PRIMORSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJI Leto 1. štev. 167 - Cena 3.- lire TRST, torek 27. novembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piasza Goldoni Št, 1 - L Tel, št. 93806, S3807, 93808. Rokopisi ge ne vračajo Udarna moč stovansMallianskega bratstva, ustvarjenega v boju, je prišla uo svojega popolnega Izraza tudi v miru, v dobi Izgradnje novega življenja; svoje potrdilo pa je dosegla 25. novembra 1945, ko so stopali na volišča v Istri Hrvati in Italijani in glasovali enodušno za ljudsko demokracijo, za delo v miru in za veliko misel bratstva med narodi. Kova znaia istrckega ljudstvi (SnslešKi parlamentarci o obisku v°'"” * v Jugoslaviji Nedeljske volitve so nova, mogočna zmaga ljudstva Istre, one Istre, ki ni klonila niti v •kisu najhujšega terorja italijanskih fašistov. Prvič je tokrat ljudstvo Istre svobodno, zajamčeno s popolnoma demokratičnimi volitvami glasovalo za organe svojih ljudskih oblasti, za vašlce in mestne narodno osvobodilne odbore, mestne in okrajne skupščine in za oblastno skupščino. Tokrat je ljudstvo Istre ponovno glasovalo za svojo svobodo, za svoje rudnike, za svoja polja, za svojo Istro, ki Še do pred kratkim ni bila nikoli njegova. Ponovno zato, ker je prvikrat takrat, ko se je golih rok uprlo do zob oboroženim fašističnim in nacističnim grobarjem njegove svobode in svobode vseh ljudstev. Veličastna zmaga istrskega ljudstva je dokazala znova, da predstavlja narodno osvobodilno gibanje, v katerem so združeni delavci, kmetje in delovna inteligenca Istre, Hrvati in Italijani, ogromno, nepremagljivo silo in da ljudstvo Istre, tako hrvaško kot italijansko, odobrava načela poštene ljudske politike, ona načela, za katerih uresničenje se je ogorčeno borilo vsa štiri leta v vrstah svoje osvobodilne voj 'n še prej. Je to še ena doblji a bitka ljudstva v vrsti borb za njegovo boljše življenje in obenem še en poraz peščice fašističnih ostankov, za katere se je prav ob teh volitvah ob enotni izpovedi ljudstva za svojo ljudsko oblast pokazalo, da ne predstavlja ničesar, da so le peščica ljudi brez vsake zaslombe v svobodoljubnem hrvaškem in italijanskem ljudstvu Istre. Te zgodovinske volitve za u-sodo Istre so še enkrat jasno razkrile vso bedo reakcionarnih laži, ki skušajo v opravičilo svojega po-polnega poloma prikazati te, doslej najbolj demokratične volitve v luči nezaslišanega terorja. Toda čeprav danes, ko na vsa grla kriče, da tam na oni strani, v Jugoslaviji, državi resnega dela in prave ljudske oblasti, ni demokracije, ves svet ve, da je to laž. Kajti le v tako široki demokraciji, kot je v Jugoslaviji, je edino mogoče da je danes Jugoslavija dežela, ki se najhitreje obnavlja iz ruševin, ki so jih, povzročili fašistični in nacistični barbar ji. Vso možnost so imeli nasprotniki ljudstva postaviti svoje liste, svoje kandidate, za njih a-gitirati in glasovati. Toda če tega niso storili, je pač vg-č kot zgovoren dokaz, da so tako majhni, tako maloštevilni in da imajo zaslombo le pri ljudeh kot so okoli tržaškega lista cLa Voce liber a., iz katerega veje tako slabo prikrit fašistični duh. V tej svoji nemoči so agitirali za votivno abstinenco. Ljudstvo jim je odgovorilo s spontanim navdušenjem po vsej Istri na dan volitev za svojo resnično ljudsko oblast. To je bil še en udarec po ostankih fašizma, po reakcionarnih bandah šovinističnih izzivačev, ki jim je enotnost istrskega ljudstva trn v peti. Zaman bodo ti sedaj pridigali, da v Istri za Italijane ni svobode, da so Italijani tlačeni. Zaman, kajti Italijani, pravi in pošteni Italijani Istre, so se sami enodušno izrekli za take organe svojih oblasti, za katere so se skupno s hrvatskim ljudstvom borili. Ravno te volitve so najlepša manifestacija bratstva dveh ljudstev, ki jima je zgodovinski slučaj odmeril soseščino, življenjska nujnost pa ju je združila končno v obrambi skupnih najosnovnejših teženj, v obrambi svoje svobode, v