti varstva okolja. Zakon tudi določa, da mora programiranje in pro­ jektiranje posegov v okolje izhajati iz študije ran lj iv osti okolja. 27 Uredba o vrstah posegov v okolje določa, za katere posege je obvezna presoja vplivov na okolje in za katere je potrebna le v primerih, ko posegi dosegajo ali presegajo določen obseg. Po tretjem členu uredbe je določeno, daje za gozd obvezna presoja vplivov na okolje, če gre za poseg, ki obsega krčitev gozdov na površini 5 ha in več. Obseg krčitve gozdov pri vseh štirih potencialnih lokacijah deponij presega 5 ha. Zakon o gozdovih z načrti za gospodarjenje določa pogoje za usklajeno rabo gozda in gozdnega prostora. Obvezni izhodišči za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov sta stopnja varovanja okolja pred obremenit­ vami in varstveni režim zavarovanih naravnih bogas­ tev. Od l. l. 1995 je treba v prostorske dele gozdno­ gospodarskih načrtov obvezno smiselno vključevati študijo ranljivosti in presojo vplivov na okolje, ki sta strokovni podlagi pri izdaji soglasij za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. Študije ranlji­ vosti še ni, niti niso sprejeti podzakonski predpisi, zato smo uporabili dosedanje strokovne osnove in prilago­ jeno metodologijo. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gojitvenih načr­ tih opredeljuje funkcije gozdov ter vključuje merila za njihovo ovrednotenje, ki jih veljavni gozdnogos­ podarski načrti še niso upoštevali, zato smo jih poeno­ tena dopolnili. Za izdelavo študije smo uporabili sledečo metodo, oziroma postopek dela: -proučili smo problematiko posegov v gozd in zna­ čilnosti projekta o načrtovanem odlagališču komu­ nalnih odpadkov; -določili smo 20 ha veliko območje vseh štirih poten­ cialnih lokacij (Jesenice, Tromeja, Kovor in Tenetiše) na karti merila 1 : 10.000 in vrisali 500 m široko vplivno območje ( 168,5 ba na enoto) v predhodno pripravljene poenotene karte z gozdarsko prostorsko razdelitvijo; -na obravnavanem območju smo zaradi poenotenja in dopolnitve veljavnih podatkov za obnovo gozdno­ gospodarskih načrtov pregledali tipična rastišča; -ovrednotiti smo funkcije gozdov in proučili občut­ ljivost gozdov glede na varovalni pomen gozdov in gozdnih površin; Pr~::glcdna brt;J; Razporeditev potencialnih lokacij za deponijo komunalnih odpadkov 28 Pregled potencialnih lokacij za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske: 1 • Lokacija deponije Jesenice 2 • Lokacija deponije Tromeja 3 • Lokacija deponije Kovor 4 • Lokacija deponije Tenetiše GozdV 58 (2000) 1 -proučili smo pričakovane vplive in opravili presojo vplivov na gozd in njegove funkcije z vzročno analizo in sintezo vseh dejavnikov na lokacijah potencialnih deponij ter na njihovem vplivnem območju; -evidentirana dejansko stanje obremenitev v prostoru, obseg in tehnična zahtevnost posega, ki vpliva na izbiro lokacij centra za ravnanje z odpadki, so služili kot podlage, ki so narekovale opredelitev ukrepov za zmanjšanje škodljivih vplivov in pripravo pred­ logov okoljevarstvenih ukrepov v času pred, med in po gradnji deponij ter spremljanje stanja v vplivnem območju gozdov. 4 OPIS ZNAČILNOSTI POSEGA Komunalni odpadki niso inertni in lahko onesnažijo druge sestavine okolja, zlasti površinske vode in pod­ talnico. Poleg tega nastajajo emisije smradu zaradi nekontrolirane presnove organskih snovi. Raziskave kažejo, da bi na razdalji 300 m še vsi prebivalci zaz­ navali smrad. Šele pri odmiku 500 m lahko pričakuje­ mo tako nizke imisijske koncentracije smradu, da lah­ ko takšen odmik ocenimo kot minimalen v smislu ohranitve zadovoljive kakovosti bivalnega okolja. Se­ veda pa je emisija smrdljivih in/ali škodljivih snovi odvisna od več dejavnikov, kot so: tehnologUa depo­ nije, vrsta in količina odpadka, ekološke razmere itd. Zato v študiji izhajamo iz sledečih predpostavk: -pri ureditvi deponije se bodo upoštevale tehnične zahteve in priporočila za izgradnjo regijskih odlaga­ lišč komunalnih odpadkov (VŠOD Kranj, 1989) ter vsa novejša spoznanja; -zadoščeno bo geološki in hidrološki ustreznosti ter zagotovljena bo družbena sprejemljivost in izvedlji­ vost na osnov-i javnomnenjskih raziskav; - z opredelitvijo območja potencialnih možnih lokacij bo upoštevana zahtevana minimalna oddaljenost od naselij zaradi emisij in imisij smrdljivih in/ali škod­ ljivih snovi; -projekt izgradnje odlagališča bo vključil vse potrebne ukrepe za varstvo okolja, s katerimi se bodo škodljivi vplivi na gozd omejili na sprejemljivo stopnjo. Dejavnosti pri urejanju deponije, ki so neposredno povezane z objektom za odlagališče in vplivajo na gozd, gozdni prostor in gozdarsko dejavnost, so: -predhodna dela geodetskih izmer in geoloških razis­ kav; -posek drevja, zemeljska dela, ureditev dostopa, grad­ bena dela in ograjevanje; GozdV 58 (2000) 1 -ureditev dovoza, odlaganje in odbiranje odpadkov, kompaktiranje z zemljo ali izkopom, odplinjevanje, zajemanje površinskih in odcedniJ1 vod, skladiščenje in odvoz odcednih vod; -zagotovljena opravila v zvezi z nezgodami, kot so požar, eksplozija, premik zemlji ne in nekontrolirano odlaganje nevarnih odpadkov. 5 OPIS STANJA GOZDOV V obravnavanih območjih ima vegetacija značaj delno alpskega, delno predalpskega fitoklimatskega teritorija, ki se med sabo prepletata zaradi orografije. Pestra geološka sestava, sorazmerno veliko padavin ( 1.600 do 1.800 nun v območju deponij) in razgiban relief so v do Igo trajnem tlotvornem procesu omogoči li razvoj rastiščno bogatih in pestrih talnih kompleksov. Večina gozdov ima nadpovprečno dober rastiščni po­ tencial, ki pa je na boljših rastiščih praviloma slabo izkoriščen. Ugotovljene so različne vrste poškodova­ nosti gozdov; škode so v porastu. Na obravnavanih območjih podajamo prevladujoča soodvisnost gozdnih združb od geološke podlage in vrste tal. Na vseh štirih lokacijah skupaj je evidentiranih 22 asociacij ali suh­ asociacij gozdne vegetacije. Po prevladujočih rastiščih je opredeljeno enajst gospodarskih razredov. Iz njih lahko predstavimo vse relevantne količinske in kako­ vostne podatke za členitev in vrednotenje gozda, gozd­ nega prostora in gozdarske dejavnosti po osnovnih ureditvenih enotah. Gospodarski razredi so oblikovani zelo homogeno in po enotnih izhodiščih. Tako so odsev rastiščnih razmer, stanja sestojev in načina gozdnega gospodarjenja. V preglednici 1 so prikazani le izračunani poprečni podatki (iz osnovnih ureditven ih enot, ki so služi.le za prostorske analize in prostorsko predstavitev rezulta­ tov) za vse odločujoče dejavnike iz opisanega stanja gozdov, ki neposredno kažejo absolutne in relativne razlike med posameznimi obravnavan imi lokacijami. fz primerjave odločujočih dejavnikov ugotavljamo: l. Vse deponije so opredeljene v gozdnem prostoru, saj je v območjih deponij in njihovem vplivnem območju 68 do 98 % gozda. 2. Gozdovi na obravnavanih lokacijah se po zgradbi in sestavi drevesnih vrst, rastišči.h in opredeljenih razvojnih ciljih med seboj precej razlikujejo. V več­ jem obsegu se pojavljajo le podobni spremenjeni kisloljubni borovi gozdovi v vplivruh območjih Tro­ meje, Kovora in Tenetiš. 29 Pogačnik . .1.: Gntdarski pnsp..:\'d, h i7biri najprimcrnc:išc: lokacije za dqnnijo komunalnih odp::1dk0\ na območj u Gorcnjskl: Preglednica 1: Osnovni dejavniki na površinah deponij in njihovem vplivnem območju Odločujoči dejavniki Območje deponije Vplivno območje deponije Lokacija deponije Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše Površina gozda(%) 75 98 68 83 73 87 70 77 GR 604 -Alpski bukov gozd s pospeše- 94 - 49 - - vanjem smreke v enodobni obliki (%) GR 605-Alpski bukov gozd s pospeše- 6 - - 35 -- vanjem smreke v enodobni obliki (%) GR 612-Trajno varovalni gozdovi(%) - 3 --- GR 613-Varovalni gozdovi s pionirsko - 1 - - 13 --- vegetacijo na območju plazu(%) GR 802-Zmerno acidotilni bukovi gozd.(%) - 1 79 -- 39 -- GR 804 -Termofilni bukovi gozdovi (%) -- -- 8 - GR 72-Spremenjeno kisloljubno bukovje(%) 21 - 1 - 37 - 6 GR 73 -Spremenjeno kisloljubno borovje (%) - 15 1 85 16 36 50 GR 112-.lelovje (%) --85 - 47 GR 140-Ohranjeno zmerno kisloljubno -- 17 - bukovje(%) GR 241 -Gozdovi s poudarjenimi - -15 44 1 javnimi f1mkcijami (%) Rasti ščni koeficient 7,0 8,2 12,8 6,1 6.0 8,0 12,2 6,1 lzkor iščenos t rastiščnega potenciala(%) 60 75 36 64 61 92 52 64 Optimalna lesna zaloga : dejanski zalogi 0.7 l.l 0,5 0,7 0.8 1.1 0,7 0,8 Gozd. združbe iz opisa vegetacije(%) Anemone-Fagetum typicum (AnFt) 37 -- 47 - - Anemone- Fagetum homogynetosum (AnFh) 48 - - 33 - - Carice albe-Fagetum (CAF) Il --=--_j -- 5 - 1 - Polygonato verticillato -Luzu/o - 4 - - 12 1 - Fagetum (PLF) Rhodothamnio -Rhododendretum - 2 -- /aricetosum (RRI) _j Rhodothamnio -Rhododendretum 1 - mugetosum (RRm) Querco-Luzu/o- Fagetum (QLF) - 4S -- 24 - - Querco- Luzu/o-Fagetum --- 1 - oreopteriotosum (QLFo) J Querco- Luzu/o- Fagetum - 1 4 - oreopteriotosum abiosum (QLFoa) Haqueto -Fagetum (HF) -1 15 1 - IS -2 Querco-Carpinetum homogynetosum (QCh) -- - 1 - B/echno- Fagetum (BF) - 36 -4 36 8 Vaccinio -Pinetum (VP) - 12 92 1 19 33 1 83 D1yopteido- Abietetum (DA) --70 -44 - Abieto-Fagetum (AF) -1 ---- -2 - Bazzanio- Abiefetum (BA) --2 1 --1 - Luzu/o -Fagetum (LF) -16 1 - -Il - Querco -Carpinetum luzuletosum (QCI) 4 --6 7 Opomba: Fragmentarna so zastopane še združbe: Alnetum glutinosae (Ag), Aceri-Fraxinetum (AcFr), Pinetum subilliricum (Ps) in Haqueto -Fagetum anemonetoswn (HFan). 