fflev. m.
T UllU V SODOTO, M 1. flVOOSla 1925. Ptamtzm Ma stane t*«! fflt telO LE
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
sa pol leta ..... .130 sa celo leto .... .340
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja: celoletno
* Jugoslaviji . v inozemstva.
Din 60 . 80
prilogo „ Ilustrirani
Cene inserodfom?
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*30 ia Din 2*—, večji oglasi nad 49 mm vtSIne po Din 2-50« veliki po Din 3-— in 4'—. oglasi v nredniSkem dela vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka in dneva po praznikn ob 4. ari zjutraj,
Poštnina plačana v DOtovtnL
Uredništvo Je v Kopitarjevi nlicl 6/H1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi nlicl 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Nov občinski zakon.
Nov občinski zakon o občinah se nam tudi obeta. To pesem slišimo peti od nove vlade v njeni deklaraciji. Dasi smo sila skeptični glede izvedbe programa, vendar menimo, da nekaj splošnih opazk k predmetu že sedaj ne bo škodovalo. — Ali je ta zakon v resnici nujen? Z vso gotovostjo in resnostjo lahko izjavljamo s kratkim: ne! — Koliko je še bolj nujnih, bolj potrebnih in bolj perečih zakonov, kot pa je občinski. Imenujmo le in-ski zakon, na katerega hrepeneče toda n čaka na desettisoče vojnih trpinov, in sirot Zakaj ne forsira vlada zakona ialnem zavarovanju? Ta in invalidski za-sta tudi v interesu občin tisočkrat bolj bna, nego nov občinski zakon. In pa za-) davčni reformi ter izenačenju davkov?! izenačenjem občinskega — naj se loti i davčnega zakona. A dalje: Nimamo niti i obetanega zakona o državljanstvu in o ■vinstvu. Pred občinskim sta nujno in ne-dno potrebna ta dva. Zato moramo protestirati proti temu, da bi se na vrat na nos vrgel pred parlament zopet kak šušmarsko izdelan načrt občinskega zakona, kakršen je bil sfabriciran že pred par leti, toda tako, da sploh Di prenesel kritike. Hvala lepa za take osnovnošolske poizkuse zakonskih načrtov! — Protestirati moramo proti prenagljenju tudi zategadelj, ker danes nimamo tiste nadzorstvene avtonomne oblasti, ki bo edina poklicana nadzorovati avtonomno občino in tudi ščititi njene interese, predvsem občinsko avtonomijo!
Dalje moramo poudarjati, da smatramo ' enoten občinski zakon za celo državo za nekaj absolutno nemogočega. Sto in tisočletna razdvojenost, različne kulture, vse mogoče dosedanje raznoterosti v upravi: vse to se ne da preurediti kar tako čez noč. Če je imela celo pravno tako urejena država, kakor je bila Avstrija, za vsako posamezno deželo poseben deželni občinski zakon, kako bo potem mogoč pri nas pri vseh sto različnostih lokalnih občinskih potreb za vso državo enoten občinski zakon? — Ne, tega v resnici ne razumemo. Ali bo za Macedonijo dobro in prav to, kar bo veljalo za Slovenijo, ali pa narobe? Mi imamo v državi poleg takozvanih organiziranih tudi še neorganizirane občine, kjer je njihov zbor, ki odloča, enak » Pogovoru pod lipo v naših starih »Pratikah«.
V Sloveniji imamo stare iu preizkušene občinske zakone (obč. rede). Ne trdimo, da tupatam ne bi bili potrebni korektur. Vendar pa smo prepričani, da so še vedno stokrat boljši, nego bo kak furtimaško izdelan nov zakon, belino, kar bi bilo takoj potrebno, je, da se razširijo morda štajerski zakoni, kakor: občinski red, ubožni zakon, zakon o okrajnih zastopih, ter še ev. drugi — na Prekmurje. Prav nič se torej ne mudi za Slovenijo, da bi morala dobiti nov občinski zakon, še najmanj pa takega, ki bi ji bil naravnost oktroiran.
Pred seboj imamo načrt občinskega zakona (^Osnova zakona o uredjenju opčina«), ki ga je izdelalo »Zemaljsko društvo opčinskih činovnika Hrvatske i Slavonijo u Zagrebu«. Obsega 168 členov ter vsebuje tudi obč. vo-livni red. Osnutek v sedanji obliki za nas nikakor ni sprejemljiv v celoti. Ne vemo, kako stoji ta načrt sedaj v odnošajih z vlado, reete z Radičevimi člani v njej. Zato moramo biti na straži, da nam lepega dne ne vrinejo zakona, ki se ne bi strinjal z interesi naših občin. Zahtevamo, da strokovnjaki v občinskih stvareh tudi iz Slovenije aktivno sodelujejo pri redigiranju zakonskega načrta za občinski zakon. Kakor nam je znano, je izdelal sodnik upravnega sodišča v Celju, dr. Henrik Steska, lasten načrt takega zakona. Neizogibno je in z vsem poudarkom moramo zahtevati, da pride v razpravo tudi ta. Predvsem pa mora izginiti polovičarstvo, šušniarstvo in furtimaštvo iz naše zakonodaje.
RUDARSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. London, 31. julija. (Izv.) V spodnji zbornici je izjavil Baldwin, da so lastniki rudnikov pripravljeni svojo odpoved preložiti za 14 dni, delavske organizacija pa so obljubile, da dela ne. bodo prekinili.
ZRAKOPLOVNI PROMET. Inomost, 31. julija. (Izv.) Jutri bo otvor-Jena nova zračna črta Dunaj—Inomost—Švica —StrasRbourir— Monakovo.
Lepo priznanje dr. Korošcu.
Belgrad, 31. julija. (Jzv.) Kakor smo poročali, je že v debati o vladni deklaraciji Ljuba Jovanovič zelo simpatično govoril o SLS. Pri tej priliki pa je omenil, da stranka že par let ne more v nobeno vladno kombinacijo, ker se dosledno drži svojega programa glede notranje ureditve države. Zanimivo je, da je danes izšel v demokratskem glasilu > Pravdi-' članek, v katerem se hvali tudi SLS, na koncu se pa izraža želja, da naj hi SLS spremenila svoj državnopravni program. Vidi se, da je napad na SLS koncentričen iu da bi srbske stranke vsled kapitulacije HSS rade, da bi tudi SLS kapitulirala in spremenila svoj dosedanji dosledni program ter tako svoje volivce prevarila za tisto, za kar so ji Hali zaupanje.
Ta članek prinašamo vsled njegove zanimivosti o dosedanjem mišljenju srbske javnosti. Naslov mu je: >Gospod dr. Korošec« in se glasi:
> Vodja SLS, g. dr. Korošec, je en izmed najbolj izobraženih politikov. On je brez dvoma zelo nadarjen človek. Posrečilo se mu je, da v naši sredini nikdar ni bil na najslabšem mestu. Čeprav ni v položaju, da bi vlada računala z njegovim sodelovanjem, vendar si je v opoziciji vedno ustvaril dobro mesto.
G. dr. Korošec v zadnji krizi ni bil v kombinaciji, ker on čvrsto vztraja pri svojem revi-zionističnem načelu. Toda g. dr. Korošec točno sodi in presoja položaj drugih. Zelo spretno se zna plasirati. On je predvsem ugotovil, kar je brez dvoma resnično, da so radikali v svojem položaju zelo oslabljeni. To je pravzaprav tisto, kar je > Pravda« po sestavi nove vlade ugotovila, da s sporazumom pridobiva država, vse druge stranke, posebno pa radikali, pa izgubljajo. Tistega dne, ko bodo radičevci zapustili radikale, bodo oni v obupnem položaju. Predvsem ne bodo imeli nobenega gesla, s katerim bi šli pred ljudstvo. Preostalo jim bo samo to, kar je sedaj preostalo Pri-bičeviču, da se bodo pritoževali nad nezvestobo Radicevo. Radikali to čutijo. Zato je Jovanovič v svojem govoru na g. Korošca ua-slovil zelo karakterističen apel. Z druge strani pa radikali spet iščejo stikov z demokrati.
G. Korošec, ki je dober taktik, takoj kre-
pi svojo pozicijo. V novi opozicionalni zajed-nici je izpeljal zelo važno načelo: da se vprašanje bodočih reform državne ureditve izpelje s sporazumom vseh strank. Predvsem hoče g. Korošec s tem kombatirati sporazum HSS in radikalov, glasom katerega naj bi bila sporna vprašanja likvidirana, zato hoče on ustvariti engagemente za reforme državne ureditve, ki bodo prišle.
Taktično je g. Korošec svoj položaj izboljšal. Lahko smatra, da je v isti vrsti z g. Jova-novičem — kakor smo že včeraj rekli — ua dnevnem redu.
Položaj opozicionalnih strank pa bi mogel biti med tem bolj prost, ker so radičevci blok zapustili in razbili. Tako pa so obveze že storili in tri stranke gredo po enem in istem notu. Na tem potu pa slutijo reformo državne ureditve in zahtevajo sodelovanje vseh na tem delu. Če bo nekega lepega dne ta vladna kombinacija — HSS in radikali — ugotovila potrebo kakšnih ustavnih sprememb, bo lahko povabila tudi g. Koro šca k sodelovanju kot zastopnika Slovencev. V tej smeri gre tudi pojačana dr. Koroščeva pozicija in v tem tiči tudi njegova taktika.
Cela stvar se je dr. Korošcu zelo posrečila. On te dni brezdvoma znatno zboljšuje svoj položaj.
G. Korošec neprestano trdno vztraja na enem programu in je zelo potrpežljiv. Čaka in bo dočakal, kajti sedaj se ni napravila nobena definitivna kombinacija, ki bi mogla izvesti vse posle.
Najnaravnejše bi bilo, da bi se končno razjasnili odnošaji z vsemi skupinami in da bi se vsaka postavila pred vprašanje: Ali soglaša s tem, da bi postale razširjene samouprave (od današnjih) sistem naše notranje ureditve. O tem si niso na jasnem radikali, kaj šele dr. Korošec in Spaho, ki še vedno vztrajata pri svojih programih. Znani predlog dr. Voje Marinkoviča pa je bil in je danes lahko temelj takemu sporazumu.
Zakaj hodijo vsi okrog tega in vsakodnevno ustvarjajo možnost za novo borbo, za nove krize, za nova izdajstva?!«
Belgrad, 31. julija (Izv.) Zakonodajni odbor dela pospešeno na tiskovnem zakonu, in sicer na zahtevo radičevccv, kakor smo včeraj poročali. Radičevski ministri bi najraje v najkrajšem času celo zadevo spravili pod streho, in sicer na ta način, da bi svobodo javnega mišljenja popolnoma zadušili.
Današnja seja zakonodajnega odbora sc je pričela ob tričetrt na devet. Najprej so sc volili podpredsednik in dva tajnika namesto sam. demokratov. Zanimivo je, da ni bil izvoljen radičevec, marveč za prvega podpredsednika jc bil izvoljen Milorad Vujičič. Radi-čevcem sc jc prepustilo dvoje tajniških mest. Nato so razpravljali o poglavju VIII. tiskov, zakona, ki govori o deliktih proti splošnim interesom.
Po prehodu na dnevni red je posl. Franc Smodcj zahteval, da sc naj nc prične debata o tem poglavju, dokler sc ne konča razprava o tistih členih poglavja VI., ki so bili rezervirani. Posl. Smodej pravi, da kazni ne bi smele biti kumulativne, ampak naj sc določijo ali zaporne ali denarne kazni. Posebno pledira za možnost, da se zaporna
kazen spremeni v denarno, razen v slučaju razžaljenja Veličanstva. Obširno razlaga način kaznovanja v drugih državah. Nato čita svoje predloge. Pri členu 45., ki govori o nagovarjanju k neizvršitvi kazni, po splošnem vojaškem kazenskem zakoniku, je bil sprejet njegov predlog, da se mesto »od 1 do 5 let zapora« napiše *do 5 let zapora«.
Sicer ni bil sprejet noben amandement opozicije, celo oni nc, ki so bili na predkon-fercnci v odboru sprejeti. Vse te spremembe, ki so jih radikali prej sprejeli, so morali sedaj odbiti na zahtevo radičevcev.
Delo sc jc tako forsiralo do 12 kljub temu, da jc bila skupščinska seja sklicana ob 10 dopoldne. Vladna večina jc hotela na zahtevo radičevccv zakon takoj postaviti pred narodno skupščino. Opozicija jc proti temu protestirala, vendar ni uspela. Poglavje VIII. jc bilo sprejeto brez vsakih sprememb, dasiravno so poslanci dr. Polič, Fr. Smodej, dr. Hohnjcc in dr. Zanič obširno utemeljevali svoje predloge.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne.
Da se ne
Belgrad, 31. julija. (Izv.) Današnje hel-grajsko časopisje se še vedno bavi z včerajšnjo skupščinsko sejo, na kateri je okrog 12. ure vladna večina glasovala za dvanajstine, ki so ostale popolnoma nespremenjene. Edino par amandementov je fin. minister sprejel na energično zahtevo opozicije.
Za Slovence je treba ponouio pribiti dejstvo, da sta za dvanajstine glasovala med drugimi poslanca P u cel j in Prepeluhov K e 1 e m i n a. Poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko sta od te seje izostala, ker bi jima vsekakor bilo neljubo, da bi glasovala proti dva-najstinam, za katere sta se največ trudila in delovala. To je treba slovenski javnosti ponovno povedati, da ta poslanca ne bosta med ljudstvom slepomišila iu govorila o borbi za
j slovensko ljudstvo. Ona sta torej skrivaj za nadaljevanje izžemanja slovenskega ljudstva. Poslanci Jugosl. kluba pa so dosledni svoji j dosedanji politiki odločno nastopili že v fin.
odhom L-nL-r.r Iliri! clrtii nr^C ln,„
| —"uiinmf uaaiufrui c*; v nil.
1 odboru, kakor tudi v skupščini proti tem dva-najstinam in so proti njim kompaktno glasovali.
MEDNARODNI KONGRES ZA VARSTVO DELAVCEV.
Bern, 31. julija. (Izv.) V času od '23. do 27. septembra 1925 se bo vršil tu mednarodni kongres za varstvo delavcev. To bo 13. mednarodni kongres te zveze, ki bo obenem praznovala 261etnico obstoja.
POTRES V AMERIKI.
Xew>ork, 31. julija. V raznih delih kali-•riiijc, Mehike, Colorada, Teksasa in iiouo-lulu so čutili močne uolrctne cuuke.
Podpore posojilnicam, bivšim članscam Verbanda v Gradcu.
Relgrad, 31. julija.
V d\ anajsliuah za avgust-november jo dovoljen prvi obrok podpore za posojilnice v znesku 2 milijona kron. Ker se sliši, da se Pucelj baha, da je on dosegel to podporo, je treba podali celo zgodovino te zadeve.
