Listek.                                                                  117
Suleimanie-mošeja, ki se zaradi vzvišene leže kaže najveličanstvenejše od vseh strani, zlasti pa z Zlatega roga: izmed deseterih od sultanov sezidanih mošej je ona najlepša, najkrasnejši vzor turškega graditelj-stva (1550 —1560). Sezidana je iz tvarine cerkve sv. Evfemije v Kal-cedonu po vzgledu sv. Sofije, le da je kupola za 5 m višja. Na zahodni strani je kvadratno dvorišče za ženske, na vzhodni pa vrtu podobno pokopališče, kjer se nahaja mavzolej Sultana Sulejmana in njegove žene. V mavzoleju je koran, katerega je sultan svojeročno prepisal, in pa vzbočena podoba mohamedanskega svetišča »kabe« in ozidanega dvorišča v Meki. Velikanske sveče stoje ob oglih obeh krst.
(Dalje prihodnjič.)
LISTEK.
Slovenska Matica nam je poslala to-le okrožnico v ponatisk: Razpis častnih nagrad. Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor »Slovenske Matice* po določilih »Jurčič-Tomšičeve ustanove« 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, se razpisujeta zajedno tudi dve častni nagradi p o 1 00 goldinarjev dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa eni povesti in eni daljši epični  pesmi.
Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti vobče, poleg tega pa še književnim namenom »Slovenske Matice« posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje »Slovenska Matica* vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru >:,Slovenske Matice*
do  1. julija  1896. leta.
Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z do-tičnim geslom.
Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki, ki so se doslej ogibali  »Slovenske  Matice«  — primerno odzovejo njegovemu pozivu.
V Ljublja'ni dne  i.  decembra  1895.
Fr, Leveč,                                                      E. Lah,
predsednik.                                                                       tajnik.