šteu. 246
o Ljubljani,«petek, dne 26. oKtoora 1906.
L m xxx!».
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ctlrt leta „ „ 6 50 za cn mesec ff n 220
V upravništvu:
za celo l«to naprej K 20- — ta pol leta „ „ 10- — za Četrt leta „ „ 5-~ la tn mesec „. „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. potitvrsta (72mm): za enkrat . ... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za .»e? ko trikrat , 0 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelj« in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod iez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefranklrana pisma st nc sprtjemajp. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjtvih ulicah štev. 2, —
——- Vsprtjema naročnino, Inserati in
reklamacije. Upravniškcga telefona štev. 138.
Politlški trnmperji v precepu.
Hoj v volivnem odseku je dokončan, kakor je bilo edino mogoče, po kompromisu. Vredno je, da sc ozremo na nekatera dejstva iu jih pribijemo za spomin.
Bilo je dela! Poslanci »Slovanske zveze« so vztrajali in delali neumorno; ni je bilo domala seje, da bi ne bili vsi navzoči. Naši liberalci so politično lenarili, v najgrji vzgled, kako se deluje edino le za diete.
Bilo je treba načel! Naši so jih imeli in so se strogo ravnali no njih. Prijatelji volilne reforme so sc morali boriti proti dvojnemu so-vragu, proti zastopnikom privilegirancev in načelnim protivnikom splošne volilne pravice in proti Nemcem in Lahom, ki so hoteli izrabiti volilno prosnovo za svoje strankarske, gospodstvaželjne namene. Kdor ima kaj poli-t;škega razuma, mora priznavati, da sc jc mogel za pravično razdelitev okrajev potezati edino le, kdor je stal odločno in odkrito na stališču splošne volilne pravice. Kdor jc kot njen nasprotnik napadel razdelitev, sc ni mogel šteti med resne politike, in se niso mogli vpoštevati njegovi dokazi, ker so imeli le opozicijski značaj. Zato ponovno poudarjamo, da zadeva največja krivda za krivice, ki so z oziirom na Slovence v razdelitvi volilnih okrajev, naše liberalcc. Dr. Tavčar nosi to krivdo na sebi. Njegovo včerajšnje glasovanje je pečat ti najpogubnejši politiki. Kdo more pričakovati od človeka, ki je proti volivni reformi, da bi se resno potezal za posamne točke v njenem načrtu. On in njegova stranka je b I a m i r a n a — kako so si zaupno po-vdarjali in se tolažili: saj ne bo nič — pred vsem razumnim Slovenstvom stoji bankrotna, s kopico najgorjih narodnih zločinov na vesti. V včerajšnjem glasovanju se je že pričela njena justifikacija. Čimprej izgaga tem bolje!
V boju je bilo pa tudi treba zaveznikov. Naši poslanci so jih našli in se jih držali v čeških bratih. Svobomiselnost njihova ni bila ovira, da nc bi v tem usodnem boju prezrli tega, kar ločuje, in iskali samo skupnih stvari. V tem smislu je prikipela dr. Šuster-šiču in ž njim vsem nam odkrita beseda na dan: S Cehi stojimo in pademo.
Dr. Tavčar je bil drugega mnenja. V naj-odločilnejšem trenotju je javno napadal češke
poslance in v veliko veselje vsenemških nasprotnikov in nekaterih poljskih intrigantov dokazal, da mu je ob strankarski koristi tudi sloveusko-češka vzajemnost prazna beseda. Njegov nastop sc da tolmačiti le iz obupa: če ima propasti moja stranka, naj gre vse k vragu. C c jaz padem, naj pade vse.
Ameriški t r a m p e r! Taki tramper-ski politiki so se sešli včeraj v volivnem odseku. Lepa družba, ki je včeraj v volivnem odseku glasovala proti Gessmannovem predlogu, da onemogoči svojim koterijskim in za-vogalskim interesom na ljubo volivno reformo; vsenemška kričava brezsrajčnika Malik in Stein, najhujši nemški jakobinec Wastian, divjak Vasilko in še nekaj takih gospodov, ki žive dvomljivo parlamentarno življenje. Da temu izbranemu simpozijonu ne manjka njegovega Sokrata, Tavčarja, je samoposebi umevno. In kakor je ta grški modrijan pred svojo smrtjo zaklal Eskulapu tolstega petelina, polaga naš Tavčar Mladočehe pred noge poljskim plemičem, s katerimi zadnje dni svojega življenja koketira v neuslišani ljubezni. Na Dunaju in v »Narodu« kliče proti Cehom šlahto na pomoč. Predrzno očita, da je vo-livna reforma zgolj delo Cehov, ki hočejo z njo zavarovati svoje lokalne koristi. Tako v »Narodu« dne 20. oktobra.
In včeraj prihaja z novo bombo, češ, da se jc glasovanje v odseku zvršilo edino pod pritiskom krone. Vladar in ljudstvo, njegova in ljudska zahteva sta bili v tem slučaju popolnoma v soglasju. Hvaležni smo vladarju za to! A pri tem dokazovanju in pri vplivu na glasovanje dr. Tavčarja in njegovih sotram-perjev poznamo le eno krono. In ta se zove krona neumnosti. Mi ga nc zavidamo zanjo.
reformi
Kompromis o volilni gotov.
D u n a t, 25. oktobra.
»Post tot diserimina rerum« se je sinoči posrečilo vladi, da so večje stranke rade in nerade odobrile kompromisni predlog glede varstva vol. okrajev, Gotovo je mnogo pripomoglo dejstvo, da jc včeraj poklical cesar k sebi parlamentarne ministre in jim povedal brez ovinkov, da se po starem vol. redu na noben način ne bodo vršile nove volitve. V istem trenutku se jc sprevrglo politično vre-
me. Bo dolgih obravnavah v pozno noč so sinoči češki in nemški poslanci odobrili načeloma predlog, da more le določeno število navzočih poslancev v zbornici izpremeniti meje vol. okrajem. Le glede številke se šc niso mogli sporazumeti, Dočim so nemški poslanci s Češkega in Moravskej^a zahtevali navzočnost 360 poslancev, so Cehi bili pripravljeni glasovati le za 340.
Danes popoldne ob deseti uri se je pričela seja odseka za vol. preosnovo. Bil je za parlament zgodovinski trenotek. V dvorani jc bilo mnogo poslancev, ki niso odsekovi člani. In pred vrati so časnikarji čakali nestrpno na izid glasovanja, ki do zadnjega trenotka ni bil gotov.
Prvi dobi besedo kršč. soc. poslanec dr. Gessmann, ki pravi: Istina je, da je v S 42. izraženo varstvo vol. okrajev velike važnosti za razne stranke. Ker pa ogromna večina hoče vol. preosnovo, treba je dobiti obliko, ki ne bode nikogar žalila. V tem vprašanju ne sme nihče zmagati, nihče podleči. Velike stranke sc morajo sprijazniti s kompromisom, ki ga je vlada dosegla po dolgih obravnavah z voditelji raznih strank. Da parlament sam ne podpiše svoje smrtne obsodbe, da torej prepreči ban-kerot parlamentarizmu, naj pokaže v tem važnem trenutku, da višje ceni koristi države in prebivalstva nego posamezne želje strank. S tega stališča priporoča predlog, ki se glasi:
»Izpremembe §§ I. -t, 5, 33 do 37 in 42 ter vol. okrajev more skleniti najmanj 343 navzočih poslancev. V to število pa niso všteti poslanci ki so obenem ministri, člani predsedstva in zapisnikarji.
Da sc more izvršiti izprememba §§ 34, 35 in 36. ki določajo sočasno volitev dveh poslancev v enem in istem okraju (to velja za Galicijo. Op. por.) velja sklep Ie tedaj, ako je med 343 navzočimi poslanci več ko polovica navzočih iz iste dežele (Galicije.)«
Odsekov načelnik dr. Ploj vpraša odsek, ali hoče o tem predlogu pričeti razpravo. (Posl. Choc: Gotovo! Predlog je nov!) Velika večina pa jc proti osem glasovom odklonila formalno razpravo o Gessmannovem predlogu. (Posl. Choc: To jc nasilnost!)
Proti predlogu so govorili Kaiser, dr. Pergelt, Malik in dr. Schreiner, ki je celo Malika prekosil v nemškem šovinizmu. Ob 1. uri še ni bil gotov izid glasovanja. Dr. Ploj pretrga sejo za 10 minut, da se posvetujejo razne stranke. Okoli cn četrt na dve se prične glasovanje. Z vsemi proti 13 glasovom je bil odklonjen predlog posl. Zazvorke, naj se o Lockerjevem predlogu preide na dnevni red. Dr. Lockcr je bil predlagal, da morete dve tretjini od vsaj polovice navzočih poslancev (torej 258) izpremniti vol. okraje.
Nato se je vršilo glasovanje po imenih o predlogu Gessmannovem, ki je obveljal z 32 proti 12 glasovom. Za predlog so glasovali:
Abrahamovvicz, Adler, Chiari, Conci, Cipera, Dobcrnig, Duleba, Erler, Gessmann, Globinski, Gross, Hagenhofer, Hormuzaki, Hruby, iliicter, Kozlo\vski, Kramar, Lecher, Locker, Malfatti, Pastor, Schlcgel, Schaffl, Starzyn-ski, Steincr, Stranskv. Šusteršič, Tollinger, Vogler, Zaffron in Začek, torej vsi Poljaki, Italijani, kršč. socialci, katoliški centrum, vsi Mladočchi, razun treh vsi člani nemške ljudske stranke in napredne stranke in člani »Sl. zveze«.
Proti so glasovali Vsenemci Merold, Stein, Malik in VVastian, češka veleposestnika Dobržensky in Mettal, češka radikalca Choc in Zazvorka, Kaiser iz nemške ljudske, Schreiner iz nemške liberalne stranke, Rtisin Was-silko in dr. Tavčar. Odsotni so bili ustavo-verni veleposestniki Ehrenfels. Grabmayer in Stiirgh ter dr. Pergelt iz nemške lib. stranke. Dr. Ploj kot načelnik odseka ni glasoval.
Ko je obveljal Gessmanov predlog, jc odpadlo glasovanje o predlogi dr. Stranskega in dr. Lockerja.
Jutri ob 10. uri ima odsek zopet sejo, da odobri šc naslov in uvod zakona.
* t *
Drugo branje zakonskega načrta o vol. reformi sc baje prične v plenumu zbornice 5. novembra. Cc zbornica predloge nc reši do 25. novembra, namerava vlada odgoditi zasedanje delegacije do decembra, da s tem da zbornici priliko in časa, da reši načrt. Seveda bo treba glede delegacij vprašati ministra za zunanje zadeve.
IZJAVE RAZNIH PARLAMENTARCEV O
IZIDU GLASOVANJA V ODSEKU ZA VO-
LILNO REFORMO.
Dr. Šusteršič izjavlja, da glasovanje
v odseku za volilno reformo dokazuje, da imamo močno večino, ki jc trdno sklenila, izvesti volilno preosnovo. To ie veliki uspeh tega dne. Dozdaj smo imeli več kompromisov z medsebojnim sporazumljenjcm in navideznimi boji, toda s tem, da se je sprejel predlog Gessmannov, jc konsolidirana velika večina, ki bo šla odkrito, pošteno in z jasnimi smotri na delo. Pri glasovanju so bili nespravljivi elementi na desni iu na levi neusmiljeno potisnjeni v kot. lir. Stransky izjavlja, da je zdaj volilna reforma gotova stvar. Dejanske vrednosti pa pravzaprav za zavarovanje volilnih okrajev nima ne češko ne nemško stališče v tem vprašanju, ker so vse stranke prepričane, da tudi brez tega zavarovanja izprememba volilnih okrajev proti volji te ali one stranke ni mogoča. Dobcrnig izjavlja, da alpski Nemci niso mogli odobravati radikalnega stališča Nemcev iz Češke. Radikalnim elementom se ne bo več posrečila resna obstrukcija volilne reforme. V plenumu pa načrt nc bo rešen pred 24. novembrom. Nemška na-
LIKeK.
Bilo Je nehdal princezinja.
(Konec.)
Valček je. Prvič po dolgih letih zasliši znane mu zvoke, to so oni veseli, zibajoči glasovi, ki prodirajo od obali proti njemu, kakor kaka izzivajoča ljubavna pesem. Gleda s pol-zaklopljenimi očmi podobo preteklosti!
Bczek prijetno dehti okrog terase starega gradu, kateri se naslanja ob skalovje, kakor bi ga kaka čarovnica postavila tjakaj v temnozeleno samoto. Njegova visokost je priredila lov. Celi grad je bil s tujci napolnjen od pritličja do majhnega stolpa, raz katerega je plapolala zastava.
Tamkaj jo jc prvič zagledal, to majhno, krasno, tujo princezinjo z njenimi temnimi očmi in z ošabno zaokroženimi ustnicami . . .
Kakor on, prišla je tudi ona k obisku na grad, in oba sta bila tuja ostalim gostom.
Takrat je bil še mlad, ko je pričakoval prve zvezde.
Najmlajša sta bila v izbranem krogu gostov in v jedilnici jc on sedel ob njeni levi strani.
V dvorani bila so okna odprta in razloč-
no sc jc slišalo ptičje petje iz starega drevoreda, kjer jc dehtel bezeg--—
Kakor kake sanje pretekli so mu oni dnevi, kakor basen iz ujega otročjih let, ki se jc pričela: »Bila je nekdaj princezinja . . . «. V Bcrolinu jo je zopet videl pri zadnjem dvornem plesu.
