PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb oostale i gruppo Cena 150 lir Leto XXXD. Št. 181 (9486) TRST, sobota, 7. avgusta 1976 PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu prj Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Pred konferenco neuvrščenih v Colom bu Smo na pragu najbolj pomembnega dogodka letošnjega leta. Taka sodba nedvomno pritiče bližnji konferenci neuvrščenih držav v Co-lombu. Ves mesec avgust bo dejansko potekal v znamenju tega dogodka. V čem so prvine pomembnosti, že pete zapovrstne konference neuvrščenih držav? Predvsem bo to doslej eden izmed najbolj, mogočnih zborov neodvisnih držav, ki jih pomni zgodovina mednarodnih odnosov. Več kot 80 polnopravnih članov neuvrščenega gibanja se bo zbralo v Colombu z vseh delov sveta._Če k temu številu dodamo še mnogotera osvobodilna gibanja, pa tiste države, kj sicer ne sodijo v krog neuvrščenih, bodo pa navzoče lodisi kot opazovalci ali pa gostje, potem gre dejansko za zbor, ki ga po številu lahko presega edinole vsakoletna skupščina Združenih narodov. Značilno je, da so izrazile željo biti navzoče sia konferenci v Colombu kot gosti tudi nekatere dežele, ki sicer pripadajo blokovskim zvezam, denimo Romunija, Portugalska in druge, kar izpričuje pomen neuvrščenega gibanja in njegove vloge v sodobnem svetu. Prav zato se ni čuditi, če svet s pozornostjo pričakuje, kaj bo prinesla konferenca v Colombu. Čas, v katerem gredo neuvrščeni v Colombo, nikakor ni ugoden ne zanje ne za celotne mednarodne odnose. Mednarodni položaj je zelo zapleten in slednji dan odkriva nove zaplete. Žarišča napetosti, ki nenehno ogrožajo mir in ustaljenost po svetu, ne le da ne ugašajo, pač pa se nevarno razraščajo, pa se nova še pojavljajo. Kar ozrimo se na območje, ki nam je zelo blizu ___ Sredozemlje. Tu bi lahko rekli, da ena kriza rojeva drugo. Izraelsko-arabski spor nikakor ne gre z mrtve točke, nasprotno, najprej se mu je pridružila ciprska kriza in zdaj še kriza v Libanonu. Po vietnamski vojni se je stanje v jugovzhodni Aziji pomirilo. Toda osišče napetosti ni izginilo, samo premaknilo se je niže proti Indijskemu oceanu, ki postaja čedalje bolj nevarna točka blokovskih in drugih nasprotij in tekme za vplivna območja. Odtod se vleče Sklenjena veriga nasprotij čez Perzijski zaliv na Sredozemlje. Odtod na jug Afrike in še čez tja na obširno območje Latinske Amerike. Na vsej tej črti obstaja nenehna nevarnost, da si bodo prišli navzkriž interesi velikih sil, kar vnaša nemir, negotovost in kar je še hujše, grozi, da se posamezni spori spremene v širše spopade. Ali vzemimo popuščanje med ve-likimi silami. Tudi tu je zavladal zastoj, čeprav se veliki zavedajo, ha se popuščanju ne morejo odpovedati, če nočejo atomske vojne. Toda popuščanje zajema zgolj med-hlokovske odnose, zgolj in predvsem odnose med velikimi silami, sega Samo na posamezna področja. Nekaterih pa se povsem izogiblje, reoimo razorožitve, vtem ko veliki atomski sili prisegata na politiko Popuščanja. Prav ob tem silovito tekmujeta v spopolnjevanju oborožitve. Razorožitvena pogajanja pa so v zastoju in se ne premaknejo nikamor. Nič boljše ni na področju mednarodnih gospodarskih odnosov. Neizpodbitno dejstvo je, da so vsa dosedanja prizadevanja, da b; u-blažili, če ne že odpravili prepad med bogatimi in re vrni mi, bila jalo-Va- ta prepad se nezadržno poglablja. To pa vnaša splošno napetost, negotovost v mednarodno življenje, sproža krize in napetosti, spodbuja težnje močnejših, da si podrejajo šibkejše in podobno. Prizadevanja za preusmeritev mednarodnega gospodarskega gibanja v pozitivno smer so ostala brez uspehov, kar se je pokazalo tako na pariških pogovorih med razvitimi in deželami v razvoju kot na zasedanju UNCTAD, telesa Združenih narodov, ki naj skrbi ža gospodarski razvoj sveta. Neuvrščen; bodo v Colombu soočeni z vsemi temi problemi. Njihov cilj in namen je poseči tvorno v razreševanje vse obsežne mednarodne problematike, ne toliko z resolucijami kot s stvarnimi sklepi in predlogi. Neuvrščeni sprejemajo in pozdravljajo popuščanje med velikimi silami.' Toda nočejo držati križem rok spričo nepopolnosti tega popuščanja. če hoče svet res imeti kaj od popuščanja, potem ga je treba izvzeti iz ozkih blokovskih okvirov in ga razširiti na vse dele sveta. Popuščanje ne more ostati zgolj na področju političnih odnosov, obseči mora'vsa področja, predvsem pod-ropje razorožitve,. kajti brez tega ni varnosti na svetu. Razorožitev pa rii zadeva samo velikih sil, pač pa vseh držav sveta, zato naj Združeni narodi kot svetovna organizacija. vzamejo v pretres vprašanje razorožitve. Pobuda za to bo izšla iz Colomba. Prav tako bodo v Colombu opozorili svet na Vso nevarnost, kriznih žarišč po svetu in prinesli stvarne predloge o reševanju teh žarišč pa tudi zahtevo, da se mednarodna skupnost nemudoma loti reševanja teh zadev, če noče, da bo mir še bolj na trhlih nogah. Tisto, kar sodi med poglavitna vprašanja vseh neuvrščenih držav, vseh dežel v razvoju in kar čedalje bolj neusmiljeno trka na zavest tudi razvitih držav, pa je nujnost spremembe mednarodnega gospodarskega reda. Prav to vprašanje bo osrednja točka vseh razprav v Colombu. Rešitev gospodarskih vprašanj sodobnega sveta neuvrščeni ne vidijo v zapiranju dežel v posamezne skupine, niti ne v spopadanju med bogatimi in revnimi, pač pa v skupnem prizadevanju vseh držav sveta, da odpravijo nevzdržna neskladja v gospodarskem položaju posameznih delov sveta. Neuvrščeni prihajajo v Colombo z mnogoterimi lastnimi zelo težkimi problemi, prihajajo pa tudi obsipani z mnogoterimi pritiski od zunaj z namenom, da bi delo kqn-ference usmerjali tako, kot je všeč tej ali oni strani. Konferenca v Colombu bo zato morala še bolj strniti vrste neuvrščenih, da enotni postanejo tudi močnejši. Enotni v različnosti, kajti vse, kar bodo sklenib, ne bo sad ne pritiska te ali one vodilne sile v gibanju, ker je ni, pač pa demokratične razprave, dogovora in soglasja. Ni dvoma, da bo peta konferenca nov korak naprej v razvoju in krepitvi neuvrščenega gibanja, kot so bile vse doslej. DRAGO KOŠMRLJ VEČ KOT ENO URO PREKINJENA SEJA V PALAČI MAPAMA V napetem ozračju zaradi napovedi atentata senat izglasoval zaupnico Andreottijevi vladi Rezultat glasovanja: 136 za vlado, 17 proti in 69 vzdržanih - Zapletljaji tudi pri štet ju glasov - Andreotti zelo odločno zavrnil izsiljevanje MSI - Glasovalne izjave RIM, 6. — V ozračju napetosti je senat danes zvečer izglasoval zaupnico Andreottijevi enobarvni vladi. O rezultatu glasovanja seveda ni bilo nobenega dvoma, za napetost pa je poskrbel neznanec, ki je telefonsko obvestil uredništvo rimskega levičarskega dnevnika «Paese sera», da so v palači Madama podtaknili bombo. Sejo senata, kjer so bile v teku glasovalne izjave, so morali prekiniti za več kot eno uro; medtem ko je policija pregledovala poslopje. Ko so ugotovili, da o bombi ni bilo sledu, so sejo nadaljevali. Predsednik vlade Giulio Andreotti Kmalu potem pa se je spet zataknilo, in sicer pri preštevanju glasov, tako da je minilo celih 40 minut, preden je predsednik Fan-fani lahko sporočil izid. Od 220 prisotnih senatorjev je za vlado glasovalo 136, proti 17, vzdržalo pa se jih je 69. Za vlado so glasovali samo demokristjani ter predstavniki Gornjega ! Poadižja in Doline Aoste, predstav-I niki KPI, PSI, neodvisne levice, ! PRI, PSDI in PLI pa so se vzdržali. Poleg misovcev sta proti vladi glasovala še predstavnika neodvisne levice Lelio Basso in Giuseppe Melis, ki zastopa sardinsko akcijsko stranko. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinmiiitiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuil DESNIČARSKI OSTROSTRELCI STRELJALI NA RANJENCE Rdeči križ za nedoločen čas odložil evakuacijo ranjencev iz El Zaatarja Pristranska verzija falangi stičnega radia - Italijanska pobuda pri zastopnikih Sirije in Libanona BEJRUT. .6. — Evakuacijo ranjencev iz palestinskega taborišča Tal El Zaatar, ki se je danes zjutraj spet začela, so na vrat na nos prekinili, ker so falangistični ostrostrelci, kj se skrivajo na hribih okrog taborišča, začeli streljati na ranjence in na osebje Mednarodnega rdečega križa, pri čemer je bil ranjen eflen od šoferjev, drugi pa so se morali skriti pod tovornjake. Do incidentov je prišlo prav v trenutku dokajšnje zmešnjave na nogometnem igrišču, ki služi kot baza za evakuacijo. Na igrišče je prišlo namreč nekaj družin, ki so prosile predstavnike Rdečega križa, naj jih odpeljejo iz tega pekla. Palestinski gverilci in pa osebje Rdečega križa so' jim morali obrazložiti, da to ni mogoče, saj predvideva sporazum samo izpraznitev ranjencev. Po vesteh iz palestinskih krogov je danes taborišče El Zaatar zapustilo približno 90 oseb,' ki so jih pripeljali v bolnišnico v zahodnem delu Bejruta z dvema rešilnima uiiuiiitiiiiiiiMitiiiiiiiimiiimiminmmiiitiiiuuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiMuiniiiiti Kissinger v Teheranu Objem med iranskim finančnim mi nistrom Husliangom in ameriškim državnim tajnikom Kissingerjcm ob koncu njunih pogovorov v Teheranu. Kissinger se je sestal tudi s šahom Pahlavijem. (Telefoto ANSA-UPI) "•»minil......i.............................................. Kot je bilo pričakovati, je senat izglasoval zaupnico Andreot-fijevi enobarvni vladi. Do proglasitve rezultatov glasovanja je prišlo z veliko zamudo; najprej so morali sejo prekiniti za več kot ®no uro, ker je neznanec po telefonu sporočil, da so podtaknili bombo v palači Madama, nato pa se je še zataknilo pri preštevanju glasov. Razprava o zaupnici *• je zaključila z repliko predsednika vlade, ki je ostro zavrnil misovski poskus izsiljevanja z jasn« protifašistično izjavo, v kateri je odločno izključil možnost, da bi misovci lahko kakorkoli sodelovali v procesu razvoja italijanske republike. Mednarodni Rdeči križ je sporočil, da so vse reševalne akcije, katerih cilj je odpeljati ranjence iz obleganega ..iiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimimimiiiiinitiiiliiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiniiliitiliiiiiii Tal El Zaatar, odložene za nedoločen čas. Sklep mednarodne organizacije gre pripisati predvsem zločinskim dejanjem desničarskih ostrostrelcev, ki so streljali tako na osebje Rdečega križa kot na palestinske ranjence. V taborišču je še vedno 30 tisoč ljudi, ki živijo v nečloveških razmerah in med katerimi je še 2 tisoč težko ranjenih, katerih usoda je zapečatena, če ne prejmejo v najkrajšem času potrebne zdravniške nege. taborišča avtoma, s štirimi tovornjaki in z enim osebnim avtom. Podatki so sicer neuradni tudi zaradi zmešnjave, ki je zavladala po streljanju desničarskih ostrostrelcev. Poročajo, da so falangisti zadeli tudi nekatere ranjence. Desničarski radio, k, ga nadzorujejo pristaši predsednika Frangieja, daje o streljanju v taborišču Tal El Zaatar popolnoma različno in pristransko verzijo. Na nogometno igrišče naj bi namreč prišle nekatere libanonske družine, ki naj bi jih Palestinci držali kot talce. Zato so Palestinci baje začeli streljati in pri tem ranili tudi nekatere predstavnike Mednarodnega rdečega križa. Desničarski radio trdi tudi, da je med 400 osebami, ki so jih doslej odpeljali iz taborišča Tal El Zaatar, samo 25 ranjencev, medtem ko so drugi gverilci, ki se tako skušajo rešiti. Te vesti pa so v nasprotju s pričevanji, ki prihajajo iz bolnišnic in ki govorijo o hudo ranjenih o-sebah. Danes so npr. pripeljali iz El Zaatarja v bolnišnico tudi nosečnico s hudo krvavitvijo ter več o-trok, ki so popolnoma onemogli od žeje. V Ženev; so na sedežu Mednarodnega rdečega križa danes sporočili, da so trenutno vsa prizadevanja, da bi rešili še nekatere ranjence iz obleganega taborišča odložili, saj je operacija za evakuacijo postala preveč nevarna. Rdeči križ poziva vse strani, naj omogočijo odhod civilistov iz, Tal El Zaatarja, kjer v nečloveških razmerah živi 30 tisoč o-seb, od katerih je 2000 hudo ranjenih in so obsojeni na smrt, če ne bodo v kratkem deležni potrebne nege. Italijanski zunanji minister Forlani je sprejel danes na ločenih avdiencah sirskega veleposlanika Al Sdraia in libanonskega veleposlanika Maruša. Gre za pogovore, ki sodijo v okvir italijanskih prizadevanj, pravi glasnik italijanskega zunanjega ministrstva, da bi izrazili vsem zainteresiranim stranem italijansko zaskrbljenost ob razpletih tragičnih libanonskih dogodkov. Italija meni, da je treba spoštovati neodvisnost in ozemeljsko suverenost Libanona in da si treba prizadevati za odpravo sedanjih nesoglasij v tem delu Sredozemlja. se poslanica nanaša na vprašanja nadaljnjega razvoja sodelovanja med balkanskimi državami. Maroški obisk v Jugoslaviji BEOGRAD, 6. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič je danes v Kuparih pri Dubrovniku sprejel maroškega državnega tajnika za informacije, ki je kot osebni odposlanec kralja Hasana II. obiskal Jugoslavijo. Državni tajnik Ta;b Benhima je Bijediču izročil poslanico maroškega suverena za predsednika Tita, nato pa sta izmenjala mnenja o najpomembnejših narodnih vprašanjih, zlasti o bližnji konferenci voditeljev neuvrščenega sveta v Colombu. Namestnik zveznega tajnika za zubanje zadeve Lazar Mojsov pa je v Beogradu sprejel grškega veleposlanika v Jugoslaviji Economi-desa. Ta mu je izročil poslanico gr-| škega premiera Karamanlisa za i predsednika Tita. Sporočili so, da Zaključeno zasedanje finančnih ministrov OPEČ DUNAJ, 6. — Na Dunaju se je po dvodnevnem zasedanju zaključila tretja konferenca finančnih ministrov držav članic OPEČ, V sklepnem komunikeju o zasedanju konference je rečeno, da finančni ministri OPEČ zahtevajo od industrializiranih držav, naj zvišajo njihove prispevke v mednarodni sklad za razvoj kmetijstva, da bi slednji lahko začel delovati. Obenem sporočajo, da OPEČ nima namena zvišati svojega prispevka, ki znaša 400 milijonov dolarjev. Industrializirane države naj bi svoj prispevek o 1 sedanjih 530 milijonov zvišale na 600 milijonov dolarjev. Da bi omogočili Andreottiju, da prejme zaupnico, so mnogi izmed senatorjev, katerih stranke so se odločile za vzdržanje, morali zapusti*! dvorano in znižati tako kvorum prisotnih, drugi predstavniki istih strank pa so morali ostati v dvorani, kajti v nasprotnem primeru bi ne bilo več legalnega števila in bi bila seja senata neveljavna. Pred glasovanjem je predsednik vlade Andreotti odgovoril 14 senatorjem, ki so posegli v razpravo. Največje pričakovanje je seveda vladalo za tisti del govora, s katerim je Andreotti odgovoril na zahtevo misovcev, ki so skušah od njega izsiliti antikomunistična zagotovila. Že v jutranjih urah so vidni predstavniki PSI in KPI obiskali Andreottija in zahtevali od njega, naj zelo jasno in odločno zavrne misovsko špekulacijo, češ da bi morali v nasprotnem primeru glasovati proti vladi, ki bi tako ne prejela zaupnice. Andreotti jih ni razočaral. «Moje sklicevanje na ustavodajno skupščino — je dejal — ni imelo samo sentimentalnega pomena, ampak je tudi pomenilo izključitev vsakršnega sodelovanja sil, ki na kakršenkoli način spominjajo na fašizem, v procesu demokratičnega razvoja I-talije.» Predsednik vlade se je tudi