Ko je bila v razpravi konvencija z Avstrijo, so se poslanci Jugoslovanskega kluba tako v odboru kakor v odseku potegovali za posojilnice in regulativne hranilnice, ki so radi relacije 8 Din za 100 predvojnih kron zelo oškodovane. Na pritisk Jugosl. kluba je v imenu vlade minister Ninčič na seji narodne skupščine izjavil, da bo vlada oškodovanim posojilnicam priskočila na pomoč. Pucelj nikjer ni bil in ni storil nobenega koraka, kakor lahko pričajo Ninčič, Rybaf in VViegele,
Vsled te obljube so poslanci Jugosl. kluba opetovano intervenirali pri resornem ministru, urgirali sestavo podatkov, kar lahko' povesta obe zadružni zvezi, dosegli, da jc pokrajinska uprava v Ljubljani poslala dne 7„ aprila 1923 obširno poročilo ministrstvu. Pri vsaki priliki — pri razpravi o proračunu iu dvanajstinah — se je v fin. odboru posl. Vladimir Pušenjak zavzemal za izplačilo te podpore. Gospoda Puclja in zastopnika nje-govega kluba v fin. odboru nismo nikdar slišali govoriti o tej zadevi v fin. odboru. Večinoma sploh ni niti tja prihajal. V Davidovi-čevi vladi je minister Kulovec postavil v pro-računski predlog 2,400.000 K v svrho te podpore. V Pašičevi vladi, v kateri je sedel tudi minister dr. Žerjav, so se zahtevali naknadni in izredni krediti v višini 5 milijard 200 milijonov kron, za potrebe težko oškodovanih slovenskih zavodov pa niso imeli smisla. 10. maja 1925 je posl. Vladimir Pušenjak z vprašanjem, na katerega je zahteval ustmen odgovor v skupščini, na ministra za zunanje zadeve in finance ponovno urgiral izplačilo podpor, govoril ob priliki dvanajstin avgust-november v fin. odboru in stavil tozadeven predlog. Puclja tudi letos nismo slišali govoriti o podporah tem posojilnicam. Fin. minister je julija po predsedstvu narodne skupščine obvestil posl. Pušenjaka, da bo na njegovo vprašanje odgovoril, ko bo postavljeno na dnevni red. Vse to se je zgodilo, predno je samostojni Pucelj v zvezi z »avtonomistom- Prepeluhoiri vskočil k bivšim republikancem radičevcem*
Več kot dve leti so se poslanci Jugosl, kluba borili za dosego te podpore, izvršili nešteto ustmenih in pismenih intervencij, govorili v fin. odboru, zasluge pa si sedaj lasti Pucelj, ki je bil ves čas pasiven.
Seja narodne skupščine.
Nedoslednost radičevcev.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) Rad'/ forsira-nega delovanja v zakonodajnem odboru se jc današnja skupščinska seja začela šele ob 12. Na dnevnem redu jc bila interpolacija de< mokratskega poslanca Rankoviča na ministra za socialno politiko radi znane bcncinskc afe< rc. Ta korupcijska afera jc teko vsakdanja, in jc javnost takih afer žc tiko navajena, da jc žc otopela napram strahovitemu gospodari jenju z denarjem.
Dopoldanska seja jc bila kmalu prekii njena. Na popoldanski seji pa je kljub tcmei Ijitim govorom opozicionilnih poslancev vlad* na večina vladi izglasovala zaupnico.
Zanimivo je samo (o, da so za zaupanja ministru za socialno politiko glasovali tudi radičcvci, ki so to intcrpclacijo o zlorabah pri nabavah bcncina tudi sami podpisali.
Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldnci Na dnevnem redu jc poročilo odbora za za« konski predlog o Panthconu.
fii
Boj za mesta drž. podtajnikov.
Belgrad. 31. julija. (Izv.) Radikalni di-. rektorij in nekateri člani so tudi danes pre< tresali vprašanje imenovanju drž. podtajnN kov, me drugim tudi za Slovenijo. Vsled nesloge in medsebojnih intrig so slovenski radikalni voditelji prišli v precejšnjo nemilost in vodstvo radikalne stranke se vedno bolj nagiba k mišljenju, da jim ni treba dati ao-beneua mesta
Stran 2.
Slovenec, dn© i. avgusta 1228.
Stev. Trt.
Še vedno ima največ zaupanja in kredita mariborski dr. Ravnik, vendar se zdi, da se je ljubljanskim radikalom in samostojnim demokratom posrečilo omajati tudi njegovo stališče. Največ pa škoduje njegovemu imenovanju delovanje znanega Emila Štefanovi-čn. Zdi se, da je Štefanovič, ki je bival sedaj v Belgradu, poslan od slovenskih samostojnih demokratov, da bi s svojim nerodnim nastopom onemogočil vsako reprezentanco slovenskih radikalov v vladi. Posebno je neugodno vplivala na vodstvo NRS njegova zahteva, da naj ga imenujejo za izseljeniškega komisarja v Ameriki, za katero ima prav toliko zmožnosti, kolikor jih je dosedaj pokazal ua političnem polju.
Nezadovoljstvo v HSS.
Zagreb, 81. julija. (Izv.) Danes se je na stanovanju enega izmed radičevskih poslancev vršila seja članov glavnega odbora HSS, ki se ne strinjajo s sporazumaško politiko sedanjega vodstva. — Vaš dopisnik se je po seji razgovarjal z nekim članom glavnega odbora in osnovateljem HSS. Vprašal ga je, kaj mislijo poslanci o novi politiki HSS in o načinu izvajanja iste. Rekel mu je, da je vsa sedanja politika HSS narekovana od zgoraj in da nobeden izmed poslancev ni vprašan za mnenje, niti je nova politika izraz ljudske volje. Po zadnji izjavi v parlamentu je tako med poslanci kakor tudi med ljudstvom zavladalo veliko vznemirjenje, ker ni za izjavo razen Nikiča, ki jo je prinesel iz Zagreba od Radiča, vedel nihče. Da se vznemirjenje v klubu pomiri, je vodstvo kluba reklo poslancem, da je podana izjava samo zato, da se rešijo poslanski mandati. Tako da je treba razumeti tudi pisavo »Slobodnega doma«. Veliko poslancev ui zadovoljnih s sporazumom, ker ne morejo smatrati za nikak sporazum takega dogovora, kjer eua stranka popusti v svojem programu do zadnje točke, dočim druga stranka ne popusti v ničemer. Poslanci, ki jim današnji način politike ni všeč, bodo kmalu dokazali vodstvu stranke, kaj misli o novi politiki ljudstvo. Kajti vse vesti, da so novo politiko glavnega odbora odobrile vse strankine okrajne organizacije, so lažnive, ker se v tem času ni vršilo nobeno zborovanje celotne strankine organizacije. Vsa nova politika ni nikakor zahteva ljudstva, vse je samo politika vodstva HSS.
RADIČ PROTI KATOLIŠKI CERKVI.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo na uvodnem mestu pod naslovom »Radič proti katoliški cerkvi« sledeče:
»Excelsior« poroča: »Naprijate!jstvo, katero je zagrešil Stjepan Radič, vodja hrvatskih kmetov, proti instituciji katoliške cerkve, vsebuje teatralen akt v notranji politiki Jugoslavije. G. Radič je izjavil, da je temelj sporazuma z radikalli princip: Hrvatje se morajo osvoboditi od Rima. Ta odkrita borba proti katolikom lahko izzove močna nasprotja med Hrvati, ki so že po svojih tradicijah udani ka-toltiki. Smatra se kot sigurno, da bodo hrvatski kmetje zapustili Radičeve ideje in iskali novih ljudi. Radič, ki se je do včeraj boril proti radikalom in kralju, hoče s pomočjo istega radikalizma osvoboditi hrvatski narod od vpliva Rima in ustvariti neko hrvatsko nacionalno cerkev.«
Položaj v baroku.
Fariz, 31. julija. (Izv.) »Journal« poroča, da se je v Agadiru pod predsedstvom Abd el Krima vršil vojni svet, v katerem sta se pojavili dve struji: ena je bila za to, da naj se Abd el Krim sicer spusti v pogajanja s Francijo, a jih zavlačuje, dokler ne nastopi deževna doba, ki bi onemogočila Francozom vojne operacije. Druga struja pa je zastopala stališče, da je boj na nož edina rešitev rif-
skih kabilov. Vojaško akcijo pa treba podpreti obenem z močnejšo politično propagando. Abd el Krim se je baje odločil za to drugo pot.
Pariz, 31. julija. (Izv.) Kakor poroča »Ma-tin« z maroškega bojišča, so Francozi v zadnjem času svojo fronto močno utrdili s težkimi topovi, s tanki in strojnimi puškami.
Fez, 31. julija. (Izv.) V bližini Ain-Buaissa je nastala v skladišču za municijo velika eksplozija. Mala posadka, ki je taborila v bližini, si je nato z orožjem v roki priborila pot skozi sovražne čete in se pridružila četi letalcev, ki so se v tem okrožju mudili.
Tanger, 31. julija. (Izv.) Smodnišnica v Larocho je vsled eksplozije deloma zletela v zrak. Škoda je velika. Domnevajo, da gre za izdajalske napade od strani domačinov^
' j ;
POLJSKO - RUSKO RAZMERJE.
Moskva, 31. julija. (Izv.) Poljski obihejni vojaki so umorili poveljnika sovjetskih čet v okraju Jampor, ko je inspiciral mejo, In so zvlekli njegovo truplo čez mejo. Šele na intervencijo so Poljaki sovjetskim oblastem izročili truplo. Kakor znano, se je v zadnjih mesecih dogodilo več napadov poljskih regularnih čet na sovjetskem ozemlju. Sovjetski zunanji komisar je radi tega izročil poljskemu poslaniku protestno noto. Rusko-poljska komisija bo vse te slučaje na licu mesta preiskala.
SMRTNE OBSODBE NA RUSKEM.
Varšava, 31. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Minska, se je v Orsi vršila obravnava proti 16 Poljakom, obdolženim umora nekega sovjetskega funkcionarja. Sovjetsko sodišče je 10 obtožencev obsodilo na smrt, 4 na desetletno ječo, 2 pa je oprostilo.
FRANCOSKE ČETE ZAPUSTILE ESSEN.
Essen, 31. julija. Danes ob 9. dopoldne so francoske čete začele zapuščati mesto.
NOVA VLADA NA NIZOZEMSKEM.
Haag, 31. julija. (Izv.) Sestavljena je nova vlada s predsednikom Colijnom, ki bo tudi finančni minister in minister za kolonije. Zunanji minister bo Carnabeek.
VOHUNSKA AFERA NA JAPONSKEM.
London, 31. julija. (Izv.) Glasom vesti iz Tokia so japonske oblasti aretirale tri osebe, med njimi uradnika mornariškega ministrstva, ki so osumljene, da so hotele prodati Ameriki neke tajne dokumente o japonski mornarici.
ne vlade, da je že v aprilu igral pod enim
klobukom z radikali in da ni preteklo niti 24 ur po njegovem izstopu iz demokratskega kluba, ko je že vstopil pri g. Pašiču in dobil od njega 4 portfelje.
Pavla Radiča.
Po dogodkih, ki jih je opisal posl. Sušnik v onem delu svojega govora v narodni skupščini, ki smo ga priobčili včeraj, se je naša notranjepolitična odiseja — nadaljujemo izvajanja g. poslanca — odigravala sledeče:
Pribičevič.
Demokratska stranka se je po zagrebškem kongresu razdelila na dve strani: eni je načeloval g. Pribičevič, drugi g. Davidovič. Čim je demokratska stranka sprejela načrt g. Markoviča za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci temeljem širokih samouprav, sc se je g. Pašič začel pogajati s Pribičcvičcm. G. Pribičevič je bil tedaj kakor malo prej oster nasprotnik radikalov in tedaj je rekel, da nikakor ni radikalom na razpolago, marveč da mora vse uporabiti, da se zruši homogena radikalna vlada. Toda, gospodje, g. Pribičevič se je odcepil od demokratskega kluba in osnoval svoj samostojni demokratski klub. Ugotoviti moram, da ga ni motilo, najsi je bil najogorčenejši nasprotnik homogene radikal-
P. P.
Vlada PP ni hotela overoviti 40 hrvatskih mandatov. Zato jc opozicija, ki se je j solidirala s Hrvati, dne 20. aprila 1923, skli-j cala sejo celokupne opozicije, kateri je prisostvovalo 157 poslancev, kar je bila tedaj absolutna večina vseh navzočih poslancev v parlamentu. Opozicija je protestirala, da se je verifikacija 40 mandatov hrvatskih poslancev odložila proti vsem običajem, proti vsem temeljnim idejam parlamentarizma ter da so sc na ta način zaprla vrata parlamenta Hrvatom, ko so prvi pot prišli, da se udeleže parlamentarnega dela. Tedaj je bil Radič na Dunaju in ker sta prišla na vlado Pašič - Pribičevič, se ni mogel vrniti v domovino, marveč je odšel v Moskvo in vstopil tam v Inter-nacionalo.
Vlada Pašič - Pribičevič je imela nalogo, da izvede politiko močne roke, da s silo zlomi Hrvate in tako spravi hrvatsko vprašanje z dnevnega reda. Razdelile so se interesne sfere in g. Pribičevič je dobil zase Hrvatsko in Slovenijo. Vsled posredovanja drugega ustavnega faktorja se je moralo pa potem overiti ostalih 40 hrvatskih mandatov. Dne 27. marca, ko je vstal g. Davidovič, da protestira in izjavi nezaupnico tej vladi, je vladni predsednik prečital ukaz o odgodenju skupščine in že tedaj sc je vedelo, da se pripravljajo nove volitve.
Volitve v znamenju Pašičevega govora v Bjelini.
Nato je imel g. Pašič svoj velesrbski govor v Bjelini in takoj so se v praksi pokazale znane in preizkušene volivne metode. Začeli so se razganjati shodi, izvajal se je pritisk na časopisje in preprečevala se je agitacija narodnih poslancev. Vendar je bila opozicija čvrsta in solidarna in ni klonila glavo. Opozicija je povsod agitirala za svoj program in neprestano prepričevala ljudstvo, da spor med Srbi, Hrvati in Slovenci dejansko je in da ga je treba rešiti. Sila — tako je govorila opozicija — ne bo nikdar uničila nezadovoljnosti med Srbi, Hrvati in Slovenci, marveč bo samo razplamenila neodoljivi nacionalni odpor. Treba je pripraviti ozračje medsebojnega zaupanja in dobre volje. Na ta način se je ustvarilo razpoloženje, da je bil celokupni narod v državi po veliki večini za sporazum in da je prišlo do tega, da je vlada Pašič— Pribičevič morala pasti.
Davidovičeva vlada.
Prišla je vlada gosp. Davidoviča, katere program je bil — da samo kratko omenim — da kot uvod za rešitev državnega problema ublaži strasti, postavi temelje za sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev, okrepi parlamentarni režim, uvede v državno upravo zakonitost in red in zatira korupcijo. Kakšni so bili v tem času odnošaji s HRSS? Ti odno-šaji so bili dobri, kajti HRSS je glasovala za vladno deklaracijo in postala sestavni del vladne večine. Ta stranka je sprejela sklep, da gre tudi v vlado.
Stepan Radič.
V tem času se je vrnil g. Radič iz Moskve in začel sklicevati shode, na katere je prihajalo — da govorim z besedami g. ministra Uzunoviča — po deset do dvajset tisoč ljudi. In na teh shodih je g. Radič v bistvu demantiral vse tisto, kar je hotel storiti g. , Davidovič. G. Radič je bil proti vsemu onemu, kar je želel izvesti g. Davidovič. G. Radič je izkoristil tedanji položaj v to, da je na shodih napadal vse ono, kar jc vsakemu državljanu te države sveto. Opozicija je vedela, da g.