V bujnih, temnih laseh blesketalo sc jc drago kamenje in dolg pajčolan je obdajal njeno vitko postavo.
Tudi takrat, ko sta sc sprehajala po zimskem vrtu, igral se jc isti valček, kakor mu sedaj doni na njegovo uho.
Pred mramornatim vodometom sta se ustavila in mala princezinja jc držala nje belo, z demanti okrašeno roko pod kaplje, ki so škropile na okrog.
»Tako tiho, gospod pl. Eramcr? Ali zlagate kako bajko?« vprašala ga je z melodičnim glasom.
»Mislil sem ravno na neko pesem, visokost!«
»Povejte mi isto pesem!« zaprosi ga ona.
In začel je:
»Vsak dan sprehajala sc jc krasna hčerka sultana po vrtovih, ob večerih pri vodo-padu — — — «
»In dalje?« vpraša ga ona.
Na to ji pove celo pesem.
»Ki umrejo — če ljubijo!«
Njegov pogled obvisel jc na njej, ki je
siala pred njim krasna in opojna, kakor cvetlica, blizu, da bi jo lahko prijel in vendar nedosežne) daleč
Bezeg je duhtel tako težko, tako sladko in električna luč ie razsvetljevala vse predmete kakor srebrna luna.
Na bledem licu princezinje zasvetila sc jc solza ter mu oropala zadnji ostanek samozavesti, da je pozabil, kaj ju loči.
Pod dehtečimi rožami ji jc poljubil roke in belorudeči ustni, ki sta sicer bili tako ošabno zaokroženi
Pol leta pozneje ga je odvcdel parnik proti afrikanskemu bojišču, ravno ob času, ko sc je mala princezinja poročila z visokim ruskim dostojanstvenikom.
Nikdar ni več slišal o njci. —- Globok vzdihliaj se mu ukrade iz razstreljenih prsij, vzame enega zvezkov, ki mu jih jc prinesla sestra. Malomarno gleda podobe, ki iih riše življenje. Kako mu je postalo vse pusto in prazno!
Počasi obrača list za listom in sedaj postanejo njegove oči velike, presunljive.
Na onem listu pred njim vzdiguje se kakor iz okvira krasno dekliško obličje.
Pogled jc obrnjen na opazovalca. Iz njenih oči pa sveti žar neskončne tuge in hrepenenja. - Majhen nosek in pod njim usta ošabno stisnjena.
Krasen diadem iz dragega kamenja ji diči temne, visokonataknjene lase. — Zmiraj še stotnik gleda z obupanim, zamrlim pogledom podobo, on bi se rad opojil ob tem krasnem
obrazu, ob teli temnih žalostnih očeh----—
in sedaj čita tudi besede, ki so tiskane pod širokim črnim pasom, ki obdaja podobo:
»Velika kneginja Marija Jožefa, umrla v 21. letu svoje starosti!«
Njegovi zamrli, koščeni prsti trdo oprimejo list, oslabljena, kakor mrtva pade roka z usodepolnim listom nazaj. Morje šumlja tako glasno tako burno tamkaj spodaj! — In zmira.i bolj in bolj se bliža šutnljanje, ter se mu kot mora vleže okrog srca. Zaklical bi, a lc težek vzdihliaj sc mu izvijc iz ,<rs in ustnice zarohne
Cez pokrajino jc razlito temno - modro južno ponočno nebo.
Velike, v svitu se blesketaioče zvezde krožijo v svojih jim odmerjenih potih in morje šumlja svojo ponočno pesem.
»Konec bode z njim, sestra!« reče zdravnik, ki ie celo noč prebdel pri bolniku.
Sestra Marija se skloni nad umirajočim ter ga pogleda z milini, žalostnim pogledom.
Ni li postal njegov pogled čistejši, pro-stejši?! Blažen mir sc mu razlije po obrazu in ustnice sc pač zadnjič odpro za vesel smehljaj —
pridna stranka je v svoji seji odobrila postopanje svojih poslancev v odseku za volilno reformo.
DRŽAVNI ZBOR.
Poslanska zbornica je sprejela zakon o rajoniranju pese, kakor ga je predložil odsek. Ker v tem oziru vladajo velika nesoglasja med državo in gosposko zbornico in je ta že izpremenila nekaj paragrafov zakonskega načrta, bo načrt zopet moral romati v poslansko zbornico. Za koristi kmečkega stanu proti sladkornim industrijcem se jc v zbornici toplo zavzel justični minister Klein. Potem je dvorni svetnik Šuklje poročal o zakonski predlogi glede podržavljenja Severne železnice, kakor je bila sprejeta v železničnem odseku, D' El-vert je zastopal minoritetni predlog nemških poslancev, ki ugovarjajo posebno proti visoki odkupninski renti. Pogodba z Lloydom se, nc da bi se prvič brala, izroči proračunskemu odseku. Prihodnja seja danes ob 3. popoldan. Zakonski načrt glede podržavljenja Severne železnice bo najbrž brez velikih težav sprejet.
NOVI VO.IN1 MINISTER.
Novi vojni minister Schonaich se že na dolgo iu široko izjavlja. Pravi, da stoji na podlagi pogodbe iz I. 1867 in da noče motiti razvoja Ogrske. To je čisto prav, da se le ta razvoj ne godi na škodo Avstrije. Bolj nas zanima, kai Schonaich misli o parlamentarnih zadevah. Novi vojni minister je dejal, da globoko spoštuje naše parlamentarne ustavne razmere in da se bo zelo potrudil, da s parlamentom ne pride v konflikt. Z Ogrsko se vrše pogajanja glede zvišanja kontigenta vojaških novincev, kateri se vojnemu ministrstvu zdi nujno potreben. Kar se tiče demisije Pitreichove, je gotovo, da ni demisijoniral zgolj zato, da postane naslednik Beckov. Pitreich je mislil odstopiti že tedaj, ko so na Ogrskem vrgli Tiso. Pitreich je moral odstopiti ker so mu Ogri vedno preprečili vsak večji vojaški načrt. Posebno hudo ga je zadel odločni odpor We-keria, ki se je uprl zvišanju postavk za vojaške potrebe v letošnjem proračunu. Pitreich se ni počutil dobro v tej »sferi egoističnih političnih strasti«, ki so zadnji čas zavladale po Avstriji in Ogrski.
POLJSKI OLAS PROTI (iOLUCHOVV-SKEMU. — NOVI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE.
Baron Aerenthal je že prisegel. Aerenthal se poda v Budimpešto, da se pogovori z We-kerlom. Delegacija bo zborovala 25. novembra. Listi prinašajo izjave različnih^ poslancev o demisiji Goluchovvskega. Dr. Šusteršič izjavlja: V trenutku, ko ic krona sklenila pakt z ogrsko koalicijo, je bila usoda Goluchovvskega prav gotovo zapečatena. Krona, ki ima edina pravico imenovati ministre. je morala, ko jc koalicija zahtevala odstop Goluchouskega, v to privoliti, kajti drugače bi se bila razdrla pogodba, ki so io pod prehodnjim ministrstvom \Vekcrla s tako težavo sklenili in celo ogrsko vprašanje bi bilo zopet na dnevnem redu.
Poljska »Nova Reforma« očita Goluchovv-skemu, da je mirno gledal, kako so P r u s i izganjali poljske podanike iz P r u s i j e. da se celo nič ni brigal, ko so pruski poštni uradniki odpirali pisma iz Poljske, da pa nasprotno vedno vtikal svoj nos v notranje razmere. Goluchowski je vrgel Badenija. Hrvatje očitajo Goluchovvskemu, da je cesarja pregovoril, da ni I. 1902 sprejel dalmatinske deputacije in bil hud sovražnik staroslovanske liturgije. Drugače pa je Go-luchovvski vedno protežira! Mažare. Baje ie on delal na samostojno ogrsko carinsko tarifo in tudi na bruseljskem sladkornem kongresu zastopal ogrske koristi.
PRI NADOMESTNIH DEZELNOZBORSKIH VOLITVAH ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR
je bil izvoljen v mestih Pardubice, Chlumec in Holice Mladočch dr. Vojteh Horak. Boj je bil hud in se je vršil v znaku boja proti volilni preosnovi. Za mandat so se potegovali poleg Mladočehov, ki so dobili izmed 1384 oddanih glasov 708 glasov, tudi Staročehi (176), združene stranke mladih (254), češka napr. stranka (169) in socialni demokrati (74 glasov). Pri dopolnilnih volitvah za češki deželni zbor v Plznu je bil izvoljen mladočeški kandidat Jožef Cipera, ki je dobil 2450 glasov, socialni demokrat Haberinaii ie dobil 479 in samostojni kandidat obrtnikov 69 glasov.
POLJSKO KOLO PROTI POSLANCU STA-PINSKEMU.
Kakor znano, namerava poljski poslanec Stapinski v zbornici vložiti pritožbo proti poljskemu kolu, ki na vso moč dela proti volilni reformi ter proti upravnim nedostatkom v poljskih občinah. Sedaj pa izjavlja mestna občina Myslenice, da je njena peticija, ki jo je med drugimi priložil Stapinski svoji pritožbi, ponarejena.	_______
POTOVANJE CESARJA V PRACiO IN NEMŠKE PRITOŽBE.
Češki Nemci nameravajo izročiti cesarju, kadar poseti Prago, spomenico glede nemških nacionalnih zahtev.
0(iRI IN HRVATJE.
Posebni hrvaški odbor, ki sc pogaja z vlado glede industrijskega zakona, je baje dosegel znaten uspeh glede vprašanja o delavskem varstvu. Vpeljava razsodišč se prepušča avtonomni zakonodaji, ki bo tudi samostojno uredila deželne blagajne in državni urad za Hrvaško in Slavonijo. Trgovinsko ministrstvo bo odkazalo za te naprave Hrvaški določeno vsoto iz proračuna. Ker so se nekateri hrvaški listi pritoževali, da na ogrski zbornici to pot ni vihrala hrvaška zastava, poročajo sedaj iz Budimpešte, da je zastava žc izpočetka vihrala raz poslopje, toda hudi in nagajivi veter jc provzročil, da sc je omotala okrog droga.
V ogrski zbornici je predsednik poklical k redu Rumunca Maniuja, ker je dejal, da on ni Mažar in da je Ogrska razdeljena v narodnostne okraje. To pa nasprotuje državnemu pravu.
RUSIJA.
VVitteja nameravajo imenovati za guvernerja na Poljskem. — Kmetje v Pokrovskoji v jekaterinoslavski gubemiji so zahtevali, naj se jih ne uporablja za stražnike državnih žga-njam proti anarhistovskim napadom. Ker temu guverner ni ugodil, so razbili na guvernerjevi palači vse šipe. Kozaki so kmete razgnali. — Pri Karsu je 10 roparjev napadlo poštni voz in oropalo 24.000 rubljev. STRAŠNA GROZODEJSTVA BOLGARSKIH CET V MAKEDONIJI.
Bolgarski četovodja Apostol jc s 30 možmi vdrl v vas Kozinonov, ki je last avstrijskega podanika Papageorga. Četa jc Grka Pezlivananisa in njegovega brata djala iz kože, na kar sta v groznih bolečinah izdihnila. Umorili so tudi neko žensko. Avstrijski generalni konzul iz Soluna je došcl v Kozinonovo, da preiskuje zadevo.
SRBSKI DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1907.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Predsedstvo srbske skupščine je našega belgradskega dopisnika informiralo o glavnih postavkah srbskega proračuna, ki ga vlada danes ali jutri predloži zbornici. Izdatki so proračunjeni na 90,467.000 frankov, dohodki na 90,517.000 fr., suficita bo torej 50.000 fr. Pravosodno ministrstvo: 1,985.609 02 fr. od teli odpade na ministrstvo 80.537:20 fr., na sodišča 1,437.679 fr., na kazenske zavode 467.392 20 fr. Naučno ministrstvo: 6,125.283 frankov 62 cent.. Ministrstvo: 195.730 fr., akademija znanosti, narodno gledišče, narodna knjižnica, narodni muzej in državni arhiv 160.932:20 fr., vseučilišče 473.308'33 fr., srednje in strokovne šole 1,840.427-29 fr., umetniške šole 33.000 fr., ljudske šole 3,239.584 fr., duhovna sodišča 168.9.36-08 fr., cerkve in šole nepravoslavnih konfesij 13.320 fr.; državna tiskarna 629.088-80 fr. Ministrstvo za notranje stvari: 4,(>02.380-94 fr. in siccr policija 2,050.070:60 fr., saniteta 536.527 "96 fr., državne bolnišnice 1,227.642 fr., državne kopeli 124.038 fr.. zgradba novih bolnišnic 439.102 fr. 38 cent., za omejitev kužnih bolezni 225.000 fr. Ministrstvo za zunanje zadeve: 2.207.714 fr. Ministrstvo 137.714 fr., dispozicijski fond 1,375.000 fr., poslaništva 544.791 fr., konzulati 150.555 irankov. Finančno ministrstvo: 9,242.568-90 frankov. Ministrstvo in blagajne: 1,081.624-80 fr., eolnina: 439.774-80 fr.. davkarije 614.826:20 fr., monopoli 7,106.343-10 frankov. Vojno ministrstvo: 20,507.825-16 fr. Ministrstvo: 19,144.372:56 fr., obmejne čete 358.557-50 fr., orožniki 1.004.901-10 fr. Ministrstvo za zgradbe: 11.272.311 "65 fr. Ministrstvo: 1,112.214.fr., železnice 5,706.580 fr., nove železnice 534.800 fr., gozdarstvo 347.500 frankov, rudniki 964.900 fr., pošte in brzojav 2,605.917-65 fr. Ministrstvo za poljedelstvo in trgovino: 2,818.802-20 frankov. Ministrstvo: 640.528-80 fr.. Statistika 72.692-80 fr., trgovske in poljedeljske šole 478.652 fr., gozdi 549.975 frankov, poljedeljstvo 174.500 fr.. trgovina, industrija in obrt 131.850 fr., rudarstvo 18.200 frankov, nove trgovske agencije 30.000 fr., balkanska izložba v Londonu 100.000 frankov. Državni dohodki so proračunjeni sledeče: direktni davki 11.500.000 frankov, 75 odstotni stalni davek: 8,625.000 frankov, posebni davki 5,185.000 fr., eolninski dohodki 10,318.000 fr., takse 4,131.000. monopoli 26.029.000, prometne obrati 2,098.250 frankov, državna posestva 1,607.500 fr., kapitali in fondi 2.304,975, kon-zumni davek 5,525.000, razni manjši dohodki 1,781.016:66 fr., izvanredni dohodki 842.058 frankov 34 cent. Sklepni račun za I. 1905 izkazuje, da so preračunani dohodki I. 1905 pokrili izdatke in izvanredne kredite takov da jc 959.205-17 frankov prebitka.