obrambi medsebojnega spoštovanja proti šovinističnim izzivačem in vojnim špekulantom. Udarna moč slovansko-itali-janskega bratstva, ustvarjenega v boju, je prišla do svojega popolnega izraza tudi v miru, v dobi izgradnje novega življenja; svoje potrdilo pa je dosegla 25. novembra 19Jj5., ko so stopali na volišča v Istri Hrvati in Italijani in glasovali enodušno za ljudsko demokracijo, za delo v miru in za veliko misel bratstva med narodi. Volitve so bilo najsplošnejše glasovanje, kar jih je kdaj videlo jugoslovansko ljudstvo Želimo, da bi ZVU spoštovala načela, katera je ob prevzemu oblasti javno proglasila London, 26. 11 elanov parlamenta: laburisti, Norman Dobbs, Les-ter Hutchinson, Lewi, Manning, Oltfield, John Platts-Mills, Popple-well, Tiffany, Ziliacus, liberalni nacionalist McHersan in liberalec Roberts so 'izdali poročilo pod naslovom: «Poročilo o našem obisku v Jugoslaviji*. To poročilo ao podpisali vsi omenjeni, pa tudi sledeči, ki so sp:" voljah navedene poslance: podpolkovnik Dawitsor (pariški dopisnik «Timesa*), Syers (dopisnik lista «News Ciironicle*), Martin Mings-ley (urednik lista «New Statesman and Nation*), John Ennalls (dopisnik listsu, kot Poluradni glasili Zavezniške vojaško uprave, kate-i-a nepristranost nastopata, poročati nepristransko o oseh tukajšnjih dogodkih, ker bi j, netočnim ali napačnim, de-lanskemu stanju nasprotnim poro-'*i>i j e,-n utegnila škodovati n« samo haki politični skupini, temveč tudi Zavezniškemu nevtralnemu stalt-*ču, tako pred tukajšnjo, kot pred Mednarodno javnostjo. IV. v zadnjem času pa sta gla-**** tGioniale AUeato* in sGlas Za-^•mikov* v svojih poročilih pri-^o-nski v nasprotju s zgoraj na-drugo točko, to pa zlasti 9lede mamiftsiaoije dne S. t» j. no-”*»ibra t U v Trstu, glede izobe- šenih zaštav (eGiornale AUeato*) in «umerjenosti* šovinistične manifestacije, katere udeleženci so izzivali antifašiste s psovkami kakor: «fora i s’8oiavi», tnarodni izdajal-of» itd. Isti list imenuje eitalijam-ske patriotično pesmi* vse izzivalne, šovinistične popevke, lei so jih prepevali v sprevodu, n. pr. cnella patria. de Rosseti no se parla che itallan», kakor je tudi pristranski v navedbi števila demonsilraniuv in protidemonstrantov oba dni, kar nam jasno dokazujejo fotografski posnetki. Prav tako isti list obeležuje transparente v vrstah mani-feslantov dne 3. novembra, da so se nanašali ««a nedavne nerede, ki so se pripetili v /štiri*, s čimer podpira lažna poročila tržaškega šovinističnega tiska o nekih dogodkih in grobo krši nevtralnost Zavezniške vojaške uprave, dasj prav to Izpričuje šovinističen značaj manifestacij. Navedli smo en primer izmed mnogih drugih, starejšega datuma, a še tega ne v vseh podrobnostih Tak način enostranskega poročanja, ki se ne ujema z dejanskim stanjem in more služiti le neki politični skupin* in ki po-meni vmešavanje v nuše notranje razmere, je v nasprotju z objavljeno nev-‘iravnostjo. Z njm poluradni glasiti vzbujata nezado voljstvo večine ljudskih množic, namesto da bi ustvarjala potrebno zvezo med Zavezniško vojaško upravo in civilnim pre-valstvom ter prispevala k pomirjanju tukajšnjih prilik. Želimo, da bi Zavezniška vojaška uprava v splošno korist upu št e. vala naše pripombe in napravila vsa potrebne korake, da sc bodo spoštovala načela, ki jih je ob pre vztrmu oblasti na tem ozemlju javna razglasila ter tako zavarovala prinoip demokracije. Slovansko-italijanska antifašistična unija za Julijsko krajino In Trst — Izvršni odbor. Švicarski tisk o Oerkvi v Jugoslaviji Beograd, 25. Tanjug. — Švicarski časopis »Arbeiter Zeitung* prinaša velik članek ob priliki lažnih poročil o preganjanju katoliške cer. kvs v Jugoslaviji, v katerem je m?d drugim rečeno: «Nasprotno poročilom švicarskih časopisov, maršal Tito ne vodi borbe proti katoliški veri, ampak proti staremu ustroju, ki je iz katoliške cerkve ustvaril državo v državi. Ustaški razbojniki so vzdrževali najboljše odnošaje z Vatikanom in jamčili katoliški duhovščini srednjeveške pravice*. Nato omenja časopis oni del katoliške duhovščine, ki je sodeloval z ustaški ml ubijalci. Časopis «Berner Tagewacht» objavlja fotografijo Paveliča v cerkvi v Rimu, pod katero piše: «Vojni zločinec Pavelič, ki je odgovoren za smrt 800.000 Srbov, Zidov in Hrvatov, je bil sprejet leta 1941. pri pa-peku. Nemogoče je, da papež ne bi ničesar vedel o njegovih zločinih.