30 GozdV 58 (2000) '1 rregkdmc1< 3 1 3 3 1 i* l GR6l3 l 2 3-2* 3 3 3 1 2"' 1 GR 802 J 3-2* 3-2* 3 3 3 -1 1 GR 804 \ 3-2* 3-2* 3 3 3 ")>!< l GR 72 2* 3-2* 3 - 2* 3 _, - J 2* 1 1 GR 73 3 3-2* 3-2* 3 3 3 2'' 1 GR 112 3 3-2'" 3-2* 3 3 - 3 2* 1 GR 140 3 3 J 3 3 3 2* :2 GR241 3 3 3 3 2 2 3 2* 2 Opomba: L Gozdne funkcije (skupine) : l. varsfvo zem ljisč in sestoj ev, 2. hidr0loška, 3. biotopska . 4. klimatska. 5. rekreacijsk a, 6. varovanje naravne in kultume dediščine in ostalih vrednot okolja. 7. turistična, higiens ~a in poučna. 8. estetska. 9. lesnoproizvodna . 2. Z znakom *je označena stopnja, ki jo je le fragmenta rna, do površine 1 O ':Yo. mogoče ovrednotiti v posameznem razredu. 3. Pestrost gozdnih združb je največja na območju Tromeje, najmanjša pa na območju Tenetiš. V pre­ glednici podajamo le tiste gozdne združbe, katerih deležje 1% in več. Če upoštevamo še fragmentamo razšitjene gozdne združbe, je pestrost še večja . 4. Poprečni rastiščni potencial za deponije kaže zelo značilne in pomembne razlike. Najnižji je na lokaciji Tenetiš (6, 1 ), dvakrat večji pa na lokaciji Kovora. 5. Izkoriščenost rastiščnega potenciala je relativno niz­ ka, razen na lokaciji Tromeje, kjer so gozdovi za izkoriščanje težje dostopni in so ohranili sorazmerno visoke lesne zaloge. 6 OVREDNOTENJE FUNKCIJ GOZDOV Funkcije gozdovi majo v prostoru različen pomen in medsebojen vpliv. Ta medsebojen vpliv je lahko v konkretnemu okolju pospeševalen, neodvisen, omeju­ joč ali celo izključujoč . Seveda pa razumemo posa­ mične gozdne funkcije kot delovanje dinamičnih pro­ cesov v naravi, ki služijo ohranjanju življenjske skup­ nosti gozda, hkrati pa tudi kot različne vidike delovanja gozda, od katerega ima človek neposredne ali posredne koristi. Funkcije (preglednica 2) so ovrednotene v skladu z navedenim pravilnikom ( l-zelo pomembna, 2-pomembna , 3 -delno pomembna). 7 RANLJIVOST GOZDOV IN GOZDNEGA PRO­ STORA Zakonsko določilo opredeljuje študijo ranUivosti kot vnaprej pripravljeno analizo prostora in okolja z GozdV 58 (2000) 1 namenom, da vsi, ki načrtujejo posege v okolje, izha­ jajo tudi iz študije ranljivosti okolja. ''Študija ranlji­ vosti okolja temelji na ekosistemski členitvi prostora injo sestavljajo kakovostna in količinska analiza okol­ ja in njegovih sestavin, njegove občutljivosti glede po­ segov v okolje, regeneracijske in nevtralizacijske spo­ sobnosti okolja, dosežene stopnje celotne in integralne obremenjenosti in ogroženosti, ocena še sprejemlji ­ vega obsega obremenitve in predlog stopnje varovanja okolja pred obremenitvami, vključno z območji, na katerih zaradi čezmerne obremenjenosti novi posegi niso dovoljen1 " (52. čl. Zakona o varovanju okolja). Ker še ni ustreznih metodoloških rešitev oziroma ker niso izpolnjene zakonske obveznosti zlasti glede štu­ dije ranljivosti za celotno Slovenijo in določene stopnje varovanja okolja,je mogoče po dosedanjih strokovnih izkušnjah določiti le relativne stopnje občutljivosti gozdov in gozdnega prostora zaradi posegov vanj. V ta namen služi spredaj opravljena količinska in kako­ vostna analiza gozdov in ustrezno oblikovana meto­ dologija, ki razčlenjuje obravnavane površine po ob­ jektivno določ!jivih, merljivih in razumljivih dejav­ nikih ranljivosti gozdov in gozdnega prostora. Tako obravnavamo gozd kot določlj ivo, spoznavno prvino okolja, ki ima različna stanja, ki jih je mogoče tudi vrednostno oceniti. Te ocene naj bi tudi služile pri oceni stopnje vpliva na gozd in gozdni prostor in so sestavni del celovite študije ranljivosti okolja. Upora­ bili smo model občutljivosti, pri katerem smo upošte­ vali vrednotenje gozdov po varovalnem pomenu na osnovi gozdnih združb (KOŠIR 1974) in združbe raz­ vrstili v 8 kategorij občutljivosti (1 =najbolj) . 31 Pog;11:·nik. L: CillZdar~ki prispevek k itb1ri najprimernejše lLJI-.acijl' zu dcpnmju komunalnih oJpadko\ 11:1 območj u Gorenj. ke PrL'gkdnict 3: Relativna primerljivost občutljivosti gozdov po gospodarskih razredih na lokacijah deponij Gospodarski razred Območje deponije Jesenice Tromeja Kovor 604 2,1 - - 605 -..., - .),.) 612 613 802 - 5.0 804 - 72 5,0 140 5.0 112 5,0 73 - 241 - - Povp. koef. ranljivosti 2.2 5,0 5,0 8 OCENA MOŽNIH VPLIVOV IN POSLEDIC DEPONIJ NA VPLIVNEM OBMOČJU Pri posegu v gozdni ekosistem prizadenemo bolj ali manj vse funkcije gozdov, zato so pričakovani vpli­ vi na vse funkcije gozdov že v času gradnje. Ocenju­ jemo, da stopajo v času gradnje v ospredje kratkoročni vplivi tako zaradi samih dejavnosti , kot so poseka gozda za urejanje deponij pri zemeljskih in gradbenih delih, gradnje dodatnih dovoznih poti, uporaba mani­ pulacijskih površin izven urejanja deponije ali ob robu same poseke, kakor tudi zaradi prisotnosti delavcev in gradbene mehanizacije . Vse to povzroča poškodbe gozdnih zemljišč in sestoj ev. Če je teren nagnjen, pri­ haja zaradi odstranitve vegetacije do lokalnega odna­ šanja zemlje, pri delih s stroji in prevozih materiala pa se v zemljo spirajo škodljive snovi. Nastajajo mot­ nje pri delih v gozdu in pri lovu ter pri izrabi ostalih vzporednih gozdnih proizvodov. Omejen oziroma izlo­ čen ali močno moten je prostor za gozdno rekreacUo. Že s samo gradnjo nastajajo trajnejši vplivi v ob­ močju same gradnje, ki so značilni in potencirani v času delovanja zgrajenega objekta, in to zaradi: -izgube gozdnih površin zaradi spremembe namemb­ nosti zemljišč, -spremembe v dreniranosti tal, ki vodi do zaostajanja pretoka vode, Pregkdnica -+: Posledice predvidenega posega v gozd Vplivno območje deponije Tenetiše Jesenice Tro meja Kovor Tenetiše 2,0 3,0 - 2,0 1.0 - -J 5,0 - 1 -1 6,0 - - 1 5.0 1 - 5,3 5.1 5,0 5,0 5,1 - - 5,0 - - 5,7 1 - 5,0 - - 5,2 5.1 2?2 5,1 5,1 5,2 -spiranja škodljivih snovi v zemljo pri delu z meha­ mzactJO, -ožiga debel in povečane nevarnosti snegolomov in vetrolomov pri novo nastalih gozdnih robovih ali pri poškodovanih obstoječih gozdnih robovih, -motnje zaokroženosti posesti, izpada donosov ter motenj pri izkoriščanju gozdov in pri izvajanju lova, -motenj v biotopih prosto živečih živali. Od navedenih vplivov lahko opredelimo njihov obseg in razporeditev neposrednih posledic v prostoru, kot so prikazane v preglednici 4. Že s samo gradnjo bodo trajno izločene določene gozdne površine, ostale v ožjem območju gradnje pa bodo delno prizadete. 9 NAPOVED VPLIVOV IN POSLEDIC DEPONIJ NA GOZD JN GOZDNI PROSTOR TER GOZ­ DARSTVO KOT DEJAVNOST 9.1 Vplivi na gozd in gozdni prostor Gozd je zelo pomembna sestavina okolja in ima kot ekosistem večnamensko vlogo. Njegovo vlogo in po­ men ocenjujemo na osnovi ovrednotenja vseh funkcij, kamor vključujemo ekološke, socialne in proizvodne dejavnike, ki zagotavljajo ekološko ravnotežje v pro- Lokacija deponije Gospodarski Rastiščni Koeficient Krčitev gozda Obstoječi g. Novi g. rob razred potencial občutljivosti (ha) rob (m) (m) 1. Jesenice 604, 605 7,0 ~2 \6,0 380 1.410 2. Tromeja 802, 72 8,2 5,0 19,5 100 1.590 3. Kovor 112, 140 12,8 5,0 13,3 200 1.490 ·4. Tenetiše 140, 241 6,1 5,1 16,5 250 1.200 32 GozdV 58 (2000) 1 Pregkclnic~1 5: Ocena stopnje vpliva nCJ gozd in gozdni prostor Območje deponije Vplivno območje Jesenice 1 Tro meja 1 Kovor 1 Tenetiše Jesenice 1 Tromeja 1 Kovor 1 Tenetiše Povprečje 5-4 1 3-4* 1 3 1 3-4 5 1 3-4* 1 3-4* 1 4-3. Opomba: Vplivi so analizirani po gospodarskih razredih in v osnovni enoti prostorske razdelitve . Z* označujemo stopnjo vpliva, ki je le fragmentamo na obravnavani površini gospodarskega razreda. storu in kažejo na svojo ranljivost pri posegih v gozd. Večje motnje, ki jih predstavlja poseg za regionalno deponijo in njeno obratovanje, prizadenejo vse funk­ cije gozdov. Izhajamo iz predpostavke, da je vpliv na gozd in gozdni prostor tem večji: -čim bolj je gozd občutljiv za posege glede na varo­ valni pomen gozdnih združb, - v čim večji meri je že izražena ali utemeljena pou­ darjenost socialnih funkcij gozdov, -čim večji je gozdnogospodarski pomen gozdov in -čim večje so že prisotne obremenitve v prostoru, ki ogrožajo gozdove. Lokacije se močno razlikujejo pri sledečih dejav­ nikih: v obsegu potrebne krčitve gozda ( 44 % ), v ras­ tiščnem potencialu (21 O %), glede na koeficient ob­ čutljivosti gozdnih združb (232 %), v dolžini prizade­ tega obstoječega gozdnega roba (380 %) in po novo nastal em gozdnem robu ( 132 % ). Za presojo vplivov na gozd, gozdni prostor in tudi na gozdarsko dejavnost smo oblikovali vrednostno lestvico v petih stopnjah: l. vpliv je neznaten- to je malo pomembna količinska in/ali kakovostna sprememba gozda ali gozdnega prostora kot sestavin okolja; 2. vpliv je zmeren -to je, ko so spremembe sestavin okolja pomembnejše, toda še v mejah zmernega in se narušeno ravnotežje kmalu vzpostavi; 3. vpliv je hud -ko je količinska in/ali kakovostna sprememba zelo velika, narušeno ekološko ravno­ težje se z dodatnimi biotehničn.imi ukrepi v daljšem razdobju uravnoteži; 4. vpliv je zelo hud-ko je količinska in/ali kakovostna sprememba gozda že na meji še dopustnega in lahko Preglednica 6: Stopnja vpliva na gozdarstvo kot dejavnost Odločujoči Območje deponije dejavniki Jesenice Tromeja Kovor Rastiščni koeficient 7,0 8,2 12,8 Izkoriščenost 60 75 36 rastiščnega poten.