KITAJSKE JESENSKE OROŽNE VAJE.
Pri Canteju so se pričele letošnje jesenske vaje. Udeležuje se jih ,30.000 mož. Četam poveljujeta Juanšikaj in Tjeljan. Vojaki so popolnoma moderno oboroženi. Izvežbali so jih inozemski častniki inštruktorji. Vaj sc udeležuje 30 tujih vojaških atašejev.
Dnevne nouice.
+ Izvrševalni odbor vseslov. kršč. soc. delavstva jc včeraj odposlal dr. Šusteršiču na Dunaj naslednjo brzojavko: »Za vstrajno delo hvala! Živela splošna in enaka volilna pravica! Naprej do končne zmage pravici!«
V avdijenci pri cesarju so bil včeraj gg. dvorili svetnik Ludovik marki Gozani, deželni svetnik Viljem Haas in državni poslanec Fran Povše.
t Kanonično vmeščen jc bil dne 24. t. m. č. g. J a n e z J c r e b na podeljeno mu župnijo Škocijan pri Turjaku.
+ Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Premeščen je č. g. kapelan Anton Z n i -d a r š i č iz Smlednika v Zagorje ob Savi. Na novo sta vmeščena letošnja novomašnika čč. gg. Jernej Pavlin kot kapelan v Cirknici in Frančišek Z o r k o kot kapelan v Smledniku.
+ Neki človek, ki politično polje gleda skozi Tolstojeva očala, kakor sam pravi, poučuje novo stranko na Štajerskem, kakšen bodi njen bodoči list. Slovenci, pravi, dozdaj nismo imeli večje domače industrije, ampak smo le »trgovali z milostjo božjo«. Zato postanimo bolj praktični in novi list pišimo bolj po rov-tarsko; boljši so germanizmi, kot ljudstvu ne-
razumljiva klasična slovenščina. Preveč radikalno naj sc tudi ne piše o nemškem jeziku in poduku, kajti »niti sveti Duh ne bo v našem nadarjenem in podjetnem narodu zamoril spoznanja, da je znanje nemškega jezika našemu proletarcu življenska potreba.« A,! je to tisti ^narodni radikalizem, ki ga nova stranka na Štajerskem in njene ultranacionalistiške posestrime na Kranjskem dan na dan prežvekujejo? Ali so pa gospodje izpoznali, da se na golem narodnem radikalizmu ne da zgraditi nobene stranke. Le slabo so začeli. Štajerski kmet zna še preveč nemščine in nekoliko »slovenskega jezikovnega klasicizma« bi mu prav nič ne škodovalo. »Narodov« dopisnik, ki po lastnem zatrdilu ni nobena stara »farško cvetka«, bi rad novo stranko postavil na bauernbundovsko podlago, tako nekako kot je »Štajcrc«. Tako-le piše ta Tolsto-janec v »Narodu«: »Posebno oprezno bode treba pisati o nemškem jeziku in nemškem pouku; zakaj še sv. Duh ne more zamoriti v našem narodu — in sicer ravno v najnadarjenej-ših in najpodjetnejših njega slojih — spoznanja, da je znanje nemškega jezika za slovenski proletarijat često življenjska potreba. Lačne množice se ne more nasititi s pohajanjem po misijonih in božjih potih ali pa s klici: »Zivio Slovenci!«, »Proč z Nemci!« »Štajerc« še nikdar ni udrihal po materinskem jeziku svojih bralcev, čeravno tako toplo priporočuje učenje nemščine. Najbolje bi bilo, primerno vzbujati v ljudstvu narodni ponos ter tisto nagovarjati, da naj se le uči nemščine.« — Slovenskega kmeta nc bodo rešili s tako bauernbundovsko stranko. »Koncentracija inteligence«, kakršno priporočajo ti novi preroki Balaami. ki se zavzemajo za »individualno delo*, se prav nič ne sklada s trdno organizacijo, kjer se mora individualizem umakniti taktični in idejni enoti. Posebno pa, če nova stranka ne bo nič drugega, kot regene-rirani umazani »Štajerc«, potem — odkrijte se pred to rakvijo, kjer leži ta ubogi, rano-umrli mrlič! Po božjih potih ni maral hoditi, nemščine se je rad učil in bil vseskozi vzoren »Narodovec«. Večnaja mu pamjat!
—	Umrl je v Radovljici po kratki mučni bolezni gospod Makso Zclcznik, usluž-ben trgovski sotrudnik pri firmi A. Kolenc v Celju. Rajni si je pridobil za ustanovitev celjskega trgovskega društva obilo zaslug in je bil sploh vnet za narodno in gospodarsko politiko.
—	Vest o nameravanem razpustu pulj-skega občinskega sveta dementirajo.
—	Na Breznici sc je ustanovil abstinentni krožek, ki šteje šest udov. Poleg tega se je zaobljubilo nekaj mož in mladeničev, da ne bodo pili več žganja. ,Naj volja tak' krepka, kot njih so gore.'! Nov, vesel dogodek v dobi alkoholovega kraljevanja. Zora puca — bit' če dana!
—	Klub slovenskih medicincev. V področju slovenskega akademičnega društva »Slovenija« sc je ustanovil »Klub slovenskih medicincev« na dunajski univerzi v svrho strokovne izobrazbe slovenskega zdravniškega naraščaja. Misli sc na predavanja in ekskurzije, strokovno knjižnico,slovensko medicinsko terminologijo. Stvar je dobra; škoda pa, da je zasnovana tako, da ne morejo sodelovati vsi slovenski dunajski medicinci. Za zimski tečaj tega leta se je klubov odbor konstituiral sledeče: Načelnik med. A. Jenko, tajnik med. E. Murgel, blagajnik med. J. Bačar in preglednik med. V. Breskvar.
—	Odlikovanje cerkvenika na blejskem otoku. Vsem obiskovalcem blejskega otoka dobro znani cerkovnik Janez Mandelc je vsled starosti zapustil svojo službo, katero je zvesto opravljal 63 let. Tem povodom odlikoval ga je c. kr. deželni predsednik s svetinjo za 4 01 e t n o službovanje. Knezoškofijski ordinarijat imenoval ga je pa častnega ključarja otoške romarske cerkve. Dne 17. t. m. so se zaslužnemu možu slovesno izročila odlikovanja. Na Otoku bila je ob 10. uri slovesna sv. maša, katere se je udeležila vsa rodov ina in prav veliko prijateljev odlikovanca. Po sv. opravilu pripel mu je svetinjo njegov nečak č. g. Janez Piber, župnik v Boh. Bistrici, blejski župnik, č. g. Janez Oblak pa mu je s primernim nagovorom izročil knezoškof. dekret. V Peterneloveni hotelu bil je slavnosten obed, med katerim je starček z mla-deniško živahnostjo pravil zanimive dogodke iz dolgoletnega službovanja. Naj mu Bog da učakati še mnogo let mirnega pokoja.
—	Pobeglo ženo išče z inseratl. Karolu Grušovniku v Herconu v Ameriki je ušla I81/2 leta stara žena, doma iz Škofljice pri Ljubljani. Mož naznanja to v ameriških listih z inserati v katerih je tudi fotografija pobegle žene. Žena je ušla z M. Hauptmanom, ki ima ženo in 5 let starega dečka v Hrastniku.
—	Krasno vreme Iz Rovt pri Logatcu se nam piše: Tukaj imamo sedaj vže cel teden krasno vreme Nebo jasno solnce toplo. Toplomer kaže črez noč do -j- 8° črez dan v senci -j- 12°. Videti je še smrtje, kresnice, metulje in polno žuželk na polju. Vsa pogorja so čista, zrak suh in mnogo cvetic se dobi še ob potih in po bregeh. Upati je še dosti lepega vremena. Po logaški, vrhniški in cerkniški pokrajini stoji gosta megla cele dni. O letini in o drugem Vam pošljemo kasneje daljši dopis.
—	Tovorno blago za Trst c. in kr. državne železnice se od danes naprej brez-izjenino sprejema in odpošilja.
—	O pošti, iz Zagradca pri Žužem-perku se nam piše : Nimamo navade pošiljati
v svet novic iz naših krajev, kajti tu smo mirni in potrpežljivi ljudje. A zdaj nas je minula potrpežljivost. Že lani smo se hoteli pritožiti na pristojnem mestu glede škandaloznih razmer, ki vladajo pri nas z ozirom na poštni promet. To se ponavlja že celo leto, da tukajšnji poštni urad ne dobi po dva, tri dni nobenih Časopisov. Morda preje prironiajo na Turško, kot k nam. Toda ne samo časopisi, ampak tudi druge pošiljatve dohajajo zelo neredno. O. župnik je naročil blago iz Ljubljane, spremnica je došla lakoj, toda blago čez 1 mesec.! Zgodi se tudi narobe: Blago je tu, a spremnica roma drugje! Vzrok temu je gotovo - velikanska paznost (morda tudi temeljito znanje slovenščine), gotovih žel. poštnih uradnikov. Ti ljudje malokdaj pogruntajo, da jeZagradec pri Žužemperku na Dolenjskem, kajti pošiljatve romajo na Hrvatsko, v Istro; največkrat pa v Gradac pri Podzemlju. Slavnemu ravnateljstvu v Beljaku bi pa svetovali, da zahteva od svojih uslužbencev malo več znanja tukajšnjih krajev; v slučaju pa, da njihove oči slabo vidijo, naj jim nabavi erarična povekšalna stekla, da bodo vedeli razločevati Gradac — od Zagradca! Tako bo vsem ustreženo.
—	Zopet izredno gosta megla. Iz Novega mesta se nam piše : Po včerajšnjem (24. okt.) jako krasnem dnevu, danes zopet pokriva vso novomeško kotlino nenavadno gosta megla, kakor v pondeljek in torek.
—	Sorška zadeva. Včeraj se je vršilo v Sori zaslišanje prič in pa krajevni ogled v znani zadevi Andreja Dolinar, Ane Dolinar in Jurija Oman, katere tožita kakor znano sorški učitelj Gimek in pa njegova žena. Zadevo je odstopilo ljubljansko okr. sodišče škofjeloškemu sodnemu adjunktu g. Devu. Kakor smo poročali je pričel razpravo v Ljubljani, c. kr. sodni tajnik Cotman. Ker smatra škofjeloški sodnik vso zadevo kot poizvedbo je odklonil vsako posredovanje zastopnikov in strank. Kako se zadeva še razvije, bomo poročali.
— Iz Goričevasi pri Ribnici. Odgovor dopisniku „Slov. Naroda" dne 22. sept. 1906. »Narodov" dopisnik pri nas se je zadri v goričovske možakarje z lažjo in obrekovanjem. No, čudno se nam ravno ne zdi, da je dopisniku »Slov. Naroda" Goričavas trn v peti, ker Goričavas je res velika, največja v ribniški fari in spada prebivalstvo malone vse k »Slovenski Ljudski Stranki". Podtičejo nam dejanske napade na svoje nasprotnike, če nam to gospodje duhovni ukažejo. Povemo jim le brez skrbi bodite, noben možakar Vam ne bo nič žalega storil, če ga ne bote izzivali sami. Očitate nam nadalje shode, ki jih prirejata dr. Šusteršič, Jaklič. Da, to pa! Mi smo ponosni na svoje poslance, ker delajo in skrbe za nas. Le potrpite še malo. saj volilna preosnova se pridno dela na Dunaju, naši bodo kmalu tudi dosedanji vaši poslanci, s katerimi itak tudi sami niste zadovoljni. O zgradbi nove šole v Ribnici bi pa prav storili, da molčite. Dovolj velikega kozla ste vstrelili, ker ste brez postavnega dovoljenja začeli zidati javno hišo, ki zdaj že eno leto kot na pol sezidano zidovje štrli v zrak in čaka razpada, kakor berški zid na Bregu. Kdo bo li plačal to za razvaline pripravljeno zidovje. Dopisnik nadalje očita razgrajanje po trgu, ko so se možje vračali od 111. katoliškega shoda. Če je kdo izmed njih za-upil »Živio" je imel čisto prav. Pokazal je le, da je bil navdušen po kat. shodu. Zakaj pa onih niste slišali, ki so baje možake izzivali? Nadalje se obreguje ob vaški pečat. Čuj dopisnik! Ki so dali ta pečat napraviti, ni več med živimi. Za očitanje pečatovega napisa, naj si pa dene dopisnik očala na oči, če jih ima, da bo drugikrat prav čital. Napis namreč slove : »Pod-občina Goričavas" ne pa „Občina Goričavas"! O tem, kakšna glava bi spadala na podobčinski pečat, kakor nam svetuje dopisnik se ne bomo prerekali in je stvar okusa. To je pa gotovo, da dopisnikova glava je za podobčinski pečat pre-neumna. Bolj bi nam dopadal slavnoznani ponižni kveder. Dopisniku »Slov. Naroda" pa svetujemo tudi mi, naj si naroči pečat z grbom laži, da bo svoje liberalne backe pečatil.
