April-maj 2009 Revija Slovenskih železnic Intervju Dr. Matic Tasič: Slovenske železnice imajo veliko razvojnih možnosti Potniški promet Posodobljen klicni center Slovenskih železnic Reportaža Sežana Tovorni promet Inovativnost – izzivi gospodarskega razvoja 2009 Zanimivost Sejem modelne železnice in parada modelov SŽ Zgodovina S časovnim strojem v leto 1953 SŽ so ljudje Miloš Rovšnik: Promocija je temelj kakovostne ponudbe! Dr. Matic Tasič je 18. marca za naslednja štiri leta prevzel delovno mesto generalnega direktorja Slovenskih železnic. Takoj se je lotil analize stanja in se seznanil z vsemi vodilnimi delavci. Delo generalnega direktorja Slovenskih železnic vse prej kakor enostavno, vendar dr. Tasič ima rad izzive. Prepričan je, da je Slovenske železnice mogoče preobraziti v uspešno podjetje. Izkušnje z vodenjem velikih poslovnih sistemom je pridobil v Slovenskih železarnah. Takrat je vodilna ekipa skupaj z njim in z vsemi zaposlenimi naredila vse, da se je podjetje naposled lahko pohvalilo z izjemno dobrim poslovanjem. Dr. Tasič meni, da imajo Slovenske železnice velik kapital v ljudeh, ki s svojim znanjem, sposobnostmi in izkušnjami lahko naredijo tisto, kar je potrebno, da podjetje pride iz slabega v boljši položaj. Poleg tega imajo Slovenske železnice tudi zelo pomemben geostrateški položaj na križišču petega in desetega koridorja. Če bodo Slovenske železnice znale izrabiti danosti ali naravna bogastva, ki jih imajo v geostrateški legi in ljudeh, se lahko uspešno preobrazijo iz prevoznika na domačem trgu v globalnega igralca – ponudnika celovitih logističnih storitev – na mednarodnem trgu. Da bi Slovenske železnice lahko čim bolje izrabile priložnosti, se bodo celovito preobrazile, v poslovnem in organizacijskem pogledu. Poenostavile bodo vodenje in zmanjšale število ravni vodenja. Za zau- stavitev negativnih gibanj bodo vložile vso energijo, znanje in izkušnje ter izpeljale ustrezne kratkoročne ukrepe za stabilizacijo poslovanja. Nato pa pridejo na vrsto srednjeročni in dolgoročni ukrepi, ki so potreb- ni za dolgoročno stabilnost podjetja. Slovenske železnice bodo povečale realizacijo v vseh dejavnostih, v tovornem in potniškem prometu ter v drugih dejavnostih poslovnih enot in hčerinskih družb. Poiskale bodo nove kupce, predvsem direktne kupce na domačem in tujem trgu. Pri tem bodo aktivirale ves možni potencial in sprožile ofenzivo na prodajnem področju. Vzpostavile bodo učinkovit nadzor nad stroški in zmanjšale stroške na vseh področjih. Izrabile bodo tudi obstoječe možnosti in priložnosti, zlasti interese po strateškem povezovanju. Iskanje strateških partnerjev je sicer v pristoj- nosti lastnika, vendar pa bodo Slovenske železnice dejavne in pozitivne, ker želijo biti nosilec in akter povezovanja ter enakopraven partner. Železnice se bodo še bolj prilagajale kupcu. Upoštevale bodo kupčeve interese in poiskale najboljše možnosti, zato da stranki ponudijo tisto, kar potrebuje. Izboljšale bodo tudi vozni red vlakov. Na vlaku lahko potnik dela, bere, študira, vendar vožnja ne sme biti predolga. Čas je danes zelo pomemben dejavnik. Zaradi splošne gospodarske krize in odprtja trga ter vstopa prvih konkurentov na prej zaščiteni trg železniških prevoznih storitev so se razmere poslovanja zadnje meseca bistveno spremenile in poslabšale rezultate poslovanja. Zato so v Poslovni enoti tovorni promet pripravili nabor kratkoročnih in dolgoročnih dejavnosti za izboljšanje poslovanja, predvsem doseganje načrta prodaje do konca leta 2009, in sicer tako pri prodaji klasičnih vagonskih pošiljk, malih pošiljk in v kombiniranem transportu. Na sejmu Inovativnost – izzivi gospodarskega razvoja 2009 v Ljubljani so Slovenske železnice predstavile uspešen projekt S tovornim vlakom od Ljubljane do Carigrada v le 35 urah in prevoze malih pošiljk SŽ Express. Po besedah Marjana Masiča je vožnja vlaka Bosphorus Europe Express pokazala, da lahko železniški prevozniki, samo če tesno sode- lujejo, uspešno tekmujejo s cestnim in ladijskim prevozom. Vlaku se obeta svetla prihodnost, saj blagovni tokovi sever–jug in nazaj omo- gočajo vožnjo vlaka v obeh smereh. Veliko zanimanje je požela tudi predstavitev prevoza malih pošiljk SŽ Express, ki se je začela s praktičnim prikazom. Voditeljici predstavitve Bernardi Žarn so sodelavci iz Sekcije za male pošiljke namreč dostavili paket presenečenja. Ob šestdesetletnici delovanja folklorne skupine Tine Rožanc in šestde- setletnici folklornega delovanja pedagoga Bruna Ravnikarja so članice in člani folklorne skupine Tine Rožanc 28. marca organizirali koncert v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu ter obdarili občinstvo z bogatim in pestrim izborom plesnih priredb slovenskega ljudskega izročila. Novo progo izdajajo Slovenske železnice, Služba za organizacij- sko komuniciranje • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: marino.fakin@ slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marino Fakin • tajni- štvo uredništva: Mateja Medvešek • avtorji foto- grafij: Dario Cortese, Miško Kranjec, Marko Tancar, Ana Tušar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: Present, d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 20. maja 2009. 1 Uvodnik Marino Fakin od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Intervju Dr. Matic Tasič: Slovenske železnice imajo veliko razvojnih možnosti Pogovorili smo se z generalnim direktorjem Slovenskih železnic. 22 30 33Tovorni prometInovativnost – izzivi gospodarskega razvoja 2009Slovenske železnice so na sejmu predsta- vile uspešen projekt S tovornim vlakom od Ljubljane do Carigrada v le 35 urah in prevoze malih pošiljk SŽ Express. Zanimivost Sejem modelne železnice in parada modelov SŽ Ljubitelji modelnih železnic so razstavili števil- ne unikatne, predelane ali izboljšane modele lokomotiv in motornikov. SŽ so ljudje Miloš Rovšnik: Promocija je temelj kako- vostne ponudbe! Seznanili smo se z dejavnostmi promocije in oglaševanja v potniškem prometu. Zgodovina S časovnim strojem v leto 1953 Na bolšjem sejmu ob Ljubljanici najdemo vse mogoče. Nenad Pataky je naključno odkril Vozni red ŽTL za leti 1953–1954 in se v mislih popeljal s tedanjimi vlaki. 36 34 Potniški promet Posodobljen klicni center Slovenskih železnic Začel je delovati posodobljeni in informatizira- ni klicni center za pritožbe, pohvale, pripombe in pojasnila v potniškem prometu. 27ReportažaSežanaKo stopimo z vlaka na sežanski železniški postaji, smo že na poti za bližnje srečanje z mestom, njegovimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. 14 Na postaji Trbovlje. Avtor fotografije: Antonio Živkovič Slovenske železnice so bile s svojo informatiko predlagane in nagrajene za uspešno delo in dosežke pri informacijski podpori temeljnim železniškim procesom in prenovi informacijskega siste- ma. Slovenska IT stroka je pre- sodila, da so Slovenske železnice na področju informacijske teh- nologije v železniškem prometu uresničile najzahtevnejše projek- te in pri tem dosegle pomembne uspehe, ki imajo tudi medna- rodno razsežnost. Osemčlanska komisija, ki so jo sestavljali stro- kovnjaki s področja IT, je dosežke uvrstila v končni izbor ter izbrala tudi dobitnike priznaj za poseb- ne dosežke. Direktor področja za informati- ko v Slovenskih železnicah Miro Jovanovič je o priznanju pove- dal: »Zaradi nominacije in presti- žnega priznanja je naše podjetje poželo veliko zanimanja in sim- patij slovenske IT stroke ter širše poslovne javnosti, ki ima tudi na tak način možnost spozna- ti dejansko vrednost Slovenskih železnic. Gre za priznanje celotni in odlični ekipi v informatiki kot tudi širokemu krogu uporabni- kov, s katerimi skupaj ustvarjamo informacijsko podporo na SŽ. S tem obenem dokazujemo, da smo strokovno pripravljeni tudi na izzive, ki nas čakajo v zaostre- nih gospodarskih razmerah.« Informatika Slovenskih železnic je bila uvrščena med najuspe- šnejše IT ekipe zaradi izjemnih dosežkov pri razvoju lastnih rešitev ter prenovi informacij- skega in računalniškega sistema Slovenskih železnic, prilagoditev IS direktivam EU in tržnim raz- meram v železniškem prome- tu. Gre za enega največjih IS v Sloveniji, ki deluje v realnem času in od delovanja katerega je odvi- sno nemoteno in varno izvajanje železniškega prometa. Predvsem pri prenovi informacijske podpo- re ključnih tehnoloških procesov so bile Slovenske železnice med prvimi med evropskimi železni- cami in mnogim hkrati pomenijo referenčni primer. Uvajanje novih tehničnih specifikacij, izmenjava podatkov z okoljem in ponujanje storitev v transportno logistič- ni verigi, prilagajanje na schen- gensko območje, pred tem pri- lagoditev na EU okolje, nove konvencije v tovornem prometu, uspešno in dejavno sodelova- je v mednarodnih projektih in razvojnih skupinah, upravljanje in obvladovanje izjemno obse- žnega informacijskega in raču- nalniškega sistema SŽ, zahtevne prenove sistema in prilagajanje sodobnim standardom v zaostre- nih razmerah delovanja so glavni poudarki iz obrazložitve. Poleg tega so poudarjeni elementi lastnega razvoja, načina razpisov, uspešnih pogajanj z dobavitelji in predvsem pristopa k zahtevni prenovi IS, zaradi česar je za naslednja tri leta prihranjenih več kakor tri milijonov evrov realno pričakovanih stroškov. Posebej opažena in ovrednotena pa je bila tudi ustvarjena tržna prilo- žnost za širitev naših rešitev na nekatere železnice na X. koridor- ju, kjer za to že izkazujejo jasno zanimanje. Informatika SŽ je prejela posebno priznanje za dosežke na področju razvoja informacijske tehnologije Direktor področja za informatiko v Slovenskih železnicah Miro Jovanovič. Vodstvo projekta in člani projektne skupine s področja za informatiko ob novem centralnem računalniku Unisys ES7000/one, na katerega se bodo do konca tega leta prenesle vse obstoječe in tudi nove poslovno kritične aplikacije informacijskega sistema za spremljanje železniškega prometa. Računalnik ima standardno strojno opremo Intel in odprt operacijski sistem Linux/Windows. Zato so bili stroški nabave strojne in programske opreme kar nekajkrat manjši v primerjavi s starim sistemom. Bistveno cenejše bo tudi vzdrževanje, v petih letih obratovanja to pomeni nekaj milijonov evrov prihranka. 2 Aktualno Marino Fakin Slovenske železnice že vrsto let odlično sodelujejo z obči- no Šentjur na področju javnega potniškega prometa, pri njego- vem razvoju ter uvajanju privlač- nih celovitih turističnih produk- tov, ki vključujejo prevoze z vla- kom. Petindvajsetega marca so predstavniki Slovenskih železnic s predstavniki občine Šentjur podpisali sporazum o sodelo- vanju, s katerim bi radi zagoto- vili še boljše sinergijske učinke. Podpis sporazuma so zaokrožili s posaditvijo drevesa v parku pri Muzeju južne železnice pri železniški postaji Šentjur. Občina Šentjur pričakuje, da jih bo v prihodnje obiskalo več turistov, ki se bodo pripeljali z vlakom, na Slovenskih železni- cah pa si prizadevajo poveča- ti obseg potniškega prometa. Obe strani povezuje železni- ški muzej pri železniški postaji Šentjur. Podoben sporazum so Slovenske železnice podpisale že z občino Laško, kmalu naj bi ga še z občino Podčetrtek. Poglavitni namen je na vlake Slovenskih železnic privabiti čim več turistov in popotnikov, jim ponuditi čim več zanimivih destinacij. »Slovenske železnice na leto prepeljejo skoraj 17 milijonov potnikov, lani se je število pre- peljanih potnikov povečalo za 3,3 odstotka. Naš cilj je posta- ti nosilec integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji in s tem namenom krepimo sodelovanje s posameznimi občinami in regijami, kar je kori- stno za obe strani,« je v imenu Slovenskih železnic povedal direktor poslovne enote Potniški promet Boštjan Koren. Župan Šentjurja, mag. Štefan Tiselj, je ob tem povedal: »Občina Šentjur je že do sedaj dobro sodelovala s Slovenskimi železnicami, tako pri ustana- vljanju in dograjevanju železni- čarskega muzeja v Šentjurju, kot tudi s ponudbo javnega prevoza za naše občane. S tem sporazumom bomo naše sode- lovanje še poglobili, tako na področju potniškega prometa kot na področju turizma. Tako bi oblikovali skupne turistične produkte in skupaj pokrivali pomembne kulturne in zgodo- vinske dogodke. Podžupan Florjan Cveto Erjavec je zadovoljen, da se jim je o sodelovanju uspelo dogovoriti v letu dni, sporazum posredno prinaša tudi ekonomske ugo- dnosti za posamezne skupine potnikov. Zadovoljen je, da so Slovenske železnice partner, ki bo tudi promoviral občino Šentjur – njene zanimivosti za turiste in popotnike. (MF) Direktor za potniški promet Boštjan Koren in župan občine Šentjur mag. Štefan Tiselj. Sporazum o sodelovanju z Občino Šentjur Proizvajalci železniške opreme in naprav ter ponudniki intelektualnih storitev iz Francije so se 19. marca predstavili na Slovenskih železnicah. Navzoče je pozdravil generalni direk- tor Slovenskih železnic dr. Matic Tasič. Poudaril je koristnost tovrstnih srečanj, saj prinašajo nove tehnološke rešitve in znanje ter hkrati spodbujajo ideje za potencial- no sodelovanje. Chantal de Bourmont, veleposlanica Republike Francije v Sloveniji, je izrazila zadovoljstvo, da sta Ministrstvo za promet in Slovenske železnice prisluh- nila pobudi francoskega veleposlaništva za organizacijo dogodka, predvsem z name- nom bolje spoznati razvojne načrte sloven- skega železniškega sistema na eni strani ter na drugi strani proizvode francoske indu- strije in znanja. Uvodnemu nagovoru se je pridružil gospod Philippe Peyronnet, uradni predstavnik francoskega ministrstva za promet, ter navzoče seznanil s priorite- tami na področju razvoja železnic v Franciji. Slednja med drugim načrtuje do leta 2020 gradnjo 2000 kilometrov novih prog za vlake visokih hitrosti (TGV), obnovo železni- škega omrežja, širitev zmogljivosti termina- lov za intermodalni transport, povečanje tirnih zmogljivosti v mestih in pa uresni- čitev zahtevnega projekta Lyon-Torino z gradnjo tunela pod Alpami med Francijo in Italijo v dolžini 53 kilometrov. V nadaljevanju so se predstavila podje- tja Alstom Transports, Systra, EGIS Rail, TSO, Vossloh Cogifer in SNCF International. Medtem ko so slovenske razvojne načrte na področju železnic predstavili Blagomir Černe z Direkcije za železnice in žičnice, ki se je osredotočil na projekt Koper–Divača ter Trst–Divača, Maksimilijan Dolinšek z Direkcije za investicije je predstavil projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje proge Pragersko–Hodoš in Danilo Širnik projekt ERTMS na koridorju D. Mirjam Kastelič Francoska železniška industrija se je predstavila 3 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Aktualno Slovenske železnice si prizadevajo ponuditi sodobne prevozne stori- tve v potniškem in tovornem pro- metu. Zlasti pomembne razvojne dejavnosti so posodobitev voznih sredstev in mehanizacije, posodo- bitev informacijske podpore ter izboljšanje prevoznih in drugih spremljajočih storitev. Sodobna in interoperabilna železniška vozna sredstva ter razvoj logistič- nih terminalov v Sloveniji bodo omogočali preobrazbo Slovenskih železnic v regionalnega ponudni- ka celovitih logističnih storitev na petem in desetem koridorju ter povezovalno vlogo na trgih Zahodne in Jugovzhodne Evrope. Del sredstev za uresničitev takšnih projektov je mogoče pridobiti s financiranjem Evropske unije. Da bi lahko Slovenske železnice izra- bile možnost pridobivanja evrop- skih sredstev, so se pred kratkim včlanile v informacijsko-lobistično organizacijo Slovensko gospo- darsko in raziskovalno združe- nje (SGRZ) v Bruslju. Slovenske železnice tako dejavno lobirajo za projekte, ki bodo omogočili njihov nadaljnji razvoj kot prevo- znika in upravljavca javne žele- zniške infrastrukture. S članstvom v SGRZ bodo Slovenske železni- ce tudi neposredno in posredno sodelovale v postopkih odločanja v EU, pri institucijah v Bruslju in v evropskih konzorcijih. Za razvoj železnic v Sloveniji je zlasti pomembna sodobna in interoperabilna infrastruktura na slovenskem delu petega in dese- tega koridorja, ki povezuje Luko Koper in trge v Avstriji in JV Evropi. Slovenske železnice bodo s članstvom v SGRZ po svojih močeh tudi prispevale, da bi drža- va Slovenija čim bolj uspešno pri- dobivala sredstva na razpisih za investicije v infrastrukturne pro- jekte na slovenskem delu obeh koridorjev. SGRZ predstavlja in povezuje slo- vensko gospodarstvo, znanost in raziskave ter na podlagi javno- zasebnega partnerstva povezuje javne interese z interesi podjetij in raziskovalne sfere. Člani SGRZ so podjetja, raziskovalne institucije, gospodarska združenja, izobraže- valne organizacije, javne ustanove ter lokalne skupnosti. SŽ lobirajo za projekte, ki bodo omogočili njihov nadaljnji razvoj Slovenske železnice dejavno lobirajo za projekte, ki bodo omogočili njihov nadaljnji razvoj kot prevoznika in upravljavca javne železniške infrastrukture. S članstvom v SGRZ bodo po svojih močeh tudi prispevale, da bi država Slovenija čim bolj uspešno prido- bivala sredstva na razpisih za investicije v infrastrukturne projekte na slovenskem delu obeh koridorjev. Direktor Železniškega gradbe- nega podjetja Ljubljana (SŽ ŽGP) Leon Kostiov in vršilec dolžnosti direktorja Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo dr. Andrej Godec sta 17. aprila podpisala pogodbo o nadgra- dnji železniškega odseka Ptuj- Mekotnjak. Dela, ki so vre- dna 38,8 milijona evrov, je SŽ ŽGP pridobilo na javnem razpisu, na katerega so se pri- javila domača in tuja gradbena podjetja. Obnovitvena in rekonstrukcijska dela na 24 kilometrov dolgem odseku proge bodo začeli konec junija, končali pa jih bodo pred- vidoma oktobra prihodnje leto. Gradbena dela bodo vključe- vala zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja proge, poso- dobitev 28 nivojskih prehodov ter ureditev štirih postajališč ob progi - Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja in Mekotnjak. Delavci bodo dela opravljali ob podaljšanih koncih tednov in takrat bo proga zaprta tako za potniški kot tovorni promet. Rekonstrukcijska dela v okvi- ru načrtovane posodobitve železniške proge Pragersko- Ormož-Murska Sobota, ki je del petega vseevropskega koridorja Benetke–Kijev in je eden od prednostnih projektov med Evropsko unijo in drugimi evropskimi državami. Cilj je, da se proga usposobi za kategorijo D4 oziroma 22,5-tonski osni pritisk, in za hitrost 160 kilome- trov na uro. Leon Kostiov je povedal, da je podpis pogodbe za Železniško gradbeno podjetje pomemben, saj pomeni kontinuiteto dela železniškega gradbenega pod- jetja, ki je edina slovenska druž- ba, usposobljena za izvajanje del na železniški infrastrukturi. »Projekt Ptuj-Mekotnjak pomeni nadaljevanje posodobitve proge Pragersko-Ormož, ki jo ocenju- jemo za zelo zahteven projekt. Proga je namreč enotirna, nee- lektrificirana in se uporablja za potniški ter tovorni promet,« je razložil Kostiov. ŽGP podpisalo pogodbo za projekt Ptuj–Mekotnjak 4 Aktualno Marino Fakin Ob šestdesetletnici delovanja folklorne skupine Tine Rožanc in šestdesetletnici folklorne- ga delovanja pedagoga Bruna Ravnikarja so članice in člani folklorne skupine Tine Rožanc 28. marca organizirali koncert v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu ter obdarili občinstvo z bogatim in pestrim izborom ple- snih priredb slovenskega ljud- skega izročila. Visoko obletnico sta s svojo nav- zočnostjo počastila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk. Med vidnimi gosti so bili tudi generalni direktor Slovenskih železnic dr. Matic Tasič, delavski direktor Albert Pavlič, podpredsednica nadzor- nega sveta Branka Neffat in drugi gostje. Folklorna skupina Tine Rožanc je ena pomembnejših slovenskih folklornih skupin, slovensko naro- dno izročilo pa predstavlja po vsej Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, Evropi ter drugod po svetu. Svoj nastop so poimenovali Dotik t-rajanja, kar pomeni naključno združbo, ki postane velika raz- širjena družina in ki skozi ples ne samo lovi korak s časom, tem- več ujame ritem trajanja. Članice in člani folklorne skupine Tine Rožanc so občinstvu predstavili del bogatega izročila slovenskih ljudskih plesov. Te skrbno negu- jejo, raziskujejo in z ljubeznijo prenašajo na mlajše rodove, zato ni bojazni, da v prihodnje ne bi bilo več takšnih dotikov trajanja, v bistvu rajanja ... Na odru se je zvrstilo čez sto ple- salcev in plesalk, ki so predstavili izročilo vseh večjih slovenskih folklornih območij – štajerske, belokranjske, prekmurske, blo- ške, koroške in osrednjesloven- ske. S tem so izrabili edinstveno možnost, ki jo ima skupina kot ena redkih folklornih skupin, kajti v svojih vrstah ima otroško, člansko in veteransko plesno sku- pino. Ob Rožancih so kot gostje nastopili zasedba Jararaja, čla- nice ženskega pevskega zbora Sestre Trobec - Žagar, skupina Volk Folk in Otroška folklorna skupina Domžale. Jubilejni kon- cert se je končal s poklonom vseh nastopajočih in petjem ljudske pesmi Sijaj sijaj sončece. Koncert je posnela RTV Slovenija pod vodstvom režiserja Vojka Vidmarja. Navdušeno občinstvo je dvourni program nagradilo s številnimi aplavzi, dr. Bruno Ravnikar pa je izrazil željo, da bi se ponovno srečali v tako velikem številu ob naslednji okrogli obletnici. (MF) Rožanci so praznovali 60-letnico delovanja Folklorna skupina Tine Rožanc že desetletja predstavlja slovensko ljudsko izročilo. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Nastopu Dotik t-rajanja bo povezal vse generacije Folklorne skupine Tine Rožanc. FO TO : C an ka rje v do m FO TO : C an ka rje v do m FO TO : C an ka rje v do m 5 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Aktualno Na Slovenskih železnicah želi- mo modernizirati potniški vozni park, število potnikov na vlakih Slovenskih železnic se že nekaj let zapored povečuje, lani so vlaki Slovenskih železnic prepeljali kar 16,65 milijona potnikov, kar je za 3,3 odstotke več kot leto prej. Naš cilj je postati nosilec integrirane- ga javnega potniškega prometa v Sloveniji in s tem namenom se tudi odzivamo predstavitvam ponudnikov oziroma proizva- jalcem potniških garnitur. Eden izmed proizvajalcev je tudi PESA iz Poljske, ki bo svojo novo tričlen- sko dizelsko motorno potniško garnituro ATR 220 imelo na ogled v Ljubljani od 18. do 20. marca 2009. Na podobnih predstavitvah so pri nas svoje potniške garniture že predstavila nekateri uveljavljeni proizvajalci, z današnjo predsta- vitvijo dizelske motorne potniške garniture ATR220 podjetja PESA iz Poljske se je krog morebitnih ponudnikov za naš načrtovani javni razpis še povečal. Vozilo tipa ATR220, ki ga proi- zvaja podjetje SEPA iz Poljske, je enoprostorsko tridelno vozilo in namenjeno za prevoz potnikov v lokalnem prometu. Izdelano je v skladu z evropskimi standardi glede trdnosti, hrupa in proti- požarne varnosti, je udobno za potovanje in ima majhen vpliv na okolje. Višina tal pri vsto- pnih vratih je 60 centimetrov nad robom tirnice, tako da je vstopa- nje enostavno in udobno. Vozilo je prilagojeno za prevoz invali- dnih oseb na vozičkih in oseb z veliko prtljage. Potniški del in strojevodski kabini so klimatizira- ni, garnitura ima velika okna, je v celoti ergonomsko oblikovana in zasnovana, ima nadzor notra- njosti vozila, tri vstopna vrata na vsaki strani, celosten sistem nadzora in diagnostike vozila. Mogoče je speti tri vozila skupaj. Garnituro poganjata dva dizelska motorja, vsak z močjo 382 kW, najvišja hitrost garniture je 120 kilometrov na uro, na eni garnitu- ri je 155 sedežev. Investicijski program posodobi- tve potniških zmogljivosti obsega 14 elektromotornih garnitur, 6 dizelskih motornih garnitur in 30 potniških vagonov, predvidena skupna vrednost investicije pa je 164 milijonov evrov (z DDV). S to investicijo želimo posodobiti in razširiti obstoječi vozni park s konkurenčnimi in potnikom pri- jaznimi voznimi sredstvi, doseči večjo konkurenčnost nacional- nega operaterja na prihodnjem liberaliziranem trgu in ponuditi boljšo kakovost potniških stori- tev v notranjem in mednarodnem prometu. Naš cilj je postati nosilec integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji. Odločamo se o nabavi novih motornih garnitur potniškega prometa ter vagonov, ki bodo vozili na glavnih progah V. in X. koridorja. Trenutno vozi po slovenskih progah še sedem Gomulk. Z uvedbo novih hitrih vlakov z nagibno tehniko EMG 310 Pendolino in novih prime- stnih vlakov EMG 312 Desiro se je stanje na področju železniške- ga potniškega prometa na glav- nih progah po letu 2000 precej izboljšalo. Občutno se je zmanj- šala povprečna starost elektro- motornih garnitur in povečala kakovost prevoza potnikov. Z nabavo novih voznih sredstev se bo kakovost storitev v žele- zniškemu potniškemu prome- tu bistveno povečala. Predvsem je to pomembno zaradi odprtja trga mednarodnim prevoznikom v prihodnosti, ki bi lahko ogrozili ponudbo domačega prevoznika, če ne bomo imeli dovolj sodob- nih in kakovostnih voznih sred- stev, ki bi zadostila vedno večjim zahtevam uporabnikov prevoznih storitev. Načrtovana investicija bo imela tudi ugoden vpliv na okolje, saj predpostavljamo, da bodo novi vlaki in sodobni vagoni pritegnili dotedanje uporabnike cestnega prometa, ki se bodo preusmerili s ceste na železnico. Tako bi se tudi bistveno zmanjšali eksterni stroški in onesnaževanje okolja, ki jih povzroča cestni promet. Modernizacija potniškega voznega parka SŽ Potniška garnitura STR220, SEPA. Član uprave in direktor marketinga za tuje trga pri podjetju PESA Zygfryd Zurawski in generalni direktor Slovenskih železnic dr. Matija Tasič. 6 Aktualno Olga Žvanut »Dober glas seže v deveto vas« je star slovenski pregovor, ki ga lahko uporabimo tudi za »glas« oziroma prepoznavnost Muzeja Južne železnice v Šentjurju. Muzej je nastajal dolga leta, z veliko prizadevnostjo in zavzeto- stjo Mihaela Bučarja, nazadnje šefa nadzorne postaje Šentjur, zdaj pa upokojenega železničar- ja. Vendar Mihael Bučar še naprej ostaja skrbnik in vodja muzeja, ki z veseljem sprejema številne obiskovalce in skupine, še pose- bej tiste, ki jih zanima zgodovina železnic. Namreč iz preteklosti je nastala sedanjost in se razvija v prihodnost. Marsikatera stvar iz zgodovine železnic bi danes zelo prišla prav. Gradnja železnice v 18. stoletju je v številne sloven- ske kraje prinesla zelo veliko. V želji, da bi spoznali zgo- dovino železnic, so Muzej Južne železnice pred kratkim obiskali zaposleni s Slovenskih železnic, zaposleni v ljubljanski podružnici Rail Cargo Austria – RCA, iz Sklada za spodbuja- nje razvoja Triglavskega naro- dnega parka, iz Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana – ŽGP, Podjetja za Remont in vzdrževanje prog Zagreb, Društva za gradnjo, remont in vzdrževanje prog – ZGOP Novi Sad ter Zgodovinskega društva Ormož. V imenu vseh obiskovalcev se zahvaljujem Mihaelu Bučarju. Zanimanje za Muzej Južne železnice je veliko Mihael Bučar, skrbnik in vodja muzeja, nam je predstavil Muzej Južne železnice. Po obisku muzeja. 7 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Aktualno Jozo Barunčić Zaradi škodnih dejanj, ki jih Slovenskim železnicam povzročajo tretje osebe, nastaja velika materi- alna škoda, večkrat pa je ogrožena tudi varnost in urejenost prometa. V prvi vrsti gre za namerna škodna dejanja, ki jih zaradi objestnosti ali vandalizma najpogosteje povzro- čajo mlajše osebe. Analiza tovrstnih dejanj za obdobje 2002-2008, ki je bila zaradi večje natančnosti izdela- na na reprezentativnem vzorcu - ta zajema 392 kilometrov prog, kar je tretjina celotnega omrežja Slovenskih železnic – nam pove, da je bilo v navedenem obdo- bju na tem območju za kar 940 tisoč evrov namerno povzročene škode. V tem znesku ni zaje- ta škoda zaradi zamud vlakov. Skupna škoda za celotno omrežje Slovenskih železnic v navedenem obdobju znaša približno tri mili- jone evrov, kar ni zanemarljiv znesek. Škodne dogodke opredelimo v skupine: • tatvine, rope in vlome (v postajne in druge zgradbe), • popisovanje z grafiti (vagoni, garniture, fasade), • poškodovanje signalov, • poškodovanje zapornic, • kamenjanje vlakov in nasta- vljanje predmetov na progo, • povzročitev škode na vlakih (neplačevanje vozovnic, uni- čevanje opreme, itd.). Kar 41 odstotkov skupno pov- zročene škode sestavljajo tatvine (predvsem barvnih kovin), med- tem ko so po številu primerov na prvem mestu škodna in objestna dejanja, povzročena na vlakih (54 odstotkov). Tarča tatov barvnih kovin so predvsem predmeti iz bakra in aluminija, ki so bodisi sestavni deli vagonov, garnitur in signal- nih sredstev (kabli, okvirji itd.) bodisi se nahajajo v nezavarova- nih ali pomanjkljivo zavarovanih skladiščih in depojih. Najnovejši primer je tatvina kolutov bakrene žice iz skladišča EE na postaji Maribor. Povzročena škoda znaša kar 75 tisoč evrov. Popisovanje z grafiti je rak rana vseh železniških uprav. Poleg visoke povzročene škode pa nam grafiti kazijo tudi celostno podobo Slovenskih železnic. Povzročitelji grafite pišejo pred- vsem ponoči, ko so vagoni in garniture nevarovani. Za učinko- vito preprečitev popisovanja bi bila potrebna dosledna sledljivost garnitur in vagonov ter ustrezno varovanje ponoči. Dogaja se, da nepridipravi pore- žejo kable signalov in zapor- nic, nepazljivi ali objestni vozniki motornih vozil pa zapornice zvi- jejo ali zlomijo. Zapornice nam namerno zvijejo tudi vandali in je v tem času ogrožena varnost prometa. Nekoliko se je zmanjšalo števi- lo primerov nastavljanja raznih predmetov na progo ter kame- njanja vlakov. Storilce tovrstnih dejanj pa je težko odkriti, saj gre v večini primerov za mladoletnike ali celo osnovnošolce. Po številu je največ kršitev notra- njega reda na vlakih. Gre za Posledice namernih škodnih dejanj Povprečje škodnih dejanj 2002–2008 41% 14% 8% 7% 8% 22% Tatvine 41% Grafiti 14% Poškodbe signalov 8% Poškodbe zapornic 7% Kamenjanje vlaka 8% Dejanja na vlaku 22% Škoda v % Število dejanj v % 7% 6% 8% 13% 12% 54% Tatvine 7% Grafiti 6% Poškodbe signalov 8% Poškodbe zapornic 13% Kamenjanje vlaka 12% Dejanja na vlaku 54% FO TO : M iro M ar ol t 8 Aktualno Anton Krajnc neplačevanje vozovnic, oviranje osebja pri delu, pretepanje in razgrajanje, poškodovanje opre- me in inventarja v vlakih ter neupravičeno uporabo zavore v sili. Mladostniki, večkrat pod vpli- vom alkohola ali drog, poskušajo fizično obračunavati z osebjem na vlaku, zato se osebje počuti ogroženo. Kritični so običajno šolski vlaki na posameznih odse- kih prog (na primer Celje–Velenje, Ljubljana–Litija, Celje–Sv. Rok na Sotli itd.). Policija se na interventne klice odziva, vendar je pri svojem delu kadrovsko omejena. Zato smo večkrat predlagali, da je treba skleniti pogodbo s profesionalno varnostno službo, ki bi pokriva- la »kritične« vlake in območja. Katere vlake in območja je treba pokriti z varnostniki, nam kažejo podatki, ki jih služba za obramb- ne zadeve, zaščito in varnost, vsak dan prejema s terena. Da bi preprečili tovrstna ško- dna dejanja, izvajamo določene ukrepe (na primer sodelovanje z organi pregona, šolanje osebja, izvlečki iz notranjega reda na vlakih in postajah idr.), ki pa ne zadoščajo, da bi se učinkovito preprečilo namerno povzročanje škode Slovenskim železnicam. Zato predlagamo, da se za pre- prečevanje in zmanjšanje škodnih dejanj upoštevajo naslednji ukrepi: 1. dosledno izvajanje določb Navodila za vzdrževanje notranjega reda na železnici – 932 (URO št. 1/17.02.2009), po šolanju vseh pooblaščenih železniških delavcev; 2. dobro sodelovanje s policijo pri skupno dogovorjenih akci- jah, občasnih obhodih polici- stov v civilu ter intervencijah na vlakih in na širšem železni- škem območju; 3. sklenitev pogodbe s profesio- nalno varnostno organizacijo, ki bo na podlagi izdelanih analiz službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, delovala na natančno določe- nih kritičnih vlakih in kritičnih območjih ter izvajala naloge v okviru pristojnosti; 4. razširitev video nadzora v okviru možnosti ter postavi- tev ograj, ki bodo preprečile dostop nepoklicanim osebam do železniškega premoženja; 5. uvesti strogo notranjo kontro- lo vseh delovnih procesov ter vsak primer škodnega dejanja temeljito raziskati tudi znotraj železnice (predvsem tatvine in vlome); 6. uvesti sledljivost vagonov in garnitur, ko pridejo iz delavnic in še niso popisani z grafiti ter opredeliti način njihovega varovanja ponoči; 7. poskrbeti, da so delovni pro- stori, skladišča in drugi žele- zniški objekti primerno zakle- njeni in zavarovani oziroma, če so nezasedeni, premisliti o oddaji v najem; 8. prizadevati si, da se vsa pov- zročena škoda od povzročite- ljev dosledno izterja po sodni poti; 9. opozoriti širšo javnost o tej problematiki, predvsem o uni- čevanju signalov in zapornic. Ob doslednem upoštevanju in izvajanju teh ukrepov bi lahko namerno povzročeno škodo bistveno zmanjšali. Zaradi splo- šne slabe ekonomske situacije pa lahko pričakujemo, da se bo zlasti število tatvin in neplačeva- nje vozovnic še povečalo. Zato je potrebno, da si vsi železni- čarji prizadevamo in poskušamo preprečiti nepridipravom odtu- jevanje ter uničevanje našega premoženja. Ravnajmo torej kot dober gospodar, ki zna čuvati svoje imetje. FO TO : M iš ko K ra nj ec G e n e r a l n a s k u p š č i n a M e d n a r o d n e železniške zveze (UIC) je 31. marca potrdila novi statut ter imenovala pod- predsednika in novega general- nega direktorja. Mandat novega predsednika, ki je bil izvoljen na generalni skupščini 5. decembra 2008, se je začel 1. aprila 2009. Po nekajmesečnih razpravah med evropskimi in neevropskimi članicami UIC o vodenju, razmejitvi odgovornosti in pooblastil med izvršnim odborom in generalno skupščino ter generalnim direktorjem UIC kot tudi o njegovem imenovanju, so članice UIC na seji gene- ralne skupščine, 31. marca, soglasno potrdile novi statut. Novi statut teme- lji na načelih, ki se osredotočajo na pravico glaso- vanja in odloča- nja članov izvr- šnega odbora, ki zastopajo inte- rese posamezne regije ter imeno- vanja generalne- ga direktorja UIC. Omenjena načela je generalna skupščina UIC potrdila na seji 5. decembra 2008. Na predlog azij- ske regionalne skupščine je bil pred sejo generalne skupščine statut dopolnjen s petimi amandmaji, ki opredeljujejo pooblastila, ki jih generalna skupščina dodeljuje izvršnemu odboru. Z novim statutom so članice UIC po nekaj mese- cih krize, ki jih je doživljala organizaci- ja, enoglasno potrdile njeno »svetovno – globalno« poslanstvo s poudarkom na razvoju železniškega transporta ter sodelovanja in solidarnosti med članicami. Generalni skup- ščini UIC od 1. aprila predseduje Yoshio Ishida, p o d p r e d s e - dnik Vzhodnih Japonskih žele- znic (EJRC), medtem ko je generalna skup- ščina za podpredsednika izvolila Maura Morettija, generalnega direktorja ita- lijanskih železnic (FS). Generalna skup- ščina je na predlog izvršnega odbo- ra UIC imenovala novega generalnega direktorja UIC. To funkcijo bo opravljal Jean-Pierre Loubinoux, ki je bil doslej direktor, pristojen za mednarodno sode- lovanje in mednarodni razvoj francoskih železnic (SNCF). Mirjam Kastelič Novice z UIC-ja Yoshio Ishida, predsednik UIC. Jean-Pierre Loubinoux, podpredsednik UIC. Mauro Moretti, generalni direktor UIC. 9 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Aktualno Enajstega aprila je na železniški postaji v Kranju potekala gasil- ska vaja. Gasilci gasilske reševalne enote Kranj in prostovoljni gasilci so vadili, kako posredovati ob iztekanju nevarne snovi (jedke snovi) pri železniškem prevozu. Slovenske železnice so gasilcem dale na razpolago cisterno na slepem tiru. Opozorilo o iztekanju nevar- ne snovi na železnici so gasilci prejeli prek regijskega centra za obveščanje. V vaji je sodelova- lo dvanajst poklicnih gasilcev iz Gasilske reševalne službe Kranj in 30 prostovoljnih gasilcev. Sodelovala je tudi ekipa nujne medicinske pomoči iz Kranja, ki je usposobljena za intervencije, in zaposleni na Slovenskih žele- znicah. Dora Mezek Kukec iz službe za obrambne zadeve, zaščito in var- nost, je povedala: »Na Slovenskih železnicah smo z izvedbo vaje zadovoljni, saj je pokazala, da so pristojne javne reševalne službe – v tem primeru gasilci – usposoblje- ni za ukrepanje v primerih žele- zniških nesreč z nevarno snovjo. S »preigravanjem scenarijev« za primere nesreč in usklajevanjem nalog javnih reševalnih služb z nalogami železnic pri ukrepanju in odpravi posledic nesreč pa želimo vsi skupaj situacijo čim bolj približati možni resnični situ- aciji ter s tem preveriti in morebiti korigirati rešitve v načrtih reše- vanja. Obenem je vaja pokazala, da je mogoče, z vestnim obve- ščanjem železničarjev na centre za obveščanje ter hitrim ukrepa- njem kot tudi z ustrezno opre- mo gasilcev, preprečiti posledice nesreč – na primer onesnaževa- nje okolja. Pri tem je učinkovit sistem nadzora prevoza tovora in obveščanja na Slovenskih žele- znicah zelo pomemben. Želela bi pohvaliti korektno sodelovanje vodje nadzorne postaje Jesenice Nikolaja Oitzla, ki je tudi vodja intervencije v primeru nesreče na postaji Kranj.« Uspešna vaja na železniški postaji Kranj FOTO: Miško Kranjec 10 Aktualno Marino Fakin Tovorni promet Slovenskih železnic Obseg dela evropskih železnic Januar-februar 2009/2008 Potniški promet Slovenskih železnic Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC Marec 2009 - ocena za mednarodni promet 11 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Poslovni dosežki Po sklepu poslovodstva SŽ z novembra 2007 se v pristojnosti področja za informatiko izvaja projekt z naslovom Uvajanje informacijske varnostne politike v družbi Slovenske železnice, d. o. o. Pri tem se upoštevajo standardi in pripo- ročila ISO 27001:2005 (pristop je »kontrolno usmerjen«), ISO 27002:2007 (uvajanje »najbolj- ših praks«) in CMM (pristop je »procesno usmerjen«). V skladu s prvim je podjetje Deloitte Revizija, d. o. o., februarja in marca letos naredilo analizo tveganj poslovnih programskih rešitev Slovenskih železnic, ki je opisana v poseb- nem članku. V skladu z drugima dvema pa je bil izdelan Kodeks informacijske varnosti druž- be Slovenske železnice, d. o. o. (v nadaljevanju Kodeks). Kodeks je odobrilo poslovodstvo in je objavljen v intranetu. Obsega 63 strani in pomeni informacijski bonton družbe. Vsebuje seznam ciljev, ki bodo doseženi z ure- sničitvijo strategije informacijske varnosti podjetja. Namen politike varovanja informacij je namreč varovanje informacijskih sred- stev družbe pred vsemi vrstami groženj, notranjimi in zunanji- mi, namernimi in nenamernimi. Varnost informacijskih sistemov je ključna za preživetje družbe. Pri izdelavi Kodeksa se je poka- zalo, da je treba priporočila ISO 27002:2007 razširiti z dodatnimi priporočili za učinkovito obvladova- nje procesov, saj je to nujen pogoj za uspešno varovanje informacijskih sistemov podjetja. Na tem mestu bralce v poljubni obliki seznanjamo s povzetkom Priloge III Kodeksa, ki ima naslov Informacijska var- nost v zvezi s poslovnimi procesi v podjetju, saj to področje obsega vse uporabnike informacijske teh- nologije – zaposlene, stranke in poslovne partnerje SŽ. 1.0. NAČIN DOKUMENTIRANJA PROCESOV 1.1. Vsi ključni procesi v podje- tju morajo biti dokumentirani na standarden in enostaven način, ki je razumljiv za vse pristojne orga- ne in službe podjetja. Predpisana standardna dokumentacija je namreč potrebna za uspešno načrtovanje poslovne strategije podjetja, vodenje in nadziranje poslovanja ter razvijanje in vzdr- ževanje informacijskih rešitev. 