r NajTcčji skvfoald dnevnik T Združenih dfŽ4Tcli I Velja za vae leto ... 8 Za pol leta - - • . • Za New York cdo leto . H Za inozemstvo cdo leto GLAS NARODA last slovenskih delavcev v Ameriki. Tke largest Slovenian Dally in the United States. famed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. . J IB^SSQ^r TELEFON: CORTLANDT 8876. NO. 104. — STEV. 104. Entersd ss Bscond 01— Mattar, Septsmbr 21, 1908, at ths Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress ofMarch 3, 1879. _______ - — — - * frBW YORK, MONDAY, MAY ft. 1925. — PONDEUEK, 4. MAiJA 1925. TELEFON: COETLANDT 2876. VOLUME XXXin. — LETNIK XXXIII. RUSKI B0LJŠEVIKI ZAVRAČAJO KRIVDO Tajnik izvrsevalnega odbora komunistične stranke je odločno poudaril, da niso bojševiki povzročili oziroma organizirali sedanjega prevrata na Bolgarskem. — Sedež zarote je bil baje v nekem bolgarskem samostanu. — Eden obtožencev je priznal krivdo. MOSKVA, Rusija, 3. maja. — General Kola-rov, ki je tajnik izvrševalnega odbora komunistične internacijonale, je podal naslednje poročilo o zadnjih dogodkih na Bolgarskem: — Vladujoči bankirji in generali se niso zadovoljili s krvjo, ki je bila prelita meseca junija in septembra zadnjega leta. Njihov poglaviten cilj je izstre-biti vse (delavsko in kmečko gibanje. Delavci so dolgo časa prenašali nepopisne muke, slednjič je pa njihova potrpežljivost prikipela do viška. Nezadovoljnost priprostega naroda je rasla. Vladna 'klika je dala pomoriti celo vrsto poslancev zemlje-oradniške stranke. — Časopisje je poročalo o samomorih, toda ti "samomorilci" so bili žrtev vladne gospode. Niti en dan ni minil, da ne bi bilo usmrčenih par kmečkih voditeljev. — V namenu, da bi Cankova vlada opravičila svoja zločinska dejanja, je ponaredila nebroj dokumentov, v katerih je natančno opisano, kako kujejo ruski boljševiki zaroto na Bolgarskem. namenu, da dokaže boljseviško nevarnost, je dal Cankov vprizoriti atentat na kralja Borisa. Vlada si je kar na lepem izmislila, da je napovedala komunistična stranka splošno vstajo na dan I 5. aprila. Kljub temu, da se ni v vsej državi niti zganilo, je proglasila vlada istega dne obsedno stanje. Začele so se aretacije in eksekucije v splošnem. Na vladno gospodo ni padla nikaka krivda, ampak vse grehe so pripisali delavcem in kmetom. Življenje tisočerih političnih jetnikov je v nevarnosti. Ako bolgarska vlada ne bo pravočasno spoznala neupravičenosti in nepravilnosti svojega delovanja, naj sama sebi pripiše vse posledice. SOFIJA, Bolgarsko, 2. maja. — Vlada domneva, da je bil sedež komunistične zarote v samostanu Ceropič, ki je oddaljen 38 milj od Sofije. Tam so se baje vršila tajna zborovanja in tam so bili napravljeni načrti za razne atentate. V zaroto je zapletenih tudi več menihov, katere je dal državni pravdnik aretirati • Vlada izjavlja, da je zopet zavladal nekak mir, ki je pa najbrž le mir pred viharjem. . Nadalje ima baje vlada neovrgljive dokaze, da so dali vstaji povod ruski komunisti. Po vsej deželi je še vedno uveljavljeno obsedno stanje- Narod je zbegan in preplašen. Na Bolgarskem ga skoraj ni človeka, ki bi si upal javno izraziti svoje mnenje. BERLIN, Nemčija, 2. maja. — Iz Sofije poročajo, da je žena nekega bivšega bolgarskega ministrskega predsednika, kpjega ime je pa tajno, poglavitna povzročiteljica bombnega atentata v katedrali sv. Kralja. Komunistične ire je so dobile dosti odmeva tudi pri ljudskošolskih učiteljih. Baje vzgaja večina bolgarskih učiteljev mladino v komunističnem duhu. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo izjavlja, da je v deželi znova uveljavljen red ter da se zadnja dva dni niso završili nikaki nemiri. Iz Sofije poročajo, »da je cerkovnik katedrale sv. Kralja priznal svojo soudeležbo pri atentatu. Imenuje se Peter Zagorski ter pravi, da so ga komunisti podkupili. On je spravil bombe v zvonik, zapalil jih pa ni. Nadalje je pričal, da je bilo tistega dne v Sofiji nad štiri tisoč oboroženih komunistov, ki so nameravali med splošno zmedo in paniko proklamirati bolgarsko republiko. Tudi na Poljskem je začelo vreti. Na tisoče delavcev je za-štrajkalo, ker jim hoče kompanija znižati plače in podaljšati delovni čas. — Brezpdhelni so v večjem pomanjkanju kot pa žrtve tornada. TUDI NA Poljskem je začelo vreti VARŠAVA, Poljska. 3. maja. V glavnejm stanu taikozvaaie neodvisne kme«tfike stranke se je pripetila včeraj velika eksplozija. Kmetsko stranko tvorijo naj radikalnejši elcmen/ti, ki so pa zastopani v državnem zboru s petimi poslanci. Člani te stranke odločno izjavljajo. da me zasledujejo komunističnih ciljev. Policija pravi, tla je dobil tajnik Trojanovski, ki je znan pisatelj in urednik po pošti peklenski stroj. Misleč, da ima pred seboj zavoj knjig, je zavel odvijati papiT. Pri tem je pa sprožil pero, ki je bilo v štabu « električno baterijo. Sledila je strašna eksplozija. Trojanovskega so takoj odvedli v bolnišnico, kjer se še ni zavedel in ga tudi zaslišati še niso mogli. Kdo je rposlal peklenski stroj, se zaenkrat še ni dalo dognati. Grla rai stan neodvisnih se nahaja v bližini katedrale, kjer .se je danes vršila svdeana služba božja v navzočnosti visokih državnih uradnikov. ..Ntfeateri domnevajo, da so neznanci hoteli vprizoriti a t cut art. kakoršen je, bil pred kratkim vpri-zorjen v Sofiji. Bivši senator se bo poročil. MOBILE. Ala., 1. maja. — Poročno dovoljenje si je izposloval bivši oregonski senator Jonathan L. Bourns. Za ženo bo vzel Mrs. Frances Turner. Zemin je star ^Ivainfsedemdeset let, nevesta pa devetindvajset. Brazilski vstaši so zopet na delu. BUENOS AIRES, Argentina. 30. aprila. — Z meje poročajo, da postajajo brazilski vstaši v državi Sao Paolo, ki so se bili umaknili v notranjost dežele, zopet ja-ko objestni. Njihov prvi namen je zavojevati pristanišče La Guav-ra ob reki Parani. Koze v NeV Yorku. Ker so se začetkom tega leta slučaji Sraih koz precej širili po New Yorku. so zdravstvene oblasti odredile vse potreibno. da se to strašno bolezen omeji in prepreči. Včeraj je izjavil zdravstven! komisar mesta New York, da so v zadnjih dveh mesecih pojavili samo štirje slučaji. Velika železniška nesreča v Nemčiji. SPL0SNA VSTAJA V MAROKU Vstaška plemena prodirajo na šestdeset milj dolgi fronti. — Francoske vojaške straže so se morale umakniti s svojih postojank. — Francozi so pričeli z ojačenjem svojih čet. — Napredovanje se vrši vzhodno od Tissafa. — Vstaškega poveljnika Abd-el-Krima so že večkrat proglasili mrtvim, pa je kljub temu voditelj vstaje. SCHBJNDDEMUEHL, Pmisija. 