raziskave in razvoj
UDK: 674.06:658.562
pregledni strokovni ~lanek (A Professional Rewiew)
Certificirani lesni proizvodi (CFP) vidiki, stanje in perspektive
avtor Mitja PI[KUR, Gozdarski in{titut Slovenije, Oddelek GTE, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA
Certificiranje gospodarjenja z gozdovi in lesa pridobiva pomen. Certificiranju gospodarjenja z gozdovi sledi sledenje lesa in ekolo{ko ozna~evanje izdelkov (eco-labelling). Sledenje lesa (CoC) je klju~ni element celotnega sistema, saj povezuje certificiran les iz trajnostno gospodarje-nih gozdov s potro{nikom. Izraz CoC (Chain of Custody) ozna~uje proces kontrole in nadzora proizvodnih in distribucijskih tokov lesa od gozda do kon~-nega izdelka. Jasno definicijo CoC podaja standard PLUS 1163 (Canadian Standard Association), ki CoC opredeljuje kot sistem sledenja lesa, ki izvira iz certificira-nega gozda, skozi vse faze lastni{tva in preoblikovanja od certificiranega gozda do kon~nega uporabnika. CoC je prvi pogoj za rabo blagovnih znamk razli~nih certifikacijskih sistemov. Organiziranost, delovanje in struktura sistema certifici-ranja na primeru sistema PEFC so bili predstavljeni v reviji LES v {tevilkah 7- 8 in 9. Ker pa ima certificiranje tudi (ali predvsem!?) posledice z vidika tr‘enja lesa, je smiselno osvetliti nekatere vidike ekolo{kega ozna~evanja (eco-labelling), vpliva na trg, stanje na trgu certificiranega lesa in lesnih izdelkov (ponudba/pov-pra{evanje) ter na perspektive in mo‘ne smeri razvoja. Osvetlitev na{tetih vidikov je pomembno zlasti z vidika lesne industrije, ki se v mnogo ve~ji meri soo~a s trgovino in posledi~no s kupci lesenih izdelkov.
SEZNAM OKRAJ[AV IN KRATIC
ATFS American Tree Farm System
CERFLOR Certificate of Origin of Forest Raw Material (Brazil)
CFP Certified Forest Products
CoC Chain of Custody
CSA Canadian Standards Association
DIY Do It Yourself
EPDS Environmental Profile Data Sheet
FFCS Finnish Forest Certification System
FSC Forest Stewardship Council
GATT General Agreement on Tarifs and Trade
GEN Global Ecolabelling Network
GFTN Global Forest and Trade Network
ITTO International Tropical Timber Organization
LCA Life Cycle Analysis
LEI Lembaga Ekolabel Indonesia
MTCC Malaysian Timber Certification Council
PEFC Pan-European Forest Certification
PPM Processing And Production
Methods
SFI Sustainable Forest Initiative SFM Sustainable Forest Management WTO World Trade organization
GLAVNI SISTEMI CERTIFICIRANJA V SVETU
Trenutno je v svetovnem merilu ve~ sistemov certificiranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in lesa.
PEFC (Pan-European Forest Certification)
Evropski certifikacijski sistem. Podpirajo ga lastniki gozdov in lesnopredelovalna in papirna industrija. Delno je podprt tudi od okoljskih nevladnih organizacij. Trenutno je uveljavljen v evropskem prostoru. Svetovno zajema najve~ certificiranih povr{in gozdov. PEFC vklju~uje sistem Chain of Custody in rabo blagovne znamke.
FSC (Forest Stewardship Council)
Univerzalen sistem certificiranja je nastal v za~etku 90-ih let kot odgovor na pere~o problematiko izkori{~anja gozdov predvsem v Afriki. Podpirajo ga najve~je in najvplivnej{e okoljske neodvisne organizacije (WWF, Green-

ijaLes 54(2002) 11
raziskave in razvoj
peace …). Podpornik je tudi Svetovna banka (World Bank), ki deluje preko zveze World Bank/WWF Forest Alliance. Najve~jo podporo ima od omenjenih vplivnih okoljskih organizacij in segmentov trga in industrije v nekaterih dr‘avah (Velika Britanija, Nem-~ija, Nizozemska, delno ZDA). Trenutno ima prevladujo~ vpliv na trgu certificiranega lesa. FSC vklju~uje sistem Chain of Custody in rabo blagovne znamke.
SFI (Sustainable Forest Initiative)
Sistem SFI je industrijski standard, ki ga je razvila ATFSA (American Forest and Paper Association). Sistem je operativen v ZDA. SFI vklju~uje sistem Chain of Custody in rabo blagovne znamke.
ATFS (American Tree Farm System)
Sistem je bil razvit predvsem za lastnike gozdov. Razvila ga je fundacija AFF (Ameriacan Forest Foundation). Deluje ‘e od leta 1941 in je najstarej{i program presojanja skladnosti trajnost-nega gospodarjenja z gozdovi. Podpira ga ve~ neodvisnih okoljskih organizacij, v zadnjem ~asu pridobiva podporo vplivnej{ih predstavnikov lesne in papirne industrije. ATFS ne vklju~u-je sistema Chain of Custody in rabe blagovne znamke.
CSA (Canadian Standards Association)
Sistem sloni na standardih ISO 14000. Razvili so ga CSA (Canadian Standard Association) in lesna industrija. Podpirajo ga vplivni predstavniki lesne in papirne industrije. Sistem deluje predvsem v Kanadi. CSA je pred kratkim razvil lasten sistem Chain of Custody in pravila za rabo blagovne znamke.