* Dopisnik časopisa «St. Gallener Tagblatt* poroča iz Beograda, da je bilo 900 katoliških duhovnikov aktivnih članov ustaške organizacije in da je Pavelič odlikoval nadškofa Stepinca bas tedaj, ko ao ustaši izvrševali pokolj nad 800.000 Srbi. «Niti katoliška vera*, piše dopisnik, «niti njeno pričevanje nista v nevarnosti, ampak duhovščina poizkuša, da obdrži predprav ice katoliške cerkve.* Dopisnik nato pravi, da se mora katoliška cerkev na Hrvatskem odreči nedemokratičnih predpravic ter prepustiti roki pravice one, ki ao sodelovali s fašizmom. Na koncu članka je rečeno, da oni dei duhovščine, ki je deloval proti demokraciji in ki je bil pomagač fašizma, nima nobene pravice, da zahteva neko -demokracijo*. «Maršal Tito se v resnici bori samo proti fašističnim elementom med duhovščino in proti srednjeveškim predpravicam Cerkve*, zaključuje časopis. Izjava tajnika ameriško-slovanskega kongresa New York, 26. Tase. — Tajnik ameriško slovanskega kongresa Pi-rinski je v izjavi za tisk poudaril, da mora zunanje ministrstvo ZDA prenehati vmešavati se v bolgarske in jugoslovanske notranje zadeve. Pirinski je izjavil, da je ogromna večina bolgarskega in jugoslovanskega prebivalstva podpirala protifašistične kandidate pri volitvah in zavrgla opozicijo. Pirinski je dejal: Na balkanska ljudstva ne vpliva demokracija Churchillove-Bevinove vrste v Grčiji ali Bymesove vrste demokracije v južni Karolini, kjer znatna večina državljanov ne more voliti zaradi volivnih pristojbin. Ce naši politiki ne bodo razumeli novega zagona svobode na Balkanu, bomo napravili iste napake, kot prod vojno*. Pirinski je ostro obsodil zunanjo politiko ZDA in poudaril, da ZDA Še vedno priznavajo Francov režim in materialno podpirajo pobijanje osvobodilnega boja Indonezijcev itd. Dunaj, 26. — V Avstriji so se vršile volitve v narodno skupščino in Landtag. Volivni boj so končali z radijskimi govori predstavniki treh demokratičnih strank. V imenu komunistične partije je govoril državni tajnik Koplenig, v imenu socialistične partije kancler Renner in v imenu narodne stranke minister Viegl. V svojih uradnih1 pozivih in geslih se vse tri stranke zavzemajo za demokratična načela nadaljnjega razvoja avstrijske republike, vendar pa je vsaka stranka postavila lastne volivne kandidate in lasten volivni program. Glasovanje se je pričelo na Dunaju ob 7. zjutraj. V jutranjih urah ao bile pred številnimi volišči dolge vrste ljudi. Zelo živahno je bilo v Floridsdor fu, dunajsi delavski četrti, kjer je bila volivna udeležba posebno velika. Ob U uri je glasovalo že več kot 50% upravičencev. Ob 4 uri, ko so se volitve zaključile, je glasovalov več ko 90% volivcev. V nekem okrožju je glasovalo 95% volivcev, v okrožju Favoriten pa je znašala udeležba 97%. V nekaterih okrožjih, kjer je bil hitlerjevski vpliv močan, je glasovalo samo 40 do 45% volivcev. Volivni dan je potekel mirno. Ni bilo ne incidentov, ne demonstracij. Izidi, ki so skoraj popolni za mesto Dunaj, izkazujejo, da so socialisti dobili 527.000, ljudska krščanska stranka 311.000 in komunisti 74.000 glasov. Primorska mladina sledi nesmrtnemu Loll Pred dvema letoma je mladina i ki se je pričela boriti proti oku- Jugoslavije izgubila svojega voditelja, narodnega heroja Ivana Ri-barja-Lolo. Lola je bil eden izmed tistih ini-ciatorjev in voditeljev mladinskega gibanja, ki ga je pričela beograjska univerzitetna mladina po mračnih dneh šestojanuarske diktature. Lola je s svojim neumornim delom razvil mladinsko