iii1 1 8630 A*a«giaaa6|aaaaax»aaaaacaaaaaai kartonažne a a a 0 0 0 0 0 0 ^ b t :: Ijublpna::::: ^;ddddddddddddeeee e^- e|e |š e E E E Erry E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E n E E E E E E E E ;e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e ( (št. 16) Ljubljana, marec 1980 Leto 6 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA. IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN, TISK KTL—TOZD TIKA TRBOVLJE, CESTA TONČKE ČEČ 44, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA — ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320463 IZ VSEBINE: STRAN: FUNKCIJA KVALITETE 2 Rezultati poslovanja delovne organizacije DELAVKA, ŽENA, MATI 3 ZA BOLJŠE INFORMIRANJE 3 PREDSTAVLJAMO VAM TOZD JELPLAST 4,5 e DELO OOS TOZD JELPLAST 6 PREDSTAVLJAMO 6 IZ MISLI 6 POGOVOR 6 HUMOR 7 • NAGRADNA KRIŽANKA 8 Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Splošno je znano, da smo v preteklem letu poslovali v izredno nestabilnih pogojih, za katere je bilo predvsem značilno izredno hitro naraščanje cen, zelo težaven uvoz reprodukcijskih materialov in opreme, ter vsesplošno pomanjkanje materialov, zlasti embalažnih papirjev. Po drugi strani pa smo bili priče velike konjunkture na prodajnem področju, saj kljub prizadevanjem mnogokrat nismo mogli s proizvodnjo slediti povečanemu povpraševanju. Opisano splošno stanje je imelo precejšen vpliv na dosežene proizvodnokomercialne rezultate celotne delovne organizacije. Predvsem zaradi pomanjkanja vseh vrst embalažnih papirjev ni bil dosežen načrtovani materialni obseg proizvodnje valovitega kartona, kar je seveda povzročilo tudi nedoseganje plana v vseh temeljnih organizacijah, ki se z materialom oskrbujejo iz temeljne organizacije Valkarton. V celotnem doseženem materialnem proizvodu delovne organizacije za preteklo leto predstavlja predelava valovitega kartona 40,5 °/o. Če bi' k temu prišteli še proizvodnjo valovitega kartona, vidimo, da je vpliv »valovitarjev« na poslovne rezultate delovne organizacije ' izredno velik. Poleg navedenega ugotavljamo, da planiranega materialnega proizvoda nista realizirali tudi temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana in PAKO. Celotna delovna organizacija je tako v letu 1979 proizvedla 83.688 ton materialnega proizvoda, kar pomeni za 5 °/o izpod planiranega in za 1 °/o več kot je bil dosežen v letu 1978. Seveda z doseženim ne moremo biti zadovoljni, saj proizvodne zmogljivosti niso bile v celoti izkoriščene, kar ima seveda negativen vpliv tudi na slabše finančne rezultate. Skladno z majhnim povečanjem materialne proizvodnje, beležimo tudi skromno povečanje fizične produktivnosti, in sicer samo za 1 °/o v primerjavi z letom 1978. Pri tem pa je vendarle treba povedati, da se je produktivnost povečala v: — TO Lepenki Tržič za 6 %> — TO Valkarton Logatec v predelavi za 16 "/o — TO Kartonažni Ljubljana za 7 % — TO PAKO Ljubljana za 3 °/o — TO Jelplastu Kamna gorica za 61 % — TO Kuverti Ljubljana za 13 °/o in — TO Emb. servis Koper za 6 %> Izredno povišanje cen tako materialov kot izdelkov se odraža v znatno večjem vrednostnem obsegu poslovanja v lanskem letu. Tako je celotna delovna organizacija dosegla za din 1,637.000.000 fakturirane rezultatom za celo leto zaradi spremembe metodolgoije prikazovanja doseženih uspehov. Predstavljamo vam Na Gorenjskem deluje v okviru delovne organizacije KTL temeljna organizacija Jelplast Kamna gorica. Njena lokacija je na vznožju Jelovice in po njej nosi tudi ime, kombinirano s predmetom poslovanja. Od Radovljice je v smeri Krope oddaljena 6 km. Kratka zgodovina pove, da je bila sedanja TOZD