1. maja. — V tukajšnji bližini je skočil danes zjutraj s tira vlak. ki je vozil (proti Berlinu. [Najmanj trideset do Štirideset oseb je mrtvih, dočim jih je na stotine ve« ali manj poškodovanih. Na tiru 4ta ostala samo dva vagona, vsi ostali so pa zdreali po obronku hriba ter pni tem potrgali vse brzojavne in telefonske žice. FEZ, Maroko, 2. maja. — Maroška plemena pod vodstvom vstaškega poveljnika Abd-el-Krima so začela napadati francoske postojanke na 60 milj široki fronti. V več slučajih so Maročani porušili francoske stražnice ter ujeli posadke. Zaenkrat je njihov cilj, polastiti se glavnega mesta Feza. Tukaj prevladuje mnenje, da se bodo straže z lahka ubranile napadu, ker imajo na razpolago strojne puške ter dosti drugega orožja in municije. Največje skrbi jim pa povzroča voda. Ako ne bo mogoče preskrbeti sprednjih postojank pravočasno z vodo, bodo izročene na milost in nemilost sovražniku. V ozemlju, kjer je izbruhnila vstaja, se nahaja nekako dvanajst tisoč francoskih vojakov. Vlada je odredila, da se nemudoma pošlje v do-tično smer ojačenja. Kot se sliši, gre ogroženim na pomoč dvajset tisoč izbranih kolonij alnih vojakov. RABAT, Maroko, 2. maja. — Uradno se objavlja, da so vstaši Riff-plemena začeli prodirati vzhodno od Tissafa ter da se tudi na drugih točah pripravljajo na splošen napad. Položaj na severni fronti je v splošnem neiz-premenjen. Francoske vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da bodo zaustavile vstaško prodiranje. Ze pred tednom so dospela poročila, da se pripravljajo Maročani na splošen napad v ozemlju, ki so ga zasedli Francozi. Francoska vlada se je pravočasno zavedla nevarnosti ter je ojačila svoje čete. Zadnjo sredo so izvedeli Parižani, da se je Si Mohamed, mlajši brat vstaškega voditelja Abd-el-Krima, postavil na čelo močne armade ter vpadel v francosko zono. Abd-el-Krim se je že leta in leta boril s Spanci. S premetenim menavriranjem se mu je posrečilo o-stredočiti pozornost v drugo smer ter zavzeti važne postojanke baš nasproti francoske vojaške zone. Časopisje je že ponovno poročalo, da je Abd-el-Krim mrtev, toda doslej se je še vedno izkazalo, da so vsa tozadevna poročila in namiga van j a neresnična. -V'-: Špancem je bil prizadel take izgube kot le malokdo. On je bil direkten povzročitelj vseh njihovih nesreč v Afriki. On je faktičen voditelj Riff-plemena v Maroku. Se pred kratkim je izjavil, da ne namerava za-početi nobene vstaje v francoskem delu Afrike, češ, da sovraži edinole Spance, ne pa Francozov. Nadalje je zanikal, da bi bil vodja pan-islamske-ga gibanja, kojega cilj je osvoboditev severni del Afriki vseh tujerodcev ter kojega gesla je: Severno Afriko mohamedancem! On ni vojak po poklicu, pač pa voditelj gibanja za osamosvojitev. Vojaške zadeve vodi njegov brat, ki je dobro izvežban v vseh panogah evropskega vojevanja. Abd-el Krim stanuje v vasi Aitkamara, kakih osem milj južno od Alhucemas zaliva. Odtam vodi politični in diplomatični del kampanje. Zaenkrat naj bi imeli Moročani absolutno monarhijo. Ko bi pa enkrat v splošnem malo bolj dozoreli, naj bi dobili ustavno vlado. PARIZ, Francija, 2. maja. — Danes so vse presenetila poročila o zopetnih nemirih na maroški fronti. • I* Vsi poročevalci soglašajo, da so začeli Maročani napadati na šestdeset milj dolgi fronti. Francozi se tolažijo z upanjem, da bo vstaše kmalu ugnal v kozji rog francoski maršal Lyautey, Avtomobil zahteva na tisoče žrtev. Lansko leto je bilo usmrčenih v avtomobilskih nesrečah nad 19,000 oseb. — Med smrtno ponesrečenim je bilo najmanj pet tisoč otrok. — Nesreče na križiščih. National Bureau of Casualty je izdal V«čeraj poročilo o avtomobil-nih nesrečah v Združenih državah. V poročilu je statistično dokazano, da se je leta 124 vsled avtomobilov smrtno ponesrečilo 13,000 odraslh oseb in 3000 otrok. V to število so vključeni i tudi avtomo-bilisti, ki so izgubili življenje vsled neprevidnosti na železniških križiščih. Razne vesti iz delavsega sveta. V poslopju neodvisne kmečke stranke je eksplodirala bomba. — Strankin voditelj je bil ranjen. — Ker je še vedno v nezavesti, ga dose daj še ni bilo mogoče zaslisati. McKEES ROOKS, Pa., 3. maja. Več tisoč delavcev, ki so zaposleni pri Pressed Steeel Car Company, jo zastavkato, ker jim hove kompanija znižati plače in podaljšati delovni čas. Med Strajkar-ji je dosti zamorcev, toda vprašanje plemena ne igra nobene vloge. Vsi se bore kot enakopravni Na križiščih je bilo usmrčenih C'laili iiit(^a razred£L 1688 oseb, 5650 pa ranjenih. DeJavei so zaštrajkali, ko je vod- Če vzamemo povprečno, se vsakislvo raz?laVdo, da bo znašal de-dan smrtno ponesreči 52 oseb, sko- !ovni c-aii (k'vet uV pol m sicor ro dva tisofč jih je pa več ali manj nevarno ranjenih. SACRAMENTO, CaL, 3. maja. Neprevidni vozniki so povzročili lansko leto v Californijd 1364 smrtnih nesreč. Leta 1923 je bilo število znnt.no manjše. V Los Angeles je bilo usmrčenih 474 oseb, v San Francisco 113, v San Diego pa 49. Ne režite poštnih znamk. Odkar je po novi postavi uveljavljena za nekatere slučaje znamka po pol centa, so prišli nekateri ljudje na orLginakio idejo — rezati znamke po centu v dve polovici. Take polovice so po tem prilepljali na dopisnice, kjer zahteva poštna oblast znamko za nadaljnega pol centa. Doslej še ni bil nihče zastrante-ga kaznovan, toda poštni mojster je vse posvaril, da je to proti postav no. Republika Salvador je izključila zamorce. SAX SALVADOR, 3. maja. — Kongres tukajšnje republike je sprejel predlogo, ki prepoveduje zamorcem vstop v deželo. ■šest dni. Prej so delali dolavei no f le vet ur. v soboto pa samo pot vico časa. Plače so jim že prejšnji teden znižaJi m sicer od 9 dolarjev dnevno na $5.60. Štrajk vodi Workers Party. CHICAGO, 111.. 3. maja. — Odbor za mednarodno delavsiko pomoč, ki je bil ustanovljen v West Frankfurtu. 111., je izdal zanimivo poročilo, iz katerega razvidno. da so žrtve tornada, kateri je divjal pred enim mcsecem po južnem delu lllinoisa, dosti na boljšem kot pa premogarji, ki so že dalj časa brez dela. Zi*tve tornada imajo jedi in .c-bleke v izoblju, dočim nimajo premogarji najenostavnejših potrebščin. Večina svetovne trgovine se bo vršila na zlati podlagi. WASHINGTON, D. C.. 1. maja. Včeraj je izjavil ameriški trgovinski tajnik Hoover: — S tem, da se je vrnil angleški t lin t-sterling na izlato podlago. se vrši devetdeset odstotkov svetovne trgovine na zlatem templju. Vsledteiga bodo cene dosti bolj stanovitne kot So bile dose-daj. Kot. znano, je -tudi nova nemška marka na zlati podlagi. ki ima na razpolago dovolj vojakov in dovolj izku- šenj« Ljudje so mnenja, da bodo Maročani prav kmalu spoznali, da so Francozi v vseh ozirih drugačni nasprotniki kot Spanci. ^DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so asi« cent sledsfej JUGOSLAVIJA* 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din__$85.50 Pri nakazilih, Irt maiajo manj MMnHam IB wtif n po&tnino in droge itnfte. » aadnje potto la hpbh)> ITALIJA IH ZA8BDEK0 OZEMLJE^ 200 lir .......... $ 9.40 500 lir.......... $22.50 300 lir........... $13.80 1000 lir .......... $44.00 k* 9M Ur nimmmm hmM pa 1» mš Pri naročilih, k _Jaja sa poštnino in oroge afaroike. Baipdfflja na sadnje poito ta Za pottljatre, Id presegajo FETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOO Lin dovoljujemo po mogoCcosti ie poseben popnat. FO&IjJATVB PO BBZOoA TOElTpiSMU IZVRŠUJEMO ffi NAJKRAJŠEM ČASU TEB EACONAMO SA STROŠKE New T« FRANK 8AX8ER STATE BANK 82 OorUandt Strwt, E«w York, m. t. .... .. „ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY / (A Corporation) Frank Sakaer, president Louis Benedik, treasurer Iz Slovenije. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list ta Ameriko in Kanado ........................ $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta _______________________ $1.50 Za New York za celo leto Za pol leta •••••t' Mtl«N«Mt»MMM Za nioeemstva za celo leto Za pol leta_____..................... %7.00 $3.50 %7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda1' izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in prceittkov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujej«*. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ NENADNA IZPREMEBA. Izza sklenitve premirja in uveljavljena zloglasnega miru v Versailles teče ze o-iuo loto. V teh osmih lettih se je pa precej izpre-menilo. Posebno se je izprcmeuiilo stališče, ki so ga nekoč zavzemale Združene države napram Nemčiji. Kako strašno sovraštvo je vladalo tedaj. Danes je pa vse nekako poleglo. Nemški mrilatarizem je v Ameriki izgubil .svoje nasprotnike.