272. številka.
Ljubljana, v petek 27. novembra.
XVIII leto, 1885
I shaja vsak dan mve*er, iziinši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v a tri j s k o-og o r h k o deiele za v bo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meneč, po -0 kr. za četrt leta. — Za tujo deiele toliko več, kojikor poštnina znala. Za oznanila plačuje ae od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankovati. — Bokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravuiitvoje v Rudolfa Kirbisu hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. Vso administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 ,,
„ jeden mesec.......I   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I       40 „
Upravnistvo „8lov. Naroila",
Kralj Alfonso XII. f.
V krasnem gradu Prado blizu Madrida umrl je predvčerajnim španjski kralj, krepko-mladi Alfonso, kateremu je še treh dni ne&ostajalo, da bi izpolnil šele osemindvajset let. Bil je jedini sin kraljice Isabelle II.. katera je bila hči kralja Ferdinanda VII. (1808—1833) in ki se je 1846. leta bila poročila s svojim stričnikom Franom Assiškim. Revolucija je Isabello vrgla s prestola 30. dne septembra 1868. Jednajstletni Alfonso z naslovom princa Asturiškega prišel je na to s svojimi roditelji na Dunai in bil do 1874. leta v naukih v Terzijanišči. Istega leta 28. novembra, ko je bil polnoletnim proglašen, se je 1. decembra objavil za jedinega pravega monarha Španije, ker se je njemu v prid še 25. junija 1870. leta bila prestolu odpovedala mati Isabella iz dinastije burbonske. Ko se je odpovedal bil tudi kralj Amadeus in je vso svojo nemoč doživela vlada republiška nasproti Karlistom, izrekla se je vsa vojska za Alfonsa in ta je slovesno prišel v Madrid 14. januvarja 1875. ter imenoval Canovasa del Častilo predsednikom novega ministerstva. Proti
Karlistom je sam prevzel prvo velenje in jih je tudi pritiral čez mejo na Francosko. Razkraljica Isabella je prišla v Španijo, kar prebivalstvu ni bilo ljubo, in zato je dežela zopet ostavila, ko se je bil Alfonzo poročil 1878. leta 23. januvarja s prineesinjo Marijo de las Mercedes, katera pa je umrla že po petih mesecih. Oktobra meseca se je skupila zarota proti Alfonsu in hotela ga usmrtiti po delavci Juan Olivi, kar pa je izpodletelo. V 29. dan novembra 1879 poročil se je Alfonso drugič z Marijo Kristino, hčerjo avstrijskega nadvojvode Karla Ferdinanda, brata nadvojvode Alhrehta. Mesec potem že je drugi delavec streljal na kralja in kraljico. Na Dunaji je bil zadnjic 1883. leta v električni izložbi. Na potu v svojo kraljevino ustavil se je pri manevrih ob Renu in tu mu je cesar Viljem podelil 15. polk pruskih ulancev. To je bilo uzrok, da ga je Pariz vzprejel z zaničevanjem, ko je 29. septembra vanj došel; klicala mu je množica: „A bas Y Ulan prusse !tt Demonstracije, ki jih je Alfonso v dveh dneh svojega bivanja trpel v Parizu, podkurile so mu tudi sovražnike na Spaujskem, da so začeli agitovati proti njemu. Kralj to videč, znal si je pomagati s tem, da je predrugačil svojo vlado. Alfonso, ki je imel dobro in rahločutno srce, videl je zadnja leta svojo dežele v velikih nezgodah, v znanih potresih in v uničujoči, strašni koleri.
Temu ne premlrnemu, niti presrečnemu Življenju storila je konec smrt, katera se jo v Alfonsu že delj časa napovedovala. Bil je umi si kralj jako duhovit mož in ljubezniv značaj, kar se je zlasti pokazalo letos, ko je pogumno hodil mej kolero, samo da bi tolažil obupano prebivalstvo. Njegova osoba je bila v stanu, blažilno uplivati na strasti, ki po Španjskem rujejo proti redu in miru. To je sedaj drugače; ker je umrl mladi in simpatični Bur-bon, ker nema nobenega možkega naslednika, nego le dve hčerki v nežni mladosti, zato na vstane za Španjsko vprašanje, ki je počivalo deset let, znova. Navstal bode boj za vprašanje: ali monarhija ali republika, Alfonsisti ali Karlisti? Morebiti se odobri črtež Alfonsa, katerega je vedno skrb morila za nasledstvo svoje, morebiti se Alfonzisti in Karlisti združijo ter ukrenejo zaroko Alionsove hčerke, petletne   Marije  s sinom Karlosovim, petnajstletnim
princem don Jayme-om. Toda le-ta je klerikalizmu tako udan, da se od njega gotovo obrnejo vsi liberalni pristaši umrlega kralja, tako da se potem ti monarhisti združijo z republikanci in da silovit boj navstane mej burbonskem rodom ter mej republikanci. Ti slednji so neizprosni. Boja se ne plašijo z zvezanimi monarhisti, tem manj, ako se bodo burbonci, kar se tudi najbrž zgodi, mej sabo prepirali. Tako je za Španijo prišel čas, ki ima pod prozorno tančico za njo brez števila najhujših nevarnosti, krdelo najobsežniših nadlog. A tudi vsa druga Evropa gleda sedaj na zahod. Ali se francoski republiki pridruži jednaka državno-pravna tovarišica, — to vprašanje je prevažno za monarhično Evropo In tako boderao z isto napetostjo pričakovali poročil z zahoda, kakor jih z južnega bojišča. Cas je resen.
Vojna.
„Stalna je le prememba!" Duhoviti ta izrek ponavlja se dan na dan pred našimi očmi. Jedva je osem let, ko Srbi v krvavi bitki pri Djuisu ulegli pod turško silo. Takrat poslali so Madjarji zmagovalnemu Ahdul-Kerimu častno sablo. Letos, ko je vnanji minister grof Ivalnokv v ogerski delegaciji naznanil, da je Srbija Bolgarskej napovedala boj, klicali so Madjari navdušeno „Eljen!"