—	Na Brezjah je bilo preteklo nedeljo mnogo romarjev, med njimi lepo število sosednih Korošcev iz Rožne doline, ki so prišli s cerkveno zastavo priporočit sebe in svojce varstvu nebeške Pomočnice. A kaj so si mislili o Brezjanih ti in drugi romarji, ko se je čula v bližini Marijinega svetišča iz gostilne, katera ima napis: »Gostilna Poličar", celo noč hreščeča harmonika, ker so imeli ondi plesno veselico ? In taka gostilna, ki životari večinoma od romarjev, prireja gotovo ne romarjem v spodbudo plesno veselico v nedeljo! Ako nima dotični gostilničar potrebnega takta in vesti, naj posežejo vmes poklicani faktorji, da Brezje ne pridejo - v slabo ime !
—	Kaj je s pravili »Crevljarske strokovne
zadruge v Novem mestu?« Mi čevljarji smo že pred nicseci vložili pravila za »Črevljar-sko strokovno zadrugo v Novem mestu«. Prav zelo se čudimo, da nam toliko časa ne
rešijo pravil. Gotovo so jih kje založili. Crev-ljarji smo istinito nevoljni, da nam toliko časa ne rešijo pravil. Imamo mojstri vajence, da bi jih vpisali v zadrugo. V kolektivno zadrugo jih nočejo, svoje stanovske zadruge pa še nimamo. Vse razmere nas silijo, da prej ko mogoče ustanovimo zadrugo, pa nam delajo ovire ki bi nam morali pospeševati naše težnje.
— Nesreči v Ameriki. V Jolietu je povozil vlak Marijo K o z d a I. — V Pueblo (Colo) je ponesrečil Jakob Pavlin, doma iz Rateža na Dolenjskem.
Štajerske nouice.
š Kat. polit, društvo za konjiški okraj ima
v nedeljo dne 28. t. m. v Konjicah svoje zborovanje. Govoril bo državni poslanec gospod dr. Korošec. Kmetje, pridite poslušat vašega poslanca I
š Političen shod na Velikem kamnu. Kat. pol. društvo za kozjanski okraj s sedežem v Kozjem priredi na Velikem kamnu v nedeljo dne 28. oktobra ob 3. pop. politično zborovanje v gostilni g. Janeza Serbeca. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. O gospodarskem ter političnem položaju posebno z ozirom na vol. reformo govori državni poslanec g. dr. Voušek. 3. Deželni poslanec g. dr. Fran Jankovič bo pa razpravljal o nalogi v deželnem zboru. 4. Slučajnosti. Pridite mnogoštevilno! — Odbor.
š Vzor narodnega župana? Zupan okolice St. Jur ob južni železnici, Blaž U r 1 e b , hoče na vsak način seznaniti širni slovenski svet s svojo častitljivo osebo. V ta namen je storil že sledeče: dal se je voliti kot župana, kot tak je predlagal, da se vpelje v St. Jurju tako-zvana nemškutarska šola, ogreval se jc za nemško komando pri požarni brambi za okolico, in podpisal je brošuro »nove« stranke, ki pravi, da ima na prvem mestu narodni program in da sc poteguje za narodno šolo. Zupan Blaž se je gotovo zmotil, ko je brošuro pedpisal, mislil je namreč, da se gre za nem-ško-narodno šolo. — Svoje trditve o Urlebo-vih naporih za nemško šolo in nemško požarno hrambo posnamemo iz »Domovine«, ko jo je še urejeval general »novih«, Vekoslav Spindler. — No, pa sta sc vendar našla Blaž in Vekoslav!
š Narodna godba se bo osnovala za ljutomerski okraj pod imenom »Muropoljska narodna godba.«
š Kat. pol. društvo za laški okraj ima dne 28. t. m. po vcčernicah v gostilni g. Hrastnika v Št. Lenartu nad Laškim shod.
š Zupanom v Marenbergu je izvoljen dne 23. t. m. Alojzij Langer, svetovalci pa Josip S c h o b e r, J. B a u e r in Fr. G e r m u t. Vsi so hudi Nemci in protestantovski klerikalci.
š Umrla jc v Celju v starosti 89 let hišna posestnica g. Marija Langer.
š Posebne vrste avtomobil si je napravil v Mariboru trgovski vajenec Ivan R e g u I. Ko je namreč zadnjo sredo imel z ročnim vozičkom opraviti na glavnem kolodvoru, jc vračajoč se sedel na voziček in se lepo peljal po klancu navzdol proti Tcgetthofovi cesti. Ta svoj »avtomobil« je z nogami krmaril pri oiesu. Ker pa ie bilo oje zalomljeno, »avtomobil« ni hotel prav ubogati in je z vso silo priletel v kostanjevo drevo. Nesrečni »šofer« je lahko vesel, da se pri tem ni ubil, ampak sa-' mo na nogi težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico.
š Samoumor. Ona ženska, ki so jo zadnjo nedeljo našli obešeno v neki mariborski gostilni, je identična z neko Apolonijo Gorjak iz Maribora. Vzrok samoumora so nesrečne družinske razmere.
š Živeli backl! Nimate samo na Kranjskem backov, tudi na Štajerskem jih je lepo število. Pri vas so backi tisti, ki berejo neumne neslanosti »Slov. Naroda«, pri nas pa tisti, ki prebavijajo neslane_ neumnosti ptujskega »Štajerca«. Da so »Štajerčevi« bralci res pravi backi, imamo avtentično dokazano: »Štajerčev« urednik sam je gospodu Alojziju Cilenšeku, župniku v Poljčanah, rekel: »Tisti kmetje, ki berejo ptujskega »Štajerca«, so pač sami backi.« Mi kličemo: Živeli štajerski backi in njih odkfitosrčni pastirček!
š Predrzen človek je oni, ki na pošti v Pristovi pristavlja na vsakem slovensko naslovljenem pismu k slovenskemu imenu šc nemško. »Ljubljana« dobi vedno zraven še »Laibach«. Nabranih imamo že več takih naslovov in jih bomo pri prvem enakem slučaju odposlali poštnemu ravnateljstvu v Gradec. Ce ima dotičnik premalo posla v uradu, naj gre drva cepit ali gramoz tolčt!
š Pred nemškimi sodniki sta bila radi dogodkov v Brežicah obsojena Friderik Brc-zinger v dvamesečni in Urck v šestmesečni zapor.
š Iz poštne službe. V višji plačilni razred so pomaknjeni sledeči poštarji: Andrej P r e 11 n e r v Laškem, Ignac K n i e I y v Ljutomeru, Ivan Žvižaj v Konjicah, Pavel Koulej v Trbovljah in Franc Bakšič v Šmarju pri Jelšah.
š Imenovanje. Računski narednik 87. pešpolka v Celju Anton B o ž i č k o je imenovan kancelistom za c. kr. okrajno sodišče v Brežicah.
Koroške nouice.
k Nov poveljnik vojne šole na Dunaju. Dozdajni poveljnik te šole podmar-šal Jan Cvitkovič je imenovan za poveljnika 27. pehotne divizije. Ob tej priliki mu je bil tudi podeljen red železne krone 3. vrste. Za naslednika je pa imenovan generalni major Pavel Puhallo, poveljnik 50. pehotne brigade na Dunaju.
k Napačni prašek iz lekarne — vzrok smrti. Nagloma je umrla včeraj, 25. t. m. ponoči v Celovcu žena strugarskega mojstra Wencla. Govori se, da m dobila pravega praška v lekarni, katerega ji je zdravnik odredil. Po zavžitju tega praška je mirno zaspala in se ni več prebudila. Vsekakor bode pa sodnijsko raztelesenje dokazalo, kaj da je smrti vzrok. Umrla je bila zelo pridna in skrbna mati štirih sinov.
k Iz tira je skočil stroj in nekaj vozov tovornega vlaka 24. t. m. dopoldne na postaji Podrožčica. Vzrok je bilo, ker pre-menjevalnik ni bil prav postavljen. Nesreča se druga ni naredila, kakor da je imel tržaški osebni vlak eno uro zamude, ker je bil vhod na postajo zaprt
k Vol brzovlak ustavil. Predvčerajšnjim opoldne je moral tržaški brzovlak med Willersdorf in Glinskovasjo na progi ustaviti, ker se je en vol od blizu železnice pasoče se črede sprehajal po progi. Vlak je vozil s polnim parom, ter se je le strojevodju zahvaliti, ker je vlak hitro ustavil, da se ni kaka nesreča prigodila.
Ljubljanske nouice.
Ij Ivan Hribar odklanja rede . »Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da niso resnična poročila listov, češ, da je odklonil Ivan Hribar srbski red zato, ker mu je bil prenizek. List piše, da je pooblaščen izjaviti, da ne sprejme načeloma redov. Odklonil je lani p o n u j a n i mu avstrijski red. Čudno je to, da vejo o odklonitvi reda po Hribarju na Češkem, medtem ko pri nas o tem ni ničesar znanega.
Ij Gostovanje graškega orfeja v »Unionu« je odloženo na poznejši čas, ker dvorana še nima gledaliških dekoracij, ki se pa, kakor čujemo, naroče.
Ij Pobegnil je iz Ljubljane Lah Albert Umbert, ki je imel trgovino z južnim sadjem in divjačino v Židovskih ulicah št. 5. V Ljubljani se je bil naselil leta 1904 in jc delal izpočetka precej dobre dobičke. Zadnji čas je pa imel zelo nizke cene in se je o njem marsikaj govorilo. Ko je pa izvedel, da se zanj zanima tudi državno pravdništvo, ga je vzela noč. Pobegnil je baje na Nemško, v Ljubljani je pa popustil svojo ženo in tri otroke brez vseh sredstev.
Ij Prehitra vožnja magistratne komisije. Izvošček št. 75 je na Poljanski cesti prevrnil mestno ubogo P u h ter jo precej poškodoval. Prepeljali so jo v rešilno postajo v »Mestni dom«. Vozila se je v istem vozu komisija z magistrata.
Ij Zaradi sovodstva ic včeraj mestna policija aretovala 491etno Marijo Koroščevo. rodom iz Cerovca pri Mirni peči. katera je pa že dalje časa bivala v Zagrebu. Od tam jc privedla včeraj neko 191etno dekletce, s katero se je hotela okoristiti. Pripovedovala jc. da ima še dve deklici, kateri lahko pripelje v Ljubljano. Ko je bila prijeta, je trdila, da je Marija Ševškova in da je njen mož plakater v Zagrebu in da ima tri otroke. Pozneje je pa priznala, da je Koroščeva in da živi v Zagrebu z nekim Sevškom v priležništvu. O pripeljanem dekletu je govorila, da ji je dolžna 20 kron in da jo je samo zato spremila, da bi prišla do svojega denarja. Sodišče jo je iz-poznalo krivo sovodstva in jo obsodilo na tri mesece ječe. Menda se bode v prihodnje premislila, barantati v Ljubljani z »živim blagom«.
Ij Nesreča. Ko je včeraj popoldne tresel listje s kostanja na Dolenjski cesti U letni deček Martin Jankovič, je padel z drevesa in se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
Ij Nameravani samoumor. Danes dopoldne je nameraval skočiti na prelazu pri cesti na Rožnik neki mladi moški pod brzovlak. Že ko je bil signal, sta ga opazila policijski stražnik in železniški čuvaj in ga opozorila na vlak, a jima je rekel, da nanj čaka, da skoči pod njega. Stražnik ga je potem spremil na stražnico. Videti je, da je nekoliko zmešan.
Ij Žalosten jour-fixe „Naše Zveze". V sredo zvečer je priredila uradniška „Zveza" žalostne eksistence, prav za prav njen korporalček s Savinim redom Anton Trstenjak pri „Iliriji" prvi „jour-fixe" na katerega je z veliko agitacijo prišlo celih 19 mož. In ko so tako pili svoje „firkelčke" Fricevega cvička, začne naenkrat Trstenjak „jamrati": Gospodje, vse bi že bilo samo dolgčas je tu, grozno dolg čas, ker nas je tako malo, in je vse tako tiho kot na pokopališču. In tudi pevcev ni, da bi kdo kaj zapel. Nekdo hudomušno na pol glasno zdihne: »Saj nam že pojejo lamentacije in „Miserere" k pogrebu!" — Na to krohot! Po krohotu pa zopet dolgčas! — In že se šepeta, da z novjm letom »Našo zvezo" pokopljejo in tretjerednik sv. Save Trstenjak bo kondukt vodil!