Radič v svoji politiki ni ravno »talen, toda
nikdar si nismo mogli misliti, da more svojo ideje menjati na tak način in tako hitro kai kor perilo. Toda zahvaliti se moramo g. Radiču, da smo na čistem, zakaj je tedaj po-} magal, da je padla vlada g. Davidoviča. To je znano iz izjave v »Politiki«, kjer je g. Radič izjavil, da je že pred volitvami, torej tedaj, ko je bila njegova stranka sestavni dej vladne večine in ko je glasovala za vladno deklaracijo in sprejela sklep, da pojde v vlado — da je že tedaj mislil, da bo izvedel sporazum z g. Pašičem. Pisal je g. Pašiču, tako pravi sam, da bo izvedel sporazum samo z njim po volitvah, ko bo ljudstvo poverilo svoje zaupanje eni in drugi stranki. Gospodje poslanci, to je dvoumnost v politiki, ki je ne bi smelo biti in ki jo moramo obsoditi. To je čudna politična morala, ki je ne bi smel imeti noben resen politik.
P. P. II.
Po padcu Davidovičeve vlade je prišla volivna vlada Pašič - Pribičcvičeva. Na volitvah dne 8. februarja sta se križali dve stališči: Vlada narodnega bloka je izvajala načelo močne roke, kar znači nadvlado Srbov nad Hrvati in Slovenci. Opozicija je zavze* mala stališče demokracije in zahtevala enako-piavnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volivna vlada si je takoj v začetku zastavila cilj, da s silo zlomi narodni spor — hrvatsko in slovensko vprašanje — in to s krivičnimi procesi. Začela je s preizkušenimi volivnimi metodami. Kakšne so bile te volitve, naj nar. vedem v karakteristiko samo nekoliko slučajev:
Prišla je obznana, teptala se fe sodniška neodvisnost, tisk sc jc preganjal, organizirane bande so razbijale shode, aretacije so se iz-vajale v masah, celokupni državni aparat se je izkoriščal najenergičnejše in končno smo imeli presipanje kroglic iz opozicionalnih v vladne skrinjice in falzificiranje volivnih spii sov. Po zaslugi takih volivnih metod je dobila volivna vlada večino kakih deset glasov. Vladne stranke so imele 162 glasov proti 152, kolikor jih je dobila opozicija. Takoj se je videlo, da se bo vladi težko obdržati in širiti so sc začele razne kombinacije, kako bi sc mogla osnovati nova vlada. Govorilo se je o Radiču in g. Korošcu. Toda opozicionalni blok je že 25. februarja presekal vse te kombinacije. Vse skupine iz bloka in skupina g. Radiča so izjavile, da izključujejo vsako sodelovanje z radikalnim klubom kot celoto, in to iz razlogov, ki so bili označeni v odvo-, jenem mišljenju verifikacijskega odbora: »Ker so bile volitve brez vsake zakonitosti in ker niso izraz ljudske volje ter opozicija toga parlamenta ne priznava kot resničnega in pravega predstavnika naroda.« Opozicija je še krepkejše stisnila svoje vrste in osnoval se je Blok narodnega sporazuma in kmetske demokracije. Blok je s tem dobil trdno orga-, nizacijo in določen cilj, da vrže Pašič - Pribi-: čevičevo vlado in izvede politiko sporazuma. Po tem neuspelem poizkusu, da pridobi Radiča ali Korošca, je g. Pašič takoj poizkušal, da ostane nekaj poslancev izven skupščine in I da se tako izvršita verifikacija in volitev predsedstva v prilog vlade. Prišlo je do za^ pora dr. Mačka in tovarišev. S tem se je kr-, šila poslanska imuniteta in opozicija je protestirala proti temu zaporu preko skupščinskega predsednika. Razen tega je zapustila skupščinsko dvorano in zapretila z abstinenco. —
Ni resnica, kar piše Pavle Radič v znanem pismu, naslovljenem na g. Davidoviča, češ, da opozicija ni hotela uporabiti skrajnih sredstev v svrho, da se izvrši verifikacija hrvatskih mandatov. Opozicija jc v resnici storila vse, kar je bilo v njeni moči in ako kaj ni bilo prav, more biti krivica in nekorektnost samo na drugi strani.
Dom duhovnih vaj.
Včeraj, 31. julija 1925 so oo. jezuiti otvo-rili Dom duhovnih vaj, ki se je zgradil po načrtih arhitekta Plečnika tik .jezuitske rezidence na Zrinjskega cesti v Ljubljani. To je dogodek, ki zasluži, da se posebič osvetli.
Dom duhovnih vaj je k reziidenci oo. jezuitov prizidan, tvori pa po slogu popolnoma neodvisno celoto zase, dasi so hodniki zvezani z rezidenco po širokih vratih, skozi katera se neposredno pnide iz enega poslopja v drugo po dveh položnih stopnicah. Ne samo poslopje v svojlih velikih obrisih kot tako, ampak tudi vsaka sobica z vso svojo notranjo opravo razodeva mojstra Plečnika, ki se je brigal za vsako malenkost, da odgovarja svojemu namenu v skladu s celoto. Vse je izoblikovano po smotru, ki ga naj ta Dom (ima: pomiriti od vsakdanjega vrveža utrujenega in po tisočerih vtisih in mehanični enakomernosti modernega življenja deloma raztresenega deloma otopelega duha, da se zbere, sam vase poglobi m tako najde zvezo z Bogom, ki po svojii milosti dušo povzdigne do l>ožanstvenega življenja. Iz te sfere bogoblizosti se potem duša povrne v vsakdanje življenje utešena in požlahtnjena, postavša središče, i/, katerega lije blagoslov na vnanji svet, na soljudi, na človeško družbo. Ustvaritelji tega Doma — poleg arhitekta so to gospod knezoškof dr. Jeglič in rektor P. T o m c — so vsak po svoje in v svojem delokrogu usmerili svoje delo tako, da bo vuanjščina Doina vsakega gosta, ki bo v njej
po tri dni v letu bival, samaposebi raz/položila k samopoglobljenosti, ki je nujni pogoj ' za vspešen učinek duhovnih vaj. Sobice samo-I stanske, preproste, toda čudovito bele in svetle, 1 z belimi širokimi zavesami, ki zastirajo velika rmeno in belookvirjena okna; oprave ravno-toliko, ne za en kos preveč ne premalo, kolikor je je potreba človeku, ki hoče vsaj za čas večnosti na ljubo pozabiti na tiste današnjega človeka zasužnjujoče malenkosti, ki so jih ustvarile iz naše nečimrnosti in uživanjaželj-nosti ter udobjeljubnosti izvirajoče »potrebe«. Vsak kos pa je soliden, svojemu namenu ustrezajoč, ličen in prijazen, kakor ves Dom s svojima širokima, v luči naravnost kopajočima se hodnikoma, v katera se stekajo vsa vrata in ki ju krasijo podobe mojstra Fiihricha. To je okoliš, ki je resen, preprost, samostanski, a naravnost nasprotje k vsaki mrkosti, življenja mržnjosti in tudi bolehavti mističnosti; iz vsega veje vedrost — da — veselje do skladnega, v Bogu poplemenitenega in aktivnega življenja, ki je v trdni volji, izčiščenih afektih in jasnih načelih: duh svetega Ignacija, največjega poznavalca človeške duše, je, ki navdihuje te prostore. Najlepši kras temu Domu pa je sobana, kjer se bodo zbirali k predavanjem, oziroma k duhovnim nagovorom: niti najmanjša stvarca ne bo tu motila ia odvrnila pozornosti, pogled pa je preko predavalne mizice uprt v razpelo, ki takoj po svoji preprosto-lepi koncepciji izdaja našega mojstra-arbi-tekta, ki mu je pomagal z ljubečim umevanjem sezidati Dom c. inženir S u h a d o 1 e c. V
podzemnih prostorih pa občuduješ kuhinjo, ki nima po svojih praktičnih napravah in prostornosti v Ljubljani enake. Enako lična kakor vse ostalo je tudi obednica. Tako bo vsakemu, ki bo tako srečen, da nekaj trenutkov bežnega življenja prebije v teh prostorih, postal Dom duhovnih vaj drugi dom, ki mu bo spomin nanj blažil kruto borbo za kruh, napredek, časti, tekmo za minljivimi dobrinami te sokne doline...
» • •
Dom je blagoslovil včeraj g. knezoškof dr. Jeglič ob navzočnosti g. provincijala naše jezuitske provinciie, P. dr. Prešerna, g. prošta Andreja Kalana, kanonika dr. Klinarja, šte-vilmih oo. Družbe Jezusove, klerikov in več odličnih laikov, prijateljev S. J. V svojem nagovoru je g.knezoškof zlasti poudarjal pomen, ki ga bo ta Dom imel za povzdigo verskega iu moralnega življenja našega naroda. Navzoči pa so se ob teh besedah spomnili vztrajnosti, s katero je visoki govornik zasledoval zamisel, ki se je \telesil v tem Domu, kateri spada tudi v vencc njegovih zaslug za versko in kulturno obnovo naše slovenske domovine. Spremljajoč blagoslavljajočega, smo si ogledali prostore, ki štejejo 30 sobic, tako da bo hkrati lahko opravljalo duhovne vaje 28 oseb; ena »oba je namenjena m patra voditelja duhovnih vaj, ena pa za bratu poslužnika.
* • »
Duhovne vaje so zamiisel tistega svetnika, ki .je ob prelomu med dvema dobama, ko je reformacija zaključila ero renesans*. s *v«io
ogromno energijo katoliškemu svetu dal novo lice, ga iz mrtvila zbudil k novemu življenju in zopet sprostil njegove sile s tem, da je uvedel vanj nove, novemu nastopajočemu veku, ki še v njem živimo, primerne metode. Bil je to Ignacij LojolsM, ki si je izbral za orožje v borbi za uresničenje kraljestva božjega v modemi dobi baš duhovne vaje, svoja slovita exercitia spiritualia. Ze leta 1554. jtih je priporočil, dobro zavedajoč se s svojo pronica-vostjo njihove silne učinkovitosti na človeške duše. Njihov namen je ustanovitelj Družbe Jezusove sam takole označil: »Pod imenom duhovne vaje razumemo vsake vrste izpraševanje vesti, premišljevanje, zrenje, ustno ta notranjo molitev ter druge duhovne dejavnosti. Kakor se imenujejo telesne vaje hoja, tek, telovadba itd., tako imenujemo duhovne vaje vsakovrstna prizadevanja, po katerih se duša pripravi in razpoloži za to, da odstrani od sebe vsa neurejena nagnjenja in potem, ko jiih je iz sebe izločila, išče in najde voljo božjo, po kaleri bi izoblikovala svoje življenje z namenom, da udejstvi svoj večni blagor.« Duhovne vaje predočujejo s tisto zdravo racionalnostjo, ki jo je Cerkev sredi vekovitih blodenj človeškega umovanja vedno ohranjevala, one resnice, ki tičejo razmerje človeka do Stvarnika, s toliiko živostjo in neodoljivo res-nobo ter nujnostjo, da se duša vname za ljubezen do Boga, za vedno globlje pronicanje v tajnosti odrešenja in za trdno dejavnost v praktičnem življenju — one človeka ne odva-iaio iu zamikajo od življenja v bolestna .samo-
Stev. 171
SLOVENEC, dne 1. avgusta 1325.
Stran 3.
Razmejitvena komisija je te dni dokonča svoje delo v cerkniški občini. Meja je ostala v bistvu neizpremenjena. Ce so se kje Italijani umaknili nekoliko nazaj, so se zato drugje temeljito odškodovali. Državna meja je izpeljana tako, da ostanejo Italijanom vse strategično važne točke, med drugimi cel Ja-vornik. Po gozdovih so mejo zaznamovali tako, da so izsekali okrog osem metrov širok pas, S tem so nekaterim posestnikom, katerim gre meja po dolžini njihovih parcel, napravili veliko škodo. Sploh pa gre meja večinoma tako, da vsako gozdno parcelo razdeli lia dva dela. Večji del ostane v Italiji, manjši pa v Jugoslaviji. Tako bodo naši posestniki, katere edino gozd vzdržuje, vedno izpostavljeni nevarnosti, da jim Italija prepove do-flop v njihovo lastnino. Že sedaj so glede prehoda težkoče na dnevnem redu.
Veroueitelji, ki še niso naznanili števila dejanskih ur veronauka za čas od 1. januarja 1925 do 31. marca 1925, naj to nemudoma store! Prijave potrjene od šolskega upravi-teljstva naj se pošljejo naravnost na računo-v6d$tvo delegacije min. financ za šolstvo — Ljubljana, Marijanišče.
Nova kraljeva slika. Zagrebški slikar Jožo Bužan je prišel na Bled, da naslika kraljev portret v dejanski velikosti. Kralj bo nosil šumadinsko narodno nošo. Bužan razstavi sliko najprej v Newyorku, kjer priredi jeseni t 1. svojo razstavo.
K predavanju, ki ga jc imel pred nedavnim g. ing. dr. Kasal o poplavi v Poljanski dolini, se nam od druge strani poroča: Gosp. predavatelj navaja neki jez posestnika Sta-novnika v Gorenji vasi, češ da je bil popolnoma nestrokovnjaško delo nekega zidarskega mojstra iz Škofje Loke. O tem jezu podrobno navaja, da ni bil zadostno fundiran, brez podjeza, brez zagatnih sten in premalo dimenzioniran. Ta ocena gotovo ne bo koristila gospodarju jezu, ki je reven posestnik, in je naprava novega jezu odvisna od podpore, na katero reflektira. Po teh informacijah je bil dotieni most popolnoma pravilno dimenzioniran, raeunjen z običajno večkratno varnostjo, seveda pa ne za slučaj katastrofalnih poplav. Pregledali in odobrili so ga okraj, inženerji. Tudi fundiran je bil dovolj in celo piloliran. Podjez je bil tudi pričet, ker pa je posestniku zmanjkalo kapitala, ni mogel vsega končati ter je odlašal, češ mogoče bo le dobro. Tudi pri porušenem jezu žirovske elektrarne niso bila važna dela podjeza končana, zato ravno se je jez porušil. Predavatelj pa vsega tega ne pove, ampak navaja samo sube številke, ki jih izvaja iz podatkov meteoroloških in vodno-katastrskih zaznamb. Pri žirovski elektrarni so vodili dela sami inženerji. Nam, kakor tudi predavatelju je znan še tudi nek drug jez v Škofji Loki, ki je bil zgrajen pred štirimi leti in se ves ta čas popravlja, pa do sedaj brez uspeha; zalo naj bi bil predavatelj malo bolj previden pri takih predavanjih.
I« zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 31. t. m. se je vršila prezidijalna seja te zbornice ter se je razmotrivalo o bližnjih volitvah. Zbornica ima po volivnem redu predlagati 9 članov in enega zapisnikarja v glavno volivno komisijo. Imenovanje teh članov pa izvrši po predlogu zbornice oblast II. stopnje, to je veliki župan. V to komisijo je zbornica predlagala iz svojih članov sledeče gospode: Za trgovino gg. Knez, Jelačin ml. in Petovar; za obrt: gg. Ogrin, Franchetti in Zadravec; za industrijo: gg. Schrey, Hribar In Rebek; za zapisnikarja dr. Pretnar. Zbornica dela na sestavi volivnih imenikov ter bo svojčas dala proti odškodnini prepis teh imenikov interesiranim strankam na razpolago. Dalje je zbornica sklenila, zahvaliti se gospodu ministru Ribaru, ker je požrtvovalno
deloval v komisiji za trgovske pogodbe in sporazumu z Italijo.