- Dandanes nikomur ne šine v glavo, da bi bilo potreba vzdržati demokracijo, vsled .katere je poslal tedanji predsednik Wilson svojo milijonsko armado v Evropo. Najizrazitejši predstavnik nemškega impcrijaMzma, sedanji predsednik Nemčije, marSal Hindeuburg, je nenadoma postal velik prijatelj gotovih ameriških krogov. V Ameriki je dosti nazadnjaških organizacij. Najbolj nazadnjaška med njimi je brez dvoma organizacija "Hčerk ameriške revolucije Naiee] ju je ji Mrs. Anthony Wayne Codk. Ko «o to gospo vpra-šali, kaj misli o najnovejših dogodkih na Nemškem, je izjavila: — Nemci -ni.-o mogli ničesar boljšega storiti kot izvoliti Hinden-burga svojim predsednikom. (V bi jaz imela v Nemčiji volilno pra-vieo. bi za nikogar drugega ne gla.-n.vala kot za llindenburga. Volila bi zanj iz istega vzroka ko1 so volile netite te nemške ženske. To pa zato, k« r je Ilind: nburir najodločnejši predstavite!j postave in reda ter najbolj odločen nasprotnik boljševizma in vsa'kcga komunističnega gibanja. S tem je gospa Co o ko v a povedala: Na svetu ni nevarnejšega sovražnika in škodljivca -kot je delavski razred. Na svetu ni važnejše in bolj vzvišene naloge Kot j" vzdržan je kapitalistične družbe. "Journal of Commerce*' se je še jasnejše izrazil: — Neprestano se govori o velikih nevarnostih, ki bodo posle-diea Iluidenburgove izvolitve. To je bedasto govoričenje. Hinden-burg je star in izkušen general. Že njegovo ime nam (garantira, da bo uredil a*- Nemčiji razmere boljše, kot bi jih mogel urediti katerikoli napolliberalni jurist a'Ji pa kak reformni socijadist. Mož Ilin-denburgovega kova je najbolj zanesljiva opora obstoječega reda. Oh se je odlnčno izrazil za Dawesov načrt. Njegova beseda pa nekaj velja in zaleže. Ce je on rekel, da bo Nemčija zadostila vsem zahtevami Dawesovega načrta, smo lahko prepričani, da se l>o to res zgodilo. Vsi interns i Združenih držav so koncentrirani v točni izpolni i-tvi Dawesovega načrta. Vodilnim krogom ne gre za nič drugega kot prejkoiuogoee iztisniti iz nemških delavcev težke milijone. Da se bo to izrabljanje uspešno vršilo, nam jamči že »samo Ilin-denburgovo ime. Nekoč — ni dolgo tega — komaj osem let — je zahtevala ameriška vlada odpravo militarizma in odwtarvljenje Hohehzotlerncev. Visoko gospoda bi se kaj hitro pobotala s kajzerjean ter od republikanski m režimom. Imperialistični kapital se je boril proti nemškemu lnrperijaliz- mu. V tem boju pa ni bilo ničesar od/kritega. Ta boj ni bil nič drn gega kot laž in hinavščina. Umrli v Ljubljani. Uršula Lettig, žena steklarskega mojstra, 67 letM. Pavla Marija Kerubina Rihar, uršuLinka, 39 let; Martija Miklavc, branjevcev sin, 10 tednov; Hedvika Šu-bi«, vdova vladnega svetnika. 61 let; Josip Belušič, hlapec, 16 let; Korel Wiedenvohl, učenec. 10 let .-Fran Podmenila, skladiščnik v državni prete^nici, 32 let; Marija Paulin. vdova graščinskega oskrbnika. 99 lot iu 1 mesec; Anton £>pendov, hira lev, 20 let; Ana Štemberger. zasebiuica. 80 let; Marija Šeruga, dninariea, 55 let; Bogdan Raste iger. rud. uradnik, 26 let; Antoai Erjavec, usnjarski pomočnik. 41 let; Ivan Mrhar. zidarki pomočnik. 2S let; Luka Klemene, občinski ubožec. 85 let: Viktor Teržon, želez, sprevodnik, 36 let: Jera Ba.tfič. rudarjeva žena. 40 let ; Marija Kune. hči perice. 7 mesecev; Dragotiu AVis-jak, nadzorniik varnostne straže v 'P-. 51 let; Julijami Sušteršič, delavčeva hči. IS mesecev; Ivan Ska-pin. žel. delavec, 53 let: Frančiška Rabič. posestniea. 76 let; Alojzija Sereov. krošnja rje va hči. 1 leto; Fran Bačar. sin sluge. 17 let: Angdela Kovač, poseslnikova žena, 36 let; Katarina Krauiar. užitka rica iz Šmarja. Mlad junak z nožem. ^Se ne 20 let stari posestnikov ^iai Jos. Resni k v Ra vnali pri lPoLš-niku oi>eta postati hud pretepač. Lansko leto je pred neko gostilno v Polšnilou z irožem čakal na Franca Repovža. a ker je prišel iz gostilne Adolf Repovž, brat Francetov, je kar tega trikrat sunil ?. nožem v roko ter ga težko poškodoval. Pretepač se je hladnokrvno zagovarjal: 'Ko je prišel Adolf zakonske otroke. Vso krivdo vali na svojo mater, ki ga je učila krasti. Čeravno je ljudstvo slepil s svojo pobožnotstjo. je pred sodniki izjavil, da sploh ne veruje v Boga. Prizna, da je malopridnež in baraba ter prosi, naj ga kaznujejo prav ostro, makar na 15 let. Sodišče niu je deloma ugodilo ter ga obsodilo na 2 in pel leti tež--ke ječe. Nevaren klatež. Po Beli Krajini se klati 27-let-ni ključavničarski pomočnik Viktor Bruimitiha iz Dutovelj v Julijski Krajini V Pribišju pri Semiču je od/nefcel posestnici Katarini Horvat veliko jeistvm. orodja iai 3000 Din. gotovine. Nadalje je o$rolj.ufa'l gozdnega delavca Ivana StHbaca iz l*ršniih sel za 600 Din.; v noči na 14. apr. pa je s po močjo še enega tatinskega tovariša ukradel posestniku Janezu Simončieu v Osojnikn 5 ovac in 3 tedne staro jagnjc v vrednosti 2750 Din. Voz in konj ukradena. V noči na 10. apr. je bil iz ne' za k len j dne ga h len-a posestniku A AtoI)rožiču iz Loške vasi ukraden konj in komat, posestniku Ivanu Sober ju v Toplicah pa poti skednjem stojdči voz zapravljivček. Konja je dva dni pozneje našel privezanega na slivo posestnik Matija Dcrgaue v Hrvaškem vrhu. TatoVa sta 'bila oči vidno dva gozdna delavca, ki sta poskušala spotoma tudi vlomiti v Derganče-vo zidanico. Bila sta pa prepo-dena. Gospodarski odnosa ji med Jugoslavijo in Francijo. PESEM O MAJU. Čarobni maj je v vseli očeh prižgal »krivnostme luči tajne i a vsem željam odprl sijajne poti ter sreu dal je smeli. Prijatelj, si že šel v nočeh samotno pot- z nedolžno golobieo in si s težavami 'kratil pravico moža do ženske — plašen, ves v skrbeh ? Jaz setm pa sam. ves sam na sveti. Le hrepenite, le se veselite, saj pesmi, ki jih vi živite, ne smem. ne morem jaz živeti. Živeti ne. smem jih le peti. * Na svetu so ženske, ki se med-seboj tako .sovražijo, da morajo biti neprestano skupaj, saoio da lažje opazujejo napak:; Iruga r.a drugi. Vslc-Vtega. ima tudi ženska več prijateljic kot pa moški pr ijateljev. Pariška '"Revue des Balkans" je te dni bodala posebno številko, posvečeno gospodarstvu nase kraljevine. V njej je med drugim napisal Atphonse Muzet. francoski trgovinski ataše v Beogradu, članek o gospodarskih odnošajih med našo državo in Framcijo. Vsebina članka je v glavnem naslednja: "Jugoslavija izvaža v Francijo predvsem gradbeni le,s. živo in zaklano živino, jajca. sadje (predvsem suhe česplje). volno, zdravilne rastline, kože in rude. predvsem baker in rudnika v Boru. Celokupni izvoz v Francijo je zna 5al na. pr. 1. 1923. vrednost okrog 213 milijonov Din: od tega je bilo za 100 milijonov rude (predvsem bakra). Leta 1924. je izvoz v Francijo zelo na rast el; njegova vrednost je dosegla 362.9 milijonov Din., kar znaša 3.08 odst. vsega ju gcuslo venske ga Izvoza. Kar se tiče izvoza lesa v Francijo. nam kaže statistika 1. 1923. vrednost 36 milijonov dinarjev. osvojiti retina tržišča, ne da bi hotela izkoriščati okolnosti. katere bi dovolile vedno iskanje izredno visokega zaslužka, je ona. ki najbolje prenaša udarce, katerih se je vedno treba bati na trgu za poljske 'proizvode. Le s tako metodo se da mirno delati, napredovati in tudi urediti dvig valute. Taka metoda ima največ izgledov da doseže praktičnih uspehov pri francoskih odjemalcih, ki imajo najraje stalne dobavljalee. ki se ne okoriščajo z okornostmi. da tezmerno dvignejo prodajno ee-no. Oglejmo si sedaj .