(%) Dostopnost dobra do slaba dobra zelo dobra Stopnja vpliva 2-3 4 4-3 GozdV 58 (2000) 1 vodi do uničenja naravnega sistema ter pomeni večjo dolgotrajnejšo škodo v obravnavanem območju; 5. vpliv je nedopusten- ko količinska in/ali kakovostna sprememba vodi do trajnega uničenja ekosistema gozda, kar vpliva tudi na področja zunaj obravna­ vanega območja. 9.2 Vplivi na gozdarsko dejavnost Za presojo vplivov na gozdarstvo upoštevamo ras­ tišče, stanje sestaja in dostopnost, medtem ko smo ocenili, da velikost površine in navezanost lastnikov na gozd ne bi dala dodatnih razlik pri ocenjevanju. Sinteza navedenih meril, pri katerih upoštevamo v največji meri rastiščni potencial (50 %), nato stanje sestojev (30 %), najmanj pa dostopnost (20 %), omo­ goča oceno stopnje pomembnosti vplivov na gozdarst­ vo kot dejavnost. Z objektivno oceno vplivov na gozdarsko dejavnost ugotavUamo, da nastajajo neposredne in posredne po­ sledice. Tako ugotavljamo: -da bo trajno izpadla gozdna proizvodnja; -da bo do 20 let zmanjšana gozdna proizvodnja na vseh novih in prizadetih gozdnih robovih v širini največje prizadetosti (okoli 50 m širok robni pas gozda); -da bo treba v ožjem pasu deponije (okoli 1 OO m) računati s spremenjenim režimom gozdnega gospo­ darjenja; -da bodo zaradi vplivov na robne površine (snegolomi, vetrolom i. poslabšanje kakovosti !esa) potrebna večja vlaganja Y varstvo in gojenje gozdov, gospodarjenje z gozdom pa bo manj donosna; -da bo delno povečan obseg tehnično-strokovnega dela in kontrole. Vplivno območje Tenetiše Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše 6,1 6,0 8,0 12,2 6,1 64 61 92 52 64 zelo dobra slaba dobra do slaba zelo dobra zelo dobra 3 2 4 4 3 33 Pogačnik . .1 .• tiu;d.1rs!-..i prbpl' \~·k k llllll'l lliljpnnH:m 'J~e lllbcij..: l,llkpflnijn kollltlllillnih oJpnJkO\ na obnw..::_1u liorcnj ke 10 PREDLOG OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV Osnovno naravovarstveno načelo vključujejo tudi gozdnogospodarski ci lji za večnamensko, so naravno in ekosistemsko trajno gozdno gospodarjenje. Koli­ činske in kakovostne razlike analize stanja gozdov kažejo, da so med obravnavanimi lokacijami pomemb­ ne razlike. V ta namen so navedeni diferenciran! dolgo­ ročni in podrobni kratkoročni ukrepi pred posegom v gozd in gozdni prostor, med njim in po njem. Pn:gkJniL ·a 7: Ocena stopnje vpliva na gozd in gozdni prostor 1l PREDLOG SPREMLJANJA STANJA MED GRADNJO IN PO NJEJ Predlagamo: l. Vse odgovorne inšpekcije in javna gozdarska služba morajo pri posegih v gozd spremljati izvajanje na­ črtovanih del in določenih pogojev, ki so navedeni z mnenji in soglasji vseh zainteresiranih, in tudi iz­ vajanje predlaganih ukrepov, ki izhajajo iz te študije. 2. Odgovorni izvajalci del morajo sproti odpravUati vse Upoštevani dejavniki Potencialne lokacije deponij z opisom dejavnikov Rang deponije okolja Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše J. Tr. K. Te. l. Višinska razlika 580-860 m 427-475 m 472-525 111 415-442 m 4 3 2 l reliefa 2. Geologija apnenec, mešana mešana, več pleistocen. ilovica 4 3 2 1 dolomit ilovice 3. Gozdna tla renzina, rjava od plitvih do kisla rjava 1 sprana, globoka, 4 3 2 l pokarbonatna globokih kisla 1java 4. Letne padavine 1.800 rnm 1.600-1.700 mm 1.700-1.800 mm 1.600-1.700 mm 4 2 3 2 5. Površin. vode brez potok 500 m potok 600 m potok 300m 1 3 4 2 6. Varoval nost AnFh, AnFi, QLF, HFan, BF DA. LF. VP VP, QCI,BF 4 3 2 l gozd. združbe CAF 7. Rodovitnost 7,0 8,2 12.8 6.1 2 3 4 1 rastišča (RK) 8. LZ na l ha 194m 297m 169m3 174m3 3 4 l 2 9. Prirastek na l ha 4.4 m1 7,8 111) 4,0 m1 1 4,2 m3 3 4 1 2 10. LZ na l ha (optim.) 277 m1 270m' 340m' 250 m3 3 2 4 1 Il. Površina gozda 16,0 ha 19,5 ha 13,5 ha 1 16,5 ha 2 4 l 3 12. % listavcev 38 31 25 5 l 2 3 4 13. Odprtost vplivnega slaba do dobra do slaba zelo dobra do zelo dobra 1 2 3 4 območja dobra dobra 14. Vizualne motnje velike srednje ~rednje do majlme majhne 4 3 2 l 15. Bližina naselja predmes* v ni naselja v zaselek ob robu ni naselja v 4 l 2 1 vplivnem ob. vplivnem ob. vplivnega ob. vplivnem območju 16. Občutljivost gozdnih 2.2: An Ft, 5, l: BF. QLF, VP, 5.1: DA, YP, LF 5,2: VP, BF, 4 2 2 1 združb na vplivnem An.Fh, PLF, HFan, ... BA, ... QCI ... območju deponije CAF, ... 17. Raznolikost AnFt, AnFh, QLF, QLFo, VP, DA, AF, BA, BF, VP, QCI, Ag 2 4 3 "1 vegetacije CAF, PLF, QLFoa, HF, QCI, LF, QCI,Ag RRl, RRm BF, VP. Ag, AcFr 18. Poudarjenost eko. 2. in 2.* 2.* in 2.* 2.* 2.* in 2 ... 2., 2. in 2.* 3 1 2 4 in soc. funkcij 19. Obremenitve deponija, škode škode v gozdu, deponija, škode v deponija, škode v 3 l 2 4 vplivnega v gozdu, avtocesta gozdu gozdu, rekreacija območja rekreacija Skupna vrednost 56 50 45 37 sprejemljivosti Sprejemljivost za 41 29 25 20 gozd in g. prostor -Sprejemljivost za 15 21 20 17 gozdarstvo 34 GozdV 58 (2000) 1 pričakovane posledice gradnje na območju objekta in v vplivnem območju deponij. 3. Odgovom i projektant idejnega načrta zunanje ure­ ditve zelenja ob deponiji mora spremljati potek grad­ benih del in se z idejnim načrtom prilagoditi izva­ janju zemeljskih del glede na posebnosti prostora. Vsa nova spoznanja se morajo vključiti v izvedbeni nač1t zasaditve krajine okoli deponije. 4. Investitor naj zagotovi, da se v vplivnem območju postavijo opazovalni objekti. Predlagamo minimal­ no dve opazovalni ploskvi (trakta) na prevladujočih rastiščih, ki naj bi jih Gozdarski inštitut Slovenije podrobno spremljal v okviru raziskav o propadanju gozdov. 12 SKLEPNA OCENA SPREJEMLJlYOSTI ZA IZBIRO NAJPRIMERNEJŠE LOKACIJE Pri oceni pričakovanih vplivov smo upoštevali od­ ločujoče dejavnike, ki vplivajo na občutljivost gozda in gozdnega prostora, hkrati pa tudi oceni li v logo in pomen gozdarstva kot dejavnosti v obravnavanem pro­ storu. Izhajali smo iz analize stanja ter iz medsebojne soodvisnosti tako ekoloških kot tudi gospodarsko­ tehničnih pogojev in socialnih funkcij gozda. Navedli smo skupne okoljevarstvene ukrepe in tudi specifične ukrepe, kijih moramo posebej upoštevati glede posa­ meznih potencialnih lokacij za regionalno odlagališče, če hočemo pričakovane vplive znižati na sprejemljivo stopnjo. Ocenjujemo, da prav s primerjavo vseh dejav­ nikov in njihovim razvrščanjem po občutljivosti, v kolikšni meri je določena lokacija sprejemljivejša gle­ de na posamezen ekološki, prostorski ali gozdnogos­ podarski dejavnik, pomagamo pri izbiri najprimernejše lokacije. Uporabljeni dejavniki, njihov opis in dosežen rang med lokacijami deponij, so razvidni iz pregled­ nice 7. Čim nižji rang v medsebojni primerjavi dejav­ nikov ima deponija, tem sprejemljivejša je tudi v skup­ nem seštevku vseh dejavnikov. Po uporabljenih merilih je po skupni vrednosti naj­ bolj sprejemljiva lokacija Tenetiš, sledijo pa Kovor, Tromeja in Jesenice. To zaporedje določajo predvsem dejavniki, ki so pomembni za gozd in gozdni prostor (označeni pod zapored nimi številkami: J -6 in 14-19), saj kaže rangiranje teh dejavnikov zelo zaznavne raz­ liko med lokacijami . Dejavniki (označeni v zaporednih številkah od 7 do 13), ki v večji meri odločajo o spre­ jemljivosti za gozdarstvo, to zaporedje menjajo. Me­ nimo, da bi morali dejavnike, ki vplivajo na sprejemlji­ vost za gozd in gozdni prostor, vrednotiti z večjo težo. GozdV 58 (2000) 1 Viri <:! N o ~ ANKO, 13., 1993. Vpliv motenj na gozdni ekos~t.tn'f"m na / gospodarjenje z njim.-Zbornik gozdarstva in les<~ IM~ ...... štev. 42, Ljubljana, 1993. BOGATAJ. N. / SIMONČIČ: . P., 1994. Vplivi emisijskih poškodb na vodno funkcijo gozda.-Zbomik seminarja Gozd in voda. BF, Ljubljana, 1994. BOGATAJ, N., \997. Težnja propadanja gozdov na 16 x 16 km mreži v obdobju 1987-1997 v Sloveniji in na tujem.-GV. Vol. 55 (1997), št. 10, s. 461-471. CIMPERŠEK, M., 1994. Neupravičeno prez11i gozdni rob.-GV. Vol. 52 ( J 994 ), št. 3. KOŠIR, ž. .. 1976. Zasnova uporabe prostora- gozdarstvo ZDP in IGLG, Lj, 1976. PAPEŽ, J. 1 PERU ŠEK, M. /KOS, 1., l 997. Biotska raznolikost gozdne krajine, GZS, LJ, 1997. POGAČNIK, J., 1976. Napovedovanje ·o~plivov na naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gorshm svetu.-Zbornik goz.darst va in lesarstva, L 14, štev. 2, s. 221-314, Ljubljana. 1976. POGAČNIK , J .• 1995. Strokovne podlage za prostorski del pri nač1iu gozdnogospodarske enolt:-1. in 2. del.-GV, Vol. 53 ( 1995), Šl. 4, s. 195-207' št. 5-6, s. 250-266. POGAČNfK, 1.. J 997. Študija vplivov na gozd, gozdni prostor in gozdarstvo kot dejavnost za območje AC Cogetinci­ Radmožanci, tipkopis, Kranj 1997. Komunala Radovljica: Demonstracijski projekt za ravnanje s komunalnimi odpadki za področje gorenjske regije.-CERO. Radovljica, 1997. ---,Gozdnogospodarski načrt, g.g.o. Jesenice, 1987-1997 .