ustanovljena leta 1948 kot Okrožna izdeloval-nica pohištvenega okovja. Pred 15 leti se je preimenovala v Okovje, leta 1972 pa v Jelplast Kamna gorica, obrtno podjetje za predelavo plastičnih mas in izdelavo industrijskih stolov, Kamna gorica. Delovni ljudje v tedanji organizaciji združenega dela so v vsem preteklem obdobju iskali reprodukciji in videli, čeprav svoje pravo mesto v družbeni tedaj še nejasno, svojo dolgoročno poslovno varnost v okviru delovne organizacije. Te svoje načrte so realizirali z referendumom v letu 1976 in se pridružili delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana, kot TOZD Jelplast Kamna gorica. Da je bila njihova odločitev pravdna potrjujejo današnji rezultati. Začetno skupno dogovorjeno investicijo so realizirane več kot 100-°/o, opustil se je program kovinske predelave, kateri ni omogočal nadaljnjega širšega razvoja, preusmerili smo se samo na proizvodnjo predelave plastičnih mas, kjer beležimo skokovito rast materialne proizvodnje. Delovni ljudje v TOZD so prepričani, da so se odločili za pravo pot. V zadnjih dveh letih smo izgradili skoraj nov TOZD. Od starih proizvodnih kapacitet (4 nižje gramature) smo povečali strojni park za 5 strojev. Odpravili smo ozko grlo v orodjarni z novimi stroji. Postavili smo lastni transformator, lastno črpališče za hladilno vodo, naredili centralno ogrevanje in poskrbeli za zunanji izgled temeljne organizacije. V tem času smo se tudi popolnoma _ vklopili v organizacijo poslovanja KTL, kar iz prejšnjega enostavnega obrtniškega poslovanja ni bilo majhno delo. Zaradi intenzivnega vlaganja in preusmerjanja proizvodnje ter začetnih težav do uvajanja nove tehnologije, kljub hitri rasti materialnega proizvoda, niso bili doseženi pričakovani poslovni rezultati. Iz analize uresničevanja srednjeročnega plana 1976—80 je razvidno da je bilo v letu 1976 izdelano 126 ton materialnega proizvoda, v letu 1979 pa 288 ton, kar predstavlja 228 °/o povečanje, pri tem povečanju materialne porizvodnje se je število zaposlenih povečalo samo za 5 delavcev. V preteklem planskem obdobju 1976—1979 beležimo indeks rasti dohodka na delavca 248 x. Rast tega indeksa je bila izredno močna, čeprav je treba poudariti, da je dohodek na za- , poslenega v okviru delovne organizacije izmed vseh TOZD naj nižji in da na tem področ-> Uspešno izvrševanje te naloge ne bi smelo predstavljati večjih naporov. Zavedamo se, da smo investicijo v proizvodne kapacitete realizirali več kot 100-x in sedaj moramo izpolniti planske obveznosti, katere smo si zadali z investicijskem elaboratom. Na tem področju bo poleg dela v TOZD treba vložiti tudi večje napore v prodajni službi. Osnovni izdelovalni material so proizvodi petrokemične industrije in so kot taki podvrženi izrednemu nihanju cen. Kot primer lahko navedem, da je cena visokotlačnega polietilena domače proizvodnje od začetka leta 1979 naraslo do konca leta za 64°/o. Ta dvig cen izdelavnega materiala nismo uspeli v celoti preliti v cene izdelkov in zato tudi nismo uspeli doseči planiranega dohodka kljub temu, da smo planirano količinsko proizvodnjo presegli za 10%>. Neugodno naraščanje cen beležimo tudi v letošnjem letu. Popolnoma jasno nam je, da bodo nekoč ceneni izdelki iz plastike postali predragi in jih bo zato treba opustiti. Prihodnost vidimo le v zahtevnih tehničnih izdelkih. Za tako proizvodnjo imamo primerne stroje, večjo pozornost pa bo treba posvetiti izbiri proizvodnje in pripravi ustreznih orodij. Za vse enostavne izdelke za potrebe DO pa se bo treba dogovoriti za cene, ki bodo omogočale doseganje planiranega dohodka, da ne bo več dvomov, da se del dohodka preliva