1.2. Standardna in predpisana dokumentacija procesov mora biti neposredno uporabna tudi pri delu informatikov v razvojni fazi 2 (analiza obstoječega stanja) ter pri vzdrževanju informacijskih rešitev. 1.3. Pri dokumentiranju procesov je treba dosegati najmanj 3. raven kakovosti po CMM s priporočilom za napredovanje na 4. in 5. raven tega standarda (Tabela 1). 1.4. Podjetje mora imeti učinko- vit, zanesljiv in od poslovodstva odobren interni predpis o stan- dardnem postopku dokumenti- ranja procesov, ki velja tudi za proces razvijanja in vzdrževanja informacijskih rešitev, upošteva standarda CMM in ISO 27002 ter velja za celotno podjetje in za zunanje izvajalce organizacijskih in informacijskih storitev. 1.5. Načeloma je treba informa- tizirati vse poslovne in delovne procese v podjetju. 1.6. Vsak proces v podjetju je treba že od vsega začetka načr- tovati in modelirati tako, da ga bo potem mogoče čim lažje, čim ceneje in čim hitreje informatizi- rati, sprogramirati in dokumenti- rati. 1.7. Pri informatizaciji procesov je treba doseči najmanj 5. stopnjo informatizacije (Tabela 2). 1.8. Dokumentacija o vseh pro- cesih v podjetju mora biti eno- stavno dostopna, v intranetu. 2.0. OBVEZNOST DOKUMENTIRANJA PROCESOV 2.1. Informacije o procesih, vključno s procesom razvoja infor- macijskih rešitev, v podjetju, ki so nastale med delovnim časom ali po pogodbi, so intelektual- na lastnina podjetja. Zato so jih vsi zaposleni in tudi pogodbeni izvajalci dolžni dokumentirati na predpisan, standardni način. 2.2. Nedokumentiranje procesov se šteje kot kršitev delovnih ali pogodbenih obveznosti. 3.0. DEFINICIJA PROCESA 3.1. Poslovni proces je zapored- je izvedenih metod (funkcij) na poslovnih objektih (entitetah), pri čemer vsaka metoda (funkcija) spremeni najmanj eno lastnost (atribut) objekta. 4.0. INTEGRACIJA PROCESOV 4.1. Vsi procesi v podjetju (poslov- ni in delovni) morajo ustvarjati novo vrednost. Kot ustvarjanje nove vrednosti se šteje tudi izpol- njevanje zakonskih obveznosti. 4.2. Vse procese v podjetju je treba med sabo integrirati. 4.3. Zaradi lažje informatizacije dela ter s tem posledično bolj učinkovitega vodenja in obvlado- vanja se procesi in projekti vodijo samo štirinivojsko: 0. Strateški proces / Strateški projekt 1. Proces / projekt 2. Aktivnost 3. Naloga 4.4. Zaradi lažje informatizacije dela ter bolj učinkovitega vodenja in obvladovanja morajo biti vsi procesi in projekti ter dejavnosti in naloge med sabo relacijsko povezani. Informacijska varnost in procesi Tabela 1: Pet ravni zrelosti procesov po CMM: 1. raven - KAOTIČNI PROCES 2. raven - PONOVLJIVI PROCES 3. raven - DOKUMENTIRANI PROCES 4. raven - KVANTITATIVNO VODENI PROCES 5. raven – OPTIMIZIRAJOČI PROCES Tabela 2: Stopnje informatizacije procesov 1. stopnja: Papir in svinčnik ali pisalni stroj 2. stopnja: Računalniški program za urejanje besedil in dokumentov 3. stopnja: Računalniški program za obdelavo razpredelnic 4. stopnja: Računalniški program za urejanje zbirk podatkov 5. stopnja: Specializirani računalniški program 6. stopnja: Integrirana poslovna programska rešitev 7. stopnja: Ekspertni sistem 12 Informatika Rado Smerdel Namen analiz tveganj je pred- vsem odkriti pomanjkljivosti v delovanju organizacije, ugoto- viti, katerim tveganjem se s tem organizacija izpostavlja, in opre- deliti smernice za odpravljanje ali vsaj zniževanje stopnje teh tveganj. Slovenske železnice so letos nare- dile analizo tveganj svojih poslov- nih programskih rešitev. Analiza tveganj je na podlagi pregleda organizacije, različnih procesov, ki jih ta izvaja, in tehnologije v uporabi skušala dati odgovor na vprašanje, kakšno stopnjo varnosti in nadzora organizacija zagotavlja. Analiza tveganj ni le pregled varnosti informacijskega sistema, saj se varnost zagotavlja tudi na drugih področjih – na primer fizična varnost, varnost pri delu ipd. - in skozi delo različnih oddelkov – na primer pravni in kadrovski sektor. Prav tako ne moremo govoriti zgolj o pregle- du informacijskih tehnologij, saj slednje pokrivajo varnost le na področju delovanja naprav, ne pa tudi na področjih izvajanja delov- nih procesov, obnašanja zapo- slenih, skladnosti z zakonodajo ipd. Analiza tveganj programskih rešitev obsega torej vse vidike varnosti na vseh ravneh delovanja organizacije. Kje in kako se takšne analize tveganj sploh lotiti? Pri izvajanju vsake analize tveganj in analiz skladnosti je treba upoštevati standarde revidiranja informacij- skih sistemov in dobre prakse s področja informacijske varnosti. Pri analizi tveganj na Slovenskih železnicah je organizacija kot izhodiščni standard izbrala med- narodni standard informacijske varnosti ISO 27001:2005, ki ga izdaja in posodablja Mednarodna organizacija za standardizacijo. Standard podaja vodila za vzpo- stavitev sistema upravljanja infor- macijske varnosti in podaja kon- kretna vodila po področjih1: A.5. Informacijska varnost A.6. Organizacija informacijske varnosti A.7. Upravljanje sredstev A.8. Upravljanje varnosti na področju človeških virov A.9. Fizična in okoljska varnost A.10. Varnost komunikacij in obdelav A.11. Varovanje dostopov A.12. Nakup, razvoj in vzdrževa- nje informacijskih sistemov A.13. Upravljanje varnostnih inci- dentov A.14. Upravljanje neprekinjenosti poslovanja A.15. Skladnost Uporaba standarda ISO 27001:2005 omogoča primerja- vo informacijske varnosti orga- nizacije z dobrimi praksami s področja in pripravljenost orga- nizacije na skladnost s standar- dom. Pri pregledu so bili izvedeni nasle- dnji ključni koraki: • opredelitev cilja in obsega ana- lize tveganj; • priprava revizijskega načr- ta skladno z določili standar- da informacijske varnosti ISO 27001:2005, ki so ga Slovenske železnice opredelile kot ključen dolgoročni standard, ki ga želi organizacija doseči; • pregled dokumentacije, ki je bila relevantna za konkretno revizijo; • pogovori z različnimi deležniki (iz sektorjev informatike, vzdr- ževanja infrastrukture ter prav- nega in kadrovskega sektorja); • testiranje operativne učinkovi- tosti – pregledi, s katerimi smo ugotovili, ali sistem in vanj vde- lane kontrole dejansko delujejo tako, kot je bilo zastavljeno; • priprava poročila o izvedeni analizi skladnosti; • priprava poročila o tveganjih, pomanjkljivostih, ranljivostih, priložnostih za izboljšanje in potencialnih dejavnostih za odpravo oziroma zmanjšanje tveganj. Rezultat revizije informacijske var- nosti je poročilo, ki bo Slovenskim železnicam rabilo kot podlaga za opredelitev vseh tistih korakov, ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z dobrimi praksami informacijske varnosti, začenši s krovno varnostno politiko. Kaj nam torej pove primerjava s standardom informacijske var- nosti ISO 27001:2005? Tovrstna analiza je mejnik, ki nam pove, kje smo v nekem časovnem tre- nutku in kaj moramo narediti, da izboljšamo informacijsko var- nost, tako da se bomo kar naj- bolj približali svetovno priznanim dobrim praksam. DELOITTE REVIZIJA, d.o.o. Kaj nam pove primerjava s standardom informacijske varnosti ISO 27001:2005? Analiza tveganj poslovnih programskih rešitev SŽ 1 Oznake področij, povzete po standardu ISO 27001 Shema: Proces vzpostavitve in vzdrževanja informacijske varnosti po ISO 27001:2005 Korak Kategorija Vzdržuj Zagon Oceni Preoblikuj Ohrani LJUDJE Identificiraj deležnike Profil organizacijske kulture (zavest, zmožnosti, zmogljivosti) Vzpostavi programe ozaveščanja in izobraževanja Dokumentiraj namen uprave Razvij politike in navodila Vpelji mehanizme za izvajanje in spremljanje izvajanja politike PROCES Vzpostavi funkcijo varovanja informacij Dokumentiraj naloge in odgovornosti D oloči kritičnost poslovnih inform acij in IT sistem ov Pregled – ocena kontrol Vpelji procedure na podlagi dobrih praks Vzpostavi proces spremljanja zmogljivosti Izberi in vpelji varnostne tehnike in tehnologije Pregled zakonske skladnosti Dokumentiraj ključne indikatorje zmogljivosti TEHNOLOGIJA Identificiraj lastnike sistema in skrbnike Tehnična ocena ranljivosti Razreši ranljivosti Vzpostavi sistem odzivanja na incidenteDokumentiraj standarde 13 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Informatika Maja Hmelak Marko Anžič Dr. Matic Tasič, generalni direktor Slovenskih železnic Slovenske železnice imajo veliko razvojnih možnosti Dr. Matic Tasič je 18. marca za naslednja štiri leta prevzel delovno mesto generalnega direktorja Slovenskih žele- znic. Takoj se je lotil analize stanja in se seznanil z vsemi vodilnimi delavci. Gotovo lahko zatrdimo, da je delo generalnega direk- torja Slovenskih železnic vse prej kakor enostavno, morda celo nehvaležno. Kakšna je bila vaša moti- vacija ob prevzemu tega delovnega mesta? Že pred dvanajstimi leti so me vprašali: Zakaj SŽ? Takrat je sicer to pomenilo Slovenske železar- ne, ki jih je bilo treba sanira- ti. Prepričan sem, da je mogoče Slovenske železnice preobraziti v uspešno podjetje. Ko smo zače- li delati v Slovenskih železarnah, nihče ni verjel, da je mogoče sani- rati sistem, ga popeljati do dobre- ga rezultata in mu dati dobre razvojne možnosti. Takrat je vodil- na ekipa skupaj z mano in z vsemi zaposlenimi naredila vse, da se je podjetje naposled lahko pohvalilo z izjemno dobrim poslovanjem. Menim, da je veliko vzporednic med železarnami in železnicami, ne le ta, da železnice vozijo po tirih, ki jih jeklarne proizvajajo. Prav tako je bila železarna na Prevaljah v letih 1830-1899 s svojimi zaposlenimi ena največjih evropskih železarn za proizvodnjo tirov, po katerih še vedno ponekod v svetu vozijo vlaki. Tudi železarne so imele velik kapital v ljudeh, tako imajo tudi Slovenske železnice podobno velik kapital v ljudeh, ki s svojim znanjem, sposobnostmi in izkušnjami lahko naredijo tisto, kar je potrebno, da podjetje pride iz slabega v boljši položaj. Poleg tega imajo Slovenske železnice tudi zelo pomemben geostrate- ški položaj na križišču petega in desetega koridorja. Če izrabimo danosti ali naravna bogastva, ki jih imamo v geostrateški legi in ljudeh, lahko Slovenske železnice uspešno preobrazimo iz prevozni- ka na domačem trgu v globalne- ga igralca – ponudnika celovitih logističnih storitev – na mednaro- dnem trgu. Ali vam je v tem kratkem času (pogovor je potekal 2. aprila, op. avtorja) že uspe- lo ustvariti si sliko o polo- žaju Slovenskih železnic? Po prvih pogovorih in analizah lahko rečem, da stanje ni rožna- to, morda je ponekod celo črno. Če uporabim prispodobo: smo v predoru, vendar je na koncu videti odsev svetlobe, kar pomeni, da je podjetje še mogoče preobraziti v želeno smer. Slovenske železni- ce so v slabem gospodarskem položaju. Izguba v jedrni dejav- nosti je bila lani velika. Prihodki v enem izmed jedrnih programov, to je v tovornem prometu, so se v zadnjem četrtletju lani občutno zmanjšali, letos v prvem četrtletju pa je stanje že alarmantno, saj so se zmanjšali kar za 28 odstotkov. Tudi z organizacijskega vidika sta- nje ni najboljše. Podjetje bo zato treba celovito preobraziti, v poslovnem in orga- nizacijskem pogledu. Poenostaviti bo treba vodenje, saj je sesta- vljeno iz prevelikega števila ravni vodenja. Na vrhu naj bodo funk- cije, ki so potrebne za učinkovito obvladovanje podjetja. Če hoče- mo uspešno tekmovati v svetu, moramo imeti močno komercial- no funkcijo. V prvem četrtletju letošnjega leta stroški krepko presegajo pri- hodke, kar pomeni, da podjetje negativno posluje. S kratkoročni- mi ukrepi moramo takoj ustaviti padanje. Slovenske železnice so veliko podjetje, zato je treba za zau- stavitev negativnih gibanj v njem vložiti ogromno energije, moči, volje in izpeljati ustrezne kratko- ročne ukrepe, da bi se voz, ki drsi navzdol, začel ustavljati. Nato pa pridejo na vrsto srednjeročni in 14 Intervju Marino Fakin dolgoročni ukrepi, ki so potrebni za dolgoročno stabilnost pod- jetja. Lahko poveste, katere ukre- pe imate v mislih? Kratkoročni ukrepi, o katerih se je treba najprej dogovoriti s social- nimi partnerji, bodo predstavljeni nadzornemu svetu. Zame je v tem okolju najbolj pomemben človek, zato ker se sanacija in preobraz- ba podjetja lahko izvedeta samo skupaj z zaposlenimi. Vsakdo lahko v okviru svojih pristojnosti in na svojem delovnem mestu prispeva svoj del v mozaiku, in če nekdo ne prispeva svojega dela, mozaik ni popoln. Preobrazbe podjetja ne bomo začeli z velikimi besedami, z revolucijo ali ugotavljanjem trajnih tehnoloških presežkov. Na eni strani bo treba poveča- ti realizacijo v vseh dejavnostih Slovenskih železnic, v tovornem in potniškem prometu ter v dru- gih dejavnostih poslovnih enot in hčerinskih družb. Na drugi strani pa bo treba vzpostaviti učinkovit nadzor nad stroški. Stroške je treba zmanjšati na vseh podro- čjih, predvsem poslovno nepo- trebne stroške. V tem trenutku gre pravzaprav za preživetje. Tako rekoč smo obsojeni na uspeh, moramo uspeti, kajti priložno- sti za naslednjo preobrazbo ali sanacijo podjetja mogoče ne bo več, če ne bomo izrabili obstoje- čih možnosti in priložnosti, zlasti interesov po strateškem povezo- vanju. Iskanje strateških partnerjev je sicer v pristojnosti lastnika, ven- dar pa morajo biti Slovenske železnice dejavne in pozitivne ter morajo biti nosilec in akter povezovanja. Pripraviti moramo razmere za sodelovanje. Če bodo to namesto nas storili drugi, ne bomo enakopravni partnerji, in bomo v podrejenem položaju. Kje vidite možnosti za povečanje prihodkov? Na vseh področjih. Poiskati je treba nove kupce, predvsem direktne kupce na domačem in tujem trgu. Zato bomo aktivirali ves možni potencial in sprožili ofenzivo na prodajnem področju. Trg v gospodarski krizi temu ni najbolj naklonjen … Preobrazbo resda začenjamo v neprimernem času. Začeti bi jo morali pred tremi, štirimi leti, ko je bilo stanje bistveno boljše. Ko pod- jetje dobro posluje, je laže izvajati premike v njem oziroma ga je lažje preobraziti kot pa takrat, ko je stanje slabo. Slovenske železni- ce so na domačem trgu omejene, saj je omejeno število podjetij, ki potrebujejo naše storitve. Poiskati bo treba nove tržne niše in bolj proaktivno delovati na trgu. Kako na splošno ocenjujete storitve Slovenskih železnic v potniškem in tovornem prometu? Po presoji kupcev in po lastnih izkušnjah bi jih označil kot veli- kokrat nezadovoljive. Ko sem namreč delal v podjetju, ki je potrebovalo storitve Slovenskih železnic v tovornem prometu, nismo bili najbolj zadovoljni z njimi, kajti danes podjetja pro- dajajo po sistemu just in time. Železnice se niso dovolj prilaga- jale kupcu. Kupec je kralj, vedno je bil in vedno bo, upoštevati je treba njegove interese in poiskati najboljše možnosti, zato da stran- ki ponudimo tisto, kar potrebuje. Na tem področju moramo še veliko postoriti, toda na srečo imamo tudi še rezerve. V potniškem prometu se prilaga- jamo slabi železniški infrastrukturi, imamo tudi veliko starih voznih sredstev, ki ne omogočajo sodob- nega potovalnega standarda. Potniki se pritožujejo, ker so vlaki prepočasni, ker zamujajo in ker so ponekod prepolni. Čaka nas še veliko dela, če želimo postati prija- zen ponudnik celovitih logističnih storitev. Izboljšati bo treba vozni red vla- kov, ki velikokrat ni najbolj ustre- zen. Zato tudi ni toliko potnikov, kot bi jih lahko bilo. Predstavljam si povezavo med severovzhodom in jugovzhodom Slovenije, na primer Maribor-Ljubljana-Koper. Če bi potniki potrebovali za pot z vlakom, recimo iz Ljubljane v Maribor ali Koper manj kakor eno uro, bi se veliko več ljudi vozilo z vlakom. Na vlaku lahko delaš, bereš, študiraš, vendar je dve uri dolga vožnja v tej smeri le predol- ga. Čas je danes zelo pomemben dejavnik. Skupaj z državo bomo mora- li investirati v izboljšanje infra- strukture. Infrastruktura je glavni pogoj, da bodo lahko vlaki vozili hitreje. Nato bo treba investirati tudi v nova vozna sredstva. Nič ne pomaga, če imamo vlake, na primer InterCity Slovenija, ki lahko vozijo s hitrostjo dvesto kilometrov na uro, če na posa- meznih odsekih vozijo počasi. Povprečne hitrosti v potniškem prometu znašajo 50 kilometrov na uro. Ko se bodo podvojile, bodo vlaki, zlasti v medmestnem prometu, bistveno bolj zasede- ni. V konicah bo treba vzpo- staviti taktni promet. Priložnosti železnice so v javnem prevozu potnikov. V kolikšnem času bi bilo mogoče sanirati Slovenske železnice? Stanje ne dovoljuje, da bi si za sanacijo vzeli preveč časa. Ukrepati moramo zelo hitro – zaradi gospo- darskega stanja v podjetju, tržne- ga stanja, liberalizacije prevozov, odprtosti trga in zaradi drugih prevoznikov. Slovenske železni- ce se morajo čim prej prilagoditi trgu. Danes mora vsak po svo- jih pristojnostih prispevati in čim bolje opraviti delo, zato da se bo stanje izboljšalo na vseh ravneh. Jutri bo mogoče prepozno. Kako vidite vlogo lastnika v tem procesu? Lastnik ima zelo pomembno vlogo. Kot lastnik infrastruk- ture mora zagotoviti, da se bo ta izboljšala, zato da bo prevoz potnikov lahko potekal točno in da bo tovor lahko prispel pravo- časno do kupcev. V tem trenut- ku štejem za najbolj pomembno prav vlogo lastnika. Skupaj z njim moramo poiskati pravega stra- teškega partnerja, s katerim bo država dobila dodatna sredstva za izboljšanje infrastrukture in s kate- rim se bodo Slovenske železnice kot globalni in integralni logist povezale v mednarodno logistič- no mrežo, predvsem na trgih, ki jih najbolje poznamo, na območju Jugovzhodne Evrope. Kakšen je vaš način dela in vodenja? Menim, da sem do sodelavcev korekten. Puščam jim veliko svo- bode, vendar pričakujem, da vsak opravi svoje delo čim bolje in v interesu podjetja. Notranjo organizacijo v podjetju bo treba prilagoditi tako, da bo mogoče celovito obvladovati podjetje. Z nekaterimi notranjeorganizacijski- mi spremembami bomo vodenje poskušali poenostaviti, zato da bodo laže obvladljive tiste funk- cije, ki so potrebne za učinkovito izvajanje storitev za kupce, torej komercialna, finančno-ekonom- ska in tehnično-tehnološka funk- cija. Vodstvo mora imeti čim boljši pregled nad celoto, kajti nemogo- če se je ukvarjati s podrobnostmi. V vodstvu pripravljamo usmeritve, strategijo, poslovno zasnovo in opredelili bomo načine in poti za uresničitev strategije. Cilj je postati logistično podjetje, ki bo imelo na območju Jugovzhodne Evrope pomembno vlogo. Čemu boste na kadrovskem področju namenjali največ pozornosti oziroma kakšen način dela s socialnimi par- tnerji želite uveljaviti? S socialnimi partnerji želim doseči korektno sodelovanje, zato sem se že prvi dan sestal s predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu, naslednji dan pa s predstavniki sin- dikatov. Zavedam se namreč, da je sindikat eden najpomembnejših dejavnikov v podjetju in da lahko s pozitivno energijo ter pozitivno motivacijo vpliva na vse zaposlene, da vsakdo opravi svoj del naloge v podjetju. Pričakujem korektno sodelovanje in odnos. Lahko zago- tovim, da bomo odprta vprašanja poskusili usklajevati in pri tem iska- li najboljše rešitve za zaposlene in podjetje. Bolje, kot nam bo šlo, toliko bolje se bo godilo vsem nam zaposlenim. Cilj je, da nam gre dobro, da smo v pozitivnih števil- kah, da bomo lahko investirali v obnovo voznega parka. Vsi zaposleni naj sami ugotovijo, kako opravljajo svoje delo in kaj bi bilo mogoče še bolje storiti. Tudi od vodilnih delavcev pričakujem, da bodo vso svojo energijo usme- rili v dobro podjetja. 