gibanje v enotno študentovsko protifašistično gibanje, ki je v narodno osvobodilnem boju združilo vso jugoslovansko mladino. Ivan Lola Ribar svoje delavnosti ni omejil samo na Jugoslavijo. Njega pozna protifašistična mladina mnogih držav z raznih mednarodnih mladinskih kongresov v Bruslju, 2enevi in Parizu, kjer je predstavljal mladino Jugoslavije, zahteval neizprosen boj proti fašizmu in tako mnogo doprinese! k mladinskemu gibanju v mnogih državah Evrope. Delavnost, sposobnost In predanost Ivan Ribarja so spoznali vsi aktivni borci proti fašizmu in je zato kljub svoji mladosti postal zelo odgovoren funkcionar protifašističnega gibanja. Lola je že v letih pred harodno osvobodilno borbo postal eden izmed najožjih sodelavcev maršala Tita. Vse svoje sile pa je vložil v delo takoj v začetku narodno osvobodilne borbe io organiziral mladino, patorju. Njegova zasluga je bila enotna protifašistična zveza mladine Jugoslavije, ki je združila tudi vso v bistvu zdravo jugoslovansko mladino. Delo Ivana Ribarja-Lole pa se ni omejevalo samo na to. Poleg vsega tega je bil član Vrhovnega štaba narodno osvoboditae vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, in ima mnogo zaslug pri organiziranju osvobodilnega boja in vojaških akcij po vsej Jugoslaviji. Sredi svojega neumornega dela je padel dne 27. novembra 1943., zadet od nemške bombe, ko se je prav z letališča odpravljal v inozemstvo, kjer bi moral izvršiti kot šef jugoslovaosko-vojaške misije važne naloge. Za svoje zasluge je bil po smrti odlikovan z redom narodnega heroja. Glasilo zveze mladine Slovenije je pozvalo vso mladino Slovenije, da sledi in nadaljuje delo velikega Lole in utrjuje najdrogocenejše, kar smo si pridobili: enotnost in bratstvo. Primorska mladina, slovenska in italijanska, hoče nadaljevati pod Lahnim vodstvom započeto delo, uničiti poslednje ostanke fašizma, utrjevati bratstvo obeh narodov Primorske z narodi Jugoslavije, s katerimi hoče živeti v skupni državi, Titovi Jugoslaviji. Organizacija Združenih narodov V komentarju o delu pripravljal-j ne komisije za organizacijo Zdru-njica, kamor so lahko volivci od- ženih narodov v Londonu, pravi ra-dali glasove, če so hoteli glasovati dijskR p0žta;ja v Moskvi med dru-proti vladni koaliciji*. te, *tr te, 9lt V Delegacija SZ na sestanku Združenih narodov London, 26. Tass. — V London bo prispeli člani sovjetske delegacije, ki se bodo udeležili sestanka odbora organizacije Združenih na^ rodov. Delegati so veleposlanik ZSSR v ZDA Gromikov, prestavnlk Ukrajinske sovjetske socialistične republik« Manuilski in predstavnik beloruske rapiublike Klselev. Spremljajo Jih’ svetovalci in - izvedenci Poročilo govori nadalje o opoziciji v Jugoslaviji in pravi, da voditelji opozicije niso v stiku z kakršnimkoli velikim slojem prebivalstva v tem smislu, da'bi postali njegovi politični zastavonoše in poborniki. Govoreč o delovanju TJNRRA-e pišejo pisatelji poročila: Vodilni uradnik UNRRA-e, s katerim smo govorili, pa naj si bodo sovjetski, ameriški ali britanski, poudarjajo, da UNRRA-ine pomoči jugoslovanske oblasti ne razpisajo ali uporabljajo napačno, ampak nasprotno, pravično razdeljujejo in kar najboljše uporablja*. Triaiko vprašanje Poročilo ugotavlja, da je v Jugoslaviji močna želja aa takojšnjo ureditvijo tržaškega vpzasanja. Jugoslovani so globoko ranjeni, ker »o postavljeni na isto raven, kot bivša sovražna Italija, ki se je brezpogojno vdala. «Eno točko moramo poudariti o položaju v Trstu, to je, da želi velik del italijanske večine priti pod jugoslovansko vlado pod pogoji, ki jih je ponudil Tito*. O vojnih zločincih pravi poročilo: »Slišali smo podrobne pritožbe ju-goalovanSke vlade, s priloženimi seznami imen in naslovom, da zavezniška vojaška uprava v Trstu ni vrnila vojnih zločincev, ki jdh je zahtevala jugoslovanska vlada in da zaposluje razvpite fašiste na raznih položajih. Jugoslovani gledajo na to, kot na drug dokaz že