drugam. Poudaril bi rad tudi potrebo po informiranju.. Pravočasno in objektivno informiranje, čeprav ne do vejice natančno, je predpogoj za dobro gospodarjenje. Nedopustno pa je, da npr. informacija o delitvi celotnega dohodka za 11 mescev v popolnem nasprotju z dejanskim rezultatom za celo leto zaradi spremembe metodologije prikazovanja doseženih uspehov. Komisija za plan TOZD je v gradivu za gospodarski plan 1980 in za srednjeročni plan 1981—1985, ugotovila, da bodo potrebe po plastičnih izdelkih v bodoče verjetno še večje, vendar bo zaradi pomanjkanja materiala in visokih cen prišlo do selekcije izdelkov oziroma nadomeščanja z drugimi materiali ali do popolnega opuščanja potreb. V taki situaciji oziroma pripravi nanjo, bo treba posvetiti vso skrb orodjarni in jo že bolje opremiti z delovnimi pripravami in ustreznimi kadri, kajti le tako bomo lahko hitro osvajali nove izdelke za katere se bodo pojavile potrebe. Ocenila je, da je delež brizgane plastike v jugoslovanskem prostoru izredno majhen (1—1,5 %>) in da iz tega naslova ne sme biti nepremostljivih težav za prodajo in nabavo osnovnih surovin, čeprav bomo verjetno zapadli vsem tržnim situacijam. Komisija je bila mnenja, da je možna le v pihani in ekstrudi-nadaljnja razširitev programa m da na tem področ- rani embalaži, vendar obe ti teh-ju čaka v letu 1980 vse delav-jQnologii zahtevata večje količine ce v TOZD največja naloga. izdelavnega materiala. Mnenje TOZD Jelplast Kamna Gorica. Med stroji. TOZD JELPLAST je, da bo pihana embalaža prva doživela selekcijo, ker se bodo ti izdelki zamenjali s kovino in steklom, poleg tega pa v prodaji nimamo nobenih izkušenj s trgom za take izdelke. Komisija je bila nadalje mnenja, da je v takih tržnih razmerah nabave izdelavnega materiala, smiselno iskati rešitve v dopolnilnih programih. Ti programi naj bi bili poleg kratkoročnih rešitev tudi v kombinaciji kovina — plastika. Potrebe po takih izdelkih bo treba poiskati najprej v delovni organizaciji in SOZD, nadalje pa še razširiti na bližnje organizacije združenega dela. Razmišljali smo tudi o prehodu na durapla-ste in gumo, kjer ni takšnega problema za izdelavni material, trg pa bo take izdelke sprejemal. Glede ocen za novogradnjo in tehnologijo je bilo potrjeno mnenje iz skupnega gradiva razvojnega sektorja in nabave 5 novih strojev za brizganje plastike in nove tonaže. Člani komisije so bili mnenja, da bo pri novogradnji nujno upoštevati tudi možnost postavitve druge tehnologije. Razmišljali smo že o stari varianti, da bi TOZD prevzel celotno proizvodnjo izsekane embalaže. Ta tehnologija ni zahtevna in z njo ima temeljna organizacija že izkušnje. Prenos ne bi bil problematičen. S temi variantami so bili pogledi na bodoči razvoj nekako izčrpani. Komisija pa je bila tudi mnenja, da to niso še vse možnosti in, da je iskanje možnosti tekoča naloga vseh. Velja prisluhniti predlogom in jih ocenjevati. Janez Vogelnik PROIZVODNJA V TEMELJNI ORGANIZACIJI JELPLAST Pogled v pisarniške prostore. V obratu družbene prehrane. Temeljna organizacija Jelplast ima dva proizvodna oddelka, in sicer: oddelek orodjarne, ki je zadolžen za izdelavo novih orodij ter vzdrževanje le-teh kakor tudi strojev in oddelek brizganje plastike. Kateri izdeluje izdelek za trg. Oddelek brizganje plastike ima 9 brizgalnih strojev ■— avtomatov in le 4 so starejši od 3 let. Lanskoletne planske obveznosti smo po količinski proizvodnji presegli za 11% ali 29 ton, fakturirana realizacija pa je bila presežena za 15 %. TOZD planira v letošnjem letu 316 ton količinske proizvodnje, kar pomeni za 7% več kot v lanskem letu. Plan je postavljen dokaj