15 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Intervju Miran Zalokar Kaj je volja, izveš, ko si postavljen pred dejstvo Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. Tako pravi pregovor, ki nam skuša povedati, da človek včasih, ko misli, da dela najboljše, pravzaprav nehote naredi vse, da bi šla stvar hudo narobe. Iz zgo- dovine se lahko o tem prepričamo iz neštetih primerov. Pregovor si lahko razložimo tudi na druga- čen način. Včasih človek dela vse, da bi najbližjim omogočil lepo življenje, pa mu usoda prekriža pot, in življenje, h kateremu je stremel z dobrimi nameni, spre- meni v pekel. In za to ni sam niti najmanj kriv. Takrat se pokaže, iz kakšnega testa je človek v resnici. Ko je postavljen pred neogibno dejstvo, ko besede iz udobnega naslanjača popolnoma izgubijo pomen, ko ostaneš samo ti in situacija, ki te je doletela. Takrat se pokaže, česa si zmožen v realno- sti. Takšen pekel je doletel naše- ga sodelavca Mirana Zalokarja, strojevodjo iz DE Jesenice, ko je z dobrimi nameni urejal družinsko gnezdo za svojo družino, pa ga je usoda v obliki delovne nesreče priklenila na invalidski voziček. Z Miranom sva se pogovorila v Rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani in tam sem dejansko dojel, kaj lahko človek doseže s trdno voljo, ko se mora dobese- dno psihično sestaviti skupaj. Miran, zaupaj nam svojo zgodbo. Zdravo. Sem Miran Zalokar, živim na Blejski Dobravi pri Jesenicah, imam družino s tremi otroki. Na Slovenskih železnicah sem zapo- slen od leta 1990. Opravljal sem raznovrstna dela, od transpor- tnega delavca, voznika viličarja, vzdrževalca transportne mehani- zacije, premikača, leta 2005 sem se vpisal v šolo za strojevodje, to delo sem opravljal tri leta. Na usodni dan sem urejal ograjo na terasi hiše, v kateri živimo z družino. Po napaki na dvigalu, ki se je sunkovito spustilo, sem omahnil v globino petih metrov in pristal na boku. Takoj sem vedel, da je nekaj hudo narobe, saj nisem čutil nog. Pozneje, ko sem bil že v bolnišnični oskrbi, je prei- skava pokazala, da imam uničeno dvanajsto vretence. K sreči pa hrbtenjača ni bila prekinjena, kar mi na nek način daje upanje, da se bo poškodba ob obilici terapije in treninga nekoč morda sanirala do stopnje, da invalidski voziček ne bo več potreben. Vendar ne prehitevam dogodkov, saj na vso situacijo gledam realno in se je lotevam počasi in premišljeno. Kako je videti tvoj dan na rehabilitaciji? Ob sedmi uri vstajamo, sledi zajtrk, nato pa delovne terapije in fizioterapije, ki potekajo med osmo in trinajsto uro. Terapije so zelo naporne, saj se moramo naučiti živeti v stanju, v katerem smo se znašli. Verjemite mi, da je to za človeka, ki je še pred kratkim normalno funkcioniral, sedaj pa je praktično nemočen, strašen šok. Najhuje je takrat, ko dokončno dojameš, kaj se ti je pravzaprav zgodilo. Takrat so v veliko pomoč psihologi, socialne delavke in celotno osebja centra, ki jih želim na tem mestu javno pohvaliti. Na fizioterapiji nas naučijo delati vaje za razgibavanje, trebušnjake, roke, sklepe in za ohranitev mišič- ne mase na nogah, kar je izjemno pomembno. Z vajami si dviguje- mo tudi samozavest, o pomemb- nosti slednje za obstoj človeka, še posebej v naši situaciji, pa menim, da ni treba izgubljati besed. 16 Intervju Robert Zakrajšek Oprema, ki jo potrebuješ za samostojno življenje, verje- tno ni ravno poceni. O tem ne bi izgubljal besed. Samo na kratko naj povem, ker sem na žalost in proti svoji volji spoznal ozadje, da so cene kata- strofalno visoke, saj ima vsaka, tudi najmanjša malenkost, ki jo invalid potrebuje za svoje življe- nje, prav neverjetno ceno, kot bi bilo vse iz zlata in platine, pa gre za čisto običajne materiale. Zakaj je tako, vedo samo tisti, ki to opremo izdelujejo in prodajajo. Za dostop do našega dela hiše bom potreboval invalidsko dviga- lo. Tudi tu so cene kar poštene, saj se začnejo pri 13.000 evrih, pa vse tja do 30.000 in 35.000 evrov. Tu bi spet izrekel javno zahvalo vsem svojim sodelavcem strojevodjem po vsej Sloveniji, ki so najprej na Jesenicah, nato pa tudi po drugih sekcijah za vleko samoiniciativno sprožili akcijo zbiranja sredstev za moje dvigalo, kar mi bo precej olajšalo njegov nakup. Sodelavci, kolegi, iskrena hvala vam! Še enkrat več se je pokazalo, da kolegialnost v naših vrstah ni samo mrtva črka na papirju. Pa se ti kdaj zgodi kakšna, no, glede na situacijo zago- tovo na morem reči sme- šna stvar, čeprav verjamem, da ima humor skozi tvoje oči in oči tvojih kolegov v centru povsem drugačne razsežnosti, kakršne veljajo za nas, ki tega stanja ne poznamo. Res je, da tudi humor dobi čisto drugo obliko, no, pa vseeno, humor je humor, kakor koli ga obrneš. No, oni dan sva s kole- gom preizkusila avtomobil, ki je prilagojen za voznika invalida. In tako sva se spravila za volan, od navdušenja pa sva invalid- ske vozičke pustila kar tam, na parkirnem prostoru. Šele po nekaj krogih sva ugotovila, da če nekdo, seveda povsem nenamer- no, parkira na najino mesto, saj sta tam stala samo dva prazna vozička, midva ostaneva ujeta v avtu, ker preprosto ne moreva ven oziroma nimava kam. Najina vozička bi namreč »zaparkirali«, in ne bi mogla do njih. Vožnja nazaj je bila kar precej hitra, pa tudi nasmejala sva se. Morda se je ta zgodba komu zdela črno humorna, vendar pa sta tu smeh in dobra volja resnično vzvoda, ki ti dasta moči in optimizma. Opazil sem že, da ti opti- mizma in volje resnično ne manjka. Lahko si nam za vzor, še posebno takim, ki stokajo za vsako malen- kost, naj se malo zamislijo nad sabo. Kakšen pa je tvoj moto, katera misel te žene naprej? Odkar sem v centru Soča, sem prišel do dveh ugotovitev, saj imam časa za razmišljanje več kakor dovolj. Prva je, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše ali pa bolje, izbira pa je odvisna samo od tebe. Druga pa pravi, da nihče ni nezmotljiv. Nihče ne more trditi, da pozna absolutno vse razvoje dogodkov. Potem bi izključil voljo in upanje. In kakšen svet bi to bil, lepo vas prosim? Še ena misel mi daje ogromno moči. Misel na moje najdražje, ki sem jih že omenil v uvodu. Na ženo in najine tri otroke, ki mi vsi skupaj resnično stojijo ob strani. Rad bi se zahvalil tudi njim. Vem, da je tudi zanje težko, pa vendar tega ne kažejo. Na koncu pa bi se zahvalil še vsem sodelavcem in predstavni- kom delodajalca, ki so me obiskali v bolnišnici in sedaj v centru. In čisto za konec še moje spo- ročilo – Mirana ne odpišite! I’ll be back! Takšne volje človek resnično ne vidi vsak dan. Miranu lahko zaže- lim samo uspešno vključitev v vsakdanje življenje, v mislih pa tako, kot verjetno vsi mi, verja- mem in držim pesti, da mu bo uspelo tudi kaj več, kajti človeška misel je izjemno močna, še pose- bej, če je iskrena in čista. Izobraževanje policistov za varno delo na železniškem območju Ivan Basić, varnostni inženir v poslovni enoti vodenje prome- ta, in Goran Rajačič iz službe za varnost in zdravje pri delu sta bila nosilca izobraževanja slo- venskih policistov za varno delo na železniškem območju. V ta namen je Policija pripravila film o delu na železniškem območju, Slovenske železnice pa organizi- rale predavanje in sodelovale pri izdelavi literature. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je septembra lani izda- lo knjigo Varno delo policistov na železniškem območju. Slovenske železnice so se odzva- le na prošnjo Ministrstva za notranje zadeve, in sicer da pri- pravijo izobraževanje policistov o delu na železniškem obmo- čju. Ob izrednem dogodku na železnici Slovenske železnice v skladu z Navodilom 79 obvesti- jo policijo. Policisti, ki ukrepajo na železniškem območju, mora- jo biti usposobljeni za varno gibanje na železnici. Povod za tovrstno izobraževanje je bila nesreča leta 2002, ko je policist utrpel hujšo poškodbo zaradi električnega udara na vagonu. Izobraževanja o varnem giba- nju na železniškem območju so se udeležili policisti, ki zdaj pridobljeno znanje prenašajo sodelavcem po vsej Sloveniji. Naša sodelavca Ivan Basić in Goran Rajačič sta jim varno delo na železnici predstavila na eno- dnevnem seminarju na Policijski akademiji, praktično usposa- bljanje pa sta izvedla na obmej- ni železniški postaji v Dobovi. Poudarek pri izobraževanju je bil na osebni varnosti policistov na območju visoke električne napetosti. Koordinator izobraževanja, inšpektor policije Marinko Mikše, je železničarjem izre- kel pohvalo in se jim zahvalil za izvedbo izobraževanja ter pomoč pri snemanju filma. Posamezne filmske kadre so snemali na več lokacijah, varno gibanje na območju železniške postaje so posneli na ljubljanski postaji ter postajah Kresnice in Dobova, varno hojo čez most so snemali na črnuškem mostu, varno hojo skozi predor pa v predoru Poganek. Pri snemanju so sodelovali tudi zaposleni v TVD, poslovni enoti vleka in vlakovni odpravniki. Marino Fakin Praktični del usposabljanja policistov na postaji Dobova. V rumenih varnostnih tel- ovnikih sta Goran Rajačič (levo) in Ivan Basić. 17 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Intervju / Kadri Vsak od nas se kdaj znajde v situaciji, ko začuti, da življenja ne obvladuje tako, kot bi si želel, in da so vsakdanji problemi posta- li preveliki in pretežki. Ob tem nemalokrat občutimo vsiljevanje težkih misli, napetost in strah pred novim, drugačnim in nam nepoznanim. Spet drugič občuti- mo preveliko težo spoprijemanja s čustvenimi težavami v medse- bojnih odnosih, bodisi na delov- nem mestu bodisi v družinskem ali partnerskem življenju. Včasih nas nepričakovano preseneti nova življenjska situacija, ki se je nismo niti najmanj nadejali ali jo pričakovali; bodisi, da je to izguba ljubljene osebe, ločitev ali spoznanje, da je otrok zasvojen, ipd. Na te situacije smo največ- krat nepripravljeni, ob njih se čutimo šokirani in nemočni. V svojih mislih pa smo osredoto- čeni zgolj na čustveni problem, zatopljeni v svojo žalost in osa- mljenost. Pred očmi je le tema, nemoč, bolečina. Počutimo se popolnoma izgubljeni, osamlje- ni. V takšnih trenutkih tudi redko vidimo izhod ali rešitev v dani situaciji, saj smo čustveno tako obremenjeni, da izgubimo spo- sobnost videti še kaj drugega. Če smo v takšnem stanju predolgo, sami težko najdemo rešitev iz dane situacije in potrebujemo pomoč od zunaj. Kje poiskati pomoč? Kadar se počutimo tako slabo, se običajno odpravimo k osebne- mu zdravniku. Ta nam največkrat predpiše pomirjevala ali antide- presive, včasih nas napoti celo k specialistu psihiatru. V takšnih primerih dejansko največkrat ne potrebujemo zdravil, pač pa nekoga, ki bi nas poslušal in nas usmerjal k reševanju čustvenih težav, v katerih smo se znašli. Zdravila pogosto samo odpravijo simptome neke bolezni. Vir psi- hičnih in čustvenih težav, zaradi katerih se je nek simptom bole- zni pojavil, pa v takšnih situacijah največkrat niti ne pride do izraza. Uspeh zdravljenja v okviru zdra- vstva pa najverjetneje ni pred- vsem v tem, da se delavec čim prej vrne na delo. Začarani krog težav se nadaljuje in simptomi bolezni se lahko slej ko prej spet pojavijo, vsakokrat v nekoliko težji obliki. Včasih je veljalo prepričanje, da pomoč v psihičnih in čustvenih stiskah ponujajo samo psihia- tri. Vendar je pomoč psihiatra potrebna predvsem takrat, ko je duševna bolezen ali motnja že tako huda, da ovira posame- znikovo vsakodnevno življenje in delovanje. Psihiater pomaga lju- dem v hujših primerih in bolniku predpiše zdravila. Psihoterapije pa praviloma ne izvaja. Pri reševanju čustvenih in psi- hičnih težav lahko pomaga psi- hoterapevt. Čeprav je področje psihoterapije pri nas še precej neurejeno, in je zaradi tega pot do nje nekoliko težja, ljudje nekako vendarle najdejo pomoč, ko to zares potrebujejo. Na voljo je namreč čedalje več informacij o različnih izvajalcih in psihote- rapevtskih pristopih. Danes je v svetu že splošno znana in priznana pomoč pri odpravlja- nju psihičnih in čustvenih težav s psihoterapijo. Tudi pri nas na tem področju obstaja že vrsta šol in izobraževanja. Začetki psihoterapije Psihoterapija je nastala pred stoletjem iz medicinske prakse dunajskega psihiatra Sigmunda Freuda, znana pod imenom psi- hoanaliza, ki se je izvajala na znamenitem kavču, pri čemer je bil terapevt obrnjen stran od pacienta. Sprva je bila to pred- vsem metoda pomoči pri odpra- vljanju nevrotskih motenj, danes pa je razširjena praktično na vsa področja človekovega življenja in delovanja. Danes pojem psihoterapije zaob- jema prek 400 teoretičnih smeri, oblik, metod in vrst pomoči obvladovanja in odpravljanja naj- različnejših čustvenih in psihičnih težav. Vsaka od teh smeri izhaja iz lastne teoretične podlage, spe- cifične metodologije in uporablja različne oblike pomoči. Vse to dokazuje, da se je psihoterapi- ja od samega začetka izvajanja psihoanalize močno spremenila. Danes temelji izvajanje psihote- rapije pri nas predvsem izhajajoč iz transakcijske analize, različnih S psihoterapijo do polnejšega udejstvovanja in kakovosti življenja 18 Kadri dr. Zdravko Lavrič smeri družinske psihoterapije, psihoanalize, geštalt in vedenj- sko-kognitivne terapije. Psihoterapija in njeni terapev- tski potenciali so pomembni pri vsakodnevnem reševanju težav, kakor tudi pri izboljšanju kako- vosti življenja. Zaradi svoje tesne povezanosti z mnogimi humani- stičnimi in družbenimi vedami je psihoterapija civilizacijski dose- žek, ki pomembno zaznamuje naš čas. Kaj sploh je psihoterapija? Psihoterapija je oblika obvlado- vanja in odpravljanja čustvenih in psihičnih težav, ki vplivajo na kakovost človekovega življenja, medsebojne odnose in sposob- nost premagovanja stresnih in konfliktnih situacij. Psihoterapija pomaga na primer pri premago- vanju depresije, pri težavah, ki se kažejo pri nevrotskih motnjah. Zelo učinkovita je tudi v procesu zdravljenja različnih zasvojenosti. Zato lahko rečemo, da je psiho- terapija poleg obvladovanja in reševanja nastale problematike, predvsem tudi metoda spremi- njanja ali (pre)oblikovanja posa- meznikove osebnosti. Terapevt, ki je za izvajanje tera- pije strokovno usposobljen, gre najprej sam skozi večleten proces izobraževanja in osebni proces psihoterapije, da na lastni koži predela nefunkcionalne vzorce in travme iz otroštva, ki so posledica razvojnih ter drugih primanjklja- jev v primarni družini. Družinska vzgoja in odnosi v njej nam vce- pijo določena prepričanja in sta- lišča o videnju sebe, sveta in dru- gih ljudi. Tudi ta prepričanja in stališča je treba skozi psihotera- pevtski proces preveriti in običaj- no pri sebi spremeniti. Predvsem pa mora biti terapevt sposoben prepoznavati lastne odzive na težave tistega, ki se vključuje v psihoterapevtski proces, da vanj ne vnaša svojih nerazrešenih in nepredelanih čutenj. Splošno je sprejeto mišljenje, da je glavni in odločilni dejavnik v psihote- rapevtskem procesu osebnost terapevta, kar je pomembnejše od teorije in metode psihotera- pevtske pomoči. Terapevt mora biti sposoben vzpostaviti najprej zaupanja vre- den odnos z osebo, ki išče pomoč, da lahko vzpostavita ustrezno komunikacijo. Psihoterapija je namreč metoda pomoči, ki temelji na pogovoru in skupnem razmišljanju. Pomembno je, da se posameznik ob tem počuti sprejetega in varnega, kajti le v takem ozračju se lahko odpre in iskreno spregovori o svojih občutkih, doživljanjih, notranjih stiskah in strahovih. Komu je namenjena psihoterapija? Do psihoterapije imajo ljudje pri nas še vedno nekakšno odklonil- no stališče, podobno kakor do obiska psihiatra. Mnogi ljudje, ki imajo psihične ali čustvene teža- ve, običajno dolgo ne poiščejo tovrstne pomoči, razen, ko so s težavami že tako hudo obre- menjeni, da jih ne zmorejo več sami »nositi«. Razlog je v napačni miselnosti, žal še mnogih, da je s temi ljudmi nekaj narobe, ali celo, da so »nori«. Vsi ljudje imamo težave. Razlikujemo se le po tem, da jih eni bolj ali manj uspešno rešujemo, drugi pa jih ne rešujemo ali jih rešujemo na napačen način. Prve bi lahko imenovali tudi zmagovalce, druge pa poražence. Na psiho- terapijo prihaja čedalje več ljudi, ki ugotavljajo, da se jim določene stvari v življenju kar naprej pona- vljajo. Utemeljitelj ene od metod psihoterapije, ki se imenuje tran- sakcijska analiza, Eric Berne, to imenuje življenjski scenarij. Tako se npr. pogosto zgodi, da člo- vek, ki se loči, »zamenja igralca« z novim »igralcem«, pri čemer se zgodba v celoti spet pono- vi. Namesto igralca je potreb- na sprememba scenarija. Drugi iščejo pomoč psihoterapevta, ker želijo izboljšati kakovost svojega življenja, ker želijo osebnostno rasti. Doktor Janez Rugelj bi dejal, da je psihoterapija pomoč pri zapoznelem odraščanju. Dejstvo je, da največkrat nismo dovolj in predvsem ustrezno usposobljeni za poklic očeto- vstva in materinstva, skratka za družinske, partnerske in druge medsebojne odnose. Ko se srečujemo z vzgojnimi težava- mi ali težavami v partnerskem odnosu, je priložnost, da nekaj naredimo zase in za svoje bli- žnje. Pogosto razmišljamo, da če bi bil moj partner drugačen, bi bilo med nama vse v redu. Tako odgovornost za reševanje nastale situacije prelagamo na drugega. Pritiskamo nanj, da bi se spremenil. Dejstvo pa je, da edini, ki se lahko spremeni, smo mi sami. Naše spremembe pa lahko spodbudijo spremembe v soljudeh. Edina pot je torej, da začnemo pri sebi. Podobne težave v medsebojnih odnosih lahko nastanejo tudi v delovnem okolju, ko pričakuje- mo, da bodo sodelavci in nadre- jeni ali podrejeni spremenili svoje vedenje. Takrat bi bilo, po naši oceni, delovno vzdušje boljše, naših težav pa konec. Žal pa se samo od takšnega pričakovanja, razen izjemoma po nekem čude- žnem naključju, ne zgodi nič. Cilj psihoterapije Namen psihoterapije je skupaj s tistim, ki išče pomoč, prepoznati, razumeti, obvladovati, zmanjšati ali pa v celoti odpraviti motnje, težave in stiske, zaradi katerih je poiskal terapevtsko pomoč. Končni cilj psihoterapije pa je zmanjšati trpljenje in obvladovati svoje življenje. Zaradi nezmožnosti obvladova- nja ali spopadanja z življenjski preizkušnjami se človek lahko zateka v nefunkcionalno vedenje, ki še poslabša njegove medseboj- ne odnose in njegovo počutje. Psihoterapija je tudi spreminja- nje nefunkcionalnega vedenja, ki je povezano s posameznikovimi čustvi in čustvenimi težavami. Namen psihoterapije sicer ni, da bi bili ljudje srečni, kar sicer lahko tudi dosežejo, temveč je predvsem v tem, da postanejo bolj svobodni in odgovorni, bolj usposobljeni za spoprijemanje z življenjskimi preizkušnjami in težavami in da ob vsem tem sebe v življenju vidijo kot zmagoval- ce. To pomeni spodbujati njiho- vo pozitivno osebnostno rast in razvoj. Psihoterapija je torej priložnost za osebnostno dozorevanje in izboljšanje samopodobe. Z drugi- mi besedami bi lahko reli, da gre za povečevanje čustvene inteli- gence, ki se odraža v sposobno- sti obvladovanja samega sebe, sposobnosti biti v stiku s samim sabo, sposobnosti odločanja / na podlagi stvarnega dojemanja sebe, sveta in drugih/, sposobno- sti sprejemanja odgovornosti za svoje ravnanje itd., če naštejemo le nekatere. To pa so hkrati tudi tiste najpomembnejše lastnosti in kvalitete, ki jih potrebuje vsak človek, da je zadovoljen s svojim življenjem, da najde ustrezno in koristno mesto tudi v družbi, kjer se lahko samouresničuje in prispeva v skupno dobro. Psihoterapija in menedžment podjetja Psihoterapija je uporabna in se tudi čedalje bolj uveljavlja na področju menedžmenta, kjer se zahtevajo psihološke in komuni- kacijske spretnosti. Poznavanje teorije osebnosti in medsebojne komunikacije je še zlasti danes v tržnem gospodarstvu silno pomembno. Vodenje in delo z ljudmi zahteva posebna znanja in spretnosti, od česar je odvisno tudi vzdušje med delavci in s tem posledično uspeh podjetja. Psihoterapija daje namreč pred- nost vodstvenim predispozicijam pred metodami vodenja. Ob tem se postavlja tudi vpraša- nje, kaj naj naredimo pri sebi, da bi lahko vodili druge? Anselm Grün pravi, da »kdor želi voditi druge, mora sprva znati voditi sebe«. In še: »česar zavestno ne prepoznavamo, pada kot temna senca na okolico«. Zato je pomembna šola samospoznava- nja in s tem spoznavanja druge- ga, kar lahko prispeva k boljšim medsebojnim odnosom, boljše- mu vzdušju in ne nazadnje tudi k boljšim rezultatom na delovnem mestu. 