Imeli so dovolj povoda, z eljen-kliei pozdrav* ljati vojno mej bratskima narodoma, mej Srbi in Bolgari. Z okupacijo Bosne in Ileicegovine potisnili so bili klin mej Jugoslovane in ta vojna mnj Bolgari in Srbi je obotala, da se ta klin še razširi in po-vekša, kajti madjurski politiki bili so preverjeni, da bodo dobro oboroženi in izvežbuni Srbi lahko zmagali in da se bode s tem mailjarski upliv, kije mlado srbsko kraljevino že zaplul v svoje mreže, razširil do Sofije.
Pa prišlo je drugače. Jednajstdnevna vojna je skoro pri kraji, imela pa je vse drugačen izid, nego so si mogotci v Budimpešti domišljali. Prejšnjih navdušenih eljen-klicev ni več čuti in mad-jarski listi, ki so še nedavno kralja Milana v zvezde kovali, že naglašajo, da nikakor ne treba, da bi se za Milana potezali, temveč, da je dovolj, ako se v Belemgradu ohrani dosedanji madjarski upliv.
To pa bodo težko.   Vsa Srbska dobro ve, da
LISTEK.
Božična noč v Sakramentovej dolini.
Kalifornska povest.
(Spisal Bret H h rte, poBlovenit Vinko.) (Dalje.)
„Gotovo, žena, ti imaš prav!" . . . Da, tako je . . . se ve da neso nič druzega nego drhal lenih, izpitih postopačev, in Dick Bullen, ta je najhujši mej njimi .. . Da jim kaj takega pride na um . . . ulomiti v hišo, kjer je bolezen in nič jesti . . . Saj sem tudi njemu to povedal — ... Bullen, ti si gotovo pijan do nezavesti ali pa nor, da le misliti moreš na kaj takega! . . .! Staples, dejal sem, ali se to spodobi, Staples? Bodi vender pameten in ne hodi vrišča delat v hišo, kjer so bolni ljudje! . . . A na vsak način hoteli so semkaj ... na vsak način! Pa saj ni druzega pričakovati od take soderge!
Glasen smeh v sobi sedečih mož oglasi se temu nesrečnemu razlaganju. Se je li to čulo v kuhinji, ali pa če so družici starega pošli vsi drugi pripomočki, s katerimi se izraža nevolja in zaničevanje, tega ne morem povedati, a najedenkrat sc se neka vrata zadaj na vso moč zaprla. Jeden uip
pozneje se je stari zopet pokazal — srečen, da ne ve za uzrok, ki je bil vzbudil zadnji pojav veselosti, in zategadelj prikupljivo smehljajoč se.
„Moja stara je rekla, da gre malo tja h gospo Mac-Faddenovej kako stvar pomenit se ž njo." Tako jim razloži z bodro malomarnostjo ter sede k mizi.
Čudno, uprav tega veselega dogodka je trebalo, da je prešla zadrega, ki je že jela mučiti zbrane dečake. Ž njih gostilnikom vrnila se je tudi prirojena jim veselost.
Moja namera ni, opisati veselje tega večera. Zvedavi čitatelj naj bode zadovoljen z zatrdilom, da je zabavo bolj pozno zvečer označevala ista duhovita finost, ista blagočestna vzdržljivost, isti fini ukus, ista govorniška določnost in ista logična pič-lost, ki jednaka moška društva odlikuje v civilizo-vanih deželah in pri ugodnejših razmerah. Ker ni bilo nič kozarcev, jih tudi nič pobili neso; in ker žganih pijač ni bilo na prebitek, te reči tudi neso nič po nepotrebnem razlivali po mizi in po tleh.
Bilo je že blizu polunoči, ko so sc prenehale
gosti.
„Čuj!" veli Dick Bullen s povzdigneno roko. „Oče! oče!" oglasi  se Johnnvjev klic tožeče iz sosednjega prostora.
Starec plane kvišku ter izgine v pregraji. Ta-' koj na to se vrne.
„Trganje ga zopet hudo muči," razjasni jim; „treba ga bode drgniti."
Prijel je veliko steklenico za whisky, ki je stala na mizi, ter jo potresel. Bila je prazna. Dick Bullen svojo kositerno kupo smehljaje se v zadregi porine od sebe. Ostali storo ravno tako. Starec pregleda vsebino kup ter pravi tolažeč:
„Mislim, da bode to popolnem zadosti . . . saj tako malo potrebuje . . , Zdaj se pa jeden hip sami zabavljajte, jaz se takoj zopet vrnem."
S temi besedami je izginil v malem sosednjem prostoru s staro flanelasto srajco in \vhiskyjem. — Vrata so se slabo zapirala in zato je bilo slišati sledeči razgovor:
„No, sinček, kje pa te najbolj boli?"
„Ćasih tukaj-te, časih pa tukaj-Ie . . . najbolj pa od tukaj pa do tukaj . . . Tukaj drgnite, oče."
Za tem nastali molk je nekako pravil, da je stari imel opraviti z drgnenjem. Potem je Johnnv nadaljeval:
„ A1 i vam je kaj kratek čas notri, oče V" „Da, kratek čas, sinček." (Dalje prib.)
so Madjari Milana tako dolgo hujskali, da je naposled vojno napovedal, znana je štiri ure trajajoča avdijenca grofa Andrassjja — — —, na drobno se pripoveduje s kakimi sredstvi in obljubami se je delovalo, naravno je torej, da sedaj v Belemgradu vse preklinja madjarski upliv, kajti od vseh bleste-čih obljub ni se izpolnila niti jedna in namesto domišljane slave, stoka Srbija pod težo nesrečne vojne in mora trpeti vso grozo in žalost izvirajočo iz ne-vspešnih krvavih porazov.
Žalostna je vsa Srbska, posebno tužen pa je Belgrad in slebarnerau čita se nesreča domovine z obraza. In kaj bi ne, saj je vest o porazu prišla tako nepričakovano I Dvajset ur po osodepolni bitki pred Slivnico ni glavni stan srbski poslal nobenega poročila v Beligrad, vse je torej mislilo da 86 ni pripetilo nič odločilnega. Ko je torej došla vest o popolnem porazu Srbov, prevzela je vsakega podvojena žalost in kraljica Natalija prestrašila se je tako silno, da se je zgrudila na tla in da so jo morali takoj položiti v postelj. H kratu s to žalostno novico pa so pričeli prihajati žive priče srbske nesreče, brezštevilni ranjenci. Do sedaj jih jo že nad GOOO. Vse bolnice so prenapolnjene, a vedno dohajajo novi. Ni ga več prostora, ni pa tudi zdravnikov, ne zdravil, manka najpotrebnejšega, celo led mora se dovažati iz Zemuna.