optimistično, glede na trenutne potrebe trga po naših izdelkih in možnosti oskrbe z materialom. Kljub težavam smo v prvih dveh mesecih dosegli plan materialne proizvodnje. Menim, da bomo izhod iz te situacije našli v razvoju novih izdelkov, boljši kvaliteti izdelkov in ob hitrem prilagajanju potrebam trga. Seveda to ni samo stvar temeljne organizacije. Angažirati bo potrebno vse pristojne službe v KTL; tu predvsem mislim na razvojni in prodajni oddelek. Za hitro prilagajanje trgu in izdelavo zahtevnih orodij bo potrebno oddelek orodjarne v bodočnosti tehnično in kadrovsko okrepiti. Ne smemo pa pozabiti tudi na druge notranje rezerve kot so izbira ustreznih in izraba materialov, boljše vzdrževanje orodij in strojne opreme, boljša organiziranost v proizvodnji in ne nazadnje tudi na boljšo organiziranost dela tako vodilnih kot vodstvenih in proizvodnih delavcev. Gibanje pri nas in v svetu kažejo, da predelava plastičnih mas stalno narašča, kakor tudi materialna osnova zanjo, zato menim, da bomo ob dobrem gospodarjenju, dobrem načrtovanju in delu lahko pristavili svoj lonec in si tako zagotovili materialno osnovo za življenje 44-članskega kolektiva. Janez Teran Delo osnovne organizacije sindikata v TOZD JELPLAST Delovanje osnovne organizacije sindikata v TOZD je rezultat začrtanih in izvršenih nalog. Lahko rečemo, da so bile naloge izvršene po najboljših močeh. V mesecu marcu bomo volili temeljne organizacije in delov-delegate v samoupravne organe ne organizacije. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata si je prizadeval, da predlaga za kandidate delavce, sposobne za družbenopolitično delo. V preteklem obdobju smo dali poudarek razpravi o zaključnem računu za poslovno leto 1979. S posebno pozornostjo smo obravnavali materialne stroške, ki so se v zadnjem mesecu izredno povečali. Za leto 1980 je v javni razpravi stabilizacijski in varčevalni program, ki v svoje elemente vključuje tudi problematične materialne stroške ter odgovornost vsakega zaposlenega v TOZD. Osnovna organizacija sindikata TOZD si je zadala nalogo, da bo vplivala na vse zaposlene, da bodo zavestno sprejeli stabilizacijske usmeritve, ter da jih bomo odločno in brez omahovanja uresničili. Nujno bo tudi ustvarjati večji dohodek z boljšo organizacijo dela, večjo delovno disciplino, zmanjšanjem vseh oblik izostankov z dela itd. Osmi marec, dan žena, smo praznovali skromno. Izvršni odbor osnovne organizacije je pripravil kratko slovesnost, kjer je bilo poudarjeno, da naj bi ta dan vsem ženam in delavkam res pomenil vzpodbudo za še večje in tvomejše vključevanje v našo samoupravno družbo. Osnovna organizacija sindikata skrbi tudi za rekreacijsko — športno dejavnost zaposlenih v temeljni organizaciji. Naj večja aktivnost se kaže pri smučanju in kegljanju, za kar skrbi tudi športni referent. V letu 1980 bo vso skrb treba posvetiti analizi uresničevanja sprejetega gospodarskega plana, sprejetega stabilizacijskega programa, uresničevanju samoupravnih pravic delavcev v združenem delu in sprejemu še potrebnih samoupravnih splošnih aktov. Milan Perčič Iz misli... Edvard Kardelj (Svobodno združeno delo, str. 73—77) ... Bistvo materialnega stimuliranja delavcev k racionalnemu gospodarjenju z družbenim kapitalom z osebnimi dohodki na podlagi minulega dela ni »odvzemanje« iz same mase družbenega kapitala, marveč kriterij za vrednotenje tekočega dela na področju gospodarjenja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Zatorej ni naključje, da smo sprejeli v ustavo in zakon o združenem delu ravno termin »minulo delo«. Delitev po minulem delu moramo zato razumeti v ustavnem smislu kot