spomnil ocene, ki jo je dal De Ga-speri še leta 1948 o misovcih in o monarhistih (tedaj še niso bili združeni v isti stranki), po kateri «ko bi jim pustili proste roke, bi ti spet prisilili Italijo, da koraka z nacističnim korakom». Danes lahko ponovim te besede — je dejal Andreotti (Je-se je namreč kaj ■ spremenilo v našem zadržanju, se vsekakor ni spremenilo na boljše. Pod vašimi zastavami — je še dejal Andreotti predstavnikom skrajne desnice — korakajo danes osebe, ki jih sodna oblast dolži hudih kaznivih dejanj in prevratniških mrež.» Nič čudnega torej, če so misovci sklenili glasovati proti Andreottiju; to so sklenili na sestanku parlamentarne skupine v senatu, kjer pa so bili vse prej kot soglasni. Kar šest od petnajstih senatorjev MSI je namreč bilo za to, da bi se kljub vsemu vzdržali. Sicer pa je Andreotti zavrnil tudi obtožbe o nekakšnih skrivnih dogovorih s komunisti in dejal, da mora biti edinole parlament sedež, v katerem bi sklepali morebitne sporazume. V tem pogledu je predsednik vlade poudaril tudi najtesnejšo povezavo, ki mora obstajati med vlado in parlamentom, še posebno v položaju, kakršen je današnji. Andreotti se ni dolgo ustavil ob programu svoje vlade, kateremu pa je dodal pomembno novo točko: vlada si bo prizadevala za hitro revizijo konkordata. ki ga je treba uskladiti s časom ter zajamčiti versko svobodo in mir. V glasovalnih izjavah po Andreot-tijevem govoru so predstavnik, vseh strank potrdili že znana stališča. Bufalini (KPI) je med drugim dejal, da bo nova vlada lahko zaživela samo po zaslugi vzdržanja komunistov, ter dodal, da KPI pričakuje, da bo vlada dokazala svoje sposobnosti v reševanju dramatičnih problemov države. Edina pot, ki jo ima vlada, pa je, da se zateče k svobodni parlamentarni dialektiki, iz katere bo kmalu jasno izšla potreba po novi večini in novi vladi, ki bi na jasen način slonela na sodelovanju vseh demokratičnih in antifa- šističnih sil in bi vključevala tudi KPI. Predsednik senatne skupine PSI Cipollini je utemeljil vzdržanje socialistov z dejstvom, da nova vlada ne rešuje osrednjega problema italijanske krize, ki zadeva politična ravnovesja. Vsekakor pa mora nova vlada pomeniti jasno mejo med dokončno zaprto «politično sezono» in nekim novim obdobjem, ki ga mora označevati aonec diskriminacij do levice. Vsekakor — je zaključil Cipellini — bi PSI takoj prešla v opozicijo, če bi se KD še vedno izmikala izbiram in bi se skušala ponovno zateči v imobilizem. Končno je podpredsednik senatne skupine KD De Vito ugotovil, da je sedanja vlada sad nuje ker ni bilo drugih alternativ. Priznal je, da v sedmi zakonodajni dobi ni mogoče vladati, ne da bi upoštevali mnenja komunistov, dodal pa je. da je to prav tako mogoče brez KD ali proti nji. CANDIDA CURZI iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiumiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiii PO DOGOVORU MED KPI PSI, PSDI IN PRI Kmalu tudi v Rimu komunistični župan Levičarski občinski odbor bo verjetno vodil tajnik rimske federacije KPI Petroselli RIM — Luigi Petroselli, tajnik rimske federacije komunistične partije, bo po vsej verjetnosti novi riški župan. Komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci so namreč dosegli dogovor o novem občinskem odboru, ki ,ga bodo sestavljali predstavniki KPI, PSI ifr PSDI. medtem ko se bodo predstavniki PRI vzdržali glasovanja in na ta način omogočili sestavo levičarske uprave. Dogovor, ki je političnega in programskega značaja, bodo morala še odobriti vodstva posameznih strank. Prav tako j: še vedno v teku sestanek za določitev oseb, ki bodo sestavljale nov; odbor. Vsekakor pa bi moral biti župan komunist, saj ima KPI v Rimu relativno večino. KPI je sicer predlagala sestavo take večine, ki bi vključevala tudi krščansko demokracijo, ki pa je kmalu zapustila pogajanja. Štiri stranke, ki so dosegle sporazum o sestavi levičarske uprave, pa so poudarile, da «puščajo odprta vra ta» krščanski demokraciji za more- iiiiiuiiiiiitiiiiiiiHtiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimMiiuiiKiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia IZ 1CMESE BI MORALI TAKOJ ODPELJATI VSE KEMIČNE SPOJINE Sevesu sedaj grozi nevarnost uhajanja smrtonosnega cianida Minister za zdravstvo Dal Falco o možnosti terapevtskega splava za nosečnice z zastrupljenega območja - Padec delnic družbe «Roche» MILAN, 6. — Najbolj kočljivo vprašanje, ki si ga postavljajo tako prebivalci onesnaženih krajev, kot zastopniki oblasti je, kakšne bodo posledice dioksina, ki je zastrupil del Brianze. Gre za negotovost, ki izhaja predvsem iz dejstva, da v Italiji nihče ne ve nič točnega o delovanju te strupene spojine, čeprav so o tem problemu zadnje čase pisali mnog; tuji znanstveniki. Zadnja knjiga, ki se ukvarja s tem vprašanjem, je izšla na švedskem in obravnava posledice ameriškega posega v Vietnamu. Njen avtor, a-meriški botanik Arthur Westing, o-menja celo vrsto poskusov in podatkov o dioksinu, ki slonijo v glavnem na posledicah, ki jih imajo še danes kemične spojine, ki so jih Američani trosili po Vietnamu. Med drugim ugotavlja, da dioksin ostane dolgo časa v prsti, v nekaterih primerih se je po dveh letih ohranilo v prst; še 63 odst. dioksina. Sedaj se v tovarni Icmesa postavlja še drugo vprašanje. Obstaja namreč možnost uhajanja klora in cianida iz rezervoarjev, zaradi-česar jih je treba nujno takoj izprazniti. Zato bo potrebnih 140 delavcev, ki bodo delali v izmenah po 4 ure in še tako bo verjetno prenaporno. Računajo, da bo vsa operacija trajala od 15 do 20 dni. Premestitev strupenih spojin iz Imcese bi utegnila biti zadnja faza tragedije, ki je zajela Brianzo. Mnogi pa se sprašujejo, ali bo res zadnja faza. Zastopnik tovarniškega sveta Icmese je danes zjutraj ponovno obtožil oblasti, da so ukrepale počasi in pozno, poleg tega so skušale razne ustanove naprtiti druga drugi pristojnost za morebitne posege. Kar zadeva strupene spojine, ki so ušle iz reaktorja zaradi nenadno povečanega pritiska, kar je bila posledica nenadzorovanega zvišanja temperature, se sedaj sprašujejo, kakšen učinek in kakšne posledice bodo imele druge kemične snovi, ki so ušle skupaj z dioksinom. Ne gre pozabiti namreč, da je bilo dioksina, tako vsaj računajo samo 1,7 kg, medtem ko je bilo v reaktorju približno 2000 kg raznih reagentov. predvsem več vrst fenolov. Okrog tovarne Icmesa so lovske oblasti prepovedale vsako obliko lova. Prepoved velja za nedoločen čas in bo ostala v veljavi, dokler bo obstajala nevarnost za ljudi ali živali. Danes popoldne bi moralo biti srečanje med zastopniki tovarniškega sveta Icmese in vodstvom tovarne. Do srečanja ni prišlo, ker so oba ravnatelja Paola Paolettija in Erwi-ga Zwehla, ki sta doslej bila v hišnem priporu v poslopju tovarne, premestili v zapor v Desio. Pogovor bi moral zadevati izpraznitev kemičnih snovi iz tovarne, ki bi se morala pričeti v ponedeljek, po vsej verjetnosti se bo začetek zavlekel za dan ali dva. Položaj na območju, ki ga je onesnažil strupeni oblak je bil da nes predmet razprave tudi v senatni komisiji za zdravstvo. Poročal je minister Dal Falco, ki je tudi orisal pobude, ki so jih sprejeli tako na vsedržavni kot na deželni ravni. Del Falco se je ustavil pri zdravstvenem stanju nosečnic ter izjavil, da se oblasti obvezujejo, da bodo dah ženskam na razpolago vse potrebne informacije ter vso zdravniško oskrbo pri ugotavljanju posledic dioksina, da bi lahko odgovorno sklepale o možnosti terapevtskega splava. Strupeni oblak, ki je onesnažil velik del Brianze je kvarno vplival tudi na delnice kemijskega velikana «Roche», s katerim je povezana družba Gioaudan, lastnica Icmese. Njene delnice so namreč na ženevski borzi zgubile mnogo na vrednosti. Vlada posreduje v sindikalnem sporu poljskih delavcev RIM, 6. — Minister za delo Tina Anseimi je sprejela danes zjutraj sindikalne predstavnike poljskih delavcev in s tem začela poskus posredovanja za rešitev dolgotrajnega spora o obnovitvi delovne pogodbe okrog poldrugega milijona delavcev. Predstavnica vlade bo v kratkem sprejela še predstavnike delodajalcev, ki so združeni v Confagricoltu-ri. nato pa bo že prihodnji teden, verjetno v ponedeljek ali torek, sklicala obe strani. biten vstop v odbor. KD pa se medtem še ni odločila, ali naj odločno preide v opozicijo, ali naj sprejme ponudbo ostalih strank. Prav ta «odprtost» do KD pa je sprožila kritike radikalne stranke in proletarske demokracije. Predstavnica slednje i občinskem svetu buriana Castellina je dejala da se bo njena stranka vzdržala, ker ne gre za pravi levičarski odbor, kakršen je bil na primer sestavljen na deželi Lacij, pač pa za nekakšno prehodno rešitev v pričakovanju obnovitve dialoga s KD. V Kampaniji pa so danes dosegli sporazum med vsemi strankami u-stavnega loka za novo dežeLu u-pravo. Po dogovoru bo novi n.-ed-sednik deželnega sveta komunist, podpredsednika pa en socialis. in en demokristjan. Deželni odbmg ki mu bo predsedoval demokristjan (pripadnik. levi struji «base») Gaspare Russo, pa bo sestavljalo šest predstavnikov KD, trije PSI, dva PSDI in eden PRI. KPI ne bu sodelovala v odboru. Mehikanci o slovenski manjšini na Koroškem CIUDAD MEXICO, 6. — Napredni mehiški časnik «El Dia» je objavil komentar, v katerem ostro ob-seja nedavno sprejeti avstrijski za-. kon o preštevanju manjšin kot revizijo avstrijske državne pogodbe in popuščanje šovinističnim in ve-likonemškim silam. Narodnostne manjšine v svetu živijo v različnih razmerah, piše «El Dia», v državah, kjer spoštujejo njihove pravice, so lahko most med sosednjimi državami. Vendar pravice manjšin v mnogih državah flagrantno kršijo. To se je zgodilo tudi s slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji. Takšno ravnanje avstrijskih oblasti je kršitev listine Združenih narodov in predvsem kršitev dogovora evropske konference o sodelovanju in varnosti v Helsinkih. «El Dia» navaja zgodovinska dejstva o Slovencih in Hrvatih v Avstriji. Poudarja njihov velik delež v boju proti nacizmu ter opozarja, da njihove pravice zagotavlja avstrijska državna pogodba, ki med drugim prepoveduje vsakršno proti-manjšinsko dejavnost šovinističnih organizacij, žal so, kot piše komentator Oscar Palma, šovinistične in vehkciemške sile v Avstriji storile vse, da bi ta pogodba ostala mnva črka na papirju. Ofenziva proli manjšinam je posebej mična v zadnjih tednih. Avstrijski parlament je sprejel zakone, ki spodbijajo pravice Slovencev in Hrvatov ter gredo v korist revanšističnim organizacijam. Razumljivo je Jugoslavija protestirala, ugotavlja «El Dia» bi pristavlja, da je ta protest obramba mednarodnih sporazumov v korist mednarodnega razumevanja. Ugledni mehiški časnik ob koncu o-pezarja, da je treba onemogočiti šovinistične in militaristične sile, ki — kakor potrjuje zgodovina — začenjajo z majhnimi napadi in se nato, če jih pravočasno ne ustavijo, lotevajo večjih in ostrejših udarcev. TRŽAŠKI DNEVNIK SKUPŠČINA V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Sinoči so izvolili upravne organe medobčinskega konzorcija za prevoze Za predsednika skupščine je bil izvoljen komunistični predstavnik Willer Bordoni, za predsednika upravnega sveta pa republikanec Arnaldo Rossi SPET POVIŠANJE CEN DOBRIN NAJŠIRŠE PORABE Na seji pokrajinskega odbora za cene odobrili podražitvi metana in mleka Liter pasteriziranega mleka bo stal 325 Ur, kubični meter metana pa 89 lir ». J Včeraj med skupniščo medobčinskega konzorcija za prevoze. Podražitev metana in mleka sta bili glavni točki, o katerih’ so razpravljali na včerajšnjem sestanku pokrajinskega odbora za cene. Podražitev metana je predlagalo občinsko podjetje Ačegat. Slednje je utemeljilo svoje zahteve z določili, ki jih je izdal medministrski odbor za cene. Po posvetovanju z občinsko upravo in v pričakovanju, da tržaška občina podrobno prouči celoten problem, se je odbor za cene odločil za začasno podražitev metana, in sicer za 3 lire za kub. meter (od 86 na 89 lir) za mesečne porabe do 25 kub. metrov in 4 lire (od 60 na 64 lir), za porabe nad 25 kub. metrov mesečno. Acegat je predlagal, naj bi podražili metan za 6, oziroma 8 lir. Na povišanje cene mleka je vplival sklep, ki so ga sprejeli na deželni ravni, da se poviša njegova odkupna cena. Tako so pred kratkim povišali ceno mleka v hlevu za 25 lir liter (od prejšnjih 185 na 210 lir). V zvezi s tem je pokrajinski ce tudi pravično kaznujejo. Ob tej odbor za cene odločil, da se poviša ' hudi zadevi, ki je naletela na ogor- prodajna cena mleka za enako vsoto j čenje v vseh pomorskih in sindi- 25 lir. Litrski zavoj pasteriziranega j kalnih krogih, federacija ugotavlja, mleka bo tako stal 325 lir, pollitrski da je vodstvo Lloyda povsem pra- pa 165 lir. Nove cene mleka in metana bodo stopile v veljavo, ko jih bodo objavili v uradnem listu. Federacija pomorščakov za razciscenje afere o podkupninah pri Lioydu Pokrajinska federacija pomorščakov CGIL, CISL in UIL je v zvezi z afero o nekaterih nezakonitih postopkih pomembnih funkcionarjev tržaškega Lloyda, katerim je preiskovalni sodnik že odposlal sodni poziv, zahtevala, naj se stvar čim-prej popolnoma razčisti in naj kriv- Po več mesecih zastoja se je sinoči končno sestala skupščina medobčinskega konzorcija za prevoze, ki naj bi prevzel težko dediščino tržaškega občinskega podjetja Acegat in preosnoval javni prevozni sektor. Z izvolitvijo predsednika skupščine ter predsednika in članov upravne komisije, oziroma upravnega sveta konzorcija in končno z odobritvijo začasnega pravilnika, so predstavniki cbčin sinoči premaknili z mrtve točke to pereče vprašanje, ki se je ;;a-radi političnih nesporazumov vleklo tako dolgo. Za predsednika skupščine, ki ima precejšnje, predvsem kontrolne pristojnosti. je bil izvoljen komunistični predstavnik in podžupan miljske občine Willer Bordon. Komunistična skupina, ki ga je predlagala za predsedniško mesto, je to svojo izbiro utemeljila z dvema razlogoma: prvič. da se z izvolitvijo komunističnega predstavnika poudari novo razmerje sil v italijanski politični stvarnosti in teža te stranke, drugič pa da se z izvolitvijo miljskega predstavnika poudari prisotnost in teža manjših občin v medobčinskem konzorciju. Bordon je bil izvoljen, z glasovi komunistov, socialistov in republikancev. Na predsedniško mesto upravnega sveta konzorcija je bil izvoljen republikanec Arnaldo Rossi. Njegovo kandidaturo so podprle krščanska demokracija ter laične stranke, medtem ko so se komunisti in socialisti vzdržali z utemeljitvijo, da predhodna pogajanja med strankami niso privedla do ustreznih sporazumov. Za ostale člane upravnega sveta so bili po predhodnih dogovorih izvoljeni Gerì za KPI. Romano za PSI. De Gavardo in Zanmarchi za KD, Fo-bert za PSDI in Trebbi za PLI. Blagajniške posle naj bi po sklepu skupščine vodila Tržaška hranilnica. V ta namen je skupščina pooblastila novoizvoljenega predsednika, da nadaljuje stike s to bančno ustanovo. Zasecanje skupščine medobčinskega konzorcija za prevoze, ki je bilo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò, se je začelo v znamenju precejšnje negotovosti in napetosti. Dejstvo. da ni bil dosežen