Ij Repertoire slovenskega gledališča. Danes, v petek se poje tretjič Bize-tova romantična opera »Biseri", ki je že dvakrat napolnila gledališče. — V n e d e 1 j o. popoldne ob 3. uri žaloigra „M 1 i n a r in njegova hči" za one, ki se večerne predstave te igre ne morejo udeležiti. Naslovni vlogi igrata g. V e r o v š e k in gdč. Noskova. — Vstopnice se dobivajo že danes v Sešarkovi trafiki. — V nedeljo zvečer operna predstava.
Ij Nove električne žarnice pri cestni razsvetljavi so vendar pričeli te dni natikati. Bil je že skrajni čas za to, kar seve magistrat ni opazil, ampak ga je moralo na to opozorili šele časopisje.
Ij Izžrebani porotniki. Dne 25. oktobra so bili pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotne sodbe, katere se prično 26. novembra izžrebani: Glavni porotniki: Adamič Janez, hišni posestnik v Kamniku; Brus Karol, zasebni blagajničar v Ljubljani; Carman Gašpar posestnik v Škofji Loki ; Detela Ignacij, posestnik in gostilničar v Moravčah; Drašler Anton, posestnik in gostilničar v Borovnici; Gričar Janez, trgovec v Ljubljani; Ham Jože. mesar v Ljubljani; Hlebš Ferdo, trgovec v Kranju ; Hudovernik Jožef, trgovec in posestnik v Ljubljani; Jalen Janez, posestnik in gostilničar v Ratečah; Jamnik Jože, posestnik in gostilničar v Pijavi gorici; Jeglič Rudolf, gostilničar v Kranju; Kalan Fran, trgovec v Kranju; Keršič Peter, posestnik tovarne za vozove v Spodnji Šiški; Kregar Janez, pasar v Ljubljani; Krenner Fran, zasebnik v Kranju; Kump Matija, c. in kr. stotnik v pok. v Ljubljani; Majdič Vinko, veleindustrijalec v Kranju- Mayr Mauril, pi-vovarnar v Kranju; Medic Janez, gostilničar in posestnik v Bloški polici; Modic Fran, posestnik v Lahovi; Paar Ignacij, kantiner, Sava-Kranjska gora; Perles Adolf, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Počivavnik Karol, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Samassa Max, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Šerko Fran, trgovec in posestnik v Cerknici; Stupica Fran, trgovec v Ljubljani; Švigelj Janez, trgovec in posestnik v Cerknici; Švigelj Fran, tovarnar in posestnik na Bregu; Tratnik Leopold, pasar in posestnik v Ljubljani; Traven Janez, trgovec, gostilničar in posestnik na Glincah; Valenčič Rudolf, posestnik v Trnovem ; Verbič Jožef, tovarnar in posestnik v Dolah; Vodnik Alojzij, kamnosek in posestnik v Ljubljani; \Vider Janez, vrtnar in posestnik v IJubljani; Zadnek Fran. posestnik v Senožečah; — Nadomestni porotniki so: Lokar Jožef, gostiničar in posestnik, Marchotti Janez, prodajalec usnja, Medica Janez, zasebni blagajnik, Meglič Karol, barvar, Pardubskv Alojzij, kontorist in posestnik, Prusnik Anton, mesar, Stenovec Robert, zasebnik, Szantner Fran. čevljar, Stepic Peter, gostilničar, vsi v Ljubljani.
Ij Novo cesto z Dunajske ceste proti Cigaletovim ulicam zgrade tik hiš „Kmetske posojilnice". Potrebna pač ni in nepotrebni bi bili torej tudi stroški zanjo.
Ij Ošpice med šolsko mladino so jele pojemati. Stariši, varujte otroke v hladnem jesenskem času pred prehlajenjem.
Ij Tlak bodo položili ob desnem hodniku Komenskega ulic od vogla Resljeve ceste do Pristanskih ulic. Dela so se že pričela.
Ij Novi most čez Ljubljanico v
Prulah na Opekarsko cesto prično, kakor se govori, graditi prihodnje leto. Take govorice se širijo - vsako leto pred občinskimi volitvami.
Ij V kapeli sv. Jurija na gradu se bode pričela opravljati služba božja še to zimo. A v kapeli manjka oprave in zvonov in smo zelo radovedni, kako bo vsa stvar izgledala.
Ij Izgubil je gospod Pavel Košenina zlato i^lo, vredno 40 kron, poddesetnik Kristjan Spaniček pa častniško verižico, vredno 5 K.
Iz slouanskeja sueta.
sl Pri občinskih volitvah v Pragi sta
sklenili obe stranki, mlado- in staročeška kompromis. Večinoma je tudi zmagala kompromisna lista. Le v „Novem mestu" je potrebna ožja volitev med kompromisnim kandidatom Antonom Kubrem in kandidatom trgovinske korporacije Jos. Urbanom. Ostali kandidati kompromisne liste so zmagali. Na Mali Strani so prodrli v drugem volilnem razredu kandidati uradnikov. — V okraju Holešovice - Bubny se še vrši ožja volitev med svobodomiselnim kandidatom Jan Dobiašem in kandidatom kluba neodvisnih volilcev. Volitve so bile jako burne.
sl Hrvati pri Rakoczyjevi proslavi. Pri prenosu Rakoczyjevih preostankov bo navzočih več hrvaških poslancev. Uradno bodo Hrvaško zastopali ban Pejačevič, predsednik sabora dr. Medakovič in Supilo.
sl Zidanje sofijske visoke šole. Bolgarska vlada je objavila konkurz za načrt, po katerem bodo sezidali visoko šolo. Prva nagrada znaša 10.000 levov, druga 7000, a tretja 5000. Konkurz je splošen in se ga lahko udeleže vsi jugoslovanski arhitekti, torej tudi Slovenci.
sl Zidanje tovarn v Belgradu. — Z zidanjem velike tovarne konserv so v Bel gradu že pričeli. Gradili bodo tudi razne druge tovarne, tako n. pr: za usnje, za papir, za steklo itd.
sl Opera v Belgradu. Na belgrajskem gledišču je angažovan tenorist Oržel-ski. Letos pripravljajo tam za uprizoritev razne opere in delajo na vso moč za pov-zdigo gledišča
sl Srbska državna pomoč Staro-srbom v Macedoniji. Srbska država je odredila v pomoč Starosrbom v Macedoniji 300.000 dinarjev pomoči.
Gospodarstvo-
— Važno za konjerejce. Dne 31. oktobra t. I. pride komisija, obstoječa iz zastopnikov kmetijskega ministrstva, domobranskega ministrstva in kmetijske družbe v Št. Jernej, da se s konjerejo krškega in novomeškega okraja posvetuje o konjerej-skih zadevah. Vsled t ga se bo vršilo ob devetih na prostoru za konjske dirke zborovanje konjerejcev. — Posvetovalo se bo o nakupovanju konj za vojaštvo, o zopeini vpeljavi konjskih dirk v Št Jerneju, o oddaji plemenskih kobil, o vzreji žrebet, o napravi skupnih pašnikov za žrebeta ter o drugih zadevah v svrho povzdige konjereje. — Konjerejci se prosijo, da se tega posvetovanja v prav obilnem številu ude^že. Tudi se prosijo posestniki lepih plemenskih konj (kobil in žrebet), da jih ta dan na dirkališče v Št. Jernej dovedejo, kjer si jih ogleda prej omenjena komisija iz tega namena, da za te kobile sposobne in najbolj pripravne žrebce prideli v žrebčarske postaje Št. Jernej.Cerklje, Rakovnik, Škocijan, Novomesto in Kostanjevico." — Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
g Vabilo na vinsko razstavo, ki jo priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 17., 18. in 19. novembra t. I. v veliki dvorani »Mestnega Doma" v Ljubljani, in na vinarski shod, ki ga priredi na poziv avstrijskega društva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18. novembra t. I. dopoldne ob pol desetih tudi v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. — Vinska razstava se svečano otvori v soboto,
17.	novembra ob petih. K svečanosti otvoritve Ijo imelo pristop le povabljeno občinstvo in gg. razstavljalci. — Vinska razstava bo splošno pristopna v soboto, 17. novembra od šestih zvečer naprej in v nedeljo,
18.	novembra ter v ponedeljek. 19. novembra od dveh popoldne naprej - Vsak večer bo igrala od osmih naprej društvena godba. — Vstopnina na razstavo bo znašala 50 vinarjev. Vinarski shod bo razmotrival naslednja vprašanja: 1. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? — 2. Kako stoji s porabo čistih kvasnili gliv v kletarstvu? — 3. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo.
4. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina? — 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom, da se zadosti potrebi po gnoiu? — 6. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? -7. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. — Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta prosta vsem vinščakom. — Gg. kranjske vinščake podpisana odbora nujno prosita obilne udeležbe pri razpravah na vinarskem shodu in da na razstavo po možnosti pošljejo mnogo vrst svojih najboljših vin skih pridelkov. Finejša in dragocenejša vina je poslati v pravilno opremljenih vinskih steklenicah od vsake vrste najmanj petindvajset steklenk, dočim se navadna in zlasti letošnja vina morejo poslati v sodčekih od 50 do 60 litrov ali več franko na naslov c. kr. kmetijske družbe, in sicer najkesneje do 10. novembra t. I. Oni gg vinščaki, ki razstavijo svoja vina, naj prijavijo kmetijski družbi do 5. novembra svojo udeležbo ter naj v prijavi navedejo število vinskih vrst in število steklenk, oziroma sodčekov, ki jih pošljejo. Razstavljena vina bo presoje-valna komisija odlikovala z diplomi I., II. in lil. vrste. — Odbor za prireditev vinarskega shoda: Anton grof Barbo s. r., predsednik. Frančišek Gombač s. r., tajnik — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske: O. pl. Detela s. r., predsednik. Gustav Pire s. r., ravnatelj.
g. Meso se prodaja v celjskih mesnicah :
goveje sprednje po zadnje
K
goveji izrezek telečji izrezek tc-letina
svinjsko
1-20	kg. 140 ,. 180 „
2 40 ,, 180 ., 180 „
Piščeta na trgu par po K 120 do 160, jajca 5 za 40 v.
g. »II Piccolo« proti »Jadranski banki«.
»II Piccolo« se jc zaletel kakor smo to javili z vso silo proti »Jadranski banki« v Trstu. Zunanji povod temu napadu dala je »Piccolu« okolnost, da je »Jadranska banka« dne 15. t. m. odprla svoje nove prostore v svoji lastni hiši v ulici Cassa di Risparmio št. 5, torej v centru mesta in denarnega gibanja, ter da so ti prostori, in to bode najbolj v oči »Piccola« in njegove somišljenike, tako moderno prirejeni, kakor jih nima nobena tržaška banka.
»Piccola« bode seveda v oči tudi okolnost da so se pokazali sedaj v središču mesta tudi slovenski napisi, kateri bodo dokumentirali naraščajočo moč slovanskega kapitala v Trstu. »Piccolo« trdi med drugim v svojem članku, da »Jadranska banka« ne služi potrebam slovanskega prebivalstva dežele nego da je ona le člen v verigi, s katero se hoče s tujimi sredstvi podjarmiti Trst pod slovanski kapital, v katero svrho da se Slovani poslužujejo vseh mogočih in nemogočih sredstev v dosego svojih političnih ciljev, da |)lačujc »Jadranska banka« pretirane cene za hiše in zemljišča, na vsaki način višje cene, nego so nepremak«
Ijine vredne, da daje italijanskim kapitalistom in dolžnikom izvanredne olajšave, da dovoljuje posojila na nezadostne hipoteke, ter da ponuja za hranilne vloge višje obresti nego se plačujejo na trgu. Iz tega da se more sklepati na posebno organizacijo, katera alimentira (hrani) »Jadransko banko«, ker drugače da ne bi se moglo razumeti takih operacij. Slednjič razkriva »Piccolo« grozen čin »Jadranske banke«, katera da jc nedavno temu izdala ček v izključno slovenskem jeziku, ki da je v Trstu nepoznan, vsled česar da bi znala nastati tržaškim meščanom škoda ne-le na narodnem (seveda italijansko-narodnem), nego tudi na gospodarskem polju, na katerem da bi se uvelo konfuzionizem, negotovost in kljubo-valnost. Koncem roti ter poziva tukajšnje denarne zavode, naj sc v interesu mestnega gospodarskega življa zedinijo vsi proti »Jadranski banki«, da ustavijo tendenco, ki bi lahko ustvarjala abnormalen položaj in očitno nevarnost. — V odgovor: Slovani imajo isto pravico kakor Italijani, da ustanavljajo v Trstu, kjer žive v velikem številu iu kateri Trst se alimentira gospodarsko v prvi vrsti od slovanskih dežel, svoje banke o katerih potrebi imajo odločevati sami, katere pravice ne bi kratil »Piccolo« niti Kinezom, ako bi zahtevala njih gospodarska korist, da si ustanove v Trstu banko. Naravnost smešna je pa, ako ne hudobna trditev »Piccola«, da »Jadranska banka« lahkomišljeno razmetava svoj denar. »Jadranska banka« je kupila dosedaj le eno hišo, v katero se jc sedaj preselila, a ves Trst ve, da je to hišo tako ugodno kupila, da bi jo lahko en dan pozneje prodala z dobičkom od 60.000— 80.000 K; bančne svoje posle pa upravlja »Jadranska banka« tako previdno, da se ni ne akcijonarjem, ne uložnikom bati poloma. Istina je pa, da posluje »Jadranska banka« bolj elastično in bolj moderno, nego drugi tukajšnji denarni zavodi, s čemer si je pridobila zaupanje in simpatije tudi italijanskih trgovskih krogov, in to je menda ono, kar najbolj bode v oči njeno konkurenco, katera se je, to je očito poslužila »Piccola«, da, ako mogoče, diskreditira »Jadransko banko« s tem, da preplaši uložnike, kar se jej seveda ne posreči. »Jadranska banka ne potrebuje ni-kakc podpore od zunaj, nikake podpore, ki ni fundirana v značaju denarnih zavodov kakor takih. Alimentacija (hrana) »Jadranske banke« obstaje v ivjenem akcijskem kapitalu, katerega je pomnožila v teku prvih devet mesecev svojega obstoja od 1,000.000 na 2,000.000 K in katerega pomnoži vsled sklepa v kratkem času na 3,000.000 K in ako Bog da na še več. in v zaupanju delničarjev in vložnikov, kateri so v stanu od blizu proučavati in bolie presojati reclno poslovanje »Jadranske banke«, nego so to v stanu čifutski »Piccolo« in umazana konkurenca, ki vidijo »Jadransko banko« le od zunaj ali pa skozi naočnike kupljene v prodajalnici društvene tvrdke — Strast & Zavist. Da pa izdaja »Jadranska banka« za svoje slovenske klijente tudi slovenske čeke, kakor izdaja za italijanske klijente italijanske čeke, je naravno ter odgovarja zahtevam njenih klijentov in zahtevam modernega trgovskega naziranja. Politiko v trgovini pač ne uganja oni, kateri postreže vsakega klijenta v njegovem jeziku, nego oni, ki hoče vrivati svoj jezik vsem svojim klijentom, tudi ako ga ue razumejo. Poziv »Piccola« na alijanco vseh tukajšnjih bank proti »Jadranski banki« bo na vsak način brezvspešen, ker fakti še vedno več veljajo, nego prazne besede in brezte-meljno sumničenjc iu diskreditiranje. Kaj pa, ko bi se sulico obrnilo ter ako bi mi vse naše somišljenike po slovanskih deželah in posebno po slovenskih in hrvatskih deželah pozvali, naj bojkotirajo italijanske zavode, kakor to hoče »Piccolo« in za njim stoječa umazana konkurenca glede »Jadranske banke»? Da doseže »Jadranska banka« čim prej postavljeni si visoki cilj, dolžnost je vseh Slovanov, da se trdno oklenejo svojega zavoda in dolžnost je vseh slovanskih listov posebno na g Lonci se podraže. Zadruga lončarjev na Dunaju je sklenila podražiti svoje izdelke za 25 odstotkov.