Drugi (Keurhout, MTCC, LEI)
V svetu je tudi ve~ nacionalnih siste-
ijaLes 54(2002) 11
mov certificiranja, ki so bodisi še v fazi razvoja in implementacije bodisi znotraj večjih certifikacijskih sistemov (npr. LEI Lembaga Ekolabel Indonesia in MTCC Malaysian Timber Certification Council).
Keurhout je neodvisno certifikacijsko telo, ki je nastal na podlagi nacionalne pobude različnih segmentov družbe ter na podlagi vladnega programa o minimalnih zahtevah za ves les, ki se uvozi v Nizozemsko. Predstavlja “skrbnika nad uvoženim lesom” (gate keeper). Presoja skladnost certifikatov različnih sistemov glede na določila o minimalnih pogojih, predvsem glede na traj-nostno gospodarjenje in poreklo lesa.
Na vidiku pa so novi sistemi certificiranja v državah v razvoju (Gana, Brazilija ...), ki pomenijo velik potencial za večanje površine certificiranih gozdov in posledično certificranega lesa. Primer razvijajočega sistema je CEL-FLOR, ki nastaja v Braziliji, in bo postal v kratkem operativen.
Največje povezovanje in privzemanje medsebojnih sistemov poteka med PEFC, CS A, SFI in ATFS. Skupina FSC ima mednarodno pod svojim okriljem nekatere nacionalne sisteme (npr. LEI Lembaga Ekolabel Indonesia). Velik vpliv, predvsem na trgu tropskega lesa, ima MTCC (Malaysian Timber Certification Council), ki je zaprosil za sodelovanje v svetu PEFC. Interes po sodelovanju in potrditvi skladnosti sistemov certificiranja so pokazale tudi Avstralija, Čile in Malezija.
OZNA^EVANJE (LABELLING)
Označevanje (labelling) je proces, ki potrjuje splošno ekološko prednost produkta ali storitve.
Certificiranje in označevanje v sektorjih gozdarstva in lesne industrije lahko ločimo na: certificiranje gozdnega
kompleksa z vidika trajnostnega gospodarjenja, certificiranje lesa kot obnovljive industrijske surovine (če izhaja iz certificiranih gozdov), certificiranje/ ekološko označevanje lesenih polpro-izvodov in certificiranje/ekološko označevanje končnih proizvodov (Košir, 1999).
V primeru označevanja lesenih izdelkov po sistemih FSC, PEFC in drugih, se označevanje nanaša na kvaliteto gospodarjenja z gozdovi, iz katerih izvira les, iz katerega je narejen izdelek. Prvi pogoj sta torej certifikacija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in verifikacija Chain of custody. Poglavitna prednost tovrstnega ekološkega označevanja izdelkov (storitev) je v pozitivni diskriminaciji lesa, ki je bil pridobljen v skladu s trajnostnim gospodarjenjem (SFM), preko trga. Nasprotno imajo različne oblike bojkotov in prepovedi lahko nasproten učinek. Take akcije ne upoštevajo specifičnih razmer niti posledic, ki izvirajo iz takih ukrepov, njihova učinkovitost pa je vprašljiva. Povpraševanje po tropskem lesu se tudi v primeru bojkotov in prepovedi ne zmanjša, spremeni se samo lokacija nadaljnje predelave lesa. Glavni razlogi krčenja gozdov (kot glavnega argumenta nevladnih okoljskih organizacij za take ukrepe) so predvsem neurejene razmere v tropskih državah. Zaradi zmanjšane vrednosti lesa se lahko zaradi zniževanja stroškov praksa pridobivanja še poslabša.
Posledice bojkotov in uvoznih prepovedi so lahko naslednje (Varangis in sod., 1993):
•  zmanjšanje ekonomske vrednosti že tako podcenjenih tropskih gozdov, kar ustvarja gozdarstvo nekonkurenčno glede na druge rabe prostora (kmetijstvo);
•  uvozni bojkoti in prepovedi vplivajo le na 20 % svetovne

raziskave in razvoj
proizvodnje tropskega lesa (80 % se porabi v deželah proizvajalkah);
•  vpliv bojkotov in prepovedi je majhen zaradi velikega vpliva azijskih uvoznikov (50 % celotnega uvoza tropskega lesa), ki ne upoštevajo evropskih in ameriških ukrepov;
•  prepovedi in bojkoti ne vplivajo na glavne razloge krčenja gozdov; legalnost takih ukrepov je v neskladju z določili GATT, zlasti če temelji na različnih standardih.
GEN (Global Ecolabelling Network) ločuje oznake v ekološke oznake (eco-labell) in “zelene” oznake (“green” labell). Za prve je značilno, da temeljijo na LCA (ocena življenjskega kroga proizvoda) (tip I in tip III) in neodvisni verifikaciji, drugi tip informativnih oznak (tip II) pa razvijajo proizvajalci samostojno. V primeru uporabe ocene življenjskega kroga proizvodov (LCA) lahko govorimo o označevanju proizvodov glede njihove ekološke primernosti (Košir, 1999). Ekološke oznake torej potrjujejo prednost produkta ali storitve znotraj kategorije na osnovi ocene življenjskega kroga proizvoda oziroma ekološke sprejemljivosti.
Ekološke oznake se po ISO klasifikaciji delijo v tri tipe (ISO 14021, 14024, 14025):
Tip I - prostovoljni, večkriterijalni program, ki temelji na LCA. Verifikacija poteka prek neodvisnega organa (neodvisna tretja stranka).
