BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 30 (579) • Čedad, četrtek, 5. septembra 1991 MOJA BANKA KRVAVI PRIZORI S HRVAŠKE - ZA MNOGE JE ŠELE TO PRAVA VOJNA Pismo iz Slovenije O najdaljših in najusodnejših mesecih za sosednjo republiko Nova Gorica, 1. septembra. Na zelenicah med stanovanjskimi bloki je ob dopoldnevih ponovno mirno. Danes se je začel šolski pouk in otroški živ-žav se je skoncentriral v šolskih poslopij h in igriščih. V hrame modrosti so se osnovno in srednje-šolsci vrnili po dobrih dveh mesecih, tistih dveh mesecih, ki sta bla najdaljša in najusodnejša za Slovenijo. Odkar so zapustili šolske klopi se je zgodilo več, kot prej v desetletjih, zgodilo se je nekaj, česar ni bilo že več kot tisoč let. Slovenci so razglasili samostojno državo, jo vojaško ubranili in si sedaj diplomatsko prizadevajo za njeno polno mednarodno uveljavitev. Vse je v enem samem poletju, ki sploh še ni končano! Kar težko si verjamen, da sem se pred dvema mesecema znašel v vlogi vojnega dopisnika, da sem se stiskal k tlom kot še nikoli, da sem se po vseh štirih plazil od mesta, kjer bi lahko videl več, do mesta, kjer sem se počutil bolj varnega. Ne vem, kaj čutijo pravi "veterani" desetdnevne vojne na slovenskih tleh, policisti in teritorialci, ki so v akcijah delovali kot najbolj uvežbana vojska na svetu. Se tudi njim vse skupaj zdi le kot čuden sen z začetka poletnih dni? Sen, ki pa spremlja spanje še dolgo potem, ko se iz njega zbudiš. Sedaj gledamo lahko prizore z vojne na Hrvaškem. Za mnoge je šele to prava vojna in slovensko devajo v nič. Premalo da je bilo žrtev na slovenskih tleh, pravijo. Preveč nenavadno da je bilo razmerje med številom pad- Dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji so v središču svetovnega dogajanja. Da bi o njih čimboljše informirali tudi naše bralce, smo za sodelovanje zaprosili novinarja Radia Ko-per-Capodistria Tonija Gomiščka sicer dobrega poznavalca naše beneške stvarnosti. lih vojakov jugoslovanke armade in slovenskimi oboroženimi silami in civilisti, zatrjujejo. Če bi vojska le hotela, bi Slovenijo zbrisla, dodajajo. Po mojem mnenju so vsi ti ugovori na trhlih podstavkih. Bistveno za bliskovit razplet slovenske vojne je bilo hitro spoznanje, da so premiki enot JLA začetek okupacije in da sploh gre za vojno. Pravzaprav je uradna Slovenija reagirala celo z zamudo, saj si je dovolila razkošje, da je mirno speljala osamosvojitveno slovenost na ljubljanskih trgih in ulicah, čeprav so oklopniki že prodirali proti mejnim prehodom in čeprav so vojaki marsikje preprečili zamenjavo obmejnih jugoslovanskih zastav s slovenskimi in tabel z oznako "SFRJ" z "REPUBLIKA SLOVENIJA". Vojno je slovenski vrh odkril šele takrat, ko so šli tanki z Vrhnike proti Ljublja- Toni Gomišček beri na strani 2 POLIETJE KARVE SPREMENJUVA JUGOSLAVIJO Samuo ortè, matere strašnuo uečeju: alt! Zguoda frežak vietar obečava jesen an tud če čez dan sonce šele gorkuo seje, čujemu de no drugo polietje je stekluo. Ah, smo dost čudni mi ljudje. Smu želiel, de velika voštna hica konča an se troštamu, de cajt na pasa. Gledamo s straham sviet, ki se zgubja po strašnih potieh, ma na ganemo še jezika za vsi kupe zauekat: alt. Samuo one maju še an glas, četudi ne vse adan izik. Samuo one strašnuo, še buj z očmi ku z besiedmi, uečeju "alt!". One, ma-tera tistih mladih, ki maju življenje obieseno na tanko nit, ki ujska neusmiljeno targa. Ku hicu, ku mraz, ku lakot, ku vse kar nam store tarpiet mi, lepuo navajeni, se troštamo na videt telih mater, ki z njih suzmi mal-trajo naše sarce. An čakamu brez se ganit, de naglo vse konča. Ma tel krat nam je težkuo po-talažt naše sarce an četudi izik šele se na zna ganit, njih suze su v naših garlih an glas se odpušča. Smart z nje koso truca an spolieta z vietram od ujske po Europ, tuk mi smu mislili, de tajšni vietri na bojo vič pihal zak muoč od dobre pamet an diplomacije jih zna premagat. Ma sa smu vidli, de kar mu se pusti cajt uzet muoc, vietar znaša besiede, zmote dobru pamet an grede ki ljudje gledajo kuo ušafat uižo za ga ustavt, on seje žalost an lakot koder piha. An ta čarna gaspodinja, ki z njim spolieta bere na pune roke mlade an nadužne dušice. Nu polietje karve spremenju-va Jugoslavijo takuo, ki vsi smu viedli, de se spremeni že od kar je umru Tito, tud če sa guormo, de je vse pre naglo an sa, ki vsi so podpisal treguo se more troš-tat nu jesen mernuo. Jest žalostno dijem: se more troštat, zak mi se zdi, de resnično voj o ustavit vietre od uiske jo maju samuo glaboke an prazne oči od vsieh tistih žen, ki že celo polietje prosijo an obedan na posluša. Sa smu zastopil, de do Bruna Dorbolò beri na strani 2 TRAGEDIA DOMENICA SCORSA SUL MATAJUR Sbrìs, amico di tutti Fabrizio aveva solo 27 anni, era di Jeronizza Era una bella domenica. Sul Matajur, sulla tua montagna, c'era la festa. Cera davvero tanta gente e tutti guardavano verso il cielo per vedere volare alcuni tuoi amici e te. Tante volte ti abbiamo visto volare, e tante volte ti abbiamo chiesto "Ma non hai paura?". Tu, come al solito, sorridevi e rispondevi: "Perchè dovrei aver paura?” e giù a raccontare... Quella domenica volevi far vedere alla gente, quanto sei bravo. Invece quel cielo tanto amato ti ha portato via per sempre. Ti ha rubato a tua mamma Mariarosa, a Paolo, a Graziella, ai tuoi nonni, agli zii, ai cugini, a tutti noi. Ci mancherai perchè, come ha detto qualcuno di noi, magari non ti si vedeva per un mese, ma poi, quando ti si incontrava di nuovo, tu, con le tue parole, con il tuo sorriso, riempivi quel vuoto. Vedevi qualche bambino? Ti fermavi a giocare con lui. Vedevi qualcuno al lavoro? Ti fermavi ad aiutarlo. Qualcuno era in ospedale? Andavi a trovarlo di corsa. Quante volte abbiamo scherzato con te. Quante volte ti abbiamo detto: "Sbris, Sbris...", perchè le sapevi davvero raccontare... Eri fortunato. Avevi una vera famiglia, avevi tanti amici. I tuoi sogni diventavano realtà. Desideravi entrare in polizia? Ci sei entrato, prima a Merano, il paese di tua mamma, poi a Gorizia, proprio vicino casa. Desideravi volare? Hai volato. Noi guarderemo ancora verso quel cielo dove tante volte ti abbiamo visto volteggiare, con la speranza di vederti ancora... magari dietro una nuvola dove tu, sorridente come sempre, griderai: "Avete visto? Era solo uno scherzo... ". E qui un groppo ci stringe la gola, gli occhi ci pungono...Ma tu, Sbris, sta’ tranquillo lì dove sei, in quel cielo splendido. Noi tutti, con il nostro affetto, cercheremo di stare vicini alla tua mamma, a Paolo, Graziella, ai tuoi nonni, alla tua famiglia. Sarà molto dura fargli tornare il sorriso, ma ci riusciremo perchè siamo in tanti, tantissimi, come quelli che siamo venuti martedì a Savogna, per dirti ancora una volta "Ciao Sbrls! I tuoi amici POTEKALA BO NA NIZOZEMSKEM DO 10. OKTOBRA Mirovna konferenca o Jugoslaviji v soboto Mirovna konferenca o Jugoslaviji se bo začela že v soboto 7. septembra. Tako so se bili zaradi nespoštovanja ustavitve ognja na Hrvaškem prisiljeni odločiti -in torej anticipirati začetek konference - zunanji ministri dvanajstih držav Evropske skupnosti. Pomemben sklep so sprejeli v torek na izrednem zasedanju v mestu Haag, kjer se je zbrala tudi velika skupina Hrvatov, ki so zahtevali prenehanje vojne in priznanje hrvaške neodvisnosti. V nizozemski prestolnici bo potekala tudi mirovna konferenca. Vodil jo bo bivši britanski zunanji minister lord Carring- ton. Poleg zunanjih ministrov bodo na sodelovali na mirovni konferenci, ki naj bi se zaključila do 10. oktobra, jugoslovansko zvezno predsedstvo in predsedniki posameznih republik, v okviru konference pa bo delala tudi posebna arbitražna komisija. Le-ta bo obravnavala sporna vprašanja. V naslednjih dneh pa naj bi pripotovalo v Zagreb prvih 20 opazovalcev Evrospke skupnosti, medtem ko je sprte strani pozval k spoštovanju premirja tako krizni odbor KVSE - ki je tudi podprl sklic mirovne konference - kot tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. SI RITORNA A SCUOLA Le novità del Centro Al centro prescolastico bilingue di S. Pietro al Natisone fervono i lavori di adeguamento dei locali alle nuove esigenze, sorte con il "boom" delle iscrizioni alla scuola materna. Si tratta di ricavare spazi più adatti e funzionali all'attività educativa e nuovi servizi, con lo scopo di ottenere la massima rispondenza alle norme igienico-sa-nitarie. In pieno svolgimento anche la programmazione dell'attività didattica da parte del personale docente che dedica una cura particolare al coordinamento generale delle lezioni. La scuola riprenderà puntualmente con l'inizio ufficiale dell'anno scolastico: il 16 settembre per l'asilo ed il 18 per le elemen- I ' . ' segue a pagina 3 NAŠ POGOVOR S PREDSEDNIKOM SKGZ PROF. VILJEMOM ČERNOM Za večjo akcijsko enotnost S prol. Viljemom Černom, predsednikom videmskega pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki neposredno zanimajo tudi organizacijo, ki jo predstavlja, in stvarnost v Beneški Sloveniji. Najprej smo hoteli izvedeti za njegovo mnenje o zadnjih dogodkih v Sloveniji oziroma v Sovjetski zvezi. "Dogajanja v svetu gotovo vplivajo tudi na posameznika. Tudi pri nas v Benečiji ti dogodki prinašajo velik preobrat, ki je vsekakor pozitiven. Biti pri nas Slovenec, ljubitelj svoje zemlje je imelo odločen negativni predznak z vsem, kar je sledilo. Sedanji dogodki pa dokazujejo, da smo bili na pravi poti. Povezovalci, odprti ljudje, ki si želijo, da vsak človek uživa ob svobodi, enakopravnosti in miru. Kot Slovenci v videmski pokrajini smatramo, da večja demokratizacija bo bistveno prispevala tudi k naši rasti." SKGZ bo konec leta pripravila svoj občni zbor, ki naj bi Rudi Pavšič beri na strani 4 STATUTI COMUNALI E LINGUA FRIULANA: NO DEL COMITATO DI CONTROLLO Lìngua... tagliata Disco rosso per la lingua friulana, il cui uso nei consigli, nelle giunte e nelle commissioni comunali era stato preso in considerazione da buona parte degli statuti deliberati dai comuni della provincia di Udine. Il Comitato provinciale di controllo, infatti, sotto le cui grinfie devono passare tutte le deliberazioni delle amministrazioni comunali e quindi anche gli statuti, sta in questi giorni rispedendo ai mittenti eventuali manchevolezze o distrazioni, tra le quali, a detta del Cpc, figurano anche le norme sull'uso del friulano nelle diverse attività istituzionali degli enti locali. Questa la motivazione: "Risulta inammissibile l'uso del friulano in giunta, consiglio, commissione trattandosi di lingua non riconosciuta come ufficiale, né come lingua minoritaria, dal legislatore nazionale ", La replica non si é fatta attendere, ed é venuta in particolare da una riunione, rapidamente indetta dal Movimento Friuli, alla quale sono stati invitati i segretari regionali dei partiti politici che hanno sostenuto l'introduzione del friulano nei vari statuti: De, Pds, Psi, Psdi, Verdi Colomba e Unione slovena. Dall'incontro, al quale in verità é mancato il rappresentante De, é scaturita la linea di difesa comune per evitare di vanificare quanto finora fatto per la lingua friulana. Al veto del Comitato provinciale di controllo - é stata questa la sensazione unanime - va data una valenza politica, e sarà in questo campo che bisognerà agire. Il primo passo é stato la richiesta di un intervento del presidente della giunta regionale Biasutti. Questi, in un incontro con il direttore re- gionale degli enti locali Barbi, essendo l'assessore preposto Barnaba fuori regione, ha definito il problema importante e delicato, che va affrontato senza polemiche e senza inutili strumentalizzazioni, anche perché i comitati di controllo sono organi autonomi non dipendenti dalla volontà della giunta regionale. Personalmente -ha aggiunto - sono convinto che l'uso della lingua friulana, come previsto dagli statuti adottati dai comuni, é lecito ed utile e non fa che anticipare una normativa nazionale che da troppo tempo stiamo attendendo. E' il primo passo per preservare attraverso le istituzioni l’uso della lingua friulana. Ora é importante un orientamento comune dei comitati di controllo che sono stati convocati per la prossima settimana per valutare congiuntamente tutta la problematica". Kogojevi v znamenju glasbe S srečanjem kulturnih delavcev Primorske in slavnostjo, na kateri je govoril predsednik Slovenske akademije znanonosti in umetnosti dr. Janez Milčinski, so se v Tolminu odprli letošnji Kogojevi dnevi, ki bodo do začetka oktobra ponudili občinstvu niz koncertov vrhunskih slovenskih vokalnih in komornih sestav, sklenili pa se bodo s koncertoma simfonikov RTV v Novi Gorici in Ljubljani. Vzporedno s koncerti pa so prireditelji odprli v galeriji Rika Debenjaka razstavo slikarja Rajka Slapernika. Spored Kogojevih dnevov v naslednjih tednih se bo začel v soboto, 7. septembra, ko bo na vrsti koncert Komornega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Nade Natoševič. Teden kasneje, 14. septembra, pa bo v Kanalu na vrsti Slovenski komorni zbor (zborovodja Marko Vatovec), v soboto 21. t.m., pa se bodo predstavili komorni koncertisti z "Zgodbo o vojaku" Igorja Stravinskega. Zaključni koncert v Kanalu pa bo 28. septembra, ko se bodo občinstvu predstavili člani Novega ljubljanskega godalnega kvarteta. Simfoniki RTV Slovenija pa bodo nastopili najprej v Novi Gorici (4. oktobra) ter kasneje še v ljubljanskem Cankarjevem domu (11. oktobra). V ZVEZI Z IZBIRO LOKACIJE POJASNILA REKTORJA PROF. FRILLIJA Kje bo sedež večjezičnega centra? Samo uečeju “alt? s prve strani bra voja an diplomacija morejo lahku bit premagane, ma glas od zemje, ki ueče skuoz pretargane dušice telih mater, za na metat nje te narbuojš sienje gnjit, kliče pomuoč od vsega sveta an mi na moremo na poslušat. Dajmu muoč glasu telih žen, te parvi mi ke smo tle blizu, dok oku an oku sveta buj močan ku vietar bo glas vsieh tistih, ke bomo uekal "alt!" ujski. Bruna Dorbolò Tekmovanje nekaterih občinskih uprav na Videmskem (mednje sodi tudi Občina Špeter Slo-venov), da bi si zagotovile sedež Mednarodnega večjezičnega centra, je prešlo v sklepno fazo. V teku naslednjih tednov, naj bi se senat videmske univerze odločil za lokacijo te pomembne strukture za raziskovanje in valorizacijo jezikov v okviru stvarnosti Srednje in Vzhodne Evrope. V zadnjih mesecih se je "vnela" prava besedna vojna med raznimi občinskimi upravami, ki so z več ali manj trdnimi argumenti dokazovale upravičenost svoje kandidature. Zaradi povedanega je rektor videmske univerze prof. Franco Frilli, da bi razpršil nekatere neutemeljene govorice, objavil pismo, v katerem podčrtuje nekatera dejstva v zvezi z Mednarodnim večjezičnim centrom. Prof. Franco Frilli ugotavlja, da se bo univerzitetni senat odločil predvsem na podlagi stvar- nih možnosti posameznih kandi-datk-občin, da bodo lahko zagotovile obstoj in razvoj tega centra. Dejstvo je, da iz zakona za obmejna območja so zagotovljene 3 milijarde lir, očitno premalo, da bi lahko s tem denarjem center polnomočno zaživel. Naloga komisije za izbiro lokacije centra bo usmerjena predvsem v iskanju takšnih ponudb, ki bodo zagotavljale finančno kritje za infrastrukture, osebje in delovanje. Po besedah prof. Frillija doslej nobena od kandidatk (Čedad, Codroipo, Humin, Špeter Slovenov, Trbiž in Tolmeč) ni dala zadostnih zagotovil okoli teh postavk. Obstaja torej možnost, da bo center nastal kar na videmski univerzi, kjer imajo že fakulteto za tuje jezike. Sicer vsaka odločitev bo padla potem, ko bo posebna komisija sestavila pravilnik centra in potem, ko bodo preverili vse možnosti za najboljšo realizacijo večjezičnega študijskega središča. Slovenski izseljenci v Kanadi Tudi podpredsednik dežele Francescutto na otvoritvi dveh seminarjev V petek so v kanadskem mestu Toronto odprli kulturni seminar, namenjen predvsem sinovom izseljencev, ki ga je organizirala Zveza slovenskih izseljencev F-JK. Istočasno so odprli tudi simpozij, ki je namenjen predvsem podjetnikom, članom zveze o "Novi vlogi Furlanije-Juljiske krajine v Evropi, ki se spreminja". S svojim delovanjem tako v deželi kot v tujini Zveza slovenskih izseljencev povezuje emigrante z rodnimi kraji. Pri tem skrbi za ohranitev in utrjevanje kulturne in narodnostne identitete svojih članov, obenem novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% pa ustvarja tudi možnosti za navezavo poslovnih stikov med emigranti in deželo. Ti stiki krepijo narodnostno skupnost in izseljence, obenem pa so tudi prispevek manjšine k gospodarski rasti dežele. O pomenu obeh seminarjev priča dejstvo, da se je otvoritvene slovesnosti udeležil tudi podpredsednik deželne vlade Gioacchino Francescutto, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru zahvalil predsedniku Zveze Fer-rucciu Clavori za delo, ki ga je organizacija opravila. Predvseni je bil Francescutto zadovoljen, ker se je v svojem simpoziju Zveza slovenskih izseljencev opredelila za obravnavanje vprašanja, ki je eno od temelji-nih vodil deželne politike. Čestital je izseljencem, ki so si s svojim delom, marljivostjo, resnostjo in prizadevnostjo pridobili znaten ugled v svetu. "Danes -je dejal - je med izseljenci veliko podjentiških, intelektualnih in tehničnih moči. Na ta način izseljenci prispevajo k promočji F-JK na tujem pa tudi k njenemu razvoju ", (povzeto po Primorskem dnevniku) Scomparso a Lubiana l’architetto Kregar Con un po' di ritardo siamo venuti a sapere della scomparsa dell’architetto Jože Kregar, deceduto per malattia a Lubiana, dove viveva, l'otto luglio scorso, all'età di 70 anni. Dell'architetto Kregar faceva menzione la signora Simonitti in un suo intervento pubblicato la scorsa settimana. Kregar é stato uno dei principali artefici della ri-costruzione in Benecia a seguito del sisma del 1976. "La tempestività e l'efficienza degli interventi dei tecnici