Iz zdravniške službe. Za zdravnike-pri-pravnike v splošnih bolnišnicah so imenovani: dr. Fran Vizjak, dr. Josip Kotnik in dr. Pavel Pehani v Ljubljani, dr. Lju-devit M e r č u n in dr. Stane Medic v Mariboru.
Iz agrarne službe. Za agrarnega referenta v činu agrarnega ravnatelja 4./I. pri du-brovniški oblasti v Dubrovniku je imenovan dr. Josip S o k o 1 i č v Ljubljani; za aorarne-ga ravnatelja v 4./I. pri agrarnem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan Nikola B o g d a-novič, doslej agrarni ravnatelj v Skoplju.
11 Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti dne 31. julija t. 1. objavlja med drugim »Naredbo o pariteti denarja za plačevanje carinskih davščin v kovanem zlatu«.
Iz Črnomlja Jutro v« dopisnik se je pod naslovom ::0studen boj klerikalcev proti so-kolskemu domu v Črnomlju« zaletel tudi v orlovsko prireditev dne 5. julija, in pravi, da je >orlovska veselica dosegla popolen moralen fiasko in končala s tspeženi in streljanjem v pozni noči«. Pribijemo, da nima »orlovska veselica« prav nič opraviti ne s tepežem, ne ?. streljanjem. V mraku je bilo vse končano in so se mirno razšli. Trije razgrajači —• imena so znana — so se sprli s policajem ob pol dveh ponoči in iz strahu je streljal policaj ter klical na pomoč. Ti razgrajači sploh niso v naših organizacijah. »Ju t rov« dopisnik pa brž lopni po Orlih! Pa ste slabo zadeli! Pred svojim pragom raje pometite, Sokoli! Kaj je pa bilo 14 dni pozneje na vaši sokolski veselici do jutra?
Iz Kranja. Preteklo leto je bila dozidana v Kranju tovarna tkanin, pri kateri je imel in si je še vedno pridržal mogočno besedo kranjski župan gospod Pire. Mi bi se s to tovarno ne pečali, saj želimo čim večjega napredka vsaki industriji na naših tleh, ne smemo pa prezreti postopanja z delavci v tej tovarni. Kakor nam pripovedujejo popolnoma verodostojni ljudje, je imelo ravnateljstvo te tovarne navodilo, da sprejme v delo le one delavce, ki se izkažejo z legitimacijo krajevne organizacije SDS. Spričo sedanje brezposelnosti je mnogo delavcev smatralo to za brezpomembno formalnost in je s takimi legitimacijami prišlo do dela. Niso pa hoteli, da se jim vzamejo vse pravice in so začeli s svojimi strokovnimi organizacijami. Gospoda, ki stoji blizu kranjskemu županu g. Pircu, pa je poizkusila strokovne organizacije delavstva preprečiti s tem, da je dva sestanka onemogočila. Baje je nekatere voditelje tudi vrgla na cesto. Samo po sebi je umevno, da se z nasilnimi sredstvi trajno ne da ubiti nobena organizacija, naj je taka ali drugačna, in zato tudi krogi, ki so blizu g. Pircu, nikakor ne bodo prišli na svoj račun. Slovensko javnost opozarjamo na to tvornico in na postopanje s tukajšnjimi delavci, da ve v primernem trenutku, s kom ima opraviti. Prav tako pa opozarjamo na trditve delavcev, da morajo delati dnevno po 10 ur. Ali ne bi bilo v interesu tvornice, da takim razmeram napravi konec in računa z dejstvom, da je zidala novo podjetje v sredi slovenskega ljudstva? Pripominjamo samo še lo, naj slovenska javnost ne pozabi, kako organizira SDS delavstvo, kadar se bodo morda ti možje baba 1 i s številkami v njihovih vrstah organiziranega delavstva.
Gozdarski kongres. Jugoslovansko gozdarsko društvo priredi svoj IV. redni letni kongres v Dubrovniku v dneh od 14. septembra 1925 dalje. Na kongresu se bo razpravljalo o splošnih strokovnih in stanovskih vprašanjih, posebno pu o organizaciji dela za pogozdovanje kraških in drugih goljav. Po kon-
gresu bodo udeleženci obiskali razna mesta
našega lepega primerja.
Opomin izseljencem. Izseljeniški komisa-lijat v Zagrebu naznanja: Naše oblasti so že večkrat obvestile javnost in posameznike, da tiste, ki vstopijo v francosko tujsko legijo in so stari nad 18 let, nikakor ne morejo osvoboditi od nadaljne službe. Pred vstopom v legijo mora vsak podpisati pogodbo, v kateri se obvezuje, da bo služil 5 let; pri tem prejme na roko 500 frankov. V vseh takih slučajih nima naše poslaništvo v Parizu nobene opravičbe in možnosti, da posreduje. Izseljenci se zato opozarjajo, naj vsak sam preje dobro premisli, predno podpiše pogodbo za vstop v tujsko legijo in sprejme navedeno vsoto.
Telefonske pozivnice. Na vprašanje, ali se označba '»takoj« na telefonski pozivniei nanaša na čas, kdaj naj pozvana stranka pride na telefonski pogovor ali na odpravo telefonske pozivu i ce (da se odpravi kakor nujna in kakor taka tudi taksira), se naznanja, da kiičoča stranka na pozivniei lahko določi pozvani stranki čas pogovora z uro in minuto ali pa z besedico takoj ali precej, t. j., da naj pozvana stranka nemudoma pride na telefon. Ker velja torej označba "takoj« samo za pozvano stranko, se razume samo po sebi, da se taka pozivnica zaračuni in odpravi kakor navadna pozivnica.
Poštni almanah. Z odobrenjem poštnega ravnatelja je dr. Jožko Lebar sestavil in sistematično uredil stalež osebja ljubljanskega poštnega ravnatelja. Stalež osebja izide v obliki knjige sredi meseca avgusta t. 1. Pri vsakem uslužbencu je naveden službeni značaj, službeni okraj, dan, mesec in leto in kraj rojstva, kategorija, skupina, stopnja osnovne plače, službena doba na dan 30. junija 1925 ter prihodnje avtomatično napredovanje. — Seznam uradov ima razen reda, razreda in stopnje urada še označbo, ali je urad s telegrafom in telefonom kombiniran iu pa ime predstojnika. Uradniki in zvaničniki so po skupinah razvrščeni po določilih člena 117 službene pragmatike. Cena knjigi, ki obsega približno 70 strani, je 12 dinarjev in poštnina. Naročila naj se pošljejo na dr. Jožka Le-barja pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Otvoritev postajališča Medno. Kakor že sporočeno, se otvori v nedeljo dne 2. avgusta s popoldanskim vlakom (odhod iz Ljubljane 2.50) postajališče Medno (med postajama Vižmarje—Medvode). S tem je končno ustreženo dejanskim potrebam okoliških občin kakor tudi številnim ljubljanskim izletnikom. Vas Medno ima krasno lego v neposredni bližini senčnatih gozdov, nudi možnost kopanja v Savi in je izhodišče na sv. Katarino in druge vrhove. Dani so torej vsi predpogoji za prijetno letovišče. Za odpočitek in okrepčilo je vedno preskrbljeno v izborili gostilni gospoda Janko Cirmana v Mednem, kateri je s svojim intenzivnim delom sigurno pripomogel do otvoritve postajališča.
Letina na Sorškein polju. Na Sorskem polju je žilo poželo. Precej dobro se je obneslo. Nekaterim posestnikom so poljske miši pri žitu veliko škode naredile. — Cena goveji živini in prašičem je še vedno zelo nizka. Kmetje zdihujejo. Ajda in repa se je. posejala. Krompir dobro obela. Rožnik se že koplje. Sadja ne bo. Mleko je 1 liter le 5 kron.
Velika surovost Preteklo nedeljo so su-: roveži iz Stražišča pri Kranju napadli 12 ko-! lesarjev, treznih fantov iz Mavčič. Počakali .so jih za pokopališčnim zidom in s kamni na-i gnali. Dva so zelo ranili na glavi, enega od Teh so takoj odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. šestim drugim so pa na kolesih ves gumi razrezali.
Sprejem učencev v prvi razred meščanskih šol. Ministrstvo prosvete objavlja, da se morejo vpisati od 1. septembra 1925 v prvi razred meščanskih šol tudi oni učenci, ki so
dovršili četrti razred osnovne Šole z zadosU nim uspehom.
Premovanja konj. Letošnja premovanja konj v ljubljanski oblasti se vrše po slede, čem redu: Lesce 10. avgusta ob 9. uri dop. Kranj 11- avgusta ob 9. uri dop. št. Vid nad Ljubljano 12. avgusia ob 8. uri dop. Mengeš 12. avgusta ob 2. uri pop. Ig 13. avgusta ob 9. uri dop. Velika Loka 18. avgusta ob 9. uri dop. Mokronog 18. avgusta ob o. uri pop. fat. Jernej 19. avgusta ob 8. uri dop. Za okraj Brežice pa se vrši premovauje konj dogovorno s krajevnimi zastopniki ob priliki živinske razstave v Krškem dne 23. avgusta obl 9. uri dop. V Lescah, Kranju in Mengšu sd pripuščeni k premovauju le konji mrzlokrv-nih pasem. V Veliki Loki, Mokronogu, št. Jerneju in Brežicah (odnosno v Krškem) le toplokrvnih, v št. Vidu nad Ljubljano in na Igu pa konji toplokrvnih in nuzlokrvnih pa* sem. Na premovanjih se sprejemajo tudi prii jave konj za razstavo, ki se bo vršila ob prii liki ljubljanskega velesejma dne 6. septenu bra v Ljubljani. Premovanja se bodo vršila po doslej običajnem načinu. — Konjerejskl odsek Kmetijske družbe /a Slovenijo v Ljubi ljani.
■lavna zahvala. Najiiskreneje se zaliva-* ljujeni gasilnima društvoma v Zeiezuikih ia Selcih, kakor tudi cenj. občanom trga Želez« niki, ČeŠnjica, Studeno, Selce in Zali log, kea sle se izkazali pri takojšnjem dospetju iu pcw žrtvovalnem delu pri gašenju požara gospoj darskega poslopja in dosegli popoln uspeh, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja in skladišče lesa. Za vso požrtvovalnost izrekam tem potoni vsem skupaj svojo prisrčno zar hvalo. — I^opold \Veber.
Srečne dame malih nog! Damski čevlji 34—36: platneni 80 Din rjavi špangarji, pravi ševro 140, semdš vseh barv 150, lakusli 195, otroški špangarčki in sandalce 18/25 25 Din. Edino samo pri :>V0IKA« v Ljubljani, Krekov trg 10. a*
toisplie raancciicje
pri =====

Iz Ljubljane.
80 letnico svojega, rojstva praznuje dne 2. avgusta arhitekt in stavbenik gosp. \ Lijem Treo. Rodom Ljubljančan je deloval jubilant dolgo vrsto let pri Kranjski stavbni družbi kot gradbeni ravnatelj potem pa kot samo-slojni stavbenik. Za stavbeni razvoj našega mesta si je pridobil gosp. Treo mnogo zaslug, kajti zgradi! je v Ljubljani več javnih pošlo-pij, med drugimi višjo realko, ljudsko šolo na Cojzovem grabnu, muzej, bivši deželni dvorec, sedaj univerza, poslopje filharnionične družbe, hotel Union , Ljudsko posojilnico, župno cerkev na Viču ter nebroj stanovanjskih hiš in vil v Ljubljani in po deželi. Gospw Treo ie ugleden strokovnjak in vsled njegove osebne ljubeznivosti obče priljubljen soiuo. sčan.
Ribji trg v Ljubljani in ccne ribani. Poj
leg drugih iz.prememb na živilskem trgu skuša urediti mestno tržno nadzorstvo tudi ribji trg v Ljubljani. Doslej so se prodajale ribo na. vago, pa tudi po kosu ter se je zahtevalo včasih za posamezen kos previsoke v sote. Da se temu nedostatku odpomore, je mestno tržno nadzorstvo odločilo, da se sinejo odslej naprej prodajati ribe le na vago. Da se ne bo zaračunavalo za posamezne vrste rib previsoko, se je sestavil za ribe prehodni cenik in sicer: Ribe 1. v r s t e za 1 kg: Postrv Din 53 do 60, sulec 15—50, lipan 45—50, somovina 35—10, smudja (Schille) 40—45. kečiga 40 da 45. II. vrste: inenek Din 35 -40, krap 26

razglabljanja in sladkobno pasivno samouži-vanje lastnih nabožnih afekiov, marveč ga v pravo aktivno življenje kot posledek pravilne ume-ritve k Bogu uvajajo. Iz eksercicij prihajajo tvorci, borci, delavci praktičnega krščanskega življenja. Tako so duhovne vaje vzgojile rod za rodom preporediteljev krščanskega življenja stoletje za stoleljem ob času največjih duhovnih kriz, ko je duhovno življenje zamiralo in se poplitvovalo. "Mojstrsko delo modrosti, politike lin morale« jih imenuje protestant Pierre Laffilte. S tem orožjem so katoliški voditelji premagali protestantski in janzenistovski lažimisticizem, se uspešno bojevali zoper brezbožni racionalizem, zoper bclno romantiko ob prelomu 18. in 19. veka. zoper jožefinski absolutizem in reakcionarnega duha v dobi »svete alijanee in sledeče mesčanske reakcije (»krščanski oče« Franc II. je preganjal sv. Klemensa Hoffbauerja, francoska meščanska reakcija Montalemberta), zoper materialistični socializem s svojim neor-ganičnim, razrednobojnim pojmovanjem države. Bile so najizbornejša šola za katoliško duhovščino, za polilike-laike, za kulturne in socialne delavce. In to so še danes.
» # *
To so misli, ki sc nam prišle ob otvoritvi Doma, v katerem bodo naši dijaki in naši dorasli intcligenti prav tako kakor naši Icmetski fantje in industrijski delavci našli za nekaj dni zavetja pred duhainornlm in od nadzemskih ciljev odvračajoči™ vsakdanjim delom, se duhovno okreriili in sc vrnili v
svojo družino ali v občestvo, obnovljenega duha, da v njem vršijo tisto vzvišeno poslanstvo, ki je k njemu poklican vsak otrok božji. In še ta misel nam je prišla, da bodimo globoko hvaležni, da živimo v ozračju, ki nam od mladih nog, naj hočemo ali ne, veli kloniti pred silo moralnih faktorjev, ki so jačji od vsake firične sile, natornega egoizma, nagonov nadvlndovanja, izkoriščanja bližnjega, zatiranja slabejšega in prevarjanja. In če kdo danes morebiti jadikujc, da se nam slabo godi, ker se ne umemo pretvarjati, pri-lagojevati vsakemu vetru, žrtvovati svoj svetovni nazor, svoje moralne maksime, svoja načela vsakokratni politični koristi in kon-stelacijam dneva, ta naj ve, da je naša vera v zmago Resničnega in Dobrega tako velika, da nas hipni in mimoidoči uspehi nikoli nc : bi mogli odškodovati za izgubo onih nemin-| ljivih moralnih dobrin, ki bi jih morali žrtvo-i vati zanje. Naše politično prepričanje, naj bo | ta ali ona r.jcgova komponenta še tako časov-j nega in prigodnega značaja, izvira temeljno I iz religioznega, je v nicm zasidrano, je sim-! bol našega večnostnega verskomoralnega na-! zora — da se volja božja zgčdi na zemlji tako ! kakor v nebesih. Zato nismo malodušni, marveč prav iz tega črpamo vso svojo neomajno vero v življcnjasposobnost in tvorno moč naših pozemskih političnih idealov, da so vsi-drani v nadzemskih in neporušnih moralnih vrednotah, ki nam jih posreduje kalclištvo. Kajti sicer bi morali obupati pred navidezno silo nemorale, neznačajnosti, orodainosti, pod-
kupljivosti in breznačelnosti, ki označuje danes javno življenje krog nas in ki se bogato honorira vsakomur. Ne! Hvaležni bodimo, pravim še enkrat, da nas ona vera, ki je postavila ta Dom, uči neomajne zvestobe do moralnih temeljev, ki smo na njih zgradili svoj politični program, in da moremo reči, da jc kljub vsem našim slabostim poštenje dominanta ludi naši politični veroizpovedi. In to poštenje bo zmagalo!