navedene tendence, da bi postavili našo zaveznico Jugoslavijo na teti nivo, kot našo bivšo sovražnico Italijo In poudarjajo, da med tem ko oni vladajo v lastni deželi, je Italija še- vedno pod zavezniškim nadzorstvom in ima italijanska vlada samo nominalno oblast*. Na kraju pravi poročilo, da kaže. da se bo Jugoslavija razvijala iz sedanje vladavine in si! narodnega odpora in napredka, ki jih je vladavina zbrala okoli sebe. Francoski list o zmagi ljudske fronte Beograd, 26. Tanjug. — Dopisnik Tanjug-a poroča: Pomembni tednik «Temps Present* objavlja članek Jeana Mou«set-a, posvečen jugoslovanskim volitvam. Poudarjajoč zmago Ljudske fronte na teh volitvah, pise Jean Moueset, ki je profesor na Sorbonni, naslednje: Tuji opazovalci, ki so objavljali mnenje nekaterih beograjskih in zagrebških salonov aa reaničen iz- gim: »Velika je naloga, ,ki si jo je za_ dala nova organizacija. Ne zadostujejo samo visoko zveneče besede, da bi mogla organizacija Združenih narodov izpolniti svojo nalogo, ampak je potrebno najti primerna sredstva, da se onesposobi vsak morebiten napadalec, preden bi mogel škodovati. Potreben je skupen napor sil, katerim dolguje svet zmago proti fašizmu. To pomeni, da mora organizacija Združenih narodov zaupati nadaljevanju prijateljskega sodelovanja med velikimi demokracijami. 'Po tudi pomeni, da nova mednarodna organizacija ne bo smela biti pod vplivom nobene velesile. Vsak poizkus spremeniti organizacijo Združenih narodov v orodje v rokah posamezne velesile bi umevno dovedlo organizacijo do popolnega razpada in vsa upanja človeštva bi bila izgubljena. Sovjetska zveza je pripravljena. kakor je že izjavil Molotov, biti trdna podlaga za mir in varnost narodov, kakor je že bila med vojno, ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Sovjetska zveza je pripravljena sodelovati z vso vnemo. Tudi druge velesile bodo morale postopati tako, da bo mogla nova organizacija uresničiti nade vseh tistih, ki ljubijo mir. zločinci, medtem ko reakcionarni tisk govori o njih kot o poštenih nacionalistih, ki so morali zapustiti svoje dežele. Delovanje fašistov v Italiji Rim, 26. Tass. — V severni Italiji nadaljuje policija s preiskavo o delovanju tajne fašistične organizacije, («Azione Mussolini*). Pred kratkim je bilo v Milanu aretiranih več članov te organizacije. Ti ljudje so pripravljali tajno tiskanje razvpitega fašističnega lista «Popo dTtalia*. Denar za izdajo časopisa so prispevali veliki industrijalci severne Italije. V Apuliji profaštetični rojalistični elementi še vedno izzivajo delavce in napadajo demokratične organizacije. Po vaej deželi so bila številna protestna zborovanja in demonstracije proti reakcionarnim izziva čem. Protestnega zborovanja dne 19. novembra v Bariju se je udeležilo več kot 20.000 ljudi. Damaskinos ja umakni! ostavko Atene, 25. Tass. — Nova vlada je na svoji prvi seji odobrila poslanico ministrskega predsednika So-phoulisa narodu In sklenila zaprositi Damasklnosa, da umakne svoj odstop kot regent. Poslanica pravi, da je vlada prevzela oblast v tragičnem položaju popolnega gospo darskega kaosa. Sophoulis obljublja, da se bo posvetil gospodarski obnovi in obnovi reda v deželi, brez katerega si ni mogoče misliti svobodnih volitev. Po seji je minister za pravosodje na vprašanje novinarjev odgovoril, da je amnestija eden od najvažnej-šiv predmetov, o katerem bodo razpravljali v najbližji prihodnosti. Minister za javni red je izjavil, da pri varnostnih organih ne bo m‘sta za one, ki so sodelovali s sovražnikom. Minister se je izognil neposrednemu vprašanju, ali bodo vojaške rojalistične organizacije «X» in druge razpuščene. Izjavil je, da je bil izdan ukaz za aretacijo vseh, ki so nezakonito v posesti orožja. Zadnja poročila pravijo, da je grški regent Damaskinos umaknil svojo ostavko. Ta korak je storil na osebni nasvet ameriškega tn angleškega poslanika in poslanice, ki mu jo je poslal angleški zunanji