Tip II - lastno deklariranje ekoloških trditev. Ekološko oznako opredelijo proizvajalci, uvozniki, distributerji, trgovina... V večini primerov certifi-ciranje/verificiranje ne poteka prek neodvisnega organa (neodvisna tretja stranka).
Tip III - kvantificirani podatki o produktu glede vplivov na okolje

(LCA). Pomeni sistemati~en nabor podatkov (vrednosti parametrov). Verifikacija poteka prek neodvisnega organa (neodvisna tretja stranka).
Blagovne znamke (logotipi) sistemov PEFC, FSC in drugih, predstavljajo posamezen primer ozna~evanja. Taka oznake niso zajete v definicijah ISO, ker se nana{ajo le na posamezen vidik zna~ilnosti procesov in proizvodnje. Ve~inoma se uporabljajo na kon~nih izdelkih in dajejo vtis ekolo{ke primernosti. Tovrstne oznake se nana{ajo na kvaliteto gospodarjenja z gozdovi, ki pa je ne-produktna karakteristika (non-product) izdelka, saj se kvaliteta gospodarjenja z gozdovi ne ka‘e v kvaliteti lesnih izdelkov. Kljub temu da te oznake po klasifikaciji ISO niso tip I, pa imajo podobne zna~ilnosti in posledice na trgu kot ISO tip I (WT/CTE …, 1998). To pomeni, da se nana{ajo le na les iz certificiranih gozdov, ne pa na karakteristike lesnih proizvodov, ki jih lahko opredelimo glede na oceno ‘iv-ljenjskega kroga proizvoda (LCA). Da bi kupec dobil nezavajajo~o informacijo, bi morala certifikacija pokriti celoten ‘ivljenjski krog izdelka. S tem bi bila omogo~ena primerjava med razli~-nimi izdelki glede na enotno metodologijo (Hansen in Juslin, 1999).
Primer tretjega tipa je EPDS (Environmental Profile Data Sheet). Razvit je bil pod okriljem CPPA (Canadian Pulp and Paper Association). EPDS zagotavlja detajlno informacijo o produktu, namenjen je predvsem velikim kupcem, posredno pa ima tudi indirektno povezavo s kon~nimi kupci izdelkov (npr. bralcev ~asopisa). Verifikacija poteka preko neodvisnega organa.
V industriji celuloze in papirja najdemo tudi tudi Paper profile, ki ga podpirajo predvsem skandinavski proizvajalci (npr. Stora Enso). Paper profile je prostovoljen ter mednarodno uskla-
jen. Temelji na LCA, verifikacijo opravlja bodisi proizvajalec bodisi neodvisni organ. Glede na dolo~ila ISO TR 14025 gre v tem primeru za tip III eko-lo{kega ozna~evanja.
Razli~ne oblike ekolo{kih oznak so sredstvo komunikacije s kupcem. Postavlja se ve~ vpra{anj glede na~ina posredovanja vsebin kupcu ter katere informacije so relevantne za kupca Tako imajo v Kanadi predpisane (obvezne) oznake, ki imajo ve~ji vpliv na kupca kot prostovoljne oznake. Zanimivo je, da imajo kupci v Kanadi raj{i detajlne informacije o proizvodu (LCA, tip III) kot same oznake (tip I) (Teisl in Roe, 2000). Oznake tipa I ne nudijo objektivne osnove za primerjavo med podobnimi izdelki. Po drugi strani so informacije pri tipu III preve~ strokovne narave in zato prezahtevne za kupce. Oznake tipa I so zato lahko bolj{e orodje komunikacije, ~eprav ne nudijo primerljivih podatkov (WT/ CTE …, 1998).
V evropskih dr‘avah se pojavljajo tudi oznake o doma~em poreklu lesa v lesnih izdelkih (npr. Avstrija). Sprejemljivost oznak o doma~em poreklu lesa se med kupci lesenih izdelkov razlikuje po dr‘avah, tako npr. v Avstriji 70 % kupcev podpira oznake o traj-nostnem gospodarjenju z gozdovi (SFM), v Veliki Britaniji pa le 30 % (Rametsteiner, 1998).
WTO IN
CERTIFICIRANJE GOZDOV IN LESA
Pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization) pomenijo pomemben vidik pri obravnavi certificiranja in ozna~evanja lesa. Dr‘ave ~lanice WTO so zavezane, da predpisane tehni~ne regulacije, prostovoljni standardi in procedure ne predstavljajo ovir pri trgovanju (Ra-metsteiner, 2000). Relevantni so pred-
Les 54(2002) 11
raziskave in razvoj
vsem Sporazum o carinah in trgovini (GATT), ~len XX, Sporazum o tehni~-nih ovirah v trgovini (TBT), poleg tega pa {e organ Komite o trgovini in okolju (CTE). Ekolo{ko ozna~evanje izdelkov (eco-labelling) lahko v dolo~enih primerih kr{i pravila WTO, predvsem v primeru predpisane obvezne uporabe (mandatory labells). Problematika ozna~evanja glede na pravila WTO je kompleksna in zaenkrat {e ne popolnoma definirana v okvirih legalnosti glede na dolo~ila WTO (Klab-bers, 1999). Ekolo{ko ozna~evanje lesnih izdelkov potrjuje skladnost z standardi, ki dolo~ajo pravila pridobivanja lesa v skladu z na~eli trajnost-nega gospodarjenja. V tem primeru gre za oznake, ki temeljijo na procesih in produkciji (PPM), ne pa na karakteristikah izdelka (Atty in Simula, 2002). To je lahko v nasprotju z dolo~ili sporazuma TBT (Ruddell in sod., 1999) in lahko povzro~i potencialne nove netarifne bariere v trgovini (Barbier, 1995, Ruddell in sod., 1999). Tudi Sorensen (2000) postavlja pod vpra{aj dopustnost uporabe PPM (process and production methods), ki se ne ka‘ejo (oz. nimajo vpliva) na proizvodu.