še francoski uvoz v Jugoslavijo. Tu gre predvsem za izgotovljeno blago. Povoj na statistika kaže, da tvori francoski uvoz le 3 do 4 odst. celokupnega jugoslovenskega uvoza. Tudi to število je majhno. X a j veC-ji Vzrok temu je to. da je kraljevina £11^. drobila najrazličnejši mate-rijal na raeun reparaeuj. Zato Francija ni mogla za- .eti svojo 16. Ogenj v Dobovi. aprila ob četrt na 7 zvečer Jlepovž iiz 'hiše. seim si mislil-, vse- s0 S(' «ker lokomotive brzo- eino je, katerega vteekam, a rajši joi bil Framcetta Ressnik je dohil 4 mesece težke ječe ter mora plačati precejšnje stroške. Žalostna rodbinska slika. Xa vrvto je prišel iskra j no grd •slučaj, da se je sam obtožencev .zagovornik izrazil, da se je z gnusom lotil aktov. Obtožen je bil Fran Potočaiik, iposietetnikov sin iz Zagorice, da je zvečer 15. marca svojega lastnega o£eta do nezave- Raznoterosti Žita podeljuje plemstva. Posestnik Sehey. ki je svojčas peljal cesarja Karla pri njegovem poizkusnem puču na Madžarskt-m v mesto Sofpronj. je bil na'knadno imenovan za viteza. Oddelni načelnik Schager. duša le*gitimistič-nega gibanja na ozemlju 'bivše Avstro-ogrsJke monarhije, mu je te dni izročil listino, v kateri se Szreka podelitev dednega viteš-tva. Pergament ima podprs: ^Žita, regentinja za cesarja in kralja Otona.*' Madžarska odklanja ratifikacijo trgovinske pogodbe z Rusijo. Med Madžarsko in sovjetsko vlado je bila septembra meseca sklenjena trgovinska pogodba, ki bi morala biti do 11. aprila ratificirana. Ker je bilo koncem mar-ca oči vidno, da je ratifikacija do določeneiga termina nemogoča, je madžarska vlada predlagala podaljšanje roka za 6 mesecev. Sovjetska vlada je bila sicer pripravljena srprejeti predlog, toda le pod pogojem, da se opusti v pogodbi določena klavzula o največji po«odnofiti. Ker pa tvori ta točka glavni in najvažnejši del pogodbe, je madžarska vlada sedaj odgovorila, da nikakor ne bi mogla privoliti v ratifikacijo v tem ■smislu izpremenjene pogodbe. Kuga v Indiji. Kakor poročanj o iz Kalkute. se je pripetilo pretekli teden 550 slučajev kuge. Od obolelih jih je 512 umrlo. vlaka vnela gospodarska poslopja župnišča v Dobovi. V sosednjih krajih so kmalu opazili velik ognjen steber. Močan veter, ki je pihal, je požar še bolj razvnel, izredna sreča pa je brla, da je ta-Jkoj nato sledil hud naliv, ki je preprečil večjo nesrcjco. Na kraj; požara so prihiteli gasilci iz Obrežja. Mihalovca. Harmica in Laduč. »Naravnost začudeno je vsakdo po požaru pogledal, ko je videl, da so ostala na obeh straneh s slaano sto pretepal ter nezavestnega in poslopja nedotaknjena in vsega okrvavljenega vrgel na ce-'-»to in hišo zaiklenil. Šele usmiljeni Isosedje so ranjenca vzdignili in prisilili surovo ženo. da je odprla vrata. Starega Potočnika vsi sosedje hvalijo kot dobrega in delavnega goispodarja, dočhn je žena prava Ksamtapa, -ki daje otrokom — vseh je 10 — vedno potu-ho ter jih hujska proti očetu. Posledica njene vzgoje, je. da sta dva sinova, med' tema obtoženec, že bila zaradi tatvine kaiznovana. Dobrodušni oče se je odpovedal pričevanju ter izjavil, da sinu odpusti. ako ga prosi za odlpuščanje ter obljubi, da se ga ne bo več lotil. Na predsednikov in zagovornikov poiziv je obtoženec ne voljno o-prej pa je bliskaio in grmelo. Temperatura je iznašala zjutraj 0 stopinj. Umrli so v Trbovljah. Jože Rupnik. rudarjev sin. 7 mesecev .star v Ret jih 121; Cecilija Germadnikova, let stara, .iz Trbovlj; Lovro Stalita r. rudarjev sin. 10 dni, Ret je 123; Jožefa Kunsteljeva, rudarjeva hči, 3 tedne. Ret je 52; Jožefa Pirdčnikova. rudarjeva hči, 3 tedne. Lioke 37S: Framčiška Ig-rič-nikova, zase.bnica. 771et. Sv. Katarina : Blaž Lorber. ubožec. .">0 let. Sv. Marko; Marija Garabipkova. uboga. So let, Knrttdol 12; Matija Pravnikov, rudar. GO let. Ga-bcrsdco 16. Kakšen je razloček v javnem življenju med žensko in moškim ? Mož dela red. ženska pa pospravlja. * Neizkušeni ljudje smatrajo ske-ro vsakega svojega znanca za prijatelja. Izkušeni ljudje pa smatrajo skoro »slehernega svojega prijatelja le za znanca. Dame s smo že četrtega maja, pa javnost ni dobila Kovertovega dnevnika, katerega je obljubil izdajati z dnem prvega maja. Mimogrede omenim da včasi tudi prečaistiti gospod Koven« neresnico govore. ''Edinost** že celo leto poiziva vsak teden štirikrat na štirih stra-»neh ameriške Slovence, naj ji dobe tisoč novih naročnikov. Za teh tisoč novih naročnikov agitira tudi glasilo Katoliške Jed-notc, enkrat na teden najmanj na I treh str^sh. V ta namen j«' razposlal Kover-ta ma tisoče cirknlarjcv j>r> vsej Ameriki. Vsa ta .združena agitacija je roti ila komaj dvesto naročnikov. Večina njih je poslala naročnino zato. ker so bili naveličani vsilji vost i. To je doka.z, da Koverta presne to slabo robo prodaja, ker ima ta ko maloštevilne odjemalce. Atentator je priznal svojo krivdo. 'GLAS NABODA", THB BEST JUGOSIcAV AJ>VKBTB3INQ KIDIUK j," "bedo in iker mora skrbeti za 3 ne- KAIRO. Egnpt. 2. maja. — Sem je dospelo poročilo, da je bivši poslanec Chaifik. \-nct pristaš j55a-glul paše. priznal, dla je usmrtil Sir Lee Stacka. Povedal je baje tudi iz 'katerega vira je prišel denar. s katerim so bili morilci plačani. Proti bolgarskemu kralju ni nobene zarote. TiONDON. Anglija, 3. maja. — Bolgarska vlada je oficijelno izjavila, da ni bila proti bolgarskemu kralju skovana nobena zarota ter da atentatorji niso imeli namena odstaviti kralja tn zaaesti njegovo palačo. — Moje ime je Rozina — je rekla postarna gospodična, ki bi bila rada še vedno miada. Zlobnež je pa pripomnil: — Zdi se mi, gospodijl-na, da vas poznam še dzza časov, ko ste bili še Jagodica. * Tudi na Poljskem je eksplodirala bomba v neposredni bližini varšavske ^katedrale. Sedaj pričakuje svet. da bo še v Beosrradu počilo. S tem bo zadan slovanski vzajemnosti ponoven pečat. * Postava, kartero je mogoče edi-nole s pomočjo špijanov in ovaduhov zašilo izvajati, ne more biti dobra postava. Značilno je dejstvo, da je v Ameriki trikrat toliko Ircev kot pa na Irskem. Tega so posebno Amerikanci iu Angleži veseli. * Živel je modrijan, ki je takole modroval - — Če seru ibolan. grem k zdravniku. kajvti tnidi zdravnik mora živetti. Zdravnik mi da recept, s katerim grem 'k lekarnarju. Kajti itndi lekarnar mora živeti. Ko pa dobim zdravila, jih vržem skozi okno. kajtii tudi jaz moram živeti. * i l>ne 10. ali 11. maja bo inavgu-riran Hindertburg predsednikom nemške republike. •Pravijo, da bo pri tej priliki oblečetn v frak. sive hlače in da bo imel na glavi vb»k cilinder. ' Tako ho CTdeva iiemiske demokracije že v»wj navidez rešena. To je vsekakor majhna številka.-^normalno mesto v jugoslovenski kajti Jugoslavija je eden najvaž-(trgovini kol dobaviteljica meta-nejšlh lesnih producentov Evro-1 lurgičuih proizvodov. kevrnskih pe: ima namreč sede min pol mi- koiwtiukcij kakor tudi eiektrote-lijonov hektarjev gozdov. Pred : hničnih ]>redmetov. Končno pa je vojno je Avstro Osrrska izvažala v J skušala Jugoslavija kolikor mo-Franeijo vtč tlsrtč ton gradbee.n- j ^oče zmanjšati uvoz luksnsiiih ga lesa; od tega je prihajalo okoli pr« ilmet v. Ta uvoz je bil 1. 