Katoliki smo. Kolikokrat, se je istovetil katolicizem z gesli in strujami, ki mu niso bistvene, ki so zgolj naplavina, potvorba, ali ! samo slab in izpačen refleks njegove bistve-nosti! Istovetil se je zdaj z reakcijo, zdaj z ! romanticizmom, zdaj z intelektualizmom in '•arionalizmom, označeval kot '>comp!cxio op-positorum* itd. itd. Kaj jc resnici, pa ve in doživlja le duša, ki v sebi živi vse življenje Cerkve, ki ume bistveno lofiti od prigodnega in jo razume kot kraljestvo, obsegejoče vse čase, kot dovrševanje in izpopolnjevanje mističnega telesa Kristusovega, kot univerzalno vlado nad izveličujočim sc svetom, ki s6 mu vse forme le stopnjf, orodje, sredstvo, in tantum quantum«, po terminologiji sv. Ignacija, ki smo včeraj obhrjali njegov spomin. Da se ta duh v nas ohrani, da nam po-stpnc izključno vodilo življenja, da prerodi ne samo naše intimno družinsko življenje, ,-impak tudi občestveno naše življenje, v to bo služi! v odlični mer' D. m lei tn rf.i ntvnrili "čeraj oo. Drožbe Jezusove v Ljubljani. Ouod bonum felix faustumcjuc siti
Dr. Joža Lovrenčič
Oh
na
Pozdravljeni!
Pozdravljeni srčno vi vsi, ki ste prišli
čez Kampeš in čez Raco na Vodice
ali v goro vas od drugod
je pripeljala strma pot
ali privedle vas vijugaste stezice -
pozdravljeni!...
Kaj vas je potilo sem gor,
ko se v doleh je drainil zor?
Pač želja, da deležni bili bi vesei l •
ko ta prelepi božji dan
otvarjamo planinski stan.
ki naj od danes pa vsevdilj
planincem bo zaželen cilj,
nudeč jim streho in tih kot,
ko se navžijejo lepot...
Pozdravljeni srčno, ki pni ste prišli
in se z Vodic ste čudili:
>0. lepa je goreni«k:i stran.
ko da je Bog položil svojo .velo dimi
v ta kot sveta s privzdignjenimi prsi i
Življensko črto sredi nje
globoko režejo, glasni sumi5
iz dneva v dau, iz veka v vek
* \ včerajšnjem podlistku i* p- ioVi! poro čevalec to prfpfi.hiico zelo netočno in okrniano, zato jo vnovič prinašamo.
Stran 4
SLOVENEC, dne 1. avgusta 1225.
Stev. 171
do S2.50, šlajn 25-30, ščuka 25—80, ojstrii 25—30. 11L vrste: mrena Din 17.50—20, klin 12.50—15, črnooka 12.50—15, male ribe 15—20. IV. vrste: podlest Din 8—12.50, platnica 8—12.50, pečenka 8—12.50, ostale bele ribe 8—12.50. Oaiščene ribe 10—15% dražje. Raki po velikosti od 2—6 Din za komad. žabji kraki po velikosti od Din —.25—1 za komad. Morske ribe nimajo dnevne cene, ker cene zavise od količine in vremena. ■— Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Gorenjska narodna noša sa prestolonaslednika Petra. Na pobudo slovenske častne dvorne dame, ga Franje dr. Tavčarjeve, je izdelala ljubljanska tvrdka Schwab za prestolonaslednika Petra gorenjsko narodno nošo. Obleka je razstavljena v izložbi navedene tvrdke v Židovski ulici Kroj je popoln in ne manjkajo niti škorenjci (delo in dar tvrdke Kozina) niti dežnik (tvrdka Mikuš) niti težka srebrna verižica s tolarji niti širokokrajnik. Delo hvali svoje mojstre.
Umrli so v Ljubljani: Jerica Ravnikar, ydova krojaškega mojstra, 83 let — Ana Zavrl, hči tovarniškega delavca, 8 dni. — Marija Per, rejenka, 7 mesecev. — Fran Kališnik, delavec, 52 let — Ivana Zaplot.nik, žena pekarskega mojstra, 43 let
Tečaj asa obrtno knjigovodstvo v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti v avgustu mesecu tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani, ki bo trajal vse delovne dni ob večernih urah. Ker je za ta tečaj še nekaj mest prostih, vabi urad za pospeševanje obrti, da razni obrtniki — mojstri in pomočniki — prijavijo svojo udeležbo takoj, najkasneje pa do petka 7. avgusta t 1. in sicer pismeno ali ustno v pisarni urada, Dunajska cesta št. 22, da dobe prijavne listine v izpolnitev.
Posojilo za dograditev II. stanovanjske mestne hiše na Prulah. Veliki župan dr. Bal-tič je izdal mestni občini ljubljanski dovoljenje, da sme poleg že dovoljenega posojila v znesku 2,500.000 Din najeti pri Mestni hranilnici še dodatno posojilo v znesku 830.000 Din za dograditev II. stanovanjske hiše na Prulah, in sicer proti 8% obrestovanju in amortizaciji v 100 semestrih.
Vsled popravila glavnega plinovega voda iz plinarne v mesto, bo v nedeljo zjutraj v času od 12. do pol 6. ure tlak plinu zmanjšan. Opozarjamo stranke na to, da gotovo zapro pipico za plin, akoravno v tem času na kakem mestu ne bi prihajal plin iz cevL — Mestna plinarna.
Priporoča se cenjenim gostom gostilna »pri Pavšeku« na Martinovi cesti. Točijo se izborna štajerska, bizeljska, dolenjska in dalmatinska vina. Izborna kuhinja, kavarna, krasna terasa, vrtni prostor za balinanje ter lepi notranji prostori. V nedeljo popoldan koncert Sprejemajo se abonenti po jako nizki cenL "	(4988)
Kopališče »Slon« od 1'. avgusta zopet Otvorjeno.	(4989)
Iz štajerske.
PodtajnikL Imenujejo se razni kamdidatje za podtajniška mesta. Radikali trde, da bo imenovan iz njihovih vrst Imenujejo se dr. Ravnik in drugi. Iz vrst samostojne kmetijske stranke pa slišimo, da se potegujejo tudi samo-stojneži za to mesto, češ da le oni imajo tla aned slov. ljudstvom. V tem slučaju bi tudi mariborski veliki župan bil izbran iz njihove sredine, če ne bi ostal dr. Pirkmeier, katerega (vežejo ozke vezi s samostojnim Dobnikom in drugimi samostojneži Samostojneži na Štajerskem napovedujejo politiko močne roke proti Sloveski ljudski stranki; vsi uradniki, ki se jim ne bi pokorili, bi bili prestavljeni. S silo bi zavoje vali politično eksistenco stranke, s silo bi vladali. Tako glasova o pcdtajnikih in velikem županu. Slovenska ljudska stranka, ki

valovi Savini, ki je kraljica naših rek. Ob njej —
naglej se jih, oko, naglej! — na desno in na levo v strnjeni se vrsti mogočno dvigajo gore. ko da prav do neba želč...
Gore!.. •
Res, naše zemlje val se je zagnal visoko pod nebo in je strme obstal Od daleč smo ga gledali in nismo se zavedali, da k ?ebi vabi nas in nas bodri, hoteč pogum nam dati in moči. a ko se človek iz dolin je na gor ' z njih rodno zemljo je objel in je ljubeč strmel:
0 polja plodna, mesta bela, vasice tihe, skromna sela, ravni med holmi, vrhu njih kot blagoslov bleščeče cerkve se in glas zvonov, odmevajoi ubrano med goržmi — in še — se li je utrnilo nebd — jezer prelivajočih se ok6!... O Bog, s povzdigujenimi te rok&mi veličam, da po naši zemlji tod sprostil i toliko lepot! —
Že prošnjo, oče večni, čuj: nas rod, ki biva tod, varuj, varuj, naj sredi lepe svoje zemlje rodne iz veka v vek živeje dni svobodne! •.,
ima edina tla med slovenskim ljudstvom, opazuje ta boj to čaka pripravljena.
Odkritje spominske plošče v vojni padlim vojakom. Na Gornji Ponikva prd Žalcu so v nedeljo dne 26. julija t L odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim junakom tamkajšnje župnije. Na stotine ljudi iz bližnjih to daljnih krajev se je zbralo tega dne na Ponikvi, ki so prisostvovali tej slovesnosti. Soto-ce je prijazno etijalo, ko so se zbirali pri kapelici pred vasjo fantje in dekleta s prekrasnimi šopki to venci, da v duhu sprejmejo rajne tovariše, vklesane na spominski plošči iz krvavih poljan, v prijazno domačo vasioo pod varstvo sv. Pankracija. Ko so fantje Orli, ki so v krsti nosili spominsko ploščo, prišli do kapelice, je tamkajšnji pevski odsek prosvetnega društva »Slomšek« ganljivo zapel narodno pesem »Oj ta vojaški boben«, na kar je v imenu odseka Orla, v katerem so bala padli tovariši včlanjeni, v lepih besedah izročil predsednik Orla na Ponikvi g. Tilek Razdev-šek spominsko ploščo tamkajšnjemu gospodu župniku Ivanu Gorišku v v^rs+vo, kar si je štel g. župnik v častno nalogo. Nato 6e med popevanjem žalostink v spremstvu množice ljudi v lepem sprevodu prinesli fantje ploščo k cerkvi, kjer se je vršila sv. maša za rajne vojake, katero je daroval bivša vojni kurat g. Miroslav Ratej iz Žalca. Po sv. maši je g. kurat odpril spominsko ploščo z ginljivim nagovorom, v katerem je omenjal trpljenje in muko rajnih, ki so nas zapustili v cvetju let Nato je imel lep spominski govor tamkajšnji šolski upravitelj g. Ivan Teuerschuh, ki je opisal žalosti in bridkosti starišev, bratov, sestra, žen in otrok, ki so pričakovali, da se njih dragi vrnejo s krvavih poljan, — toda zaman. Za tem je v imenu bojnih tovarišev govoril g. M. Sredenšek iz Št. Petra v Sav. dolini in nato g. Franc Jezernik v imenu prosvetnega društva »Slomšek«. H koncu so se poklonili in položili vence na spominsko ploščo zastopniki in zastopnice domačih in tujih mladeniških društev nakar so zapeli pevci »Oj Doberdob« to >Blagor mu«. Storili so Ponkovljani svojo dolžnost in s tem zadostili spominu padlih junakov. — Popoldan istega dne je pa vprizoril dramatični odsek proev. društva »Slomšek« ob nabito polni dvorani svetopisemsko igro »Izgubljeni sto«, ki je zelo dobro uspela.
Iz gornje Savinjske doline. (Nova maša) 19. julija je daroval prvo sv. mašo pri Sv. Frančišku g. novomašnik Časi. K tej slovesnosti se je zbralo mnogo ljudstva iz domače in sosednjih župnij. Pravijo, da toliko ljudi še ni bilo nikoli pri Sv. Frančišku. — (Poroka.) Dne 27. julija se je poročil g. dr. Janko Rak, zdravnik na Ljubnem, z gdč. Ano Kolenčevo, hčerko uglednega veleposestnika in lesnega trgovca v Juvanju. — (Turisti.) Turistov pešcev, ki bi potovali v Solčavske planine, letos ni veliko. Vse se vozi z avtomobili.
Razveljavljenje mandata Hinka Šniura v Šmarjah pri Jelšah. Na pritožbo A. Granerja to tov. v Šmarjah pri Jelšah je upravno sodišče v Celju razveljavilo odločbe okrajne in velikožupanske upravne oblasti v zadevi raz-veljavljenja občinskega mandata Hinka Šumra in razsodilo, da mora leta v zmislu določb zakona o obči upravi svoj mandat kot občinski odbornik odložiti. Hinko Šumer je bil lani meseca novembra imenovan za šolskega nadzornika ter je prevzel prosvetni referat za šmarski okraj. S tem je postal uradnik oblasti, ki neposredno nadzoruje občinsko upravo in je torej v zmislu navedenega zakona izgubil pasivno volivno pravico za občinski odbor.
Šmarje pri Jelšah. Meseca oktobra 1920 je umrl tukajšnji odvetnik g. dr. Josip Georg, ki je zapustil vse svoje precejšnje premoženje družbi Cirila in Metoda. 0 priliki prodaje družbi naklonjene hiše v Šmarju, je bilo dogovorjeno, da se v njo vzida mecenu spominska plošča. Ker je pa od tega poteklo že nad 4 leta domnevamo, da se je na to pozabilo. Opomnimo družbo na dano obljubo in pričakujemo, da svojo dolžnost tudi izpolni.
iz celja.
Viook gost v Celju. Dne 30. julija je po-•etil naše mesto prem. g. dr. Karlin, mariborski škof, ki birmuje sedaj po celjski okolici.
G. Mihelčic nam je poslal z ozirom na poročilo o sestanku Kmečke zveze, ki se je vršil v nedeljo, naslednji popravek: Poročilo o občini okolica Celje moram popraviti v toliko, da nisem v poročilo o šolski zgradbi imenoval nobene stranke to torej tudi ne socialistične. Kdor je bil le enkrat v sedanjih notranjih šolskih prostorih, mora priznati, da je nova šolska zgradba neobhodno potrebna, kar tudi ves občinski odbor prizna in tudi dela na to, da se dobijo potrebna denarna sredstva, da se člm-preje resi to vprašanje. Ta izjava odgovarja v polnem obsegu resnici. V dotičnem poročilu napravi pripomba o stališču socialistične stranke res tak vtis, kot da je to poročal g. Mihelčic na sestanku Kmečke zveze. Dejansko pa je bila ta pripmba le izraz mnenja našega poročevalca in naj se kot taka tudi smatra.
Umrla je dne 29. julija Marija Štor, 73 let stara dolgoletna šolska sluginja na okoliški šoli v Celju.