deli- Predstavljamo vam Tovarišico Jožico Žabkar, ki vam jo danes predstavljam, sem na dan pogovora z njo, zmotila pri delu za njeno pisalno mizo v temeljni organizaciji združenega dela Kuverta, ki ji je zvesta že petindvajset let. V pogovoru s to prijetno sogovornico sem izvedela naslednje: M oj oče je bil državni uslužbenec, mati pa gospodinja. Vzgajali so me v ljubezni do dela in reda. Živeli smo v Krškem vse do leta 1941, ko smo kot begunci prišli v Ljubljano. S pomočjo dobrih sorodnikov sem se vpisala na ekonomsko šolo in jo tudi končala, čeprav je bilo v tistem času to težko, kajti okupator je pritiskal na napredno mladino. Po končani šoli sem hudo zbolela in tako opustila misel na nadaljnje šolanje. Prva zaposlitev mi je bila v sedanji Papirografiki, in sicer sem se zaposlila kot finančni knjigovodja. Po dobrem letu dni (1. 6. 1955) pa sem prešla v Kuverto kot mezdni knjigovodja. Moje delo je vsebovalo od sklenitve delovnega razmerja do izplačila osebnega dohodka de-hodka delavcu. Pozneje so me razbremenile nove sodelavke, jaz pa sem prevzela še vse delo s področja samoupravljanja, od pisanja zapisnikov naprej. V vsem tem času sem bila družbeno angažirana, tako v tev po učinkih tekočega dela in gospodarjenja z minulim delom. A če jo razumemo tako, tedaj delitev po minulem delu ni v nasprotju z delitvijo po tekočem delu, marveč je le vrsta te delitve. Kajti delavec kot samoupravi j alec opravlja in izvršuje umsko delo, kadar opravlja družbeno funkcijo upravljavca družbenega kapitala, in tudi to delo mora biti nagrajeno, odkrijemo rešitve, ki bi učinke Prvi korak v tej smeri je, da gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije ali, bolje povedano, učinke investicijske politike temeljne organizacije združenega dela izrazile kot enega izmed kriterijev v sistemu sistemu delitve sredstev za osebne dohodke po delu... ... Obstaja možnost, da se pokažejo ekonomski učinki uporabljanja vloženega minulega dela na podlagi določenih kriterijev v osebnem dohodku sindikatu, kot v samoupravnih organih. Bila sem član komisije za delovna razmerja delovne organizacije, komisije za organizacijo, sistem in delitev osebnega dohodka, delegat delavskega sveta delovne organizacije, zbora združenega dela in še bi lahko naštevala. Poleg tega moram poudariti, da smo v začetnem obdobju razvoja samoupravljanja imeli vse seje izven delovnega časa (tudi danes smo se odločili za to, da bi se v skladu z družbeno resolucijo obnašali čim bolj stabilizacijsko), in da nam je vsaka takšna funkcija predstavljala posebno častno zadolžitev. Danes pa se nekateri mladi delavci zelo branijo vsake zadolžitve. Res je sicer, da zahteva vsaka zadolžitev veliko dolžnosti in obveznosti! V temeljni organizaciji imamo zelo pridne delavce. V upravi nas je samo osem medtem ko je v proizvodnji 67 delavcev. Starostna struktura delavcev je neustrezna, ker imamo velik procent starejših delavcev, mladincev pa samo 13. Vendar smo zadovoljni, če nam delavci, ki imajo pogoje za upokojitev ne odidejo, temveč se odločijo in še ostanejo med nami, saj so vsi ustrezno priučeni za svoje delo. V kolektivu imamo 45 žensk, kar je več kot polovica vseh delavdev. Vloga žene se je v današnji družbi zelo spremenila, saj enakopravno odloča o vsem in je tudi družbenopolitično angažirana, kar je bilo v moji mladosti nemogoče. Je pa današnja žena še vedno preveč obremenjena in menim, da včasih zaradi te preobremenjenosti trpi ravno njena vloga, ki jo ima kot mati. Prav gotovo bi morali postaviti za starostno mejo upokojitve žena 50 let, saj v delovnih organizacijah nimamo vedno te možnosti, da bi starejše delavke