Certificiranje gozdov in ozna~evanje lesnih izdelkov je lahko tudi sporno, ~e ustvarja v npr. dr‘avah v razvoju nesorazmerno velike stro{ke, s ~imer imajo te dr‘ave neenakovreden polo‘aj na trgu; v tem primeru gre za o~itno diskriminacijo.
Velike skupine kupcev, podprte z naravovarstvenimi organizacijami, se v te‘nji po doseganju naravovarstvene naravnanosti opirajo le na les, certifi-ciran od FSC. Taka politika vodi delno v deformacijo trga in neenakomeren globalen razpored uporabe naravnih virov, lahko pa tudi negativno vpliva na dostopnost trgov za dolo~ene dr‘ave izvoznice. V tem primeru gre za delovanje v segmentu trga, kar pa ni predmet TBT-ja in pravil WTO (WT/CTE
…, 1998), po drugi strani pa tudi delovanje nevladnih organizacij v principu ni predmet vsebin WTO (Rametsteiner, 2000). Dr‘avne (vladne) regulacije o obveznih oznakah pa predstavljajo netarifno bariero, ki povzro~a ovire v trgovanju ter je v nasprotju z dolo~ili WTO. V nekaterih nem{kih de-‘elah je ‘e pri{lo do takih ukrepov, kar so obsodila razli~na nem{ka zdru‘enja trgovine, izvoznikov in lesne trgovine.
WTO zagovarja mednarodne standarde, ki naj bi bili rezultat harmonizacije med obstoje~imi shemami. S tem bi se zmanj{al vpliv ovir na nacionalni ravni in razlike med nacionalnimi ukrepi.
Skladnost ekolo{kega ozna~evanja in certificiranja gozdov glede na dolo~ila WTO {e ni v celoti definirana. V veliki meri zavisi od konkretnih okoli{~in, ki so predmet presoje. Kljub veliki nejasnosti in razli~nim mnenjem pa osnovna dolo~ila WTO veljajo tudi v tem segmentu.
STANJE TRGA CERTIFICIRANIH LESNIH PROIZVODOV
Pri analizi stanja na podro~ju CFP je potrebna obravnava razli~nih vidikov. Sistemi se razlikujejo po certificiranih povr{inah, lokacijah, ponudbi in pov-pra{evanju. Samostojna obravnava posameznih podro~ij brez celovitega vpogleda lahko pripelje do popa~ene slike stanja, ki pa je pomemben element odlo~itev v smeri certificiranja.
Razpored povr{in glede na sisteme certificiranja gozdov
V svetu je certificiranih okrog 124 milijonov ha, kar predstavlja 3,2 %
vseh svetovnih povr{in gozdov. V Evropi je trenutno certificiranih 35 % vseh gozdov, v ZDA 18 %, V Kanadi 7 % ter Rusiji pod 1 % (Rametsteiner, 2002).
Potencialne koli~ine CFP na trgu so glede na sisteme povezane z velikostjo in rastjo povr{in certificiranih gozdov s trajnostnim gospodarjenjem. Stanje certificiranja gozdov glede na najve~je sisteme prikazuje slika 1.
V zadnjem letu izkazuje najve~je po-ve~anje certificiranih gozdnih povr{in sistem SFI (za 162 %), PEFC in FSC sta pove~ala povr{ino certificiranih gozdov za okrog 20 % (Raunetsalo in sod., 2002). Na splo{no je porast cer-tificiranih povr{in v zadnjih dveh letih skoraj eksponenten (leta 2001 je porast 100 % glede na leto 2000, glede na leto 1999 pa kar {tiri-kraten) (Atty in Simula, 2002). Zanimivo je, da so dr‘ave v razvoju leta 1996, predstavljale 70 % vseh certificiranih povr{in gozdov (Ra-metsteiner, 2002). Ta k razvoj dogodkov je vsekakor posledica razvoja in implementacije certifikacijskih standardov, ki so podprti od industrije in zasebnih lastnikov gozdov (npr. PEFC, SFI, CSA). Pove~evanje povr{in certificiarnih gozdov se bo nadaljevalo tudi v naslednjih letih, predvsem preko sistemov PEFC, SFI, CSA ter
ijaLes 54(2002) 11

raziskave in razvoj
Slika 2. Razpored certificiranih gozdov po regijah (januar 2002; vir: Atty in Simula, 2002)
Slika 3. Povpra{evanje po CFP (Raumetsalo in sod., 2002)
nekaterih novih standardov (Malezija, Brazilija).
Razpored certificiranih gozdov glede na geografsko lego
Proces certificiranja gozdov je v zadnjem ~asu najbolj intenziven v razvitih dr‘avah (Evropa, Severna Amerika). Iz slike 2 se jasno vidi prevlada Evrope in Severne Amerike, ki skupno zajemata 92 % vseh certificiranih gozdov.
V regijah prevladujejo razli~ni sistemi, kar je deloma pogojeno z namenom posameznih certifikacijskih shem ter njihovo zgodovino. V Evropi je med vsemi certificiranimi povr{inami gozdov 71 % certificiranih po sistemu PEFC, preostale pa po sistemu FSC.