sporazum na pogajanjih strank, kar so komunistič- j m in socialistični predstavniki sinoči tudi poudarili v svojih posegih, je ustvarilo takšno vzdušje, ki bi med glasovanjem lahko privedlo do novega. daljšega zastoja in bi se vprašanje uresničitve konzorcija spet zavleklo v nedogled. Kot znano, so skupščino konzorcija umestili že pred dobrimi štirimi meseci ter imenovali za začasnega predsednika odbornika tržaške občine Orlanda (KD). Skupščina bi se bila morala po tej prvi fazi sestati v krajšem roku, medtem pa so nastale spremembe na tehtnici političnih ravnovesij v tržaški občini in pokrajini. Zrušile so se nekdanje večine in stranke so šle skozi vrsto preverjanj, iz katerih se niso izkristalizirala jasna razmerja in hctenja. Posledica je bila, da so vprašanje konzorcija, kot sicer številna druga vprašanja, začasno zamrznili. S sinočnjo izvolitvijo upravnih organov ter z odobritvijo začasnega pravilnika, ki se zaenkrat naslanja na pravilnik Acegat, se nekako zaključuje druga faza. Konzorcij čakajo sedaj številne naloge, odgovornosti in bremena. Prvo breme je prevzem skrajno deficitarnih računov občinskega podjetja Acegat. ki se bo tako rešilo prevoznega sektorja, tistega, ki ga je tudi najbolj bremenilo. V krajšem roku bo moral u-pravni svet sprejeti nov pravilnik, ki ga bo izdelala posebna komisija. Skratka z medobčinskim konzorcijem bi se moral začeti proces preosnove prevozne službe. O tem je sinoči na kratko spregovoril predsednik skupščine Bordon v svojem zahvalnem nagovoru, ko je naglasil potrebo po drugačnem, bolj demokratičnem načinu upravljanja javnih služb s prevozi v prvi vrsti. Potem ko je omenil nekatera ključna vprašanja, ki se jih bo moral konzorcij lotiti (na primer vprašanje težkega deficita podjetja Acegat in druga), je predsednik Bordon poudaril. da mora javna ustanova vzpostaviti tudi nov. bolj odprt in demokratičen odnos z vsemi plastmi ljudskih množic ter si zagotoviti stiamo sodelovanje prebivalstva. Pri tem je omenil tudi odnose do slovenske narodnostne skupnosti, kateri je treba tudi v tem okviru zagotoviti vse pravice. pogajanj za obnovo delovne pogodbe poljskih delavcev. Zato vabijo ministra za delo, da bi čimprej posegel pri sprtih straneh, da bi obnovili pogajanja in jih tudi pozitivno rešili. Sen. Fanfani septembra na uradnem obisku v F-JK Predsednik senata Amintore Fanfani je sprejel vabilo o uradnem o-bisku Furlanije - Julijske krajine, ki mu ga je poslal predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni. Med o-biskom si bo predsednik senata tudi ogledal področja, ki jih je prizadel majski potres, da bi se tako najbolje prepričal o hudih problemih, ki tarejo prebivalstvo in o nujnosti obnove. Do uradnega obiska naj bi prišlo v septembru. Medtem bo v nedeljo dopoldne Fanfani v Gorici prisostvoval proslavam ob 60. obletnici vkorakanja italijanske vojske v mesto, popoldne pa se bo razgovarjal s predsednikom deželnega odbora Comellijem in Pit-tonijem o najnujnejših problemih potresnega območja. V ponedeljek bo Fanfani neuradno obiskal potresno področje v Furlaniji. Gradbena podjetja za sodelovanje pri obnovi Furlanije O poteku obnove prizadetih potresnih področij so.,tudi predstavniki vodstev gradbenih podjetij Furlanije-Julijske krajine, ki so včlanjeni v pokrajinska industrijska združenja Confapi. Na seji so izrazili pripravljenost za sodelovanje z odgovornimi organi pri obnavljanju porušenih vasi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMimiiiiiiiiHtiiiiitfiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii JUTRI NA ČAVEN iiiiiiiiiliiiuiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii mi nini milim iiiiiniiii mi m mn iiiiuiii niiKiin m Hlinili iiiiiiniiiiiiiiii v^ovftl^ Yfllpg^pSI) je podčrtal, da odbomištvo za šolstvo nasprotuje kolegialnim šolskim organom, ki šo izr4z, yoije.'it^lijàhske vlade. V deželnem merilu je KD do sedaj zavzela najreakcionamejša stališča: šolskega načrtovanja ni in je proti vsaki novosti v pojmovanju šole kot selekcije. Danes se je to spremenilo, dovolj zgovoren dokaz je uvod k zakonskemu osnutku sve- TRADICIONALNI IZLET OPENSKIH PARTIZANOV Se danes prijave izletnikov z osebnimi avtomobili Kot smo že javili, ima jutrišnji izlet openskih partizanov na Čaven posebne programske točke, ki ne pridejo v poštev pri drugih izletih. Naj omenimo eno, ki se nam zdi zelo pomembna: po odhodu izpred Prosvetnega doma na Opčinah, bo naša prva postaja Štanjel. Tam se bomo pred spomenikom padlih poklonili, položili venec in se spomnili tistih openskih partizanov, ki so padli v okolici Štanjela v času narodnoosvobodilne borbe. Pot bomo nadaljevali do Ajdovščine, kjer se bomo nekoliko odpočili in nato mahnili naravnost h koči na Čavnu. Tam nam bo posebna ekipa (ki je odpotovala že danes poskrbela prvi prigrizek, potem se bo življenje i-zleta odvijalo približno kot vsako leto z raznimi točkami. Mnogi bodo imeli priložnost, da se do kosila podajo na Kucelj in še kam drugam, saj je tam nešteto izletniških točk, kjer se naužiješ svežega zraka in lepot Trnovskega gozda. Opozarjamo vse izletnike, posebno tiste, ki potujejo z avtomobili, da je še danes čas da se vpišejo, ker drugače jim ne bomo mogli priskrbeti hrane. Priporočamo vsem, da si prinesejo pribor. • Načelniki deželnih svetovalskih skupin ustavnega loka so poslali ministru za delo Tini Anselmijevi telegram, v katerem jo opozarjajo na hude gospodarske in družbene posledice, ki bi jih lahko povzročil zastoj Poziv učiteljem Didaktična ravnateljstva osnovnih šol na Tržaškem vabijo začasne u-čitelje z imenovanjem za nedoločen čas, da si čimprej ogledajo sezname za prestop v stalež (nadštevilni), ker poteče čas za prizive 15. avgusta. Seznami so na oglasni deski šolskega skrbništva v Trstu. Dokončno in brez priziva bodo objavljeni 31. avgusta. Donat Cattin o krizi tovarne Calza Bloch Deželni odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper je včeraj ponovno posredoval pri ministru za industrijo Donat Cattinu, da bi kmalu prišlo do pozitivne rešitve spora okrog tekstilne tovarne Calza Bloch. Donat Cattin je obvestil predstavnika deželnega odbora, da so pri raz- nih bankah že zbrali potrebni denarni sklad, s katerim naj bi zagotovili nadaljevanje začasnega poslovanja tovarn družbe Bloch vse do 20. septembra. Na ta način naj bi tudi dali stečajnemu skrbniku možnost, da izplača mezde uslužbencem podjetja Bloch. Minister za industrijo je Stop-perju tudi zagotovil, da se na ministrski ravni nadaljuje proučevanje načrta za pospešitev proizvajalne dejavnosti v obratih Calza Bloch. tovalca KD Pesella, s katerim se socialisti v celoti strinjajo. Besedilo zakonskega osnutka pa dokazuje, da je šolstvo v naši deželi le nebogljena sirota, je v zaključku med drugim izjavil svetovalec Volpe. Podobne misli je izrazil komunistični svetovalec Donadel, ki je podčrtal, da ta zakonski osnutek pomeni nazadovanje v vsem, kar je dežela do sedaj pozitivnega naredila za šolstvo po zaslugi bivših odbornikov Giusta in Volpeja. V odgovoru je predsednik deželnega odbora Comelli skušal prikazati kritike odborniku, kot rezultat članka v nekem milanskem časopisu, kjer je odbonrk zahteval bolj avtoritativno šolo. Prav tako je Comelli zavrnil vse kritike glede delovanja odborni štva. Pri končnem glasovanju so bili proti osnutku socialistični in komunistični svetovalci, medtem ko so se 'glasovanja' vždfžšli svetbVMci PLI, MF in MSI. V' popoldamkih urah se je nadaljevalo' 'delo 'deželnega' 'sveta. 'Na dnevnem redu je bila odobritev zakonskega osnutka, ki ustanavlja izredno tajništvo za obnovo potresnih področij. Že prvi posegi deželnih svetovalcev so dokazovali namen, da se prouči celoten zakon do vseh podrobnosti. Prav tako S" svetovalci prešli meje obravnave zakonskega osnutka in se poglobili v analizo političnega stanja v deželi in v državi. Socialistični svetovalec Zanfagnini je prešel v ožjo analizo problemov, ki nastajajo z ustanovitvijo izrednega tajništva. Podčrtal je nevarno pojmovanje deželnega odbora, ki ima ustanovitev tega organa, kot edino sredstvo za rešitev vseh problemov obnove. Ni pa znana politična usmerjenost tega tajništva, prav tako so neznani kriteriji obnove. Med drugim je zahteval, naj bo odgovoren za ta organ predsednik deželnega odbora Comelli. V zaključku je podčrtal še hujšo birokratizacijo celotne deželne uprave in ustanovitev nekega dvojnica deželnega odbora. Komunistični svetovalec Zorzenon se je strinjal s pozitivnostjo osnovne ideje zakonskega osnutka, izrazil pa zaskrbljenost in se s tem pridružil socialistom, glede končnih ciljev slednjega. Po I odgovorih svetovalcev krščanske de- mokracije in predsednika deželnega odbora ComelLija, je ob 18. uri pričelo glasovanje posameznih členov in predlogov popravkov, ki s > jih predložili • predvsem socialisti, komunisti in KD (bilo jih je 30). Glasovanje o posameznih členih se je zavleklo do 21. ure in končni rezultat je bila precejšnja sprememba zakonskega besedila. To je bil dokaz, da je bila priprava tega zakonskega osnutka neprimerna in prehitra. Končnega glasovanja so se komunisti in socialisti vzdržali. Tržačana z jadrnico «Amebo» živa v Pulju Tržačana Sergio Martini in Ar-minio Scarcia, ki sta v nedeljo zjutraj z jadrnico «Ameba »odplula iz miljskega portiča jn m l^atfrima od takrat ni bilo vec sledu, sta živa iri zdrava v Pulju. Kp.st^,, namreč 'po radiu v četrtek zvečef:',slišg|a, da sta njuni družini v skrbeh, sta se takoj oglasila in vse pojasnila. Kot so domnevali, ju je v nedeljo popoldne res zajela močna nevihta, ki jim je odnesla rešilni čoln, a kljub temu sta srečno prispela do Pulja. vilno ravnalo, ko je imenovalo preiskovalno komisijo, ki naj bi poiskala vse krivce. Na vsak način pa federacija meni, da mora Lloyd o zaključkih, do katerih bo prišla komisija, seznaniti najširšo javnost, da bi si s tem ponovno priboril popolno zaupanje vseh. Da bi prispevala k razčiščenju afere, sé bo federacija pomorščakov avtonomno poslužila vseh sredstev, ki so ji na razpolago. V tržaškem pristanišču ladja s 1600 turisti V tržaško pristanišče je včeraj popoldne priplula britanska prekooceanska potniška ladja «Oriana», ki se v teh dneh mudi na križarjenju po Jadranskem morju. Na ladji je približno 1.600 potnikov, ki si bodo danes ogledali Trst ali pa se bodo udeležili enega izmed treh pripravljenih izletov: ali v Benetke ali v Gradež in v Oglej ali pa v Postojno in v Opatijo. Poveljnik ladje kap. J. F. Wacher je včeraj ob prihodu v naše mesto priredil sprejem, med katerim so člani posadke razkazali ladjo novinarjem in predstavnikom krajevnih oblasti. «Oriana», ki je last plovne družbe «Peninsular & Orientai Steam Na-vigation Company», meri kar 245 m, njena širina znaša 30,5 m, nosilnost pa je 41.910 ton. Njena posadka šteje 800 članov. Zaradi tolikšne dolžine, je pristala na VII. pomolu. Britanska ladja bo Trst zapustila danes ob 19.30, njena prihodnja etapa pa bo Neapelj. GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi DANES, 7. IN JUTRI, 8. AVGUSTA LJUDSKO ZABAVO S PLESOM Prireditev bo na zadružnem vrtu v središču Bazovice. Ples bo na novi plošči. Igral bo orkester SUPERGROUP. Bogata izbira jedi na žaru. če greste na dopust v Jugoslavijo, lahko dobite PRIMORSKI DNEVNIK v skoraj vse letoviške kraje. Za 14 dni stane Primorski dnevnik 1.300 lir. Prosimo Vas samo, da nas pravočasno obvestite, kdaj odpo-tujete in istočasno, kdaj se vr-nete. O vsaki spremembi bi želeli biti obveščeni vsaj en teden prej. Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Izlet KZ v Rimini in repuliSiko S. fimm Kmečka zveza prireja tudi letos tradicionalni poučno-turistični izlet za svoje člane. V soboto, 11,, in nedeljo, 12. septembra, se bodo odpravili kmetje s Tržaškega v San Marino. Prvi dan bo kosilo / Riminiju, nato ogled zadružne kleti v okolici mesta, povratek v hotel, večerja in prenočitev. Drugi dan odhod izletnikov z avtobusi v San Marino, ogled mesta in zgodovinskih zanimivosti, nato povratek v Rimini. Po kosilu odhod avtobusov v Raveno, kjer bo ogled mesta ali po mOžnosti zadružnega hleva, nato nadaljevanje poti proti Trstu. Med povratkom večerja. Vpisovanje sprejemajo uradi Kmečke zveze do 14. avgusta vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. lHllll■■illllIlIlllllllllllllllllnlllllllllllUlllII^||||||||HllllIllIIINIIllllllllllllllllllUllIllllllllUIlllllllIllIlIlll -........ Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen dotedanji podpredsednik Lado Božič, za podpredsednika pa Drago Žerjal. Dr. Jože Dekleva se je poslovil od društvenih funkcij. Toda kmalu za njim sem odšel tudi jaz. Odšel sem na delo med idrijske rojake. Vodstvo društva je prevzel podpredsednik Drago Žerjal. Društvo je živelo dalje vendar se je njegovo področje dela vedno bolj u-tesnjevalo. Razmere, ki so vladale v državi, vojno ozračje, ki se je razširilo po Evropi in bližalo Balkanu, vse to je pritiskalo tudi na emigracijo in ji omejevalo delokrog. Že v zelo težkih razmerah in zadušljivem ozračju je bil sklican zadnji redni letni' občni zbor društva «Tabor». Bil je 23. aprila 1939. Zbor je vodil in o delu poročal podpredsednik Drago Žerjal. Njegovo poročilo je bilo v glavnem ponavljanje poročila iz preteklega občnega zbora. Ponovne kritike je bila deležna primorska emigrantska inteligenca, da je docela nedelavna. Težišče dela v društvu je slonelo le na nekaterih in redkih ramah, na nekaterih maloštevilnih prostovoljcih. Navajal je tudi, da postajajo pogoji dela vedno težji. Za novega in zadnjega predsednika je bil izvoljen Drago Žerjal. Ob slabšanju razmer v svetu in v Jugoslaviji je postalo delo e-migracije popolnoma nemogoče. Društva so prihajala v vedno večje težave in škripce. Tudi društvo «Tabor» je življenje krepko pritisnilo k tlom. O njegovem delu v javnosti ni bilo več obvestil. Rednega občnega zbora društva po-, mladi leta 1940 ni smelo več biti. Oblasti so dovolile le, dž: je dftiš tveni odbor v juniju leta 1940 lah-; ' na oznaka «576» in nič. drugega. ko razposlal svojim članom samo nekakšno pisano bilanco dela in še to le za osebno uporabo vsakega posameznika. Tako so oblasti počasi zamašile usta tudi primorski emigraciji in ji. zadrgnili vrv okoli1 vratu. Društvo je usihalo in usahnilo. Prihod tujega okupatorja v Ljubljano ga ni našel več pri življenju in v emigrantski dom na Viču so se ugnezdili italijanski fašistični črnosrajčniki. LADO BOŽIC (Konec tretjega dela) Te dni sem v mestu izsledil v prodaji razglednico, ki jo vidite na sliki. Razglednica prikazuje štiri panorame: rimsko areno v Pulju, grad v Gorici, Stari trg v Vidmu in Miramarski grad v Trstu. Sredi razglednice se šopiri orel na modrem polju, grb dežele v kateri živimo, pod njim pa napis: «Saluti dalla regione Friuli Venezia Giulia». Komu koristijo take pobude? Odgovor ni težak: samo tistim, katerim zemljepisni pojem «Venezia Giulia» še vedno pomeni ozemlje v okviru predvojrih meja, mogoče celo do Ljubljane (čudno, da razglednica ne kaže pristanišča na Reki in ljubljanskega gradu), ■in ki na skritem upajo, da bodo spremenili tok časa in dogodkov, ovrgli mednarodne dogovore in spet