sloveni - ricordò dieci anni dopo il terremoto l'architetto Valentino Simonitti - hanno impressionato non solo noi tecnici beneciani, ma anche quelli friulani". Quello dell'imminente dopo sisma, da parte slovena, fu un contributo tecnico decisivo, di persone forti, quali Kregar, di un'esperienza pluriennale nel settore del- la progettazione antisismica delle vecchie costruzioni, ma anche un motivo per allacciare rapporti di buona vicinanza e di collaborazione culturale, economica e politica tra la Benecia e la vicina Slovenia. Pismo iz Slovenije O vojni na slovenskih in hrvaških tleh s prve strani ni in šele takrat je bilo možno slovenska tla tudi dejansko braniti. Pred tem so bili v barikadah avtobusi, tovornjaki, delovni stroji, pa tudi osebni avtomobili. Na Hrvaškem vojska vse doslej še ni šla nad Zagreb. In na Hrvaškem jugoslovanske armade še vedno uradno niso imenovali za okupatorsko, čeprav je z lastnimi akcijami in s podporo srbskim teroristom izdatno poskrbela za "pravo" razmerje med padlimi in čeprav odreka hrvaški oblasti pravico nadzorovanja lastnega ozemlja. Če bi Slovenija odlašala toliko časa, kot si ga jemlje za razmislek Hrvaška, bi bili danes prizori iz Slovenije prav tako krvavi, kot so iz Banije, Krajine, Baranje, Slavonije in zadnje čase vse bolj tudi iz Dalmacije. Šele sedaj bi se tudi začelo pravo rušenje, ki sicer ni tipično za prve faze bojnih operacij, ko se hoče okupator prikazati v kar najlepši luči. Vojska ruši, ko se brezglavo umika in pušča za seboj vse, kar ne gre na prvi kamion. Slovenska izjema pravila je, da jugoslovanska armada ne ruši ob umiku, zato pa obnaša za seboj vse, kar ni z zemljo zlito. In obljubja, da še pred koncem poletja ne bo o njej v Sloveniji ne duha ne sluha. Slovenija tako dejansko dobiva vse več atributov, zaradi katerih bi jo lahko mednarodna skupnost v hipu sprejela kot enakopravno Članico. Dejansko je bolj samostojna od Litve, Letonije in Estonije, saj obrambno in notranje ministrstvo popolnoma nadzorujeta mejo in ozemlje in če bi ne bilo brionskega sporazuma o trimesečnem moratoriju pri nadaljnjem uveljavlja- nju samostojnosti bi verjetno že imeli v Sloveniji lastno valuto oziroma drugačno ekonomsko ureditev v celoti. Popkovina, ki danes še veže slovensko gospodarstvo na jugoslovansko, je kot mlinski kamen okrog vratu. Z nijm bi vsi dokončno potonili. Seveda so tudi na poti gospodarske osamosvojitve številne čeri. Toda vse za sedaj iz-gledajo premagljive, čeprav se v Sloveniji prav v teh dneh odpira fronta v skupščini ob predlogu zakona o privatizaciji. O tem pa v naslednjem pismu. Toni Gomišček Zootecnia dimezzata Anche la zootecnia lancia, nelle valli del Natisone, un segnale d'allarme. E' dimezzato, infatti, in questi ultimi dieci anni, il patrimonio bovino, passando dai 1925 capi del 1981 ai 1161 del 1990. Molte sono le stalle che chiudono. Questa situazione ha indotto l'associazione degli allevatori della zona a concentrare i propri sforzi sulle realtà con maggiori potenzialità tecniche e professionali e di valorizzare la produzione casearia puntando sulla qualità. L'organizzazione provinciale di categoria e l'Ersa hanno nel frattempo avviato alcune prove di allevamenti caprini con buoni risultati di tipo economico. Per il futuro esiste la possibilità quindi di impiantare due stabilimenti per l'allevamento caprino. La danza resiana in un laboratorio Dal 23 al 30 agosto si é svolto a Pordenone, presso le scuole elementari "Gabelli", il primo Festival Pedagogico Internazionale. A promuoverlo sono state la Provincia ed il Comune di Pordenone; l'organizzazione é stata curata dalla Cooperativa "Claps". Il Festival Pedagogico Internazionale si configura come un insieme vivace ed eterogeneo di laboratori pedagogici, a partire da quello di pedagogia musicale attiva, vero e proprio centro di riferimento, attorno al quale gravitano i laboratori complementari. Quest’anno sono stati proposti undici laboratori che spaziano dalla musica al teatro, alla danza. Tra questi un laboratorio é stato dedicato alle danze popolari tradizionali della Val Resia. A questo hanno preso parte una trentina tra insegnanti di musica e danza e appassionati di danze popolari. Scopo dei primi é stato proprio l’avvicinarsi alla danza resiana, per poi trasmetterla ai propri allievi. In questa prima esperienza i risultati, a detta degli organizzatori, sono stati soddisfacenti e, visto il buon esito, si pensa di reinserirlo anche nel programma del prossimo Festival. Oltre al laboratorio delle danze resiane, si prevede anche l'istituzione, contemporaneamente, di quello di musiche resiane. La danza resiana entra, quindi, nelle scuole quale strumento attivo per un migliore e più appassionante avvicinamento alla musica, alla danza e alle tradizioni popo- lari‘ Luigia Negro Un momento delle prove del laboratorio di danza resiana D canto religioso Un convegno a Re sia Un importante avvenimento per Resia in questi ultimi giorni d estate. Dal 13 al 15 settembre avrà luogo a Prato un convegno internazionale su "Il Canto tradizionale religioso dell’Arco Alpino". A prendervi parte saranno studiosi provenienti da paesi facenti parte dell'arco alpino: Francia, Svizzera, Italia, Austria, Slovenia. Tema dominante il canto religioso tradizionale nei diversi Paesi. I lavori avranno luogo nella Casa della Cultura Resiana - Ta Rozajanska Kulturska Hiša - ed inizieranno nella mattinata di venerdì 13 con il saluto del sindaco di Resia, Luigi Paletti. Gli studiosi che interverranno in questa prima giornata saranno Roberto Ley-di, Mauro Balma, Emanuela Lagnier, Michel Foussard, Francisca Reynolds Bustarret, Gerlinde Haid, Hildegard Her-rmann-Schneider, Engelhert Logar, Zmaga Kumer. I lavori seguiranno anche per tutta la giornata di sabato 14 con gli interventi di Roberto Starec, Gian Paolo Gri, Renato Morelli, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš. In serata gli studiosi prenderanno parte alla S. Messa a Pieve di Gorto (Ovaro) con la partecipazione di corali carni-che. La presentazione sarà curata da Roberto Starec. Domenica 15, invece, a conclusione dei lavori é in programma una S. Messa a Prato con canti tradizionali religiosi resiani che verranno presentati da Pavle Merkù. Gorica: vel Festivala folklore Ocenili so, da je bilo v nedeljo v Gorici med 20 in 25 tisoč gledalcev. Že sam ta podatek potrjuje velik uspeh mednarodnega folklornega festivala, ki ga prirejajo v Gorici že 21 let in se iz leta v leto bolj uveljavlja. Sprevod godb in folklornih skupin po mestnem središču, ki je prireditev v nedeljo sklenil, je pa bil že 26. po vrsti. Štiri dni je bila Gorica središče ljudske kulture različnih narodov. Vzdušje je bilo veselo in praznično vseskozi, saj je bil poudarek na petju, plesu, bogastvu in barvitosti noš. Še posebej pa je prazničnost prišla do izraza v nedeljo, ko so bile prireditve ves dan, od jutra do poznega večera. Dopoldne je v ljudskem vrtu nastopila občinska godba iz Metlike, nato so se predstavili "sbandieratori” iz Faenze. Popoldne pa je potekal v znamenju množičnega sprevoda, letos kar po obeh korzih, do Travnika. Kot rečeno je prireditvi sledilo kakih 20, 25 tisoč navdušenih gledalcev. Goriški festival folkore ni tekmovalnega značaja, so pa podelili eno nagrado in sicer najbolj prikupni, simpatični skupini po oceni gledalcev. Dobili so jo člani "Grupo de 1'Acadaemia de Turen" iz Caracasa, glavnega mesta Venezuele, ki pa so le za las prehiteli skupino "Sama bal-let" iz Šri Lanke. Sledil je zaključni praznični večer v dvorani Unione Ginnastica Goriziana, kjer so dve skupini in še vsi ostali plesali in peli do poznih ur. Lingue a scuola Nuovi modelli di educazione linguistica. La presenza delle lingue locali e delle lingue straniere nella scuola materna ed in quella primaria. Questo il tema di un importante convegno che si terrà all'Università di Udine (Palazzo Antonini, aula 7) domani, venerdì 6 e dopodomani sabato 7, organizzato dagli Istituti di Filosofia, Pedagogia e di Didattica delle Lingue moderne. Aprirà i lavori, alle ore 9 di venerdì 6 settembre Giuseppina Rubagotti, seguiranno Pietro Roveda su "I nuovi orientamenti per la scuola dell'infanzia" e Odorico Serena su "Lo spazio per le realtà lingui-stico-culturali locali ". I lavori del convegno riprenderanno alle ore 15 con una relazione di Silvana Schiavi Fachin su "Educazione bilingue in provincia di Udine". Seguirà Alessandra Burelli con "Materiali e tecnologie riguardanti il Progetto CEE - Università di Udine". Sabato 7 settembre dopo un'introduzione di Nereo Perini interverrà Gianfranco Por-celli su "Una rivoluzione cur-ricolare. La lingua straniera nella scuola primaria". Poi Sergio Danieli illustrerà "Aspetti e problemi normativi ed organizzativi". Nel pomeriggio, alle 15, Nereo Perini e Giorgio Merlino illustreranno lo "Stato attuale dell'insegnamento della lingua straniera presso le scuole