V Severni Ameriki prevladuje certifi-kacija po standardih, ki jih podpira lesna industrija (CSA in SFI) in lastniki gozdov (ATFS), le 8 % certificiranih gozdov zajema sistem FSC (stanje januar 2002, ITTO, 2002). Nasprotno pa so v Latinski Ameriki gozdovi certi-ficirani po sistemu FSC. V Afriki zajema FSC 36 % certificiranih gozdov, preostalo pa pokriva Keurhout, V regiji Azija-Pacifik zajema sistem FSC 11 % certificiranih gozdov, preostali del je cerificiran po sistemu MTCC (Atty in Simula, 2002).
Tr i ~etrtine dr‘av v razvoju (8 % vseh certificiranih gozdov) pripada organi-
zaciji ITTO, kjer imata prevladujo~ dele‘ sistema FSC (36 %) in MTCC (36 %), preostalo zajema Keurhout.
POVPRA[EVANJE PO CERTIFICIRANEM LESU
Ve~ino povpra{evanja po certificira-nem lesu (CFP – Certified Forest Products) najdemo v Zahodni Evropi, predvsem v Veliki Britaniji, Nem~iji in na Nizozemskem. Pregled nad dele‘em in koli~inami CPF v celotni trgovini z lesom ni znan. Obstajajo pa okvirne ocene v nekaterih pomembnej{ih evropskih dr‘avah (preglednica 1).
Razpored povpra{evanja po CFP ka‘e na prevladujo~ vpliv poslovno-trgo-vinske mre‘e GFTN - Global Forest and Trade Network Membership (slika 3), ki jo podpira WWF. Globalna mre‘a ima okrog 700 ~lanov, ki so zdru‘eni v posameznih skupinah, ter pripadajo razli~nim segmentom znotraj produkcijske verige. ^lani so zavezani k promoviranju rabe FSC certificira-nega lesa. Vpliv je izrazito iz-ra‘en v Veliki Britaniji (WWF +95 Group), Nem~iji (WWF Grupe 98) in na Nizozemskem (Stichting Goed Hout!). ^lani mre‘e so med drugim tudi IKEA, B&Q,
The Home Depot, OBI, Baumax … Globalna mre‘a GFTN zajema v dolo~enih dr‘avah velik dele‘ pov-pra{evanja po CFP (Velika Britanija, Nizozemska in ZDA).
Povpra{evanje po CFP izvira predvsem iz velikih trgovskih podjetij (predvsem segment DIY – Do It Yourself). Povpra{evanje kupcev kon~nih izdelkov je zanemarljivo in igra nepomembno vlogo z vidika povpra{evanja (Rametsteiner, 2002). Tako stanje potrjuje tudi anketiranje kupcev EU (Rametsteiner, 1998). Okrog 80 % kupcev izdelkov sploh {e ni sli{alo za pojem trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Pri nakupu pa so najmo~nej{i naslednji atributi izdelka: kvaliteta, trajnost, oblika, material … Ekolo{ki
Preglednica 1. Ocene dele‘ev in koli~in CFP na nekaterih trgih (Vir: Rametsteiner, 2002)
Dr‘ava
Dele‘
Koli~ine (m3)
Velika Britanija	10 % lesa; 1 % papirja	n.p.1
Nizozemska	7 %	620 000
Danska	n.p.	500 000
[vica	5-10 % okroglega lesa	400 000
Nem~ija	Pod 1 %	n.p.
Belgija	5 %	n.p.
Evropa	Pod 5 %	n.p.
ZDA	2 % les, 1 % papir	n.p.
Kanada	Nad 5 % les in papir	n.p.
Japonska	0,02 % lesa	23 000
n.p. : ni podatka; podatki v preglednici so okvirni		

ijaLes 54(2002) 11
raziskave in razvoj
vidiki so bili med manj pomembnimi atributi izdelka pri odlo~anju za nakup (Rametsteiner, 1998). Do podobnih rezultatov so pri{li tudi v Kanadi (Britanska Kolumbija), kjer so bili najpo-membnej{i atributi za kupce kvaliteta, cena, videz , trajnost …; vplivi na okolje, certificiranost in ekolo{ka podoba trgovine pa so se zna{li na dnu atributov izdelka glede na pomembnost pri odlo~anju za nakup (Forsyth in sod., 1999). Raziskave o pripravljenosti kupcev, da pla~ajo vi{jo ceno za certificirane izdelke, variirajo med segmenti trgovine, skupinami kupcev in geografsko lokacijo trgov. Dodaten problem je uresni~itev pripravljenosti po pla~ilu vi{je cene.
Pomemben faktor povpra{evanja so dr‘avne institucije, ki se, v skladu z nacionalnimi vladnimi izhodi{~i, odlo-~ajo za CFP. V Veliki Britaniji predstavljajo dr‘avne institucije 40 % vsega povpra{evanja po CFP, na Nizozemskem pa 25 % (Rametsteiner, 2002). Dr‘ave podpirajo CFP tudi zaradi ~e-dalje bolj izpostavljenega nelegalnega pridobivanja in tr‘enja lesa. Poudariti moramo, da dr‘ave v principu ne podpirajo samo enega sistema (npr. Nizozemska, Velika Britanija).