Javna dražba mestne otave je razpisana na dan 6. avgusta ob 10 dop. pri mestnem pokopališču. Interesenti so vabljeni, da se te dražbe udeleže.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Celju priredi dne 2. avgusta t 1. III. javno tombolo ob 3 pop. na Dečkovem trgu pred Narodnim domom v
Celju. Glavnih dobitkov, .med njimi šivalni stroj, žensko to moško kolo, otomana, zrcalo, stenska ura itd. je 12. Razen tega je še 310 drugih lepih dobitkov. Karte, kii se prodajajo po Din 3 za komad, se dobijo pri vseh pismo-noših, raznašalcih to v trafikah v Celju.
Na vešala obsojeni morilec Hotko izgleda, da ne pride pod vešala. Že preko teden dni ne zauživa razen vode nikake hrane. Prvotno se je mislilo, da hoče iz kljubovalnega namena pri hrani štrajkati. Natančna zdravniška preiskava pa je dognala, da je postal duševno bolan v taki meri, da bo vsled tega fizično popol-noma propadeL Cel dan leži na svoji postelji, okovan v železne okove, ne reagira na nikak dražljaj to ne briga se za nikak obisk. Okoli sebe ima hrane na izbiro, kolače to drugo pecivo, zajema pa samo vodo, vse drugo leži nedotaknjeno.
iz ptuja.
Priprave za orlovski tabor so v polnem teku. Vojaška oblast je dala mize, stole to vrvi na razpolago. Prostor bodo krasili lepi mlaji.
Promoviran je bil na vseučilišču v Gradcu g. Zdenko M a t j a š i č, sin g. okrajnega ekonoma v Ptuju g. Matjašiča, za doktorja vsega zdravilstva.
ZrHv Drave. Toplo vreme je privabilo mnogo Ptujčanov v lepo mestno kopališče ob Dravi, kjer se hlade v mrzlih valovih. Ob takih prilikah se vozijo tudi s čolničkd (sando-linami). Dva podjetna fanta sta se vozila po Dravi v sandolini. Naenkrat se sandolina, pri-šedša v vrtinec pod mostom, prevrne in oba izgineta. Enega so potegnili ptujski pontonirji iz reke in mu rešili življenje, drugi pa sploh ni prišel več na površje to je utonil Trupla še niso našli. Okrajno glavarstvo je izdalo ukaz, da je kopanje izven mestnega ograjenega kopališča prepovedano.
Sejmsko poročilo. Na semenj dne 21. julija so prignali 184 volov, prodanih je bilo 66 po Din 7—8.50; 289 krav, prodanih 162 po Din 4—7; 1 tele, prodano po 11 Dtin; 91 juncev, prodanih 13 po 6— 7Din; 110 junic, prodanih 31 po 5—8 Din; 16 bikov, prodani 4 po Din 6—8; 55 konj, prodanih 25 po Din 7000—500; 47 kobil, prodanih 11 po Din 625—350. Cene žrebet so od zadnjega sejma narasle, drugo je ostalo po isti ceni to postalo še cenejše. — Na svinjski sejem dne 22. julija so prignali 77 svinj in 56 prašičev prodanih, 40 komadov po Din 10—12. Mali prasci od 7—12 tednov stari po D in 75—200 komad.
Sz ostale Jugoslavije.
Velika radijska postaja v Zagrebu. —
Poštni minister je dovolil skupini zagrebških kapitalistov zgradbo velike moderne radio-telegrafske in radiotelefonske postaje v Zagrebu. Podjetju načeluje vseučiliški profesor dr. Kučera, denar bodo dale zagrebške banke in zasebni kapitalisti. Postaja bo pod državnim nadzorstvom in bo dajala državi del čistega dobička
Bodoči zagrebški policijski ravnatelj. — Glasom belgrajskih vesti bo imenovan za policijskega ravnatelja v Zagrebu banski svetnik Urbani.
Umrl je v Zagrebu trgovec Lazo Ditt-mayer. Njegovi predniki so prišli v Zagreb začetkom 18. stoletja. Iz te rodbine so izšli Sterilni gledališki mojstri, igralci, pevci iu pevke, ki so delovali v Zagrebu in Belgradu.
Ravnatelj Josip Kohn umrl. V sanatoriju Low na Dunaju je umrl gen. ravnatelj »Sla-vex d. d.« v Zagrebu Josip Kohn, eden izmed prvakov v jugoslovanski lesni trgovini. i
Lahkomiselna poštna uradnica. Na zagrebški glavni pošti je zmanjkalo te dni 76.770 Din uradnega denarja. Preiskava je takoj dognala, da je denar poneverila uradnica Anka Štefanac, ki je še isti dan izginila iz Zagreba. Izsledili so jo naslednje dni v Belgradu v družbi lahkoživcev in jo aretirali ter poslali v sodne zapore v Zagreb. Del po-neverjene vsote so še našli pri nji.
Iz Primorske.
Glasbeni tečaj v Gorici. Te dni se vrši v Gorici 14 dnevni glasbeni tečaj, Iti ga je priredila Prosvetna zveza predvsem za podeželske organiste. Tečaj vodi prof. Emil Adamič, sodelujejo razne druge odlične strokovne moči. Tečaja se udeležuje 22 slušateljev in slušateljic.
Na lastni zemlji si ne smejo služiti kruha. Italijanska oblast je začela odpuščati iz službe vse cestarje domačine. Namesto njih bodo prišli Italijani. Tako si Slovenec niti na lastni zemlji ne sme služiti vsakdanjikruh in ga meče država z otroc vred enostavno na cesto. Zapomnimo si lo izvrševanje neptunske pogodbe!
novi tiskovni zakon, a pravi, da se je le bor} »proti onemu pojmovanju svobode tiska, ki so ga zastopali »klerikalni« listi in ki razumeva pod tem svobodo tiskanih lopovščin, ne pa izobrazbe širokih slojev naroda.« Profc takemu pojmovanju tiskovne svobode se bo-mo borili tudi v bodoče, ne glede na to, ali je SDS zastopana v vladi ali ne, kar na vzame gospoda pri »Slovencu« na znanje, pi£< »Jutro«. — Vzamemo to klavrno opravičil« na znanje z vljudno opombo, da, kar se ti skanih lopovščin tiče, naj se »Jutro« in nje gov popoldnevnik le kar lepo ogledata < lastnem zrcalu: kar črna sta jih oba! Ravnt včeraj je »Jutrov« popoldnevnik zagrešil naj novejšo tako tiskano lopovščino, ko nam oči. ta, da smo dogodek na Ž a I o s t n gori mi inscenirali in provoci. r a 1L Konstatiramo, da je tiskovna lopov, ščina tudi to, očitati nam, da pojmujemo po« svobodo tiska svobodo tiskanih lopovščin Mi pojmujemo pod svobodo tiska tisto svo. bodo, kakor nam je ustavno zajamčena, iu kakor jo uživa tisk v vseh resnično demo kratičnih in naprednih državah, in izjavljamo da rajši riskiramo dnevno sto tiskanih lopov-ščin od strani »Jutra« in »Slov. naroda«, ka kor pa da bi zato, da bomo varni pred njuni odobravali katerikoli poizkus omejevanja svo. bode tiska, najmanj pa takšen reakcionarni tiskovni zakon, kakor ga hoče uveljaviti se danja vlada, ki bi zadušil vso svobodo jav-nega mnenja in nas potisnil nazaj v predmar-čne čase. Žalostno je, da se sploh najde časopisje, ki pozdravlja nekaj, kar bo njegs samega zadelo, samo zato, ker bo to nasprotno časopisje še hujše zadelo. — Spominja naf to na pripovedko o človeku, ki je svojega brata smrtno sovražil. Pa ga je poklical pred se njegov kralj in mu rekel: Povej kako željo. Vsako ti izpolnim. A vedi, kar si bo? izbral, bo tvoj brat dobil dvojno. Hočeš eno mojih palač, dal bom tvojemu bratu dve. — Mož je nato premišljeval, naposled pa se ja mrko odločil: Izderite mi eno oko!
Za svobodo tiska. Staromladinski popoldnevnik je pred nekaj dnevi izkušal stvar z novim tiskovnim zakonom, ki ga j- izlegla j vlada PP z namenom, ubiti opozicionalno časopisje, tako zaviti, kakor da samostojni dc-mokratje s tem zakonom niso soglašali. Na ] to smo ugotovili dejstvo, da sta ravno »Jutro« 1 in »Slov. narod« ta zakon najbolj branila in tako pomagala zatirati svobodo časopisja in javnega mnenia. Žerjavov popoldnevnik je nato umolknil, oglasilo se je pa »Jutro«, ki prizna, da je res, da je tisk SDS zagovarjal
PESTER JOURNAL« PRENEHAL IZHAJATI.
Budimpešta, 31. julija. (Izv.) »Pestei Journal«, ki ga je pred 54 leti ustanovil Sig-mund Broay, je danes prenehal izhajati.
STRAŠNA NESREČA.
Gradec, 31. julija. (Izv.) V Mitterkrugu pri Vvildonu so se trije sinovi posestnika Fedla igrali z ročno granato, ki so jo bili našli na cesti. Naenkrat je granata eksplodirala. En brat je ubit, drugi smrtnonevarno, tretji pa težko ranjen.
* * *
Odprava vizuma med Avstrijo in Nem-čijo. Te dni se je v Berlinu podpisala pogodba o odpravi vizuma med Avstrijo m Nemčijo Potovanje iz ene države v drugo je dovoljeno zgolj na podlagi javnega potnega lista brez vizuma.
Dragocena zaboja. Na obrežju v Londonu sta bila od večera do jutra dva velika zaboja, v skupni teži 3000 kg, močno zastražena. Drugi dan so ju spravili v banko. Pripeljal ju je bil ruski parnik, vsebovala sta pa platino v vrednosti enega milijona funtov t. j. 275 milijonov dinarjev. Poslala ju je ruska vlada v jeklenih zabojih, a zapaženih z lesom.
To je rezervoar! Najnovejši londonski vodni rezervoar ima obseg 6 km in pol, je stal dva milijona funtov t. j. 550 milijonov dinarjev, gradili so ga pa 11 let. Samo on lahko preskrbi London cel mesec z vodo. Ljubljani bi lahko dajal vodo 150 mesecev ali 12 let in pol, pa bi bil samo enkrat napolnjen.
Babilonske tablico. Ameriška ekspedici-ja, poslana v Mezopotamijo, je našla 1000 babilonskih tablic, na katere so pisali. Baje je na teh tablicah napisana kroni lca ugledne družine, skoz več rodov. Upajo, da bodo tablice bistveno razjasnile babilonsko in asirsko preteklost.
Fašistovsko časopisje. Na zborovanju o Milanu so fašisti sklenili, da bodo napravili »narodno korporacijo fašistovskega časopisja«. V njej bodo časnikarji, založniki, pisatelji in stavci.
Vladarji — abstinentje. Da so predsedniki Združenih držav, Avstrije, Češkoslovaške in Finske abstinentje, je znano. Nedavnj je tudi predsednik Čile, Arturo Allesandri. o priliki vseameriškega kongresa v iSantiatfo zastopnike časopisja pozdravil s sledečimi besedami: »Poudarjam dejstvo, da je v kozxrcu, s katerim Vam nazdravim, čista voda, edina pijača, ki sem jo v svojem življenju zaužil. Vlada naše dežele jc sestavljena iz zdravih mož, ki so vsi prežeti volje pomagati floveški družbi. Člani vlade imajo dolžnost, vedno in povsod odstranjevati razne škodljive vplive na državljane. Med temi škodljivimi /plivi igra alkohol najopasnejšo vlogo, predvsem zato, ker uničuje najboljše moči človeške družbe.«
Prebivalstvo Bavarske. Bavarska šteje 7,398.677 prebivalcev, za 516.140 več kakor 1. 1910. Moških je 3,556.446, ženskih pa 3 milijone 842.231.
Ekumenski koncil v Rimu. Iz vatikanskih krogov prihajajo vesti o nameri papeža, da skliče leta 1928 splošni koncil v Rim. Zadnji splošni zbor se ie vršil leta 1870.
Telefon v Italiji. Po dvajsetletni državni upravi so prešle s prvim julijem državne ita-
lijanske telefonske proge spet v roke aaseb-
nikov .
Magnetska raziskavanja morja. Švedsko-
finska ekspedicija je na 50 točkah merila de-klinacijo v morju ob Aalandskih otokih in je ugotovila do 5" razlike od preračunjene dekli-nacije. Za merjenje je porabila jadrnico >Cecd-lijo« kapitana Gerneta. Jadrnica nlima prav nič železa na sebi.
Novi poskusi z radiotelegrafijo v železniških vlakih. Angleška radiodružba je poskušala s sprejemom brezžičnih brzojavk iz posebnega vlaka. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Za sprejemavce so prabili brzojavno napeljavo ob progi.
Stališče ameriških delavskih voditeljev napram prohibicijL »Christian Science Monitor« poroča, da je med voditelji delavskega gibanja opažati vedno bolj prijazno stališče napram prohibiciji. Mr. J. Lee (Kentucky) pravi: »Po mojem opazovanju med delavskimi sloji je prohibicija zakon, ki je naredil na delavstvo velik vtis. Čas je že, da je ameriška delavska zveza politiko vina in piva zapustila.« Podobne izjave sta podala tudi Mr. J. W. Kline in Victor S. Purdy. Zveza telegrafistov se je izrekla proti vsaki olajšavi prohibicije. Predsednik delavske zveze v Kolumbiji, Mr. Cain, pravi: »Prebivalstvo države Ohio bo z vsemi silami delalo za izvedbo zakona.« Predsednica ženske zveze v Chicago, kakor tudi mnogo drugih odličnih voditeljev se je izrazilo podobno.
Tablete za pivo. Na Danskem so dali pivu trdo obliko in ga prodajajo v obliki briketov. Briket daš v vodo da se raztopi, potem mora za par ur vreti lin je dobro. Dobiš lahko svetlo in temno pivo. To je spet nekaj za žejne Aime-rikance.
Tujci v Parizu. V Parizu stanuje okoli 620 tisoč inozemcev. Italijanov je 114.000, Belgijcev 96.000, Rusov 57.000, Švicarjev 54.000, Se-veroamerikancev 38.000, Špancev 37.000, Poljakov 31.000, Rumunov 20.000, Luksenburža-nov 13.000, Jugoamerikancev 12.000, Nemcev 4.300 Teh je malo.
Plačo italijanskih vojakov. Navadni vojaki milice dobivajo na dan 13.20 lir, podčastniki 16.50 lir. Častniki in uradniki istega čina dobijo k funkcijski dokladi na leto dodatek 1500 do 7500 lir, kakršen je pač njih čin.
Študij malarije. Odbor za higijeno pri Zvezi narodov je sklenil, da se v italijanski provinci Ferrara otvori zavod za študij malarije. V tej provinci močvirja najbolj energično izsušujejo. Študirali bodo vpliv, ki ga imajo izsuševalna dela na razširjanje mala-rije.
Boj za treznost v Nemčiji. Spoznanje, da je v veliki meri na porazu Nemčije sokriv alkohol, med Nemci ni ostalo brez vpliva. V dneh od 10. do 16. maja t. 1. so z Nemcem lastno energijo izvedli velikopotezno zasnovano agitacijo za pravico, da bi smele občine potom glasovanja vseh volivnih upravičencev (tudi žensk) odločati v sledečih zadevah:
1.	Ali naj se novim prosilcem v bodoče da dovoljenje za točenje opojnih pijač ali ne?
2.	Ali naj se v slučaju spremembe posesti pravica točenja obnovi ali nc? 3. Pravico prepovedati — deloma ali popolnoma — v svojem okolišu prodajo alkoholnih pijač. 4. Pravico odločevati, ali naj se od pristojne politične oblasti določena policijska ura podaljša, oziroma skrajša. — Glasovanje se mora vršiti na željo ene desetine vseh volivnih upravičencev; odloča absolutna večina. Tak zakon že obtoja na Norveškem, Danskem, Škotskem, v Avstraliji, Novi Zelandiji in v večjem delu Kanade. Svoječasno je obstojal na Islandu, na Finskem in v Združenih državah severoame-riških, kjer je sledila prohibicija.