uveljavili svoje ekspanzio-nistične težnje. Nepoučeni in daljni prejemniki razglednice v Italiji in tujini si bodo verjetno rrisiili, da meje dežele Furlanije-Julijske krajine segajo tja do skrajnega južnega roba istrskega polotoka, ki že dobrih trideset let ne pripada več Italiji. Očitno je, da je izdelek nameren, ker si noben pameten človek ne more mislit:, da gre le za napako in da je založnik razglednice to gorostastnost spregledal. Dokaz, da je upravičena trdite/ o skritih namenih in pobožnih željah skrajnodesničarskih, šovinističnih in begunskih krogov v Trstu, ki ne morejo preboleti nove stvarnosti, je tudi v tem, da na hrbtni strani razglednice ni nobene navedbe pravega založnika in kraja, kjer je bila razglednica tiskana. Piše le: «Ed. Tre Cime — Stampata in Italia — Riproduzione vietata». Poleg tega..je„še številč- Vsakemu" treznemu in razsodnemu človeku se ob tem upravičeno vsiljuje vprašanje, zakaj državne in deželne odgovorne oblasti doslej še niso poskrbele, da bi take in podobne razglednice izginile iz premeta, saj si ni mogoče predstavljati, da bi soglašale z nj:ho-vim provokatorskim značajem. L. A. Pri.S/HTttjlp zu DIJAŠKO MAINO ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII,,„,|lllllllllllll IIll|||ll|||,|„|,||,,,,l,ll„l„|lll|llllllllll)lllll||||r||||||||||||I||)|||||||||||||||||||||||||||||I|||||| ŠE O PULJSKEM FESTIVALU JUGOSLOVANSKEGA FILMA Le nekaj zanimivih filmov v letošnji proizvodnji Boljši obeti za prihodnje leto, čeprav brez spremembe splošne usmerjenosti (Naš dopisnik poroča) PULJ, avgusta — Lahko rečemo da‘ je letošnji (23.) puljski festival jugoslovanskega igranega filma predstavljal skrajno posledico razvoja, ki ga je jugoslovanski film doživljal zadnja leta. Za prihodnje leto se res obeta več boljših filmov, splošna usmeritev proizvodnje pa se bo teže spremenila. Eden izmed vzrokov je gotovo, kot je bilo že drugod rečeno, pojmovanje, na podlagi katerega se filmi razlikujejo po temah, ki jih obravnavajo, z nezadostnim upoštevanjem žanrske razvejitve oz. obdelave določenih filmskih materialov, ako upoštevamo dejstvo, da je žanrski film skupaj z avtorskim danes očitno v krizi na svetovnem nivoju. Dejstvo, da sta obe klasični varianti filmskega ustvarjanja v krizi, morda najjasneje razkrije naravo filma kot izraza določenih proizvodnih odnosov. Kljub temu se danes v diskusijah o perspektivah jugoslovanskega filma poudarjajo predvsem tematske alternative. Dominantna tema je seveda obravnavanje narodnoosvobodilnega boja. Kdor meni, da je ta smer pretirano uveljavljena, pa predlaga kot alternativo «sodobno temo». Druga možnost je spet literarna tema. V vseh teh razmišljanjih se večkrat pozabi, da se katerakoli tema utelesi v filmske materiale, le ti pa funkcionirajo preko določenega načina množičnega posredovanja. Ali nista bila tudi Djor-djevičevo «Jutro» in Makavejeva «Nevinost bez zaštite» filma o narodnoosvobodilnem boju? Razlikovala pa sta se od tolikih današnjih obdelovanji «iste» teme ne le zaradi kakšnega «antikonformizma», kar bi bila precej zunanja značilnost z ozirom na naravo filmov (značilnost, ki je privedla do zgolj vsebinsko nekonformističnih filmov), pač pa predvsem zaradi čisto drugačne uporabe filmskih materialov ter načina posredovanja z gledalcem. Marsikak filmski kritik, ki je pred dvema letoma navdušeno sprejel Velimi-rovičev film «Derviš i smrt» le zaradi zanimivosti teme, bi moral sedaj razmišljati spričo dejstva, da se je isti režiser s podobnimi pretenzijami dotaknil narodno-[ osvobodilne teme z očitno slabim filmom, kot je «Vrhovi Zelengo-re». Ob letošnji proizvodnji se nam zdi najboljši način pregleda filmov njihovo obravnavanje po proizvodnih hišah, kljub temu da je bilo več koprodukcij, tudi medrepubliškega značaja (medtem ko ni nastopalo nekaj podjetij — tudi avtonomni republiki Vojvodina in Kosmet sta bili zaradi letošnje o-mejene proizvodnje odsotni). Dobro uveljavljenje, predvsem zaradi kvantitete, ki se progresivno veča, a tudi zaradi nagrad, je doživela ljubljanska Viba film, čeprav se nam zdi njena proizvodnja manj individualizirana kot prejšnja leta. Igorja Pretnarja «Idealist» je sicer korektno, a tradicionalno izdelana ekranizacija Cankarjevega «Martina Kačurja». Boštjana Hladnika «Bele trave» temelji na lepem melodramskem scenariju Branka Šomna, ki ga precej pokvarita režija in nedosledna, samodopadna fotografija Jura Pervanja; film je čudno o-stal odsoten v seznamu nagrad, čeprav je nedvomno zanimivejši od prejšnjega Hladnikovega «Ko pride lev» (prav tako z Marino Urbanc), ki je bil zmagal eno od nagrad za režijo. Vojka Duletiča «Med strahom in dolžnostjo» se nam prav tako zdi zanimivejši od dveh prejšnjih režiserjevih del, a še vedno neprepričljiv: z razliko od «empirizma» večine sedanjih filmov je treba Duletiču vsekakor priznati, da se vedno jasno odloča za formalno dosledei izraz, le ta doslednost je pa žal marsikdaj dosežena s površnimi efekti. Proizvodnji Vibe film bi bilo treba dodati koprodukcijo pri filmu «četiri dana do smrti». Ta film je pa predvsem last izvršnega producenta Telefilm iz Beograda, v sodelovanju z ljubljansko hišo in z zagrebškim Jadran filmom: prvenec Miroslava Jokiča je resnobno, neuspelo .politično delo. Hiša Telefilm, ki je sicer že pred festivalom zašla v hudo finančno krizo, je proizvedla tudi film «Poznajete li Pavla Pleša», katerega prvo verzijo je izdelal Jovan Ačin, popravljeno verzijo pa so z njim podpisali še trije režiserji, Miljenko Dereta, Dejan Djurkovič in Milan šeče-rovič: niti Selznickovi filmi, ki so vsekakor trajali več kot ta 78 minut dolg film, niso imeli toliko režiserjev! Gre za Varianto t.i. sodobne teme, vendar v moralistični in filmsko nepremišljeni varianti. Hiša FRZ iz Beograda ima predvsem zaslugo, da je predstavila prvenec Gorana Paskaljeviča «Čuvar plaže u zimskom periodu», najboljši letošnji film. Paskaljevič nedvomno čuti vpliv češkoslovaškega filma 60. let: on sam se je .mučil filma v Pragi; delo pa opravičuje upanje, da ,:e bo v prihodnosti Paskaljevič otresel prevelikega Formanovega vpliva. Seveda gre pomembna zasluga za film scenaristu Gordanu Mihiču, ki je že podpisal toliko lepih scenarijev, najprej z Ljubišo Kozo-moro, potem pa sam; med njimi je bil drug film «češkega» tipa, «Bubašinter», prvenec Milana Jeliča. ki je bil sprejet dosti hladneje in po katerem režiser ni'napravil drugih filmov; upamo, da bo Paskaljevič srečnejši. Posebno dobra je v filmu tudi fotografija Aleksandra Petkoviča, posebno če jo primerjamo z večino današnje jugoslovanske proizvodnje, v kateri prevladuje nepremišljena uporaba zuma skupaj z neznosnimi estetizacijami. Dobra tudi interpretacija Danila Stojkoviča, Ir- fana Mensurja, Gordane Kosano-vič, Ružiče Sokič idr. Poleg koprodukcij, ki jih bomo pozneje na vedli, je FRZ prikazala še partizanski film Miomira Stamenkovi-ča z Draganom Nikoličem in Olgo Kacjan «Devojački most». Zagrebška Jadran film se že nekaj let opredeljuje po inteligentni produktivni politiki brez velikih tveganj. Vatrosiava Mimice «Se-Ijačka buna 1573 — Anno Domini 1573», v koproduKciji z beograjsko FRZ, je sad mnogih let režiserie-vih formalnih isKanj, ki jih je Mimica realiziral Kljub mnogim finančnim težavam. Film je torej zanimiv, vendar ni dovolj kompleksen in uspel, kot bi pričakovali. Jadran film je prikazal tudi drugi večji spektakel festivala, Bulajičev «Atentat u Sarajevu» (koprodukcija Studio Barrandoti. Praga; Kinema, Sarajevo; FRZ. Beograd), o katerem smo že pisali. ko je v Italiji izšel z naslovom «Quel rosso mattino di giugno». Geograjska hiša Film danas je prikazala film Dragoslava Iliča Wagons dits» (z Božidarko Frajt in Vladimirom Popovičem) ki bi lahko bil primer zanimivega komunikativnega filma, je pa preplitvo delo. Vardar film iz Skopja v koprodukciji z MaKedanijo film iz Skopja je prikazala film Branka Gapa «Najdolgiot pat», ki temelji na eklektični termalni samodo-padnosti. Filmski studio iz Titograda v koprodukciji s FRZ iz Beograda in z Zeto film iz Budve je predstavil omenjeni film Zdravka Veli-miroviča «Vrhovi Zelengore» (poleg Bate Živojinoviča nastopata Sovjet Sergej Bondarčuk in Chaplinova hči Josephine): film ni manj konvencionalen od drugih istega tipa, čeprav preizkuša večjo kompleksnost v zgodbi: čuden ______________S. G. (Nadaljevanje na zadnji strani) SOBOTA, 7. AVGUSTA 1976 13.00 13.25 13.30 18.00 19.10 19.15 19.25 20.00 20.45 22.00 22.10 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal POLJUDNA ZNANOST: Risani film VREMENSKA SLIKA DNEVNIK PROGRAM ZA MLADINO Ideje in nasveti za življenje na prostem IZŽREBANJE LOTERIJE NABOŽNA ODDAJA VESTI IZ PARLAMENTA Vremenska slika DNEVNIK PER UNA SERA D'ESTATE Glasbena oddaja, katero vodi Claudio Lippi. Sodelujejo Renato Carosone. Trio De Paula, Uršo Viere in Gianfranco Fumari. DNEVNIK KADAR OGLJE UBIJA: Marcinelle Vremenska slika in Danes v Parlamentu Drugi kanal 15.00 TENIS: Davisov pokal Anglija — Italija 18.30 VESTI DNEVNIKA 2 Ankete — Šport — Parlament 19.00 ŠPORTNA SOBOTA 19.30 SAMOTNI KONJENIK — telefilm 20.00 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.45 ZDA SO STARE 200 LET — oddaja o ameriški zgodovini 21.40 DNEVNIK 2 - Druga izdaja 21.50 GLASBENI FILM V EVROPI: Veseli mladeniči — režija G. Alexandra «Veselije rebjata» je film, ki ga je Grigorij Aleksandrov režiral že leta 1933 in so ga celo predvajali za časa fašizma. Vendar pa ima ta film, kljub vsemu, ostro protiburžoazno ost. Kostja je pastir, ki pa je navdušen na glasbo. Nekoč ga zamenjajo za slavnega dirigenta orkestra ter ga povabijo na dom neke bogate gospe. Ker pa se Kostja pojavi s svojo čredo, je na dlani, da so zamenjali osebo. Tolaži ga le služkinja Anjuta. No, potem se vse srečno izteče: Kostja postane slaven dirigent ter se na koncu poroči z Anjuto. ZADNJE VESTI DNEVNIKA 2 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 19.05 OBZORNIK 19.25 DISNEYEV SVET 20.30 DNEVNIK 21.00 HOFFMAN, celovečerni film Hoffman je nadvse vesela angleška komedija o ljubeznivem možu, ki se nenadoma znajde v vlogi izsiljevalca. Prikupno . tipkarico, ki ga že dolgo vznemirja, tako prisili, da ostane teden dni v njegovem stanovanju. Režiser Alvin Rakoff je z občutkom razvil odnose med posameznimi karakterji, pri čemer sta mu mnoga pomagala glavna igralca Sinead Cusack in Peter Sellers. 22.45 ROŽA PORTOROŽA, posnetek prireditve V posnetku prireditve Zlata roža Portoroža si boste lahko o-gledali nastope naših pevcev in pevk, ki vam bodo predstavili nekaj starih a vendar lepih in večno mladih melodii 23.35 DNEVNIK 23.50 625, PREGLED PROGRAMA Koper — barvna 20.30 OTROŠKI KOTIČEK 21.15 DNEVNIK 21.35 ZLATA ROŽA PORTOROŽA 76, zabavna glasbena oddaja 22.15 PUCCINI, serijski film — I. del 23.15 MRAČNA REKA: Družina Gromov, I. del — serijski film Zagreb 18.45 DNEVNIK 1 '.? i 19.05 TV KOLEDAR ' 19.15 PIFOVE DOGODIVŠČINE,..angleška--predstava 20.30 DNEVNIK • ' 21.00 POLOVICO MI, POLOVICO VI 22.15 PREZIR, celovečerni film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.50 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 15.45 Avtoradio; 17 00 Motivi nedavne preteklosti; 18.30 Klasiki dvajsetega stoletja; 18.25 Orkestri in zbori- 19.10 Slovenski biografski roman; 19.25 Glasbeni drobiž; 19.40 Pevska revija; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 Nenavadne zgodbe; 21.05 Ritmični orkester; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Koledarček; 10.45 Festivalbar: 11.00 Glassa in nasveti; 11.15 Orkester Ar-manda Sciascie; 11.45 Pojejo In-dexi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Supergranita; 15.15 Edith Galletti; 15.30 Italijanski zbori; 16.00 La vera Romagna folk; 16.45 Glasba; 17.15 Vittorio Borghesi; 17.45 Poje Janko Ropret; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih sto kilovatov; 19.35 Domače viže in napevi; 20.00 Prenos RL; 20.30 Glasba. 23.00 Glasba za ples; 24.00 Prenos RL. RADIU I 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20.55 Poročila; 6.30 La Melarancia; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Jaz in vi; 12 10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Drobec satire; 15.00 Aktualnosti, turizem in šport, 15.40 Ve- liki variete; 18.00 Glasba; 19.30 Folk glasba; 20.00 Vilhem Tell RADIO k 7-30, 8.30, 12.30, 13,30, 15.30. 17.30, 19.30, 22 30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.45. Za odrasle: 9.35 Komedija v tridesetih minu tah; 10.05 Glasba; 10.35 Glasben; variete; 11.35 Poje Gianni Moran di; 11.50 Zbori iz vsega sveta; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.00 Nekoč je bil Saint-Ger main-Des-Pres; 15.40 Simfonična glasba; 16.30 Glasbena oddaja; 17.50 Kitsch; 19 55 Supersonic: 21.30 Festival v Salzburgu 1976. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11 00. 13.00, 16.00, 20.00 Poročila; 3.15 Danes za vas: 7.20 Rekreacija; 7.30 Vreme za čolnarje; 7.50 Napotki za turiste: 8.00 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Naš današnji radijski in TV spored: 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 11.15 Kdaj, kam. kako in po čem?, 11.35 Turistični napotki; 13.10 Godala v ritmu: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ve- seli domači napevi; 14.00 Danes do 14.; 14.20 Zabavna glasba; 15.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.05 Gremo v. kino; 19.05 Poletni divertimento: 20.30 Zabavna glasba: 20.40 Minute z ansamblom Toneta Janše; 20.50 Lahko noč. otroci ! ; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Oddaja za naše izseljence: 23.05 -c 100 S pesmijo in plesom v nov teden; 2.03 Zvoki iz naših krajev; 4.00 Vremenska napoved in poročila. Padec proizvodnje motornih koles RIM, 6. — Proizvodnja motornih koles je v prvih dveh mesecih letos padla v Italiji za 9,6 odstotka. Ta padec je treba prišteti k padcu za 14,5 odstotkov, ki so ga zabeležili lanskega leta. Po pisanju biltena neke italijanske finančne družbe so razni špe-kulacijski pojavi povzročili upadanje italijanskega izvoza motornih koles v tujino. Pri tem gre posebno za naraščanje proizvodnih stroškov, zlasti surovin ali polizdelkov, nato pa še neusmiljeno konkurenco na svetovnem trgu, ki jo vodijo države, kot so indija, Japonska, Taivan, Hongkong in druge, kjer je delovna sila zelo poceni. Na drugi strani pa so zabeležili, da se je proizvodnja koles v Italiji dvignila letos za 46,4 odstotka v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim. Po precejšnjem vzponu leta 1974 je proizvodnja koles zabeležila lani 4-odstotni padec. V Kaliforniji «masaža» zemeljske skorje NEW YORK, 6. — Seizmologi kalifornijskega vseučilišča so začeli svojevrstno «masažo» zemeljske skorje Nabavili so težak tovornjak, ki je opremljen s posebnimi znanstv* nimi aparati ter razpolaga tudi z močnim dvigalom, ki spusti na zemljo 7 ton težko jekleno ploščo. Padec te plošče na površino povzroči v notranjosti zemlje t-esljaje, ki se širijo več kilometrov naokoli. Ti se potem odbijajo nazaj na površino, kjer jih prestrezajo zelo občutljivi a-parati.