elementari in provincia di Udine", successivamente sempre il prof. Perini e Alessandra Burelli prenderenno in esame la situazione nei paesi della CEE. Lucio Peressi infine interverrà su "Esplorazione delle lingue locali nell'insegnamento primario". IN AGOSTO A SISTIANA, ORA NELLA SUA CIVIDALE Raza: due mostre Nelle due recenti mostre la pittrice Claudia Raza si é presentata con momenti significativi della propria evoluzione artistica. La penultima mostra si é aperta presso l'azienda di soggiorno di Sistia-na ed a questa é seguita quella inaugurata il primo settembre presso la galleria "Paolo Diacono" di Cividale. A Sistiana si é trattato di una mostra a due, insieme allo scultore Giorgio Benedetti, che opera a Cividale. La bella mostra, con molti quadri, inserita in una elegante ambientazione, ha eviderr-ziato il recente passaggio della pittrice ad una particolare sensibilità cromatica e all'affermazione più evidente del fiabesco e dell'illusorio della forma. Il tema é ancora quello della natura e dell'ambiente carsico. Lo stesso nella mostra di Cividale. Alla "Paolo Diacono" ai dipinti di maggiori formato sono accostati gli acquarelli, di formato minore, che rivelano una tecnica sicura ed una accentuazione del colore. Ambedue le mostre sono state presentate dal critico Carlo Milic. Otvoritev razstave v Sesljanu Detajl A Cividale sono intervenuti lo stesso titolare della galleria, Benedetti, e l'assessore comunale Claudio Zanutto. Un buon gruppo di ammiratori dell'artista, venuti dalle Valli del Natisone, ha partecipato alla vernice apprezzando vivamente la mostra. Tina Modotti: una vita vissuta da riscoprire Il 1992 non sarà soltanto l'anniversario della scoperta dell'America. Cade infatti, il prossimo anno, il cinquantesimo anniversario della morte di Tina Modotti. Se si dovesse definire con un aggettivo la vita della Modotti non si potrebbe non usare avventurosa". Nata ad Udine nel 1896, Tina raggiunge nel 1913 l'America, seguendo il padre e la sorella. Si sposa con un giovane pittore e poeta, stabilendosi a Los Angeles dove fa la conoscenza di scrittori, intellettuali, artisti, tra cui il grande maestro della fotografia Edward Weston. Nel 1920 viene chiamata a Hollywood ma si ferma pochi mesi perché insoddisfatta della natura commerciale dei film a cui deve partecipare. Le rimane invece la passione per la fotografia, che l'accompagnerà per tutta la vita, così come l'impegno politico: nel 1927, in Messico, entra nelle organizzazioni antifasciste, aderisce al partito comunista, collabora ad una rivista che è organo ufficiale dei rivoluzionari. Due anni più tardi una sua mostra fotografica di denuncia sociale si trasforma in un fatto rivoluzionario. Nuove avventure (e disavventure) la riportano in Europa, a Rotterdam, Berlino, Mosca. Qui abbandona l'attività fotografica per dedicarsi al Soccorso Rosso internazionale. Si trasferisce a Parigi ed, allo scoppio della guerra civile, in Spagna. A guerra conclusa torna in Messi-co, dove muore per infarto nel 1942. Sulla sua tomba sono incisi i primi versi di una poesia che Pablo Neruda scrisse per lei. La figura di Tina Modotti é stata recentemente riscoperta dagli studiosi americani ed europei: sono state proposte esposizioni di sue opere, realizzati film e documentari, pubblicate biografie, saggi, tesi di laurea. Il Comitato Tina Modotti, che ha sede ad Udine, nato con l'intento di far conoscere la sua vita e la sua opera, da tempo ha creato un Centro di catalogazione per la raccolta di quanto è stato fatto ed ora, alla vigilia del 50. anniversario, sta approntando una serie di iniziative. E' in fase di preparazione un Convegno internazionale sulla vita, l'opera e il tempo storico di Tina Modotti, che sarà affiancato da una mostra, da proiezioni di film, documentari, testimonianze e da apposite pubblicazioni. Gli atti del convegno costituiranno il coronamento ed il contributo alla conoscenza di questa artista e rivoluzionaria di origine friulana. Le novità al Centro segue dalla prima tari. Specifiche riunioni saranno tenute per i genitori, con l'occhio rivolto alla soluzione dei numerosi problemi didattici e soprattutto logistici. Le novità di maggior rilievo del nuovo anno scolastico riguardano l'istituzione di una seconda sezione della materna e l'arrivo alla scuola media del primo gruppetto con licenza elementare bilingue per il quale è previsto, insieme ad altri iscritti, un programma di sperimentazione di lingua slovena. L'adeguamento provvisorio dei locali costituisce anche il principale presupposto per l’ottenimento del sospirato riconoscimento dello stato giuridico della scuola elementare privata, come logica conseguenza di quanto si è ottenuto per la scuola materna. Grazie alla Provincia un benvenuto nelle valli Importante iniziativa dell’assessore Mazzola Una delle poche risorse sulle quali puntare per un rilancio delle Valli del Natisone è, a detta di tutti, l'ambiente incontaminato, la natura che purtroppo però, a causa della scarsa presenza dell'uomo, sta diventando anche troppo selvaggia. Certamente il verde, la pace e la tranquillità sono elementi di grande richiamo, ma non sufficenti: anche il naturalista più appassionato ha qui bisogno di essere preso per mano ed accompagnato, proprio perchè l'ambiente non è più curato come una volta. Anche il turista meno superficiale deve essere messo nella condizione di avvicinarsi per conoscere la nostra comunità. Finalmente dopo tante parole qualcosa si è mosso. Ed il merito è della Provincia e più precisamente dell'Assessorato all'Ecologia, retto da Aldo Mazzola. Sono stati portati a termine i lavori e saranno inaugurati entro i primi di ottobre "tutto dipende dagli impegni di Ambrogio Fogar, autore della trasmissione televisiva Jonathan che vorremmo avere con noi" dice Mazzola - i primi due sentieri attrezzati e tavellati della provincia di Udine. Entrambi i sentieri si trovano nel comune di Pulfero e portano uno sul monte Mia e l'altro alle Grotte D'Antro e poi su a Spignon e Pe-gliano. Ha preso il via così la prima parte di un progetto più ampio, continua con giustificata soddisfazione Mazzola, che prevede tutta una serie di sentieri attrezzati nelle Valli del Natisone. Al visitatore verranno offerte informazioni sugli aspetti naturalistici, geologici, botanici, faunistici ed etnografici. Con sentieri percorribili a piedi e in mountain-bike verranno collegate tutte le nostra vallate. Il nostro obiettivo è quello di dare una corretta informazione turistico-am- Sistema Segnaletico Ambientale •m* ANTRO SPIGNON PEGLIANO Wl ,• otom ■' Cbipenrato-u NOMòHitt ■M Gortam- - uo bientale. Inoltre, prosegue l'assessore Mazzola, il visitatore dovrebbe venire accolto già a Ponte S. Quirino con un grande cartello, come all'ingresso dei parchi, dove vengano segnati i vari percorsi e quindi si possa scegliere in base al tempo a disposizione. Mazzola è soddisfatto anche per un'altra ragione: il sentiero del monte Mia conduce alla malga dei cacciatori, di proprietà del comune di Pulfero, ma gestita dalla riserva di caccia. Con un finanziamento della Provincia è stata ristrutturata ed attrezzata per il bivacco. Ci possono pernottare una decina di persone che però debbono rivolgersi preventivamente al direttore della riserva. Un modo concreto insomma per dare il benvenuto nelle valli del Natisone. E’ STATA CONSACRATA DOMENICA 18 AGOSTO ALLA PRESENZA DI MONS. BATTISTI Nuova chiesa a Grava Domenica 18 agosto é stata consacrata a Gniva la nuova chiesa, iniziata a costruire nel 1988. La chiesa precedente era stata danneggiata dal sisma del 1976 e quindi abbattuta. Su quel sito, in sostituzione, era stata sistemata una struttura prefabbricata dove si sono svolte le funzioni fino al 18 agosto di quest’anno. Essendo inedificabile quell'area, la nuova chiesa é stata costruita nella parte opposta del paese. Gniva é una delle frazioni più piccole del comune di Resia, con un centinaio di abitanti ed un unico esercizio pubblico. Al tempo stesso é anche la frazione più graziosa. Le case, molte delle quali ricostruite dopo il terremoto, sono sparse sul pianoro, con ampi giardini ricchi di fiori e piante. Tutto é molto curato, pulito e nuovo. Non per niente la tradizione indica gli abitanti di Gniva come "Signorini ". Oltre alle case ed ai giardini, gli abitanti di Gniva si sono impegnati anche per la costruzione della chiesa e quest'anno hanno coronato il loro impegno e la loro buona volontà. La cerimonia della consacrazione ha avuto luogo nel tardo pomeriggio alla presenza dell’Arcivescovo di Udine, Mons. Battisti, e di numerosi sacerdoti delle parrocchie vicine, provenienti anche dalla Slovenia. Presente anche il sindaco, Luigi Paletti, che, nel consegnare le chiavi dell'edificio alla Chiesa, si é espresso in resiano. Lo stesso rito é stato celebrato con canti e letture in resiano. Mons. Battisti nei suoi interventi ha più