PONUDBA CERTIFICIRANIH LESNIH PROIZVODOV
Potencialna koli~ina CFP se hipote-ti~no trenutno giblje okrog 234 milijonov m3, vendar se le majhen del tudi prodaja kot CFP. V nekaterih dr‘avah prihaja ves okrogel les iz certificiranih gozdov (npr. Finska). Najpomemb-nej{i dobavitelji CFP sta po rezultatih FAO/UNECE ankete med dr‘avami ~lanicami Finska in [vedska (Ramet-steiner, 2002). Ocene ponudbe glede na sisteme trenutno ne obstajajo. Problematika ponudbe CFP je kompleksna in odvisna od sistema, drevesnih vrst, kvalitete CFP … Poudariti je treba
ijaLes 54(2002) 11
tudi dejstvo, da se ve~ina lesa iz certi-ficiranih gozdov ne prodaja kot CFP. Razlog ti~i v pomanjkanju povpra{e-vanja (izjema je sistem FSC) ter posle-di~no v majhnem {tevilu izdanih certifikatov Chain of Custody (CoC). CoC je prvi pogoj za uporabo logotipov cer-tifikacijskih sistemov in s tem za trgovanje z lesom, ki ustreza standardom glede na neodvisno verifikacijo sledenja lesa.
Indikator trenutnega povpra{evanja po CFP sta {tevilo in struktura izdanih CoC certifikatov. Do sredine leta 2002 je bilo v svetu izdanih okrog 2500 CoC certifikatov, od teh so jih 94 % izdala certifikacijska telesa, ki so akreditirana pri FSC (Rametsteiner, 2002). V zadnjem letu je v vzponu izdajanje certifikatov CoC PEFC (skupaj 312: Avstrija 112, Nem~ija 99, Finska 62; stanje oktober 2002). Poudariti je treba nenehen razvoj sistemov. Tako sta pred nedavnim za~ela izdajati CoC certifikate tudi sistema CSA in SFI.
PREDNOSTI CERTIFICIRANIH LESNIH PROIZVODOV NA TRGU
Certificiranje gozdov in ekolo{ko ozna-~evanje sta tr‘na instrumenta. S tr‘nega vidika so potencialne prednosti certifi-kacije (Forsyth, 1998) pove~an dele‘ na trgu, ohranitev trgov in premije. Industrija lahko dose‘e komercialno in konkuren~no prednost v primeru (Upton, 1995):
1.  pripravljenosti kupcev, da pla~ajo ve~ za ekolo{ko sprejemljivej{e izdelke,
2.  ve~jega doseganja komercialnih ciljev glede na pove~ane stro{ke zaradi certificiranja in ekolo{kega ozna~evanja.
3.  Pri ekolo{kem ozna~evanju so to lahko:
•  srednjeročno doseganje ciljev v produktivnosti in učinkovitosti;
•  zaščita tržnega deleža in možnega povečanja deleža v primeru diferenciacije;
•  zmanjševanje nevarnosti negativnega vpliva na okolje, kar rezultira v boljši dostopnosti na finančnih trgih (zavarovanja, krediti...);
•  boljša kontrola nad zalogami;
•  izboljšana podoba podjetja na žzelenih’ trgih in pri delavcih.
V nekaterih segmentih (nišah) povpraševanja so zaznavne tudi dodatne premije za certificiran les (trenutno skoraj izključno za les, ki je certificiran v skladu s sistemom FSC). Premije najdemo znotraj segmenta trdih listavcev (še posebej za tropski les) in se gibljejo pri žaganem lesu od 12-20 %; Atty in Simula (2002) navajata za certificiran tropski les (žagan les in furnir) premije od 5 pa vse do 65 %. Tudi nekatera podjetja iz ZDA in Švedske navajajo premije od 5-20 %, premije so bile leta 1999 vidne tudi pri celulozi (20-30 $/ tono) (Hansen in Juslin, 1999). Tako visoke premije so tudi posledica premajhne ponudbe certificiranega tropskega lesa. Zanimanje po CFP iz lesa iglavcev je manjše.
Denarne premije ne izvirajo od končnih kupcev in njihovi pripravljenosti plačati več za CFP, temveč iz neuravnotežene ponudbe CFP, ter ohranjanja zahtevnih trgov. Prodaja CFP je tudi instrument komuniciranja z javnostjo in ustvarjanjem “zelene” podobe podjetij (predvsem trgovina) (Hansen in Juslin, 1999).
PERSPEKTIVE IN PREDVIDENE SMERI RAZVOJA
Stanje na področju CFP je zelo dinamično. Pričakuje se velik (eksponenten) porast ponudbe certificiranega

raziskave in razvoj
novi diplomanti
ROZMAN, Leonardo
Izbira lesne vrste za izdelke izpostavljene cikli~nemu navla-`evanju
Diplomsko delo (univezitetni {tudij)
Mentor: GORI[EK, @eljko Recenzentka: ^UFAR, Katarina
Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, Sl - 1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34
XI, 44 str., 9 pregl., 19 s1.,15 pril., 16 vir., sl, sl/en
UDK 630*812.142+630*812.23
Lesene kadi in korita za kopalnice so izpostavljeni visoki in spremenljivi vla`-nosti, zato lahko zanje uporabljamo le tes ustreznih lastnosti. Kot primeren se `e uporablja macesen. S prou~evanjem permeabilnosti (kPJ, vodovpojnosti (w,) in kazalnikov dimenzijske stabilnosti (q, h, s), smo `eleli ugotoviti primernost kostanjevine, ~e{njevine in robinije, ~e bi lahko nadomestile "ruski" macesen. Beljava ~e{nje je imela vi{jo, les robinije, jedrovina ~e{nje in divjega kostanja pa so imeli ni`jo permeabilnost kot ma-cesnovina. Beljava in jedrovina ~e{nje ter les divjega kostanja so imeti vi{jo; les robinije pa ni`jo vodovpojnost kot macesnovina. Jedrovini ~e{nje in kostanja, sta imeli ni`je in s tem ugodnej{e vrednosti diferencialnega nabrekanja ter koeficienta nabrekanja, vendar vi{jo anizotropijo in tako ni`jo oblikovno stabilnost kot macesen in robinija. Rezultati ka`ejo, da so raziskane lastnosti lesa robinije podobne ali bolj{e kot lastnosti macesnovine, zato bi bila robinija primerna za izdelavo kopalni{ke opreme.