Britki občutki morajo navdajati vsakega Srba, ko gleda to nepopisno bedo in zazre lice onega, „ki kriv moritve je velike", a ima še toliko predrznosti, da se vrača v Beligrad, v mesto žalosti, kajti baš Belgrajski polk bil je na bojišči skoro popolnem uničen in skoro vsaka obitelj obžaluje izgubo ; svojega sina.
Vrhu tega pa še negotovost, kaj bode sedaj? j Res. da se je srbskim četam dal ukaz, naj ustavijo ; bojevanje, a boj vender še ni prenehal in Bolgari še neso vsprejeli predlaganega premirja, temveč so danes bržkone že zajeli važno mes o Pirot. Bolgari tudi premirja ne morejo pripoznati, dokler zadnji Srb ne ostavi Bolgarske.   Druge srbske čete so se že vse umaknile, voj Lješaninov pa neprestano bom-barduje in naskakuje trdnjavo Vidinsko, bodisi, da rečenega ukaza ni dobil, bodisi, da ga vodijo drugi nagibi. Zategadelj ni pričakovati obestranskega pre-miija, dokler se Lješanin ne umakne.  Jutršnji dan nam morebiti v tem že donese kaj gotovega. Za danes le še naslednja brzojavna poročila:
Semlin 25. novembra. Jako se dvomi, da bi bila poročila o srbskih zmagali, ki so se širila, resnična. Vsekako so pretirana.
Belgrad 25. novembra. Da je kralj vsled posredovanja vlastij pripravljen skleniti premirje, je gotovo. Ne ve se pa, ali so Bolgari tudi teh mislij.
Bukarešt 25. novembra, zvečer. Srbi so pon-'vili napad na Vidin, toda brez vspeha.
Belgrad 25. novembra. Včeraj bili so celi dan boji pri Caribrodu in Pirotu z menjajočimi vspehi. Nazadnje so se Bolgari morali vrniti v predvčerajšnje postojanke. Srbski glavni stan je še ostal v Pirotu. Srbi so se na vsej progi umaknili na srbsko zemlje. O generalu Lješaninu ni ni kakega poročila Misli se, da se jo umaknil na srbsko zemljo, da bi mu Bolgari ne zastavili pota. Bolgarov in Rumeiijeev je nad 70.000, Srbi so v manjšini ter imajo le kakih 50.000 mož.
London 25. novembra. Turčija priporočila je Bolgarom premirje, ako Srbi popolnem izpraznijo bolgarsko ozemlje, v kar je srbska vlada privolila. Angleški časopisi vedno ostreje obsojajo postopanje kralja Milana.
Budimpešta 20. novembra. V tukajšnjih parlamentarnih krogih mislijo, da bode Avstrija za-sela Srbijo, ko bi srbska opozicija skušala prouzro čiti kako ustajo. V ta namen se bode mobilizovalo 40.000 mož. Avstrijska vojska pa ne bode imela namena varovati Milana ali bojevati se z Bolgari, ampak varovala bo samo avstrijski upliv v Srbiji.
Darmstadt :.<;. novembra. Princ Aleksander Hesenski dobil je iz Caribroda danes sledeči telegram: Prestopili smo mejo in prodiramo proti Pirotu. Bolgarija izimši Vidin, očiščena Srbov. Oba sva zdrava. Fran Josip Battenberg.
Belgrad 25. novembra. Misli se, da bode ministerstvo Garašaninovo dalo ostavko in se bode Kristieu naročilo sestaviti novo reakcionarno ministerstvo.
Plovdiv 25. novembra. Danes so tri sto ujetih Srbov z dvema častnikoma sem pripeljali. Mej ujetimi je mnogo Bolgarov iz Pilotske okolico
Pirot 26. novembra. Včeraj zvečer došla je v srbski glavni stan telegrafična zahteva velevlasti j, da se ustavi vojevanje z izjavo, da se je jednako zahtevanje poslalo tudi bolgarskemu knezu. Po več-uinem posvetovanji se je sklenilo ustanoviti boj. V tem so pa včeraj pozno Bolgari pri Caribrodu napali srbske predstraže. Danes zjutraj poslali so Srbi podpolkovnika Cinearmarkoviča kot parlamentarja k Bolgarom. Bolgarski polkovnik mu je odgovoril, da nema nikakega povelja. Tedaj traje vojna dalje vkljub posredovanju vlastij. Kralj in ministerski predsednik odšla sta v Beligrad. Glavno poveljnistvo nad vso vojsko pri Niši nad štirimi divizijami, prevzel je polkovnik Topalovič.
Sofija 25. novembra, 4. uri 40 minut. Bolgarski vojaki so pozdravili ministra vnanjih zadev Čanova, ko je danes zjutraj prišel v glavni stan in se je bila razširila vest, da Srbi p osijo miru: „Nič mini! Vojna sovražniku! Naprej!"
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. novembra.
Kakor drugi, tako se je tudi »Vski deželni zbor predvčeraj otvoril. Najvišji deželni maršal knez Lobkovic pozdravil je poslance v češčini in nemščini in izražal nado, da bode delovanje deželnega zbora vzlic kratkemu času, ki mu je odločen, vspešno. Priporočal je zmernost, da bode delo zborovo plodonosno. V svojem govoru se je spominjal pokojnega kardinala Schvvarzenberga. Občevanje poslancev obeh strank pa je bilo jako hladno. Videlo se je, kako hudo nasprotje vlada mej njimi. Poslanca Knotza ni bilo v prvej seji. — Klub čeških deželnih poslancev volil je dr. Itiogra predsednikom, Zeit-hanunerja in Trojana njega namestnikoma.
Viiaifcje države.
Italijanski minister financ predložil je zbornici rektifikovani budget za linančno dobo 1*84/^5, rektifikacijski načrt budgeta za 1835/86 in začasni budget za 1886/87. Budgetno leto 1884/85 kaže preostanka 36 milijonov lir, tedaj je za 40 milijonov ugodnejše, kakor je bilo določeno v proračunu. Cangi je napovedal interpelacijo o kolonijalnej po litiki, Santouofrio o dogodkih na Balkanu in San-giuliano, kako misli Italija postopati nasproti tem najnovejšim dogodkom. Minister vnanjih zadev predložil je garancijsko konvencijo o egiptovskem posojilu in diplomatična dopisovanja o Vzhodu ji Rumeliji, ki segajo do 16. no<vinbra.