1922. ."jO odst. iz Hrvatske in Slavonije, celo popolnoma prepovedan. L. 1910. je -na pr. izvozila 19.:?00 ton lesa v Francijo in od tega je prišlo skoro 10.000 ton i/. Hrvatske in Slavonije. Sedanje številk--torej niso v ni kakem r^zrn« rju > predvojnimi. Juiro-lavija bi bila gotovo resna odjemalka na pr. za avtomobile. Francoska avtomobilna indn-strijči je v Jugoslaviji še vse premalo znana. Malokdo v .Iu«roslavi-ji ve. da je Francija izvozila leta Pred vojno je Francija krila j 192.'». avtomobilov za en in pol mi- lijarde francoskih frankov in v 1. 1924. nad dve milijardi. To je številka. ki dosega višino celokupnega letnega proračuna kraljevine Sil S. V svetovni avtomobilski produkciji jr Francija na prvem mestu za Zcdinjenimi državami. Izvaža svoje avtomobile v Anglijo, Italijo. Špansko. Nemčijo, Avstrijo in Ameriko. Bogat.ini iz New Ynrka in Chicaga prihajajo v Pari?:. tla -m tu nakupijo svoje luksuzne vozove. Tri velike francoske avtomobilske tvrdke Citroen. I'eu-giot in R<*nault plačujejo >ku-paj več davkov kakor vsi poljedelci Francije. Francoski avtomobili imajo na jueosk*venskem tr-gu ravno tako ceno kakor vozovi, k' se uvažajo iz drugih držav, iz-vzemši Fordove avtomobile. Pogodba med Združenimi državami in Finsko. WASHINGTON. I). (".. 2. maja. Finska je sklenila z Združenimi državami tarifno pogodbo. Pogodba bo imela koristne posledice za ol>e državi. velik dv*l svojje lesne potrebe z u-vozom. Po Vojaii se v Franciji ni skoro nič zidalo, izvzeti>ši v opu-stošenih |iokrajinah na severu. I vez lesa s*? je torej omejil samo na slednje. Les >o nakupovali Francozi predvsem v tVhokovaški. dokler ni čehoslovaška krona porasla. Francozi delajo načrte, kako bi se dal uvažati les kolonij. Ti načrti se pa nikakor ne bi dali naglo udejstviti in medtem se pa vedno bolj izseka vajo francoski gozdovi. Jugoslavija --i more torej z;i»i-griiraiti važno mesto na francoskem lesnem tržišču, in sicer direk t.nim potom. Cas je silno ugoden za to. Da se pa stvar uresniči, se mora uvesti direktni promet, ki je neobhodno potreben. Cešplje tvorijo drugo važno panogo jiDgoslovenske izvozne trgovine. Francozi vedno bolj ceni-jo jugoslovonske čcŠplje. ki polagoma izpodrivajo kalifornijske. Najhitreje bi se pa dal povečati izvoz zdravilnih rastlin v Francijo. kajti povpraševanje po njih je zelo veliko. Enako bi se dal tudi povečati izvoz živine. Poljedelska država, ki neprestano spreminja smeri svojega izvoza na ta naf-in. da hoče vedno le na jvišji dobiček pri prodaji in se pri tem okorišča s slučajnimi TjON1>ON. Anglija. 3. maja. — okolnostmi. si nebo nikol zasijrrv- j Mrs. Janet EteheMo j»- živela 20 rala stalnih odjemalcev. Lahko se , let v velikem razkošju. Oblasti so ji pripeti, da bo v let u. ko je ime-j ji dokazale, da si je vse bogaxtvo la obiLiio žetev, manj izvozila in nabavila z raznimi sleparijami. Za manj zaslužila, kakor bi bilo pri-.svoje pregreške bo morala sedem čakovati. Metoda pa. ki si skuša let sedeti. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Izvršuje DENARNA IZPLAČILA ?• DOLARJIH va vse kraje e JUGOSLAVIJI s pristojbino po i od sto; za izplačila od $i do $25. znaša pristojbina $/. DENARNA IZPLAČILA V DO L ARi IH Y ITALIJO s pristojbino 3 od sto; za zneske od $i. do $25. znaša pristojbina 75 cenlov. DENARNA IZPLAČILA V DINARJIH in LIRAH po najugodnejših cenah. DENARNE VLOGE *prejema na SPECIAL INTEREST ACCOUNT1' in jih obrestuje po 4%. Vjte vloge so pod državnim nadzorstvom. ■ -Sigurna, točna in hitra postrežba. -- Dolgo časa je sleparila. GT.AS NARODA, 4. MAJA 1925. Vpliv sleposti na duševni razvoj. (Nadaljevanje.) — Tovariš v Kristusu! Prija-tejska beseda naj Ti odpre oči in srce, da spoznaš, kako si delal krivico. Ni srda v naših srcih, a ker smo nedolžni in si nam krivieo storil. Te opomnimo. Xe govorim v svojem imenu, nego v imenu tovarišev. ki so mi dali pravico: gospodov Matije, Martina, Petra, Jurija, Odalrika, Tomaža in meniha Jerneja, pa vseh mlajših. Kriv si in petdeset ljudi bodo pod pričali, da je res, česar To dolže. Dolže pa Te po pravici, da si jim večkrat jemal čast pri vernikih, zlasti na dan svetega Urha. ko so se stekli ljudje od vseh strani. Govoril si s prižnice in neumno, da so farizeji, pijanci, nečistniki in nevedneži. hlapci neumnih in lenih skopuhov. Rekel si: lepši je prase v svinjaku, kakor duhovni v cerkvi! Kekel si, da kožarji več vedo o Bogu. kakor tisti, ki cerkveno desetino jemljejo. Rekel si in se ne moreš izgovoriti, da nisi nikogar imenoval, rekel si, da je na Tolminskem v vsaki fari po en poglavitni greh: v volčanski, cerkljanski,' idrijski, boiški, kobariški in šentviški. Hudobni! Zakaj si sebe zatajil, ki si prilika napuha, ki ji- kralj vseh grehov? Tovariš v Kristusu! Pod okriljem močnega prijatelj agospoda Ambroža si grešil obilno proti svoji postavni gosposki. Ne mi, ona Te bo sodila zsi tisto. Mi pa, ki smo Ti tovariši. jateljev ne boš imel veliko na svetu. — Nobenega več, — je vzdih nil vikar. Hladno ga je streslo. Začutil je, da mu bo hoditi težko pot in da nima nego koearje in tlačane. ki so mu vdani, otroke in žene. — In še ti se me bojijo, — je mislil. — ker sem trd. Tedaj se je približal vikarju er-nooblečen bled mož s temno redko kozjo brado, till, šibek in skromen, se poklonil nekam nerodno in pozdravil v mehki latinščini. — Kaj bi radi— je vprašal vikar po domače. — Spovedal bi se, — je odvrnil tujec. — Ali ste moj faran ? — Sem. — je pritrdil oni. — Na sredi poti v Zalaz stanujem. — Vrač, čudni mož? Slišal sem. Kdo ste pravzaprav? — Degradatus aetualiter ante t res. — je zinil tiho tujec. Vikar se je začudil. Nato pa je rekel mirno: — Stopiva v cerkev! — IV. V soboto zvečer pred prvo nedeljo v postu je bil vikar Janez pre bral evangelij sv. Matevža in se poglobil v skrivnostno zgovornost apostolovega drugega pisma do Korinčanov. — Eeee nune tempus acceptable. ecee nune dies salatis! — In je še bral in je fcivo občutil, zahtevamo, da očitno popraviš kri-j kako da sedijo okoli mize znano-vico, ki si jo nam delal. Tri nede- neznani ljudje. Pogledal bi kvišku Ije zapored boš s prižnice obžalo-i in bi jih videl pokojne vikarje in val in povedal, da si lagal, govoril jobliodnike tolminske fare, kakor neumno in krivično. — J jih je poznal in kako poslušajo, Duhovnik je rekel mrko: j kimajo modro z glavo, pritrjujejo — Lažeš se. tovariš v Kristusu, lin soglašajo vsak s svojo kretnjo: gos poti Josephus! močni Jakob Simonov, ki je bil v Nato je stegnil pismo nad ogenj praznik in nedeljo duhovnik pred in je gorelo. In je govoril: — Po zaslugi govoriš, zvijačnež! Zares, prase je lepši v svinjaku, kakor si ti! In čez hip je mrmral: — Za Gospoda, ki mu služim, stojim. Kaj mi morejo? In še z lažjo! In z zavijanjem besed? —Gospodje tovariši.! Ilaha! Pridite čez lii dni k pogrebu najljubšega mi očeta, gospoda Ambroža! Pridite! Vam boni še enkrat povedal, kdo je duhovnik in kakšen naj bo! — Saj bodo prišli. — je rekel čez hip: — bom skrbel, da ne bom prekratek. Prvi bledi svit dne se je risal na oknih. X?daj se je vikar dvignil izza mize in legel na klop. Da bi šel spat v posteljo, se mu ni več zdelo vredno. Odločneje je rastla svetloba v sobo in v mraku je rastlo čudno, nelepo in trdo obličje Mučen ika^ pripetega na križ. In je bila ena in ista bolest, ki se je odražala na razpelu in na licu tolminskega vikarja, ki je bil vsnul. . . * Tri dni za tem jr govoril tolminski vikar vpričo svojih faranov, številnih tovarišev - duhovnov, ple-mieev. Tolmincev in Cedaj.skih. — vpričo tolminskega glavarja in župana. ^Govoril je v kipeči sili čudne moči. ki je bila močnejša kakor kdaj kol i prej. Ecee, saecrdos Domini! Nebesa drži kakor steber. Kakor most je. ki nosi tovor in jezdeca. Oče je, ki uči, kara in tepe. in