volte sollecitato i Resiani a mantenere vive le tradizioni, a conservare gli usi ed il dialetto come preziosi beni da curare e mantenere. jq> l. 4 Sveti dòbre Sin Florjen ste bil pohegnen ta nuse, s’uds» dobrò pacincijo na uaše mesto vi ste duàal; sa rudi enu salimer, sa stat nu det neš uardijen. Ka seme teme na nes [spomanè, bode podnè ka tu nucjè sumò tu uašeh rokicah nu tu uašeh naročjaceh. Isò cirkvijo vi ste diškrajal sis nešo kompanjico. Nešo vasico uarjate dishracje vi uàéuate. Sahualet mi uas moramò mi uas ni sapuščjuuamo. (di Floriano Ida Koscina) L’AMMINISTRAZIONE Maggiori Venerdì 23 agosto scorso l’Amministrazione comunale di Resia é stata ospite del Comune di Prece-nicco. In quei giorni era in corso la tradizioqale "Festa sul fiume” (Precenicco si trova sul fiume Stella). Sul grande palco allestito in piazza il sindaco Giuseppe Napoli ha presentato ai suoi concittadini le Amministrazioni comunali con le quali Precenicco é legato da rapporti di amicizia. Erano presenti i rappresentanti dei comuni di Resia, di Prepotto e di Stregna nonché autorità in rappresentanza della Provincia e dei comuni limitrofi. La bella serata ha rafforzato ancora di più quest'amicizia che ogni anno, attraverso ripetuti scambi di incontri, unisce le varie realtà. A coronare la serata é stata l'esibizione del gruppo folkloristico "Val Resia" e del coro "Monte Canin ". (In) POGOVOR S PREDSEDNIKOM VIDEMSKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE ČERNOM “V enotnosti je moč naše stvarnosti” s prve strani prinesel nekatere bistvene novosti. Kako se pripravljate na to skupščino? "Naš pokrajinski odbor je že izdelal okvirni načrt, kako obogatiti našo prisotnost in prispevati k splošni rasti beneškega človeka. Predvsem smo želeli večje sodelovanje z našimi ljudmi, ki naj sami izvolijo svoje predstavnike v okviru naše organizacije. Na podlagi tega načrta naj bi vsak Slovenec v videmski pokrajini imel možnost soodločati o našem delu. Ob tem smo posebno pozornost posvetili našim duhovnikov, našim Čedermacem, da bi jim nudili vse pogoje, da bi se vključili v naše delo. Vse možnosti naj bi imeli, da bi postali sestavni del naših struktur in naših organizacij. Istočasno dajemo tudi beneškim županom priložnost, da se vključijo v naše tkivo in s skupnimi močmi poiš- čemo najprimernejše poti, da bi slovenska skupnost v teh krajih dosegla največ.” Pred kratkim so na deželi odobrili člen zakona za obmejna območja, ki našim ustanovam zagotavlja določeno finančno pomoč. Mislite, da smo na dobri poti stvarnega priznanja slovenske narodnostne skupnosti? "To je le začetek. Kar zadeva Beneške Slovence je treba reči, da do včeraj nas niso priznavali. Bili smo neke vrste praslovani, vsekakor pa nismo bili Slovenci. Sedaj sama dežela je le priznala, da smo ljudje slovenskega izvora. To je pomemben znak. Drugo, kar je za nas pomembno, zadeva špetrski otroški vrtec, ki so nam ga tudi pravno priznali. To je začetek naše rasti in našega priznanja. Upajmo, da tudi država ne bo iskala težav pri prizna-vanjnu Slovencev na Videmskem. Nekateri občinski sveti so pokazali razumevanje do teh vprašanj in v njihovih statutih vključili skrb za vrednotenje slovenskega jezika in kulture. Če jutro napoveduje sončen dan, potem lahko pričakujemo, da bomo tudi na Videmskem postali enakopravni Slovencem na Goriškem in Tržaškem." Kljub tem pozitivnim znakom pa obstajajo sile, ki v Benečiji nasprotujejo vsakršnemu napredku in sploh obstoju slovenskega človeka. Nedavni primeri pri sestavljanju občinskih statutov ter nasprotovanje dvojezičnim tablam v Špetru Slovenov to samo dokazujejo. "Smatram, da Krščanska demokracija, ki je večinska stranka v naših javnih upravah, predstavlja najbolj zaostali del demokratičnega življenja v naših dolinah. Vztraja na nekaterih osnovah, ki so jasen znak triko-lorizma, nacionalizma in šovi- nizma. Sploh se ni posodobila in stopila v korak s časom. To pa je v samem nasprotju s tezami KD v Vidmu in v deželi, kar pomeni, da ta stranka v Benečiji predstavlja suho vejo tega gibanja. Sicer sem prepričan, da bodo ljudje kaj kmalu spoznali, da so te teze zmotne in da ni časa za sovražnost do slovenskega človeka. Spoznali bodo, da predstavlja slovenstvo v teh krajih pozitivno specifiko." SKGZ gre veliko zaslug, da je tudi na Videmskem prišlo do bistvenih napredkov v naši skupnosti. Kakšen je položaj te organizacije pri vas? "Naša težnja je, da bi združili vse aktivne elemente naše skupnosti. Ustvariti je treba enotnost, ki naj bo izraz politične širine. Danes predstavljamo res vodilno telo, ki ga v bistvu večina tudi priznava. Naša organiziranost pa je prešibka v Kanalski dolini, v Reziji in tudi v Terskih dolinah. Sicer moram reči, da prav izdelana reforma naše organizacije bi morala zagotoviti večjo povezanost in akcijsko enotnost. Smatram, da si moramo zagotoviti določene osnove, ki bodo posamezniku nudile možnost za delovanje. To pa mora nastati ob najširši demokratičnosti, ob upoštevanju svobodnih izbir. V tem mora biti naša moč. Ob tem ne smemo pozabiti na zavezništva. Sodelovati moramo z vsemi tistimi predstavniki italijanske večine, ki so nam prijatelji in nam pomagajo. Ravno tako moramo splesti nove stike s predstavniki demokratičnih sil v Sloveniji. Dobro se moramo zavedati, da brez takšne povezave nas bo kmalu konec. Dokaj hitro bi nas izolirali in naš glas utišali. Čas je, da se še bolj okrepimo, da napravimo svobodnejši, demokratičnejši skok v našo prihodnost. „ Rudi Pavšič COMUNALE DI RESIA OSPITE A PRECENICCO scambi in... Comune Kravar ima šele te “pravi” senjan Ljudje so parhajal iz vsieh kraju an jih je bluo ries dosti na vseh treh vičerih Lietos Senjan v Kravari je biu 23., 24. an 25 vošta, nomalo buj za-godà ku po navad. Tuale nia us-trašlo usè tiste, ki smo od "Circolo Sant'Andrea di Graverò", ki smo že pred cajtam zavihnil rokave an začel napravjat usè, kar je trieba za de tel Senjan bo te prav. Lietos muare ree, de smo se ušafal vic ku nimar; puno judi je paršlo blizu za dat 'no roko, an ne samuo za tisto. Tuale rata, kar se zvestua stoji kupe an dielo pride lahko, veselo an na trudi. Program je biu zlo bogat. U petak vičer so jo godli an piel Keko an njega Band ki, an če Keko je imeu roko z gesan, so useglih pejal napri vičer lepua, sa so jo usi veselo plesal. U saboto vičer je godu pa ansambel PAL iz Tolmina, ki kajšan nia poznu, ma ki sada sigurno na pozabe vic. V nediejo zguada je bla marcialonga duga 10 km. za se nomalo zganit an začet lepuo dan, z dobrin ajar-jan. Buj poznò je bla Sveta maša pijeta. Po maš je bla precesija, ki je šla čez vas, kjar je bla lepua oflo-kana pot. Okuale 10 an pu, dol na "Bar da Elisabetta" je začela "gara di bocce", an na koncu tisti ki so udobil so nesli damu kiak dobrega za jest. Popudan so ble pa igre za te male an te velike. Za te velike se je začelo z "gara del prosciutto", kjar konkorent je muaru daržat prošjut z rauno roko, vic cajta, ki je mu. Uduabu je Claudio Valen-tačju iz Isičja, ki ga je daržu rauno vic ku 2 minuta. Za te velike je biu napravjen potlè pa "pai od kukanje”. Za prit na varh so se po-mal dan na dnin Stefano, Ettore, Giovanni, Marco Michele, Antho-ni an Primo. Potlè, kar Gino Tonhac an nje-gà žena Daniela so paršli, so začele pa igre za te male. Ja, smo počakal Gina an Danielo, ki muare-mo pa lepua zahvalit, de so paršli go na usè obveznosti (impegni), ki lietos so prh tolo nedjajo imiel. Čakal so jih posebno, vic ku 50 otruok (anta pravejo, de jih nia!!), ki nieso videl ure začet se igrat. Muare ree, de se nieso veselil sa-mua ti mal, ma posebno an te velie, ki okuale njih so se tiskal an dielal "tifo". Bepo Tonhacu iz Kravarja je napravu no lepo "rasseg- na fotografica", kjar se je lahkò vi-delo u slikah, kua so lepe naše vasi. Silvio goz Ravni je napravu no espoziejon njegà diel uoz liesa ki obogate usako hišo. San se pozabila ree, de usè tri vičer, je bla na bogata "pesca di beneficenza" s katero smo mi or! društva "Sant'Andrea" uzel kon pit narest nove zuonuove ciarkvi Svete Lucje, zuonuove ki služijo usi kravrski far. Zvičer pa, kar je godu an pijan ansambel PAL, an petè so sarbie le, nia blua ki, ku iti plesat an veselo zapriet tel lietošnji senjan Na koncu "Circolo Sant'Andrea zahvale usè tiste, ki so pomal, de tel Senjan ostane te prav, an upanje je se ušafat nazaj druge lieto, veseli ku nimar, Loretta V LOMBAJU SO V NEDIEJO 18. VOŠTA IMIEL LEPUO, PRIJATELJSKO SREČANJE NA VARHU PUOJA Setember je paršu, pa ferie - počitnice za lietos so šle. Vsi, al malomanj, so nazaj doma na njih navadnim diele. Paršla sta iz Grada, kjer sta se pogrevala delega miesca vošta, tudi Miha in njega žena Šonja. Za glih ree, te parvih deset dni žena je bla sama, ker nje mož, ki diela zidar, je imeu 'no sijeno dielo za pejat do konca. Ko dielo je bluo končano, Miha ku 'na striela, je biu že v Grade. - A grema spat - je subit jau ženi - sa' vieš za tiste