g Izdelki iz gumija so podraženi za pet odstotkov.
Književnost in umetnost.
* Gospa Zofka Kvedrova. ki je sedaj v redakciji „Agramer Tagblatta". se v ^Obzoru" britko pritožuje nad usodo svojih dramatičnih del. Gospa Zofka pravi: Igrali so moje igre v Pragi, Zagrebu, Bel-gradu, Ljubljani, a dobila sem vsega skupaj 17 gld 46 krajcarjev honorarja" . . .
Razni stvari.
Novi Kopnik! Pruska brihtnost bo postala svetovna znamenitost. Poroča se nam zopet o novem Kopniku! V gradu Konigsberg stanuje pruski princ Friderik Viljem. Predvčerajšnjim je prišla pred grad neka 61 let stara ženska, ter je hotela k princu. Straži je rekla, da je princezinja oldenburška. Takoj so ji vse straže pre-zentirale, glavna straža je nastopila kakor nastopa ob kneževskili sprejemih in bobni so pričeli bobnati na vso moč . . . Okolu gradu se je nabralo mnogo občinstva. Žen ska pa je ponosno korakala v gozd, kjer so jo spoznali za neko blazno udovo. — Pruskim vojakom pa vsa čast — ne vse-dejo se samo napačnim „stotnikom", ampak tudi blaznim ženskam.
Samoumor — radi starosti. V Pots-damu je 82 letni zasebnik Steincke ustrelil svojo 80 let staro soprogo in nato tudi sebe.
Zapustil je pismo v katerem pravi, da sta izvršila to dejanje, ker sta radi starosti vedno bolj slabotna.
Kopniški stotnik dramatiziran.
Dunajsko gledišče „Apollo" je zadnje dni že vprizorilo komedijo „Kopniški s t o t n i k".
Bolezen dr. Luegerjeva. Profesor Ortner jc natančno preiskal dr. Luegerja in konstati-ral lahko afekcijo na ledvicah, ki pa ni nevarna.
Stavka uslužbencev »Cestne električne železnice v Budimpešti. Včeraj ob pol 12. dopoldne so pričeli stavkati uslužbenci »Cestne električne železnice v Budimpešti«. Uslužbencev je 6000. Zahtevali so, naj jih nagrade za službo ponoči, prosto vsaki šesti dan, nova določila za penzije in ob bolezni in neodvisno disciplinarno sodišče. Ravnatelji so izjavili, da jim ne ugode. Uslužbenci so pustili ob določeni uri motorne vozove na cesti. Potniki so se prepirali s stavkujočimi uslužbenci. Policija je posredovala v več slučajih. Zjutraj je vozilo le polovico voz. Ko se je pričela stavka, je pričela poslovati rezerva, ki je peljala vozove na začetne postaje. Zanesljivo osobje je še vozilo. Le na nekaterih glavnih progah je bil večkrat moten promet. Na podzemeljski električni železnici so ob 12. ustavili ves promet. Bilo je več nemirov, ker so stavkujoči ustavljali vozove, ki so vozili. Policija je povsod hitro napravila red in opoldne zasedla vse končne postaje in remize. Pripravlja se pa tudi stavka oinnibusnih uslužbencev. Izprevodniki zahtevajo, naj jim zvišajo sedanjo 2.40 K dnevno plačo in skrajšajo delavni čas.
Rudarji v Kremnici stavkajo in sicer v državnih rudnikih. Stavka 400 rudarjev.
3000 izdelovalcev tobačnih pip stavka v St. CIaudu.
Samoumor učenjaka. Profesor dr. Friderik tiesse, ravnatelj zobozdravniškega zavoda na vseučilišču v Lipskem, se jc ustrelil.
Bivša meliikanska cesarica Charlotte
trpi na starostni oslabelosti in apatiji duha. Izmišljena so pa poročila da je njen zdravstveni položaj nevaren.
20 oseb zgorelo. Pri požaru poslopja trgovske zbornice v Kausas - Cityu je zgorelo nad 20 oseb, 50 jih jc pa ranjenih.
Predor med Alasko in Sibirijo pod morjem namerava zgraditi z glavnico 6 milijonov dolarjev ustanovljena družba Transalaska and Imperial Company.
Napovedana stavka dunajskih pomočnikov za prekajeno meso. Na svojem shodu dne 23. t. m. zvečer so sklenili pomočniki soglasno, da prično stavkati. Nekaj socialnodemo-kraškili pomočnikov so pometali iz dvorane, ker so napadali krščansko-socialni pomočniški odbor. Zahtevajo zvišanje plač.
Ravnatelj »Avstrijskega trgovinskega muzeja« postane najbrže pod Korberjem upokojeni sekčni svetnik dr. Karminski. Zdaj vodi začasno muzej sekčni načelnik dr. pl. Rosler.
Izpred sodišča.
Sleparski agent. Ferdo Kučera iz Most je kot zavarovalni agent družbe »Allianz« na Dunaju razne stranke opeharil na ta način, da jim je obljubil preskrbeti posojilo na polico, če plačajo zavarovalnino za tri mesece naprej. Tako je oškodoval 5 strank za 117 kron. Sodišče mu ic za kazen prisodilo 10 mesecev ječe.
Pazite na otroke. Dne 28. junija t. 1. dopoldne je hotela Frančiška Oblak, krojača žena v Tržiču, obiskati svojo sestro v Spodnji Šiški. V otroškem vozičku je imela svoja dva sinčka, 7 mesecev starega Stankota in črez poltretje leto starega Milana. Poleg Ančnikovc hiše ustavi voziček, starejšega fantka je postavila na tla, mlajšemu pa dajala piti iz steklenice kave. Medtem pa je stekel Milanček čez cesto. V tem hipu je privozil posestnik Janez Tominc z dvema konjema vpreženim vozom sena. Fantek je prišel pod zadnjo kolo, ki mu je zmečkalo glavo. Nepazljiva mati je bila obsojena na 4 dni zapora.
Nepošteni hlapec. Janez Korit, trgovski hlapec iz Predvora jc služil pri tukajšnjemu trgovcu Bernatoviču za štacunskega hlapca. Tekom nekakega cn in pol mesca izmaknil mu je razne obleke v vrednosti 81 kron. Za kazen mu ie bilo prisojeno dva meseca težke ječe.
Vročekrvni Italijan . Ivan Joziatti iz Stcr-nige na Južnem Tirolskem je bil za čevljarja na H rušici. V isti hiši je stanovala tudi neka Erminia Luongo. Ta mu je bila nekaj krone dolžna, zato mu jc pri odhodu v Bolgarijo, ker se je imela poročiti zastavila harmonike, vredne 120 kron. Joziatti se je za njo v Ljubljano pripeljal. Na peronu mu je omenila Er-minia Luongo, da mu bode že poslala denar. Joziatti jo je nato z nožem štirikrat sunil, a jo k sreči Ic lahko poškodoval. Navzoče občinstvo jo jc rešilo nadaljnega napada. Obdolženec pravi, da ic bil ob času dajenja ves zmeden. Sedel bo pol leta v težki ječi.
Telefonska ln im&m poročila.
ODLIKOVANJE ŽUPANA HRIBARJA.
B e I g r a d , 20. oktobra. Na srbsko časopisje je Hribarjeva odklonitev reda sv. Save napravila jako mučen vtisek. »Beogradske Novine« povdarjajo, da je Hribar red sv. Save na uprav demonstrativen način odbil, drugi listi se pa čudijo, kako je mogel Hribar red odbiti, ko mu odlikovanje uradno še ni bilo javljeno.
CESAR GOLUCHOVVSKEMU IN PIT-REICHU.
Dunaj, 26. oktobra. Cesar se v lastnoročnem pismu zahvaljuje Goluchovvskemu na
dvanajstletnem službovanju ter mu podeljuje briljantni veliki križec Štefanovega reda. V zahvalnem pismu na Pitreicha omenja cesar vojaške potrebščine, ki jih Pitreich ni mogel izvesti ter mu podeljule veliki križec Štefanovega reda.
ITALIJANSKA INTERPELACIJA V ZBORNICI.
Dunaj, 26. oktobra. Benatl interpel!ra domobransko ministrstvo zaradi demonstracii v Pulju. DolžI mornariške podčastnike, da so sc udeležili »demonstrativnega« obhoda veteranske godbe po mestu ter s tem izzivali prebivalstvo. Poživlja ministrstvo, naj kaznuje podčastnike, ki se političnih demonstracij ne smejo udeležiti, a so najbrž od mornariškega poveljstva dobili povelje, da naj spremljajo veteransko godbo.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Dunaj, 26. oktobra. Odsek za volilno reformo je sprejel danes predlog pododseka o predlogu poslanca Starzynskega glede omejitve državnozborskega delokroga. Pričela se je debata, katero jutri nadaljujejo.
SEVERNA ŽELEZNICA IN KRŠČANSKI SOCIALCI.
Dunaj, 26. oktobra. Krščansko-socialni poslanci so sklenili podpirati predlogo o podržavljenju Sverene železnice.
NOVI DOMOBRANSKI MINISTER.
Dunaj, 26. oktobra. Novi domobranski minister postane baje Icm. L a t s c h e r.
POŽAR V TRSTU.
Trst, 26. oktobra. Tu je izbruhnil ogenj v tovarni za testenine v ulici Casimiro Dona-doni. Ogenj je pokončal podstrešje in drugo nadstropje ter mnogo testenin. Škoda je velika.
»KOPNIŠKI STOTNIK« — PRIJET.
Berolin, 26. oktobra. Policiji se je končno vendarle posrečilo, prijeti »kopniške-ga stotnika«. Slepar, ki je opeharil kopniške meščane in vojaštvo, je — črevljar, 58letni Viljem V o i g t. Ko je policija prišla v Rix-dorfti v hišo, v kateri je Voigt stanoval, Voigta ni bilo doma. Policija mu je sledila v Berolin, kjer ga te prijela v Langegasse. Policija ima dokaze v rokah, da je to res »kopniški stotnik« in je Voigt tudi že pripoznal. Voigta je policija dobila s pomočjo neke fotografije, katero si je Voigt napravil, ko si je v Potsdamu kupil stotniško uniformo. Voigt je bil zaprt že sedem let radi tatvine in ponarejanja listin, nakar je izvršil predrzen vlom in zopet sedel IS let. To kazen je dosedel 1. februarja t. I.
Berolin, 26. oktobra. Dognalo se je, da je aretirani čevljar Voigt »kopniški stotnik« skupno že 27 let presedel po ječah.
MAŽARI IN VOJAŠKI NOVINCI.
Budimpešta, 26. oktobra. Glede reform novega vojnega ministra pravi o zvišanju števila vojaških novincev »Naplo«, da se ie koalicija pri sporazumljeuju zavezala, da bo za zvišanje vojaških novincev, ako se za to pokaže nujna potreba. V dogovoru se je pozabilo omeniti, kdo je kompetenten kon-statirati tako nujno potrebo. Predvsem so to pač višji vojaški krogi.
HRVAŠKI SABOR.
Zagreb, 26. oktobra. Hrvaški sabor bo sklican na dan 31. t. m.