Klju~ne besede: propustnost, vodovpojnost, dimenzijska stabilnost, macesen, robinija, ~e{nja, divji kostanj
lesa na trgu, ki je posledica pove~evanja certificiranih povr{in gozdov v zadnjih dveh letih in rasti izdanih CoC certifikatov. S tega vidika je te‘ko pri~ako-vati premije pri masovno raz{irjenih sortimentih lesa (Rametsteiner, 2002), v specialnih segmentih pa je mo‘nost obstoja premij {e realna (predvsem pri tropskem lesu). Poleg specifi~nih segmentov trga pa je treba upo{-tevati tudi raz-li~ne sisteme cer-tificiranja, predvsem FSC in druge (PEFC, SFI, ATFS, CSA).
V celotni produkcijski verigi lesa se podjetja v najve~ji meri od-lo~ajo za rabo CFP zaradi ohranitve ali pa pove-~anja dele‘a na
trgu. [ele na drugem mestu pomembnosti je podoba podjetij. Glavni faktorji, ki pospe{ujejo proces certifi-kacije, so trg (ohranitev polo‘aja, po-ve~anje dele‘a), pritisk okoljskih nevladnih organizacij, {ele na tretjem mestu je povpra{evanja na trgu (Rau-netsalo, 2002).
Kljub nekaterim optimisti~nim modelnim napovedim o dele‘ih cerifici-ranega okroglega lesa na trgu Evrope (25-47 % leta 2005, Rametsteiner, 1998), je dejansko stanje {e vedno pod pri~akovanji. Potencialne koli~ine CFP so velike, vendar je trenutno pov-pra{evanje {e vedno majhno. Lo~iti je treba sistem FSC, kjer je na nekaterih segmentih ponudba manj{a od povpra-{evanja.
Veliki sistemi certificiranja (PEFC, SFI, ATFS, CSA), ki jih podpirajo predvsem industrija in lastniki gozdov,
se pospe{eno povezujejo. V kratkem bo (predvidoma) pri{lo do medsebojnega priznanja sistemov. Omenjene sisteme v veliki meri podpirajo tudi doma~e vlade. Marketing lesne industrije bo na teh velikih tr‘i{~ih verjetno pospe{eval rabo CFP, predvsem zaradi izbolj{anja ekolo{ke podobe podjetij z vidika javnosti. V primeru medsebojnega priznanja sistemov bo lahko les z logotipom PEFC enakovredno z do-ma~imi proizvajalci nastopal na ameri{kem in kanadskem trgu ter obratno na evropskem. Ta k razvoj dogodkov nakazuje poziv zdru-‘enja kanadske ‘agarske industrije potencialnim izvoznikom na evropski trg, ki jim v primeru CFP po sistemu SFI omogo~ajo pridobitev logotipa PEFC.
Drugo skupino predstavljajo podporniki sistema FSC (svetovne okoljske organizacije, trgovina), ki delujejo v mre‘i GTFN. ^lani mre‘e bodo verjetno {e zaostrovali pogoje do dobaviteljev CFP po sistemu FSC. Na teh trgih bo dostop mo‘en le s CFP po sistemu FSC. V ‘elji po bolj{i podobi v javnosti uvajajo nekatera velika trgovska podjetja (B&Q, IKEA) lastne standarde ter mehkej{e lotevanje, ki omogo~a dobaviteljem postopno napredovanje v smeri standardov FSC (postopni model IKEA). Zanimivo pa je, da je podjetje B&Q iz Velike Britanije omogo~ilo dostop CFP po finski shemi FFCS, ki ustreza pogojem, dolo~enim od B&Q. Zanimivo je, da se je sistem FFCS pred leti vklju~il v

Les 54(2002) 11
raziskave in razvoj
PEFCC! B&Q je moral “sprejeti” tudi les sistema FFCS zaradi premajhne ponudbe FSC CFP, kar je onemo-go~alo normalen ekonomski razvoj podjetja.
V zadnjem ~asu je pere~ problem nelegalno pridobivanje in trgovanje z lesom. Certificiranje je lahko orodje za nadzor in lo~evanje lesa tudi s tega vidika. V to smer se nagibajo dr‘ave v Evropi, problematiko pa obravnavajo tudi v ITTO.
Glede na specifi~nost regionalnih, institucionalnih in naravnih razmer prihaja, gledano v svetovnem merilu, do neenakomernega razvoja certifi-ciranja. Tako kot nekatera ve~ja podjetja (IKEA) se tudi na mednarodnem nivoju razpravlja o tki. postopnih modelih (step-wise approach, phased approach), ki bi pripomogli k zmanj-{evanju u~inkov nelegalnega pridobivanja in tr‘enja lesa, po drugi strani pa razvojno omogo~ili dr‘avam v razvoju nediskriminatorno (glede stro{-kov in konkuren~nosti) certificiranje lesa.