mati je, ki ljubi. Kakor njiva je: daje. kakor je prejel od svojega solnca. od svojega Boga. To je bil pokojni! Ni pa bil kar ne sme biti duhovnik božji. Vedno zopet je vzkipelo morje barev, ki so slikale greh, sedmero-glavo ltidro. Rastli so izrazi, ki so tolkli v obraz; bili so migljaji roke, ki kaže: ta je, tega mislim, ali ga ne poznate ? In potem po dveh urah polzvoč-ne besede je govoril vikar krčevito sloVo od pokojnika in prosil k nebu, da bi dalo Cerkvi pravih apostolov, ohranilo krepostne v kreposti in nagnilo šibke k dobremu. . . Družba pogrebcev se je bila raz-gubila. Vikar Janez je stal sam ob svežem grobu. Zdaj, Tco je bilo vse mirno, ga je ob&la trudna gin-jenost in je jenial slovo: sam zase, od prijatelja, od brata po duhu. In tedaj *e je spomni, da mu je re- ka ko se snop dresi in kako kobila ruje in se krave tečejo-- — Mar nisem Tolminec in me ni mati učila govoriti, kakor tukaj govorijo? Nisem jim govoril prav dozdaj. Jevane. nisi jim tako. da bi šla vsaka beseda v prav. Drugače jim boš povedal odslej in takoj jutri boš začel. Razgret je zače? hoditi vikar po sobi. In je iskal in našel iv ni bilo podobno jeziku sipostolovemu. A bilo je dobro in je bil zadovoljen in je mrmral: — Volčanski galjot! Svojim la-j®1' °'Co neprestano deluje in spre-stnim ovcam groaiš cerkvene jasli I Jt nia zavedno in nezavedno, hote zapreti! Jutri pridi ali pa pošlji j1v nehote, neizmerno veliko doj-poskišat, kako se pove kmetom in Slltn'- Najmanj 9 desetin vseh predstav sloni le na vidu. Slepec pa. rekel bi. gleda z roko, s prsti. Zaznamovati in predstavljati si moro le toliko. kolikor zamore Posledice sleposti na duševni razvoj so dvojne in sicer absolutne. to je take, ki so zavisuc že po naravi sleposti same. in relativne. to je take. ki ne izhajajo neposredno iz sleposti. ampak s? pokažejo vsled napa-'*ne in pomanjkljive vzgoje. Absolutne posledice moramo smatrati za neizpre-menljiv,\ relativne pa lahko od-straniimo s .smiselno vzgojo m poukom. Poudimo sc nekoliko pri absolutnih posledicah sleposti! Tu vzbuja predvsem na"o pozomo-t velikanska utesnitev čutnih zaznav kot poledica sleposti. Na- rutarjem! . . . * Prvo postno nedeljo je pridigo-val vikar Janez in je povedal, kakor nikoli poprej : — Ali boš nosil v malin na <*oro i som lahko cele skupine predme-k podružnici in boš romal v malin J tov. slepec ]>a k<>maj en sani pred- ati opažamo to pri onih slepcih, ki so slepi oil rojstva, iu pri katerih so zanemarili smiselno vzgojo. Taki otroci so morali navadno precep: it i vs osvojo prvo mlade/-1 v kakem kotu. Vsled brezdelja se njihove mišice niso mogle razviti in utrditi. Telo je postalo mlahavo. udje nerabni. Zlasti prihaja tu v poštev najvažnej slepeeevo čustvovanje ima zavest lastne sposobnosti. Moramo biti pa jako previdni, da ne vizbudi-iiio na eni strani optimizma, na drugi strani pa depresije. Prev*-Ijka ushižnost ni na mestu, nasprotno pa se poživita iu ojaeita pogum in upanje, ako ima slepec zavtst. da si more samostojno pomaga r i. Estptična čustva se naslanjajo pri slepcu s*koro izključno le na slušne zaznatke. Zato mu nudita .S' organ — roka. ki postane za poezija in glafoba res eteričen uv.i- tipanjo popolnoma nesjvosobna. Nima niti toliko moči. da bi gel otrok z njo vršiti najvažnejša vsakdanja opravila, celo jesti ne more ž njo. Brezdelje v mladosti se kasneje hudo maščuje. Za duševno živi j. nje slcpčevo je »sluh jako važen. I'lio ga veže z tek. Z-i verske dojme je jako dostopen. Povdariti pa moramo, da vodi versko čustveno življenje islejiee pogosto k prenapetosti, sa-njavosti. fanatizmu. Tudi brez strasti niso slepci. Te lialikujejo onim normalnih ljudi. vendar pa inrso tako izrazite. Nekaterim strastem pa -o močno PREBRISAN PUSTOLOVEC okolico ter mu dovaja razne estetike užitke. Toda ta čut mu je lah- j Podvrženi, ko poguben, zlasti tedaj, a.ko do-! lz te razpnivsec be čutne zaznave premoč nad tip- nimi. ker si* odteguje nje realnosti, razvija i i; istobraževa- pa se nedo- otipaii. Videti zaznamovano z oče-! gledmi predstavna lenoba, tvori oltarjem, od pondeljka do sobote pa kovač za* nakovalom; Matija Urhov enooki in tenkosluhi. Peter jecljavi iz Ljubinja. Urban niz Most, ki je kihnil med mašo, po-gasnil vse sveče in domaševal. preden so jih utegnili prižgati znova, veseli gospod Kirjelejsom. . . Sedijo modro in pritrjujejo: V ranah--v ječah--v postih--v čistosti--v znanju --v besedi resnice--v moči — v časti--v nečasti . . . per infamiam et bonam famam. . . ut seduetores et veraees. . . sicut je videl, da je sam. Poln tople .stanovske ljubezni je zamrmral: — Usmili se njih in mene, Tol-minei smo! Vsak sobotni večer je občutil vikar vedno zopet čuvstvo, ki mu ni vedel imena. Ali je bila svežost telesa, katero je bil po delopustu J umil v mrzli vodi. se obril in se čisto preoblekel ? Ali pa je bila nestrpna razigranost duha, ki je mislil na pridigo za prihodnji dan, veselo iskaje po sto imenih za eno resnico.- vse je dobro v Bogu. Tega svojega spoznanja vesel je iskal vikar za tistim živim v besedi in mu je bilo jasno: beseda je vesela. če ima Boga. in je žalostna, če je iz hudiča. — Hudič, — je čuvstvoval. dajem mu ime. ki ni grdo in žalostno. Dajem mu ime iz Boga. Njegovo pravo ime je drugo. Ne ni tako! Ne sme imeti imena Ne imena, ne glasu. In zdaj vem kaj je. Žalostni, brezimni, večno-nemi.. — Nato je vzrastlo veselje v vikarju: — Ti, Jevane, pa si zgovorni hlapec Gospodov in imaš prav kakor On svoje veselje z besedo, ki je kruh in ribe pomnožila. Slišiš jo, vidiš jo, kako pove, kako izreze, kako je ustvarila iz temnosti misli in želje, da vidi sto oči. Ti moreš z besedo sebe vzdigniti v veselje in k Bogu ravnati duše svojih ovčic. Sredi svoje vesele zgovornosti pa je postal vikar resen : — Gospodi znam golčati in v laškem in v latinskem jeziku; oni pa, ki niso gospodje in govore po otročje, kako naj me razumejo? Kaj vedo? Vedo in vidijo in ume* jo o mačjih solzieah, o oprtniku in listniku, o senikih in o ovsu, ki ga pes služi, o trti m al o vratu m mnbiču, o oš viku in blazini pod k vodi ? Ali naj se dedec kmisa in otroče koine? Otrebki so za teletom in otava za jarnico. Prva je košnja, potem so loniec; prvo je klas, je snop, in potem je ošvišek slame. Ne boš oblačila grejke pod srajco in dolenjca nad krilo. Vse po svoje, po pameti in prav. kakor je uravnano po pameti in od Boga ustvarjeno. Voda teče zmerom niz goro. vri)a se niiuži. spomladi, beza se razpihne križev teden, lešniki so čadni o svetem Jerneju, nebo podgori le k lepemu vremenu in kača ozimeje le poti jesen, kadar odprlme kozomor. Vse ob svojem času in prav, kakor je ustvaril Gospod : črešnje, da se pšejo. koža, da se piša ; iz megla, da štrka in mreini. Vse je dobro, vse od Boga! Zato Ga hvali in moli! Boš rekel, da govorim lisasto. Ti sam si lisast in neumen! Vse je dobro, vse je od Boga ! Tudi slabosti in bolezni je dal. Sedem jih je dal: — sušico, bodilj, divje meso. skrnino. kostenico, golico in smeti. Lahi pa so prinesli »v deželo še beneški o-genj. To je. da- ni žloti sladka šiba. pa je zdrava! Če gre bolezen po ljudeh, ali ni dal Bog lekov proti njejSedemkrat sedem jih je dal: smolo in jazbečje sadlo. srčno zelje, spalko in pelin in vse tiste, ki so jih znašli učeni ljudje: karda-mon, kasija. terjak. vinum hispa-nicum, lapis prylls in lignum sacrum za laški ogenj. Nisem lisast, golčim in je nisem golsnil nepravične. Zloti šibo in brezovo mast, da bo zdrava. Za pokoro so nam bolezni in potresi