razporedili na lažja delovna mesta. Naša dolgoletna želja je, da bi dobili nove proizvodne prostore, saj smo v sedanjih izredno utesnjeni. Moram poudariti, da smo leta in leta varčevali, da bi lahko realizirali to željo, vendar do sedaj nismo imeli sreče, tudi zato, ker širši družbeni faktorji niso bili dovolj zainteresirani za naše probleme. Ja, Kuverti ni potrebna stabili- delavca, iz česar more delavec jasno videti, kaj je prejel na podlagi tekočega dela na svojem delovnem mestu, kaj pa na podlagi učinka vlaganja sredstev minulega dela itd. Drugi način, da se pokaže ta učinek je, da dobi delavec ločeno ta del svojega osebnega dohodka v obliki obligacije, ki mu priznava določeni osebni dohodek. A gotovo so še druge možnosti. ... Druga oblika uresničevanja delavčevih pravic na podlagi vlaganja minulega dela _ je pokojninski sistem kot oblika solidarne delitve učinkov vlaganja družbenega minulega dela oziroma povečanja produktivnosti celotnega družbenega dela. Ta sistem je pri nas zastarel in ni več v skladu s sistemom dohodkovnih odnosov. Treba ga bo temeljito reformirati. .. ... Izhodišče in poglavitni pogoj praktičnega uresničevanja zacijska resolucija danes, niti ji ni bila potrebna pred 25. leti — mi smo vedno varčevali! V vseh letih obstoja Kuverte smo praznovali samo dve obletnici: 50-letnico obstoja podjetja in dvajseto obletnico samoupravljanja, seveda pa je sindikat, ki je bil vedno zelo aktiven, pripravil številne skromne prireditve, ki so bile rezultat izrednega entuzijazma vseh nas (športne prireditve, Dedek Mraz). Moram pohvaliti tov. Plaznika, ki je naše delavce izredno razveselil z odlično organizacijo športnih priereditev, pa tudi z organiziranjem oddiha za naše upokojence in delavce. Zato naš delavec danes pričakuje nagrado za vse dolgoletno odpovedovanje — to pa je seveda denar! Odnosi naše temeljne organizacije z delovno skupnostjo so dobri in menim, da bodo takšni tudi ostali, če bomo vsi skupaj upoštevali določila zakona o združenem delu in se trudili, da jih realiziramo. Tatjana Čerin imaš doma zaprašeno kolo? očisti ga, pripravi — pomlad bo vsak čas tu! načela enakopravnosti pri pridobivanju dohodka temeljnih organizacij združenega dela je potemtakem socialistično načelo delitve po tekočem in minulem delu, kajti samo na podlagi takšne delitve je mogoče kvantitativno izražati, se pravi meriti, koliko so delavci posamične temeljne organizacije združenega dela prispevali k skupnemu ustvarjanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev. Tu gre dejansko za kvantiteto in kvaliteto tekočega in minulega dela delavcev te-lavcev temeljnih organizacij združenega dela pri ustvarjanju skupnega dohodka kot družbe-nolastninske kategorije. Pri tako ustvarjenem dohodku lahko delavci sodelujejo samo z »legi-mitacijo« svojega dela, to je v skladu z delovnim prispevkom, ki so ga s svojim tekočim in podružbljenim minulim delom dali k skupno ustvarjenemu dohodku. .. Pogovor s tovarišem Marjanom Zaplotnikom tehničnim vodjo temeljne organizacije Lepenka Tržič Ste družbeno zelo angažiran delavec; v katerih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah sodelujete? Sem član republiškega odbora sindikata papirne, grafične in predelovalne industrije, v katerem sem tudi član komisije za šport, sodelujem na vseh sejah samoupravnih organov, kot predlagatelj in samoupravljalec. Sodelujem tudi v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti pod katero spadam pa sem član sveta. Kako ste zadovoljni z delom teh organov in z vašim delom v njih? V tako rekoč že preteklem mandatu naših sedanjih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah je bilo aktivno na vseh področjih in upam, da bodo novoizvoljeni člani oziroma delegati nadaljevali in izpopolnjevali delo sedanjih, ki so jim dali dobro osnovo. Komisije za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v naši temeljni organizaciji, katere član sem, mislim, da je opravila veliko dela, saj je de- taljno in odgovorno pregledala vse osnutke samoupravnih aktov, večkrat vnašala spremembe oziroma dopolnitve, ki so za našo temeljno organizacijo specifični, in moram reči, da so se skoraj vsi predlogi upoštevali in bili vnešeni v predloge samoupravnih aktov. Člani komisije smo se večkrat sestajali po delovnem času, da smo obdelovali dana gradiva in jih taka prenašali članom naše temeljne organizacije. Kaj predlagate za izboljšanje dela teh organov? Kot prvo predlagam, da bi bila gradiva pravočasno posredovana delegatom in pisana v razumljivem jeziku, saj se prevečkrat dogaja, da dobijo samoupravi j alci gradivo šele na seji, tako da jim je odvzeta možnost posvetovanja s svojo bazo, katero predstavljajo. Tako delo daje delegatom občutek neke vrste prisile, občutek razvrednotenja njihovega odločanja. Vsi predlogi bi morali biti jasni in alternativni, tako da je delegatom hitro jasno katera je prava pot. Potrebna je večja delitev dela, ne samo v proizvodnji, temveč tudi v samoupravnem delu. Takole mislim: če bi se vse samoupravne funkcije enakomerno porazdelili po vseh članih naše temeljne organizacije bi bilo tudi to delo učinkovitejše. Veliko je primerov, da ima nekdo po več funkcij, ki pa jih zaradi preobremenjenosti slabo ali pa sploh ne upravlja, več delavcev pa apriorno odklanja to delo. Kaj je po vašem mnenju vzrok za pasivnost nekaterih delavcev? Vzrokov je več. Eden večjih je še vedno mezdna miselnost, ki je še precej prisotna pri naših delavcih. Mislim, da je pa naj večji vzrok, specifičen za našo temeljno organizacijo, večletno pripravljanje na izpeljavo investicijskega programa, za katerega je bilo izdelanih že več študij, ki so zahtevale nemajhna sredstva, materialnega efekta od njih pa še ni. So tudi primeri, ko bi delavci sicer sodelovali v samoupravnih organih, imajo pa preveliko tremo oziroma strah pred reakcijo na njiho- va vprašanja. Zato je dolžnost vseh vodstvenih delavcev in prekaljenih samoupravlj alcev, da se povežejo z bazo in ustvarijo klimo medsebojnega zaupanja in tovarištva. Kaj pričakujete od prihodnosti (v smislu zgoraj zastavljenih vprašanj)? Mislim, da je zelo jasno začrtana pot razvoja samoupravnih odnosov in da nam je vsem jasno, da je le-ta vodilna. Glede teh odnosov v naši temeljni organizaciji mislim, da ne bo večjih problemov, saj smo zelo odgovorno pristopili k izvedbi kandidatne liste za izvolitev delegatov v samoupravne organe. Predlagan sestav je plod dela vseh družbenopolitičnih organizacij in vsakega posameznika v naši temeljni organizaciji. Pred nami pa so tudi investicije in ko se bo zasadila prva lopata in prispeli prvi deli novih strojev, bo življenje in delo v naši temeljni organizaciji zaživelo v polnem elanu. Danilo Benedik Malo za smeh ZAKAJ? Očka, koliko pa stane kilogram otroka? Toda sinko, otrok vendar ne prodajajo na kilograme... Zakaj pa jih potem ob rojstvu vedno stehtajo? NEDOREČENO Kaj ti je rekla sinoči žena, ko si prišel okajen domov? Vsega še ne vem, ker še ni končala. NI COPATA Lojze, pravijo, da si postal copata, ko si se oženil. No to ravno ne. Zdaj sem pomivalni stroj... RAZLIKA Moja žena zna kuhati, pa noče. Moja žena pa ne zna kuhati pa vseeno kuha. ODKRITOSRČNOST Bi ga ti vzela, če bi bal na mojem mestu? Odkrito povej. Na tvojem mestu bi vzela vsakega. ,Plačamo vsak zase, prosim!