navadice, že deset dni ki spiem sam doma! - Oh Miha, kajšno silo imaš, počaki nomalo, de mankul ložim spat otroke. - Ne, ne morem vič učakat, pojdimo "spat" pa dol za muorje, kjer so tiste smrieke! Žena, ki ga j' videla z očmi von z glave, se j'nič-ku za njim pobrala. Kadar sta začela lepuo "spat" pod veliko smrieko, an vi-gil začne potukuvat na Mihove rame, ki vas ardeč je skoču na konac an poteg nu gor bargeške. Vigil ga j' začeu kregat an mu pravit, de se ne more dielat tistih reči pri muorju po dnevam. - Ben nu, gospuod vigil, narditemi pa kontraven-cjon - je jau ustrašen Miha. - Oh ne - odguori pod glasam vigil - vam ga ne , bom naredu, zatuo ki sem ! vas ušafu parvi krat. Pa gospi, ki je z vam, ga mu-orem narest, ker je že te deseti dan, ki jo ušafam pod tole smrieko!!! An nasmieh taz Bel Marcella Drescig - Guostova iz Debenijega živi v Belgiji, v kraju Fosses La Ville (Namur), pogostu an zlo zvestuo pa se vrača v rojstno vas an tele krat je parnesla za sabo an lepo fotografijo nje majhane navuode. Da je Marcella Guostova ratala nona je poskarbeu nje sin, Alberto Cicigoi an njega žena, 'na lie-pa Belgijanka ki se kliče Nelly. Meryl, takuo so diel ime čičic, je njih parvi otrok. Rodila se je gor v Belgiji 27. maja. Al sta videli, kuo se lepuo runa an kuo se že smieje? Mala Meryl je pravo veseje za vso nje družino, ki jo je pru težkuo čakala. Minena Meryl, vsi ti želmo veselo življenje an pridi kajšan krat pokukat v rojstne kraje toje none Marcelle, boš videla kuo je lepuo! Tisti doma an tisti po sviete Rosina an Aldo Marinig skarbno pečeta mesuo na žaru Lepuo je odmevala Visentinova ramonika an slovenska pesem (foto: Mauro Boscati) (foto: Eros Visconti) Lombajci so dobri organizatorji. Za kaj liepega narest, se ne bojo parpravjuval tri miesce. Kadar se odločijo an sklenejo rieč, je že vič kot pou nareta. Takuo je bluo tudi za lepo srečanje med Lombajci an njih emigranti po sviete, v nediejo 18. avgusta. Zidovi po vaseh so od sonca pekli, pa na varhu Puoja, kjer je liepa planja, blizu vasi Obranke, je rahlo pihu vetrič in uživali smo vsi dobar zrak. Zbralo se nas je 73 z otroci vred. Paršli so emigranti iz Francije, Belgije, celuo iz daljne Kanade, pa nieso manjkali tisti iz Milana, naši ljudje, ki žive po Furlaniji in nekateri parjatelji iz Rečanske doline. Na lepi planiji, kjer je bla trava že pred časom posiečena, da ni bodla niti pod bose noge, smo pokosili in povečerjali. Ni manjkalo dobrih jedil in imeli smo tudi vseh sort pijačo. Pa se nies-mo zbrali samuo za pijačo in jedačo. Mladi, ki imajo radi šport, so hitro improviziral športno igrišče in začeli cabati balon, v pričakovanju dobro pečenega Pred večerjo na varh Puoja so se udeleženci vaške veselice zbrali skupaj za spominsko fotografijo (foto: Marco Tomasetig) mesa. Mali otroci so se z velikim užitkom an vesejam igrali an va-jali po senožet. Pod senco debelega kostanja se je oglasila ramonika, ki jo je lepuo raztegavu Andrea Visintini iz Ažle. Tisti buj korajžni so začeli plesati kar po goli trati. Oglasila se je tudi naša pesem, ki je globoko odmevala v dolino, pa je segala tudi gor do visokih dreških Bard in Kolovrata. Na mizi ni manjkalo nič. Pridne žene so napravle vseh sort torte, takuo da so ljubitelji slad-čine uživali lombajske, milanske an francuoske specialitete. Zvečer smo se vsi veseli vračali domov, s trdnim sklepom in odločitvijo, da se bomo gor na tisti planjavi srečali tudi drugo lieto. To ni bluo samuo navadno, parjateljsko, pač pa tudi bratsko srečanje. Lahko bi pisu še an še in če sem kaj važnega pozabu, naj se pa še drugi oglase. Jaz se v imenu vseh zahvalim organizatorjem za njih dobro organizacijo in na sviednje drugo lieto an še an še... Dorič prinesla Marzia povedala nona Matilde Minimatajur IZ DIELA OTRUOK V DVOJEZIČNEM ŠPIETARSKEM VARTCU LANSKEGA LIETA Zverinice iz - Volk je prišel s Kanina dol. Si je bil strgal hlače in je bil namenjen v Pušjo ves kupit druge, saj je bil brez hlač, imel je samo tiste. In je šel in šel in šel in tamle doli Pod klancem je začelo vpiti za njim: »O volk, kam greš, kam tečeš?« Je bil polž tam na neki podrtiji ob poti. Tedaj je rekel volk: »Grem dol v Pušjo ves, si moram iti kupit hlače, ne ustavljaj me, da ne bom zgubljal časa!« »Hej, postoj, počakaj me, da grem tudi jaz!« »O jojmene, če bi imel čakati tebe, le kdaj bi prišel!« »Ja, ja, grem, le postoj, saj sem napravljen!« »Le kaj me ustavljaš, da zgubljam čas!« je rekel volk. Tedaj se je namrdnil polž in rekel: »Češ videti, da pridem prej ko ti? In če pridem prej ko ti, mi boš plačal piti in jesti tam doli v Pušji vesi!« »Ja, ja!« je rekel volk. Tedaj polž je hitro skočil in se prijel volku za rep. In volk je tekel, polž pa se je držal repa trdno kot le kaj. Je šel in skakal volk, da bi bil hitrejši, in je preskakoval potoke in kamne. In ko je prišel v Pušjo ves, prav tedaj so zapirali vrata. In prišel je pred vrata, mu niso pustili vstopiti. Tedaj se je razjezil volk, da ga morajo spustiti noter, češ da je prišel od deleč. »Ne, ne, ne, ne in ne! Poprej bi bil prišel!« Tedaj jih je zdaj prosil, zdaj preklinjal, zdaj tje, zdaj sem. Medtem je polž šel hitro z repa dol in jo mahnil po vratih gor in se je spravil na tis- ti veliki zid, ki je tam doli. Volk pa se je še zmerom natezal s tistimi tam, vendar ga niso hoteli spustiti noter, šli so proč. Volk si je ogrnil suknjič čez butico, si povlekel klafeto po nosu in se pravil spat k tistemu zidu. Pri zidu pa čuje, da nekdo vpije za njim: »Kod pa si hodil toliko časa, sem te že sit čakati!« Je pogledal navzgor, kaj ne vidi polža tam na tistem zidu? Je rekel: » Le kako si prišel sèm?« "No, saj sem ti rekel, da bom prišel prej ko ti!« Tedaj volk je ostal z odprtimi usti. Polž je rekel: »Te čakam, si razumel?«. Drugi dan, ko sood-prli vrata, volk je šel noter, si je šel kupit hlače in za tiste vinarje, ki so mu ostali je moral lepo plačati piti in jesti polžu. Mlada brieza ’91 še v čmo-belem “Poviejmi no pravco” Edini učitelj, Damjan je an kiek "pretarpeu". Tu mu runajo maš-kero Križanke so liepa igra an dober način za se učit slovenščine Z veseljem so se igrali te mali an te veliki Na zaključni prireditvi Mlade brieze so jo an veselo zapiel Imlel so dobre lgrauce an ...imitatorje. Pogledita Mattla-Andreotti An za zapriet našo fotokroniko še "Mlada brieza na plaži" tuo me veseli, travca zeleni, drobna ptičica po puojc leti, tuo me veseli, travca zeleni drobna ptičica po puojc leti. Prišla bo kukovca, ta moja [ljubica, kukala je kuku, rekla je takuo, daj bi zmieran tak lušno blu, kukala je kuku, rekla je takuo, da bi zmieran tak lušno blu.' ČUK AN SOVA Cjuk se je oženu, tralala, tralala, sova ga je vzela, hopsasa, sova ga je vzela, hopsasa. SRAJČKI DVIE Dekle je prala srajčki dvie, [srajčki dvie, na sredi morja te uode, te prvo prala bratricu, druga po sojmu ljubemu. Dekle, maš rajši bratrica, [bratrica, kakor pa svojga ljubega. Jast imam rajši bratrica, [bratrica, kakor pa svojga ljubega. Če si bratraca zgubim, izgubim, nazaj nega druzega ne udobim. Marzia z nono Matildo Če se zmisleta, je že druge lieto, ki otroc iz dvojezičnega vartca v Špietru napravjajo bu-kuca "Naše pravce". Pomagajo jim noni, al pa none, al pa kaj-šan drug od žlahte. Oni jih posnamejo na kaseto. Ker so šele majhani jih na znajo prepisat, jih pa lepuo narišejo. Lietos je bukva "Naše pravce" napravla skupinica otruok, ki sada jeseni začne hodit že v šu-olo, v parvi razred. Bila je skupina Lesic. Smo vam še pred počitnicami pokazal dielo dvieh otruok, Ljube iz Garmika an Petra iz Sv. Lenarta. Telekrat je paršla na varsto Marzia, ki živi v Špietru. Pesmice ji je poviedala nje nona Matilde iz Zaločila. Fantec vzame ostri meč, ostri [meč, in ljubci odsieče glavco preč. Glavca je po muorju plavala, [plavala, in le tako je odgovarjala: Falot si biu, falot še boš, še boš, dokjer na svietu hodu boš. POMLAD Prišla bo pomlad, čakal bi jo [rad, daj bi zdreu veseu sladko vince [più, Eno bučo vinca, tralala, tralala, enga petelina, hopsasa, enga petelina hopsasa. ZIBIEJE Ankrat smo otroke zibal tu zi-biej, sada judje še poznajo jih ne, zibieje. Andà ker niso tiel spat, smo jin piel tole piesmo: Nana j buba j, do Podlak je buculaj, nana j buba j, do Podlak je buculaj... andà zmieran smo kontinual tolo, dok nje otrok zaspau. Dell’Anno In azione contro la Juventus C era molta attesa per vedere la nuova Udinese al via del campionato di serie B dopo la bella prestazione fornita dai bianconeri contro la Juventus mercoledì scorso in Coppa Italia. Oltre 15000 i presenti per l'esordio contro l’Avellino. Il marchio di favoriti alla promozione in serie A ha cominciato a pesare sulla squadra di Franco Scoglio, che si é trovata di fronte ad un autentico muro eretto dagli irpini del nuovo allenatore Bolchi. Passati addirittura in svantaggio a seguito di una sfortunata deviazione di Sen-sini che ha messo fuori causa Giuliani, l'Udinese