minister Bevin. BBC poroča, da je nova grška vlada, ki ji predseduje Sophoulis, dobila zagotovilo, da jo bosta podpirala tako EAM kot tudi Splošna delavska zveza. Noben član EAM-a ni v novi vladi. V sporočilu, v katerem zagotavlja Sophoulisovl vladi svojo podporo, je EAM povabil novo vlado, naj nadaljuje s svojim programom in naj se ne ozira na ovire, katere ji delajo monarhisti. Položaj v Argentn! Montevideo, 26. Tass. — Časopis «La Horo* javlja, da Peronovi pripadniki pripravljajo pohod na Buenos Aires, po vzgledu Mussolinijevega pohoda na Rim leta 1922. Po poročilih se bo udeležilo tega pohoda 200.000 oseb iz vse Argentine. List «Diario» iz Buenos Airesa piše, da bodo argentinski državni u-radnikii v kratkem dobili list z napisom: «V imenu Boga in domovine, prisegam, da bom glasoval za Ferona*. Nameščence bodo prisilili podpisati izjavo, drugače jih bodo odpustili. Komentarji o bolgarskih volitvah New York, 26. Tass. — Govoreč o izidu bolgarskih volitev, je izjavil sofijski dopisnik «New Tork Timesa*: cVoMtve so se vršile v popolnem redu, brez kakršnegakoli nemira. To niso Izjavili samo uradno, ampak so se o tem prepričala osebno tudi številni tuji dopisniki, ki so v ta namen prispeli in obiskali volišča v mnogih mestih pa všej deželi. Londonski dopisnik «New York Herald Tribune* Rusall primerja nasprotstvo med britanskim priznanjem Salazarjevega režima v Portugalski z nepriznavanjem bolgarske vlade in piše, da so poročila h«boaakih opazovalcev pokazala presenetljivo podobnost. Velika Britanija in ZDA so Izredno občutljive, kar se tiče Bolgarije, prav nič se pa ne ozirajo na dogodke na Portugalskem. Medtem, piše dopisnik, ko britanski govorniki priznajo Portugalsko za zaveznico, hkrati priznavajo da je bila Britanija prisiljena ustanoviti med vojno številna diplomatska zastopstva na Portugalskem zaradi navzočnosti hitlerjevskih ft-gentov. Duajski dopisnik »Chicago Sun* Fodor primerja nasprotstvo med stališčem ZDA do Bolgarije in stališčem do Mexica. Dopisnik pravi, da so bile bolgarske volitve najmanj toliko svobodne, kot mehiške. ZDA so se končno naučile živeti v iskrenem prijateljstvu z »levičarsko Mehiko*, toda na Balkanu, kjer so njihovi interesi manj neposredni, postopajo Amerikanci drugače*. Stavke v Londonu London, 26. BBC. — Nadaljuje se stavka delavcev dveh velikih plinarn. Danes več tisoč meščanov ni moglo kuhati in »e greti. Včeraj so bile številne ulice, ki jih navadno razsvetljuje plin, v temi. Stavka se je pričela v petek zvečer, potem ko so delavci delali počasneje, da bi dosegli višjo mezdo. Stavka ni odobrena od strokovno zveznih organizacij. Podjetniki nočejo upoštevati delavskih zahtev, dokler ne bodo pričeli zopet delati Stavke v Ameriki New Tork, 36. Tass. — Predstav. nik strokovne zveze delavcev avtomobilske industrije j« izjavil, da je 24 ur po izbruhu stavke. 96% vseh to varen »General Motors* v 51 mestih prenehajo delati. Podpredsednik iste strokovne zveze Reiter je izjavil, da je zveza sklenila boriti se za zvišanje mezd do konca. Odnošaji med zasedbenimi četami v Nemčiji London, 26. Reuter. — Namestnik ameriškega vojaškega guvernerja Nemčije generalni poročnik Lucius B. Clay, ki je danes z letalom prispel v Oslo, je dejal novinar, jem, da so odnosi med zasedbenimi četami v Nemčiji izredno dobri. Generalni poročnik Clay je zanikal, da bi Rusi sovjetizirali svoje področje Nemčije. Clay je dodal: «Nemci bodo pre-živeli zimo ravno tako, kakor katerokoli drugo zasedeno ljudstvo, ki je prejšnje zime tudi trpelo zaradi pomanjkanja živil in kurjave. Grčim zatočišče balkanskih zločincev Argirokastro, 26. — ATA poroča: V zadnjih dneh je prišlo iz Grčije več Albancev, ki pripovedujejo, da je Grčija postala pribežališče mnogih albanskih vojnih zločincev, ki so zapustili svojo deželo oz strahu pred odgovornostjo za storjene zločine. Grške oblasti so jih v Grčiji sprejele z veliko prijaznostjo, medtem ko se ljudstvo