-ZGS Območna enota Bled. ---,Gozdnogospodarski naČii , g.g. e. Radovljica Levi breg Save, 1989-1998.- ZGS Območna enota Bled. ---. Gozdnogospodarski načrt, g.g.e. Preddvor, 1992-2001 .­ ZGS Območna enota Kranj. ---, Gozdnogospodarski načrt, g.g. e. Tržič, !996-2005. ---,Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, UL RS 70/96 . ---, Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenill na­ črtih -usklajeno besedilo december 1 997. ---, Presoja vplivov na okolje zaradi načrtovanega odlagališča komunalnih odpadkov v občini Kamnik- analiza potenci­ alnih in izbor optimalne lokacije, lnstitnt.ložefŠiefan, Lju­ bljana, 1990. ---, Prispevek k izboru dolgoročne rešitve odlaganja komunal­ nih odpadkov v občini Grosuplje.- Jožef Štefan. Ljubljana, 1992. ---,Zakon o varovanju okolja. UL RS 32/93. ---. Zakon o gozdovih, UL RS 30/93. ---,Zbornik Nasprotja v gozdnem prostoru in njihovo razreše- vanje.-ZGDS, Ljubljana, 1994. --, Zbomik Strokovna izhodišča za pripravo pravilnikov o goz­ dnogospodarskem, gozdnogojitvenem ir~lovskogojitvenem načrtovanju.- ZGDS, Ljubljana, 1994. ---, Zbornik Znanje za gozd 1, 2.-G lS, Ljubljana, 1997. 35 Stališča in odmevi Stališča javnosti o medvedu ,, Zgornji Selšld dolini -metodoloske in vsebinske napal{e (GozdV 1999/9) V razpravi Stališča javnosti o rnedvedu v Zgornji Selški dolini avtorjev Janeza Logarja in Urše Komac, objavljeni v Gozdarskem vestniku (št. 9/1999), so metodološke napake, s katerimi morajo biti seznanjeni morebitni uporabniki razprave, saj te napake pomemb­ no zmanjšujejo njeno raziskovalno in uporabno ~,·red­ nost. V prispevku je zaslediti tudi vsebinske pristope, ki po mojem mnenju ne sodijo v raziskovalno delo. 'Naslov razprave ne opredeli javnosti, na katero se raziskava nanaša, kar je zelo pomemben podatek. Bra­ lec lahko na vsaki strani prispevka zmotno sklepa, da gre za širšo javnost vsaj na ravni Slovenije, čeprav so bili.pravzaprav anke .tir~n.i le prebivalci Zgornje Selške doline ter strokovnJaki rn obiskovalci iz drugih ob­ močij. Razprava prikazuje in komentira podatke, ki so bili dobljeni s pomočjo ankete. Osnovni in nujni pogoj za posplošitev rezultatov ankete na celoto ali del izbra­ ne javnosti (populacije) je, da dobimo vzorec anketi­ rancev na način slučajnostnega izbora. Samo slučaj­ nostni izbor zagotavlja reprezentativnost vzorca . Pri­ mer: če želimo rezultate katere koli ankete posp\oše­ vati na vso odraslo slovensko populacijo, moramo anketirati ustrezno velik vzorec odraslih državljanov s celega območja Slovenije . Vzorec pa mora biti na­ rejen na način slučajnostnega izbora anketirancev iz seznama vseb polnoletnih prebivalcev Slovenije. Samo pod temi pogoji lahko govorimo o uporabi. ankete kot znanstvene metode in samo v tem primeru lahko rezul­ tate posplošujemo na slovensko populacijo. Povsem enake zakonitosti veljajo za vse druge populacije (re­ gije, kraje, skupnosti strokovnjakov itd). Omenjena osnovna pravila anketnega vzorčenja si lahko ogle­ damo v vsakem učbeniku metod družboslovnega razis­ kovanja. V omenjeni raziskavi ta pogoj ni bil izpolnjen, kar sem osebno preveril pri enem od avtorjev razis­ kave. Vzorec anketirancev je bil narejen neslučajnost­ no in zato ne omogoča nikakršnega posploševanja. Raziskava zato ni objektivna. Rezultati zato ne morejo biti veljavni, saj vzorec ni v reprezentativnem odnosu s populacijo. To je približno tako, kot če bi opazovali nekaj dreves v bližnjem gozdu za hišo ali na Rožniku nato pa bi rezultate analize hoteli posplošiti na ve~ slovenski gozd. Pomanjkljivost v poznavanju metod družboslovne­ ga raziskovanja se kaže na primer v opisu metod dela, saj je navedeno, daje anketiran ce sestavljala populacija 36 162 ljudi, kar pa v opisanem primeru ni populacija, ampak vzorec. V poglavju o metodah dela (stran 384) bi morali biti opisani vsaj pojma populacija , vzorčni okvir in način izbire vzorca ter ocena njegove repre­ zentativnosti. V preglednici št. 1 na primer vidimo spodrsljaj (?), da je bilo anketiranih tudi 1_2 ?seb v starostni skupini od O (nič) do 18 Jet, zato bi bilo po­ trebno navesti, kakšna je bila pravzaprav spodnja sta­ rost~a meja anketirancev. Zelo je zaželena tudi pred­ stavitev celotnega vprašalnika. Omenjene metodološk~ napake žal preprečujejo nadaljnja sklepanja, zato tudt ne kaže opozoriti na nekaj spornih zaključkov, sodb in komentarjev v poglavjih Rezultati in Zaključki . Vsaka javna uporaba podatkov ankete in za~ljučkov brez podrobnejšega opisa omejitev vrednostt ankete, tabko pomeni zavajanje javnosti. Vtis je, da je sicer podjetno zastavljena seminarska naloga na podiploms­ kem študiju zaradi zanimivosti teme v letu 1999 (od­ ločba MKGP 0 odstrelu medvedov) nekritično prerasla svoj namen in okvir. V poglavju Zaključki (stran 390) so navedena vred­ nostna oz. ideološko-etična stališča o t. i. sodobnem varstvu narave, antropocentrični okoljski etiki te: vred­ notenju narave in njene 'inberentne vrednosti' . Zal nič od tega ne omogoča treznega in strokovno argumenti­ ranega razmisleka glede prihodnjega ukrepanja , kot menita avtorja, in tudi ne prispeva k večji kakovosti prispevka . Veliko je izkušenj in tudi znanstvenih raz­ prav, ki dokazujejo, da se zaradi omenjenega ideološ­ kega pristopa 'strokovnjakov' dogaja prav nasprotn?. Razprave so čustvene in nestrokovne, kar dokazuJe tudi obravnavana raziskava. Taka vsebina pa v prikaz rezultatov raziskovalnega dela ne sodi. Ekocentrična ali antropocentrična pa še kakšna druga etika imajo enako 'pravico sobivanja', če uporabim v anketi uporab­ lj en izraz, in so popo ln o ma zasebna zadeva pos~meznika . Na koncu se moram dotakniti lahkotnosti, s katero gozdarstvo in sorodna področja vključujejo v svoje delo metode drugih strokovnih področij, v tem primeru družboslovnega področja, za katera niso ne izšolani ne usposobljeni. Med viri, ki so navedeni na strani 393, lahko najdemo vire s filozofsko vsebino, ne najdemo pa literature s področja družboslovoih raziskav ali vsaj z osnovami statističnih metod. Mag. Milan Šinko GozdV 58 (2000) 1 Stališča in odtne,li Napačna raba dveh strokovnih izrazov v članl\u Razširjenost in ras tne značilnosti n1alega jesena v Sloveniji (avtor M. Piškur, G V 10/1999, str. 419-434) l. Str. 424: "Veliko pomembnejša je bila mana, zaradi česar so nastali nasadi širom po južni Italiji / .. ./ Jvfana vsebuje manitol (25-82 %), saharozo, sluz, citronsko kislino in druge spojine. Ima veliko ener­ getsko vrednost uporablja se v slaščičarstvu/ ... /" -nepravilno. V Slovarju slovenskega knjižnega je­ zika beremo na str. 520: manaje ''sladek sok neka­ terih rastlin, ki so ga prede/aLe ušice: čebele nabi­ rajo mano; hojeva mana; listna mana". Po bibliji pa je to "snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v PaLestino". V imenova-nem članku ne gre ne za eno ne za drugo, ampak za na zraku strjeni drevesni sok malega jesena. 2. Str. 432: ''Pri osebkih nižjih slojev imamo opraviti s t. i. "vlečenjem v vWno" /.../" -nepravilno. V aplikativnih botaničnih disciplinah se za imenovan­ je vegetacijskih komponent uporablja izraz plast, kot npr. drevesna plast, grmovna plast, zeliščna plast. Kljub narekovaj em ni dopusten izraz večen ja v višino, saj drevesa lahko v višino le rastejo, vle­ čejo se lahko le veje in še to samo navzdol ... Mag. Zoran Belec Narodno bogastvo na mešetarjevem pladnju '? Moje neposredno domače okolje-kamor hrjbovci prištevamo tudi bližnjo in daljno okolico domačega kraja-me je spodbudilo, da sem zaplesal po računal­ niški tipkovnici. Nisem mogel kaj, da ne bi napisal spremne besede kupom hlodov, ki ležijo ob zgledno urejeni gozdni cesti. Vse skupaj je del ob denacionaJi­ zacijskem postopku vrnjenega posestva, kije že dobilo pravega, individualnega lastnika, oz. lastnico. Gospa menda prebiva v sosednji državi, zato ji je lastninska pravica domača in dobro ve, kako je treba z lastnino (v tem primeru gozdom) gospodariti. Vse lepo in prav. Verjetno bi vsak dober gospodar ravnal podobno, saj vemo, daje kapital pač potrebno oplemenititi in slednje je postalo jasno tudi državnim uradnikom, ki so od­ govorni za gospoda1jenje z gozdovi. Čeprav sem sorazmerno mlad, pa mi spomin seže nekoliko nazaj, v obdobje, ko se o kakšnem postopku denacionalizacije ni govorilo niti v t. i. prepovedanih šalah. Zgoraj omenjene gozdne površine so bile v lasti države, obsegale pa so tudi nekatere zaraščajoče paš­ nike, s katerimi je gospodari la domača paš na skupnost. Tisti čas sem se komaj prelevil iz bruca v pravega študenta na gozdarski fakulteti in sem izkoristil vsako priliko za delo v gozdu. Tako sem tudi pomagal upo­ kojenemu očetu, bivšemu gozdnemu delavcu, ki gaje pašna skupnost najela za čiščenje pašnikov, oz. za posek drevja, ki se je zaraslo na opuščenih pašnih površinah. Na silikatni podlagi in rastišču, kjer res- GozdV 58 (2000) 1 nična ni težav s pomlajevanjem gozda, je bil oče pre­ malo pazljiv in je posekal tudi nekaj dreves, ki naj ne bi bila več v mejah pašnika, oz. JU naj bi bila prek že močno zaraščene (zabrisane) meje med pašnikom in