si é rimboccata le maniche tentando di aggirare sulle fasce laterali la "trincea" ospite, che é capitolata dopo mezz’ora con una stupenda rete di Nappi. Ci sono state poi alcune grosse occasioni che gli avanti biancone- ri non hanno sfruttato a dovere. L’Avellino nel secondo tempo ha continuato la gara in modo grintoso, non concedendo spazio nella propria metà campo agli udinesi, che hanno collezionato un'infinità di calci piazzati senza pervenire alla meritata rete del successo. Le precarie condizioni fisiche di Abel Balbo hanno pesato forse troppo su questa Udinese, che nonostante il pareggio ha disputato un ottimo incontro. Dopo la trasferta di ieri a Torino l'Udinese si recherà a Cosenza per affrontare i rossoblu, reduci dalla sconfitta di misura di domenica a Bologna. Una trasferta da prendere con le pinze, in quanto l'ambiente cosentino conta su un tifo entusiasta e caloroso. Un pareggio potrebbe accontentare i bianconeri. Pensi che nella 50 chilometri avreste potuto ottenere una migliore posizione? Si sperava tanto: durante la gara ci gridavano "Siete sul podio”, eravamo tra le prime, tutte nel giro di 20 secondi, poi nella seconda parte della gara abbiamo perso qualcosa. Comunque abbiamo dato tutto quello che avevamo, facendo 47 km/h di media contro i 44 dell'anno scorso. Solo che le vincitrici hanno fatto quasi 49 di media. Noi pensavamo di aver fatto bene, invece c’era qualcuno che aveva una marcia in più. Il vostro tecnico é rimasto soddisfatto della prestazione? E' rimasto soddisfatto perché noi un miglioramento comunque l'abbiamo ottenuto, dall'ottavo posto dell’anno scorso al quinto di quest'anno. Certo che se avessimo preso la medaglia sarebbe stato molto più contento, e lo saremmo state anche noi. Ma ci sentiamo IL CAMMINO DELLA VALNATISONE INIZIA DOMENICA 15 SETTEMBRE A TRIESTE Verso la Promozione 1. GIORNATA (15.9 ore 16) Pro Fagagna - Juniors Rauscedo - Polcenigo Pro Osoppo - Spilimbergo Arteniese - S. Luigi Tavagnacco - Cordenonese Sanvitese - Pro Aviano Portuale - Valnatisone S. Sergio - Bujese 2. GIORNATA (22.9 ore 16) Valnatisone - Bujese Pro Aviano - Portuale Cordenonese - Sanvitese S. Luigi - Tavagnacco Spilimbergo - Arteniese Polcenigo - Pro Osoppo Juniors - Rauscedo Pro Fagagna - S. Sergio 3. GIORNATA (29.9 ore 15) Rauscedo - Pro Fagagna Pro Osoppo - Juniors Arteniese - Polcenigo Tavagnacco - Spilimbergo Sanvitese - S. Luigi Portuale - Cordenonese Bujese - Pro Aviano S. Sergio - Valnatisone 4. GIORNATA (6.10 ore 15) Pro Aviano - Valnatisone Cordenonese - Bujese S. Luigi - Portuale Spilimbergo - Sanvitese Polcenigo - Tavagnacco Juniors - Arteniese Pro Fagagna - Pro Osoppo Rauscedo - S. Sergio 5. GIORNATA (13.10 ore 15) Pro Osoppo - Rauscedo Arteniese - Pro Fagagna Tavagnacco - Juniors Sanvitese - Polcenigo Portuale - Spilimbergo Bujese - S. Luigi Valnatisone - Cordenonese S. Sergio - Pro Aviano 6. GIORNATA (20.10 ore 14.30) Cordenonese - Pro Aviano S. Luigi - Valnatisone Spilimbergo - Bujese Polcenigo - Portuale Juniors - Sanvitese Pro Fagagna - Tavagnacco Rauscedo - Arteniese Pro Osoppo - S. Sergio 7. GIORNATA (27.10 ore 14.30) Arteniese - Pro Osoppo Tavagnacco - Rauscedo Sanvitese - Pro Fagagna Portuale - Juniors Bujese - Polcenigo Valnatisone - Spilimbergo Pro Aviano - S. Luigi S. Sergio - Cordenonese 8. GIORNATA (3.11 ore 14.30) S. Luigi - Cordenonese Spilimbergo - Pro Aviano Polcenigo - Valnatisone Juniors - Bujese Pro Fagagna - Portuale Rauscedo - Sanvitese Pro Osoppo - Tavagnacco Arteniese - S. Sergio 9. GIORNATA (10.11 ore 14.30) Tavagnacco - Arteniese Sanvitese - Pro Osoppo Portuale - Rauscedo Bujese - Pro Fagagna Valnatisone - Juniors Pro Aviano - Polcenigo Cordenonese - Spilimbergo S. Sergio - S. Luigi 10. GIORNATA (17.11 ore 14.30) Spilimbergo - S. Luigi Polcenigo - Cordenonese Juniors - Pro Aviano Pro Fagagna - Valnatisone Rauscedo - Bujese Pro Osoppo - Portuale Arteniese - Sanvitese Tavagnacco - S. Sergio 11. GIORNATA (24.11 ore 14.30) Sanvitese - Tavagnacco Portuale - Arteniese Bujese - Pro Osoppo Valnatisone - Rauscedo Pro Aviano - Pro Fagagna Cordenonese - Juniors S. Luigi - Polcenigo S. Sergio - Spilimbergo 12. GIORNATA (1.12 ore 14.30) Polcenigo - Spilimbergo Juniors - S. Luigi Pro Fagagna - Cordenonese Rauscedo - Pro Aviano Pro Osoppo - Valnatisone Arteniese - Bujese Tavagnacco - Portuale Sanvitese - S. Sergio 13. GIORNATA (8.12 ore 14.30) Portuale - Sanvitese Bujese - Tavagnacco Valnatisone - Arteniese Pro Aviano - Pro Osoppo Cordenonese - Rauscedo S. Luigi - Pro Fagagna Spilimbergo - Juniors S. Sergio - Polcenigo 14. GIORNATA (15.12 ore 14.30) Bujese - Portuale Valnatisone - Sanvitese Pro Aviano - Tavagnacco Cordenonese - Arteniese S. Luigi - Pro Osoppo Spilimbergo - Rauscedo Polcenigo - Pro Fagagna S. Sergio - Juniors 15. GIORNATA (22.12 ore 14.30) Juniors - Polcenigo Pro Fagagna - Spilimbergo Rauscedo - S. Luigi Pro Osoppo - Cordenonese Arteniese - Pro Aviano Tavagnacco - Valnatisone Sanvitese - Bujese Portuale - S. Sergio Audace e V al via nelle giovanili Partiranno sabato 21 settembre, alle ore 15.30, i campionati giovanili di calcio. Inizieranno gli Esordienti dell'Audace (la squadra, come per i Pulcini, é stata fatta in collaborazione con la Valnatisone) inseriti nel girone D con Aurora Buonacquisto, Azzurra, Chia-vris/A, Cividalese, Donatello/B, Ga-glianese, Manzanese e Torreanese. I Pulcini dell'Audace/A sono stati inseriti nel girone G assieme a Azzurra, Chiavris, Cividalese, Donatello/Olimpia, Fortissimi, Manzanese, Torreanese e Union 91. Con le stesse formazioni si cimenterà l'Audace/B nel girone H. Domenica 22 prenderà invece il via il campionato Allievi locali, nel quale la Valnatisone affronterà le se- guenti formazioni: Bertiolo, Bres-sa/Campoformido, Celtic, Cor-mor/Rangers, Donatello/Olimpia, Flaibano, Gaglianese, Lestizza, Mere-to Don Bosco, Sedegliano e Serenissima. Nella categoria Giovanissimi locali sempre la Valnatisone difenderà la vittoria dello scorso anno contro Azzurra, Buttrio, Bressa/Campoformido, Donatello/Olimpia, Com. Faedis, Flumignano, Fortissimi, Fulgor, Gaglianese, Rivolto, Sedegliano e Union 91. I calendari verranno resi noti da parte della F1GC la prossima settimana. La Valnatisone parteciperà al campionato Under 18 regionale che ini-zierà sabato 14 settembre. ... Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con... TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Partenza frenata per i bianconeri INTERVISTA A MARIA PAOLA TURCUTTO REDUCE DAI MONDIALI DI STOCCARDA Dietro le... quinte Si sono svolti nel mese di agosto a Stoccarda i campionati mondiali di ciclismo. Una nostra rappresentante, Maria Paola Tur-cutto, per il secondo anno consecutivo ha difeso i colori della nazionale italiana nella gara della 50 chilometri a sguadre e nella prova in linea, ottenendo rispettivamente un quinto ed un ventitreesimo posto. A seguirla non ha voluto mancare Giovanni Mattana, presidente della Polisportiva Valnatisone, che ha sempre avuto fiducia nelle possibilità di questa giovane atleta. Appena rientrata in Italia per un breve periodo di riposo, Maria Paola ci ha rilasciato questa intervista. Maria Paola Turcutto con la nuova maglia della Polisportiva comunque contente del fatto che la nostra sia stata la media più alta mai ottenuta da un quartetto femminile italiano. Dopo la 50 chilometri hai partecipato alla corsa in linea, dove hai ottenuto il 23. posto. Come si é svolta la gara? Quel giorno pioveva, si correva su un percorso cittadino, anche abbastanza selettivo. C'era una salita non molto ripida ma lunga, sui cinque chilometri, poi cera altrettanta discesa, con in conclusione un circuito attorno allo stadio, tutto da ripetere cinque volte. Purtroppo sono caduta in una curva, in discesa, proprio all’inizio. Mi sono rialzata velocemente, riuscendo a rimanere nel gruppo. Il giro dopo sono andata in fuga in salita, però mi hanno preso subito. Poi sono andate via le due più forti, noi aspettavamo che si muo-vessere la campionessa dell’anno scorso, che andasse a prenderle, e invece lei non é andata. Nessuno é riuscito a muoversi dal gruppo, così siamo rimaste in una trentina a giocarci la volata. Hai accusato molta fatica per le due prove? Non ne ho risentito molto. Certo, se avessi fatto solo una prova avrei dato di più, perché, anche psicologicamente, la 50 chilometri stanca. I tuoi programmi imminenti? Adesso sto a casa per una settimana, poi parto per il Tour de la Cee, corsa della pace, che ho fatto già l'anno scorso. E’ un giro open che si corre in Belgio, Olanda e Germania. Paolo Caffi totocalcio Paolo Caffi Atalanta-Ascoli 1 Cremonese-Napoli 1 X Fiorentina-Genoa 1 X Foggia-Juventus X 2 Milan-Cagliari 1 X Parma-Bari 1 Roma-Inter X Sampdoria-Verona 1 Torino-Lazio X Brescia-Lecce 1 Modena-Pisa 2 Taranto-Bologna X Venezia-Messina X 2 Inauguriamo questa nuova rubrica con i pronostici di Paolo Caffi, da quasi