- Hitrost prehoda tresljajev skozi razne zemeljske sloje je tesno povezana z geološkim stanjem teh slojev samih, a nanjo utegnejo močno vplivati razni notranji premiki, ki morebiti kažejo na nastajanje procesov, ki bi utegnili privesti do potresnih pojavov. A-meriški strokovnjaki menijo, da bo uporaba te naprave zelo koristna, ker se tovornjak lahko hitro premika ter v krajšem času opravi opazovanja na raznih področjih. Neodvisna Afrika Celina neuvrščenih Jamstvo za varnost Za neodvisno Afriko je gibanje neuvrščenih tudi najbolj naraven okvir sa boj proti sedanjemu krivičnemu gospodarskemu redu. Foto: Joco Žnidaršič Od našega dopisnika v Lusaki Od Alžirije do Zambije, od Angole do Sejšelskih otokov; pogled na zemljevid afriške celine kaže pri skoraj vseh državah brez izjeme predznak neuvrščenosti. Afrika namreč daje po-lovica polnopravnih članov gibanja neuvrščenih, katerih najvišji predstavni-ki se bodo sredi tega meseca sestali v Colombu v Sri Lanki. Politična kronika zadnjih let, pisana od alžirske konference neuvrščenih naprej ali obsegajoča še daljše časovno razdobje, kaže na skupno, trajno značilnost so-odnosnosti med Afriko in neuvrščenostjo. To razmerje je bilo vsem preizkušnjam, neokolonialističnim uka-nam in rasističnim vabam navkljub v znamenju rasti. Ni pretirano reči, da je sleherna nova država, nastala na afriških tleh, imela za potrebno že pri prvih korakih nove državnosti oprede-liti se za načela neuvrščenosti, kot jamstva lastne varnosti in neodvisno-s ti. Tako je nastalo in še naprej nastaja pravilo, ki za zdaj ni poznalo izjem: sleherni korak na poti k resnični nacionalni neodvisnosti, gospodarski enakopravnosti, vsaka prava zmaga v boju zoper neokolonializem in rasizem je bila nov opornik neuvrščenosti na afriških tleh. In obratno: razraščanje neuvrščenega gibanja v mednarodni, svetovni politični dejavnik je krepilo pripadnost Afrike neuvrščenosti. Kronika, ki ne pozna odpadnikov Kronika protikolonialističnega, pro-tirasističnega boja glede pripadnosti neuvrščenosti ne pozna odpadnikov. Razsežnosti te ugotovitve lahko zaznamo v primerjavi z blokovskimi'prepihi," globoko zarezanimi protislovji, tlečimi in razplamtevajočimi se spori med afriškimi državami samimi. Da je ideja neuvrščenosti vsemu temu navkljub ne le obstala, marveč se po številu članic gibanja širi in utrjuje, je mogoče pripisati predvsem v bistvu sorodnim, če že ne vedno istovetnim interesom neodvisnih afriških držav, interesom, ki morejo najbolje priti do veljave ravno prek neuvrščenosti. Razumljivo, preveličevalcem sporov, razprtij, nesloge med posameznimi afriškimi državami pride vsaka reč prav. Zdaj kažejo s prstom na razpadanje vzhodnoafriške skupnosti Kenije, Ugande in Tanzanije. Opozarjajo na hude besede in rožljanje z orožjem med Ugando m Kenijo. Preštevajo, koliko orožja je katera afriška država dobila od te ali one supersile. Špekulirajo, koliko blokovskega vpliva te ali one barve je v kateri državi in na posameznih območjih Afrike. S posebno vnemo ugibajo, kdo je komu gorak v tem ali onem osvobodilnem gibanju. Skratka, zanje je samo slaba novica — dobra novica. Zato mimogrede prezrejo prvine enotnosti in prežijo na sleherno znamenje resničnega ali domnevnega konflikta. Na to se navezujejo odkrite ali zasenčene pripombe, češ, v prejšnjih (se pravi, v dobrih starih kolonialnih) časih je bila Afrika bolje povezana med seboj, bolj je sodelovala, manj je bilo prelivanja krvi, prevratov, vojaških udarov itn. Takšno nostalgično pestovanje spominov kajpada ni nedolžna, igrica brezdelnežev. A tudi škoduje ne dosti: saj večina ljudi na afriških tleh nima tako šibkega spomina. Prekanjeni pritiski Vse to se dogaja v letu, ko je Afrika nemara bolj kot kdaj izpostavljena premišljenim, prekanjenim pritiskom, ki merijo na razjedanje enotnosti o bistvenih rečeh: o skupnem nastopu zoper neokolonializem, rasizem, o podpori osvobodilnim gibanjem na afriškem jugu, o naprednem preseganju kolonialne socialne in gospodarske dediščine, o neodvisnosti in varnosti. A fi iška celina, soočena z gigantskimi nalogami, kot so odprava revščine, pomanjkanja, zaostalosti, odvisnosti od izvoza ene same, kvečjemu dveh, treh surovin vzlic dostikrat protislovnim posameznim interesom, zna ohranjati soglasje ob bistvenih rečeh. Tako v Organizaciji afriške enotnosti kot v gibanju neuvrščenih. To dejstvo ne izključuje tu in tam različnih pogledov na sedanja in prihodnja pota globalnega sodelovanja med afriškimi državami, kakor tudi ne nekaterih razlik v pogledih na neuvrščenost. Kaj takega bi bilo tudi nerealistično pričakovati. Med neuvrščenimi afriškimi državami smo priče raznovrstnih nazorov, izvirajočih iz različne narave družbenoekonomskih in političnih sistemov. Razpon sega od dežel, ki so se opredelile za izgradnjo socializma v skladu z lastnimi potrebami in težnjami prek dežel s tako imenovanim svobodnim gospodarskim podjetništvom pa do vojaških režimov. Mižanje pred temi razlikami bi bilo nerealistično, kot je po drugi plati za afriško stvar in stvar neuvrščenosti škodljivo dogmatsko tehtanje naprednosti ali konservativnosti posameznih režimov. Prvo prinaša presenečenja, drugo zavira širino gibanja in hočeš nočeš potiska posamezne države v naročje reakcionarnih struj. Posebej pomembno je soglasje večine o ključnih vprašanjih osvoboditve afriškega juga. Rodezije, Namibije in boja zoper apartheid. Voza osvobodilnega boja resda ne potiskajo vsi enako vneto; kdo nemara samo vzklika spodbudna gesla, tretji spet skrivaj pritiska na zavore. Toda v celem afriške države, zlasti tiste, ki meje na rasistični jug, niso nasedle zavlačevalni taktiki Smitha in diplomatskim vabam Pretorije. Edina izbira oboroženi boj Kakor hitro se je spomladi pokazalo, da pogajanja Nkomo-Smith ne peljejo nikamor, je dobila podporo edina alternativa: oboroženi boj bor- cev Zimbabve. Podobno nobena afriška država noče in ne more javno podpreti južnoafriške politike bantu-stanizacije Namibije. In če je na začetku leta Vorsterjeva propaganda še lahko mahala z imeni nekaterih držav, ki so navezovale stike z Južnoafriško republiko, zdaj samo še megleno namiguje na podporo nekih držav. Skratka, letos, zlasti še po izjalovljeni južnoafriški invaziji v Angoli je spodletela na vso moč propagirana Vorsterjeva politika «detente«, »dialoga«, sporazumevanja med Pretorio in posameznimi afriškimi vladami. Krog izolacije okoli trdnjave apartheida se je zožil. In še bolj se zožuje zdaj, ko upori afriškega prebivalstva, zlasti še mladine v Sowetu in drugih getih demantirajo propagandno podobo harmoničnega »ločenega razvoja« belih in Afričanov v Južni Afriki. Spričo takšnega razvoja, spričo razraščanja osvobodilnega gibanja v Rodeziji, Namibiji, pa tudi v Južni Afriki je tudi prišlo do nasprotnih udarcev, ki si jih zadajata os Pretoria— Tel Aviv. Po aprilskem sestanku Vor-sterja z izraelskimi voditelji smo priče podobni, koordinirani taktiki. Njeno geslo je »hot pursuit«, pregon »teroristov« in s tem povezani vdori na ozemlje suverenih držav: Izraela na letališče Entebe, Rodezije na mozam-biško ozemlje, Južne Afrike na zambijsko vas Sialolo. Ti desanti, ta kolektivna bondovšči-na s pečatom državne politike, ta kombinacija vojaških akcij z naknadnimi učinki psihološke vojne so v marsičem novost na političnem zemljevidu Afrike. In tej novosti bodo prizadete afriške države morale prilagoditi svoje obrambne načrte. A takšni neokolonialistični in rasistični udarci niso in ne morejo biti samo stvar posameznih držav, čeprav je obramba lastne ozemeljske nedotakljivosti razumljivo predvsem njihova naloga. Ti napadi hočeš nočeš postavljajo na dnevni red vprašanje kolektivne varnosti in oblik skupne obrambe članic Organizacije afriške enotnosti, se pravi neuvrščenih držav, čeprav zavest o potrebi po usklajenih obrambnih ukrepih in medsebojni pomoči zori, je po drugi strani tudi res, da doslej v tem pogledu ni bilo veliko storjenega. Vsaka država je ukrepala in ukrepa bolj sama zase, vsaj praviloma. Zato so različni predlogi, ki so merili, recimo, na ustanovitev skupnih vojaških poveljstev ali celo enega samega poveljstva ali na podobne koordinacijske ukrepe doslej nalete vali na ravnodušnost ali kvečjemu na mlačno verbalno podporo. Obramba Afrike — zadeva same Afrike Nekatera znamenja vendarle kažejo, vsaj regionalno, v nekaterih delih Afrike, da se utegne prej ko slej ude-janiti spoznanje, da je obramba Afrike, držav te celine predvsem stvar Afrik same. Ko pa imamo pred očmi ovire na tej poti, so to predvsem vojaške vezi, ki so jih znale posamezne bivše kolonialne metropole splesti s svojimi bivšimi kolonijami, s posameznimi vladami. Takšnim (neo) kolonialnim interesom seveda ne gredo v račun težnje po afriški kolektivni varnosti. Majsko zasedanje konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) v Nairobiju je pokazalo na dokajšnjo strnjenost in relativno moč skupine afriških držav v okviru »skupine 77« dežel v razvoju. Afriške dežele so tvorno sodelovale pri utiranju poti novemu mednarodnemu gospodarske-me redu. Kolikor se je v tem pogledu dalo na zasedanju doseči, je nedvomna zasluga tudi afriških držav Tudi tokrat mestoma navzkrižni, delni interesi — po svoje naraven sad različne razvojne stopnje in sila otipljivih gospodarskih razvojnih težav — niso preglasili v jedru sorodnega ali istovetnega glavnega interesa: poiskati pota do enakopravnejšega ali — če uporabimo moralno kategorijo — pravičnejšega odnosa med bogatimi, industrijsko razvitimi, in bolj ali manj revnimi, se pravi večidel afriškimi državami. Določno ali vsaj implicitno je bilo slišati doyolj usklajene ugotovitve, da po starem ni mogoče več naprej. Zahteve dnevne nuje, potreba po premagovanju vsakdanjih gospodarskih zadreg posameznih držav (takih pa na afriški celini ni malo) narekujejo seveda tudi privoljevanje v pra-gmatistične obliže, ki jih nudi razviti svet. To je tako človeško kot politično razumljivo. A vzlic temu se zdi, da pri mnogih vladah afriških držav takšno bolj ali manj neogibno pristajanje na kompromise konec koncev vseeno ne krha pripravljenosti in odločenosti dolbsti v še zmerom precej trdni kamen starega mednarodnega gospodarskega ustroja, rezultante nekdanjega političnega, kolonialnega reda z vsemi (neenakopravnimi) posledicami takega razmerja polpretekle dobe. Zvesti idejam neuvrščenosti Če potegnemo črto, bi lahko na kratko zapisali tole Neuvrščene afriške države — več ko polovica članstva gibanja — prihajajo v Colombo z bilanco med dvema konferencama, ki ne pozna odpadništva od ideje neuvrščenih. Po drugi strani ne gre prezreti nekaterih razločkov v pogledih tako na enotnost v lastnih vrstah kot na neuvrščenost. Vzroki za to so raznovrstni, a posledice vendarle ne krnijo sorodnosti v spoznavanju bistvenih temeljnih interesov, ki se ujemajo z idejo neuvrščenosti. Ti se kažejo tako v večinski podpori gibanja za osvoboditev afriškega juga kot v dovolj istovetnih - pogledih na sedanje in prihodnje, dolgoročne akcije za vzpostavitev novega mednarodnega gospodarskega ustroja. Z drugimi besedami, afriške članice gibanja neuvrščenih prihajajo v Colombo s pozitivno bilanco. Afriški enotnosti in neuvrščenosti nasprotnim silam se ni posrečilo razbratiti bratov, vsem neprijaznim sapam, lastnim sporom in tujim zdraharjem navkljub. Da je s tem čas preizkušenj že mimo, bi bilo iluzorno misliti. A prav tako bi bilo narobe podcenjevati dosedanjo bero. Jože Šircelj Razgibano poletje Intenzivno poletno politično življenje na Poljskem - »Pa-razitstvo razjeda demokracijo« — Pripovedi o nemirih POSEBEJ ZA »DELO« VARŠAVA, avgusta — Poljski tisk se letos ne more pritoževati nad »sezono kislih kumaric«: politično življenje države je živahno kot le kdaj, vlada zaseda vsakih nekaj dni, da bi ocenila potek kmetijskih del, gospodarske napovedi strokovnjakov ali sadove neutrudnega razpravljanja o politiki cen. Vrh tega politični forumi in časniki nenehno razčlenjujejo vzroke in posledice junijskih nemirov, ki jih je sprožil predlog o podražitvi hrane, a gotovo ne samo ta. Partijski in državni funkcionarji so morali skrčiti počitnice na tako imenovane »delovne oddihe« v drugih socialističnih državah, med katerimi se z zavezniki neformalno posvetujejo o aktualnem položaju na Poljskem in v svetu. Te vrste je bil tudi obisk Edwarda Gie-reka v Sovjetski zvezi. Šef Potiske partije je z Leonidom Brežnjevom prav gotovo pretehtal ne samo mednarodna, temveč tudi dvostranska vprašanja, predvsem pa probleme, s katerimi se je njegova država ubadala zadnje mesece. ZSSR bo po mnenju opazovalcev vsekakor tudi ob tej priložnosti pomagala Poljski, predvsem s še intenziv-neišo blagovno izmenjavo (s čimer bi med drugim rešili Poljska skladišča odvečnih zalog neprodanega blaga). Za večje opiranje na SEV in za hitrejši proces integracije ter bolj vsestransko sodelovaje z ZSSR in drugimi socialističnimi državami se zavzema ne samo Gierek ( v zadnjih govorih pred lastnim Političnim aktivom), temveč hidi najnovejši vladni projekt gospodarskega načrta za leto 1977. Zunanja trgovina je izpostavljena kritiki in tako je mogoče pričakovati nekatere novosti. Predvsem bodo verjetno posvetili večjo pozornost državam v razvoju, ki bnajo v celotni trgovinski bilanci Poljske neznatno vlogo. To pa kljub temu ne pomeni, da predvidevajo zastoj ali zmanjšanje izmenjave z Zahodom, čeprav si bo Poljska gotovo prizadevala, da bi bil tempo rasti manj razgiban, v skladu z nemajhnimi kreditnimi obveznostmi do kapitalističnih držav in s poljskimi Potrebami na področju nadaljnje tehnološke moderni-zacije domače proizvodnje. Prvi sekretar CK PZDP je ^ govoru partijskim voditeljem iz 160 največjih gospo- darskih organizacij poudaril, da ne bo odstopil od »strategije dinamičnega razvoja«, zahteval pa je korenito zmanjšanje novih naložb, pri čemer naj bi vztrajali vse dotlej, dokler ne bodo poravnane dosedanje investicijske obveznosti. Prizadevali si bodo dokončati vse začete industrijske objekte, kajti šele takrat, ko bo v njih stekla proizvodnja, bo mogoče, kot upajo, odpraviti huda nesorazmerja na notranjem trgu. V časnikih in na javnih zborovanjih še zmeraj živahno obravnavajo junijske nerede (kakor so sporočili šele sedaj, so neredi zajeli tudi piock, središče petrokemične industrije, oddaljeno kakih 100 km severozahodno od Varšave). Čeprav še naprej valijo krivdo na huligane in »avanturistične elemente« — to so poudarili tudi predstavniki mesta Radoma med nedavnim obiskom pri premie-ru Jaroszewiczu in zatrjevali, da preostalo prebivalstvo ni imelo z neredi nikakršne zveze — ostaja dejstvo, da je bilo v osnovi teh dogajanj nezadovoljstvo širših skupin državljanov in delavcev posameznih tovarn. Poljski tisk se v prizadevanju, da bi potegnil črto med tema dvema pojavoma — huliganstvom in kritičnim stališčem državljanov — na moč trudi poiskati pravo mero. Vladni predstavnik minister Janiurek je poudaril, da so trinajst obsojencev in 53 oseb, ki so jim naložili samo globe, kaznovali izključno zaradi »kriminalne dejavnosti«. Tako je ostalo odprto vprašanje, kako oceniti ravnanje tistih, ki so sodelovali v stavkah in demonstracijah, a niso storili nobenega kaznivega dejanja: ali so se pridružili demonstrantom za radi »hujskačev« ali pa zato, ker pač ne zaupajo v učinkovitost drugih oblik vpliva državljanov na sprejemanje sklepov? Iz pričevanj nekaterih prebivalcev Radome, ki jih objavlja tednik Polityka, je . pumagau w mogoče razbrati, da junijski | jim sosedje in mimoidoči. To- nemiri niso bili majhni in naivni. »Pred sedežem vojvodskega komiteja se je zbirala vse večja truma,« pripoveduje očividec. »Mladi ljudje so se prerivali v trgovine in grozili prodajalkam: »Ali stavkajte skupaj z nami ali pa bomo vse razbili!