Gospodarstvo.
Jesenski praški velesejem.
UGODNOSTI NA ČSL. ŽELEZNICAH ZA OBISKOVALCE JESENSKEGA PRAŠKEGA VELESEJMA.
Češkoslovaško prometno ministrstvo je dovolilo obiskovalcem jesenskega velesejma v Pragi 33 odst. popusta na vseh progah za brze in osebne vlake. Te ugodnosti veljajo pri vožnji v Prago do 13. septembra vključno in to za razstavljalce od 27. avgusta, za obiskovalce iz tujine iin trgovce iz države ČSR od 2. septembra. Pri vožnji iz Prage v dobi od 6. septembra, za obiskovalce iz tujine ter za čsl. kupčevalce do 17. septembra in razstavljalce do 23. septembra. Inozemskim udeležencem iz Rumunije in Avstrije je dovoljen 50 odst. popust pri obratni vožnji, medtem ko plačajo pri vožnji v Prago celo vožnjo.
Obiskovalcem iz krajevine SHS bo dovoljen 50 odst. popust pri vožnji v Prago in nazaj na izkaz posebne velesejmske legitimacije posebne barve, ki morajo biti opremljene z okroglimi žigom češkoslovaškega zastopniškega urada v kraljevini SHS. Vse legitimacije morajo biti opremljene s kontrolno znamko, ki se obenem z legitimacijo dobi v prodajalnah praškega velesejma in samo inozemski obiskovalci se poslužujejo pri vožnji od obmejne postaje do Prage legitimacije brez kontrolne -znamke, morajo si pa to znamko preskrbeti pred povra^kom v pisarni praškega velesejma.
Jugoslovanska razstava na praškem velesejmu.
Ministrstvo trgovine in industrije kralj. SHS je sklenilo sodelovali na praškem velesejmu s skupno jugoslovansko razstavo, ki bo nameščenea v desnem krilu industrijske palače poleg razstave francoske vlade. Razstavljene bodo jugoslovanske surovine, polfabri-kati in fabrikati, ki se v ČSR ne izdelujejo in ki se tja uvažajo. Vsi čsl. uvozniki teh kdelkov bodo imeli na praškem velesejmu najlepšo priložnost vstopiti v direktne zveze z jugoslov. izvozniki. Če ravno šele dva meseca pred začetkom velesejma, ie priglašena tako velika razstavna ploščina (23.186 m2), da je uprava praškega velesejma bila primorana ravno radi pomanjkanja prostora namestiti nekatere skupine na novem razstavišču, kjer bodo zavzemale površino 3.600 m2.
Trg klavirjev in glasbenih potrebščin.
Uspeh, ki ga je obenem s skupino pohištva dosegel trg klavirjev in glasbenih potrebščin, | se lahko najbolje opazuje na povečanju zavzete površine na posameznih velesejmih. Na i I. velesejmu je bilo zasedene 145 m3 na VIII. ! že 352 m!, na IX. 547 m2, na X. 598 m2 in na ! XI. jesenskem bode 681 m5. Iz zadnje številke j se lahko sklepa tudi velika možnost izbire. Vsaj je samo pian in pianin zastopano naj-manje 20 raznih vrst, pravzaprav cela produkcija CSR.
* * *
Konkurz lesne eksportne in industrijske delniške družbe v Mariboru. Za »Dravo«, ki bo na občnem zboru dne 6. avgusta t. 1. sklepala o svoji likvidaciji, prihaja Lesna ekspertna in industrijska d. d. v Mariboru, ki je napovedala konkurz. Podjetje ima delniško glavnico 21 milijonov dinarjev.
Znižanje cen sladkorju. Kljub špekulaciji,
ki je imela namen dvigniti cene sladkorju, je nastopilo na sladkornem trgu samo nasprotno. Radi poročil o dobri letini sladkorja so bili priinorani v Ne\vyorku in Londonu znižati cene. Na praški borza sploh ni prometa, kar pa je seveda v tej letni dobi skoro normalno. Gibanju cen na svetovnih borzah so-morale slediti tudi naše kartelirane tvornice sladkorja. Zato je kartel znižal cene sladkorju v kockah za 50 par pri kg, kristalnemu pa za 25 par, tako da so sedanje cene za odjem celega vagona fco Ljubljana kristalni sladkor Din 12.85, sladkor v kockah 14.35 Din.
Češkoslovaška zunanja trgovina v prvi polovici lfJ25. Državni statistični urad v Pragi objavlja', uradne podatke o češkoslovaški zunanji trg 6 vi ni v prvih 6 mesecih letos. Iz teh podatkov posnemamo da je znašal nv /. Češk>šlo,yaško v prvih 6 mesecih 1®tos 8045 milijonov" Kč, izvoz pa 8919 milijonov Kč. Češkoslovaška zunanja trgovina je bila torej v polovici letos aktivna v znesku 874 milijonov KČ napram 568 milijonom Kč v prvi polovici j lanskega leta. V prvi polovici letos je Jugoslavija izvozila v Češkoslovaško za 225 milijonov Kč napram 150 milijonom v prvih 0 ine-secih lani. Izve. iz Češkoslovaške v Jugoslavijo pn je dosegel v prvi polovici letos 410 milijonov Kč napram 3J6 milijonom Kč v prvi polovici lr.nskoga leta.
Padanje poljskega zlata. Ze nekaj dni sem poljski zlat pada. Tako notira sedaj na svetovnih borzah že 5 odst. pod pariteto. Na Dunaju in v Pragi je notacija črtana. Poljski gospodarski krogi pripisujejo padec ofenzivi Nemčije.
BORZA.
31. julija 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 199—201.70 (201.30—203.30), London 265—268 (268—270), Ncwyork 54.97—55.57 (55.20—55.60), Pariš 261—265 (265—267), Praga 163.60—165.60 (165—170), Dunaj 7.67—7.77 (7.80— 7.90). Curih 10.57—10.77 (10.52—10.80).
Curih. Belgrad 9.30 (925—9.35), Pešta 72.47 (72.23-72.27), Berlin 122.25 (122.50—122.60), Ita. lija 1880 (18.95—19.05), London 25.01 (25.01— 25.03), Ncwyork 515.25 (515.74—515.20), Pariš 24.35 (24.44—24.55), Praga 15.27% (15.20—15.30), Dunaj 72.45 (72.23—72.27), Sofija 3.75 (3.70—3.80).
Dunaj. Belgrad 12.86!-a, Kodanj 162.3, London 34.46, Milan 25.91, Newyork 709.35, Pariz 33.62, Varšava 131. — Valute: dolarji 704.70, angleški funt 34.53, francoski frank —, lira 26, dinar 12.81, češkoslovaška krona 21.
Praga. Lira 123.50, Zagreb 61.50, Pariz 160%, London 163.95, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posojilo 78 bi., vojna odškodnina 300 bi., Celjska posojilnica 200 ' do 205, Ljublj. kreditna 225—238, Merkantilna ! raklj. 101, Praštediona 805—110, Slavenska 60 den., Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne : 100 den., Trbovlje 330—340, Vevče 100—110, Ni-; hag 40 bi., Stavbna družba 165—180, 4 in pol ; odstot. zastavni listi 21 den., 4 in pol odstot. j kom. zadolžnicc 20 den.
Zagreb. Efektov danes nismo prejeli.
Dunaj. Dunavska-Savska-Jadranska 606, Al-I pine 310, Greinitz 145, Trboveljska družba 448, I Hrvatska eskomptna banka 171, Leykam 138.5, ' Jugoslovanska banka 121.5, Hrvatsko - slav. dež. i hip. banka 70, Gutmann 610, Mundus 890, Slavo-: nija 53.5.
BLAGO.
Ljubljana. L e s. Deske, 20, 25, 30 mm, mon-i te, fco meja 500 bi. Hrastove vozovne deščice, 43 mm, 2.65 m, fco meja 1350 den. Bukova drva, ! 1 m dolž., fco nakl. postaja 5 vag. 18.50. Oglje la I vilano, fco meja 80 bi. zaklj. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, bačka, par. Ljubljana
320 bi., pšenica, slavonska, par. Ljubljana 295 bl^ pšenica, domača, fco Ljubljana 290 den., fižol, cm pro, fco Ljubljana b/n, 220 bl„ laneno seme, fca Ljubljana 450—500, koruza, slavonska, fco sla*« postaja 220—230.	,
Prosveta.
Ročni zemljevid Kamniške planine, Gorenj« ska ravnina, Ljubljansko polje. V založbi drušrtva: Učiteljskega konvikta v Ljubljani je izšel I. ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja. Kamniške planine, Gorenjska ravnina, Ljubljansko polje; risal Slavoj Dimnik, litografija in tisk Mariborske ti* skarne d. d. v Mariboru, merilo 1 : 150.000, izvrn šen v devetbarvnem tisku z barvno lestvico, mi* jih plasti vsakih 100 m, srednjih vsakih 200 m in v višinah nad 1200 m vsakih 400 m s plastična! slvkasto osenjavo v severozapadni osvetljavi* Kakor relief so vidne posamezne gorske skupine^ doline, kotline in prehodi. Zemljevid, ki obsega! od ene strani na zapadu od Polhovega gradca. Škofje Loke, Tržiča in Borovelj proti vzhodil ozemlje do Prevalj, Vranskega in Save, na se* veru do Podjune, na jugu do Ljubljanskega bar* ja, ima označena vsa mesta, trge, vasi, vse ko-t ličknj važne kraje, gradove, industrijske napram ve, cerkve, planinske koče, razvaline, vse pošte, državne in okrajne ceste, razna kolovozna pota: in važnejše planinske steze. Razvidne so vse šole, župnije, kakor tudi vse meje po najnovejši razmejitvi. Pri izvrševanju tega zemljevida so avtorju pomagale razne osebe, zlasti učiteljstvo in profesorji, ki poznajo teren in krajevne posebnosti v svojih okoliših, ter se je vneslo v ta' zemljevid marsikaj, kar doslej še ni označeno v nobenem zemljevidu. Ta zemljevid bo zelo do* brodošel tako domačinu, kakor tujcu, služil bo uradom, zlasti pa šolam kot nazorno učilo pri domoznanskem pouku. Dobiti ga je v vseh knju garnah in stane v podrobni prodaji komad 10 Din,
Dijaški vestnik.
Dijaški tečaj v Stični. Objavljena dnevna ce« na za prehrano po 12 Din, naj nikogar nc oplaši tako, da bi vsled tega izostal. Ta dnevna cena bo posameznikom po njih gmotnih razmerah pri-merno znižana. — Kot že javljcno, je dovoljena: polovična vožnja do Ljubljane in nazaj. Vozne listke dajte na odhodni postaji žigosati z mokrim žigom in jih ohranite za povratek. — Ponovno priporočamo tovarišem, da se napravite na poti peš. Zlasti Dolenjcil — V Stični se dogovorimo za način prireditve prihodnjega tečaja drugo leto«
Naznanila.
za pisalni stroj Iz masivnega hrastovega lesa ®
več predali in rolo dobavlja:
Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS opozarja svoje člane, da nemudoma po-ravnajo zaostanek na članarini, ker brez rednih prispevkov društvo nc moro uspešno delovati V interesu javnih nameščencev. Opozarjamo, di znaša članarina za leto 1925. 12 Din ter da je poleg »Slovenca« društveno glasilo »Pravica«, —i Načelstvo.
Kolesarsko in motocildistično društvo »Sava* v Ljubljani vabi gg. člane in članice, da se ude* ležijo v nedeljo, dne 9. avgusta izleta v Domžale« Zbirališče popoldne ob pol 2 na Sv. Jakoba trgu. - Obenem se naznanja, da se vrši cestna dirkaj dne 20. septembra na progi Šiška—Kranj in obratno ter loterija s tremi lepimi dobitki. Dirkači se naprošajo, da se priglasijo v društveni pisarni za zvezdno cestno dirko v Celje dne 9. avgusta.'
ima-Kdor v živa,
KOLINiKO KAVO!
__M
franc BAS :: Cankarjevo nafor. 51
BMBBm&SBB8BRSBBB&CBBB&BBBS&B8Kn£ttSBnSK3<8B3ABBSSBRBBMBIliXB
Išče se boljše in pošteno dekle kot SOBARICA. Na-slov: Vera Tomič, Petrinja, Hrvatsko.	4924
HARMONIKO nemško, dobro ohranjena, firme Novak, prodam. - Sv. Petra nasip 11, Kari Stare. 5000
Hišnica aH hišnik
brez otrok, se sprejmeta, i Vprašanja Sin-.on Gregorčičeva ulica št. 11, I. nadstr.
UND
pn
Selenbargova nI. G/l.
2 jujij it.anjrjr.g
Telefon štev. OSO.
0DD


37
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Bila je lepa žival, podobna majhnemu velblodu brez grbe; imela je ljubko glavo, telo ploščato, noge dolge in vitke, kožo nežno in dlako rujavkaste barve, po trebuhu pa je imela bele lise. Komaj jo je Paganel zagledal, je vzkliknil:
»To je gvanakk
—	Žival, ki je užitna, je odgovoril Paganel.
—	Ali je dober?
—	Okusen. Še bogovi bi ga jedli. Saj sem vedel, da bomo imeli sveže meso za večerjo. Pa še kakšno! Kdo pa bo otlrl žival?
—	Jaz, se je ponudil Wilson.
—	Dobro, jaz pa obljubim, da jo spečem, je odgovoril Paganel.
—	Kaj ste tudi kuhar, gospod Paganel, ga je vprašal Robert.
—	I seveda, dečko, saj sem vendar Francoz! V vsakem Francozu je nekaj kuharja.
Pet minut kasneje je položil Paganel sedem velikih kosov divjačine na oglje, ki so ga dale korenine Ijarete. Deset minut nato je podal tovarišem pod imenom gvanakov zrezek vsakemu svoj kos mesa, ki je bilo videti tako okusno. Nihče se ni obotavljal ugrizniti. Na veliko začudenje zemljepiščevo pa so se vsi hkrati nakremžili hi izpljunili grižljaj s pomembnim »lej«.
>Ostudno!< ie rekel prvi.
»Tega ni mogoče jesti!« se je oglasil drugi.
Ubogi učenjak je moral — hočeš, nočeš — priznati, da zrezek res ni užiten, niti za lačen želodec ne. Začeli so ga dražiti in zbadati, a Paganel je poznal šalo. Njegove »jedi za bogove« mu niso mogli prehvaliti; sam pa je iskal vzroka, zakaj je postalo gvanakovo meso, ki je sicer res izborno in visoko cenjeno, v njegovih rokah neužitno; kar mu šine v glavo znenada misel.
»2e vem,« se je razveselil. Primojruha, že vem, sem že našel!«
—	Ali je bilo usmrajeno meso? je vprašal mirno Mac Nabbs.