Komisija IVj&iicomI&c zbornice, katera ima pretresovati kreditne predloge za Tonking, izvolila je poslanca Perina predsednikom. Zahtevala bode jako obširna pojasnila od vlade. Kakor se misli, pred štirinajstimi dnevi ne bode še nič odločnega sklenila.
Razmere na Špatnajisl^oiii se utegnejo jako zamotati, ko jo kralj tako nenadoma umrl. Karlisti se neki že pripravljajo v severnih pokrajinah za ustajo. Da bi preprečili ob pravem času njih nakane, izročili so poveljnistvo severne vojske maršalu Martinez Camposu, kateri je bil jako udan pokojnemu kralju. Državljanska vojna je skoro neizogibna.
NeiiišEti kancelar prišel je v Berolin, da bode v državnem zboru odgovoril na več važnih interpelacij, zlasti na interpelaciji o iztiranji Poljakov in 0 misijonih v kolonijah.
Volitve na Angleškem bodo dosti neugodnejše izpale za liberalce kakor so zadnjič. Dozdaj je voljenih 87 konservativcev, 86 liberalcev in 6 Ircev. Liberalci se zanašajo še na kmetske volilne okraje, vendar je že gotovo, da zmagajo konservativci. Sir Cti. Dilke je voljen v Chelsei s 4:i'Jl glasovi, konservativni protikandidat dobil je samo 4116 glasov. Pala sta liberalca bivši Gladstona vojni minister Childers in bivši stavbeni minister Shavr-Lefevre. Drumond "VVolf je tudi pal. Orofls, Hicks-Beach in llareotirt, vsi trije konservativci, so voljeni.
Dopisi.
Iz Tr.sta 25. novembra.  [Izv. dop.] Zadnja seja mestnega zbora bila je jako viharna zaradi j novih volilcev, proti katerim je liberalna levica pro-i testovala; ker se boji, da bi izgubila gospodarstvo j in vodstvo mestne  uprave.   Galerija bila je polna j pristašev obeh strank. Ropotali in upili so drug na drugega, da se je škandal prenesel šo na ulico, ko je župan velel, da se galerija izprazni.   Levica je hotela, da bi se o podružnikih (consorti) v zbornici razpravljalo, ue da bi to vprašanje  bilo na dnevnem redu. Desnica pa tega ni hotela in je pod vodstvom podžupana Dimerja zapustila zbornico in so tako liberalci sami v dvorani ostali z dolgim nosom, ker so bili nesklepčni.   To dejanje desnice bil jim je sedaj najhuji udarec pred volitvami,  kaj tacega
se ni od 1868. leta do sedaj pripetilo; slaba stvar ee sama nad seboj maščuje.
Priziv mestnega magistrata proti podružm-kom na ministerstvo je odbit, in dobil je magistrat po namestništvu povelje, da mora v petih dneh podružnike mej volilce upisati. Bodemo vidili, ako se bodo udali, ali se bodo še na upravno sodišče pritožili; ali pa bode morala vlada še celo razpustiti zbor in postaviti vladnega komisarja.
Tržaški Slovani se moramo pri sedanjih razmerah kolikor možno na vse strani okoristiti. Ni se nam več bati tistih napadov na našo narodnost in jezik, kakor se je bilo godilo prejšnjo leto od strani lahonov. Sedaj se sami mej seboj krote in mi dihamo prosteje. Naš jezik se na vseh krajih mesta čuje, in tudi polagoma širi, ter čimdalje več tal pridobiva naša ideja. Tudi Tržaško, laški govoreče ljudstvo izprevidelo je, da je bilo zapeljano na slavo lažiliberalcem ter v svojo materijalno propast.
Želja v slovenskih naših krogih in društvih je ta: ne bi li bilo možno, za Novo leto napraviti posetnice (vizitkarte) po uzoru „Matice češke" na korist društvu „Ciril in Metoda" ali pa za „Narodni dom?
Finančni uradnik g. Peter Peršič bode vender v Škednji kandidoval, kjer po smrti svojega tekmeca Strudhoffa utegne prodreti pri prihodnjih volitvah, posebno ker se bode po novi naredbi volilo v vasi sami in je sv. Jakoba okraj k mestu priklopljen.
Iz Celovca 24. novembra. (Zamrzne n volilen shod.) Celovška deželna poslanca župan Jezernik in dr. Hiebler sklicala sta na preteklo soboto svoje volilce, da bi zaslišala njihove želje. Poslanca sta prišla, pa volilci so ostali doma, tako da je bilo zborovanje nemogoče. Ljudje so pač že stokrat slišali stare nemškoliberalne fraze, zato gredo rajši na vrček piva, nego na take zbore. To je pač jasen dokaz, kako lažnjiva je fraza ..da so Nemci vznemirjeni" (beunruhiget.) Ko bi bili res vznemirjeni, gotovo bi porabili tako priliko in v obilnem številu zbrali se ter naročili svojim poslancem, naj čuvajo in branijo „zatirano" nemštvo. Tista „vzneinirjenost" se dela le po časnikih, nemško ljudstvo o tem nič ne ve.