gozdom. Menim, da ni treba posebej omenjati, da je ves les tako ali tako ostal pašni skupnosti, torej v sa­ mem kraju za potrebe pašne skupnosti (skupni hlev na planini, staje itd.). Takrat mlad gozdarski inženir je vztrajno iskal krivce in poprava lcrivice, ki se je zgodila državi s tem, ko se nekaj hlodov (pri sodniku za prekrške je bila predmet obravnave ena "boljša" smreka) ni odpeljalo po dolini navzdol. Splet srečnih okoliščin in vplivni možje pašne skupnosti so tisti čas rešili očeta pred hujšimi posledicami roke pravice, kamor pa je vseeno moral iti na zagovor. Vrnimo se za slabih ducat let v današnji čas. Ta isti gozdarski inženir je uspešen podjetnik, privarčevana lesna zaloga pa se je spremenila v kakovostne sorti­ mente, kij ih gozdarske transportne kompozicije pridno vozijo v sosednjo državo. Med ljudmi ima nova last­ nica ugled, saj je nekaj bogatega izkupička namenila tudi za vzdrževanje gozdne ceste, na kateri pa že stoji (zaenkrat še odprta) zaporni ca. Da ne bo pomote, vse je narejeno po črki zakona, vendar mi ostaja grenak priokus ob dejstvu, da znamo biti tako mačehovski do samih sebe, nato pa tako velikodušni, ko delimo pri­ varčevano bogastvo. Dr. Jane z Krč 37 Iz domače in tuje prakse Gozdna pot Pistrov grad v Vuzenici Potrebe ljudi po stiku z naravo, predvsem pa spoz­ navanje gozda na drugačen način, so razlogi za nasta­ janje novih učnih poti. Tako je v Vuzenici nastala tudi gozdna učna pot Pistrov grad, kije bila uradno odprta 20. 6. 1999. Označena pot je ena izmed številnih po­ hodniških poti po gozdovih v bližini Vuzenice, kjer se ljudje sprehajajo in odkrivajo skrivnosti gozda. Na­ menjena je ljubiteljem narave, šolarjem, odraslim, skratka vsem, ki želijo spoznavati bogastvo gozda ali pa v njem najti trenutke sprostitve. Pot, ki vodi skozi gozd, od Vuzenice do Sv. Vida, je dolga okrog 3 km. Sprehod po njej traja od dve do tri ure, s postanki na 33 označenih stojiščih pa tudi več. Napisne table ob poti in vodnik pripomorejo k temu, da je spoznavanje gozda lažje. Na označenih stojiščih smo želeli prikazati gozd, njegovo zgradbo, razvoj in vlogo v odnosu do človeka. Pot, kije naravo­ slovna, zajema tudi kulturnozgodovinske spomenike, s katerimi spoznanja o gozdu samo še obogati. Pot se začne pri Štoku, gradu iz 16. stoletja, kjer je tabla z vsebino in smerjo poti. Na začetnih točkah lahko obiskovalec razmišlja o gozdnem robu in vred­ notah gozda. Seznani se z drevesnimi vrstami, značil­ nimi za gozdove Pohorja in Kozjaka. Ko prispe pohodnik do hribčka Štokkogl, se mu odpre prelep razgled na Vuzenica, na pokrajino Koz­ jaka in del Pohorja. Ob vznožju hribčkaje obiskovalec seznanjen z gozdnim bontonom in obnašanjem v gozd­ nem prostoru. Pot vodi dalje skozi gozd, ki ga je osnoval človek, in skozi naravni gozd, ki je stvaritev narave. Mimo točk, ki popotnika seznanjajo o pomenu vode v gozdu, o gozdnih tleh, o koreninah in o pestrosti gozda, prispe popotnik do gozdnega roba, kjer je čudovit pogled na gozdnato pokrajino Kozjaka. Podobo dajejo gozdnati krajini značilne zaokrožene kmetije- celki. Pot obide ruševine nekdanjega mogočnega Pistro­ vega gradu iz 13. stoletja, od katerega so danes ostale le še razvaline obzidja in delno ohranjen stolpič. Grad je dobil ime po slikarju Pistru, ki je v njem stanoval še ob koncu 19. stoletja. Pohod nadaljujemo po kamionski cesti do naselja nasproti cerkve Device Marije na Kamnu. Možen je ogled romarske cerkve iz 13. stoletja in kapel ice, kije bi la postavljena leta 1998 in je posvečena A. M. Slomš­ ku. A. M. Slomšek je služboval v Vuzenici od 1838. do 1844. leta. Proti Vuzenici se popotnik vrača po prijetni romars­ ki stezi nad železniško progo, kjer je tudi znamenje, ki obeležuje železniško nesrečo iz leta 1898. Omenjen del poti je bolj sprehajalen. Obiskovalca seznanja pred­ vsem z varovalno vlogo gozda, ki varuje strmo pobočje nad železnico pred izpiranjem tal in plazovi. Pot se Slika 1: Delno ohranjen stolpič Pistrovega gradu (foto: M. Modic) Slika 2: Otvoritev gozdne učne poti Pistrov grad (foto: G. Mlinšek) 38 GozdV 58 (2000) 1 zaključi pri Valnerjevi kapelici, kije posvečena dobrot­ niku Matiji Valnerju. Na začetku ali na koncu poti je možen tudi ogled cerkve sv. Nikolja, ki jo z njenim visokim :zvoni kom (59 m) radi primerjamo z domnevno najvišjo smreko v Evropi -Sgermovo smreko. V knjižnici in predprostoru župniščaje ogleda vred­ na tudi Slomškova soba z bogato poslikanim stropom Iz domače in tuje prakse iz leta 1653. Gozdna učna pot Pi stro v grad, ki je delo gozdarjev in krajanov, obiskovalce seznanja z gozdovi v okolici Vuzenice in z vuzeniškimi kulturnozgodovinskimi spomeniki . Tako nas pot zbližuje z naravo, kulturo in zgodovino Vuzenice. Zdenka Jamnik Sekalniki -stroji za izdelavo lesnih sekancev Robert KRAJNC *, ike POGAČ IK** Z uvajanjem sodobnih tehnologij ogrevanja na les­ no biomaso prodirajo na naš trg sodobne tehnologije priprave tesnega kuriva. Ena izmed sodobnih oblik lesne ga kuriva so sekan ci (poznamo še brikete, pe lete), za pripravo le-teh pa uporabljamo sekalnike. Na osnovi navedenih lastnosti delimo sekalnike v tri skupine (preglednica 1 ). Pri izbiri sekal nika je pomemben podatek maksi­ malni premer lesa, ki ga stroj še lahko obdela. Določa * R. K., GIS, Večna pol 2, 1000 Ljubljana , SLO ** N. P., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 1 ga dimenzija vstopne odprtine stroja. Od tega je odvis­ na tehnologija predpriprave surovine za sekance (npr. cepljenje debelejših kosov). Velikost sekancev je običajno nastavljiva in je od­ visna od tehnologije kurjenja (avtomatizirano polnjen­ je peči). Način nastavitve je odvisen od izvedbe nožev sekalnika . Spreminjamo lahko število nožev, število obratov bobna z noži, gostoto navojev pri vijačnem nožu in razdaljo med diskom z noži in protinožem . Sekalnik srednjega razreda Biber 7 kot prikolica s traktorskim poganom in nakladalno napravo (proizvajalec Eschlbock, Avstrija) 39 Iz domače in tuje· }:Jrakse PregleJnica 1: Delitev sekalnikov Delitev Moč Maks. premer lesa Velikost sekancev Učinki Cenovni razred sekalnik: o v (kw) (cm) Lahki 20-30 do 15 Srednji 40-60 1 do 30 1 Težki 150-360 do 40 1 Z naraščanjem učinka sekal nika pada strošek izde­ lave na enoto proizvoda, povečuje pa se začetna inves­ ticija. Učinke sekalnika merimo v nasutih m-1 lesnih sekancev (iz 1 m3 oblovine dobimo od 2,5 do 3 nas ute m3 lesnih sekancev). Cene sekalnikov so odvisne tudi od izvedbe stroja. Izvedbo seka ln ika določajo pogon, mobilnost in način polnjenja. Pogon sekalnika je lahko lasten (motor z notranjim izgorevanjem, elektromotor), lahko pa se­ kalnik poganja traktor preko kardanskega zgloba. Sekalniki so lahko mobilni (kot traktorski priključek ali kot prikolica) ali fiksni. Slednji se uporabljajo na večjih deponijah in v lesnopredelovalnih obratih. Roč­ no polnjenje sekalnika je fizično na pomo in zamudno delo, zaradi česar se zmanjšujejo dejanski učinki. Učin­ kovitejše in· enostavnejše je polnjenje stroja z manjšo nakladalno napravo. Med številnimi ponudniki sekalnikov na evropskem Pregkdnica ::!: Predstavitev nekaterih sekalnikov Proizvajalec GANDINI FARM! POSCH (mm) (mlfh) (v otilijonih SIT) 5-30 2-5 do 2 5-100 1 10-50 od 2 do 9 5-150 50 in več nad lO trgu vam predstavljamo značilne predstavnike za po­ samezne skupine. Domača proizvajalca tovrstnih strojev sta Crom­ com Domžale in Tehnos Žalec. Delavec, ki upravlja s sekalnikom, je izpostavljen več nevarnostim (ostri in vrte či deli, izmet delcev, možnost povratnega udarca ... ), zato mora pri delu upo­ rabljati predpisano zaščitno opremo. Zaščitna oprema za delo s sekalnikom zajema: -glušnike ali čepke za zaščito sluha, -zaščitna očala ali mrežico, ki varuje oči in obraz, -usnjene rokavice, -delovno obleko iz enega kosa -kombinezon, -obuvalo, ki ne drsi. V naslednji številki Gozdarskega vestnika bomo predstavili stroje za avtomatizirano pripravo klasičnih polen. POSCH POETTINGER GANDINI WILLIBALD MODEL Chipper 04 CH 160F CbipWorker ChipWorker WTD-U PLUS Cbipper YlZA 2500 TPS 130-350/80 PZG 130-350/80 D35 IOTTS SKUPlNA lahki lahki srednji srednji srednji težki težki Pogon -vrsta traktor traktor traktor die. motor traktor traktor die. motor Potrebna moč motorja kW 15-37 J0-20 37 35 15 59-110 184 Maks. premer lesa cm 15 16 13 13 22 30 Velikost sekancev mm 10-13 13 5-120 8-13-18 Št. nožev 11 3 2 3 3 4,2,l 4 48 Obraii kardana vrt/min 540 540-1.000 540 540-1.000 1.000 Teža kg 320 280 700 1.500 1.230 1.400 11.050 Ucinek m3/h 6 5-20 1 lO 10 15 30 30-80 Cena* SIT 1,218.000 615.000 2,523.000 5,011.200 2.732.500 SIT 3,160.000 22,772.500 * -Opomba: Navedene cene ne vključujejo carinskih dajatev ter DDV-ja. 40 GozdV ~8 (2000) 1 Gozdarstvo v času in prostoru A ustrofoma 1999 1nia PIŠKUR' ·· V avstrijskem področju Kaiserau, v bližini mesta Admont, je od J 2. do 14. oktobra J 999 potekala med­ narodna sejemska prireditev Austrofoma z naslovom Sprejemljivo in racionalno pridobivanje lesa v gorskih gozdovih. Prireditev je že tradicionalna, saj se je v obdobju dveh desetletij predstavljala že osmič. Glavni