vede do njih e prezirom. Razen albanskih vojnih zločincev, kot so Ali Haki, Rus tka hi drugi, so se zatekli semkaj tudi bolgarski vojni zločinci me njimi Kal-cev in Nojčev, kakor tudi četniški -poveljniki Draže Mihajlovdča. Albanski, jugoslovanski in bolgarski vojni zločinci so v glavnem zbrani v Janjini, Solumu in Patrasu. V teh mestih so jim rezervirali najboljše hotele in oni smejo neovirano hoditi po vseh policijskih uradih in službenih ustanovah. Tako je tem izdajalcem omogočeno, da neovirano delajo proti demokratičnim režimom, ki ao bili postavljeni v balkanskih deželah. Organizacija EAM v svojih časopisih stalno piše proti dobremu I ob Cmem morju in organizacije ravnanju grških oblasti z vojnimi | Združenih narodov. Angleško stališče v vprašanja Dardanel Istanbul, 26. — Iz uradnega vira v Ankari ae je izvedelo, da je britanski poslanik v Turčiji sir Mau-rice Peteraen predložil turški vladi memorandum, v katerem pojasnjuje stališče britanske vlade glede vprašanja Dardanel. Ameriški zunanji minister Byr-nes je 7. novembra izjavil, da so Združene države predlagale, naj bi bili obe ožini stalno odprti za prehod trgovskih ta vojnih ladij Turčije, Sovjetske zveze, Bolgarije in Rumunije. Vojne ladje drugih držav, ki bi presegale gotovo tonažo, bi imel« prost prehod samo na podlagi dovoljenja prizadetih držav Politična kriza v Matiji Po petih mesecih življenja je pre* italijanska vlada, sestavljena iz nekega števila predstavnikov vseh šestih strank, ki tvorijo italijanski CLN (narodno osvobodilni odbor), podala ostavko zaradi izstopa iz vlade liberalnih ministrov. Poskus nadomestiti liberalne ministre z ljudmi, ki bi zastopali enako stališče, ni uspel zaradi odklonilnega stališča, ki ga je do tega 'predloga zavzela stranka krščanske demokracije. S tem je v italijanskem političnem življenju nastopila kriza, ki utegne imeti zelo zanimiv razvoj. Zakaj so liberalni ministri odstopili in s podporo stranke krščanskih demokratov po vzročili krizo t Izjave, ki so jih ob tej priliki podali predstavniki liberalne stranke, so tako zavite, da si nikakor ne moremo ustvariti jasne slike o resničnih razlogih, ki so vodili liberalno stranko pri tem koraku. V sedanjem položaju, to je preden bo narod sam odločil o svojem poltiinem vodstvu, je nemogoč vsak način vladanja, ki ne bi temeljil na enaki udeležbi vseh šestih stramk pri porazdelitvi ministrstev, ker je danes nemogoče reči kakšen je dejanski politični vpliv vsake posamezne izmed šestih stramk, da ne govorimo a manjših strankah, ki so vse nastale kasneje in ne sodelujejo v CLN-u. V tem je ena fe-med glavnih hib, trenutno nepremostljivih, zaradi katere mora vsaka italijanska vlada nujno imeti značaj začasnosti, z vsemi pomanjkljivostmi, ki so s tem v zvezi. Glavne naloge taka vlade so predvsem čiščenje ostankov fašizma, volitve, ustavodajna skupščina, obnova. Pri reševanju teh vprašanj, /do- sti pri osnovnem, se pravi: čimprbj-1 ljudstvo na svojih protestnih zbo-šnja izvedba volitev (ker je od vo- ravan ji h in stavkah ostro obsoja litev odvisno uspešno reševanje vseh reakcionarno rovarjenje liberalne ostalih vprašanj), pa mora taka J stranke; izraža svoje zaupanje Par. vlada nujno naleteti na ovire, ki so deloma odvisne od dejanskega položaja Italije (dežela še vedno ni samostojna in suverena država), deloma pa izhajajo iz različnega stališča, ki ga razne stranke zavzemajo do teh osnovnih vprašanj. Ob podpori komunistične in socialistične stranke je bila dosedanja Parrijeva vlada za čimprejšnjo izvedbo volitev in za sklicanje u-stavodajne skupščine, ki bi dala italijanskemu ljudstvu možnost, izjasniti se glede prihodnjih smernio italijanske notranje in zunanje politike. Liberalna stranka, ki v svoji kampanji tolmači interese industrij-cev in veleposestniških krogov (Cedi Sprigge), daje prednost nacionalistično - imperialističnim težnjam (vprašanje vzhodnih meja in vprašanje kolonij). Dejdlvo, da