Iz Št. Vitla nad Vipavo 25. novembra. [Izv. dop j Znano Vam je, da smo imeli 29. avgusta strašansko povodenj. Ni preteklo 14 dnij, prišel je naš (?) državni poslanec g. Obreza   ter si ogtedal škodo.   Obljubil je pri tej priliki,   da se bode potrudil, da dobijo poškodovanci kako podporo. In res posrečilo se mu je.   Gospod minister Taaffe uročil mu je  Iz  dispozicijskega  fonda   20o0 gld. naj to svoto po svoji  previdnosti razdeli   mej najrevneje. Pisal je na to našemu županu in župniku,  naj sestavita imena uajpotrebnejih.   Ravno isto pisal je tudi Vipavskemu županu in dekanu.   Naš župan in župnik sestavila sta to isto "prav sama in v največji tajnosti.  Dočim je Vipavski župan sklical občinski odbor, h kateremu je povabil dekana,  da sestavijo in presodijo, kateremu se kaj podari. Dne 10. t. m. pripelje se k nam Obreza, da razdeli udobljeno podporo.   V največji naglosti sklical je naš župan vse one, kateri so bili  zaznamovani, da kaj dobijo. V občinski pisarni, v navzočnosti župana,  župnika in nebodigatreba dr. Štrbenca razdeli  tedaj Obreza 1000 gld.   In  kaj  menite,  kdo je  bil obdarjen? Tretjino cele vsote dobila sta naš župan in tajnik!  — Ostali znesek pa razdelil je tako,  da so najbolj poškodovani dobili malo ali nič! Obdarovani so bili pa tudi taki, ki nemajo faktično najmanjše škode.   Na vstane tedaj vprašanje, kaj je bilo vodilo župana in župnika pri razdelitvi ? — Odgovor je prav lehak! — Gospoda se nesta ozirala na potrebo, revščino, ampak da dobijo njihovi privrženci, oziroma tisti, kateri so pri zadnji državni volitvi za Obrezo glasovali! — Seveda je naš župan v prvi vrsti zase in za svojega tajnika skrbel. Se to moramo dostaviti, da se je vsakemu obdarovancu ostro zaukazalo, da ne sme nikomnr povedati, koliko je dobil! -■- Ravno isti dan bila je tudi v Vipavi razdelitev druzega tisočaka v navzočnosti odbora in ljudje so tam vsi zadovoljni in se ne sliši niti najmanjše stvarice.   Pri nas pa ravno nasprotno; razburjenost, ki je vsled te krivične razdelitve navstala, je nepopisna!!
V nedeljo 15. t. m. bila je občinska seja, katera pa se je jako viharno končala. Skoro da vsi odborniki napali so župana radi njegovega pristranskega postopanja. Ali on odrezal se je nam prav arogantno, da nas odbornike to nič ne briga, da
sta on in župnik le Obrezi odgovorna itd. Na vse to pridrlo je še razdraženo občinstvo v občinsko sobano in vriš, ki je sedaj navstal, bil je strašanski.
Včeraj zvečer imeli smo zopet občinsko sejo, župan je spreobrnil taktiko, opravičeval se je na vse pretege, vendar to mu ni dosta hasnilo. Odbor mu je z večino izjavil nezaupnico.
Danes zjutraj  delil je pa v Vipavi okrajni c. kr.  komisar cesarjev dar.   Ker smo sumili in tudi nekoliko poizvedeli, da se bode ta denar skoro na ravno isti podlagi delil, kakor Obrezov, šli smo do okrajnega glavarja, ter ga prosili, naj se razdelitev preloži in škoda na novo ceni,  toda on nam je odgovoril,  da tega mu ni možno storiti, ampak da ima ukaz, to danes  izvršiti in tudi naš župan je to prav oblastno in arogantno zahteval. Kar smo sumili, obistinilo se je.   Najbolj obdarjena bila sta zopet župan in tajnik, najbolj poškodovani malo ali pa nič.   Nad samnlastnim in sebičnim postopanjem našega župana  škandalizuje se sedaj cela Vipava! — On ni vprašal ne občinskega odbora, ne poško-vancev, koliko ima jeden ali drugi prilično škode. Poslal je  res dva  svetovalca škodo cenit,  ali ves ta cenilnik je on potem z župnikom predrugačil, seveda zase je najbolj skrbel. No, kar se njegove škode tiče, naj to le omenim.   Voda poplavila mu je mlin in hišo, ter mu  žito i drugo opravo vmes snažila, dalje mu razorala dve mali njivici, kateri obed ve ne merita tretjino orala in nekoliko poškodovala jez! To je vse, dočim je povodenj pri vseh ostalih mlinih pobrala jezove,  kolesa, hišno opravo itd. in dva mlina popolnem razrušila. Dalje je njegov mlin že  tretji dan  po povodnji  tekel, a vsi drugi so stali, deloma še stojijo. On je tudi to priliko porabil, ter d v o j no merico od strank terjal, saj je bil sam v Št. Vidu, ki je mlel, njemu je bila tedaj ta nesreča še dobičkonosna!   In kaj mislite, koliko je vsega skupaj dobil.   Obreza kajneda razdelil je 1000 gld., okrajni komisar od cesarskega   daru 1475,  torej  skupaj 2475 dobila je Št. Vidska občina. Od te vsote utaknil je župan v žep 4 20 gld. in njegov tajnik Pahor 370 gld. — skupaj dakle tre t j i no vse razdeljene vsote!
Mlinar Trošt v Orehovci, kateremu je popolnem razrušilo mlin, da sam niti ne ve, kje so mlinski kamni stali, jedino njegovo imetje, kateri je danes v istini berač, dobil 2 0 gld.!! — Paul Živic v Poročali, katerega mlina jaz ne popravim s .1000 gld — prav nle. — Jurij Rosa v Št. Vidu, kojemu je jez prodrlo, prašiča, hišno opravo itd. odneslo, nič, posestniku Kodre tu v Orehovici, kojemu je vzelo popopblnem njivo, 10 gld. „und so Vreiter in der Dicken", kakor pravi Nemec Krivica, katera se je tu dogodila, je v nebo vpijoča! — Prebivalstvo tukajšnje je, kakor že rečeno, toliko razburjeno, da se je bati resnih izgredov. In tako ne more ostati, nekaj se mora storiti. Razdelitev, kakor sta jo naredila naš župan in naš župnik, je v nebo kričeča. Politiško oblastvo samo mora takoj v tej zadevi kaj storiti, kati njemu mora biti V prvi vrsti skrb in briga, da se presvetlega cesarja dar prav in pravično razdeli, da dobe pomoč tisti, ki so zares potrebni in poškodovani in da se pri razdelitvi ne gleda na to, kdo je prišel pri župniku ali pa pri županu v nemilost, kdo je zadnjič Obrezo volil, kdo pa ne. Prav umestno bi bilo, ko bi kdo izmej poslancev to več nego umazano iii za dotičnike sramotno zadevo na pravem mestu osvetil. Sicer bi se pa povsod drugod ljudje, ki kaj tacega store, posadili na zatožno klop.