« »Mimo nas so se vrste demonstrantov valile že od zgodnjega jutra,« dodaja prodajalka Krystyna Siara. »V trgovini je bilo mimo, promet je normalno potekal, šele nekako ob dveh ali treh, ko je napetost dosegla vrhunec in ko so začeli požigati... je postalo vroče!« Šefi trgovin so organizirali »samoobrambo«, pomagali so da trgovino št. 53 so kljub temu uničili. »Skladišče so polili z bencinom, ki so ga vzeli iz avtomobilov, požigali so blago, v trgovini pa vse, tudi razumljivo, da so ponovno začeli široko razpravo o »parazitih« in alkoholikih, kar jim je prišlo pod roko, razbili, polomili, poteptali. Pogorela bi cela hiša, ko stanovalci ne bi gasili, gasilski dom je bil takrat namreč tudi že požgan,« pripoveduje Regina Sokolowska, po-slovodkinja trgovine št. 53. Demonstranti so samo v državni maloprodajni mreži opustošili 37 trgovin in 11 kioskov ter uničili za kakih 30 milijonov zlotov blaga. ILIJA MARINKOVIČ Oboroževalna tekma siromaši naravo POSEBEN TANJUGOV DOPIS STOCKHOLM, 5. avg. — Stockholmski mednarodni inštitut za raziskovanje miru (SIPRI) opozarja, da je oboroževalna tekma »tako na državnem kot na mednarodnem področju že dokaj osiromašila, deformirala in oškodovala obstoječa naravna bogastva v svetu«. Inštitut trdi, da velikanska naravna bogastva »vsako leto neusmiljeno izkoriščajo za potrebe vojaških sil v svetu«. Vrednost surovin in strateškega materiala, ki se uporabljajo za ta namen, znaša povprečno 250 milijard dolarjev letno (okoli 4.500 mili-jard dinarjev), kar je toliko, kot znaša bruto narodni proizvod 65 držav v razvoju. V obsežni študiji na temo »Oborože- valna tekma in svet v razvoju« ugotavlja stockholmski inštitut, da mnoge države spodbujajo in podpirajo razvoj vojaške industrije »na način, ki je popolnoma nasproten gospodarskemu računu in merilom«. V tem skoraj izključno prednjačijo visoko razvite zahodne države. V ponazorilo navaja, da samo ZDA porabijo 40 odstotkov vseh proizvedenih in uvoženih količin titana za vojaške namene — za proizvodnjo vojaških letal. Lani so vojaški izdatki v svetu dosegli rekordnih 280 milijard dolarjev (okoli 5000 milijard dinarjev), to se pravi, da so se v primerjavi z letom 1974 povečali za celih 70 milijard dolarjev (okoli 1300 milijard dinarjev). To je več kakor polovica narodnega dohodka vseh držav v razvoju. Po drugi svetovni vojni je šlo za oboroževanje v svetu nad 6000 milijard dolarjev (okoli 11.000 milijard dinarjev), računamo po sedanjih cenah. Ta znesek je enak bruto narodnemu proizvodu vsega sveta v letu 1975 in je petkrat večji od bruto narodnega proizvoda vseh držav v razvoju. SIPRI hkrati opozarja, da so energetski viri v svetu precej izčrpani, da so neenakomerno razdeljeni med bogate in revne ter da porabimo ogromno goriva in energije za vojaške namene. Strokovnjaki stockholmskega inštituta zatrjujejo, da porabijo po vsem svetu za vojaške namene letno 750 milijonov sodčkov nafte, to je dvakratna količina celotne potrošnje nafte v Afriki. Samo v ZDA, edini državi, za katero so trenutno na voljo ustrezni podatki, porabijo 4 % celotne porabe goriva za redne vojaške vaje. Stockholmski inštitut poudarja, da bo sedanje pomanjkanje energije trajalo vse dotlej, dokler v svetu ne bomo našli drugih virov goriva, in da bo »lakota« po nafti lahko vzrok mednarodnih sporov in spopadov, tako lokalnih kot tudi širših. Hkrati pa sodijo, da bi sedanje zaloge energije lahko zadovoljile potrebe sveta, dokler ne bomo iznašli novih virov, če bi jih smotrno in razumno trošili, predvsem v korist vseh ljudi. švedski strokovnjaki so prišli do podatka, da samo 6% svetovnega prebivalstva potroši 35 % celotnih količin razpoložljive energije v svetu. Na države v razvoju, kjer živi skoraj 75 % prebivalcev na svetu, pride komaj kakih 15 % svetovne potrošnje energije. Osupljiv je tudi podatek, da švedska z 8,2 milijona prebivalci potroši ravno toliko energije kot Indija s 600 milijoni prebivalcev. Ce bi leta 1980 vsak Indijec hotel potrošiti enako količino električne energije kot zdaj Švedi, bi Indija morala dotlej zgraditi 10.000 atomskih reaktorjev po 500 megawatov! Strokovnjaki SIPRI priporočajo vsem najširši mednarodni podlagi pretehtali problem smotrnega izkoriščanja energetskih virov in pravičnejše razdelitve goriva. Stockholmski inštitut sodi, da bomo boljše in mirnejše čase dočakali »le tedaj, če bomo zagotovili široko mednarodno sodelovanje na področju energetike in surovin in dosegli rešitve, ki bi upoštevale potrebe in koristi vseh držav«. SLOBODAN LUKIČ Skrbi bratov Matanzima Vodilna politika »neodvisne« države Transkei na jugu Afrike imata hude skrbi zaradi domače opozicije ter nepopustljivosti belih oblastnikov OD NAŠEGA DOPISNIKA V LUSAKI LUSAKA, 3. avg. — Državica Transkei, paradni konj Vorsierjeve politike bantustanizacije Južne Afrike, utegne biti mrtvorojeno politično dete. Da ta trditev ni iz trte izvita, kaže nedavni dogodek v južnoafriškem parlamentu in aretacije šestih opozicijskih voditeljev pred dnevi v samem Transkeiu. Opazovalci so bili malce začudeni, a vseeno ne preveč presenečeni, ko je parlament brez razprave sprejel amandma, s katerim so iz zakona o podelitvi »neodvisnosti« Transkeiu izbrisali datum 26. oktober 1976, ko naj bi nastala iz enega od devetih južnoafriških bantustanov (»homelands«) država. Drugo znamenje zamude pri uresničenju ene temeljnih postavk rasistične politike, ki teži za ustanovitvijo ban-tustanskih državic na ozemlju Južne Afrike, je aretacija vodilnih osebnosti glavne opozicijske transkejske demokratske stranke. Ob tej aretaciji je bilo obilo sprenevedanja. »Prvi minister« Transkeia, poglavar Kaiser Matanzima je izjavil, da sta bila z bratom George-om — ta je pravosodni, se pravi policijski minister — v času aretacij v Pretorii, o zaprtih opozicijskih voditeljih pa da je zvedel šele »iz da-višnjih časnikov.« Njegov brat je bil nekoliko bolj odkritosrčen, vsaj posredno: »Vse elemente, zapletene v prekocuške akcije, in tiste, ki delujejo proti razglasitvi neodvisnosti Transkeia v treh mesecih, je treba zapreti; v tem pogledu sem že izdal ustrezne ukaze.« Med aretiranimi sta dva poslanca transkejske zakonodajne skupščine, nacionalni predsednik transkeijske demokratske stranke, strankin blagajnik in organizacijski tajnik. Nekaj dni zatem so zaprli tudi voditelja te stranke, Hectorja Nkokazija. Vodstvo demokratske stranke so v začetku leta prevzeli mlajši politiki. Ti ne skrivajo svojega nasprotovanja do sporazumaške politike Kaiserja Matanzime in njegovega brata z režimom Johna Vorsterja, pa tudi ne svojih bolj ali manj tesnih zvez s Črnskim gibanjem osveščenih, frontovsko organizacijo afriških nasprotnikov južno- afriškega apartheida. Značilno je, da so nekaj dni pred aretacijo opozicijskih vodij v Transkei prišli številni agenti južnoafriške tajne policije. Obveščeni so bili namreč, da v Transseiu nabirajo prostovoljce za gverilce in so zato aretirali več ljudi, med njimi tudi nekaj afriških uradnikov na srednje visokih položajih. Brata svarita Dalinieba Opozicijska demokratska stranka ima — potem ko je prišlo na krmilo novo vodstvo — na svoji strani enega najpopularnejših transkei-skih politikov, poglavarja Sa-pato Dalinieba. Tega so ob omenjenih aretacijah ljudje iz kroga bratov Matanzima posvarili, da bodo tudi proti njemu »podobno ukrepali«, če ne bo prenehal »gonje proti Matanzimi«. Za takšno svarilo so imeli vzroke. Da liniebo je namreč pred dnevi na sestanku v East Lon- Ker je znano, da so tam zaprti Nelson Mandela in drugi najhujši nasprotniki apartheida, je bila takšna izjava rdeča cunja za Vorsterjev režim in njegove zaveznike v Transkeiu, brata Matanzima in druščino. Daliniebo je šel še dlje: »Ponosen sem, ker nasprotujem neodvisnosti takšne sorte, kakršno hoče izpeljati Matanzima. Matanzima mi je celo ponudil položaj prvega predsednika republike Transkei, toda meni še na misel ne pride, da bi takšno ponudbo sprejel.« Videti je, da želijo Kaiser in George Matanzima in njuni zavezniki pred splošnimi volitvami, ki so napovedane za letošnji september izkoreniniti vsakršno opozicijo, zlasti še iz vrst demokratske stranke. Voditelj te stranke Nkokazi je izjavil, da Matanzima in ostali žele to napraviti zato, da »mi ne bi na volitvah dokazali, kako prazna je napovedana neodvisnost.« Ce se povrnemo na začetek poročila — na amandma v južnoafriškem parlamentu — so imeli Vorsterjevi poslanci zanj dovolj razlogov. Upor v Sowetu z uradno priznanimi 176 mrtvimi in nadaljevanje afriških demonstracij in uporov zoper Vorsterjevo politiko v drugih afriških nase ljih — vse to je očitno vtisnilo globok pečat v zavesti Afričanov v Transkeiu - m drugih osmih bantustanih. Resnici na ljubo je treba povedali, da je tudi Kaiser Matanzima obsodil pokol Afričanov v Sowetu. Ob tej njegovi izjavi so se še bolj pomnožila ugibanja, ali bo oktobra sploh prišlo do napovedane razglasitve »neodvisnosti« tega bantustana, ležečega v 250 km širokem pasu vzdolž Indijskega oceana. Jabolko razdora je trmoglavo vztrajanje Vorsterja in stan, izgubil južnoafriško državljanstvo, ker bo mora) prevzeti transkejsko. Zamisel, vogelni kamen aparthei da, »ločenega razvoja«, je taka: z ustanovitvijo devetih državic na ozemlju Južne Af-rike bi bili vsi Afričani — tu di deset milijonov, ki ne žive v bantustanih, marveč delajo pri belcih, žive na obrobju mest — tujci. Z drugimi besedami, Afričani ne bi imeli nobenih političnih in gospodarskih pravic — razen morda v svojih bantustanih. Tja pa večina od 18 milijonov Afričanov ne mara in ne more iti. Ker ni dela. Ker je zemlja praviloma skopa, štiri in pol milijone belcev ima namreč v rokan 87 odstotkov vse zemlje. S to zamislijo o dejanskem odvzemu državljanstva je juž- j noafriški parlament sprejel | zakon o državi Transkei. Ta določa, da bo vsak pripadnik plemen Xhosa in Sotho avtomatično izgubil državljanstvo Južnoafriške republike, kakor hitro bo ustanovljena država Transkei. Pri-padništvo so zakonodajalci vzeli zelo na široko: državljanstvo bo izgubil tudi tisti, ki ima samo enega roditelja iz teh dveh plemen. Transkeia po svetu ne priznajo Najbolj prizadetih je 1,3 milijona delavcev, ki ne žive v tem bantustanu, marveč v afriških predmestjih na robu Johannesburga. Pretorie in drugih mest. Nekateri med njimi so bili pobiti med pokolom v Sowetu. George Matanzima je izjavil, da Transkei ne more dovoliti, da bi postal »odlagališče« za južnoafriške državljane, ki jih vlada v Pretorii ne želi imeti. Nasprotno, je dejal, Vorsterjeva vlada naj prizna afriške delavce kot bistveni sestavni del južnoafriškega življenja. V to pa Vorster nikakor noče privoliti. To bi namreč podrlo temelje apartheida. Zato vztraja na politiki, ki bi imela za posledico, kot je zapisal južnoafriški komentator John Scott, da »bo v Južni Afriki 19 milijonov temnopoltih tujcev, ki bodo opravljali večino dela. Tako bomo postali edina država na svetu s trikrat več tujci kot državljani.« Nepopustljivost belih oblastnikov in ostra opozicija nista edini skrbi Kaiserja in Georgea Matanzime. George, ki naj bi postal prvi zunanji minister nove države, se je vrnil nedavno z diplomatske turneje po Severni Ameriki in Evropi — praznih rok. Pokazalo se je, da se Transkeiu obeta domala popoln diplomatski bojkot. Večina držav, ki jih je obiskal, stoji na stališču, ki ga je sprejela Organizacija afriške enotnosti, da bi bilo namreč priznanje države Transkei enako podpori politiki apartheida. JOŽE ŠIRCELJ ssrsgsrss l šoTjJ^Zotoku Robbem« ‘ PIemensko vezan na ta bar Sport vabi turiste V poreški Plavi laguni se za šport ogreva vse več ljudi — Velike možnosti za rekreacijo in strokovno vadbo POREČ, avgusta — V Plavi laguni, največjcm jugoslovanskem turističnem centru, se tako kot drugje po Jugoslaviji ne morejo pohvaliti, da imajo več turistov kot lani. Statistika je neusmiljena in iz dneva v dan dokazuje, da se na zahodni istrski obali kopa deset odstotkov manj turistov kot lani. »Ampak mi smo se pravkar dogovorili za močan posezonski obisk,« dodajajo v Plavi laguni. So skoraj edini, ki verujejo v posezono in so imeli odlične rezultate že tudi v predsezoni. Desetletje se bo steklo prihodnje leto, odkar so se v Plavi Laguni začeli načrtno ukvarjati z mislijo, da morajo nuditi nekaj več kot drugi. In so začeli, za tiste čase, povsem po svoje. Ni jim bilo prav, v Poreču, da francoski ljubitelji Jadrana že nekaj let zapore na posebnem ograjenem prostoru, ki so ga najeli, prešerno uživajo v soncu in vodi in da zato kljub pogodbi prav nič , ne plačajo. In so jim, ker drugače zaostalih dinarjev ni bilo mogoče izterjati, zaplenili tisto športno opremo, ki so jo navlekli v istrske zalive. Priložnostni športniki Z zaseženimi francoskimi športnimi orodji, menda je bilo nekaj čolnov in nekaj drugih stvari, so začeli zganjati šport. Kar tako, brez programa, o športu je vedel vsakdo vse, pogoj je bil le, da je imel pet minut časa. In kar samo od sebe se je pokazalo, da ljudje raje pri hajajo tja, kjer je moč kaj početi, da jim je samo obračanje na soncu premalo. Natančen načrt o razvoju športov je pripeljal Piavo Laguno po desetih letih do Kataloga, v katerem ljudem vseh starosti in vseh fizičnih sposobnosti ponuja sedemdeset različnih inačic športnega udejstvovanja v nekaj več kot petdesetih panogah. In namesto slučajnih »kopaliških mojstrov« in podobnih poletnih poklicev so že zdavnaj izšolali serijo »rekreativcev«, strokovnjakov za posamezne športne zvrsti, in lani kar dobro zalagali blagajniške predalčke. Para na paro milijon »Nismo ne dragi ne poceni,« pravi Ivan Šegon — Dja-ni. vodja športno rekreativnega centra, h kateremu sodi kar štirinajst športnih »pod-centrov«, in mimo grede pove, da so lani spravili v blagajne nekaj manj kot deset milijonov dinarjev (ali na okroglo staro milijardo) inda za tisoče turistov, ki pridejo na oddih v Piavo Laguno skrbi dobra stotnija fantov, ki so znanje nabrali na ljubljanski in zagrebški visoki šoli za telesno kulturo. »Pa ni naš glavni namen, da bi s športom služili, saj nam je lani ostalo le dva milijona dinarjev čistega dohodka. Dinar na dinar prinese milijone, to je že res in to se nam potrjuje že nekaj let. Toda le zaradi tega nas tu, v Plavi Laguni, ne bi vodila misel, da ob -sakem novem objektu že pred tem; ko ga odpremo, uredimo športna igrišča, šport je čarobna pa- lje. če ne bi imeli tako razvitih športnih dejavnosti, v Jugoslaviji smo po ocenah gostov in komiteja za turizem na prvem mestu, ne bi imeli toliko gostov sedaj, še manj pa na pomlad in jesen.