se je Parri opiral bolj na levičarske stranke, ki predstavljajo težnje delovnega ljudstva in je sam nazval svojo vlado kot vzmemo levo*, »i moglo iti v račun liberalni stranki in stranki krščanskih demokratov, ker bi nadaljevanje vladne politike vsaj deloma očistilo Italijo ostankov fašizma, ki se danes odkrito in prikrito udejstvuje v svojih oboroženih formacijah, prireja napade na sedeže naprednih strank, zastruplja italijansko politično ozračje in preko liberalne stranke in stranke krščanske demokraoije, kamor e« je po-skril, očitno sabotira zanje prenevarne poskuse radikalnega čiščenja. Zato je liberalna stranka povzročila, krizo; zalo italijansko delovna rije vi vladi i» zahteva nadaljevanje politike sodelovanja v okviru CLN-a, ki je v današnjih razmerah edina možna oblika kolikor toliko demokratičnega načina upravljanja dežele. Bližnja prihodnost nam bo pokazala, ali bo pri rešitvi italijanske politične krize zmagalo italijansko delovno ljudstvo, ki zahteva prednost reševanja notranjih problemov, ali bo zmagala desnioa, ki jo predvsem skrbijo imperialistični /interesi Italije, zlasti na račun Jugo-slarvije. Posvetovanja za sestavo nove vlade Rim, 26. — V soboto je predsednik italijanske vlade arri podal ostavko vlade. Včeraj so se pričela v Kvirinalu posvetovanja o sestavi nove vlade. Kraljevi namestnik je sprejel razne politične osebnosti, med katerimi so Nittl. Bonomi, Orlando, De Gasperi, Lussu, Nenni in Togliatti. Včeraj se je sestal osrednji OLN skupno s predstavniki CLN severne Italije. Na sestanku je pet strank, in sicer stranka akcije, komunistična, demokrščanska, delavske demokraoipe in socialistična sprejelo resolucijo, v kateri izjava Ijajo, da mora biti nova vlada izraz CLN in demokratičnih ljudskih množic. Danes *e sestaneta osrednji odbor CLN, »101500 • OLN »everne Italije. Na dnevnem redu J« določitev no\ega ministrskega aredsed-nlka. PRIMORSKI DNEVNIK 27. novambra 1945. Goriška se je poslovila od svojih padlih junakov Preteklo nedeljo je bila v Gorici velika žalna svečanost. Ljudske množice Gorice in drugih vasi ter mest okrožja so napolnile Travnik do zadnjega kotička. Prisotni so bili tako od ZVU postavljeni kakor od ljudstva izvoljeni italijanski in slovenski predstavniki civilne oblasti. Ob 10 uri so slovenski partizani in garibdldinci prinesli iz cerkve Sv. Ivana in iz goričke oko lice 112 krst padlih italijanskih in slovenskih borcev ted talcev, 40 pokritih z italijanskimi zastavami Z rdečo zvezdo, ostale pa z jugo-slova' skimi in slovenskimi. Nekatere krste so združeno nosili slovenski partizani in garibaldinci, nekatere italijanske pa slovenski partizani. Trg in sosednje ulice so bile polne ljudi, medtem ko so bile cestne svetilke prižgane in zagrnjene s črnim zagrinjalom. Ko so bile vse krste razvrščene pred cerkvijo in ko so svojci, godbe iz Trsta, Prvačine, Furlanije in goriske okolice ter pevski zbori prišli na svoja mesta, je Mons. Valentinčič z drugimi duhovniki pričel cerkveni obred. Lahko je škropil dež. toda ljudstvo je mirno in tiho stalo na svojih mestih. Okrog krst je bilo na tisoče vencev z narodnimi zastavami z rdečo zvezdo. Pred cerkvijo so stali predstavniki ljudske oblasti, SIAU, jugoslovanske vojaške misije in garibaldinske divizije »Natisone*, skupina tovarišev, ki so se vrnili iz Marseilla, in drugi. Vsa desna stran Travnika je bila obrobljena s pet metrov širokim in in več sto metrov dolgim pesom vencev in cvetlic. Po cerkvenem obredu je gradiščanski pevski 2hov zapel italijansko žalno pesem, nakar je politkomisar divizije «Garibaldi-Natisone» tov. Vanni spregovoril poslovilne besede. Med drugim pe dejal: «S teh krst se dviga glas: Kakor smo bili zmožni streti nemško in fašistično zatiralsko svojat, tako bomo knali zdrobiti glavo, današnji umazani in protlljudskl reakciji!* Za njim je spregovoril še tov. Mirko Šlibar, Nato so združeni mešani goiiški pevski zbori zapeli žaJo-stinko