Domače stvari
— (Kljub narodnih poslancev) imel je doslej dve'seji, ki sta pa pokazali, da kakor mej Srbi in Bolgari, tudi mej našimi poslanci ne bode še tako hitro miru. Sklenilo se je sicer premirje, to se pravi: vsprejel se je profesor Š u k 1 j e v klub s tem pogojem, da se slovesno zaveže, da se bode strogo ravnal po vseh klubovih sklepih. A to premirje ne bode dolgotrajno. V ponedeljek ali v torek bode zopet seja, v kateri bode govor o dolenjski vol it vi, in skoro gotovo je, da bode nasledek te seje tak, da se bode dosedanji kljub razcepil v dva ali pa celo v tri klube No, Slovenci smo silni, mi si tako potrato lahko privoščimo. Več o tem in o dolenjski volitvi bodemo pisali, ko se položaj razjasni in bode znano, kaj je klub ukrenil, oziroma kako so se novi klubi sestavili.
— (V Marijan išči) blagoslovil je včeraj knczoškof dr. Misija novo sezidano kapelico. Cerk-
veno opravilo bilo je slovesno, udeležba mnogobrojna Neprijetno pa je marsikoga dirnilo, da je tudi pri tej priliki slovenščina morala se umakniti nemščini in to kakor v cerkvi, tako tudi zvunaj cerkve. Pri obedu napivalo se je namreč nemški. Jedini deželni predsednik baron Winkler bil je hvalevredna izjema, kajti on sam napil je slovenski, dobro vedoč, da smo v odločno slovenski deželi.
— (Klub pisateljskega društva) bode imel v soboto, 28. t. m. ob 8. uri zopet svoj zabavni večer v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske. Čital bode g. dr med. V. Gregorič o „d u-ševnem i fizičnem p o d e d o v a ti j i." — Ob jed-nem se tem potem naznanja, da so vsi bivši društ-veniki obeh lanskih jour-fixov, ki sta se shajala v „Čitalnici" i pri „Maliči", vabljeni se v prav obilnem številu udeležiti jutri zabavnega večera, naj si so člani „pisateljskega podpornega društva" ali ne.
— (V zadnji seji deželnega zbora kranjskega) izročilo se je poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev, in sicer: a) jed-nega poslanca za mestni volilni okraj Idrijski; b) jednega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, upravnemu odseku v pretres i poročanje. Poročila deželnega odbora: o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za 1. 188G; o računskem zaključku zemljišne odveze za 1. 1884; o računskem zaključku in proračunu de-želnokulturnega zaklada za l. 1884 oziioina 1886;
• o podporah  za zgradbe ljudskih šol; o računskem i sklepu za 1. 1884. in proračunu za 1. 1886. gle-| dišnega zaklada; o proračunu normalno-šolskega za-: klada za 1. 1886; o računskem zaključku normalno-! šolskega zaklada za 1. 1884; o proračunih za leto 1886. in računskih  sklepih  za 1. 1884. ustanovnih zakladov; o proračunu za 1. 1886  in računskem sklepu za 1. 1884. hiralničnega zaklada;  o računskem sklepa deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu za 1. 1884; o tem, kaj se je ukrenilo zarad duhovne službe v deželni prisilni delavnici in o plačevanji   dotičnih  stroškov; o računskih sklepih dobrodelnih zakladov za 1. 1884; o nasvetu c. kr. deželne komisije za uravnavanje zemljišne odveze, da bi se odpisala zaostala predplačila zemljišno-odveznega zaklada za komisijske in mejostavbne stroške pri odvezi  služnosti  graščine   Poljane v Črnomelj-skem okraji;  o računskem  sklepu za I.  1884, za-| klada prisilne delavnice; o petletnicah za druzega slugo na državni veliki realki v Ljubljani; o proračunu deželnega zaklada in njegovih podzikladov za : 1   1886;   in  poročilo  o  tem,  daje ran j ki gospod ! Viktor Smole postavil deželni muzej „Rudoltiuum" za bodočega  univerzalnega dediča  vse svoje zapuščine, in o dogovoru, ki  je skleniti z gospodičino Balblno Smolo zarad takojšnega prevzetna umotvorov, izroče se vsi finančnemu odseku. Mej mnogimi peticijami, katere  so se izročile raznim odsekom omeniti   je   ponudbe  društev „Ljubljanskoga Sokola"   in  pa  „ Glasbene Matice", kateri j želita kupiti deželno hišo, tako  zvani „Ballhaus". Prošnja izročila se je finančnemu odseku.
— (Deželni zbor istrski) otvoril se je v 25. dan t. m. opoludno v Poreči. Dnevni red prvi seji bil je naslednji: 1. Naznanila. 2. Predloge, o katerih se ima obravnavati. 8. Imenovanje dveh perovodij, revizorjev stenografskih poročil. 4. Volitev raznih odsekov
— (Obrtniško delo po kaznilnicah,) o katerem je bilo že toliko pritožeb, posebno sedaj vrlo napreduje. Kakor se nam i/, zanesljivega vira poroča, imajo krojači in čevljarji v vseh tukajšnjih zaporih toliko opravila, da ne vedo kam ž njim. Vsled tega mobilizovala sc je vsa armada, to se pravi, poklicali so se na Žabjek vsi rokodelci, ki kake kazni še neso odsedel i, da bodo pomagali delati. Mej tem pa krojaški in čevljarski pomočniki, ki do sedaj s kazenskimi paragrafi še neso navzkriž — brez dela okolu pohajajo. — Zares izvrstne razmere, na katere smemo ponosni biti! Zahvalo vseh obrtniških krogov stekel bi si tudi tisti deželni poslanec, ki bi hotel pri debati o proračunu tukajšnje deželne prisilne delavnice vprašati : Kako se strinja princip podpore domače ob rt nije s tem, da se ne jemlje delo le za lastne, to je, kranjske prisiljence — skoro zastonj, — marveč da se išče takih potepuhov po vseh druzih deželah za našo prisilno delavnico? Je li korist, ki jo dajejo deželi tuji prisiljenci, res tolika in tako  potrebna,  da se zato  oškodujejo domači
1 obrtniki?