in tlaka in lakota, za pokoro telesu, ki je secundum medicos prašičjemu podobno. Za pokoro telesu nečistemu in v življenje dušam, ki so večne. Tako je Bog odločil in storil. Ti pa si ravnal narobe. Hudič te nosi ko-lonce v greh. Potno srajco boš vrgel raz sebe, ali duše umazane ne boš umil. Ali hočeš res ostati me-Ijušnik, suha grapa in prijatelj snedi in se obaliti v peklensko jamo? O človek! V tem svetem postnem času, ko je šel sam Gospod Kristus v puščavo pokoro delat, spreglej in se ob vedi: Kakšna je moja duša ? Povedal ti bom na tiho! Gosposke žene in hčere v mestih nosijo na desni roki kožušček, pa mu pravijo 'boljšji hlev', zato ker gredo vse bolhe iz obleke v to dlako. Tak bolšji hlev je tvoja duša : ušiva je, gnidava, gar jeva, o-piščena .smetna in smrdljiva. V imenu Gospoda Jezusa, Iki je hudiča, zapeljivca mutastega pognal in strah oval, ti ukažem, da se kesaj in vrni k resnici in pravici, da ne boš drevo nerodovitno, pitomen les peklenski kopi. To te prosim, ne naredi mi tega, da bi bil prišel z molznikom in sem našel jalovico, ki ji ni oddajati vimena. Amen. * Spor Volčanov z domačim vikarjem Jožefom pa se je bil poostril. S človeškim blatom so mu bili namazali kljuko pri hišnih vratih, da se je omadeževal, ko je vstal k maši. JavnO so ga grdili, da ima ljubico v Tolminu. — Iz tvoje fare ljudje hodijo in trosijo laži v Volčah o meni, — jo sporoČiL- Menezeis vikarju Janezu in vikar tolminski je odgovoril: met. ali celo le del predmeta, to je onega, ki ga more otipati z roko ali prsti. Prav tako odpove slepcu tip tudi pri majhnih 'predmetih v naravi, umetnosti, ki so oče-u videa popolnoma dostopni. Tip j ■ navezan le na telesa, na plasti. Ploskovne predstave, ploskovni opisi so slepcu nedostopni. Koliko škodo mora utrpeli pouk. 'kako ga ro otežuje, je jaSno vsakomur. Lipa pisava, merstvo, risanje, -s'likauije. 'krasota podob in slik. pisani travniki, gozdovi, nebesni oblok. solnce. luna, zvezde i>t t o ji z njim celo v direktnem na-sprotjju. Vzrok nagnenja k brezdelju 4*k' sanjavemu življenju" je tudi govor. Za vsak predmet, ki ga vidi normalen otrok, izve takoj tudi ime. Pravimo: ime in predmet se krijeta. Kaikor hitro sliši otrok fiine znanega predmeta, se mu vzbudi njegova predstava, slika prednWova pa reiproducira ime. Slepi otrok sicer tudi sliši ime predmeta, toda le redko nastopi s slušno tudi tipna zaznava. Ime ostane samo glas. predmet pa ustvari kvečjemu fantazijo, z nadomestno predočbo. Ker je govor obeli otrok isti. razpolaga normalni otrok z obširnim besednim zakladom, govor slepega otroka pa je reven po svoji vsebini, iz česar seldi. da se slepee marsika-terikrat vara v svoji izobrazbi in v svojem razumevanju o resničnem svetu. Iz povedanega s|>oziiamo lahko tudi vpliv sleposti na slepčevo hotno življenje. Slepec, ki ne more slediti raznim tvornostim, kojega nagon k posnemanju se ne vzbuja. ki se naslaja samo ob fantaziji. nadiha že po naravi k brezdelju. Res je, da deluje njegova domišljija neprestano, toda roke aie prejmejo od možganov nobene naloge, zato mirujejo. Ako mu poleg tega vedno strežemo in nudimo vsa ko.vrst no pomoč, ostane slaboten in brez vsake energije. Povdarjamo. da se to nanaša le na one slepce, ki so prepuščeni samim sebi. Potom smiselne vzsro-(je in pouka lahko fzpremenimo to slabost in malosrčnost v svežo in veselo delavnost, hotenje pa razpalimo do najvišji/h smotrov. Kar se tiče vpliva sleposti na slepčevo čustveno življenje, naj omenimo, da se razvijejo pri slepcih. prepuščenih sam sebi, nižji čuti prav močno. Smotrena vzgoja pa Spremeni ta nažja čustva v višja : v sočutje, esteska. verska do- Neobičajuo karijero je napravil neki sle pa q, 'kateremuai še danes oblasti ne vedo pravega imena. Mož je v rdkah montrealskega redarstva. Pravi, da je po poklicu bankir in da se piše Gray. Rodom je slepar iz Poljske, toda angleškega jezika se je navadil najbrže v kaki angleški kaznilnici. Lani se je pojavil v Pragi n« ki Harry William Gray, lastnik isto-imene bo«rate> ameriške tvrd'ke. To je bil naš anantrealski ujetnik, kateremu se je posrečilo spraviti v praške liste vest o svojem bajo-slovneru bogastvu. Na podlagi časopisne! vesti je dobil slepar važno koncesijo. S tem je dosegel šc nekaj drugega. Neka bogata vdova se je začehi zanimati zanj ter jf kmalu stopila s sleparjem v zakon. Gray je živel v Pragi več mesecev. O-sleparil je več praških denarnih zavodov za mastne svo-te ter je* zvabil na svoj led celo praško vlado. Z njo se je pogajal glede ouenitve življenskih potrebščin. Obe tal je namreč vladi velik dolarski kredit ter je hotel v zameno za to uslugo kupiti vse velike m lines v češkoslovaški republi-pa vsaj deloma velik razlo- ki. Poleg Prage sc je posrečilo ček med slepcem in videem. TejGravu s spretnimi manipulacija-posebnosti pa moramo temeljito „ii -pridobiti tudi češka mesta PO2113*«. i predvsem Bratislavo in Cheb. V _ obeli krajah se je pustolovec pred- stavil za angleškega diplomata m j IjnKlic so mu šli drage volje na roko. Toda Graveva karijera je bila i kot teem koncev -/eio žalostna, i Njegovega veselja pa je zdaj ko- mo. lahko spoznn-da postoje marsikatere raz-niefl duševnim razvojem slepega rn videčega otroka. To je dalo povod za racijonalno slej>čev- R1ENTŠIN. Kitajska. Danes je mniČila eksplozija T>e- j nfc v ^^trealu. kjer ga je poli-huan arzenal pri Tientsinu. Pi-i tej ;cija Jz'tak,li-1 zaprla in kjer priliki je bilo usmrčenih 40 Kitaj- jdcla rseda-' temeljito pokoro cev. Ranjenih jih je bilo par stojsvo^e breeve.^tnc sleparije. Kaj je povzročilo eksplozijo, se ~ zaenikrat še ni moglo doirnati. za Uvedba 44-urnega delo vnika. BRISBANE. Avstrali ja. ma---ja. — Dne T. julija jetošnjegp. BUENOS AIRES. Argentina. 3. Meta bo v Queensland uveden 44-maja. — Vstaši v državi Sao Pao- urni delovni teden. Nova odred-lo so zaplcuiili neko paraguajsko j ba bo v\elja\nia za vse -delavec M^-ladjo v 1'arano reki. Nadalje poroča, da srtanišč« so vstaši zavzct!i pri-1 plače Santa Elcna. 'šaue. n istrski predsednik izjavil, da He bodo vsh Altega zmanj- nje k brezdelju, k pasivnosti. Zla- ni o vinska čustva. Velik vpliv na Nove po^jatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. fo teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilem, da-katere ne zmanjka, predrto dobimo vaše naročilo. Z naročilom poiljite potrebno sroto bodisi % money ordrom, ▼ znamkah sil gotov denar t unrnuem pisarn as: &IS NARODI &2 CertiafldtSL, New Yert Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljen! pisalni itrol "OLiy«B" $2a B strelivo va slovenske črke, č,i,i— ^25 22 •OLIVER* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Tako] lal-fe ysak pil«, Hitrost pisanja lobite « yajedo zag-otovil"... Marjrareta je zmajaia z glavo. Noben človek \yt mu ne vrjel. Kaj pamagajo besede v*pničo uničujočega dejstva, da je zapustila mlada deklica sredi noči stanovanje gospoda? Ni bilo treba niti trpkega, sovražnega raapoložeinja cele dražbe proti njrj, da se eelo večnost ravno po njem. Zapuščena in izgubljena, krtt kamen na cesti! Kocke so padle. — Poveži »vojo c nI jo. V -tej hiši ne moreš več ostati, _ tako ji je rekla Neža. Kaj pa bo šele rekla, ko bo zjutraj Srvedela eelo strašno resnico, ko bo izvedela, 'kaj se zgodSlo in Jcaj je stori' sodnik svoji nevesti. — Margareta se je stresla. Le tega ne doživeti! Ali naj do zadnje kapljice izprazni čašo gorjmpa? V tej hiši ne more več ostati. Oditi mora — čimpreje, tem . ^boljše. Mehanično je prijela