« Šport pod kontrolo »že nekaj let nazaj si prizadevamo, da bi ljudem nudili kar največ. Več tenis igrišč kot Ljubljana in Zagreb skupaj imajo gostje pri nas na voljo vseh dvanajst mesecev, da ne naštevam vsega, od strelišč, jadrnic, opreme za potapljanje, konjev ...« je razlagal Diani in našteval, za kaj turisti potrošijo največ denarja: motorne čolne, smučanje na vodi, minigolf, jadranje, sandoline, uporabo gumijastih blazin, kolesarjenje, tenis, namizni tenis, jahanje ... Ce je povsem razumljivo, da turisti uporabljajo 30 motornih čolnov, 3 gliserje, 30 jadrnic, 120 sandolinov, 1500 gumijastih blazin, 140 dvokoles, 26 tenis igrišč, 76 miz za namizni tenis, 15 konj ... je na pogled skoraj neverjetno, da so samo z blazinami lani prislužili 220 tisoč dinarjev: »Ponudimo vse tisto, kar si turisti žele. Od letenja z zmaji nad modrim morjem do potapljanja tja do dvajset, tri deset in več metrov pod gladino,« je razlagal Djani in poudarjal, da imajo zato učitelje za tenis, za vodno smučanje, jadranje, potapljanje. ... In šolanje stane seveda še nekaj več kot samo sposojanje športne opreme. Za tiste, ki pridejo v Piavo Laguno in še ne vedo, s katerim športom se bodo ukvarjali, in za vse tiste, ki ne vedo, koliko telesno zmorejo, skrbi posebna zdravniška ekipa: »Športne počitnice so naše vodilo in ni turista, ki se ne bi mogel ukvarjati s športom,« pravijo v Poreču in razlagajo, da ima vsak gost BERITE PRIMORSKI DNEVNIKj /VVW\A/WVVVWW\AAA/V\A možnost stopiti pred zdravnika, oziroma pred zdravniško ekipo, ki ga natančno pregleda in ugotovi, v kateri športni »razred« sodi: lažji, srednji ali težki. Telesnim zmogljivostim primerno mu priporočijo šport, ki ga vodijo izšolani vaditelji: »Vse to je tisto, kar turisti drugje težko najdejo Zato se za goste ne bojimo Vsako leto jih prihaja več vsako leto se za takšne po čitnice odloča tudi vse več naših delovnih kolektivov. Mnogi so doumeli, da so le počitnice, med katerimi se človek dodobra premiga, to, kar pravzaprav potrebuje. ..« JOŽE VETROVEC PET OGLARJEV ŠE KUHA OGLJE POD BLEGOŠEM Foto: B. Sosič Ptuj: spet vinarski muzej Etnološki oddelek pokrajinskega muzeja urejajo v nekdanji grajski žitnici — Načrtno zbiranje narodopisnega gradiva — Še vedno kadrovska stiska Za svoj občinski praznik, 8. avgust, dobi Ptuj po - več letih spet svoj vinarski muzej, točneje vinarsko zbirko etnološkega oddelka v pokrajinskem muzeju. Etnološki muzej postopno urejajo v nekdanji grajski žitnici na ptujskem gradu. Kakor je Ptuj s svojim haloškim, ptuj-sko-poljskim, slovenskogoriš-kim in dravskopoljskim zaledjem narodopisno zanimiv, ker ima dragocena etnografska izročila (to je dežela kurenta!), tako je tudi etnološko sorazmerno zanemarjen. Do pred tremi leti, to se sliši že kar neverjetno, ptujski muzej sploh ni imel etnologa. Zdaj ga ima, zahvaljujoč kadrovskim prizadevanjem ptujskih dejavnikov, ki so po 25 letih dela v Beogradu povabili v Ptuj za novo ravnateljico muzeja dr. Štefko Co-belj, domačinko iz Slovenskih goric, ki je doktorica umetnostne zgodovine, vendar tudi magistra etnologije. In tej se je morala takoj po prihodu v Ptuj - vsa posvetiti, saj je ptujska okolica, kot že omenjeno, pri etnološki obdelavi oziroma raziskavah in zbiranju gradiva resno zanemarjena. »Ljudje so še premalo ove-deni o vrednosti narodopisnega blaga,« nam je povedala dr. Cobljeva, »ali pa je bila vloga in popularnost muzeja med njimi dos’ej prešibka, da bi sami prinašali etnografske predmete v muzej ali vabili njegov delavce na teren. Namesto tega so odstopali naro- dopisno blago nekdanje materialne kulture raznim .zbiralcem’, ki so večinoma surovi prekupčevalci s tem blagom. Muzejski delavci prihajamo zdaj na teren ,pet minut pred dvanajsto’ in pravzaprav pobiramo ostanke, oziroma rešujemo, kar se še rešiti da ...« V takšnih razmerah, ki jih je na etnološkem torišču zatekla nova ravnateljica ptujskega muzeja, so morali ptujski muzejski delavci letos vreči »glavnino svojih moči« na zbiranje in etnološko obdelavo terena. Sprejeli so geslo »noben dan ne smemo priti s terena praznih rok«. In rezultat je ohrabrilen: 400 kosov so zbrali v treh mesecih. Nov oziroma prenovljen, razširjen in na novo postavljen vinarski muzej v Ptuju kajpada ni plod samo pravkar omenjenega zbiranja, saj ptujski muzealci ne zbirajo samo etnografskega gradiva s področja vinarstva. Jedro vinarske zbirke, ki jo bodo odprli 7. avgusta v kleteh grajske žitnice, je do leta 1966 tvorilo vinarski muzej v okroglem (vodnem) stolpu ob Dravi — Ptuj ima zdaj v njem likovni paviljon Dušana Kvedra. To je bila pomembna in dragocena zbirka, po mnenju Štefke Cobelj je bil to sploh najbogatejši in najizvirnejši vinarski muzej na Balkanu, Zbirko so ptujski muzealci shranili in dobro . načrtovali nadaljnji razvoj ptujskih muzejskih zbirk: etnografskemu oddelku muzeja so določili do sedaj neurejeno grajsko žitnico. Vinarski muzej je do-razstavno površino približno 1600 kv. metrov. Velik prostor je omogočil, da si bo ptujski vinarski muzej pridobil spet nekdanjo in še večjo veljavo, saj je nova zbirka za 75 odstotkov večja od nekdanje v okroglem stolpu ob Dravi. Vinarskega etnografskega muzeja ne smemo zamenjati z vinskim muzejem. Vinski 1 muzej hrani običajno vzorce vin (vinski arhiv), lahko tudi vinarske predmete, običajno v vinskih kleteh, vinarska etnografska zbirka pa je »suha« in razdeljena v štiri dele: prvi prikaže pripravo, predelavo in transport vina (preše itd.), drugi del predmete za kletarjenje, tretji del deponiranje vina (od rimskih amfor do današnjih sodov), četrti del ptujske zbirke pa bo ponazarjal nekdanjo kfčmo. Rimske amfore, namenjene za vino, so našli na ptujskem arheološkem območju (Rimljani nekdanje Poetovie so imeli vinograde v Halozah). Od sodobnih predmetov bo vzbujal pozornost velikanski sod za 37.000 litrov vina, last nekdanje ptujske vinarske zadruge, ki ga je muzeju podarila TOZD »Slovenske gorice« kmetijskega kombinata Ptuj. "ki je tretji največji sod v Sloveniji (največjega imajo v Kopru, drugi največji je zdaj v Ptuju in je nadomestil tega, ki je moral v muzej). Četrti razdelek zbirke bo zanimiv zavoljo starih vinskih vrčev in lončenega posodja, zlasti »barilcev« za sprotno porabo vina. čudovit prime- ; rek barilca so našli pri Mali Nedelji blizu Gomile. Ko bo postopno obnovljena vsa grajska žitnica, bo v njej imela etnološka zbirka ptujskega muzeja skupno 5000 kv. metrov prostora. Hranila bo predvsem domačo narodopis-no dediščino s kurenti oziroma pustnimi maskami kot središčno vrednostjo, seveda pa tudi druge predmete materialne kulture na ptujskem območju (Lukarija, stare obrti, poljedelstvo itd.). Organizacije združenega dela v Ptuju gmotno podpirajo urejanje etnološke zbirke v grajski žitnici, vseeno pa jo bo mogoče urediti le postopno, v etapah. Začeli so pravilno, pri kleti, sočasno pa gradbeno urejajo oziroma so delno že prenovili poslopje žitnice (strehe, pročelja itd.). Ptujski grad bo po teh obnovah v celoti izoriščen: v gradu je kulturnozgodovinska zbirka, žitnica prevzame etnološko zbirko, podgradje oziroma nekdanje grajske konjušnice pa uporablja gostinstvo. V vzhodnem grajskem stolpu je studio lokalne radijske postaje Ptuj. Arheološke zbirke so spodaj v mestu na Muzejskem trgu. Za arheološko obdelavo ptujsko-ormoškega območja, ki ga pokriva ptujski pokrajinski muzej, ne moremo reči, da je zapostavljeno, kot smo ugotovili za etnološko delo. Ob zadnjih kopah Pod Blegošem še kuhajo oglje — Nekoč pomemben vir dohodka — Na Starem vrhu »turistična« kopa in žganci ŠKOFJA LOKA, 3. avg. — Ražnjiči, čevapčiči in druge jedi na žaru potrebujejo za svoj nastanek toploto, ki jo je od nekdaj dajalo žareče oglje. Toda sodobna tehnika prodira tudi v ta ostanek kuharskih veščin, ki smo jih podedovali iz pradavnih dni in ponuja žare na plin. »Al\ boljš’ diši čevapčič al’ čevapčič?« se sedaj pogosto prerekajo zagovorniki starega in novega. Toda veliko vprašanje je, kaj se prvim in kaj drugim v prihodnje obeta. Tako, denimo, republiški družbeni plan napoveduje, da bo med vsemi vrstami energije najhitreje naraščala poraba plina, čevapči-čarji sicer niso posebej omenjeni, vendar smo lahko prepričani, da so sestavi j alci plana nekaj malega plina načrtovali tudi zanje. Nasprotno pa o oglju v srednjeročnih načrtih ni nobene besede. Zato pa je bilo toliko več pobud za razmišljanje o njem na nedavnem dnevu oglarjev na Starem vrhu nad Škofjo Loko, kjer so prikazali, kako so koparili nekdaj in kako koparijo še danes. In ker med tem nekdaj in danes ni bistvene razlike, svet pa se je med tem že nekajkrat zavrtel, je vedno manj tistih, ki so pripravljeni kopo postaviti, zakuriti in ob njej prečepeti dva tedna, da se oglje skuha. Nekdaj so na Slovenskem največ oglarili na Jelovici, na Kočevskem iu pod Blegošem. Za domačine je bil to pomemben vir dohodka. Danes pa je tu, pod Blegošem, največ pet mož, ki so še pripravljeni postaviti po eno ali največ po štiri kope na leto, kolikor jih v najboljši letini postavi čudetov Franc. To je toliko, da se še ohranja znanje in kondicija za vsakoletni dan oglarjev, ki je bil tokrat že petič. Tako se nam Slovencem obeta, da bomo prav kmalu imeli domače oglje le iz edine, v turistične namene postavljene kope na Starem vrhu. To pa je za tako razširjeno področje, kot so jedi na žaru, odločno premalo. Da gledalci pri opravljanju težkega oglarskega dela na prireditvi ne bi obnemogli, je skrbel Neck, ki je za pokušino ponujal v oglarskih ponvah pripravljene »golcar-ske« koruzne žgance, zabeljene z zaseko, in sladko domačo kavo. Dež in veter sta gledalce potisnila pod smreke, kajti oglarska bajta je bila pretesna za tako množico. Komajda je imel v njej prostora najstarejši oglar Franc Ramovš, ki je začel kopariti pred 55 leti in je to počei še pred tremi leti. čakal je, da mine turistična predstava, kajti na kolenih je imel harmoniko, s katero naj bi skupaj obujala stare spomine. če vas bo pot čez dober teden zanesla na Stari vrh, boste ob veliki kopi gotovo opazili od oglja zamazane može. No, to so poslednji oglarji pod Blegošem. BRANKO SOSIČ DRAVA, PTUJ IN SODI — Zieglerjeva barvna, akvarelirana grafika iz srede 19. stoletja ni toliko umetniško kolikor dokumentarno zanimiva. Kaže plovitev vina v sodih po Dravi. Prva omemba vinogradov na slovenskih panonskih tleh pa je iz leta 861: listina v Regensburgu izpričuje,, da slovenski knez Kocelj podeli svoje posestvo pri Blatnem jezeru z vinogradi in travniki Cerkvi v Brižinju. Nasprotno, navzlic omejenim sredstvom kulturnih skupnosti Ptuj in Slovenije tečejo arheološke raziskave redno in po načrtu. V središču pozor nosti so izkopavanja v Volk-merjevi ulici, kjer že dalj časa odkrivajo rimski obrtniški center davnega Poetovia, rim sko cesto ,most, grobove vodnjake, spomenike, peči za žganje keramike itd. Tačas arheologi smotrno in sočasno s »posègi v tla« izkopavajo na trasi novega vodovoda Haloze—Dravsko polje—Slov. gorice, ki ga gradijo mladinske brigade. Novo v ptujski arheologiji je še tole: doslej ie Ptuj veljal predvsem za antična najdišča, Ormož pa za predzgodovinska, letos pa so tudi na ormoškem območju našli predmete antične rimske kulture. Na novo ureditev oziroma preselitev čaka še muzejska zbirka NOB: v približno letu dni jo bodo preselili v prostore nekdanjih ptujskih zaporov. Muzej NOB v Ptuju je brez kustosa, muzej v celoti pa potrebuje vsaj še enega arheologa in enega etnologa. FRANCE FORSTNERIČ Perspektive luke v Kopru Koliko kakšne industrije? Dolgoročen razvoj obalnega območja V tridesetih letih, kar je slovenska Istra zarešš~slovenska, je naša obala doživela pomemben gospodarski vzpon z novimi proizvodnimi, trgovskimi in prometnimi zmogljivostmi. Razvoj gre dalje m prizadevanja za pospešeno gospodarsko sodelovanje s tujino, zlasti z deželami v razvoju,~ bodo temeljili nrav na izpolnjevanju teh, posebno prometnih zmogljivosti. To je eden ciljev dogovora o temeljih družbenega plana. V to je usmerjena tudi zasno-va dolgoročnega razvoja obalnega območja. Že organizirani promet je treba zdaj izkoristiti za razvoj industrijske dejavnosti, ki bo našla primerjalne prednosti ob morju, ki ima v prometu poseben položaj, tu je tudi iskati odgovor na vprašanje, kakšna naj bo obalna industrija. Toda treba je računati z dejstvom, da prostor tod ni tako obsežen in z njim ne bomo smeli razsipati, ko se bodo rxj^ iile že prve priložnosti. Upo- števati je treba tudi potrebe drugih gospodarskih dejavnosti, ki naj bodo prav tako povezane z morjem (turizem), in tistih, ki zadevajo socialne potrebe prebivalstva. Zato ne potrebujemo zgolj razčlemb o družbeni upravičenost posameznih industrijskih naložb, ampak je treba opredeliti smeri industrijskega razvoja sploh. Industrijske zmogljivosti ob obali se usmerjajo bodisi v primarno predelovanje uvoženih surovin, bodisi v razne izvozno usmerjene dejavnosti. Znan je domači primer »litoralizacije« (»po-obaljenja«) industrije, ko so se nekdanji lastniki jeseniške železarne odločili, da zgradijo prvo visoko peč že 1895. leta pod Skednjem pri Trstu. Od leta 1905 dalje, ko je Jesenice z morjem povezala železnica, pa so zgradili še druge peči, koksarno in mar-tinovo peč. Naravna posledica je, da se ob surovinski dejavnosti začenja razvijati tudi druga industrija ter drobna proizvodnja izdelkov in storitev. Pri izvozno usmerjeni dejavnosti pa izrablja industrija morje kot pot, po kateri se hitreje prilagaja potrebam zunanjega trga. saj se po morju odvija pretežni del svetovne menjave. Danes, ko se ob politični moči neuvr- ščenih in po večini še ne dovolj razvitih dežel, polagoma toda nujno porajajo nove oblike mednarodne delitve dela, so morske obale najustreznejše točke industrijskega sodelovanja. Spremembe v prvotni zasnovi Zato ni bil samo topografski dejavnik — 1.400 ha obsegajoče ravninsko območje — odločilen za snovanje industrijske cone v Kopru. Poglavitno je bilo predvsem spoznanje, da je treba spremeniti prvotni koncept luke s transportno in trgovsko usmeritvijo v duhu sodobne težnje, ki zmanjšuje vlogo luke kot trgovskega »emporija« in poveličuje poleg prometne tudi njeno industrijsko vlogo. Vendar je do konkretnejših dejanj prišlo šele z ustanovitvijo OZD »Ser-min« 1972 leta. »Sermin« je začel takoj z akcijo za gradnjo rafinerije nafte kot skupne naložbe s proizvajalci v arabskih državah m Dotrošn:si derivatov v srednji Evropi, torej rafinerije, ki bi bila pretežno izvozno usmerjena, vendar je bil začetek fazne izgradnje rafinerije preložen na 1979. leto- Prnstnr oh obali Zanimiva je poslovna konstrukcija, ki je predvidena za rafenerije- Gre za trikotno sodelovanje med proizvajalci in porabniki, pri katerem nudi jugoslovanski partner poleg kapitala in dela tudi prostor ob obali, ki je primeren za predelavo surovine, katero ekonomično prevažajo s tankerji, v proizvode, ki so primerni za celinski transport v srednjo Evropo ali za izvoz po morju. Pri tem nastopa domača organizacija združenega dela kot aktivni udeleženec v industrijskem in trgovskem poslu in ne samo kot pasivni prevoznik ali trgovski posrednik. Ob večji slovenski organiziranosti za povezovanje s tujimi partnerji bi luka Koper