— (Plače učiteljic) na mestni dekliški j šoli v Ljubljani so po sklepu c. kr. deželnega šol-■ skega sveta povišane. Voditeljici slovenske in nera-, ške ljudske dekliške šole dobivali bodeta odslej po ; 700 gld. na leto, učiteljice po 600 gld. Vsem se j dovolijo tudi petletnice. Mesta učiteljic bodo se na j novo razpisala, mesti voditeljic pa ne.
— (Kako je avskultante uvrstiti) v zapisnik, o tem je ministerstvo pravosodstva te dni
' izdalo naredbo, katera prvič ustanavlja, da je av-\ kultante tisti dan,  ko so  bili  imenovani, uvrstiti. , Ako pa je avskultant iz druge državne, pokojnino i imejoče službe prestopil naravnost k pravosodstvu, i to ga je uvrstiti s tistim dnem, ko je bil imenovan j v onem delu uprave.   Istočasno imenovani avskul-tanti  se uvrščajo  po   tem,   koliko imajo pravne I prakse, katera se uračunja v zmislu §-3 postave z 10. septembra 1885. Ako imajo istočasno imenovani avskultanti tudi jednoliko  pravno prakse ali pa če ti nemajo take prakse, to naj višje deželne sodišče, kadar imenuje, tudi vrsto določi in sicer z ozirom na vspehe študij ter na to,  kako je ta ali oni bil doslej v praksi uporabljen.
— (Nova „signetta" za časniški kolek.) Ministerska naredba ustanavlja, da se poleg „signette/ ki je doslej bila v rabi pri kolekovanji papirja za tiskovine, uvede nova „signetta." Znamenje, ki ga naredi ta „signetta" je krog z 21 milimetri v povprečni dolžini; obdajata ga dve črti, izmej katerih je vuanja debelejša, notranja tanjša. Tretja še tanjša črta s 15 milimetri v povprečniku objema c. kr orla, nežno zrisanega brez sence. Mej to črto in mej obema vnanjiuia je pod orlom mej dvema ornamentnima listoma utisnena številka, nad orlom pa opis: „k. k. Zeitungs-Stempel" — tudi za nenemške tiskovine.
— (Popravek.) Dne 20. t. m. bila je v Celji govorica, da se je notar Sclnvarzenberg na Vranskem ustr- lil. Ta vest prenesla se je tudi v Ljubljano in pripovedovali so jo jako verodostojni gospodje tako odločno in s tolikimi podrobnostmi, da niliće o tem več dvojil ni. A vest je izmišljena in na vsem ni prav nič resničnega in notar Sehvvarzenberg utegne še dolgo živeti, ker bo ga še živega, že mrtvim proglasili
— (V razgled.) Vsem iztisom današnjega lista je priložen prospekt s podobami knjige: „Dio osterreichiseh-ungarische Monarhie in\Vort und Bild", katero delo izda se an željo in s sodelovanjem Nj. cesarske visokosti cesarjeviča naslednika ter se bode izdajalo v snopičih od 1. decembra dalje. Zaradi izvrstne vsebine in lepe vnanje oblike bode res prekrasno delo, zaradi nizke cene bode pa prava ljudska knjiga vse Avstrije.
Telegrami ^Slovenskemu Narodu":
Sofija, 27. novembra. Včeraj bitka pet j kilometrov pred Pilotom, kjer je bila srbska j vojska zdržema nastavljena po višinah, ki so i okolu mesta. Po dveurnem trdovratnem hoji j vzeli so Bolgari pozicijo na levi od Pirota. Noč : končala je boj.
Soiija  27. novembra.   (Izvestje Hawa-I sovo.) Bolgarska vlada doslej še ni odgovorila na zahtevo vlastij, da se sklene premirje. Pri i Vidina so srbske   čete še   vedno na bolgarski ! zemlji.   Bolgarska vojska je na potu v Pirot.
Madrid -7. novembra.   Kraljica vspre-• jela je ostavko kabineta Canovas. Vsi dopust-. niki poklicali so se k orožju.   S tem pomnoži se vojska za 60.000 mož. Vsa Spanjska mirna.
'Dunaj 27. novembra. Za kralja Alfonza napovedano je sestnajstdnevno dvorno žalovanje.
London 27. novembra. Do polimeri 113 konservativcev, 108 liberalcev, !) irskih-nacijo-| nalcev izvoljenih.
Eiasme ves i
* (Veliko izne verjen je ) Tajnik finančno uprave (intendance) v Napelji, Vinko Lomastro, ponarejal je že dlje časa potrdila zastran izplačevanja pokojnine umirovljenih, a že davno umrlih uradnikov, za-se obdržal izplačane vsote ter tako o .škodoval državo za več nego 100.000 lir. Sleparju pri-gli so 20 t. m. na sled in ga djali pod ključ. Gotovo imel je sleparski in nezvesti tajnik več poma-gatčev mej finančnimi uradniki, ker drugače bi se ne bilo tako gladko vršilo izplačevanje pokojnine že umrlim uradnikom.
* (Potres.)  19. t. m. popoludne čutili so v t San Francteku v teku 85 minut več silnih potresov.
Vedno bodi previden, ako te tiši v želodci, ti srce tolCe, boli glava, nxpada omotica, ali se ti zapira itd., sploh pri \ sakem motenji prebavljena je najboljše, da rabiš, kakor kaže sledeče p ročilo lekarja K. Brandt-a Švicarske pile. Na Dunaj i. VaSe blagorodje! Pošljite mi pristnih švicarskih pil; te na Duaaji neso za nič, pristne so mi dobro dele, žalibog, da jih sedaj nemaru. Z velespostovanjem Lu-iiza Contamin. I. okraj, WollzeHe štev. 5, 11. nadstropje, vrata štev. 33. (415)
Vedno pazi. da ima vsaka Škatljica lekarja K Brandta švicarskih pil (a 70 kr. v lekarnah) h«li kri* na rudecem polji in imenski počrk R. Braudt-a ter zavrni vsake druge.
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-   | Ve-peratura i trovi		i Mo-Nebo   krina v mm.	
> o ■	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-22««-729 8()m. 78351».	5-8* C 8 6° C 7-2° C	si. szh. si. szh. brezv.	obl. obl. obl.	1-20 »m. dežja.
Srednja temperatura 72°, za 4 7° nad normalom.
Vremensko porodilo 26. nov. V i sok. i Zračni tlak na severu in vzhodu. Vetrovi slabi. Na severa jasno, drugod oblačno. Temperatura za zapadu narašča. — Pričakovati južno vzhodne vetrove, oblačno, deževno, hladno.