za luč ter jo iižgala. Nato pa je pričela spravljati skupaj svojnh par stvari. Na mizi so ležali listi in s temi je pričela oMijati svojo borno la-staino. Nato je odprla majhen kovčeg ter pri tem razmišljala, kam naj gre. Kam v veliki, tuji, strašni svat? Pokleknila je ter dvi-, G™1* roki Proti nebu: — Ker so me ljudje zapustili v moji bedi se me U>mi!i, Ti. dobrotni Oče! Nobenega drugega pomočniJka nimam LV svoji bedi kot teibe teamega. Njeno srce je na čudovit način pomirilo. Napravila je v duhu e>voj načrt. Najprvo se bo vrnila v penzijonat. kjer so jo nekoč tako prijazno sprejeli. Tam bo že našla sredstva in pota, da si pomaga naprej. Ko pa je Margerrta zopet prijela za kos papirja, so padle njene oci na velik oglas. Mehanično si ga je ogledala. — Žene in gospodične izaforažemh stanov, ki čutijo v sebi poklic, da so posvetijo postrežbi bobiikov. najdejo vedno prijazen sprejem v otroški bolnici Bethsesda. — Sledilo jc ime neWa velike-a mesta. ° Iz ust Margarete se jc izril krik radosti. Vzravnala se je in radost je prešinila njeu obraz. — Vedno so sprejete, ob vsakem času! Diakonisinja! Noben drugi poklic bi ji ne ugajal tako kot poklic bolniške strežnice! Pred par urami je sama doživela, koliko veselega zadovoljstva je v delu Samaritana. Izpolnila je se je volja Vsemogočnega, ki jc rekel o samem se- — Moja pota ni»o vaša pota! Srce Margarete jc pričelo burno utripati od radosti. Našla ie zavetje! Pričela je hitrejše spravljati skupaj svoje stvari ter zrla po majhni, čedno opremljeni sobi. Nato je najpisala par vnstic za stri-, ca ter se mu zahvalil za vse dobro, kar ji je storil. Zagotovila mu je pri spominu na stariše. da je nedolžna, čeprav bo vse kazalo pw>-'4 njej. Njena vest jc čista in njena čast neomadelaervana. Kljub temu pa se noče še nadalje izpostavljati natolcevanjem ter biti breme zanj. Prosila ga je, da naj neozpoveduje za njo in da naj jo prepusti usodi. Rada bi se osebno poslovila od njega, a boljše je da mu prihrani to razburjenje. Na ta način je zaključila Margareta svoje pismo, z zadnjim pozdravom na st rica, ' t, r I -7 Pismo je položila na -sredi mize. Luč svdče ji je padla na roko in v luči je zableatel zaročni pr- L Mlada deklica se je stresla. Polagoma je snela prstan tesr položila toa pismo. Zdelo se ji je kot da je ]>adla z njmih ramen velika teža. Bnsk& narodna pravljica. Prevel dr. K. Preobražen ski. (Konec.) (Dalj« prihodnjič.) — — ^ ' ? — i — Ne boj se," pravi nato starec. "Bog ne zapusti nedolžnih." Pihnil je na pismo in pečat jc postal zopet. cel. "Hodi z Bogom in izroči pismo Markovi ženi." Vasilij je prišel k gospodinji. Oddal ji je piisano. Ta ga je prečita la, se zamislila ter pokazala hčerki, kaj piše otče. V pismu pa je stalo: "Žena! Ko to dobiš, poroči že drugi dan Anastazijo s tem slom. Če tega ne storiš, te bom kaznoval. To je moja srčna želja." Bogatašem ni treba pripravljati gostije, pri njih je vse gotovcf. Vasilija so lepo oblekli in ga pokazali Anastaziji. Bil ji je všeč in grin; Springfield, Matija Barborich Wankegan. Frank PetkovSek. Franklin In okolico, Aston Saljal. Kitamlller. Fr. Yodoptata. Michigan. Detroit, Ant Janeslch in J. D. Judulch. Chiaholm, Frank Oonle; my, Joa. J. Peohel; Eveleth, Ixmla OouSe; Gilbert, Louis Vessel; Hlbtrlng, John Por-Be; Virginia, Frank Hrvatich. at Loula. MIka GraMJaa. Grška narodna -skupščina je a 141 proti 45 glasovom, sprejela zakonski načrt glede (podvojitve obstoječih 10 odstotkov dančnih. naklad na vse direktne in indirekt-ne davke, finančni minisfter je o-poizarjal v svojem eksrpotzeju, da se namerava s^pm doseči v prvi vrsti ravnotežje v proračunu, obenem pa povišanje tečaja drahme. Po sprejemu projekta se je zbornica odgodila do 6 maja. Zastopniki "GlasNartft" kateri so tliatt fuodt1 Task katero Je "Glas preJeL "Glas Naroda"* Iti ta pol leta fS.00; Kast Helena, Frank Hrella; Ktata, Onogr Zobe«. New Tsrkx Gowanda, Karl Sternlaba,; Littla Falls, Frank Maal* OMs: Barberton, A Okolish. John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Shn-Cič in Charles Karlinger; Collinwood, Hath. Slapnik; Lorain, Louis Asian In J. KnmSe; Nlles, Frank Kogoriek; Toungatown, Anton KIkelJ. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 amo že skoro razprodali V kratkem dasn smo ga prodali več tisoč. tCdor ga hoče imela, naj ga takoj aaroči, ker ga je le se par eto izvodov zalogi Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni na Si zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj se podarijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING 00., 83 Cortlandt St., N. T. O. Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demahar; Conemangh, Vid Bo-vanfiek In J. Brezovec; Claridge, Anton Kosmov, Fr. Toshar, A Jerina: Dualo An t. TauželJ; Export, Lonls SupsnGfi Forest City, Math Kamin: Farrell. Jerry Okorn; Imperial, TaL Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City In Okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Pansbek; Johnstown, John Polanc Id Martin Koroshets; Luserne; Anton Osolnlk; Llojdelt John Jereb, Mid way, John 2nst; Moon Ron* Fr. Ma cfcek In Fr. Podmildek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In JJ Jakobicb; Beading, J.Pezdirc; S heel ton, A Hren; Turtle Creek In okolico, Fr Schlfrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, JurlJ Prelveh; Willock, J. PeterneL Weal Ylixlnla: Ooketoo, Frank Ifflwankee, Joseph Tratnik In Jos Korea; Racine In okolico, Frank Js lenc; Sheboygan, H. Svetila. Black Diamond, G. J. rywring: Bock Sprloga, Louis Tauchar. Poleg gortnavedenlh so pooblaXBeaS loMrmtl narotelai todl fi —frrffc« K. X Je iT. m mm Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-•Icega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko, Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tanCno poučen o potnih listih, prt Ijagl In drugih stvareh. Pojasnila, ki vsa jih samorem dati vsled nafte dolgoletne lakuicje Yam bodo gotovo v korist; tudi pil* poročamo vedno le prvovrstne par-nlke. ki imajo kabine tudi v HL razreda. Glasom nore naaeinlike postave ki je stopila v veljavo a 1. julijem 1924, samorejo tudi nedr$avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto In ako potrebno tudi delj; tosadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniSkl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi % New Torku pred od potovanjem, ter se poflje prosilcu v stari kraj gla som nsnovejSs odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Is starega kraja, naj "»m prej plSe za pojasnila. Is Jngosla vije bo pripuSCenlh v prihodnjih treh letih, od L julija 1924 naprej vsako teto po 071 priseljencev. AmerlSkl drfavljani pa samorej dobiti sem Cene in otroke do 18. Is ta brez, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StarlSi in otroci od 18. d* 21. leta amerlSklh drlavljanov p Imajo prednost v kvoti. Pilite s pojasnila. Prodajamo vozne lists sa vsi prs ge; tudi preko Trsta zamorsjo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St„ Hew York Pozor čitatelji. Oposorits trgovos te o-brtnike, pri katerih Irdpn-jsts ali naročate in ste s njih postrežbo sadovoljni« da oglsinjejo v listu "Gla« Heroda'9. 8 tem boste ▼stregli vsem« Uprave "Glas Haroda' Prav vsakdo— kdor ka] liče? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼Bakdo priznava, da imajo (ododt uspek § 1CALI OGLASI ▼ "Gla i V a r o d a99 BOJA®, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI ffliOVENSKI DNEVNIK V ZDBUZENin DRŽAVAH.