S strate{kega vidika je certifikacija gospodarjenja z gozdovi in sledenja lesa od izvora do kon~nega kupca realnost. Posamezni ~leni v produkcijski verigi pa se bodo verjetno odlo~ali o sami certifikaciji in o sistemu certifi-ciranja z vidika stro{kov in koristi, kar je v tr‘ni ekonomiji normalno. Zaradi tega je v dinami~nem sistemu certifi-kacija – trg za podjetja nemogo~e podati univerzalne re{itve. Zaradi nara-{~ajo~ih zahtev bodisi po certificira-nem lesu bodisi po izvoru lesa in legalnosti pridobivanja lesa, pa bo z nacionalnega vidika koristno (~e ne celo nujno) za~eti z aktivnostmi v smeri certificiranja gozdov in CoC, s katerimi bi izvoznim podjetjem omogo~ili ohranitev trgov in konkuren~nost na zahtevnih tr‘i{~ih v Evropi in ZDA.
ijaLes 54(2002) 11
literatura
1.    Atty R. E., Simula M., 2002. Forest Certification: Pending Challenges for Tropical Timber. Background Paper. Kuala Lumpur, ITTO: 41 str.
2.   Barbier E. B., 1995. Impact of the Urguay Round on international trade in forest products. Unasylva, 46,4 Forsyth K. 1998. Certified Wood Products: The Potentional For Price Premiums.
3.   http://www.pfnq.com.au/mar-kets%20frame.htm (15.9.2002)
4.   Forsyth K., Haley D., Kozak R., 1999. Will Consumers Pay More for Certified Wood Products?. Journal of Forestry, 9 7, 2: 18-22
5.   Hansen E., Juslin H., 1999. The Status of Forest Certification in the ECE Region. Geneva, UN-ECE/FAO: 47 str.
6.   ISO 14020. Environmental labels and declarations – General principles. 1998: 5 str.
7.    ISO 14021. Environmental labels and declarations – Self-declared environmental claims (Type II environmental labelling). 1999: 23 str.
8.   ISO 14024. Environmental labels and declarations – Type I environmental labelling – Principles and procedures. 1999: 12 str.
9.   ISO/TR 14025. Environmental labels and declarations – Type III environmental declarations. 2000: 25 str.
10.  Klabbers J., 1999. Forest Certification and the WTO. Joensuu, European Forest Institute:29 str.
11.  Ko{ir B., 1999. Ocena ‘ivljenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59: 89-120
12. Rametsteiner E., 2002. Markets for certified forest products. V: UNECE/FAO Forest Products Annual Market Review, 2001-2002. Geneva, UNECE/FAO:157-164
13.  Rametsteiner E., 2000. Sustainable Forest Management Certification. Frame Conditions, System Designs and Impact Assessment. Vienna, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe, Liaison Unit Vienna: 200 str.
14.  Rametsteiner E, Schwarzbauer P. , Juslin H., Karna J., Cooper R., Samuel J., Becker M., Kuhn T. 1998. Potential Markets for Certified Forest Products in Europe. EFI Discussion Paper 2. Joensuu, European Forest Institute: 24 str.
15.  Rametsteiner E. 1998. Results of the consumer survey. V: Potential Markets for Certified Forest Products in Europe. Pajari B., Peck T., Rametsteiner E. (ur.). Brussels, European Forest Institute: 57-93
16.  Raunetsalo J., Juslin H., Hansen E. Forsyth K. 2002. Forest Certification Update for the UNECE Region, Summer 2002. Geneva, UNECE: 34 str.
1 7. Ruddell S., Stevens J. A., Bourke I. J. 1999.
Interntional Market Access for Forest Products. ITTO Newslater, 9, 1. http://www.itto.or.jp/news-letter/v9n1/15.html (15.9.2002)
18.  Sorensen J. E. 2000. Forestry and the World Trade Organization. V: Hirsh F. Trade and Environmental Issues in the Forest and Forest Production SectorNew York and Geneva, United Nations: 16-20
19.  Teisl M. F., Roe B. 2000. Environmental Certification. Informing Consumers about Forest Products. Journal of Forestry, 98, 2: 36-42
20. Upton C. 1995. Life Cycle Analysis in the Context of Forestry Eco-Labelling. V: Life-Cycle Analysis - a Challenge for Forestry and Forest Industry Frühwald A., Solberg B. (ur.) Proceedings 8. Joensuu, European Forest Institute: 25-36
21.  Varangis P. N., Braga C. A. P. , Takeuchi K. 1993. Tropical Timber Trade Policies. What Impact Will Eco-labelling Have? International Economics Departement, The World Bank. 31 str.
22.  WT/CTE/W/81/G/TBT/W/61. Forests: A national experience Contribution by Canada. 1998. World Trade Organization: 58 str.
novi diplomanti
SREBOT, Bojan
Vpliv postopka UV utrjevanja na lastnosti akrilnih premazov
Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij)
Mentor: PETRI^, Marko Recenzentka: TI[LER, Vesna
Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C VIII/34
49 str., 7 pregl., 16 sl., 1 pril., 15 vir. sl, sl/en
UDK 630*829.17
Sijaj, trdota, oprijemnost in debelina utrjenega laka so pomembni dejavniki, ki vplivajo na kakovost pohi{tvene povr-{ine. Zato smo raziskovali vpliv postopka UV utrjevanja na lastnosti akrilnih premazov. Spreminjali smo naslednje parametre tebnolo{kega postopka UV utrjevanja: {tevilo valjev za nanos temeljnega UV utrjujo~ega laka in {tevilo UV `elirnih `arnic. Rezultati ka`ejo, da na trdoto, opri-jemnost in debelino laka noben parameter v testiranem obmo~ju bistveno ne vpliva. Nasprotno pa je sijaj kon~nega laka mo~no odvisen od UV `eliranja zgornjega sloja laka pred njegovim kon~nim UV-utrjevanjem.
Klju~ne besede: akrilni lak, UV utrjevanje, sijaj, oprijemnost, trdota, debelina