vent'anni collaboratore sportivo del Novi Matajur, ideatore ed organizzatole dei "Trofeo" che premia ogni anno i migliori marcatori delle Valli. Dal settembre 1963 è dirigente e dal 1988 è segretario dell' U.S. Valnatisone. SOVODNJE Tarčmurt - Gorenj Barnas Tudi ona dva sta jala “ja” V saboto 24. vošta sta se poročila Giuseppe Zabrieszach iz Tarčmuna an Silvana Strazzolini iz Gorenjega Barnasa. Za reč njih "ja" sta se ušafala v cierkvi v Gorenjim Barnase. Okuole njih se je zbralo zaries puno žlahte an parjatelju, med telimi je bluo tud puno puobu, ki igrajo v "Savognese", kot no-vič. Beppo (takuo ga vsi poznajo) an Silvana ostanejo tle, sa' bojo živiel v liepi hiši v Podbarnasu. Novi družini želmo veselo an srečno življenje. Jeronišče Zbuogam Sbris V nediejo 1. setemberja nas je za nimar zapustu Fabrizio Cer-notta. Imeu je samuo 27 liet. Je biu praznik gor na njega gori, gor na Matajure. Puno judi se je bluo zbralo. Popudan so vsi gledal v luht, za videt plut z deltaplanom nieke puobe. Med njim je biu tudi Fabrizio. Fabrizia smo videl puno krat plut takuo vesoko an kikrat smo ga vprašal, če se na boji. On, ku nimar, se je posmejau an jau: "Zaki se iman bat?". Tisto nediejo je teu pokazat parjateljam, ljudem, kuo je bardak, kake lepe reči zna runat gor v luhtu. Pa se je kieki čudnega zgodilo an Fabrizio, Sbris za vse nas, je padu. Tiste nebuo, ki on je takuo ljubu ga je ukradlo mami Mariarosi, bratru Paolu, sestri Grazielli, nonu, non, zijam, kuži-nam an parjateljam. Nam bo puno manjku, zak Sbris je biu "špečjal ". Je vidu kajšnega otroka? Se je naglo us- tavu za se z njim tolit. Je vidu kajšnega, de je dielu? Mu je hitro šu dajat no roko. Je biu kaj-šan v špitale? Je naglo šu ga gledat. Kikrat smo se škercal z njim, kikrat smo mu jal 'Sbris, Sbris...", zak jih je take pravu... Je imeu lepo družino. No lieto an pu od tega mu je umaru tata, Giuliano, pa z veliko kuražo so on an njega družina prenesli tisto nasrečo. Pa Sbris je biu an srečan. Njega želje so ratale resnica: je teu iti v policijo an je šu, parvo v Meran, kjer se je rodila njega mama, an potlè v Gorico, tle blizu duoma; je teu plut an se je navadu. Seda mi bomo žalostno gledal v tiste nebuo, kjer puno krat smo ga videl an se bomo troštal ga videt še, magar ta za kajšno maglico, kjer nam bo ueku: "Al sta videl, je biu samuo an škerc..." V torak 3. setemberja smo se zbral v Sauodnji za mu reč še ankrat "Ciao Sbris". Nas je bluo puno, zaries puno. Puno njega parjatelju, "te stari" an tisti, ki so tele zadnje cajte plul z njim. Bli so možje, puobje an čeče, ki so policjot kot je biu Sbris. An vsi želmo pomagat Mariarosi, Paolu, Grazielli, nonu an vsi žlahti prenest vse tuole, bo tež-kuo, ma smo šigurni de jim spet ugriejemo sarce, de jim spet var-nemo upanje v življenje. Tela je želja vsieh nas. PODBONESEC Laze - Bivio Romanutti Limarla je Valentina Miscoria Prezagodà je šu v nebesa nje sin, prezagodà, šele mlada je šla za njim. Je no lieto od kar ji je umaru v prometni nesreči sin Andrea, ko ni imeu ko 17 liet. Seda nas je za nimar zapustila še ona, Valentina Miscoria, poročena Kamušček. Valentina je bla tle z Laz an pogostu je tle parhajala. Zaradi velike nareče je puno pretarpie-la an nje materno sarce se ni moglo potroštat. Umarla je zavojo hude boliez-ni v čedajskem špitale. Imiela je samuo 43 liet. V veliki žalost je pustila moža, hčerko, mamo, tat, brate, kunjade an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Ga-ljane v pandiejak 26. vošta. Naj v mieru počiva. PODUTANA Ruonac Liepa ojcet v vasi V Ruoncu so imiel predzadnjo saboto velik praznik. V saboto 24. vošta sta se v majhani an liepi cierkvici par Tuomce poročila Michela Stu-ram iz tele vasi an Angelo Tre-visan iz Spresiana (Treviž). Angelo je paršu tle h nam kot ka-rabinier an tle je spoznu Miche-lo an tarkaj je dielu, dokier jo nie peju pred utar. Za njih poroko se je zbralo puno judi, taz Trevisa je paršla puna koriera žlahte an parjatelju an Ruončan, za pokazat ka-kuo smo pridni tle par nas, so nardil pru liep purton noviči, pred Michelino hišo. Micheli an Angelu, ki bota živi-ela v Ščigli želmo puno sreče an veseja v njih skupnem življenju. Hrastovije-Cuodar Imiel smo noviče V soboto 31. avgusta sta se poročila v Podutani Giovanna Chiuch - Tin dolenjih iz Hrasto-vijega an Giorgio Zuodar -Škerniejcu iz Cuoderna, v dreš-kem komunu. Noviča sta si obljubila venčno zvestobo v ciervi svetega Lienarta v Podutani. Žlahta in številni prijatelji so se potem z njimi veselili v nekem znanem lokalu v Buri. Mlademu paru, ki bo živeu v Ažli, želmo vse dobre na skupni življenjski poti. Dolenja Miersa Zapustila nas je Natalina Lenot V četartak 29. vošta zvičer je na naglim na svojim duomu umarla Natalina Lenot. Imiela je 75 liet. Na telim svietu je zapustila sestro, kunjade, navuode an drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Podutani v nediejo 1. setemberja popudne. V nediejo 8. setemberja bo že tradicionalno romanje na Staro Goro. Odhod bo iz Kararje blizu Čedada ob 15. uri. Sveta maša bo na placu pod svetiščem ob 17.30 uri. Mašavu bo videmski nadškof Alfredo Battisti. Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 12.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špletar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrini (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v torek ob 11.30 v četartak ob 12.30 Gor. Tarbi: v torek ob 12.00 v četartak ob 12.00 Oblica: v torek ob 12.30 v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. SEPTEMBRA Premariah tel. 729012 OD 7. DO 13. SEPTEMBRA Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. PIŠE PETAR MATAJURAC Balent Mihu an njega žena st Moji brauci narbuj radi berejo kadar pišem o naših starih navadah, o uražah, strahovih, pa tudi kadar pišem o naših posebnih možeh. Tuole lepuo viem, tudi kadar pišem o politiki. Politični jezik je težak, ni jezik naših kumetov. Politika ima težke besiede, pa je le trieba pisat o nji. Politika je vse. Politika je tudi v loncu. Če gospodinja skuha dobro, je dobra, če skuha slavo, je pa slava politika. Slabo politiko diela tudi gospodar, če ne preskarbi gospodinji, kaj buojšega za v lonac. Čepru mi sil politika po rknah an vratih v hišo, sil mi v ušesa an oči, da se jo ne morem izognit, najrajš pišem o naših domačih rečeh. Telekrat vam napišem, kajšan je biu rajnik Balent Mihu iz Go- renjega Barda. Predvsem je biu korajžan mož in je vsakemu odkrito poviedu, kaj misli, naj je misliu dobro al pa slavo. Ankrat je sieku travo gor v Tonovi Gošč. Nasproti njega, v Debelem briegu, jo je sieku pa rajnik Žuan iz Platea. Žuan je imeu nadložno, ohromjeno ženo, ki ni mogla hodit. Žuan pa jo ni pustu same doma. Vsako jutro jo je zadeu na harbat an jo nesu v Debeu brieg. Posednu jo je pod garem an če je bluo zjutra hladnuo, jo je odeu, potle je začeu sieč. Medtem ko je sieku, se je z ženo pogovarju. Čepru mu ni mogla pomagat, mu je vsedno pomagala na nje vižo: bla mu je za družbo, za kompanijo in te pomoči mu je bluo Žuanu zadost, za de je sieku naprej. Kadar je nomalo odsieku gor v brieg an jo ni vič lepuo ču, kar mu je pravla, je šu po njo, jo zadeu an nesu gor bližje, pod garem, pod lieskovo al kostanjevo sienco. Takuo je dielu cieu dan. Kadar jo je zvečer vas trudan zadevu na harbat, za jo nest damu, ji je jau z ganjljivo ljubeznijo: "Nu, moja Vanča, kaj bi stuoru an začeu, če bi te ne imeu." Tudi Balent Mihu se je vračju na večerjo damu, pa ko je ču tiste Žuanove besiede, se je obarnu an zarju: "Muč, farda-man norac. Varz' zluodja du potoki'. (se nadaljuje) Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA v . ^ FILIALA ČEDAD Tel. (0432) 730314- 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 FILIALE DI CIVIDALE Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 CAMBI • mercoledì MENJALNICA - sreda država valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan ZDA-USA Ameriški dolar USD 1255,00 1310,00 1298,55 Nemčija Nemška marka DEM 742,00 757,00 746,210 Francija Francoski frank FRF 217,00 221,00 219,590 Nizozemska Holanski florint NLG 657,00 664,00 662,500 Belgija Belgijski frank BEC 35,50 36,50 36,267 Anglija Funt šterling GBP 2175,00 2210,00 2195,50 Irska Irski šterling IEP 1970,00 2000,00 1996,45 Danska Danska krona DKK 191,00 194,00 193,43 Grčija Grška drahma GRD 6,30 6,90 6,754 Kanada Kanadski dolar CAD 1100,00 1140,00 1138,3 Japonska Japonski jen JPY 9,30 9,70 9,513 Švica Švicarski frank CHF 843,00 857,00 849,68 Avstrija Avstrijski šiling ATS 105,00 107,50 106,055 Norveška Norveška krona NOK 188,00 192,00 191,000 švedska Švedska krona SEK 203,00 206,00 205,580 Portugalska Portugalski eskudo PTE 8,20 9,00 8,717 Španija Španska peseta ESP 11,30 12,25 11,980 Avstralija Avstralski dolar AUD 970,00 1010,00 1009,50 Finska Finska marka FIM 302,00 308,00 306,930 Jugoslavija Jugoslovanski dinar YUD 26,00 32,00 — — Europ. Curr. Unity ECU — — 1532,90