19 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Kadri Na Slovenskih železnicah, v služ- bi za varnost in zdravje pri delu, že vrsto let organiziramo poči- tnice za otroke naših zaposlenih. Kot že nič kolikokrat doslej, so nas tudi letos prijazno sprejeli in razvajali v Železničarskem domu v Kranjski Gori. V obeh tednih zimskih počitnic smo gostili sku- pno 35 otrok. Žal so razni virusi preprečili, da bi bila ta številka še večja, saj smo prejeli tudi nekaj odpovedi. Najprej nas je presenetila debeli- na snežne odeje v Kranjski Gori, ki je bila v primerjavi s prejšnjimi leti res velika. No, tako nam vsaj ni bilo skrbeti, da bi zmanjkalo snega za smučanje, kot bi se to skoraj zgodilo lani. Sicer pa je bilo vreme kot naročeno za smu- čanje: ponoči dovolj mrzlo, da je bil sneg dobro utrjen, čez dan pa dovolj sončno, da nas ni zeblo. Glede na zimski čas smo, razu- mljivo, glavni poudarek namenili smučanju. Otroci so se smučar- skih veščin učili, jih pilili in izpo- polnjevali (odvisno od predzna- nja) pod vodstvom štirih učite- ljev smučanja: Marjana Korenta, Jureta Ortarja, Igorja Šmida in Janeza Volkarja. Delo je potekalo v obliki tečaja, otroci so bili raz- deljeni v tri skupine na podlagi znanja, ki so ga pokazali prvi dan na preizkusu. Seveda pa so lahko svoje znanje pokazali še enkrat na koncu, ko smo zanje pripravili tekmovanje na pravi tekmovalni progi, ki nam jo je prijazno odstopila ena izmed kranjskogorskih smučarskih šol. Merjenje časa je otrokom hkrati omogočilo tudi primerjavo v zna- nju in hitrosti s prijatelji. Da pa ne bi vsega časa preživeli le v neudobnih in trdih smu- čarskih čevljih, smo popoldneve izrabili za razne druge aktivno- sti. Tako smo se sprehodili po bližnji okolici Kranjske Gore in Podkorena, se namakali in plavali v bazenih hotela Larix, preizku- šali smo podobnost med vožnjo z drsalkami in rolerji ter hkrati testirali trdnost ledu na bližnjem drsališču, obiskali pa smo tudi kmetijo v Ratečah, kje nam je gospodar – železničar - razkazal svoje konje ter nas popeljal na saneh na konjsko vprego. Otroci so lahko tudi sedeli na konju. Večere smo preživeli skupaj ob raznih družabnih in šaljivih igrah ter tudi takšnih, ki so bolj tek- movalnega značaja, skupaj pa smo si ogledali tudi kakšen film po televiziji. Smučarski tečaj smo zadnji večer končali z zabavnim programom, ki so ga pripravili otroci (skeči, plesi, petje pesmi, pripovedovanje šal …), s pode- litvijo diplom pa je vsak dobil potrditev, da se v tem tednu ni le zabaval, temveč tudi trdo delal in se česa novega naučil. Na koncu smo se veseli poslovili, si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečamo, ter se vsi celi in brez poškodb odpravili proti domu. Smučarsko druženje v Kranjski Gori Dragutin Kodrnja (1957-2009) V začetku aprila nas je presunila žalostna vest, da nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec Drago Kodrnja. Kako boleče, kako trpeče je spoznanje, da je pleme- nito srce našega sodelavca prenehalo razdajati svojo življenjsko moč. Njegovo slovo je bilo veliko prerano. Od njega smo se sodelavci v velikem številu poslovili 6. aprila na šentjurskem pokopališču. Rodil se je 25. oktobra 1957 v Brezakovcu na Hrvaškem in tam preživel otroška leta. Pot ga je pozneje, še v času nekdanje Jugoslavije, pripeljala v Slovenijo. Tu se je zaposlil, si ustvaril dom in družino. Vse od leta 1978 je bil zvest in marljiv delavec Slovenskih železnic in opravljal različna dela. Nazadnje je delal v SVP Celje kot progovni poslovodja. Nenadna in neozdravljiva bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo. V veliko oporo so mu bile žena in hčerki, ki so mu skušale lajšati zadnje dni življenja. Bodisi doma bodisi v bolnišnici. Tam je tudi prenehalo biti njegovo srce. Ostal bo v naših mislih in srcih. Radi se ga bomo spominjali, tudi tedaj, ko bomo z vlaka uzrli njegovo domačijo v Vrbnem pri Šentjurju. Hvaležni smo mu za vse tiste trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Tvoji sodelavci NZIM SVP Celje 20 Kadri Igor Šmid Peti dejavnik oziroma merilo modela odličnosti EFQM pome- nijo procesi. Opredeljujemo jih takole: Odlične organizacije snujejo, upravljajo in izboljšujejo procese, da bi v celoti zadovoljile odje- malce in druge udeležene strani ter zanje ustvarjale večjo vrednost. V procesih nastaja nova vrednost, zato so osrednji element celotne- ga modela odličnosti EFQM. Prek procesov se integrirajo vsa druga merila in zahteve, ter prehajajo v rezultate, ki jih bomo obdelali prihodnjič. V nadaljevanju na kratko opiše- mo posamezni dejavnik s pristo- pi, ki smo jih v osnutku opredelili na Slovenskih železnicah. DELI MERIL: 5.a Organizacija sistematično snuje in upravlja procese. 5.b Organizacija po potrebi z inoviranjem izboljšuje pro- cese, da bi v celoti zado- voljila odjemalce in druge udeležene strani ter ustvar- jala povečano vrednost zanje. 5.c Organizacija snuje in razvi- ja proizvode in storitve na podlagi potreb in pričako- vanj odjemalcev. 5.d Organizacija proizvode in storitve proizvaja, dobavlja in servisira. 5.e Organizacija upravlja in izboljšuje odnose z odje- malci. 5a: Organizacija sistematično snuje in upravlja procese Procesni pristop Procesni pristop pomeni, da vse dejavnosti in vire obravnava- mo kot procese, in sicer tako, da določimo glavne dejavnosti, zaporedje in medsebojne vplive, potrebne vire, izvajamo procese s primernim nadzorom, merjenji in analizami ter na tej podlagi nenehno izboljšujemo procese. 5b: Organizacija po potrebi z inoviranjem izboljšuje procese, da bi v celoti zadovoljila odjemalce in druge udeležene strani ter ustvarjala povečano vred- nost zanje Izboljševanje procesov Izboljševanje procesov omogoča krajše roke izvedbe, nižje stro- ške, preprečevanje napak, obvla- dovanje odstopanj in doseganje zastavljenih ciljev. Sistem inovacij na SŽ Sistem inovacij na Slovenskih železnicah omogoča spodbuja- nje inovativnosti in napredovanje družbe ter enakopravno tekmo- vanje na transportnem trgu. Razvoj logističnih storitev V okviru dejavnosti tovornega in potniškega prometa razvi- jati in dejavneje tržiti komple- ksne logistične storitve, ki poleg transporta zajemajo celovito logistično ponudbo standardne izvedbe in izvedbe po zahte- vah posameznih uporabnikov storitev. Program ukrepov za varčno vožnjo Usposabljanje osebja, zmanjša- nje porabe energije in izpustov v okolje 5c: Organizacija snuje in razvija proizvode in storitve na podlagi potreb in pričakovanj odjemalcev Izvajanje tržnih raziskav V okviru marketinške dejavnost, zlasti v tovornem in potniškem prometu, je izvajanje tržnih raz- iskav, opravljanje anketiranja strank, pregled potreb strank, trendov na trgu, benchmarkin- ga ipd. glavna sestavina procesa dela. 5d: Organizacija proizvode in storitve proizvaja, dobavlja in servisira Obveščanje uporabnikov storitev in komuniciranje z njimi Dajanje informacij uporabnikom železniških storitev in drugim zainteresiranim ter komunicira- nje z njimi je ena od osnov učinkovitosti in prepoznavnosti železniškega sistema. Udejanja se pisno, ustno, grafično in na druge načine, neposredno na prodajnih mestih, po telefonu, po internetu, teletekstu, WAP-u, z oglaševanjem, članki in obvesti- li v medijih, s piktogrami in obve- stilnimi displeji, panoji ipd. Izvajanje in izboljševanje prevo- znih storitev Prevoz potnikov in pošiljk je ključ- na dejavnost Slovenskih železnic. Kakovostno izvajanje prevoznih storitev je pomembno za poslo- vanje in obstoj družbe. Gre pred- vsem za dosledno izvajanje voz- nega reda in dopolnilnih storitev. 5e: Organizacija upravlja in izboljšuje odnose z odjemalci Informatiziranje procesov Uvajanje novih informacijskih sis- temov v procese dela (e-tovorni list, ticketing, ISUP, SAP, inteli- gentni sistemi ...). Skrbništvo velikih kupcev Veliki kupci imajo posebne zahteve in poseben pomen za Slovenske železnice. To zahteva posebno obravnavo s posebnimi pristopi in kontaktnimi osebami za posamezne stranke (skrbni- ki). Nanaša se na pogodbene odnose, razvoj in izvajanje stori- tev, zajemanje informacij velikih odjemalcev (pritožbe, reklamaci- je, predlogi za izboljšave in spre- membe, poročanje o težavah, s katerimi se srečujejo …) (Nadaljevanje prihodnjič) Uporaba metod in orodij za izboljšave pri delu in odločanju (13) Procesi PROCESI OBDELAVA PODATKOV IN IZRAČUN ODZIVA KRMILNI SIGNALI VZORČENJE (merjenje) ACTION PLAN DO CHECK 21 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Kakovost dr. Josip Orbanić Na Slovenskih železnicah se trudi- mo zagotavljati kakovostne in do potnikov prijazne prevozne sto- ritve. Ključni kazalec pri tem je zadovoljstvo uporabnikov, ki ga preverjamo z letnimi anketami in spremljanjem pritožb, pohval, pripomb, predlogov in pojasnil. Vsak negativen odziv uporabnikov pomeni pobudo k ukrepanju in izboljšavam. Potniki na ta način sodelujejo pri ustvarjanju kakovo- stnejše storitve in nas opozarjajo na slabosti ter hvalijo na tistih področjih, kjer smo se približali njihovim pričakovanjem. Potniki lahko svoje pripombe, pre- dloge, pritožbe, pohvale ali pa zahtevek po pojasnilu oddajo na predpisanem obrazcu v knjigi pri- tožb in pohval na vsaki železniški postaji ali pa pisno po elektronski pošti na naslov pritozbe.pohva- le@slo-zeleznice.si oziroma na naslov Slovenske železnice, d. o. o., PE Potniški promet, oddelek za raziskavo in razvoj – reklamacije, Kurilniška 3, 1000 Ljubljana. Prav tako smo dosegljivi po telefonu na brezplačni telefonski številki 080 19 10. Sodobni klicni center in program za vodenje obravnav (pritožb, pohval, pripomb in pojasnil) smo razvi- li skupaj s podjetjem Computel, ki je specializirano na področju telekomunikacij in informatizacije poslovanja. Komunikacija s klicnim centrom sedaj poteka prek profesionalnega komun ikac i j - skega strežnika. V tej fazi sta v oddelku za pritožbe in pohvale sodobno opremljeni dve delovni mesti, kjer operaterki pri svojem delu uporabljata profesionalne telefonske aparate in opcijsko tudi naglavne slušalke. To jima omo- goča enostavnejše prevzemanje klicev. Ob vsakem klicu operaterka pridobi tudi podatek o klicatelje- vi telefonski številki (seveda če je klicatelj ni prikril), ki se avtomat- sko zapiše v program za vodenje obravnav in tako poenostavi delo ter da operaterki možnost, da se popolnoma posveti vsebini tele- fonskega pogovora. Pogovori se za potrebe večje kakovosti obravnave tudi snemajo. Klicatelja / stranko ob klicu na brezplačno številko za pritožbe in pohvale najprej poz- dravi odzivnik. Če so vsi operaterji zasedeni ali nedosegljivi, se aktivira sistem glasovne pošte, kjer lahko klicatelj / stran- ka odda svoje govorno spo- ročilo. Posnetki pogovorov in glasovne pošte so shranjeni v digitalni obliki. Vsi podatki iz sistema glasovne pošte, posnetki pogovorov in drugi podatki so operaterju dosegljivi prek enostavnega uporabniškega vmesnika, programa za spremlja- nje obravnav, kamor tudi zapiše vsebino posameznega primera. Program omogoča visok nivo struk- turiranosti podatkov in nadaljnje statistike obravnav, kar prispeva k večji kakovosti reševanja težav in izboljšavi storitev Slovenskih žele- znic. To pa seveda pomeni pove- čanje zadovoljstva strank / uporab- nikov storitev Slovenskih železnic. Obravnave se sprejemajo prek več medijev, od telefona, elektronske pošte, navadne pošte itd. Program za vodenje obravnav omogoča cen- tralizirano vodenje teh obravnav ter upravljanje podatkov, kot so posredovanje zadev odgovornim, obveščanje strank in podobno. To zelo poenostavi izdelavo obdob- nih poročil in dodatnih analiz za potrebe poslovnega odločanja in ukrepanja. Posodobljeni in informatizirani klic- ni center je začel delovati v začetku marca. Sistem omogoča celovito vodenje obravnav prek posebej razvitega uporabniškega vmesni- ka ter se ponaša s tehnologijami, ki omogočajo centralno vodenje podatkov v zvezi z obravnavami v digitalni obliki. S tem pa naša nalo- ga še ni končana, saj bomo sistem v prihodnje še dopolnjevali in raz- vijali skladno s potrebami oddelka za raziskave in razvoj storitev ter sodobnimi tehnološkimi trendi na področju CRM. Posodobljen klicni center Slovenskih železnic Uporabniški vmesnik programa za spremljanje klicev. Pregled obravnavanih reklamacij. Potniki soustvarjajo kakovostne storitve. 22 Potniški promet Marjetka Uršič V Hannovru je 17. in 18. aprila potekalo 41. redno zasedanje delovnega telesa ERIG (European Radio Implementers Group), ki spremlja uvedbo sistemov GSM-R na evropskih železnicah. V delo konference je bil vklju- čen tudi ogled radijskega siste- ma GSM-R na ranžirni postaji Seelze, ki leži v neposredni bli- žini Hannovra in se razteza na dolžini 5,5 kilometra in širini 350 metrov, skupaj ima 135 kilometrov tirov. Na postaji je v obratovanju 510 kretnic, ki se krmilijo v osmih postavljalni- cah. Premik se izvaja z osmimi lokomotivami in s skupno 338 premikači. Na postajo uvaža in izvaža vsak dan okrog 110 vla- kov. Sistem GSM-R shunting se je začel uporabljati novembra 2008. To je prvi tovrstni sistem na tako veliki postaji v rednem obratovanju in potrjuje delova- nje vseh funkcij, ki izhajajo iz specifikacij EIRENE. Posebnosti, ki se v funkcionalnosti shunting pojavljajo v primerjavi s siste- mom GSM-R na odprti progi, so predvsem veliko število delovnih skupin na relativno majhnem področju in s tem povezanih skupinskih klicev. Nemške železnice nameravajo do leta 2012 s tem sistemom opremiti vse ranžirne postaje v svojem železniškem omrežju. Druge manjše postaje, kjer so komunikacijske potrebe veliko manjše, sistem že uporabljajo. Prehod s starega analognega komunikacijskega sistema na nov način - GSM-R shunting - seveda ni bil brez težav. Predvsem je bilo pomembno, kako ustrezno uspo- sobiti uporabnike s za uporabo nove tehnologije. V prehodnem obdobju je bilo namreč največ težav zaradi nepravilne uporabe komunikacijskih sredstev. V drugem delu konference so države članice - Francija, Avstrija, Španija, Grčija, Nizozemska, Portugalska, Češka, Bolgarija, Nemčija, Danska, Švica, Poljska, Finska, Švedska in Slovenija - poročale o uvajanju sistema GSM-R na njihovih omrežjih. V poročilih so opazne razlike med državami, kjer je sistem GSM-R že v obratovanju - Nemčija, Francija, Norveška, Švedska, Nizozemska … - in državami, ki ga šele uvajajo. Pri prvih so pou- darki predvsem na aplikacijah in sistemskih vprašanjih, kot so prehajanja prek mejnih podro- čij, izvajanju kontrolnih meritev ipd. Švica in Danska pripravljata migracijsko strategijo za prehod v sistem shunting na premikalnih področjih. Portugalska je v fazi razpisa, Bolgarija je v fazi podpi- sa pogodbe za prvih 150 kilome- trov prog, Poljska pripravlja raz- pis, Grčija je 2. marca že začela z izvajanjem del, Avstrija pospe- šeno nadaljuje dela. Slovenija je objavila razpis za izdelavo projektne dokumentacije, ki pa še ni končan. Drugi dan zasedanja so sledila poročila različnih delovnih teles, ki se ukvarjajo s področjem GSM-R, s tehničnega in prav- no-formalnega vidika. Tako so poročila podali: ERA (European Railway Agency), EIM (European Rail Infrastructure Managers), FG (Functional Group), OG (Operational Group), NMG (Network Management Gropu), ENIR (European Network Integration for Railways). Omenjenih je bilo nekaj težav, kot sta na primer prehajanje med posameznimi omrežji EIRENE sosednjih držav in interference med GSM-R in UMTS na fre- kvenčnem področju E-GSM. Prav tako so bile predstavljene tudi tekoče naloge oziroma dejavno- sti, med katerimi kaže omeniti: - vzpostavitev evropskega labo- ratorija za izvajanje testiranj na GSM-R opremi in storitvah, - dejavnosti za razširitev fre- kvenčnega pasu za sistem GSM-R, - izvajanje procesov za spre- membe in dopolnitve obstoje- čih tehničnih specifikacij. Služba za strategijo in razvoj Z zasedanja delovne skupine ERIG Radijski sistem GSM-R smo si ogledali na ranžirni postaji Seelze v bližini Hannovra. 23 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Razvoj Boris Gombač V področju za informatiko se delavci v Statistiki trudimo ure- sničevati sklep poslovodstva Slovenskih železnic, da se vse ročne evidence prenesejo v elektronsko obliko. Uresničitev te naloge ni odvisna samo od nas, temveč tudi od pripravlje- nosti poročevalskih enot, od katerih pridobivamo potrebne podatke. Pred leti smo namesto papirnega posredovanja že pre- šli na posredovanje informacij z uporabo elektronske pošte, nakar smo za to začeli upora- bljati sodobnejšo pot, in zače- li uporabljati internet oziroma intranet, ker gre za posredova- nje v zaprtem področju našega podjetja. Podatki o dolžinah prog in objektih na njih so bili prvi, ki smo jih pridobivali z uporabo intranetne aplikacije. To smo izdelali sami, z lastnim zna- njem. Sledila je še aplikacija za vodenje in izračun podat- kov porabe goriv in maziv na vlečnih sredstvih, nato pa še druge. Vse te podatke uporabljamo za izdelavo izračunov in publikacij, ki jih redno posredujemo tako uporabnikom na Slovenskih železnicah kot mednarodnim agencijam in državnim inštituci- jam. Nenehno se pojavljajo tudi potrebe po izrednem posredo- vanju teh podatkov in izračunov različnim posameznim uporab- nikom v podjetju. Zato smo se odločili, da jih predstavimo na svojem spletnem portalu v sklopu intraneta SŽ. Portal smo izdelali tako, da v njem predstavljamo vse sklope naše dejavnosti na ravni podat- kov, ki jih v skladu z zakonodajo smemo posredovati, in vklopili tudi področja, ki so namenje- na zgolj vnašalcem podatkov in delavcem z večjimi pravi- cami dostopa. Omejitve teh dostopov so izvedene na ravni domenskih pravic, posamezni uporabniki pa imajo dodatno dodeljena gesla. Portal je razdeljen v dva večja sklopa. Prvi prikazuje naša poro- čila in publikacije, ki jih izdelu- jemo že vrsto let. Razdeljena so po vsebini in jih izbiramo po želeni letnici. Tako se tudi lahko izognemo potratnemu tiskanju na papir. V drugem sklopu pa so zbrane aplikacije, ki združujejo tako vnos podatkov s strani različ- nih poročevalskih enot, kot tudi preglede teh podatkov in izra- čunov, pri nekaterih sklopih pa za zdaj samo podatke oziroma njihove izračune. Aplikacije so bile izdelane že pred časom in so se za vključitev v portal le primerno prilagodile, zato imajo tudi različne podobe. Nameravamo pa jih čim bolj poenotiti. V sklop aplikacij nameravamo vključiti tudi okolje BiView, prek katerega bodo lahko uporabni- ki sami brskali po podatkih in jih razvrščali. Z izdelavo tega portala smo želeli vzpostavi- ti skupno vstopno točko, kjer bo na enem mestu uporabni- kom na voljo ogled vseh naših izdelkov in vstopov za vnos in obdelavo statističnih podatkov. Zato bomo strani sproti obna- vljali, nadgrajevali in poskušali nanje vključiti čim več podat- kov, aplikacij, poročil in izra- čunov. Sčasoma naj bi stran postala informacijsko središče z naborom vseh tistih podatkov, ki jih vodi in jih sme prikazovati statistika na Slovenskih žele- znicah. Upamo, da bomo z dobrim zgledom k sodelovanju pritegni- li tudi druge enote. Vsem poro- čevalskim enotam, nosilcem aplikacij, institucijam in poobla- ščenim organizacijam, katerih podatke objavljamo skupaj z našimi, pa se zahvaljujemo za prispevke in strokovno pomoč, sami pa se bomo še naprej trudili, da bodo strani čim bolj pregledne in uporabne. Področje za informatiko Intranetne