SKLEP RUSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Peterburg, 26. oktobra. Centralni odbor ruske socialne demokracije je sklenil da 30. t. m. ne provzročl stavke in tudi ne drugih izjav.
ŽRTVE RUSKO-.IAPO.NSKE VOJSKE.
P e t e r b u r g , 26. oktobra. Izšla je uradna statistika ruskih žrtev zadnje vojske. Na bojišču je ostalo mrtvih 2500 častnikov in 110.000 vojakov, ranjenih in bolnih je bilo 250.000 vojakov in 9000 častnikov. Častniških sirot je 3375 iu vojaških 208.000. Za vse te nepreskrbljene sirote razpolaga ruska vlada le z osem iu pol milijona rubljev.
RUSKA VLADA IN NEMŠČINA.
Peterburg. 26. oktobra. Ruska vlada je uvedla nemščino v notranjem poslovanju v pokrajinah Baltiškega morja.
NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO.
P a r i z , 26. oktobra. Novo francosko ministrstvo je danes pod predsedstvom Clemen-ceaua imelo prvo sejo.
Meteorologično porodilo.
'iAin« n. morjem 30t> 2 m, nrodnji »raCni tlak 7 -ift'O mm
1 " >	Ca, »p«- ■•«>o|>	i>nrr * m it	fntur« po	V »UOT		X
25	•»C.,	740 5	106	sl. jvzh	obl.	
26	7. tjuu.	7411	7-7	sr. jvzh.	n	00
	2. pop.	73» 2	64	sl. v* h.	dež	
Srodnla vfioraHnti temp. 110', "-r 8 7'.
Zahtevajte .^ovenča" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
IMIad, pošten
2390 3-2
ključavničarski pr močnik
žeti vstopiti takoj v trajno delo pri kakem mojstru, bodisi na deželi ali v mestu.
Jakob Gruden, kjučavnlčarskl pomočnik. Spodnja Idrija) p. Idrija.


tJtaro železo,!
'< baker, cink in me- M >J denino A
^ kupuje po najvišjih cenah ^
fl Franc Stupica A
trgovina z železnino ^
"na Marije Terezije cesti M
L v Ljubljani 863
22 L:^

Josip Črnko,
2371
«
i
i i
i <
i
J železnato vino
1 G. Piccolija, dvornega založnika J Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, 1	Dunajska cesta.
( Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja ^ naročila z obratno pošto izvršujejo.
>
župnik v Vuhredu na Štajerskem, spričuje, da je uporabljal z najboljšim uspehom || 6
I »
»
I
»
S
I
£
I »
»
Spretna šivilja!
se takoj sprejme, Mestni trg 3, II. nadstr.

V/
Bi";
trgovskega tečaja, spretna stroje-pisalka, išče primerne službe, tudi v trgovini.
Naslov: Alojzija Japelj, Tomišelj. Pošta Ig pri Ljubljani.	2413 3—1
Stanovanja
o dveh sobah in kuhinji se oddajo s 1. n o v e m bro m, ozir. 1. decembrom t. I. na Rimski cesti št. 16.
Vpraša naj se pri ,,Ljubljanski kreditni banki" v Stritarjevih ulicah štev. 2.	2417 3-1
V^-.v.V
vV -
<TA
IvanPodlesnihml.1
Ljubljana - - - Stari trg štev. 10
& i®
•V
Priporoča svojo
trgovino s Klobuki in čevlji
C V v* \v-/, VY<vY<<'\'
V-.\	"/-.v
</y \v/. </■,• </*•
•/-.v .\v> V.\ V-.\ 7-.\
< '.v A v V < Nw. •/1\ J
>A v\" /vV >A'-
VY<
i
\'> .V. .\/>V-i> > 'V >•' VV s >W- VV ,<
.....- -
>V/. \V/.< - - ........
Velika zaloga
OD
Solidno blago
GD
Zmerne cene
• r ■) .\< v A < i .v. y> > •) \\ ■) \\ ■/ _ ^ v ^
246. itev. ^Slovenca" 26 oktobra 1906.
D«mi
98 00 9980
98	90 11620
94 2f> 11226 9860 100-80 99-30 99-70 9860
98-70 10015 105 — 100 —
99	75 100-— 100-— 100-25
99-90 99 60
314 65 100-—
BUffO
9880 100 — 9910 116-40 9445 11215 99-60 101-50 100-30
100-70 9910 99-20
lCo 30 106 — 100-10 100 20 100-20
101-— 101-28
me 65 100-80
Borzna poročila.
Kreditna banka1 v LJubljani.
Uradni kuril dunajska bor*« 26. oktobra 1906.
Kaloib.nl papirji.
i»/t majeva renta......
,*/, srebrna renta.....
•/, avstrijska kronska renta . •/, , ilata renta . . . [■/, ogrska kronska , ... i'/, . »lata , . . . ;•/, posojilo dežele Kranjske . i1/,'/, posojila mesta Spljet . .
IV/., . . Zador • •
l•/,*/. bosn.-herc. iel. pos. 1902 . I'/, češka det. banka k. o. . .
» , . o. . . I1/,'/, zast. pisma gal. d. hip. b. . t1/«*/. peSt. kom. k. o. s 10'/, pr. K</,'/, iast. pisma Innerst. hr. . k V/. . > ogr.cen.dei.hr. KV/. . n . hip. banke. ■41;,'/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, i'/,•/, obl. Češke ind. banke . . 4'/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4'/. prior. dol. iel......
3•/. , jui. iel. kup. '/i'/, ■ ■ 4V/, avstr. pos. za iel. p. o. Bratk«.
Srečke od 1. 1860'/,..... 204 - 209 -
„ , , 1864 ...... 272-50 274 60
, tizske.......150- 152
tem. kreditne I. emisij* • 278-50 288 50 , , „ ii. , . 283 - 291-50 , ogr. hip. banke .... 26o — 261? — , srbske i frs. 100— . . 97 - 106--
, turške.......160- 161-
Basilika	srečke ... 21-40 23-40
Kreditne	..... 449 - 469—
Inomoške	,, ... 78'— 85—
Ki-akovske	..... 87— 92—
LJubllanske	„ ... 56-75 62->5
A-vstr. rud. krUa ..... 45-75 47 76
| Ogr. , , „ ... 28-- 29-50 Rudolfove	' ■ . 55— 60—
Salcburške	„ ... 70-— 7c,-—
Dunajske kom. „ ... «02 50 512 50 D elnl • •.
Južne železnice....... 178 75 179 75
Državne železnice...... 675 10 676 10
A.vstr. ogrske bančne delnice . 1751— 1764 — Avstr. kreditne banke .... 671-50 672 50
Ogrske „ ......810— 811—
Zivnostenske „ .... 241-75 243 75 Premogokop v MoBtu (Brtlx) . 703 — 705—
Alpinske montan...... 596-50 896-55
Praške žel. indr. družbe . . . 3782— 27J1—
Rima-Mur4nyl....... 579 10 580-50
Trbovljske premog, druib« . . 280 — 280-1 o Avstr. oroine tovr. druibe . . 666*50 b70 — Češke sladkorne druibe ... 149 — 151 —
Talni«.
C. kr. cekin....... .	11-35	11-39
20 franki..................1912	19-183
10 marke..................23-47	23-66
8evcrelgns................24 06	24-12
Mark.......................117-70
Laški bankovci............95-60	95-80
Rubljl....................252 75	25315*
Dolarji....................4-84	I—
Kupujte
narodni l^olcl^!
949 51 se dobi le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Dobi se
Velik sadni vrt i havelok zastonJ
ob Gruberjevem kanalu v Ljubljani se da v najem za več let.
Natančneje se izve v pisarni odvetnikov dr. Sujer in dr. Sajovic v Ljubljani, Gosposke ulice št. 3.	2398 1-2
ipiL--.-
;j^kiS)foif«v®IčUviZlS]fEI3jZlSl SliŠlSlIjSTi itŠMal feiiMl	si^E
laižOallsizF;
poVčKPs^rs*
Rogaški .templjev vrelec
pospešuje tek do jedi, olajšuje prebavo ter uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil.
2015 a 1—1
Učenec,
kateri je dovršil ljudsko šolo, se sprejme z ugodnimi pogoji v trgovino na deželi.	2404 3—2
Kje, pove upravništvo „Slovenea".

Razpošiljanje blaga na »se kraje sveta! k^Mttf^MMŠti
n l it . i^P 11 1 "1 " 1
Najcenejša, največja ekspertna tvrdka!
h. m
1«,H2 18—9
Mestni trg nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih
brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi
po najnižjih cenah.
\S ffolc 51 W da jc mo'c blas° rcs lino in dobro, je to, da
ga razpošiljam po cclem svetu. Na stotine
pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno
na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
ako se kupi za gld 4
sledečih 6 predmetov: m^m^
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, kari rane ali progaste, I modern telovnik, najn.kroja, I klobuk,
I čepico	2116 28
Angleško sMllti oblek
0. BERtlATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Sladki mošt
in
2111 24-20
nova istrska vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi najzanesljiveje pri
ftotenu pcrlenu di CJicrgic,
vinogradniku
\) Hcuinjti i> Istri.
!! Največji uspeh nove (lobe !!
je sloviti
M JI »Andropogonc£ ^
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg.Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasi las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki ra-
brani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? t Ljubljani pri gosp. VAS O PETRICIC-u.
w v z.logl Imajo ludl trg. U. pl. Trnkoczy In Anton Kane v LJubljani, M. Rant * Kranju, in lekarna ,.Prl
angelju" v Novem meitu.	873 52_26
Vpisana varstvena znamka-
Daje snežno belo in popolno broz duha
perilo ia izredno varuje plalnino. H rez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenj o varstveno znamko.	2iilb 36—3
250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ 1 kg	„	56 „
Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva sc v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-niin blagom, lekarnah in trgovinah z milom
Nn debelo pri L- M i n 1 o s u nti Dunaju, 1
Melkeitotei 3-
III
prva ljubljanska veležgalnica za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" ~	(postajališče cestne železnice^ =zzz=====:
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
I
DELNIŠKA DR
ZDRUŽENIH FIVOVARESli ZflLEC in LilS&O TRG v Lj&ibSjana, telef. št. 163. = pHPor«č«
izborno pivo v sodcih in steklenicah, e
Zaloga « Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 MU
99 JL | mm N» IJ sii mm «	i i t ai s* i mm
Podružnica v SPLJETU.	V Ljubljani, Špitalske ulice Št. 2	Podružnica v CELOVCU.
Delniška glavnica JHL1 i5,<afc<a»«i	» —.	Rezervni zaklad H-a.	_
obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4"0 na
41 O začenši s I. novembrom t. I.	2291 254
o n -
sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vložne knjižioe in J^V O _ ter jih obrestuje od dne vloge do
na tekoči račun po
2 O dne vzdiga ;
Rentni davek plača banka sama.
G$. orsnnistom, cerkveni
Maše za mešane glasove.
pripo roca mo:
Cenn s poštnino.
Fajgel, Op. 69. Missa „Jesu, Rex Gloriae",
za 4 glasove, partitura.........
Foerster, Op. 15. Missa St. Caeciliae, part.
4 glasovi..............
Foerster, Op. 56. Missa St. Francisci Sera«"
phici, part..............
4 glasovi po.............
Foerster. Op. 82. Slovenska maša v čast sv. Cecilije, za mešan zbor in samospeve z
orglami, part.............
Foerster, Op. 85. Missa B. M. V. Immacu-latae. Trium (vel quatuor) vocum, part. . .
glasovi po .............
Goller, Op. 25. Missa B. M. V. dc Loretto,
part.................
4 glasovi..............
Goller, Op. 34. Missa brevis St. Aloisii
Gonzagae, part............
4 glasovi..............
Gruber, Op. 69 b. Missa S. Ignatii de Lo-
yola, za 4 glasove, part.........
Gruber, Op. 96. Missa Dominicalis, za sopran in alt (tenor in bas poljubno) ter orgle, part. Hladnik. Op. 19. Missa Sacratissimi Ro-
sarii B. M. V., part..........
4 glasovi po.............
Hladnik, Op. 23. Missa pro defunctis, part. Hladnik. Op. 34. Missa pro defunctis pro
quatuor, tribus vel una voce, part......
Hladnik, Op. 46. Latinska maša. Po motivih Oregorija Riharja, part. in 4 glasovi .... Hladnik, Op. 50. Missa salve Regina, part.
in 4 glasovi.............
Hribar P. Angelik O. S. F. Missa pro defunctis, part.............
Hribar P. Angelik O. S. F. Missa St. Antonii
Paduani, part. in 4 glasovi......
Kaim. Op. 1. Missa Sancta Caecilia, part.
4 glasovi..............
Kimovec, Requiem. Voce media una cum organo
concinendam.............
Mitterer, Op. 98. Missa selemnis in laudem
S. S. Salvatoris, part.........
4 glasovi..............
Schzveitser, Op. 27. Missa in honorem Ss.
Angelorum Custodum, part.....
4 glasovi..............
Schzveitser, Op. 26. Missa in honorem S. S.
Infantis Jesu, part..........
4 glasovi.......... ...
Schzveitser, Op. 18. Messe zu Ehren des
hI. Johannes d. Taufers, part. . . . Vurnik, Missa pro defunctis, part. . . .
Razno za mešan zbor.
Bervar, Op. 6—5. Tantum ergo, (ad IV. voces),
part.................