XD-UJ3.a^sl££i borza
dne* 27. novembra t. 1.
(Izvirno telejfrafično poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. 25
Srebrna renta..........                                             82 „ 75
Zlata renta...........108 , 75
5°/0 marčna renta.........99 „ 80
Akcije narodne banke.......                             877 „ —
Kreditne akcije   ....       .   ...   2*4 , 50
London............125 „ 60
Srebro.  .  ...........                                         — * —
Napol............                                                     9 , *9
C. kr. cekini........                                             5 , 97
Nemške marke.........61 gld. 75
*<>/„ državne srečke is 1. I8r>4 25«) gld Državne srečke i/. 1 1864 100 gld Ogrska zlata renta 4%......
kr
5*/o štajerske zemljišč odvez  oblig . Dunava rog srečke 5°/0   .   .     100 gld Zemlj obč avstr. zlati sast listi .
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke    .....   100 gld
Rudolfovo Brečke.....10 „
Akcije anglo-Hvstr. banke .   .   120 „ Trammway-dmit  volj   170 gld a. v
61 gld. 75	
127 g	50
172 „	75
98 ,	10
	—
104 ,	—
117 ,	BO
125 ,	20
115 ,	75
IO", „	50
17*1 ,	—
17 B	75
w ,	50
187 ,	50
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
;XXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXKXXX
Zalaganje slame.
Kateri hočejo poslati
130.000 Ko. ržcne slame in IO.OOO        pšenične slame
franco v vagonih na postajo Zagorje za leto 1886, ulože naj svoje ponudbe do 10. decembra 1885 pri našem centralnem vodstvu na Dunaji, I., Maximilianstrasse 8. X
(705-D       Trboveljska premogokopna družba. S
mnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn
se da posestvo v najem.
Podpisani krajni sovet in oskrbništvo krajncga premoženja kupila sta Bortola Tomšiča posestvo na Rakeku in bodeta dala
v ponedeljek 28. decembra t. I. ob 10. uri dopoludne
sledeče predmete posebe ali vkupe po dražbi za več let v najem.
1. Pritlični prostori hiše št. 63, obstoječi iz prostornega stanovanja, velike kleti, prodnjalnico za mešano blago in velikega predvežja.
2. V bližini nahajajoči se hlev z velikim predhlevjem in pred ognjem varnim, solidnim magacinom.
3. Obširni prostor za les, na katerem je Bezidana z opeko krita šupa, katera je nalašč za skladanje lesa zgrajena.
4. Takoj zraven velik travnik z dobro košnjo, ki se pa lahko porabi za skladanje lesa ali pa v druge namene.
Nadalje je omeniti, da ima to posestvo izvrstno pitno vodo ter jako ugodno leži ob okrajni cesti Rakek-Cerknica tor je pred njim vsak četrtek tržni dan za les.
Vse od 1 do 4 imenovano prostore in zemljišča lahko se prevzame v porabo 1. aprila 1886. (704—1)
Krajni šolski sovet in oskrbništvo kraj nega premoženja,
dne 24. novembra 1885. Fran Lavrič. Lovro Mebniikar.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
sta izšli knjigi:
•Ihiiali našegra časa.
Roman.   Spisal M, Lertnontov, poslovenil J. P. — Ml, 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Knez Serenrjanl.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Br. 2281.
(702—2)
Razpis natječaja.
Za mjesto obćinskoga šumara u Kaatvii (Istra) razpisuje se natječaj do 31. decembra 1885. Molbenice obložene dokazi, da molitelj:
1. pripada kojoj u državnom saboru Bečkom zastupanoj zemlji,
2. da je položiv državni izpit za samo stalno vodjenje šumske oprave, da je
3. krepka zdravlja i
4. da pozna hrvatski (slovenski) jezik u govoru i pismu —
prima podpisano obć. glavarstvo do ustanovljena roka.
Plača je godišnjih forintih 800 (osam sto), iz-plativa u antecipatnih mjesečnih obročih.
Glavarstvo obćine Kastav (u Istri),
16. novembra 1885.
Munić v. r.
CHAMPAGNE j
itS) A7ALA &
Glavna zalogu v i, juhi juni pri
g. it.i i:it i. \ss.\iii-u.
Varstvena znamka. °
VELIKA
(500000
1GC1. SuX Us
kol največji dobitek v niiJNrt* m«-j«'iii s!ii<:ij< ponuja velika ori Ha -burAke rii*rji>«> /.ajuiiit-cna dcimn i loterija.
Speoijelno pa: 1 prem. a uinrk 300000 1 dobit, a mark 200000 Li dobit, a inark 100000
I
Za zimsko ziravljenje!
Nova napolnitev
medicinalnega
Pristno in jako zdravilno. 1 steklenici 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674-3j
LEKARNA TRNKOCZY
zraven  retovža V Xjj-a.t>lja,anl.
S
X
1 1 2 1
2 dobit, a mark
1
dobit, a inark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a inark
90000 80000 70000
dobit, k unuk 5 dobit, a mark *J  dobit, a mark
26 dobit, a mark
*J \J dobit, a mark
100 dobir. a mark
LitftJ dobit, a mark
512 d'pi.it a mark 818 dobit, a mark 31 720 dobit, a mark
16990 dobit, a mark 800,200, 150, 124, 100, 91, 07, 40, 20.
50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 14 5
Najnovejša velika, od visoko državne vlade v HAMBURGU dovoljena in i vseui državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima lOO.OOO ttrečk, od katerih se bode SO.BOO srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petom na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eveutuvelno na 500.000, specijclno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk to denarno loterije je izročena poti pisani trgovski lilal in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj so neposredno na njo obrne.
Častiti uaročcvalci so prosijo naročitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 eela originalna srečka av. v. gld. 3.50.
1 poloviea originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jedneui uradni načrt žrebanja, iz katerega so razvidi vso natančneje. Takoj po žrebauji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neiiiin državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal nučrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo Brečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so marini načrti žrebanja naprej zaBtonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naroČila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče bitro, vsekako pa pred
30. novembrom 1885
nam direktno doposlati. (610—12)
VALENTIN & C0.,
Bankgeschaft,
T"datelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne'
EQ