strani Statistike Slovenskih železnic 24 Razvoj Marijan Likar -20% Rolarji: ROLLERBLADE, ROCES, MILES,… Vodni šport: MARES, AQUA LUNG, SALVAS,… POPUSTI VELJAJO TUDI ZA VSE ŽE ZNIŽANE IZDELKE Popusti veljajo samo 15. maja 2009 do 22. ure! Obračunali vam jih bomo na blagajni; popusti se ne seštevajo. Popuste lahko uveljavite samo ob predložitvi plačilnega lista. Kupite lahko največ dva enaka izdelka. POPUST NE VELJA ZA GUMIJASTE ČOLNE GUMOTEX TER ZA BAZENE. Plačilni pogoji: gotovina, kreditne kartice (BA, Aktiva, Karanta, Eurocard, Visa), kredit (vse informacije na tel: 02 250 60 60, 03 428 60 77, 01 541 43 31). Stična oseba: Matjaž Skutnik, gsm: 041 216 612, e-pošta: matjaz.skutnik@slo-zeleznice.si SPOŠTOVANI ZAPOSLENI, ÈLANI VSEH SINDIKATOV SLOVENSKIH ŽELEZNIC! Ponovno vas vabimo v trgovine V petek, 15. maja, lahko nakupujete z izjemnimi POPUSTI ob 20.15; BTC Ljubljana, Šmartinska 152 ob 19.15; Maribor, Industrijska 5 ob 19.15; Celje, Dečkova 41 Trgovina bo samo za vas odprta do 22. ure! -30% -25%Tekstilni izdelki: NIKE, ADIDAS, ESPRIT, PUMA, NORTHLAND, JACK WOLFSKIN, JEANTEX,… Kopalke: ELEMAR, PUMA, ESPRIT, NIKE, ADIDAS,… -10% Kolesa: SCOTT, KTM, MERIDA, MILES, MONGOOSE,… Športna obutev: NIKE, ADIDAS, ASICS, PUMA, MERRELL, ESPRIT, MEINDL, SAUCONY, HI TEC,… Slovenske železnice so z letošnjim novim voznim redom za ljubitelje potovanj z vlaki uvedle krožno vozovnico Regio AS na relaciji Ljubljana–Jesenice–Beljak–Celovec– Prevalje–Maribor–Celje–Ljubljana. Potovanje je mogoče tudi v obratni smeri, izbira odhodne postaje pa je poljubna. Vozovnica velja štiri dni in omogoča potnikom, da za samo 29 evrov »zarišejo« zanimiv krog preko Slovenije in uradnega dvojezičnega območja na avstrij- skem Koroškem, kjer živijo koroški Slovenci. Prav tako je bila uvede- na vozovnica Regio AS + 101 za potovanje v avstrijski Gradec in po Gradcu, ki poleg potovanja z vlakom omogoča še vožnjo z vsemi prometnimi sredstvi v tarifni coni 101 in vožnjo z vzpenjačo na mestni grad (Schlossberg). S turističnega in poslovnega vidika bi bilo vredno premisliti o morebi- tni uvedbi krožne vozovnice Regio AS na relaciji Ljubljana–Jesenice– Beljak–Celovec–Gospa Sveta (Maria Saal)–Št. Vid ob Glini (St. Veit an der Glan)–Grad Ostrovica (Launsdorf-Hochosterwitz), Stari Dvor (Treibach-Althofen)–Breže (Friesach)–Gradec–Maribor–Celje– Ljubljana ter povratno vozov- nico Regio AS Ljubljana–Breže (Friesach). Železniška proga med Celovcem in Gradcem poteka po dolinah rek Glina (Glan), Krka (Gurk), Motnica (Metnitz), Jelša (Olsa) in Mura po ozemlju nekdanje sloven- ske vojvodine Karantanije. Proga v neposredni bližini Celovca preč- ka Gosposvetsko polje, kjer je bil sedež te države. Že dolga desetle- tja se vsi slovenski osnovnošolci in srednješolci pri pouku zgodovine učijo, da je bil sedež Karantanije na Krnskem gradu pod Šenturško goro nad Gosposvetskim poljem, kjer so karantanski Slovenci na Knežjem kamnu (http://www.fuerstenstein. at/zgodovina/C8) ustoličevali karan- tanske kneze in vojvode. Temu je sledila škofova blagoslovitev voj- vode v stolnici Gospe Svete (tam se je s prihodom irskega škofa sv. Modesta leta 760 začelo pokri- stjanjevanje Slovencev), nato pa je vojvoda na vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju podeljeval svoje fevde ter delil sodbo in pravi- co. Opisani obred se je v taki obliki in v slovenščini izvajal vse do leta 1414. Za slovensko zgodovino in državnost tako pomembnih krajev in ohranjenih spomenikov na oze- mlju današnje Republike Slovenije ni! Turisti, romarji in šolske ekskur- zije iz Slovenije jih množično obi- skujejo z osebnimi avtomobili in avtobusi, zato jim je treba ponuditi tudi možnost potovanja z vlaki po ugodni ceni vozovnice Regio AS. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa, na ogled pa je v Dvorani grbov v Deželnem dvorcu (Landhaus) v Celovcu, zato naj bi nova predlagana krožna vozovnica omogočala tudi vožnjo z mestnim avtobusom ter ogled Knežjega kamna. Železniška postaja Gospa Sveta (Maria Saal) je oddaljena devet minut vožnje z lokalnim vlakom iz Celovca. Je izhodišče za pohode po Gosposvetskem polju: do isto- imenske stolnice je 20 minut, do Vojvodskega prestola 30 minut in do Krnskega gradu (Karnburg) 40 minut. Pod vrhom Štalenske gore (Magdalensberg, 1.059 m) je bilo nekoč središče predrimske kraljevine in poznejše rimske province Norik, ki je bila predhodnica Karantanije. Ostanki naselja so na ogled še danes. Na vrhu razgledne gore stoji božjepotna cerkev sv. Helene in Marije Magdalene, do koder se lahko z železniške postaje Glinje (Glandorf) povzpnemo v dveh urah. »Vojvodsko mesto« Št. Vid ob Glini je bilo do leta 1518 sedež Koroške. Grad Ostrovica je simbol Koroške in verjetno najbolj edinstven grad v Avstriji nasploh. Z železniške posta- je Launsdorf – Hochosterwitz je do gradu 45 minut hoje. Od postaje Stari Dvor (Treibach-Althofen) po dolini reke Krke v poletni sezoni vozi ozkotirna muzejska železnica. Breže (Friesach) so najstarejše in najbolje ohranjeno koroško mesto. V 12. stoletju so bile pomembno središče na takrat še slovenskem ozemlju. Znamenitosti mesta so predstavljene v slovenščini na ura- dni spletni strani http://www.frie- sach.at/. Breže in okolico turistom predstavljajo kot »Emino deželo« (Hemma Land) - imenovano po slovenski kneginji sv. Emi Krški. Opisani predlog končajmo z bese- dami Theodorja Roosevelta, 26. predsednika ZDA: »Naredite, kar morete; s tistim, kar imate; tam, kjer ste.« Tržni krog Ljubljana- Celovec–Gradec-Ljubljana Št. Vid ob Glini je bil do leta 1518 glavno mesto vojvodine Koroške. Portal mestne hiše v Št. Vidu ob Glini. Župnijska cerkev sv. Jerneja in Petrova gora na Brežah. Božjepotna cerkev sv. Helene in Marije Magdalene na Štalenski gori. Vojvodski prestol (pod zaščitnim steklom) na Gosposvetskem polju. 26 Razvoj Rado Smerdel Komaj ko stopimo z vlaka, smo že na poti. Prav mimo sežanske žele- zniške postaje namreč drži Mestna učna pot, ki je imenitna možnost za bližnje srečanje z mestom, nje- govimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Za pot so značilne predstavitve nič manj kot 50 vrst dreves, ki ji srečamo v mestu. Na vsakem je pritrjena informativna tabla, s katere izvemo temeljne značilnost posameznega drevesa. Posebej privlačna posebnost Sežane je botanični park s palma- rijem, ki je dediščina parka trža- ške trgovske družine Scaramangà iz druge polovice 19. stoletja. V sklopu parka sta naravoslovni muzej in galerija z več zbirkami in fotografskimi razstavami. Zelo privlačna je tudi gozdna učna pot Tabor na istoimenski, 484 metrov visoki vzpetini tik nad Sežano, na kateri je bilo prazgodovinsko gra- dišče. V Sežani si v stavbi Ljudske univerze po vnaprejšnji najavi (tel. 05/731 13 02) lahko ogledamo spominsko sobo Srečka Kosovela in še kaj. Za konec izleta, če ne kar med njim, se ustavimo v kateri od gostiln ter si privoščimo značilno kraško okrepčilo in morda še kaj. Sploh pa se na izlet pripravimo vnaprej z obiskom spletne stra- ni http://users.volja.net/rogirob/ mestna_ucna_pot.htm in si nati- snemo načrt Sežane z vrisano potjo, ki nam pride prav za orien- tacijo na izletu. Z železniške postaje se napoti- mo po Kolodvorski ulici mimo hotela Tabor in zatem desno do avtobusne postaje, kjer je sežan- ski turistično informacijski center. Med tednom je odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 8.00 do 18.00, ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 14.00. V njem je na voljo veliko informativnega gra- diva o Sežani in okolici, s katerim se založimo za ta in še za kateri izlet. Predvsem ne pozabimo na zloženko Gozdna učna pot Tabor, ki nam pride zelo prav v nadalje- vanju izleta, saj podrobno pred- stavlja omenjeno pot. Če drugega ne, vzemimo še zloženko Sežanski botanični park, ker se med spre- hodom skozi Sežano ustavimo tudi v tej čudoviti oazi na robu mesta. Zatem se vrnemo do železni- ške postaje, zavijemo levo na Kosovelovo ulico ter sledimo mestni učni poti. Razcepi na njej niso označeni, zato pri orientaciji v pravo smer pomaga zemljevid z vrisano potjo. Ko pridemo do sežanskega bota- ničnega parka, si privoščimo bli- žnje srečanje z njegovim pestrim drevesnim in drugim rastlinskim svetom, ki je za naše razmere precej eksotične narave. Park je za individualne oglede odprt vsak dan med tednom od 7.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00. Vodeni ogledi parka z obiskom palmarija in naravoslovnega muzeja so ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.00 in 16.00, za skupine po dogovoru. Za informacije in naja- vo skupin se oglasimo po telefonu 05/731 12 43 in 041/ 688 625. Ko po ogledu botaničnega parka po nekaj minutah pridemo do vinske kleti, je pri odcepu ceste pri maklenu (vrsta javorja) znak za gozdno učno pot Tabor oziroma za »stranpot«, ki traja vsaj uro in pol. Na odcepu se napotimo desno do začetka učne poti ter ji mimo mogočnih nasipov praz- godovinskega gradišča sledimo na vrh Tabora. Ko sestopimo na drugo stran in se vrnemo na izho- dišče, nadaljujemo s sprehodom po Mestni učni poti. Pričakuje nas vrsta dreves v parku ob bolnišnici ter bolj mestni sprehod do žele- zniške postaje. Mestna učna pot je dolga malo manj kot pet kilometrov, kar pomeni okoli uro in pol hoje, seveda brez postankov. Gozdna učna pot je dolga skoraj tri kilo- metre ali manj kot uro hoje. Staro jedro Sežane je pod Taborom ob cerkvi sv. Martina. V sežanskem botaničnem parku preživimo sproščen čas v družbi z eksotičnimi drevesi z vsega sveta. Med sprehodom po gozdni učni poti se odpre razgled na Kras s Čavnom v ozadju; spredaj Šmarje, v sredi Križ, levo Tomaj. Izlet z vlakom V Sežano 27 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Reportaža Dario Cortese Koroška riviera imenujejo obalo Vrbskega jezera (nemško Wörther See) na avstrijskem Koroškem, ki je dolga približno toliko kot slovenska morska obala v Istri. Vrbsko jezero je največje jezero v celovški kotlini. Dolgo je 16,5 kilometra, široko v povprečju 1,2 kilometra, globoko pa do 84 metrov. Poleti se ogreje do 22 (po nekaterih podatkih celo do 25) stopinj Celzija, zato je zelo primerno za kopanje in za vodne športe. Kopališča so bila cenjena že v 16. stoletju, pravi turistični razvoj pa se je pričel v drugi polo- vici 19. stoletja, ko je bila zgrajena železniška proga med Beljakom in Celovcem, ki pelje v neposredni bližini obale. Danes uradno dvoje- zično (nemško-slovensko) obmo- čje obsega južno obalo jezera ter turistično središče Vrba (Velden) na severozahodu. Vrbo imenujejo tudi avstrijski Monte Carlo, saj je Z vlakom na koroško riviero Izvleček iz voznega reda plovbe turističnih ladij po Vrbskem jezeru Časi odhodov turističnih ladij od 1. 5. do 4. 10. 2009 Vrba / Velden 10:00 12:00 14:00 16:00 17:30 Dole / Dellach 10:25 12:25 14:25 16:25 17:50 Poreče / Pörtschach Landsp. 10:50 12:50 14:50 16:50 18:10 Otok / Maria Wörth 11:00 13:00 15:00 17:00 18:20 Ribnica / Reifnitz 11:15 13:15 15:15 17:15 18:30 Kriva Vrba / Krumpendorf 11:35 13:35 15:35 17:35 18:50 Celovec / Klagenfurt 11:45 13:45 15:45 17:45 19:00 Ladijsko postajališče Ribnica (Reifnitz). Vrbsko jezero in Otok (Maria Wörth). Luksuzni grad - hotel v Vrbi. »Cvetlična aleja« v Porečah (Pörtschach). 28 Reportaža Rado Smerdel tam znani Casino z igralnicami, kraj pa obiskujejo najbogatejši turisti iz srednjeevropskih držav. Vrbsko jezero je koroško turistično središče najvišjega cenovnega ranga, kjer so velike možnosti za športe vseh vrst, od kopanja, jadranja, tenisa in golfa do pohodniških in kolesarskih poti okrog jezera. Med 1. majem in 26. oktobrom 2009 si lahko ogledamo jezero in njegovo oko- lico s krova turističnih ladij. Najbolj zanimiva je vožnja s parnikom Thalia, ki letos praznuje svoj stoti rojstni dan! Vozni red s cenikom in druge uporabne publikacije naj- demo na spletni strani http://www. woertherseeschifffahrt.at/inhalt/ Schifffahrtsdownloads.htm. Večje skupine lahko najamejo turistične ladje za čarterske vožnje, kar je zelo primerno na primer za šolske ekskurzije in maturantske izlete. Pri Slovenskih železnicah sta po ugodni ceni na voljo povra- tna in krožna vozovnica do Celovca, imenovani Regio AS, ki sta zelo uporabni za eno- dnevni poceni obisk Vrbskega jezera. Od železniških postaj Vrba (Velden), Poreče (Pörtschach) in Kriva Vrba (Krumpendorf) je do isto- imenskih ladijskih postajališč samo 15 do 20 minut hoje. Običajen enodnevni izlet poteka tako, da se z vlakom iz Beljaka pripeljemo do Vrbe, nato s turistično ladjo križarimo po jezeru v smeri proti vzhodu do Krive Vrbe, kjer spet sedemo na vlak za Celovec. Vmes pa naredimo postanek v Porečah in na Otoku (Maria Wörth). Izlet z vlakom iz Slovenije lahko načrtuje- mo kar z uporabo mednarodnega voznega reda http://fahrplan.oebb. at/bin/oebb.w02/query.exe/dn. V Vrbi so Casino, grad iz leta 1603, ki je preurejen v luksuzni hotel ter kopališča. Vrba je od leta 2004 pobratena s slovenskim Bledom. Poreče so znane po svoji »cvetlični aleji«, parku in kopališčih. Otok (Maria Wörth), je od 18. stoletja naprej samo še polotok, ker se je gladina jezera znižala. To je najlepši del Vrbskega jezera. Na Otoku stojijo božjepotna župnijska cerkev sv. Primoža in Felicijana, manjša podružnična cerkev Marije Pomočnice in romanska kostnica. Okrog leta 900 je tu škof Waldo zgradil prvotno cerkev, ki je postala drugi najstarejši center pokristja- njevanja karantanskih Slovencev: http://www.kam.si/romarske_cer- kve/otok_na_vrbskem_jezeru.html. Z Otoka se lahko v dveh urah povzpnemo na razgledno goro Jedrovco (Pyramidenkogel), kjer stoji 54 metrov visok razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled na Koroško. Uradna spletna stran v slovenščini je na http://www.pyra- midenkogel.info/index_s.html. Z ladjo lahko naredimo še ovinek do postajališča Celovec, kjer si v parku Evropa ogledamo znani Minimundus. Tam so razstavljeni pomanjšani modeli najbolj zna- nih stavb na svetu. Sedemstranski barvni prospekt v slovenščini naj- demo na http://www.minimun- dus.at/. Za orientacijo na poto- vanju bo zadoščala že avtokar- ta Slovenije, dvojezična spletna karta Koroške pa je na http:// www.nsks.at/viewkarta.html. Prijetno potovanje in plovba! »Pirat« v Vrbi. Motor parnika Thalia. Kopališče v Vrbi. Parnik Thalia na postajališču Otok (Maria Wörth). Salon na parniku Thalia. Grad Ribnica (Reifnitz). 29 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Reportaža Promocija je temelj kakovostne ponudbe! Ne vem, kako je pri vas, ampak pri meni je stvar videti približno takole. Sedim pred televizijskim ekranom, na moji levi hladno kar koli že, na desni čips in gledam prenos dirke formula ena. Srebrno črn dirkalnik dohiti rdečega, vstop v ciljno ravnino skozi zadnji ovinek, plin do konca, motor se zavrti v nebeške vrtljaje, srebrno črn se dobesedno »zalepi« na zadek rdečega. Zavetrje! Hitrost blizu 300 kilometrov na uro, ciljna ravnina, srebrni zapelje ob bok rdečemu, napetost je na vrhuncu in potem se zgodi – glas komenta- torja – »čas je za naše oglaševalce!« Kaj?! Ne, ne, NEE!!! Ne reklam, pa ne ravno zdaj. Madona božja, BANDA!!! Kako si drznejo?! Na, pa smo tam! In potem rogovilim, da sem na koncu sit samega sebe, da ne povem, kaj si o meni mislijo drugi. Ja, tako je to s tem oglaševa- njem. Nekdo je nekoč napisal, da nam je ljubezen vsem v pogubo. O, kako se je zmotil! Ne ljubezen, oglasi so nam vsem v pogubo. No, hvala bogu, kot običajno, stvari niso samo črno-bele. Obstajajo tudi odlični oglasi. Naj omenim dva, ki sta se vrtela pred nekaj leti. Prvi reklamira terenski avtomobil, ki mi je zeloooo pri srcu, dogaja se v afri- ški savani, drugi pa prodaja čokola- dni proizvod, ki mi sicer ni pri srcu, sem se pa ob gledanju oglasa od srca nasmejal, dogaja pa se nekje v Indiji v taksiju. In sedaj v nam bolj domače loge. Promocija in oglaše- vanje sta seveda nujno potrebna za delovanje vsakega podjetja, saj se na tak način najlažje predstavi potencialnim strankam in uporab- nikom storitev. Zato imamo tudi v našem podjetju službo, ki se ukvar- ja s tem zahtevnim delom. Imajo ga zelo veliko, opravljajo pa ga na visokokakovostni ravni, lahko mi verjamete na besedo (na trenutno zmanjšanje števila potnikov zara- di gospodarske recesije Slovenske železnice nimamo nikakršnega vpli- va, to nam je menda vsem jasno in ne potrebuje dodatne razlage). Ker pa so skrivnosti vedno v podrobno- stih, sem se oglasil pri vodji Službe za prodajo in tarife, gospodu Milošu Rovšniku, ki me je posvetil v sistem uspešne prodaje produktov potniškega prometa, ki jih ponujajo Slovenske železnice. Gospod Rovšnik, najprej, kot običajno, povejte nekaj dejstev o sebi. Sem iz Celja, kjer sem tudi začel svojo kariero na Slovenskih železni- cah, ki sedaj traja že petindvajset let. Zaposlil sem se po končanem študiju ekonomije, študiral pa sem na smeri logistike in transporta. Najprej sem opravljal delo tran- sportnega komercialista, pozneje sem bil logist v tovornem prometu in prodajni predstavnik za Celje v takratni Sekciji za transport. Od leta 1999 sem zaposlen v potniškem prometu, kjer sem do sedaj pokrival vse procese, po zadnji reorganizaci- ji podjetja pa vodim Službo za pro- dajo in tarife, ki ima sedež v zgradbi glavne uprave Slovenskih železnic v Ljubljani. Na železnico sem prišel tako kot verjetno marsikdo med nami. Oče je delal v službi za infra- strukturo in me na nek način »oku- žil«, tako da sem nadaljeval družin- sko tradicijo. Mirno lahko rečem, da sem otrok železnice in da so me vlaki že od nekdaj privlačili, bili so nekakšna mladostna želja, ki sem jo z zaposlitvijo na Slovenskih žele- znicah uresničil. S čim se pravzaprav ukvarja Služba za prodajo in tarife? Naša služba ima splošno gledano dve nalogi. Prva je priprava ponudb in železniških tarif v notranjem pro- metu, kar pomeni, da pripravljamo cenike prevozov, same prevoze in dodatno ponudbo, ki sodi poleg. V ponudbo pa sodijo tudi mednaro- dne tarife za potovanja v tujini, kjer pa sodelujemo s tujimi železniškimi upravami. Tu smo dosegli velik teh- nološki napredek, saj se podatki prenašajo v elektronski obliki in ne več »ročno«, kar v praksi pome- ni, da so goro papirja zamenjale neposredne povezave s tujino prek računalniške tehnologije. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so sedaj podatki veliko bolj natančni, saj jih dobimo in potniku oziroma stranki ponudimo v realnem času. Tako je možnost nepričakovanih zapletov med potovanjem zmanj- šana na minimum, saj se podatki sproti posodabljajo. V prvi sklop nalog naše službe sodi tudi uvedba elektronske prodaje vozovnic, ki je precej olajšala neposredno poslo- vanje s potniki. Druga naloga obsega distribuci- jo in prodajo. Sem sodijo ponud- be, obveščanje strank o akcijah, ki trenutno potekajo na Slovenskih Miloš Rovšnik Vodja službe za prodajo in tarife 30 SŽ so ljudje Robert Zakrajšek železnicah, in promocije, ki jih izva- jamo na prireditvah, na katerih smo navzoči. Ta naloga vključuje tudi izobraževanje vlakospremnega osebja, saj se z našimi vlaki vozi čedalje več tujcev. Kakšne načine uporabljate za promoviranje potniškega prometa oziroma kako je to videti v praksi? Tržimo primarno sredstvo, s kate- rim naše podjetje opravlja dejav- nost prevoza potnikov, to je potni- ške vlake. Tu se ponudba deli na redne vlake, kjer so ceniki fiksni, to pomeni, da veljajo na njih tarife, ki so trenutno v uporabi. Drugo kategorijo pokrivajo promocijski vlaki, promocijske ponudbe, razni popusti na skupinska potovanja in tako imenovana ponudba poseb- nih produktov, ki jih bova omenila pozneje. Rad bi poudaril, da pro- mocije uspešno izvajamo na sple- tni strani Slovenskih železnic, ki je zelo dobro obiskana, trenutno pa načrtujemo tudi njeno prenovo, da bo še bolj pregledna in dostopna. Nadalje je zelo zanimivo podro- čje promocije t.i. e–marketing, kjer vzdržujemo bazo naših uporabni- kov in jim z njihovim dovoljenjem posredujemo novice. Baze oziroma ciljne skupine so različne, največje so vsekakor baza šolskih abonentov (dijaki, študentje), baza uporabni- kov vozovnic po sistemu EURO–26, ki je namenjena predvsem mladim, zelo zanimiva ciljna skupina so tudi upokojenci oziroma starejše osebe. Trudimo se, da so povezave na našo stran objavljene tudi na drugih spletnih straneh, predvsem takih, ki jih uporabljajo določene ciljne skupine. Planinska društva na pri- mer, ki tako iz prve roke izvedo vse glavne podatke, potrebne za orga- nizacijo poti, rezervacijo vozovnic in za morebitne zahtevnejše projek- te, kot je na primer zakup vlaka za večjo skupino. Uporabljamo tudi druge načine za promocijo in reklamiranje naše ponudbe in produktov. Naj ome- nim samo plakate - manjše, ki se delijo neposredno rednim in potencialnim strankam, in večje, ki se nameščajo na tako imeno- vane info točke, ki so običajno zelo dobro obiskane (javna mesta, sejmi, kulturne in športne prireditve …). Drug tak način je oglaševanje prek javnih medijev, kjer dajemo poudarek predvsem na lokalne medije, ki so v svojem dosegu delovanja dobro poslušani oziro- ma brani. Akcije v lokalnih medijih potekajo na začetka šolskega leta in ob podobnih priložnostih. Zelo zanimiv koncept so na pri- mer uporabili v Veliki Britaniji, kjer gre promocija v smeri ekološke osveščenosti prebivalcev. Tako pou- darjajo znižanje vpliva na okolje z uporabo vlaka kot načina javnega prevoza. Tudi pri nas peljemo stvari v tej smeri in zato dejavno sodelu- jemo z ministrstvi in ekošolami, kjer osveščamo ljudi. Verjetno pa je še vedno naj- pomembnejši ljudski glas, ki se širi od ust do ust, zelo zanimivi so tudi novi reklamni prijemi, na pri- mer poslikave lokomotiv in motornikov. Seveda. Dobro ime, ki se širi med uporabniki, zelo pozitivno vpliva na poslovanje, seveda isto velja za kritike, ki jih je treba upoštevati, saj ni skrivnost, da znamo Slovenci zelo hitro »pošimfati«, če nam kaj ni všeč. Te kritike je potem treba upoštevati, če je seveda to mogoče. Relativno nova dejavnost (vsaj pri nas) so reklamne poslikave loko- motiv in motornikov. Tako po naših tirih vozi kar nekaj motornikov serije 713, ki reklamirajo domača podjetja in lokomotiva serije 541, ki promovira Alpsko konvencijo. Za poslikave vlakov se običajno sklene enoletna pogodba. In sedaj vas na primer jaz pokličem in želim prevoz z vlakom za dvesto ljudi na neko destinacijo. Kako bi potekal postopek? Najprej preverimo redne ponud- be, to je prevoze z rednimi vlaki. Če zadeva logistično ne bi bila izvedljiva, saj bi šlo na primer v tvojem primeru za veliko skupino ljudi, ki jo je nemogoče prepeljati z rednim vlakom (v redni sestavi vagonov ali garnitur, da se razume- mo), bi to upoštevali kot ponudbo po naročilu. V tem primeru nam stranka sporoči, kakšno storitev želi in v kolikšnem obsegu. To prvo fazo imenujemo prijava povpra- ševanja. Nato opredelimo izhodi- šča, na podlagi katerih se naredi pogodba za izvedbo prevoza. Ta obsega način prevoza, čas prevoza, število garnitur oziroma vagonov, saj gre v tem primeru za poseben vlak in morebitno dodatno ponud- bo. Na željo stranke organiziramo dodatni avtobusni prevoz z železni- ške postaje na želeno destinacijo, dodatne izlete, turistično ponudbo (gostinske storitve, prenočišča), vse to pa na nek način že sodi v kate- gorijo posebnih produktov, ki sva jo omenila v začetku pogovora. Slovenske železnice so nav- zoče tudi na raznih sejmih, kjer poteka promocija naših storitev. V bistvu se udeležujemo vseh večjih sejmov v slovenskem prostoru, predstavitve organiziramo skupaj s poslovnimi partnerji, kar občutno zmanjša celoten strošek postavitve info točke oziroma stojnice, to pa je v današnjem, finančno nehva- ležnem času zelo dobrodošlo. Na sejmih sodelujemo tudi s tujimi železniškimi upravami, saj smo na primer na sejmu v Gornji Radgoni imeli stojnico skupaj z avstrijskimi ÖBB, enako bomo svojo stojnico postavili na sejmu v Avstriji, spet v sodelovanju z Avstrijci. Smo pa vedno navzoči na Obrtnem sejmu v Celju in na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani, kamor ogro- mno obiskovalcev pripeljemo z vlaki. Samo na račun tega zadnjega sejma smo lani število upokojencev, ki so potovali z vlakom, povečali za 16 odstotkov. Kakšni pa so stroški promo- cije in oglaševanja na leto? Bil bi presenečen, ko bi videl, za kako relativno majhen strošek gre. Pravim relativno, glede na veli- kost našega celotnega sistema. O konkretnih in natančnih številkah je težko govoriti, saj oglaševanje vedno kombiniramo z zanimivimi partnerji in tako vzajemno pokri- vamo drug drugega. Pa smo spet pri nižanju celotnega stroška, tako da brez skrbi – končna številka na letni ravni je, glede na našo velikost in učinkovitost promocije, vse prej kakor visoka. In sedaj nekaj besed o posebnih produktih – sliši se tako, na nek način, skriv- nostno. Morda res, vendar ni v tem prav nobene skrivnosti, ha, ha. Gre pre- prosto za področje priprave tarif in predpisov za potniški promet ter prodajo produktov prek prodajnih mest in predstavnikov. No, seveda je pri tem vseeno treba omeniti paradnega konja slovenskega turiz- ma, vsaj kar zadeva našo ponudbo, to je muzejski parni vlak, ki je polno zaseden in ga zelo uspešno tržimo. Kot vsak pravi vodja si tudi vi kdaj ukradete kakšno uro zase. Kaj počnete takrat? Razmišljate o načinih pro- mocije ali se preprosto »odklopite«? Na prvem mestu je predvsem šport, saj sem bil nekdaj aktiven špor- tnik, med drugim sem igral roko- met, bil sem rokometni trener in sodnik na tekmah, kar ni čudno, saj konec koncev prihajam iz gro- fovskega mesta z dolgo in sijaj- no rokometno tradicijo. Drugače pa smučanje, sprehodi, izleti po Sloveniji in tujini – največkrat z vlakom, zelo rad si ogledam tudi kakšen dober koncert, predvsem obožujem rock glasbo. Nazadnje sem si ogledal koncert legendarne rock skupine Rolling Stones, ki je bil fenomenalen. Omenil bi še, da Slovenske železnice prek spletne strani prodajajo tudi vstopnice za koncerte – Lenny Krawitz, Simply Red, Bob Dylan, ki bodo na spore- du letos, dejavno pa se vključujemo v spektakel, ki se obeta s prihodom pop kraljice Madonne, pri čemer načrtujemo kup posebnih vlakov. No vidiš, govorim o prostem času in »avtomatsko prestavim« v služ- bo. Če to ni ... Vseeno pa iskreno upam, da bodo kdaj v naše kraje zašli irski U2. V tej želji vas trdno podpi- ram in sem absolutno na vaši strani. Dajte eno vsto- pnico na stran, velja? Bi za konec bralcem zaupali še vaš moto, ki se ga držite pri poslu? Vedno se poskušaj vživeti v kožo tistega, s katerim sodeluješ in sodi samo tisto, kar si sam videl in spoznal, ne pa tistega, kar širijo govorice. Prave besede. Če bi se več ljudi držalo tega, bi bil svet neprimerno lepši. Gospod Rovšnik, hvala za pogovor. Tudi tebi. Lep dan želim vsem bral- cem. 31 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 SŽ so ljudje Petega marca je bila v okviru PE Tovorni promet organizirana pro- dajna konferenca. Na njej so sode- lovali zaposleni službe za prodajo, službe za logistiko, službe za splo- šne in gospodarske naloge, pred- stavniki SŽ v tujini, predstavniki sekcij in delovnih enot. Razlogov za prodajno konferenco je bilo kar nekaj: pregledali smo rezultate dela 2008, opredelili smo prodajne cilje za leto 2009 in stra- tegijo za doseganje ciljev, opredelili načine dela za boljšo koordinacijo dela tako v PE Tovorni promet kot zunaj nje. V uvodu je svetovalec generalne- ga direktorja mag. Milan Jelenc predstavil trenutno situacijo glede izpolnjevanja in korekcije plana za leto 2009. Mag. Jelenc je poudaril, da se je treba kljub trenutni krizi v gospodarstvu truditi, da postanemo še boljši pri svojem delu, poiskati je treba nove priložnosti na tujih in domačih trgih, uvajati nove pro- dukte, ter poskušati zadržati obsto- ječe posle in stranke naših storitev. Kajti tudi slaba gospodarska klima lahko prinese nove priložnosti in izboljšanje poslovnih rezultatov. V nadaljevanju je direktor PE Tovorni promet mag. Igor Hribar orisal situacijo na transportnem trgu v povezavi s splošno gospodarsko in finančno krizo, možne vplive novih prevoznikov na poslovanje ter možne načine za pridobivanje na ta način izgubljenih prevozov ter navedel predvidene težave, s kate- rimi se bomo v naslednjih mesecih srečevali zaradi stanja na trgu. Prav tako pa so posamezni oddelki prodaje, območne prodaje in pred- stavništva v tujini predstavili rezul- tate o obsegu dela in pričakovanja glede na predvidevanja na posame- znem segmentu in trgu. Slovenske železnice niso edine, ki so lani prepeljale manj tovora. S podobnimi in tudi hujšimi težava- mi se namreč srečujejo tudi druge sosednje nacionalne železniške uprave: Načrt za leto 2009 je v trenutni situaciji zastavljen zelo optimistič- no, kajti podjetja, ki so še pred enim mesecem potrjevala mesečne načrte prevozov, so v fazi, ko osta- jajo brez naročil, dobav materiala, načrtovanje pa sploh ni mogoče. Kljub težki situaciji smo se v PE Tovorni promet zastavljenih ciljev lotili z optimizmom. Zaradi splošne gospodarske krize in odprtja trga ter vstopa prvih konkurentov na prej zaščiteni trg železniških prevoznih storitev so se razmere poslovanja zadnje meseca bistveno spremenile in poslabšale rezultate poslovanja. Zato smo v prvih dveh mesecih pripravili tudi nabor kratkoročnih in dolgoročnih dejavnosti za izboljšanje poslovanja, predvsem doseganje načrta prodaje do konca leta 2009, in sicer tako pri prodaji klasičnih vagonskih pošiljk, malih pošiljk in v kombiniranem transportu. Bojan Vajda, vodja službe za pro- dajo, je predstavil kratkoročne in dolgoročne dejavnosti, ki smo jih že začeli izvajati, in sicer: - prodaja in uvedba novih pro- duktov, s ciljem povečati prevoze posameznih pošiljk; - cenovno prilagajanje konkurenci, s ciljem ohraniti obstoječe posle; - stimuliranje prevozov v vagonih, ki se danes ob vrnitvi vračajo pra- zni v Slovenijo; - izboljšati kakovost naše storitve; - sklepanje pogodb na čim daljši prevozni poti brez posrednikov, s ciljem povečati prihodek in denar- ni priliv; - sklenitev dolgoročnih dogovorov o sodelovanju s terminali v tujini, s ciljem pridobiti nov tovor; - sklepanje tri-, šestmesečnih pogodb s prilagojenimi pogoji trenutni situaciji; - pospeševanje prodaje, s ciljem pridobiti nabor možnih kupcev na domačem in tujem trgu ter pridobiti nove prevoze; - iskanje novih tržnih priložnosti na še ne raziskanih trgih prek pred- stavništev SŽ v tujini; - sodelovanje z zasebnimi operaterji, s ciljem biti zaporedni prevoznik; - ponudba storitev tudi na obmo- čju tujih železniških uprav, brez prevozne poti SŽ, s ciljem ponudi- ti uporabnikom dodatne storitve in ustvariti dodano vrednost; Zastavljanje kratkoročne in dolgo- ročne dejavnosti bomo dosegli z: - novo organizacijo prodaje (koordinacija s predstavništvi v tujini); - izboljšanjem koordinacije med sekcijami za tovorni promet, delovnimi enotami in območnimi prodajami; - z optimalnim sodelovanjem med prodajo in logistiko; - zagotavljanjem pravočasne napo- vedi/odpovedi vlakov; - razširitvijo carinskih opravil iz sta- tusa pooblaščenega pošiljatelja/ prejemnika na carinsko posredo- vanje; - uvedbo brezpapirnega poslovanja; - zagotavljanjem kakovosti. PE Tovorni promet je tisti del poslovnega portfelja, ki je tržno usmerjen in vse prihodke ustvari na trgu. Za uresničitev zastavlje- nih načrtov bo morala PE Tovorni promet v prihodnje svoje tržne dejavnosti še bolj okrepiti in poglobiti, saj dobiva konkurenca na transportnem trgu iz dneva v dan večje razsežnosti (operaterji kot nova mednarodna logistična podjetja, obvozne poti, cestni pre- vozniki idr.), ki se jim je treba pravočasno in dejavno prilagajati. Ocenjujemo, da bomo z uresniči- tvijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov zaustavili negativne tren- de pri razvoju obsega in vrednosti prodaje in da bomo konec leta dosegli poslovni rezultat, ki bo primerljiv z načrtovanim. Prodajna konferenca PE Tovorni promet Primanjkljaji glede na lanski januar 0% -26 SŽ HŽ ČD MAV Cargo ŽSSK -42 -55 -39 -32 -36 -24 -20% -40% -60% Situacija pri sosednjih prevoznikih - Jan. 09 TI RCA Bojan Vajda in Igor Hribar. 32 Tovorni promet Melita Dacar Peter Kodre Slovenske železnice so bile pova- bljene na sejem inovativnosti, ki ga je že drugo leto zapored organizira- la GZS Obrtna zbornica Ljubljana in je namenjen inovativnemu gospo- darstvu. GZS prireja ta dogodek v sodelovanju z Evropsko komisijo in institucijami podpornega okolja. Sejem je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 20. in 21. aprila. Slovenske železnice so pred- stavile uspešen projekt S tovornim vlakom od Ljubljane do Carigrada v le 35 urah in prevoze malih pošiljk SŽ Express. Promocijski projekt v mednarodnem tovornem prometu oziroma testno vožnjo vlaka Bosphorus Europe Express, s katerim je Slovenskim železnicam v sodelovanju s par- tnerji uspelo skrajšati vožnjo vlaka od Ljubljane do Carigrada z več kakor 60 ur na 35 ur, sta predsta- vila Marjan Masič, vodja projek- ta v tovornem prometu, in Janez Merlak iz podjetja Adria Kombi. Po besedah Marjana Masiča je vožnja pokazala, da lahko železniški pre- vozniki, samo če tesno sodelujejo, uspešno tekmujejo s cestnim in ladijskim prevozom. Tako kratek čas potovanja vlaka je namreč konku- renčen prevozu tovora po cesti, ki potrebuje za isto pot od 48 do 57 ur, in prevozu tovora z ladjo, ki potrebuje približno 72 ur. »Za tako uspešen rezultat gre nedvomno zasluga optimiranju tehnoloških procesov na mejah, pri čemer smo poleg železniških uprav na prevozni poti, to je upravljavcev infrastruktu- re in zaporednih prevoznikov, vklju- čili tudi vse državne organe - carino, policijo in inšpekcijske službe. Vsi podatki o vlaku in pošiljkah so bili skenirani in vnaprej poslani vsem pristojnim službam na vseh mejnih prehodih ter dispečerskim službam v operativnih središčih. Tako smo dosegli postanke na mejah v traja- nju do 30 minut,« je povedal Masič, ki je bil kot koordinator vlaka med testno vožnjo na vlaku Bosphorus Europe Express in v povezavi s pri- stojnimi stičnimi osebami na prevo- zni poti vlaka. Na vprašanje voditeljice predsta- vitve, Bernarde Žarn, kdaj bo v rednem prometu mogoče doseči podoben ali enak rezultat, je Masič odgovoril: »S sistemskimi prijemi in izboljšavami bi lahko v kratkem času vlak prevozil isto pot v pribli- žno 40 urah, kar glede na trenutno stanje pomeni skrajšanje vožnje za 24 ur, tudi če vsak prevoznik vozi na svojih progah z lastno vleko, seveda ob optimalni organizaciji. Vsekakor bo v prihodnje, po ure- ditvi infrastrukture in elektronske izmenjave podatkov ter vzpostavitvi tehničnega in komercialnega zau- panja na vsej relaciji, mogoče čas potovanja še skrajšati, do 30 ur. To je naš dolgoročni cilj.« Vlaku se obeta svetla prihodnost, saj blagovni tokovi sever–jug in nazaj omogočajo vožnjo vlaka v obeh smereh. »Če ob tem dodamo še okoljske prednosti in prihranke, pri- čakujem lahko, da se bo povečal obseg prevozov tovora v zabojnikih. Vlak povezuje kontejnerska termi- nala Ljubljana/Moste in Carigrad/ Halkali, in omogoča nadaljnje pove- zave, na eni strani iz Ljubljane proti Kopru, Italiji, ter Avstriji, Nemčiji in državam Beneluksa ter iz Halkalija v notranjost Turčije, proti sredozem- skim in črnomorskim pristaniščem in naprej v Azijo,« je poudaril Masič. Vožnja tovora z vlakom prinaša tudi okoljske prihranke. Na podlagi modela Evropske komisije o izra- čunu vpliva eksternih stroškov na okolje je prevoz tovora z vlakom Bosphorus Europe Express prihranil 25.125 evrov v primerjavi s prevo- zom blaga s tovornjaki. Vodja sekcije za male pošiljke Jože Županc je predstavil storitev pre- voza malih pošiljk SŽ Express. Sodelavci iz Sekcije za male pošiljke so na začetku predstavitve pokazali, kako poteka dostava male pošiljke. Voditeljici Bernardi Žarn so dosta- vili paket presenečanja, ki ga je z veseljem sprejela. Jože Županc je povedal, da SŽ Express kljub recesiji presega lanske rezultate. Marca letos so prihodke v primer- javi z istim mesecem lani presegli za enajst odstotkov, hkrati pa se jim število pošiljk nenehno povečuje. Njihovi cilji so zastavljeni zelo ambi- ciozno, saj želijo prevzeti vlogo vodilnega logista kosovnih pošiljk v Sloveniji. Njihova prednost je v uspešno izvedeni integraciji cestne- ga in železniškega prometa v celovit kombinirani transportni sistem, ki vedno zagotavlja optimalne logi- stične rešitve. Organizacija dela in logistična podpora je oblikovana tako, da se cestni transport od vrat do vrat odvija podnevi, železniški pa izključno ponoči, kar zagotavlja doseganje optimalnih rezultatov v logističnem, ekonomskem in okolje- varstvenem vidiku. Prevažajo pošilj- ke, težke od enega pa vse do tisoč kilogramov in dolge do šest metrov. S cestnimi vozili jih prepeljejo v vse kraje v Sloveniji, po sistemu od vrat do vrat, v 24 urah. Poslujejo pa tudi v mednarodnem prometu. SŽ na sejmu Inovativnost Vlak na Bosphorus Europe Express na promocijski vožnji. Razstavni prostor Slovenskih železnic. Uspešni projekt promocijske vožnje vlaka Bosphorus Europe Express sta predstavila Marjan Masič, SŽ, (na sredini) in Janez Merlak (levo), Adria Kombi. Sekcija za male pošiljke je dostavila paket presenečanja za voditeljico Bernardo Žarn. 33 Tovorni promet Marino Fakin Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Sejem modelne železnice V prostorih osnovne šole Vižmarje- Brod v Ljubljani je 18. in 19. aprila potekal 30. jubilejni bolšji sejem modelne železnice. Poleg Društva ljubiteljev malih železnic (DLŽ) se je prvič predstavilo tudi Društvo za tehnično kulturo žele- znic (DTKŽ) z maketo, ki prikazuje del proge družbe ATSF (znane pod imenom Santa Fe) v Teksasu, okrog leta 1960. Nekaj podatkov makete: velika je približno 10 x 5 metrov, vanjo je vdelanih okrog 120 metrov tračnic in 51 električ- no vodenih kretnic. Po njej lahko vozi okrog 30 lokomotiv in 200 vagonov. Vodena je lahko popol- noma digitalno (DCC). Na njej so člani uprizorili realistično vožnjo vlakov iz nekega obdobja. Najbolj zanimiva pa je bila nedeljska parada modelov v merilu 1:87 (H0). Na paradi je bilo okrog 70 unikatnih, pre- delanih ali izboljšanih modelov lokomotiv in motornikov, v JŽ in SŽ oznakah. Modeli lokomotiv so bili od popolne samogradnje, pa do obstoječih izboljšanih mode- lov lokomotiv. Na paradi je bilo opaziti, da je za modele SŽ vozil veliko zanimanje tudi v tujini (Italija, Avstrija in Hrvaška), saj so nekateri tuji ljubitelji prikazali svoje JŽ in SŽ modele. Organizatorjem in vsem sodelu- jočim gredo pohvale za požrtvo- valnost in uspelo prireditev, saj je bila parada modelov prava paša za oči. Na dvorišču pred šolo Vižmarje-Brod je Miha Omerza praktično prikazal vožnjo lokomobile »Borrell« v velikosti 1:6 Del zbirke železniških modelov v merilu 1:160 (N), ki jo je izdelal Jani Tekavčič. Parna lokomotiva SŽ 06 s posebnim zalogovnikom je izdelana iz medenine v merilu 1:87 (H0), njen avtor pa je Goran Bruman. Leo Rudi je predstavil serijsko izdelani model Roco lokomotive SŽ 541, ki je nadgra- jena z zvočnim dekodirnikom ESU. Parno lokomotivo JŽ 24-042 s posebnim zalogovnikom je izdelal Borut Puklavec. Za predelavo je uporabil model ÖBB 56 proizvajalca Klein Modellbahn. 