Foerster, Op. 5. Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka, part. . . . Foerster, Op. 54. Gradualia traetus et sequentiae pro dominicis et festis anni ecclesiastici cum vesperis in sabbato saneto (ad IV. voces), part. Foerster, Op. 58. Te deum (ad IV. voces inne-
qual. aut 1 voce cum organo), part.....
Foerster, Op. 60—60. Gradualia etc. De com-muni sanctoriim, in festis B. M. V. et ex proprio
sanetorum (ad IV. voces), part.......
Foerster, Op. 69. Ecce sacertos maegnus
(ad IV. voces), part...........
Foerster, Op. 73. Litanije v čast presve-temu Srcu Jezusovemu in 2 Tantumergo,
part.................
Foerster, Op. 73. Cecilija, prvi del. Cerkvena
pesmarica, broš.............
Foerster, Op. 73. Cecilija, drugi del. Cerkvena
pesmarica, broš.............
Goller, Op. 5—12. Pange lingua (Tantum ergo),
part.................
4 glasovi..............
Hladnik, Op. 15 — 16. Marijinih pesmi, part .
Cena za sopran in alt (tenor in bas razprodano) Hladnik, Op. 18. Čvetero božičnih pesmi
za mešan zbor, part...........
Hladnik, Op. 24. Pange lingua et IV. himni ad processioneni in festo Ss. Corporis Christi,
part.................
Hladnik, Op. 24. „Ave''. 17 Marijinih pesmi, part. Hladnik, Op. 27. Asperges me, Vidi aquam et 3 Ecce sacerdos magnus (ad IV. voces), part. Hladnik, Op. 29. Gloria in excelsis Deo. Trije božični napevi ter Ofertorii za Sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri
Kralje, part..............
Hladuik, Op. 39. O. Sacrum Convivium, 36 obhajilnih, presv. Rešnjega Telesa in Srca Jezusovega, pesmi, part..........
Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . Hladnik, Op. 44. Petero božičnih pesmi,
part. . ...............
Hladnih, Op. 43.—10. Velikonočnih pesmi in
Regina coeli laetare, part.........
Hladnik, Op. 45. Češčena Kraljica, 15 Marijinih pesmi. Cena part. in 4 glasovom . . .
glasovi posebej po...........
Hladnik, Op. 47. Te deum laudemus, part. Hladnik, Op. 48. Ofertorji za največje in večje praznike cerkvenega leta (Vnebohod, Binkoštna nedelja in pondeljelc, Sv. Rešnje Telo, Sv. Peter in Pavel, Vel. Šmaren), I. zvezek, part. . . .
2*1)0
0-35
1-10
2-10
0-35
2-98
1-0(i
2-04 1-30
1-54
2-50
2-10 0-25
0-91)
1-10
3-20
2-60
1-10
2-20 3-20 1-16
1-10
G-20 2-60
1-90 0-82
1-30
0-58
2-50
1-10
0-80
0-80
3-30
()-G0
4*30
0-70
0-50
1-fiO
1-G0
2-14 1-1(5 1-10 0-25
0-90
0-G0 2-10
0-90
1-10
2-70
0-50
1-30 1-10
3-20
0-35
1-10
1-10
Centi s poštnino
K 110
110
1-70
U-35
2-10 1-40
1-40
0-35
1-10
1-90 3-80
Hladnik, Op. 49. Regina coeli, part. . . . Hladnik. Op. 49. 5 Tantum ergo in pet mašnili
pesmi, part..............
Hribar P. Angelik in P. Hugolin Sattner, Slava Bogu, Cerkvene pesmi. I. zvezek: Dvajset masnih, part...........
Tenor in bas (sopran iu alt razprodan) . . . Hribar P. Anqelik in P. Hugolin Sattner, Isto,
II. zvezek 23 Marijinih, part......
4 glasovi..............
Hribar P Angelik, Slava Brezmadežni ob petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo . .
Kimovec, Tantum ergo, part.......
Kimovec, Šmarnice. Marijine pesmi, part. . . Mitterer, Op. 80. Laudes Ssnil Sacramenti,
12 Tantum ergo, part..........
4 glasovi..............
Ocvirk, Petero masnih pesmi, part. in 4 glasovi ................,1-70
Ocvirk, Deset napevov k blagoslovu, 6 za
mešani in štirje za moški zbor, part. in 4 glasovi , 2*10 Ocvirk, Šestero velikonočnih pesmi, part.
in glasovi...............1*60
posamezni glasovi po.......... 0*16
Pogačnik. Op. 8—12. Marijinih pesmi, part. „ M0
4 glasovi............... 0-90
Sattner P. Hugolin O. S. F. Šmarnice. 12
pesmi za mešan zbor deloma z orglami, part. . , 2-10 Sattner P. Hugolin O. S. F., Postne pesmi,
part.................. 1-C0
glasovi................170
Sattner P. Hugolin O. S F, Slava Jezusu.
Pesmi na čast božjemu Zveličarju, part. ...» 3-.'i0
4 glasovi............... 1"30
Fresch, Op. X. Enchiridion fur Pfarr-kirchenchore. 31 Offertorien und 19 andere oft treffende lateiuische Kirchengesange fiir 4—6
gemisehte Stimmen. Part.........„ 1*88
4 glasovi............... 2-12
Maše za jednake glasove.
Auer, Op. 2»- Missa B. M. V. Immaculatae
de Lourdes fiir 4stimmigen Frauenchor, part.	„ 1-54
4 glasovi............... 1-16
Edenhofer, Messe in D. FiireineSingstimnie, part.	„ 1*30
glas................„ 0-30
Foerster, Op. 21. Missa Ss. Jacobi Apost.
ad IV. voces aequales, part......... 1*30
4 glasovi............... 1*40
Foerster. Op. 67. Missa St. Aloysii Gonzagae una cum Intruitu, Graduali, Offertorio,
Communione et Responsoriis, part. in glasovi .	„ 3-fiO Kimovec, L. Belarja Slovenska ntaša. Za
tri ženske glasove, part........... 0-70
Ruts, Op. 4. Missa S>i Tf.omae de Villa-nova. Kurze und leichte Messe fiir vierstim-
migen Mannerchor, part.......... 2-14
4 glasovi..............» 1*30
Schzveitser, Op. U. Messe in C dur fiir vier
Mannerstinimen, part........... 1 '6(5
4 glasovi po.............. 0-27
Weber, Leichte Messe fiir zwei gleiche
Stimmen.............. 1*30
2 glasa................ 0-10
Raznoterosti za jednake glasove.
Arnfelscr, Op. 80. Fttnfzelin ,,Tantum ergo"
fiir eine, zvvei und drc-l Oberstimmen (za orgle
aii harmonij), part...........
sopran .... ..........
alt.................
Foerster, Op. 63. Te Deum ad IV. voces aequales,
part.................
Foerster, Op. 86. 3 A ve Maria ad 1, 2 et 3
voces, part..............
Foerster, Cantica saera. Cerkvena pesmarica
za moški zbor, broš...........
Hladnik, Op. 21. 23 cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesini, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo) part......
Jurkovič, Veselje angelsko. Napevi za dvo-
glasno petje, part............
Mihelčič, Op. 3. Ecce sacerdos magnus.
Ad IV. voces aequales, part........
Spindler, Spremljevanje k ,,Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in
doma, vez..............
Spindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez. v platno . . vez. eleg. zlata obreza.........
1-90 (J-ll 0-23
0-(i0
0-80
2-20
1-70
0-60
0-o0
4-30
1-20 1-liO
Preludije (za orgle) za cerkv. porabo.
Bach, Orgel-Album........... 3-90
Blied, IGO Orgelstiicke..........3-80
Brosig, Ausgevviihlte Orgcl-Compositio-
nen, 5 zvezkov po........... 3-80
Dachs, Op. 13. 50 Kadenzen und PrSludien	„ 2-98
Fischer-Album (Palme).......... 2-G0
Geissler, IG TonstUcke fiir die Orgel . .	„ 1-30
Hesse, Ausgewiilt[te Orgelstiicke . . .	„ 1*30
Hesse-Album (Zanger).........„ 3*90
Hladnik, Op. 4n. Božične predigre . . .	, P10 Korner, Der praktisehe Organist .... 3-90 Kothe, Praludienbuch fur Orgel ..... 3-90 Kothe. Handbuch fUr Organisten:
I. Teil: Fiir Mindergeiibte........* '">'70
II. Teil: FUr Oeiibtere.......... 5.70
lil. Teil: Bah's Fugen und PrSludlen (Zalin) .	„ 6-70
Liebig, Sechs Festspiele zvezek I. in II. po Mcndelssohn, Compositionen (Volckmar) . .
Rinck Album (Hanlein).........
Rinck, Vor- und Nachspiele (Zanger) . . Schumann-Compositionen (Fugen) . . . Tiipfer, 71 Kadenzen und kleine Vor-
spiele...............
Volckmar, Orgelmagazin (10 Abteilungen TonstUcke fiir die Orgel mit und ohne Pedal,
so\vie fUr Harmonium).........
Volckmar, 4 Festspiele ........
Volckmar, 10 Festspiele........
„ Op. 320. 6 Festpraludien . . . „ Orgel-Album, zvezek I. lahko, II.
težje, III. umetno po..........
Volckmar. Orgel-Archiv: I. zvezek: Vor- und und Nachspiele............
II.	zvezek: Trios und Fugen.......
III.	zvezek : Chorale..........
IV.	zvezek: Grosse TonstUcke......
IVolfram, Praludien-Album......
IVachs, La Chapelle Chatolique za harmonij
in orgle, part.............
IVestbrook, Praludien-Album fiir Harmonium
oder Orgel, part............
IVolfram, Praludien-Album......
Haydn, Harmonium-Album (L«w) ....
Cena s poštnino.
K 130 , 2--„ 2-60 , 2-70 . P54
. 1-30
10-38 , 1-90 , 3-80 , 1-30
. 1-95
,	1-95
,	1-95
,	1-95
,	1-95
, 1-30 9. _
»
o._
9 u
, 1-30 , 1-54
Raznoterosti za teoretično in praktično porabo.
Birkle, Der Choral. Das Ideal der katholisehen
Kirchenmusik, broš...........
Birkle, Kaiechismus des Choralgesan-
ges, broš..............
Foerster, Teoretično - praktična pevska
šola, broš..............
Foerster, Harmonija in kontrapunkt, broš. Kothe, Praktisehe Orgelschule, broš. . . Mettenleiter, Das Harmonium - Spiel in stufemveiser, grUndlicher Anordnung zum Seibst-
unterricht, I. in II. del, broš. po......
Mettenlelter, dtto III. del.........
Schildknecht, Harmoniumschule mit den allerersten Anfangen beginnend und progressiv fortschreitend.unter Beriicksichtignng des Spieles beim katholisehen Oottesdienste, broš. . . . Singenberger, Theoretisch - praktisehe Harmonium-SchuSe fUr den kirchlichen Gebrauch mit uber 300 leichten Vorspielen in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper-Responsorien, PrSfationen, Pater noster, Psalmtonen, Asperges, Vidi aquam, O salutaris, Tantum ergo und Veni Crcator, broš.
Razne koralne knjige.
Officiu:n majoris Hebdomadae a dominica in Pahnis usque ad sabbatum in albis. Cum
cantu, vez..............
GraiSuule de Jempore et t3e Sanctis. Cum
cantu, vez...............
Vesperale Romanum, vez........
Psalmi officiorum, hebdomadae san-
etae (HaberI), vez...........
Psalmi oHscii in die Nativitatis D. N. I. C.
(HaberI), vez.............
Officium et missa (iefunetorum (ljudska
izdaja)........... ...
Ordinarium missae (ljudska izdajal . . . Psalterium vespertinurn (HaberI), vez. . . Processionale Ronianum, rudeč in črn lisek,
3-20
2-20
1-70 3-40 6-—
„ 3-80 „ 4-52
9-30
7-50
vez.
Ordinarium missae, vez........
Officium defuntorum, vez........
Magister Choralis (HaberI), vez.....
Conapedium Gradualis et Missalis Romani, vez..............
Epitome Gradualis Romani, vez.....
Manuale Chorale (ljudska izdaja), vez. . . . Uit t. Op. XIII. Organum comitans ad Ordinarium missae ..........
5-32
7-G8 5-28
1-20
0-72
0-41
0-41
1-08
1-80
0-84
1-08
1-G8
5-28 3-36
2-40
3-56
Gospodje orejanisti, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo denar naj zahtevajo v svrho predplačila poštno-hranilnične položnice. Poštnina je v
Za glasovir.
fom/er,Teoretično-praktična klavirska
šola. Zvezek I. in II. po......... 1-90
Isto, zvezek III. po........... 2-40
„ IV. po...........2-80
Gerbič, Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. 3 zvezki,
broš. po..............„3-10
Kohler, Praktisehe Klavierschule, vezano	, fi-30
Za društvene zbore.
Aljaž, Slove nska pesmarica, z notami za
moški in mešan zbor I. in II. del po ... .	„ 1-50 Bajuk, Slovenske narodne pesmi za čvetero-
glasno petje.............,1-06
Ferjančič, Venček narodnih pesmi, I. in
V. zvezek po.............. 0-55
Kimovec, Venček narodnih pesmi . . .	„ 0-45 Ocvirk. Nageljni. Pesmi za mešane in moške
giasove...............„ 2-10
Žirovnik, Narodne pesmi z napevi, I. del, vez.	„ 1-30
, , II. del, vez.	„ 1-10
poslati naprej po nakaznici, ali pa navedenih zneskih že vračunjena.
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani.


izpili

T
■sm