namen sejma je predstavitev gozdarske opreme in de­ lovnih sredstev ter novosti in smeri razvoja gozdarske tehnike in tehnologij na aktiven način-med praktičnim izvajanjem delovnih operacij v gozdu. Sama prireditev je namenjena gozdarskim strokovnjakom, večjim izva­ jalcem gozdarskih del in gozdnim posestnikom. Prireditev je bi la organizirana tako, da seje večina proizvajalcev gozdarske mehanizacije predstavila na 44 točkah, ki so bile razporejene vzdolž etažne goz­ darske ceste, del pa tudi na osrednjem razstavnem prostoru v dolini. Pri praktičnem izvajanju del v snu-e­ kovih gozdovih so bile predstavljene žičnice, harves­ terji, zgibni prikoličarji (forwarderji), gozdarski trak­ torji in zgibniki z raznovrstno paleto možnih priključ­ kov ter konjsko spravilo. Poudarek je bil na tehnolo­ gijah in gozdni tehniki za delo v gorskih gozdovih in na strmih terenih. Na razstavnem prostoru so se pred­ stavili predvsem proizvajalci zaščitne opreme za delo v gozdu, proizvajalci motornih žag, izobraževalna, zavarovalniška, založniška in sejemska dejavnost, pro­ izvajalci mobilnih in stabilnih žag za razrez lesa, sekal­ nikov in cepilnikov ter proizvajalci dvigal. Občasno je potekala tudi demonstracija reševanja v gorskih področjih s pomočjo helikopterja. Največje novosti so bile prikazane pri delovnih sredstvih, ki se uporabljajo za delo v strmih področjih z velikimi nakloni. Predstavljeni so bili manjši har­ vesterji za redčenja v takih terenskih pogojih dela, kjer se uporabljajo predvsem žičnice. Prevladovali so ožji harvesterji (Robin, Neuson), ki imajo možnost niveli­ ranja kabine. Osnova teh strojev so goseničoi bagerji. Podobno je zasnovan tudi večji in močnejši harvester Impex Konigstiger, z delovnim dosegom 15 metrov, ki lahko izdeluje sortimente do premera 63 centimetrov (podira pa do 70 cm debelo drevje). Zanimiv je nov harvester Bergbiber, ki lahko dela v strminah z naklo­ nam do 60 odstotkov. Osnova je hodeči mobilni štiri­ kolesni bager Kaiser S2 z dvema zgibnima nogama in * M. P., univ. dipl. inž. gozd., GI S, Večna pol 2, ! 000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 1 sposobnostjo horizontalnega premikanja nosilcev ko­ les. Hidravlična roka je patentirana in je sestavljena iz h·eh hidravličnih rok, od katerih sta dve teleskopski; ena nosi procesorski agregat, druga pa bagersko žlico. Doseg hidravlične in sestavljene teleskopske roke s procesorskim agregatom je 11,5 metrov. Podobno je zasnovan rudi harvester Menzi Muck A 71 T2 Mobil 4 x 4 ( 114 KM 1 84 kW), s hidrostatskim poganom, ki je zasnovan za delo v najtežjih terenskih mzmerah. Za delo v gorskih gozdovih je podjetje Konrad predstavilo novost v žičničarskem spravilu -gorski harvester Mounty 4000, ki ga sestavljata večbobenski žični žerjav s stolpom, ki je montiran na kamionu, in procesor na hidravlični roki. Obe napravi sta združeni na enem mestu in se nahajata na koncu kamiona. Na ta način je omogočena manjša dolžina vozila, še po­ membnejša pa je možnost postavljanja linij skoraj neodvisno od lege vozila. Podjetje Konrad je predsta­ vilo tudi nov dalji_nsko voden voziček z lastnim poga­ nom (Woodliner 1000). Na področju sajenja sadik gozdnega drevja se uvel­ javlja sistem sad nje sadik, ki so bile vzgojene v tu leih (podjetje Lieco). Na voljo je celotna oprema za tak način sadnje (nahrbtnik z nosilci za sadike in orodje za sajenje). V naraščanju sta tudi proizvodnja in razvoj biogoriv in biomaziv. Proizvajalec Aspen je v gorivu (brez svin­ ca) za dvotaktne motorje zmanjšal delež aromatov in benzola na manj kot O, 1 volumski odstotek. Na prireditvi sta se predstavila tudi dva slovenska proizvajalca gozdarske mehanizacije. Obiskovalce je med demonstracijo daljinskega krmiljenja pri delu navdušil zgibnik Woody, med različnimi proizvajalci vitlov pa so bili predstavljeni tudi vitJi slovenskega proizvajalca Tajfun. Razvoj gozdarskih delovnih sredstev in tehnologij širi področje uporabe mehaniziranih oblik pridobivanja gozdnih le-snih proizvodov. Glavna vodila pri razvoju so ergonomija, prijaznost do gozda (poškodbe) in eko­ nomičnost. Velik napredek je prisoten pri razvoju raču­ nalniške opreme v modernih delovnih sredstvih. Opaža se težnja po univerzalnosti strojev, ki omogočajo delo z manjšim vloženim kapitalom in predstavljajo nov pristop k organizaciji dela. Rezultat težnje po večji univerzalnosti in možnosti opravljanja več operacij je 41 Gozdarstvo v času in prostoru forvester (Wolf-Pika), ki združuje harvesterske in for­ warderske delovne operacije. Na koncu se pojavlja vprašanje o možnostih obsež­ nejše rabe take mehanizacije v slovenskem prostoru. Terenske in lastniške razmere ter način gospodarjenja objektivno omejujejo obseg površin za take tehnologije v Sloveniji, subjektivno pa zavirata tehnološki razvoj tudi konzervativnost slovenskih gozdarjev in vpletanje politike v zakonitosti proizvodnih procesov v goz­ darstvu. Harvester Menzi Muck s procesorsko glavo WOODY 50 pri delu v ekstremnih terenskih pogojih (foto: proizvajalec) EURECO '99 -8. Evropski ekološki kongres Boštjan POKORNY* Evropska ekološka federacija (European ecologi­ cal federation; EEF) je od 18. do 23. septembra 1999 organizirala osmi evropski ekološki kongres (EURECO '99) z zvenečim naslovom: Evropska razsežnost v ekologiji -perspektive in izzivi za 2/. <;toletje. Gostitelji kongresa so bili Grki (Aristotelova univerza iz Soluna), ki so za mesto srečanja izbrali hotelski kompleks Porto Carras na turistično pri vlač­ nem polotoku Hal.kidiki. Le-taje v svoji posezonski umir­ ienosti nudil idealne pogoje več kot 600 udeležencem iz 44 držav z vseh kontinentov za bogatenje strokovnega znanja in izmenjavo znanstvenih izkušenj ter spoznanj s področja ekologije (v najširšem pomenu besede). Vsebinsko zelo bogata konferenca je bila razdeljena na 9 sekcij, v katerih so bile na plenarnih predavanjih, ustnih predstavitvah (referati), delavnicah in predsta­ vitvah s postri obravnavane nekatere najbolj aktualne teme v ekologiji: * B. P., univ. dipl. inž. gozd., ERJCO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, 3320 Velenje, SLO 1. Ekološka teorija in njeni koncepti 2. Populacijska biologija in razvojna ekologija 3. Zdntžbe in prehranjevalne verige -multitrofične interakcije 4. Kemična komunikacija med trofičnimi nivoji in znotraj njih 5. Biodiverziteta in delovanje bioloških sistemov 6. Ohranitvena in obnovitvena ekologija 7. Zgradba, delovanje in dinamika izbranih ekosiste­ mov 8. Izobraževanje v ekoloških in okoljskih vedah-po­ vezava ekologije z ekonomijo in družbo 9. Ekotoksikologija in pomen biomonitoringa Že sam pregled naslovov sekcij kaže, da so bili predstavljeni številni prispevki s tistih področij eko~ Jogije, katerim je v Sloveniji namenjena velika pozor­ nost pri oblikovanju gozdarskega kadra. Veliko zani­ mjvih referatov in postrov je bilo s področij krajinske ekologije, populacijske biologije, varstvene ekologije, GozdV 58 (2000) 1 Gozdarstvo v času i11 prostort varstva gozdov in bioindikacije. V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere zanimive ugotovitve, ki so po­ membne za aktivno varstvo prostoživečih živali, ozi­ roma za upravljanje z njihovimi populacijami in ha­ bitati. Številni referati so opozorili na pomen živic in obmejkov za delovanje agrikultume krajine. Poleg tega da so pasovi drevnine pomembni za biotsko pestrost agrikultume krajine (habitatska, rezervoama in kori­ dorska vloga; MAUDSLEY et al. 1999:298), zagotav­ ljajo živice ohranitev tradicionalne podobe krajine (kulturno-sociološki pomen) in trajnostno proizvodnjo hrane ob hkratnem zmanjšanju rabe pesticidov (MARSHALL 1999:263, WOUTER 1999:266). Za­ nimiv je podatek, da 400.000 km poljskih meja s pov­ prečno širino 6 metrov predstavlja kar 5 % površine Velike Britanije (240.000 ha); večina te površine je izjemnega pomena za varstvo močno ogrožene jerebice (VICK.ERY 1 CARTER 1999:265) . Podobno kot živice je za biotsko pestrost pomemben tudi gozdni rob, še posebej zaradi svoje mikrodiverzitete habitatov in pes­ tre prehranske ponudbe. V študiji prostorske razpore­ ditve kreši čev ( Carabidae) vzdolž gozdno-traviščnega transekta na Madžarskem so ugotovili (MAGURA et al. 1999: 132), da je pestrost te družine hroščev v gozd­ nem robu statistično značilno višja kot v notranjosti gozda in da je odvisna od zastrtosti tal s krošnjami, razvitosti zeliščnega sloja, količine opada ter količine hroščevega plena. Iz tega sledi, da so strukturno pestri gozdni robovi izjemnega pomena za ohranitev krešičev in s tem celotne zoocenoze, saj so krešiči kot plenilci ključne vrste v delovanju biocenoze. Povsem drugače kot pester gozdni rob delujejo antropogeni nasadi smre­ ke, ki imajo uničujoč vpliv na združbo krešičev, saj lahko le-ti z območja monokulture izginejo tudi za 50 in več let (ELEK et al. 1999: L53 ). Vpliv fragmentacije gozdnate krajine na socialno organizacijo veveric (Sciurus vulgaris) so proučevali v Belgiji (VERBEYLEN et al. 1999:57). Ugotovili so, da v splošnih značilnostih socialne organizacije ni večjih razlik med manjšimi gozdnimi