“ SEF f 'iMFCRMACIJČT " p l#Snei§ — Ta Hia pa preveč. Ta bi nas takoj pogruntal. MILAN MAVER Mioupmvuo lurmim/i Nagradna križanka - -■ ji) SOČNI SLAbKl T LOboV 1 (NblJAN. plemen. ZNAMENJ SIMBOL LA 1R.IM7 samoupe interes skuthosi GRŠKA ČRKA ATMO- SFERA LURSE M-51)1«? ERZI- ŠNlK SOSEb. DRŽAVA SREbl&E GLAVNI SEbEŽ SATIKIK BUČU -WALb KTL bELAVEC MA |ZSE k.0 VANJU 1 ŠOLSKA POTR-EB ŠČIMA OBRTNIK GRŠKA ČRKA GERMAN -SRI JEZIK. AK>T£ KOVAČIČ' a 1-Sl % ► MENJAVA IZMENJA -VANJE ¥ mŠt m Ara. tekočina ROLA, ZVIT TRAK P0LP6.e-TEKU ČAS tbelanje POBEG bOMtCCU TOMAŽ LAŽNI BoLkMK TROPSKA ODKNCA UKsTA MALEGA MEbVEbA t> ROBEN PESEK- i. in E PROI^VOb VALKARTON ObVZEM ▼ VENEČI JA GUNO- kor rroiv.oB BALTIKU SMOTER. Z.VE2A/ POVE- ZAVA ŠERBEC PETER. TOLSEti, DREMANJE /mnoL/ IRAN KRAT rtu UUBOAfJ ANSLOAR TOVRŠ. MERA ČEPOV ANTOfJ RESUIE- 5CAT IN pAce ITALIJAN REKA UTRDBA /našit OBLIKA bkUlB. IAVE&TI ERLAMbER PREPR0- -STO OROŽJE JAPONSKI »OOVCIČ UOtOST SMESMOST fJlLOLEK- SkA UMSKA PAbAVlM GALONA OSLECL VILIAM. NOVO MESTO TERMIN REKA V INblJI ČAST, TOMOS SIJAJ LESK. SAbAT Tf PA« AMERICA! A1RV/A7S L GEOME- TRIJSKI Lik NOGOMET. KLU& i- TOALET. potreb- ščina M. 1! TUJE IME 1 ir t ? •- .1' It AVTO Hof OZNAKA ITALIJE Ib RAZIL, NOGOMETAŠ 10ŽNOAK INENAN. PLEME nravner, Z.NAČAJ- -NEŽ ŠPORTNA PANOgA 4 A u lili NAOkNICA ŠTEVNI K i J okončina Mesto NA CRPSU KTL KTL KATO P, NAJVIŠJI VRK kavkala bR.LA.VA V AFRIKI | i PLEMENITI ▼ ▼ Solmi -racijski Zlog prašek la lase Tule M. IME RUfctbn L0JSTWl K?. K? MOH-AMEbA. NEUMEN BOLCAR. TIS ATE L1 PELIU TULEC, ETUI TERNIČMI POKLIC MtEbtiOSTkM PAPIR. TRST vobklo PREVOL. SKRBSTVO TIR, KI GA OplSUlE sonce MEb LETOM. " ▼ PLANC-TA tRI CERKNICI KEKA V ssr/ka- ZANSKl/ E MAT L zivaeie-1E SLOVEČ FILMSKA MAGRAbA KEMIČNI ELEMENT OSMV3 SEVERNA IRSKA SLOVE N. V to L|ti. /TRIO/ ITAL. kamion ŠUMNIK VZVIŠEN PKOSTOK V CERKVI BI5MOT NARObPO OSVOBOb. VOISKA PLAN KJL VRH PRI UOUJANI /jDUml ALUMlun KONEC POLOTOKA Logo SIG4LLI KTL IZLOČEK NED--VIC, SEČ PREKO-ško Z.UAMEMJE rilski. OSOVINA MOKO bRZAVNIK «2«H.N.Š REK. A V SZ. VIKTOR Emanuel KTL ŠTEVILO Z bVEHf\ NIČLA MR RAKOGLA' -SN1ŠKI STIK. KTL ZVERA MEb Možen in že MO V ISTR.I SKUPINA PTIC KTL IZMET, ŠVART TUMA. K st\*.vetrc- AkoVE TfcAGEblJE SLAVNO fAES.ro BAfcllOMA lantan fkANCOS. PEStilK /TRISTAM/ KTL OČANEC ENAČAJ ČETRT- NIKALNICA MATKU LNAk LA GLAS -LETJE fOVRSlN. MERA ObpOkUOSf fRoTl BOLEZNI f OCETNI Mesec LAfkTA LDAkASJA GLOBEL ABELOV BKAT HESTO NA SV SfANPE etiopski PLEMIČ E.OBER.T TAVLoR. VREZJ0INA REZ ' STAkOklM. bkiAVNlk ITAL HAN. TKkOUUA BC31 BITKE -MOO Z R.IHSK. ŠTEVIL. ARABSKI LReE.EC NARObNI MAGAZIN NASV.OK TEGA LETA lOkbAN. postan. TUT t>V OGLAS. C^LAVNO MESTO PERUJA TRNATA košaric. RASTLINA NtKOLA TESLA ARA REPUKL. V TUŽ. AMERIKI UMETNo vlakno G6KMAM. OREL motaška pORMAC. PIVA pobMOkN. LATI NSKI p D rvt f\r* AKROBAT LONG KAy LATIN- MEZ.N1V. rREbroMA V ŠkOTS. IMENIH t Kfc PCOta KAC31 GLAS ! r fi r ssee Ti ► KTL K.OSI6. ti-UGO NEffRl TO IB B ul VlSoK CER-kV. bosTOl. SESTAVIL MATJAŽ ZUPANČIČ Med pravilnimi reševalci bo izžrebanih 5 nagrajencev: 1. nagrada — 250 din 2. nagrada — 200 din 3. nagrada — 150 din 4. nagrada — 100 din 5. nagrada — 100 din Rešitve oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako »Nagradna križanka« na naslov: Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Čufarjeva 16, Ljubljana, najkasneje do 20. aprila 1980. Izmed pravilnih rešitev nagradne križanke za mesec januar, so bili izžrebani: I. nagrada IVELIČ KAROLINA DE-30 II. nagrada LASIČ HELENA DE-10 III. nagrada ŽAGAR IRENA DSSS IV. nagrada JAVORNIK MIHAELA TOZD KUVERTA V. nagrada KLIMOVIČ JOŽICA DSSS