34 Zanimivost Igor Kuralt in parada modelov SŽ Lokomotiva »Nizendol« in službeni vagon je delo Uroša Filipliča. Oba modela sta ozkotirna v merilu 1:4. Model parne lokomotive SŽ 33 s posebnim zalogovnikom je v lasti Milana Hribarja in je izpeljana iz Liliputove DB 52. Parna lokomotiva JŽ 23 s posebnim zalogovnikom med vožnjo. Lastnik modela je Bojan Bartol. Podlaga za pre- delavo je Piko model BR 55 (G7.1). Model dizelske lokomotive E6 Santa Fe s potniškimi vagoni na delu proge družbe ATSF na maketi Društva za tehnično kulturo železnic (DTKŽ). Parna lokomotiva SŽ 03 s posebnim zalogovnikom, proizvajalca Micro-Metakita, je last ravnatelja železniškega muzeja Mladena Bogića. Iz Beljaka v Avstriji je Gerhard Painer prinesel na ogled model parne lokomotiva JDŽ 07 s posebnim zalogovnikom. Podlaga za predelavo je model proizvajalca Micro-Metakit. Model dizel lokomotive SŽ 643.043 (Ðura). Lastnik modela Bojan Bartol je za predelavo uporabil model proizvajalca Roco. Model dizel-električne lokomotive SŽ 661 (Kenedi), izde- lal ga je Bojan Bartol. Borut Puklavec je naredil model dizel-električne lokomo- tive SŽ 644 (Španka). Model električne lokomotive JŽ 362-040 (Meh)s plugom, ki jo imenujejo tudi »križarka«, je izdelana na podlagi modela Roco, njen lastnik pa je zamejec Luka Battistin. Miloš Jocif iz Kranja je avtor modela elektro-motornika SŽ 311-315 (Gomulka). To je tudi prvi model v samogradnji, ki je izdelan iz ABS plastike, vlite pod pritiskom. Model dizel-motornika SŽ 711 v merilu 1:87 (H0). Izdelal ga je Miloš Jocif iz Kranja za naročnika Luka Battistinija. Model dizel-motornika SŽ 713, njen lastnik pa je Miloš Jocif iz Kranja. 35 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Zanimivost S časovnim strojem v leto 1953 Zanimivo je, kaj vse lahko najdemo na bolšjem sejmu ob Ljubljanici. Naključno sem odkril Vozni red ŽTL (Železniški transport Ljubljana) za leti 1953–1954. Vrnem se 56 let v preteklost. Kupim Slovenski poročevalec, v katerem najdem čla- nek Novosti na ljubljanski železniški postaji. Med drugim piše: »Železniška uprava je uvedla letos promet z motornim vlakom, ki vozi ob nedeljah v Opatijo, obratoval je na progi Ljubljana – Kranj ob času Gorenjskega sejma. Z nabavo petih novih motornih voz, bo kmalu uve- den stalni promet na progah proti Litiji, Kamniku, Vrhniki in Kranju.« Avtor še dodaja, da ima vlak 60 sedišč in 60 stojišč, porabi 35 kilo- gramov nafte na 100 kilometrov, ter da doseže hitrost 90 kilometrov na uro. Na žalost vlaka ni bilo na postaji, v časopisu pa je njegova fotografija. Zanima me, kako je z vlaki na Vrhniko. Po voznem redu vozijo trije pari vlakov na dan. To so mešani vlaki s potniškimi in tovor- nimi vagoni. Do Vrhnike je 20 kilometrov, vozili pa se bomo 40 minut. Do Brezovice se peljemo po magistralni progi proti Trstu, potem pa se odcepimo desno proti Logu, Drenovem Griču in Vrhniki. Pri Drenovem Griču je podvoz pod glavno cesto, po kateri občasno pripelje voz, tovornjak ali avtobus. Vrhnika ima dve postaji na raz- dalji enega kilometra: Vrhnika in Vrhnika trg. Izstopim in se spreho- dim do kavarne v centru. Še enkrat se posvetim Poročevalcu. Preberem prispevek Elektrifikacija železnic v prihodnjih desetih letih. V njem ing. Rasto Švajgar polemizira z načrtom razvoja železnic, ki pred- videva elektrifikacijo le 142 kilome- trov prog v Jugoslaviji, in to Rakek– Ljubljana in Sušak–Moravice. Edina elektrificirana proga v Sloveniji po drugi svetovni vojni je bila med Postojno in Rakekom. Ker v načrtu razvoja železnic piše, da elektrifika- cija ne more potekati hitreje zaradi pomanjkanja električne energije, Rasto Švajgar ugotavlja, da to ni res. Trdi, da je v Sloveniji in na Hrvaškem dovolj električnega toka za hitrejšo elektrifikacijo. Predlaga, da bi bilo treba v naslednjih desetih letih elektrificirati proge Ljubljana– Zagreb, Zidani Most–Maribor in Ljubljana–Jesenice. Izračunal je, da bi za promet vlakov na teh progah porabili 275.000 KWh na dan, kar je približno 5 odstotkov celotne moči vseh elektrarn v Sloveniji. Na koncu ugotavlja: »Za elektrifikacijo železnic pa niso po vsej državi enaki pogoji. Samo Slovenija in del Hrvaške imata že tako razvito elektrogospodarstvo, Postaja Brezovica, sedanja proga in stara trasa. Slovenski poročevalec, motorni vlak. Slovenski poročevalec, Train master. Slovenski poročevalec, diesel DB. Kranj, most čez Savo. 36 Zgodovina Nenad Pataky da lahko storita na železnici ta korak naprej. Druge republike bodo potrebovale še precej let, preden bodo zadostile potrebam po električni energiji za industrijo in prebivalstvo. Tega ni mogoče pre- zreti, niti ni mogoče za vso državo sprejeti samo en kriterij: počakati. Izdatki za elektrifikacijo Slovenije in Hrvaške pomenijo dejanski prihra- nek na premogu, osebju, strojnem parku.« Če se za trenutek vrnem v današnji čas, lahko rečem, da je bil Rasto Švajger eden od pionirjev boja za decentralizacijo Jugoslavije. Ko čakam vlak na vrnitev v Ljubljano, v voznem redu najdem mednarodne povezave Slovenije. V London peljeta dva vlaka v presled- ku osmih minut! Tauern Express odhaja ob 9.20, Simplon Orient Express pa ob 9.28! Prvi pelje čez Avstrijo, Nemčijo in Belgijo, drugi pa čez Italijo, Švico in Francijo. Pot Tauern Expressa je krajša, zato pride v London v 31 urah oziroma naslednji dan ob 16.23. Z Orient Expressom boste potovali tri ure in pol več. Iz Ljubljane vsak dan ob 7.20 minut pelje vlak na Dunaj. Na ta vlak priklopijo tudi direktna vagona iz Reke in Trsta. Vagona se srečata v Pivki in potujeta do Ljubljane v potniškem vlaku št. 619 od 4.05 do 6.30! Dve in pol uri za 80 km! Poglejmo še nekaj povezav v tedaj skupni državi. Do Zagreba vozi- jo štirje potniški in trije brzovla- ki. En potniški vlak pelje prav do Beograda! Res je, da se ne ustavi na vsakem vogalu, pa vendar za 556 kilometrov potrebuje trinajst ur. Do Reke vsak dan vozi sedem parov vlakov. Če bi radi z vlakom do Dubrovnika, ki je 917 kilome- trov oddaljen od Ljubljane, se boste vozili nekaj več kot 33 ur. Prestopili boste v Zagrebu in Sarajevu, od koder naprej pelje ozkotirni vlak. Na najbolj zanimivem in strmem delu v Bosni med Bradino in Konjicom, ki je dolg le trinajst kilometrov, lokomotiva vklopi zobati pogon in potovanje traja slabo uro! V Ljubljani odidem na vrt resta- vracije Šestica, ker sem prebral njihovo reklamo v Voznem redu. Naslednji dan se peljem do Tržiča. Na izbiro imam šest odhodov iz Ljubljane, v Kranju moram pre- stopiti. Še najmanj bom čakal, če izberem odhod ob 7.10, ker bom v Tržiču že ob 8.36. Ura in pol za 45 kilometrov! Morda najdem prave čevlje v prodajalni tovarne Triglav (čez nekaj let bo spet Peko) in se vrnem z vlakom ob 11. uri. V Ljubljani bom ob 12.42 – ravno prav za kosilo. Spet prebiram Poročevalca. Neznani avtor je napisal Spopad med cestami in tračnicami. Med drugimi piše: »Doslej je bilo objavljeno izredno veliko število razprav, ki hočejo odgovoriti na vprašanje: ali naj bi zamenjali parne lokomotive na železnicah v Zahodni Nemčiji z električnimi, ali pa z lokomotivami z Diesel motorji. Pri tem omenja- jo zlasti izkušnje iz ZDA. Tu so v strahu pred konkurenco kamionov zamenjali številne parne lokomo- tive. Trenutno v ZDA pelje okoli 21.000 Diesel lokomotiv. V petih letih naj bi se število teh lokomo- tiv povečalo na 35.000. Pogonski stroški za Diesel lokomotive so v primerjavi s stroški parnih lokomo- tiv za 100% nižji. Minulo leto so parne lokomotive prepeljale samo 26% vsega blaga poslanega po železnici, stroški za parno vleko pa so bili 37% stroškov pogon- skih goriv. Diesel lokomotive so prepeljale 65% vsega tovora. Prav zaradi tega na ameriških železni- cah zmagujejo Diesel in električne lokomotive.« Še en naslov je pritegnil mojo pozornost: Vlak bodočnosti bo vozil 240 km na uro. Članek govori o vlaku prihodnosti v odnosu do konkurenčnega letalskega prome- ta. Avtor piše: »G Robert R. Young, pred- sednik železniške družbe Chesapeake&Ohio je ustanovil združenje »Federation of Railway Progress«, ki dela poskuse z vla- kom »X« oziroma »Vlakom bodoč- nosti«. Po njegovem zatrjevanju bodo ti moderni vlaki zelo popolni in v njih ne bo čutiti pomanjkljivo- sti, ki jih imajo nam poznani stan- dardni vlaki, to je težo vagonov, ropot, velike obratovalne stroške, tresljaje, neenakomerno hitrost itd. »Vlak bodočnosti« bo na ovinkih vozil s hitrostjo 160 km na uro, na ravnih progah pa bo vozil celo 240 km na uro. Vagoni tega vlaka naj bi bili nižji kot normalni, ter tudi za tretjino krajši. Vsak vagon naj bi imel le dve kolesi, to je eno samo os, ki bi se nahajala približno tam, kjer imajo današnji vagoni zadnjo os. Sprednji del vagona naj bi bil povezan z močno sklopko v celoto z naslednjim vagonom. Enoosni vagoni, ki bi na ovinkih omogočali hitro vožnjo, bodo imeli težišče zelo nizko. Gumijasti vložki v kolesih bodo zmanjšali posledice tresljajev. Če bodo ameriške žele- zniške družbe odobrile te poskuse in jih spoznale za koristne, bodo uvedli nove vlake v promet že nekako v petih letih.« Pred vrnitvijo v sedanjost sem lahko preizkusil edino delujočo ozkotirno železnico v Sloveniji: Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče. V Poljčanah je nekaj normalnih in nekaj ozkih tirov. Na prekladalni klančini prekladajo tovor iz ozko- tirnih v normalne vagone. Da bi zmanjšali čas prekladanja, so si izmislili posebne priprave, ki nor- malnotirni tovorni vagon naložijo na ozkotirnega in ga odpeljejo v Konjice ali Zreče. Ko ga tam nato- vorijo, ga vrnejo v Poljčane, ter ga spustijo na normalni tir. Po progi peljejo štirje pari mešanih vlakov. V 19. stoletju je bilo predvide- no, da se zgradi normalna proga med Koroško in Zagrebom, čez Dravograd, Slovenj Gradec, Zreče, Poljčane, Rogatec in Krapino, iz različnih političnih in materialnih razlogov to ni bilo uresničeno. Časovni stroj me popelje nazaj v leto 2009. Žal, številne proge iz leta 1953 ne obstajajo več. Parne lokomotive vidimo le razstavljene na železniških postajah ali v muze- jih. Lahko se tudi popeljemo z muzejskim vlakom. Električne loko- motive prevladujejo v modernih železniških omrežjih. Hitrosti čez 350 kilometrov na uro so nekaj normalnega v svetu. Vagoni niso dvoosni, vendar so zelo udobni. Konkurenca letalskega prometa je zelo huda. Do Londona boste prišli v slabih 18 urah. V Sloveniji veliko načrtujemo, vedno pa se pojavlja- jo ovire. Zato bo treba počakati naslednjih 50 let, ko se bo kakšen zaljubljenec v železnice vrnil in poročal o letu 2009. VIRI: Lastne fotografije iz leta 2009. Fotografije in članki iz Slovenskega poročevalca, letnik 1953, Arhiv mesta Ljubljane. Vozni red 1953-1954, ŽTL. Vozni red iz leta 1953, Poljčane-Zreče. K3 v železniškem muzeju Slovenskih železnic. Konec proge v Naklem. Železniška postaja Tržič. 37 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Zgodovina Druga tekma Začel bom, kot je zdaj moder- no, z recesijo. Tudi v vreme- nu je zavladala recesija lepega vremena. Končali smo že dve tekmi, obe v dokaj slabih raz- merah, upajmo, da bo na nočni tekmi bolje. Druga tekma lige je bila v soboto, 18. aprila 2009, v Pragerskem. Pričakalo nas je spremenljivo vreme. Osnovni podatki (2. tekma) - temperatura zraka 13°C, - temperatura vode na globini 0,5 metra 9°C, - temperatura vode na globini 2 metra 7°C, - oblačno, močan JZ veter. Letos prvič organiziramo tudi nočni maraton v počastitev dneva državnosti, ki bo 27. junija 2009. Tekmujejo ekipe Slovenske vojske, policije in Slovenskih železnic. Poglejmo si še naše zmagovalce druge tekme: Franc Lobenwein je rojen 20. oktobra 1969, na železnici je zaposlen od leta 1989, na delov- nem mestu strojevodje. Na tekmi je uporabil hrano domačega pro- izvajalca (v sezoni 2007 testirana v ligi), in sicer BigFish X+. Roman Horvat je rojen 17. maja 1967, na železnici zaposlen od leta 1985, na delovnem mestu ključavničar, delavnice Ptuj. Na tekmi je uporabil hrano domačega proizvajalca (v sezoni 2007 testira- na v ligi ) in sicer BigFish X+. Boštjan Petek je rojen 14. decembra 1976, na železnici je zaposlen od leta 2006, na delov- nem mestu strojevodje. Na tekmi je uporabil Sensas. Druga tekma lige v športnem ribolovu Priprave na nočni maraton so v končni fazi, to je edina tekma, na katero se lahko prijavijo tudi tekmovalci, ki ne tekmujejo v ligi. Tudi letos so nanj vabljeni ribiči iz RD, kjer potekajo naše tekme in predstavniki sponzorjev, vsekakor bodo rezultati zelo zanimivi. Sočasno pa potekajo priprave na organizacijo maratona v počastitev dneva državnosti, za to tekmo smo se povezali s slovensko vojsko in policijo in upamo, da bo tekma postala trajnica v našem delu. Več o ligi, njenih pravilih, rezultatih, … na: www.szs-sindi- kat.si., http://www.som.si/ in http://www.bigfish-slo.com/ Dober prijem! Železniško kegljaško društvo Lokomotiva Ljubljana že vrsto let uspešno tekmuje v 2. slovenski kegljaški ligi – zahod. V sezoni 2008/2009 pa smo dosegli naj- boljšo uvrstitev doslej, saj smo osvojili 3. mesto in se prvič uvrstili na zmagovalne stopničke. Poleg dobre končne uvrstitve smo imeli najboljše moštveno povprečje podrtih kegljev v sezoni (3309 kegljev), naš najboljši tekmovalec Franc Trstenjak pa je imel najboljše posamezno povpre- čje po odigranih 18 krogih tekmovanja (583). Drugi tekmovalci, ki so odigrali večino dvobojev, so tudi dosegli solidna povprečja: Bogdan Štih 564 , Slobodan Zečević 552, Marko Čolić 545, Stevo Govedarević 537 in Drago Mučič 536 podrtih kegljev. Sezona je bila dolga in naporna, od sep- tembra do aprila, tekme so se igrale ob sobotah, gostovali smo vse od Jesenic, Kopra, Črnomlja do Novega mesta. Vse našteto in treningi dvakrat na teden zahtevajo tudi precejšnja denarna sred- stva, ki jih zberemo s članarino in z neprecenljivo pomočjo sponzorjev, katerim se zahvaljujemo, da so nam omogočili uspešno sezono, in jih prosi- mo, da kljub težkemu gospodarskemu stanju nadaljujejo sodelovanje z nami. Brane Gregorin Velik uspeh ŽKD Lokomotiva 38 Prosti čas Drago Ogrizek Četrtega turnirja cikla za pokal Slovenskih železnic, ki je potekal 18. aprila, se je udeležilo rekor- dno število šahistov in šahistk. Rekord iz preteklih let (69) je bil krepko presežen z 82 udeležen- ci, s čimer se izpolnjuje glavni namen cikla, in to je privabi- ti čim večje število igralcev. V močni konkurenci dveh mojstrov Fide, mojstrice Fide in petnajstih mojstrskih kandidatov je že četr- tič zapored zmagal dvakratni zmagovalec cikla, mednarodni mojster Leon Mazi. Tudi tokrat je ostal neporažen. Po šestih zmagah je oddal pol točke le v zadnjem kolu, ko ga ni mogel nihče več prehiteti. V šali rečeno je nepisano pravilo cikla postalo, da se je treba z Mazijem srečati v zadnjem kolu, ko potrebuje le še pol točke za prvo mesto, če želiš ostati neporažen. Druga pot, da ostaneš neporažen, je pač ta, da se z njim ne pomeriš. Na sobotnem turnirju so poleg zmagovalca ostali neporaženi še trije igralci; tretjeuvrščeni George Mejak, ki je v zadnjem kolu pol točke odščipnil prvou- vrščenemu in osmo- ter deveto- uvrščena Gregor Goršek in Jože Skok, ki pa se nista pomerila z vodilnim. Drugo mesto je z enim porazom in šestimi zmagami zasedel Dušan Zorko, ki je tudi v skupnem seštevku tik za vodil- nim Mazijem. Prvič letos ne naj- demo med prvo deseterico nižje postavljenih igralcev. Najnižje postavljeni igralec v vrhu je bil trinajsti nosilec Metod Logar na desetem mestu. Najboljši železničar je bil s sedemnajstim mestom ponovno peti nosilec Zvonko Mesojedec, ki si je privoščil »nepričakova- ni« poraz proti šestindvajsete- mu nosilcu Janezu Hribarju in si s tem zapravil priložnost za lepo uvrstitev. Omeniti kaže tudi drugega najboljšega železni- čarja na tem turnirju Andrijo Petroviča, ki je v prvih štirih kolih dosegel prav toliko zmag, med drugim tudi proti tretjemu nosilcu Fide mojstru Damjanu Plescu in dvema mojstrskima kandidatoma. Za uvrstitev med prvo deseterico je potreboval v naslednjih treh krogih le še eno točko, vendar mu je zmanjkalo tudi malo športne sreče, tako da je s štirimi točkami pristal na triindvajsetem mestu. Lepo vabljeni na naslednji turnir, ki bo 16. maja, več o ciklu pa si lahko preberete na www.sah- zeleznicar.com. Vrstni red 4. turnirja: 1. Leon Mazi 6,5 točke, 2. Dušan Zorko 6 točk, 3. George Mejak, 4. Boštjan Jeran, 5. Srečko Kolar, 6. Damjan Plesec, vsi 5,5 točke, 7. Jože Percl, 8. Gregor Goršek, 9. Jože Skok, 10. Metod Logar, vsi 5 točk. Skupni vrstni red: 1. Leon Mazi 400 točk, 2. Dušan Zorko 382 točk, 3. Jože Percl 320 točk, 4. Zvonko Mesojedec 306 točk, 5. Zlatko Jeraj 264 točk, 6. Metod Logar 255 točk, 7. Marjan Butala 253 točk, 8. Jože Skok 250 točk, 9. Mirko Tunjič 237 točk, 10. Stojan Gašparič 234 točk. Vlastimir Djurdjevič George Mejak, Leon Mazi in Dušan Zorko. Četrti šahovski turnir ŠAH Ureja: Zvonko Mesojedec Primer 1: Polejes – Kremenietsky Beli ponuja črnemu menjavo dame, saj ima kmeta več, toda misli črne- ga so povsem drugje. Rešitev: 1...Dxb2+!! 2.Kxb2 [2.Kd1 Db1#] 2...Sd3+ 3.Ka3 [3.Kb3 Teb8+ 4.Kc4 Sb2#; 3.Kb3 Teb8+ 4.Ka4 Tb4+ 5.Ka3 Lb2#; 3.Kb1 Teb8+ 4.Db6 Txb6#] 3...Lb2+ 4.Ka4 [4.Kb3 Teb8+ 5.Kc4 Se5#] 4... Txe4+ 5.c4 [5.Dxe4 Sc5#] 5... Txc4+ 6.Kb3 Tc3+ 7.Ka4 Ta3# Primer 2: Steffenson – Brain, Middlesex, 1962 Nerazvitost črnega na daminem krilu je očitna, kar je beli s svojo aktivno- stjo težkih figur učinkovito končal v svojo korist. Rešitev: 1.Td8+!! Dxd8 2.Dxe5 Dd7 3.Dh8+ Kxh8 4.Tf8# Šahovsko društvo Železničar je 14. marca orga- niziralo že peto, tradicionalno in že kar jubilej- no posamično šahovsko prvenstvo Slovenskih železnic. Tokrat nam je uspelo privabiti železni- čarje in upokojence iz celotne Slovenije, tudi iz Štajerske, kjer so bili in so še vedno doma dobri šahisti. V nadvse primernem in prijetnem okolju, to je v Stekleni dvorani na Kolodvorski 11, se je zbralo 24 šahistov, ki smo se pomerili v pospešenem igralnem tempu (2 x 15'), to je devet kol. (Nekaj stalnih udeležencev se je žal opravičilo zaradi drugih šahovskih aktivnosti). Vrstni red najboljših je bil tako, razen pri prvem, nekoliko drugačen, kar pa dokazuje veliko ize- načenost in borbenost med igralci, saj najboljša mesta omogočajo tudi uvrstitev v izbrano ekipo Slovenskih železnic, ki bo predstavljala Slovenske železnice tudi zunaj meja Slovenije. Vrstni red po koncu turnirja: 1. Zvonko Mesojedec 2. Marko Kodela 3. Pero Vukovič Jože Brežan 5. šahovsko prvenstvo SŽ 39 Revija Slovenskih železnic april-maj 2009 Prosti čas Nekoč in danes Zdaj ko so izginili še zadnji ostanki nekdanje kurilnice in poslopja sekcije za vleko na železniški postaji Ljubljana in je zazijal velik prazen prostor, je morebiti pravi trenutek, da se spomnimo, kako je bilo nekoč. Pričujoči posnetki so nastali v začetku sedemdesetih let in so del manjše zbirke - manjše žal zato, ker je bila železnica v tistih časih obravnavana za vojaški objekt in kot taka prepovedana za fotografiranje brez dovoljenja. Tega pa ni bilo enostavno dobiti, brez njega pa si se lahko hitro znašel v »postopku«, z malo smole pa tudi brez filma. Kljub temu je nekaj gradiva vendarle nastalo in ostalo za zgodovino, a kot ugotavljam danes ob pogledu na nastalo praznino, veliko, veliko premalo. 40 Fotoreportaža Miško Kranjec Iz železniškega muzeja v Ljubljani Petega aprila 1963 so v Ljubljani na Titovi cesti 32 odprli železniški Turistično- transportni biro s poslanstvom, da bi za železnico pridobili čim več blaga in potnikov ter hkrati posodobili poslovanje v teh dejavnostih. Prvotno je bila največja naloga povečanje blagovnega prevoza, ki pa se je sčasoma povsem umaknila prevozu potnikov in turizmu. Leta 1970 se je biro preimenoval v TTO, Turistično transportno organizacijo. Leta 1980 se je dejavnosti pridružilo še gostinstvo in ime se je preoblikovalo v TTG, nato leta 1984 v TTG- Slovenijaturist, ta pa se je leta 1995 osamosvojil in leta 2001 končal s stečajem. Prvotni logotip TT-biroja je bil uporabljen tudi na službenih značkah zaposlenih.