zaplatami in strojenimi gozdnimi kompleksi (samci imajo bistveno večji areal aktivnosti od samic; teritorij posameznega samca vključuje večje število teritorijev samic; le-te aktivno branijo svoj teritorij pred drugimi samicami). Vendar je v manjših gozdnih fragmentih manjše število in tudi gostota veveric; osebki imajo manjše areale aktivnost] in manjše teritorije; poveča se velikost sre­ diščne cone v primerjavi s celotnim arealom aktivnosti (središčna cona se mora povečati, saj lahko osebek le tako dobi dovolj hrane v slabših življenjskih pogojih); GozdV 58 (2000) 1 prekrivanje teritorij ev samic je večje, kar ima negati­ ven vpliv na uspešnost razmnoževanja . Pomen zgradbe krajine (prisotnost raz1ičnib eko­ sistemov) na pestrost ornitofavne v sredozemskem okolju so proučevali v okolici Aten (SFENTHOU RA­ KIS et al. 1999:291 ). S transektno metodo (mesečne ponovitve) so leta 1998 v petih različnih ekosistemih (vinogradi, borovi gozdovi, oljeni nasadi, makija in suburbani predeli) prešteli 65 vrst ptic. Zanimivo je, daje bila največja pestrost združbe ptic (največje šte­ vilo vrst, največja zimska gostota ptic, najvišji Shan­ non-Weaverjev indeks vrstne diverzitete) ugotovljena v o Učnih nasadih, kar kaže, da ekstenzivna monokul­ tuma pridelava v določenih ekoloških razmerah z vidi­ ka biotske pestrosti ni vedno najslabša možna raba prostora. Pri tem je potrebno opozoriti na nizko stopnjo uporabe pesticidov v oljčnih nasadih in na dobro raz­ vitost zeliščnega sloja zaradi velike presvetljenosti krošenj. Čeprav je vrstna pestrost ptic v ma kiji in suh­ urbanem okolju zelo nizka, sta tudi ta ekosistema za pestrost omitofavne v celotni krajini velikega pomena, saj živijo tu povsem druge vrste ptic kot v ostalih, Poster lnštiMa za ekološke raziskave ERICO Velenje (foto: Boštjan Pokorny) 43 (;ozc1arstvo V ČaS'Ll i11 l)rostoru vrstno bogatejših ekosistemih. Na pomen ruralnih in robnih biotopov za pestrost združbe ptic pevk je opo­ zorila tudi raziskava, opravljena v severni Grčiji (VAS­ SILIKI et al. 1999:173 ). Za varstvo ogroženih vrst ptic so zanimivi rezultati estonske raziskave (MAND et al. 1999:78), ki kažejo, da ima tanjšanjejajčnih lupin (eden najpomembnejših razlogov slabše gnezditvene uspešnosti različnih vrst ptic) zelo kompleksne vzroke. Poleg uporabe pestici­ dov je eden najpomembnejših vzrokov zakisovanje tal, ki ima za posledico zmanjšanje števila polžev. Ptice namreč rab ijo za tvorbo jajčne lupine v času gnezdenja tudi do 15-krat več kalcija kot običajno. V so potrebno količino tega elementa morajo dobiti s hrano; med najpomembnejšimi viri so stare, odmrJe hišice polžev. Raziskovalci so v zakisanih gozdovih Estonije ugoto­ vili statistično značilno nižjo gostoto polžev in slabši gnezdilni uspeh (tanjšajajčna lupina, manjša velikost in število jajc) velike sinice (Parus major) in sivega muharja (Muscicapa striata) kot v kontrolnem območ­ ju. Ornitološko zanimive so tudi poljske ugotovitve (MAZGAJSKI 1999:60) o gnezdilnem uspehu velike­ ga detla (Dendrocopus major); uspeh ni odvisen od starosti dupla -torej bi lahko par vsako leto uporabil isto duplo, kar bi bilo energetsko bistveno bolj ugodno. Vendar uporaba istega gnezda ni možna, saj je detel v primerjavi s sekundamimi duplarji (npr. s škorcem) tek­ movalno v podrejenem položaju, zato si mora praviloma vsako leto izvrtati novo duplo. Omenjene ornitološke raziskave so izredno zanimive, saj kažejo, kako zaplete­ ni medvrstni odnosi vplivajo na razmnoževalno uspeš­ nost in s tem na dolgoročno ohranitev (viabilnost) vrst. Paradoksalne so ugotovitve, do katerih so po čer­ nobilski katastrofi prišli raziskovalci na 2.154 km2 velikem radioaktivno onesnaženem območju v Belo­ rusiji ( ODINTSOVA 1999:13 7) in ki so zelo podobne povojnemu dogajanju v naši kočevski krajini. Zaradi umika ljudi in nj ih ove aktivnosti se je pričelo spontano zaraščanje krajine z bori in hrasti, kar je nudilo izjemno ugodne pogoje za prostoživeče živali. Številčnost je­ lenjadi in divjih prašičev se je po katastrofi povečala za 2-krat, številčnost srnjadi pa kar za 14-krat. Leta 1996 so v park naselili 16 zobrov (Bison bonasus); začetna rast številčnosti kaže, da bi se lahko oblikovala stabilna populacija vrste, ki je bila še ne dolgo tega med svetovno najbolj ogroženimi vrstami sesalcev. V rezervatu gnezdi 58 vrst ptic od skupno 75, ki so uvrš­ čene na Rdeči seznam ptic gnezdilk Belorusije. Med­ tem ko seje takoj po nesreči (obdobje 1986-1990) za 2-krat povečala zaparazitiranost ptic s klopom (Lwdes ricinus), se je v devetdesetih letih zopet zmanjšala, kar kaže na ponovno stabilizacijo ekoloških pogojev. Z antropocentrične perspektive povsem degradirana kra­ jina je tako postala izjemnega pomena za ohranitev visoke stopnje biotske pestrosti in za varstvo ogroženih živalskih vrst (EFREMOVA 1999:467). Z vidika upravljanja s populacijami prostoživečih parkljarjev so zanimive ugotovitve, do katerih so prišli na Finskem (LEHTONEN et al. 1999: 10) pri spremen­ jenem načinu upravljanja s populacijo lasa (Alces alces). Los je tipična migratorna vrsta, zato je nujno kompleksno prostorsko načrtovanje odstrela. V robnih predelih, kamor migrira manj živali, mora biti stopnja lova nižja kot v centralnih območjih. Selektivna stop­ nja lova je še posebej pomembna, saj dosega celoten letni odstrel kar 45% spomladanske številčnosti živali. Zanimivo pa je, da še vedno načrtujejo bistveno višji odstrel bikov kot krav, kar utemeljujejo s poligamnost­ jo vrste (le-ta ima za posledico višji produkcijski po­ tencial populacij, v katerih prevladujejo krave, saj lahko en samec oplodi več samic). Varstvo gozdov oziroma kontrolo populacij insek­ tov so še posebej poudarjali predstavniki sredozemskih držav. Na Portugalskem skušajo razviti nekatere nove metode biološke kontrole pinij evega sprevodnega prel­ ca (Thaumetopoea pityocampa), kije najpomembnejši defoliator borov v sredozemski regiji. Moura s sod. ( 1999:1 O 1) je ugotovil, da naselitev mravlje vrste Linepithema hum ile (njena značilnost je zelo agresivno hranjenje na ličinkah prelca) praktično povsem za­ ustavi defo)iacijo v sestojih obmorskega bora (Pinus pinaster), nasprotno pa so zelo visoke defoliacije v sestojil1, ki jih naseljujejo avtohtone vrste mravelj (Tapinoma spp., Pheodole pallidula, Crematogaster scutellaris). Pomen mravelj za prisotnost nevreten­ čarjev v gozdnem ekosistemu kaže tudi madžarska raziskava (MOLNAR et al. 1999: 67) nekaterih vrst listnih uši ( Chaitophorus vitellinae, Pterocomma ru­ fipes, P pilosum) na belih vrbah (Salix alba). Mravlje živijo v sožitju z listnimi ušmi, zato ne preseneča po­ datek, da so na tistih vrbah, kjer so živele mravlje (Lasius fuliginosus), sobiva le 2-4 vrste listnih uši. Nasprotno pa na vrbah, kjer mravelj ni bilo, v nobenem primeru niso zabeležili več kot ene vrste uši. V rav­ ninskih madžarskih gozdovih so raziskovalci (AL VA­ RADO 1 GALLE 1999: 131) našli 37 vrst mravelj, od tega največ na topolu (24 vrst). Najštevilčnejša vrsta je bila Formica fitsca z 18,5-odstotnim deležem v številu vseh ujetih mravelj. Zelo velika pozornost je bila namenjena obnov it­ veni ekologiji (restoration ecology) kot novi ekološki disciplini, ki se prepleta z varstveno biologijo (con- GozdV 58 {2000) 1 ser~ation biology) inja istočasno tudi nadgrajuje: med­ tem ko se varstvena biologija ukvarja z odzivom po­ pulacij na motnje, se obnovitvena ekologija ukvarja predvsem s_krajino, na katero vplivajo motnje, in vklju­ čuje upravljanje z rastišči (habitati), (re)introdukcijo vrst in upravljanje z vrstami. Obnovitvena ekologija se torej ukvarja s ponovnim oblikovanjem ekosistems­ kih funkcij v degradirani krajini in vodi do integralnega upravljanja z ekosistemi (URBAN SKA 1999: 190). V ZDA (PRIMACK 1 DRAYTON 1999:201) so posku­ šali ugotoviti nekatere splošne zakonitosti ponovnih naselitev rastlinskih vrst. Ugotovili so, da požiganje tal pred sajenj em (odstranitev konkurence} zagotovitev hranil) bistveno poveča uspešnost sadnje; boljše re­ zultate daje tudi skupinska sadnja in sadnja odraslih osebkov (ne le, daje s tem omogočeno hitro pomlaje­ vanje, ampak taki ukrepi tudi zmanjšujejo vandalizem, saj imajo ljudje večje spoštovanje do odraslih dreves) ter mehanska zaščita sajenih dreves (zaščita pred živalmi). Van Straalen ( t 999:384) je v plenarnem predavanju o pomenu in uporabi bioindikacijskih metod poudaril nujnost ugotavljanja vsebnosti različnih strupenih sno­ vi v organizmih (akumulacijskih indikatorjih), saj za­ radi različne gibljivosti strupenih snovi po prehranje­ valni verigi samo meritve onesnaženosti tal -kar je praksa v večini držav-niso dovolj. Informacije o vsebnostih polutantov v različnih organizmih imajo poleg bioindikacijskega (kažejo na stanje onesnaže­ nosti okolja) tudi aplikativen pomen> saj omogočajo izdelavo ocene tveganja (risk assesment), in sicer tako za določeno vrsto (primerjava z letalnimi koncentra­ cijami) kot tudi za višje člene prehranjevalne verige ter posledično za ljudi. Tako so npr. na Portugalskem (PEREIRA et al. 1999:454) že