—	Nikakor, sitni major, ampak meso, ki je prišlo od daleč. Kako sem mogel na to pozabiti?
—	Kako mislite, gospod Paganel? je vprašal Tom Austin.
—	Pravim, da je gvanak dober le tedaj, če je bil ubit pri počitku; če ga predolgo pode, če je moral preveč begati, njegovo meso ni več užitno. Po okusu torej lahko zatrdim, da je prišla ia žival od daleč, torej tudi vsa čreda.
—	Ali veste to za gotovo? je vprašal Glenarvan.
—	Čisto za gotovo.
—	Toda kakšen pripetljaj, kakšen pojav je mogel tako prestrašiti in pregnali živali ob uri, ko !>i morale spati mirno' na svojih ležiščih?
—	Na to, dragi moj Glenarvan, je odgovoril i aganel, mi ni mogoče dati odgovor. Če vam je j rav, pojdimo spat, ne da bi si s tem belili glavo. Jaz za svojo osebo bom spal kot snop. Ali bomo spali, major?
—	Pa spimo, Paganel!i
Nato se je vsakdo zavil v svoj punčo, prej pa so še nadevali na ogenj. Kmalu se je oglasilo grozno smrčanje v vseh ritmih in v vseh notah, med posameznimi pa se je odlikoval predvsem geografov bas, ki je dajal »vižo«.
Samo Glenarvan ni spal. Čudne slutnje so ga obhajale in mu niso dale spaii. Nehote je mislil na čredo, ki je bežala vsa v isti smeri, na njen silni strah. Gvanakov Vendar niso mogle preganjati zverine. V teh višavah ni zverin, še manj pa lovcev. Kakšna groza jih je torej podila proti anluškim brezdnom, kaj je bilo vzrok? Glenarvan je zaslutil, da je nevarnost blizu.
V polsnu so se mu vendar misli polagoma pomirile, strah se je umaknil upanju. V mislih se je videl naslednjega dne že v ravnini pod Andami. Tam se začne šele pravo iskanje, uspeh mogoče že ni bil več daleč. Mislil je na kapitana Granta in na njegova dva mornarja, kako so osvobojeni od trdega suženjstva. Misel za mislijo, slika za sliko se je vrstila v njegovi duši. Vsak čas ga je zbudil prasket plamena, vzdramila iskrica, ki se je utrnila v zraku, plamenček, ki je švignil in razsvetlil obraze spečih tovarišev in pognal sence po stenah kočice. Nato so se mu zopet vrnile slutnje, a vse bolj gotove. Poslušal je raztreseno zunanji šum, ki ga je bilo težko razložiti na teh samotnih vrhovih.
Zazdelo se mu je, da je slišal daljno bobnenie, pridušeno, grozeče, kakor grmenje, ki ne prihaja z neba. To bobnenje je moglo biti le od nevihte, ki razsaja nekje na pobočju gorovja, par tisoč čevljev pod vrhom. Glenarvan se je hotel prepričati, kaj da je. Stopil je na prosta
F
O' PO
0) o
'S o 'c a
■*S *
D . .S J! S Q T3 >
r-	N,
.2. .- V
f-J | M
- ® l"1 G rt
-a
3
C 00
C
Q
> -o
rt C
CJ
c
C
>co O
nI
a
a>:
u.
— a. #
VI
C
rt >
o
Ul
>o g
O 'oa
> -T;
§ s
"C
a ^
■T «
>o O u ro
Z
Ui.
fc
Ja'
4> M
D
>
H
O O*
DRUŽABNIK
e 100.000 Din, se sprejme pri dobro vpeljani agenturi in komisijski trgovini v Ljubljani z najboljšimi zastopstvi in komisijskimi zalogami. Reflektira se na trgovsko izobraženo moč, katera ima veselje do dela v pisarni. Obrestovanje kapitala zasigurano. Reflek-tantje naj blagovolijo poslati naslov na oglasni zavod KOPITAR, Ljubljana, Čopova ulica 21, III. nadstr.
Sprejmemo
dobre zidarje.
Oglasiti se je treba pri tvrdki
VILJEM TREO stavbenik — Cesta na Gorenjsko železnico štev. 4.
Lesnega industrijalca
ozir. kompanjona iščem za svojo staro, dobro vpeljano trgovino stavb, lesa in drv za kurjavo v Zemunu na lastnem in velikem prostoru blizu Donave in železnice s pisarno in šupami. Kompa-njon bi imel oskrbovati posle stalno za veliko in malo prodajo stavbnega lesa. Ponudbe na Julij Berkovič, Zemun.
IŠČE SE razumen
monter
popolnoma samostojen, za železno konstrukcijo. - Ponudbe na SPLOŠNO STAV-BENO DRUŽBO - TEZNO pri Mariboru._4852
Gramofonske PLOŠČE
z modernimi posnetki, oddajam, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah. Preskrbite se sedaj s ploščami za sezijo! A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5. Zaloga gramofonov, plošč itd.
2 pletilna stroja
za ročni pogon, 8/40 in 11/60 s kompletnim priborom, skoraj nova, marke Popp, za 12.500 Din naprodaj. S temi se lahko pletejo jumperi, ob- j teke, nogavice itd. - Povpra- ; šati pri »T e c h n a«, Zagreb
-	Trg L, broj 13. 4953
KOSTANJEV TANINSKI LES
kupujem vsako količino, svež ali suh, na progi Ljubljana— Karlovac in Ljubljana —Zidani most—Zagreb. Dobava do 15. septembra. Ponudbe z naznako količine in cene je poslati na DRAGO HADL, Novo mesto. 4940
FIŽOL za kuho
mešane vrste kg Din 1.75, čiste vrste ... kg Din 2.25, prodaja
SEVER in KOMP., LJUBLJANA.
Zahtevajte
pokalice
(Kracherl) z zajamčeno prist. sladkorjem, katere izdeluje
Emil More
todavičar, Kette-Murnova c. štev. 11 (Martinova cesta).
Dtomane
» blagu, prvovrstno izdelane 900 Din. Patent-fotelje, garniture, žimnice, žične vložke ter vse tapetniške izdelke in vsa popravila izvršuje najceneje in solidno
RUD. SEVER, tapetnik
-	Ljubljana, Gosposvelska 6.
Kupil bi POSESTVO
s stanov, hišo ali dvorcem, ne nad 1,500.000 Din. - Ponudbe prosim poelati na: Delta Stan, Zagreb, Ilica 22.
V zobozdravniški ordinaciji
dr. A. Praunseisa se ne ordinira
od 3. do 16. avgusta.
Kupim parcelo
do 1000 m', lepa lega, suha. — Ponudbe na upravo lista pod »Nova stavba«.
Izredno prikladni
trgovski lokali
na vogalu Dunajske ceste in Sodne ulice 1, se z novem-berskim terminom oddajo v najem najvišjemu ponudniku. Prostori se prevzamejo lahko skupno ali posamezno. - Ponudbe poslati na Kmetijsko družbo ▼ Ljubljani, Turjaški trg Stev. 3.	4961
Prisln naravni
MAUNOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno In veliko
nndi lekarna dr. G. PICCOL! Ljubljana
KUPCI - POZOR!
Proda sc dobro ohranjeno POHIŠTVO, in sicer; dve postelji z žimnicami, dve nočni omari, 1 visoka omara, 1 nizka omara, 1 miza in ročni voziček po ugodni ceni in sicer za 3500 Din. Naslov pri upravi »Slovenca« pod številko 4950.
Kompletna ELEKTRARNA
na vodni pogon, z brezhib. intaktnimi stroji za enakomerni tok, 220 voltov, moč. vodom na 1 km, za 160 luči, ki je obratovala zelo dobro le par mesecev, se radi pri-klopitve na bližnji elektr. tok po jako nizki ceni proda. - Vprašanja staviti pod »Ugodnost« na upravo lista.
IZGUBIL SE JE
včeraj 30. jul. med tretjo in četrto uro popoldne na Celovški cesti od biv. skladišča pive Reininghaus pa do velesejma ozir. Lattermano-vegs drevoreda do gugalnic dvojnati z a v i) a k za cevi spojiti za izhod (Auspuf). Najditelja sc naproša, da prinese ta zavijak proti dobri nagradi g. Tomasu, lastniku gugalnice, in dobi tamkaj nagrado.	4990
Bencin - olje!
Delavnica za popravila auto-mobilov in motociklov. — Izposojevanje koles in popravila. — Pneumaiika, vsi deli in oprema najceneje pri
»Expres§«
d. d. z. z. Ljubljana, Vegova ul. 8,
Malo mesečno SOBO
, oddam solid. gospodu. Naslov v upravi pod št. 4999.
»Sestre ubogega deteta Jezusa«
Dunaj XIX. — Doblingerhatiplslrasse 83
nudijo priliko deklicam, ki so dovršile šolo, da sc v njihovem zavodu lahko izobrazijo v modernih jezikih: francoski, angleški, italijanski, a na željo tudi latinski. Imajo tudi priložnost, da se pripravijo in položijo drž. izpit iz glasbe: klavirja, petja in vijoline; poučuje se tudi gospodinjstvo. - Točna obvestila pri upraviteljstvu.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Filc-klobuki
damski, beli in barvani, so po tovarniških cenah vsak dan naprodaj na sv. Jakoba trgu. Sprejemajo sc tudi poda po najnižji ceni.
Julija Polajnko.
, , -. ..«■....;, , .	> - J,/	' v
pravu
Trgovski LOKALI
moderno urejeni — v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glavnega kolodvora — se ODDAJO v najem. — Naslov se izve v opravi »Slovenca« pod 4971.
Tovorni AUTO
znamke »FIAT«, v dobrem 20 do 50 oralov s pripada-stanju, se ugodno proda. — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 4967.
! jočimi zgradbami in vsem
inventarjem. Pismene po- ! Se bo Prodajala od 3. julija nudbe na »DELTA STAN«, J dalje še ostala oprava, mo-Zagreb, Ilica 22.	4984 1 ška in ženska obleka i. dr.
Miklošičeva cesta — »Vzajemna posojilnica«
ne ordinira do 1B. avgusta 1.1.
r
Čast mi je naznanjati vsem domačinom in potujočemu občinstvu, da sem
dne 1. avgusta 1.1. prevzel
f GiIgu
Oprt na dolgoletne skušnje v svoji stroki vodil bodem restavracijo po principu poštenosti in solidnosti. Kuhinja bode prvovrstna. Vina — domača in tuja — v veliki izbiri pristna in naravna. Cene povsem umerjene. Postrežba ločna in prijazna. Priporočam se kar najbolje cenjeni naklonjenosti in zaupanju.
Z odličnim spoštovanjem
Mirko Štrukelj, restavrater.
Nizke cere, dobro blago in brezhibna ročna izdelava
oblek za gospode, dečke
in otroke, so naša najboljša reklama. - Kcnickcij. tovarna
Fran Dererscla & Gie„ Ljubljana.
Obiščite .TSSP- detajlno trgovino na Erjavccvi cesti št. 2
(nasproti dramskega gledališča).
miiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiituuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiHuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii
Zoh^olo in sleuo.
Ob dolgoletnem delovanju kot kolodvorski restavrater v Št. Petru in v Ljubljani na glavnem kolodvoru sem užil toliko vsestranskega zaupanja in naklonjenosti, da smatram za svojo dolžnost — ob odhodu na svoje posestvo v Šmartnem ob Savi — izreči vsem ljubeznivim gostom, prijateljem in znancem iskreno hvalo na posetu.
Posebno srčna hvala in slovo bodi mojim dragim Notranjcem in Primorcem ter Ljubljančanom in potujočemu občinstvu, ki so posečali moje restavracije.
Zdravo vsem!
Ljubljana, 1. avgusta 1025.
car.
OMilo in zahvala.
Častim se obveščati cenjeno prebivalstvo Ljubljane in potujoče občinstvo, da sva
z današnjim dnem prevzela restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani
katero bodeva vodila po dolgoletnih skušnjah v kolodvorski restavraciji v Celju ter tudi na svojem novem mestu skrbela zadovoljiti cenjene goste s priznano prvovrstno kuhinjo, pristnimi domačimi in tujimi vini po zmernih cenah ter s prijazno, pošteno in točno postrežbo pridobiti si zaupanje.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujeva vsem dragim gostom v Celju in okolici za ljubezniv poset.
Priporočava se prijazni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
]9sip in barija Majdič.
niimimnimimiitiiiNiiHMitiiinmmmNiimHimMtiiittn^^
Ob nenadni in prebridki izgubi nepozabnega sopioga, gospoda

mm sra
miiJ
h
Lifeeriki selem
in posBSsni sejem sa nospoiisrsltn ofcrntouanje
od 15. do 21. avgusta 1325.
Najbogatejša izbera izdelkov svetovno znanih tvrdk.
Najugodnejši nakup -a češkoslovaško kvalitetno
blago in inozemske specijulne izdelke. Največji sejem za tekstilno blago. Ek-portno
blago svetovnega slovesa.. 33°'. ziržane vozne cene na vs, h češko-slova-ških železnicah, 20—50%, znižanje na rnznih Inozemskih železnicah. Brezplačni vizum za inozcmce. Sejmske legitimacije se dobivajo v Ljubljani pri Alomn Coroitnny.
Sejmski urad v Libercih
Češkoslovaška.
mm niuMum.'. n rrt&zr ^j^i^jfri^s.vTiivrmBBv-r&r,. jmistsjaaaHu
Dne 13. avgusta 1925 se bo potom ustne javne dražbe dala
tik ob železniški postaji Kraljevec—Prelog v Donjem Kraljcvcu (Mcdjirnurje), kjer ie živahen potniški in trgovinski promet. — Hiša ima lepe lokale, dvorišče in vrt. — Hišo si je mogoče ogledati in dražbene pogoje zvedeti vsak dan. Reflektanti naj se obračajo rta g. opč. bitjež-nika v Donjem Kraljevcu.	4978
pumilMiHt^lilillBIHIIIIIBHilllH1 IflUlIlliltilillllMUiilHIJIlJULIllim
Nudimo mas prvovrstni
svetovne znamke
trgovca in posestnika
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način izrazili svoje sočutje in sožalje, pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se toplo zahvaljujem velečastitemu gospodu dr. Arnejcu in ostali častiti duhovščini, dalje gospodu inženerju Kranjcu predsedniku Orjune, gospodu županu Hafnerju, Sokolu Hrovatu, gospodu Debcljaku za v srce segajoče prslovilne govore.
Prisrčna hvala pevskemu zboru Sokola v Škofji Loki za ganljive žalostinke ter vsem Sokolom in Orjunašem za častno spremstvo, Istotako srčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja.
Tudi sc tem potom zahvaljujem vsem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje, ker mi jc nemogoče sc vsem pismeno zahvaliti.
Stotera hvala vsem!
iz naSe tovarne v Solinu po izjemno nizki dnevni ceni.
jjruBHiMi podružnica i IMA

odrezki od parket in žage sc prodajajo tudi manjše količine po znižani ccni, dokler traja zaloga. — Drva I m dolga 15 Din za 100 kg. — Drva kratka (takoj porahna za štedilnik) 20 Din za 100 kg franko skladišče. — Na željo dostava na dom po lastni ceni.
IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga,
LJUBLJANA, Metelkova uiicn 4.
25 % znižane cene J
4> a m u
i> a
m
(N k
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,