začeli izdelovati ocene tvegan ja za obremenjenost okolja s težkimi kovinami. Podobno kot pri nas uporabljamo iglice smreke kot fiziološke indikatorje obremenjenosti okolja s SO.,, uporabljajo v Jugoslaviji (DUČIC /RADOTIC 1999: 455) iste fiziološke parametre (encimatska aktivnost, vsebnost izoencimov) za ugotavljanje obremenjenosti okolja s težkimi kovinami. V sekciji Ekotolcrikologija in pomen biomonitorin­ ga sva aktivno sodelovala tudi (na konferenci žal edi­ na) predstavnika Slovenije. Alenka Gaberščik z Naci­ onalnega inštituta za biologijo je skupaj s sodelavci pripravila poster Vpliv povišanega UV-B sevanja na spomladanski geofit -pljučnik (Pulmonaria offici­ nalis) (NOVAK etal. 1999:414), sam pa sem kot pred­ stavnik Inštituta za ekološke raziskave ERI CO Velenje predstavil poster z naslovom Srnjad (Capreolus capre­ olus) kot akumulacijski bioindikator obremenjenosti GozdV 58 (2000) 1 v času in l::lro okolja s težkimi kovinami: primer iz Slovenij'e (PO­ KORNY 1999:465). Z omenjenim postrom smo pred• stavili rezultate analiz vsebnosti težkih kovin (Cd, Pb, Hg, As, Zn) v notranjih organih srnjadi, uplenjene v letu 1997 v Šaleški dolini, na Koroškem, v Zasavju in na Pokljuki. Ugotovili smo zelo visoke vsebnosti tež­ kih kovin na Koroškem (vsebnosti Cd v ledvicah srnja­ di presegajo večino do sedaj poznanih vsebnosti tega elementa v tkivih evropskih prostoživečih parkljarjev)l prostorska in časovna analiza pa sta pokazali na pri­ mernost vrste kot akumulacijski indikator obremen­ jenosti okolja s težkimi kovinami. Večina prispevkov s konference bo objavljena v Web Ecology, novi elektronski reviji Evropske ekološ­ ke federacije. Želja EEF je, da postane omenjena pub­ likacija vodilna ekološka revija v evropskem prostoru. Ker je vsebinsko oblikovanje šele v začetni fazi, bo uredništvo veselo vseh kakovostnih prispevkov z naj­ širšega področja ekologije. V začetni fazi bo razisko­ valcem nekoliko lažje (predvsem pa hitreje) priti do odmevnih objav in do kakovostnih virov informacij, saj bo dostop do celotnih člankov brezplačen. Vsem zainteresiranim priporočam obisk spletne strani http:/ /www.oikos.ekol.lu.se/webecology. Po petih dnevih napornega dela-popestrilo ga je zelo dobro organizirano celodnevno križarjenje do gore Mount Athos, katere značilnost so številni veličastni samostani je bil kongres sklenjen z vabilom na 9. evropski ekološki kongres, ki bo potekal v poletnih dneh leta 2002 v Lundu na Švedskem. Iskreno upam, da bo takrat zaradi obljubljenega izbora aktualnih ekoloških tem-Slovenija bistveno bolje zastopana, kot je bila letos. Nič kaj prijetno ni namreč tujcem razlagati o visoki stopnji ekološke ozaveščenosti slo­ venskega prebivalstva, o našem sonaravne naravna­ nem gozdarstvu in o relativni ohranjenosti prvo bitnih ekosistemov, če se hkrati venomer srečuješ z vpra­ šanjem: Zakaj pa niste Slovenci pogosteje zraven, da bi lahko svoje bogate izkušnje posredovali tudi nam? Zahvala Raziskavo vsebnosti težkih kovin v organih srnjadi in s tem udeležbo na simpoziju sta finančno omogočila Termoelektrarna Šoštanj in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Viri Vsi viri so objavljeni v: SGARDELIS, S. P. 1 PANTIS, J. D. (ed.), 1999. EURECO '99: The European Dimension in Ecology- Perspectives & Challenges for the 21" Century.­ Abstract's book. European Ecological federation, Halkidiki, Greece, 483 s. 45 Gozdat ~stvo v času in pro ---tot u Tri razislSt Presenetljivo pa je, da pisec n.ikjer ne navaja zati­ ralnih ukrepov, tudi ne za bolezni, ki se pojavljajo v gozdnih drevesnicah, kjer je lahko izvedba učinkovita in utemeljena. Jože Maček Nova kn.iiga-Rudi Wagenftihr: Anatomie des Holzes Založba DRW-Verlagje izdala tretjo knjigo iz serije Holz, Anatomie-Chemie4Physik (Les, Anatomija-Ke­ mija-Fizika) z naslovom Anatomie des Holzes (Ana­ tomija lesa) avtorja dr. Rudija Wagenfiihrja. Knjiga predstavlja 5. popomoma predelano izdajo istoimenske knjige istega avtorja. Prva izdaja je izšla leta 1966 pri založbi Fachbuchverlag Leipzig. Avtor dr. Rudi Wagen:fiihr je skoraj 4 desetletja deloval kot lesni anatom na Inštitutu za les v Dresdnu, svojo strokovno pot paje posvetil zgradbi lesa. Zgradil je anatomski laboratorij in skrbel za nenehno povezo­ vanje s področji, kjer se anatomija praktično uporablja. Je eden vodilnih lesnih anatomov v Evropi in je med­ narodno znan kot avtor številnih knjig o lesu. Poleg priljubljene Anatomije lesa je njegovo najbolj znano delo Holzatlas (Atlas lesa), ki predstavlja temeijit pre­ gled lastnosti lesa najpomembnejših komercialnih les­ nih vrst. Upokojil se je leta 1993, vendar še naprej strokovno deluje. V najnovejši knjigi Anatomija lesa na 188 straneh podaja poglavja o strukturi in identifikaciji lesa ter o mikroskopskih tehnikah za proučevanje lesa in lesnih tvoriv. Obrača se na študente in znanstvenike, ki pro­ učujejo strukturo lesa, pa tudi na praktike, ki se pri Popravek delu srečujejo z lesom. Pri tem misli predvsem na tiste v industriji, v muzejih ali v restavratorstvu. V uvodu je podan kratek pregled zgodovine anatomije lesa in njene naloge. Prikazan je nastanek lesa in skorje. Naj­ obširnejši del je posvečen anatomiji lesa, s kratkim dodatkom o anatom ij i skorj e. Podano je tudi po glav je o identifikaciji lesa, kjer so Slovencem že znani Wa­ genfiihrjevi identifikacijski ključi podani v obliki pre­ novljenih preglednic. V poglavju o mikrotehnologUi se avtor ne posveča le masivnemu lesu, pač pa tudi pripravi preparatov in mikroskopiranju lesnih tvori v. V prilogi dodaja seznam in nomenklaturo 498 najpo­ membnejših lesnih vrst. Knjiga je opremljena s šte­ vilnimi mikroskopskimi slikami ter z izborom barvnih slik z najpomembnejšimi teksturami. WagenfuhrjevaAnatomija lesa predstavlja temeljno lesnoanatomsko knjigo. Zanesljivo ne bi smela manj­ kati v strokovnih knjižnicah in bo dragocen pripo­ moček študentom pa tudi praktikom, ki se kakorkoli srečujejo z lesom. Cena knjige je 128 DEM. Dodatne ioformacUe: http://www.drw-verlag.de/. Katarina Čufar Avtor prispevka FAO/ECEIJLO-seminar: Gozdno delo jutri, objavljenega v GozdV 57 (! 999) lO, je prof. dr. Marjan Lipoglavšek, in ne prof. dr. Iztok Winkler, kot se nam je pomotoma zapisalo. Obema prizadetima se za neljubo napako iskreno opravičujemo. Uredništvo GozdV 58 (2000) 1 55 GOZDNI OBRAT MAYR-MELNHOF-SAURAU TEHNIČNI OBRAT A-8130 FROHNLEITEN TEL 0043-3126 1 5090-15 FAX 0043-3126 1 5090-18 e-mail: anlagenbau@mayr-melnhof-forst.at SYNCROFALKE Gozdarski v·estnik, LETNIK 58 • LETO 2000 • ŠTEVILKA 1 Gozdars .ki vestnik, VOL UME 58 • YEAR 2000 • NUMBER 1 ·Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Edilorial board prof. dr. Miha Adamič , dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Bal damir Svetličič Tehnični urednik 1 Technical edi/or Blaž Bogataj Lektorica 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obdelava 1 lndexing and dassmca/ion mag. Teja Cvetka Koler -Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: gozdarski. vestnik@gov.si Domača stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro račun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o .. Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk /10 issues per year Posamezna številka 800 SIT. Letna individualna naročn ina 5.500 SIT. za dijake in študente 3.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 1 OO DEM. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supporled by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Bukova vejica v ledu AYtor fotografije: dr. Robert Brus, univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic database s: 56 CABAbstract, 'ffiEECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora . 1 Opinions expressed by aulhors do not necessarily reflecf the policy of the publisher nor the editorial board. Naslednja številka izide v zadnji dekadi marca 2000. GozdV 58 (2000) 1 ,, KOLEDAR PRIREDITEV ZGDS V LETU 2000 fPRIREDITEV KDAJ KJE PRIREDITELJ 1 Državno smučarsko prvenstvo gozdarjev -Postojna 2000 28.1.2000 Kalič Gozdarsko društvo Postojna 8. zimsko športno srečanje gozdarjev ALPE-ADRIA 11. in 12·. 2. 2000 Podkoren ZGDS Kranj1ska gora Evropsko gozdarsko smučarsko tekmovanje 21. do 26. 2. 2000 Nemčija .... l" Podtnau v .. 1 1 Schwarzwaldu Delavnica -Gozdni sečni red - s terenskim delom Maj 2000 Idrija ZGDS, ZGS Državno prvenstvo sekačev -gozdarjev 20.5.2000 Slovenija ZGDS, MKGP, člani raznih društev Tiskovna konferenca ob Tednu gozdov Maj 2000 ZGDS Občni zbor ZGDS Maj 2000 ZGDS Izlet veteranov Maj, junij 2000 ZGDS in Gozdarsko društvo ~sensko posvetovanje -Poškodbe drevja ~ovember 2QQ_Q_____ Ljubljana ZGDS, GIS gozdarstvo POSEK, SPUYILO.IN PREVOZ LESA OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV GUDNJA IN VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST IN VLAK ODKUP GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOY UZREZ OKROGLEGA LESA PRODAJA OKROGLEGA IN REZANEGA LESA GOZDARSTVO GRČA gozdna proizvodnja , razrez lesa in trgovina, d.d. Rožna ulica 39, 1330 Kočevje, Slovenija, tel: 061-853-331, fax: 061-851-991