mogla biti koristno uporabljena za mednarodno industrijsko kooperacijo, ki potrebuje'»morje pred vrati«. Po morju potujejo surovine, ki niso tako »politične« kot nafta. Vzemimo za primer fosfate, ki so potrebni za proizvodnjo številnih izdelkov v zaledju. Tudi pomorski promet tako imenovanih malih razsutih tovorov, kot so mangan, staro železo, soja, surovi sladkor, hladovina itd. se veča. Na teh in še drugih surovinah zaradi množičnosti prevoza temelji tipična obmorska industrija. Domači prostor, sredstva, znanje in drugi ustvarjalni potenciali, bi se lahko uveljavili v luškem industrijskem območju tudi pri enostavnejših oblikah poslovnega sodelovanja, zlasti z deželami v razvoju oziroma neuvrščenimi deželami. Bilo bi umestno proučiti možnost, da bi del industrijskega sodelovanja z deželami v razvoju prenesli na domača tla v primerih, ko ekonomika transporta in bližina tega z okoli 40 milijoni prebivalcev pogojujeta predelavo določenih surovin na morski obali. Možnosti za predelovalno industrijo Poleg surovinskih dejavnosti so še druge, ki nastajajo ob surovinski industriji, oziroma so povezane z luškim trgovskim prometom. Predelovalna in- ba iskati v slabostih, s katerimi se srečujemo pri uveljavljanju politike družbenega in gospodarskega razvoja. Danes jih odpravljamo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi Zato bi bilo treba prav v sedanjem obdobju dolgoročnega planiranja dokončno izoblikovati politiko in organizacijo industrijske cone v Kopru. Sedaj je cona pojmovana samo kot območje, ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za gradnjo proizvodnih objektov. Ni pa še določeno, ali bo območje oziroma njegov del urejen kot industrijska soseska (srenja). To obliko priporočajo tako v industrializiranih kot v nerazvitih deželah, ker nudi z raznitni službami mali in srednji industriji dodatne zunanje ekonomije poleg tistih, ki izvirajo iz bližine luke. Zaledje industrijske cone Politike industrijske cone ni mogoče izoblikovati brez predhodne študije potreb zaledja in konkretnih možnosti poslovnega sodelovanja s prekomorskimi deželami. Dosedanje delo je bilo najprej nesistematično in empirično, nato pa je bilo osredotočeno samo na dva velika ključna objekta (rafinerija in termoelektrarna). Zato se je treba povezati z znanstvenoraziskovalnimi in svetovalnimi institucijami, kakor tudi s slovenskimi skupnostmi, ki obdelujejo trge dežel v razvoju. Šele tedaj bo mogoče določiti coninge za posamezne industrijske veje, ki so sedaj začrtani zelo nasplošno. Tedaj če izvzamemo Reko, ki se razvija v močan luško-industrijski kompleks, je dejavnost naših luk samo prometna (pretovarjanje in začasna hramba blaga). Razen ladnjedelništva, se je na obali razvila samo industrija, ki izrablja krajevne surovine (cement, boksit, ribe itd.). Razloge, da zaostajamo pri »po obaljanju« industrije je verjetno tre-ga, ki ga je treba obdelati, dodelati ali predelati po tržnih zahtevah. Okoli polovica jugoslovanskega izvoza in uvoza poteka skozi morske luke, tranzit za zaledne države pa je dosegel 1975. leta 5,461.000 ton (v Kopru 1,031.000 ton). dustrija se rada odloči za prostor, kjer so nakopičene velike količine uvoznega, izvoznega ali tranzitnega bla- bo tudi mogoče razmišljati, kako odpraviti ozka grla, ki sedaj omejujejo in bodo še vrsto let omejevala industrijski razvoj (npr. pomanjkanje tehnološke vode in električne energije) in določiti, kako, bo potekala etapna gradnja drugih infrastruktur. V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine Koper v letu 1976 je predvidena ustanovitev SIS za urejanje stavbnih zemljišč; ob njeni ustanovitvi bo opredeljen nosilec razvoja industrije in urejanje skupnih del na območju industrijske cone. Glede na to, da deluje že OZD »Sermin«, je pod opredelitvijo nosilca omenjenih nalog verjetno mišljena natančnejša razmejitev funkcij med njo, OZD »Luka Koper« in skladom za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, ki naj odpravi sedanji dualizem trgovska luka — industrijska cona. Luka je namreč v marsičem enoten organizem z različnimi nalogami, ki jih je treba uskladiti. V zaledju severno jadranskih luk bo ustanovljena industrijska cona pri Sežani. Ta projekt ima velikanski politični in gospodarski pomen; izraža voljo obeh držav, da že tako odprto-mejo izrabita za poglobitev gospodarskega sodelovanja, odpira možnosti za bolj sproščeno menjavo med vzhodom in zahodom in nenazadnje prispeva k vitalizaciji velikega dela našega Krasa. čeprav bodo za industrijo v coni veljale posebne carinske in davčne olajšave ter poseben investicijski m zunanjetrgovinski režim, ker so te posebnosti povezane z njenim mednarodnim značajem in ker so nasploh osnovni pogoj, da bo cona doségla svoj namen, ostane neizpodbitno dejstvo, da ne bo mogla nadomestiti luških industrijskih con. Mednarodne institucije (OZN in druge) ugotavljajo, da so za lokacijo industrije v conah fiskalne olajšave sicer pomembne, vendar ne odločilne. Za »luško« industrijo je predvsem pomembno znižanje transportnih stroškov, ki nastaja zaradi cenenega pomorskega prevoza blaga ter do deset in večkrat manjših stroškov pretovarjanja in skladiščenja blaga od tistih, ki jih zaračunava javna luka. če ne bo prišlo do industrijske usmeritve, bo koprska luka obsojena, da ostane le učinkovit terminal za pomorski prevoz. Mirko Koršič TENIS DAVISOV POKAL V LONDONU Po pravem maratonskem boja Anglija zmagala v dvojicah Srečanje je namreč trajalo kar štiri ure - Italija v vodstvu z 2:1 LONDON, 6. — V drugem dnevu finalnega tekmovanja za Davisov pokal skupine B je Anglija v dvojicah nepričakovano premagala Italijo po pravem maratonskem boju. Srečanje se je izredno ugodno začelo za Italijo. Pietrangeli je danes zoperstavil bratoma Lloyd državnega prvaka Panatto in Bertoluccija. Itahjanska dvojica je sicer z dokajšnjo težavo osvojila prvi set, v drugem pa je «azzurrom» šlo kot po olju. Premagala sta namreč domačina z neoporečnim 6:3. Vse je torej kazalo, da bosta Italijana z lahkoto zmagala še tretji set in s tem avtomatično tudi izločila Anglijo iz finala, saj bi že danes Italija vodila s 3:0 in jutrišnji tekmi posameznikov bi bili le gola formalnost. Brata Lloyd pa sta v tretjem setu nudila Italijanoma nepričakovan odpor. Zmagala sta namreč Angleža s 6:3. Tekma pa se je pravzaprav odločila v četrtem setu, ko se je bil pravi maratonski boj. Domačina ;sta namreč zmagala z 18:16, torej z dokaj nenavadnim in visokim izidom. Italijana sta bila v petem setu Potrta. Nista mogla namreč verjeti, da je Angležema uspelo vzpostaviti ravnotežje v tem srečanju. Stanje je bilo namreč 2:2. V petem in odločilnem setu sta torej Panatta in Bertolucci odpovedala, tako da rta domačina brez večjih težav zmagala s 6:2. Tekma je trajala kar štiri ure. Izid tekme dvojic: John in David Lloyd - Adriano Panatta in Paolo Bertolucci 6:8, 3:6, 6:3, 18:16, 6:2. Pietrangeli daje zadnje nasvete Zugarelliju aillllllllll*'MflU»fll!lllllll>ll”ll’,mUmmlllll,lnimlm<,luullinmllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!l,|llllll|ll JADRANJE «FLYING JUNIOR» V TRŽIČU Tržačana Noe in kini zanesljivo zmagala Drugi sta presenetljivo bili sestri Bacchiega iz Peschiere V Tržiču se je včeraj končalo italijansko jadralno prvenstvo v kategoriji «Flying junior», na katerem je sodelovalo nad štirideset posadk, ki so zastopale skoraj vsa najboljša italijanska društva. Končna zmaga je pripadla tržaški dvojici Noe in Rizzi, ki je bila, razen v zadnji regati, vedno najboljša. 7 -----, ---- y V V-V4..W ‘-»J J--- Jutri bosta na sporedu srečanji Oba tržaška jadralca, ki pripadata dvojic. Ne glede na današnji spodrsljaj ostaja Italija glavni favorit za končno zmago, saj vodi z 2:1. Ž:Ijko Franulovic zopet uspešen NORTH CONWAY, 6. — Po izrednem uspehu proti Asheju je jugoslovanski teniški igralec Željko Franu-lovič zopet zmagal. V tretjem kolu mednarodnega turnirja v tem kraju je namreč premagal Avstralca Ed-mondsona po treh setih igre. boks OKTOBRA V MILANU. Mate Parlov proti Traversarci Milan, 6. - Italijan Aldo Traversare bo prihodnji izzivalec evropskega pl-vaka srednjetežke kategorije Mateja Parlova. Zmagovalec Srečanja, ki bo v Milanu prihodnjega oktobra, se bo nato spoprijel s svetovnim prvakom Contehom. Traversaro se bo medtem 16. aveste spoprijel še s Špancem Calvin. na zveza, ki je tudi, določila, da se bodo vpisi za promocijsko, prvo in drugo ligo zaključili 31. avgusta, medtem ko se bo vpis za tretjo a-matersko ligo zaključil 5. septembra. ODBOJKA Na ženskem mladinskem odbojkarskem balkanskem prvenstvu je Ro- 3:2. MOTOCIKLIZEM HELSINKI, 6. — Zaradi finančnih razlogov so organizatorji motociklistične dirke za VN nagrado Finske sklenili odpovedati tekmovanje motorjev v razredu do 750 ccm, ki je bilo predvideno za nedeljo. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA Začetek 3. oktobra V nedeljo, 3. oktobra, se bo začelo nogometno prvenstvo promocijske, prve in druge amaterske lige, medtem ko se bo prvenstvo tretje amaterske lige začelo teden kasneje. Tako je sporočila deželna nogomet- Mate Parlov 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 2 1 X 1 2 X 1 1 2 PLAVANJE LONDON. 6. — Angleški novinar Kevin Murphy, ki je star 27 let, se je moral že tretjič odpovedati, da bi preplaval Rokavski preliv. društvu Adriaco, sta se zelo mlada ir,)n,;a p„?r,3ga] Jugoslavijo in, kot je izjavil sam državni jadral- : sld selektor, sta dva velika upa italijanskega jadranja, ki doživlja v zadnjih časih hudo krizo, kar potrjujejo slabi nastopi ha olimpijskih igrah. v Montrealu. Na včerajšnji zadnji regati sta presenetljivo zmagala domačina Sain in Saccavini, ki pa sta se v prejšnjih regatah zelo slabo uvrstila, tako da sta na končni lestvici komaj četrta. Prvenstvo je, zaradi velikega števila udeleženih tekmovalcev in zaradi dobre organizacije, povsem u-spelo. Posebno razveseljivi so bili nastopi ženskih dvojic, ki so se prvič v tako velikem številu udeležile kakega jadralnega tekmovanja. «MLio.. ....... Ì, Noe in Rizzi (Trst), 2. Sestri, Bacchiega, (Peschiera) r‘S.' Bra£a JVloniefusco (Lecce) 4. Sain in Saccavini (Tržič) AVTOMOBILIZEM V ITALIJI IN NEMČIJI Ferrari jeva odločitev sprožila hude polemike v Švicarski pilot Clay Regazzoni ogorčen MANNHEIM, 6. — Zdravstveno vojnem stanju in ne zagotavlja mir-stanje avstrijskega pilota Nikija ! nega bivanja šahistom na svojem Laude se počasi izboljšuje, tako da ozemlju. bo lahko Ferrarijev pilot že kaj Pred časom je odpovedala svojo kmalu lahko zapustil bolnišnico, kjer je bil toliko dni. Preselil se bo v bolnišnico v Ludwigshafen, ki je specializirana za plastično kirurgijo. V ospredju pa so še ostre polemike, ki so sledile nepričakovani Ferrari jevi odločitvi, da prek.ne nadaljnje sodelovanje na dirkah formule 1 veljavne za svetovno prvenstvo. Polemika je celo «zajela» parlament, kjer sta dva pa") amen ta rea sprožila vprašanje predsedniku vlade, kako sta vlada in ministrstvo za turizem sprejela sklep Maranei-love hiše. Medtem pa se je oglasil tudi drugi Ferrarijev pilot Regazzoni, ki je z začudenjem sprejel vest, da se je njegova avtomobilska hiša odpovedala nadaljnjim dirkam in dejal, da se mu zdi ta sklep precej neutemeljen in nesmiseln. Švicarski pilot je bil namreč gotov, da bo poškodovanega Laudo zamenjal švedski dirkač Ronnie Peterson in da bo on sam postal prvo pilot italijanske hiše. Polemike o tem sklepu se vsekakor nadaljujejo v Italiji in v Nemčiji, kjer zadevo, kot smo že poročali, sedaj proučuje koblenška u-pravna oblast. udeležbo na šahovski olimpiadi tudi Sovjetska zveza. ŠD SOKOL priredi danes in jutri PLESNO ZABAVO Danes, 7. t.m.: ob 20.30 izvolitev lepotice Sokola. Nato ples z zabavnimi točkami ob zvokih kvinteta Praprot. Jutri, 8. t.m.: ob 19.30 koncert ansambla Iga Radoviča. Ob 22. uri tekmovanje v valčku in tangu. Nato do 1 ure ples z ansamblom Iga Radoviča. VLJUDNO VABLJENI TENIS NA ŽENSKEM EP Mirna Jaušovec že v polfinalu PREROV, 6. — Slovenska teniška igralka Mirna Jaušovec je v tem j kraju dosegla še en velik uspeh. Na : ženskem evropskem prvenstvu je ! namreč v četrtfinalu premagala • Sovjetir.jo Morozovo in se tako uvr-j stila v polfinale. Mima je premagala Sovjetinjo po treh setih igre (6:2. 5:7, 6:3). V polfinalu bo Mariborčanka igrala proti Maščikovi (ČSSR). OLIMPIADA V IZRAELU Jugoslavija odpovedala udeležbo BEOGRAD, 6. — Jugoslavija se ne bo udeležila šahovske olimpiade, ki bo jeseni v Izraelu. Tako je izjavil predsednik šahovske zveze Jugoslavije Durutovič, ki je odločitev pojasnil z dejstvom, da je Izrael v RIM. 6. — Zaključni del državnih mladinskih iger v plavanju bc 11. septembra,. v Anconi. Finalni boji teh iger v vaterpolu Pa bodo 4. in 5. septembra v Pescari. SPOLETO, 6. — Na mednarodnem mladinskem ženskem prvenstvu v tem kraju je Italija premagala Avstrijo s 4:1, Jugoslavija pa Portugalsko s 5:0. PO MONTREALU 1976 111,3 ¥ veslanju izpiljena tehnologija Vse velesile v tern športu posvečajo največjo skrb osmercu liiiuiiiiiiiifmiiiiiiriiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimuimn JUTRI V BAZOVICI Veterane lonjerske Adrie čaka naporno tekmovanje Amaterji se bodo udeležili dirke v Čedada Kolesarji veterani lonjerskega športnega društva Adria se bodo jutri udeležili dirke, ki jo prireja s startom in ciljem v Bazovici tržaški klub Pedale Triestino. Vendar se bodo Lonjerci udeležili tekmovanja v okrnjeni postavi, kajti nekateri tekmovalci se nahajajo na letnem oddihu in se ne bodo predstavili na startu. Proga bo precej naporna, saj bo dolga preko 90 km, start pa bo dan ob 9.30. Iz Bazovice se bodo tekmovalci podali preko Opčin, Proseka, Ses-ljana in Jarnelj do Doberdoba, od tu spet proti Štivanu, Sesljanu, nato mimo Mavhinj in Gabrovca do Proseka, pa po Trbiški cesti do Opčin, od tu do kamnoloma Faccanoni, nakar se bodo spoprijeli z zaključnim vzponom od Faccanonija do Bazovice. Za Adrio bosta gotovo nastopala Maver in Bonanno, verjetno pa i tudi Macarol. Predvsem prvi ima precej možnosti za dobro uvrstitev, potem ko se je v zadnjih dirkah odlično izkazal, pa naj bo to na deželnem prvenstvu, ki ga je osvojil Tržačan Dal Ben, kot tudi na drugih dirkah. Zadnjič je nastopal v nedeljo v Sacilu v izredno ostri konkurenci odličnih kolesarjev iz Veneta in Lombardije, med katerimi je bil tudi Bonilauri, dobro znan tržaškim ljubiteljem kolesarstva. Ta je pred dvema tednoma osvojil na- slov italijanskega državnega prvaka v kategoriji veteranov na dirki, ki se je odvijala v okolici Vareseja. Naslov, je osvojil v zaključnem sprintu, ko je le za las premagal nekega tekmovalca iz Lombardije, tako da je o dodelitvi naslova prvaka odločal fotofiniš. Po nedeljski dirki v organizaciji tržaškega Pedale Triestino pa bodo j člani lonjerske Adrie počivali do zad-1 nje nedelje avgusta, ko bedo nastopili na republiškem prvenstvu Slovenije v Kranju, kamor so bili izrecno povabljeni s strani kolesarskega društva Kokrica, ki je organizator te manifestacije. Lonjersko športno društvo Adria pa je moralo prenesti dirko veteranov, ki bi jo moralo prirediti 22. avgusta v okviru dirk za trofejo veterana, na kasnejši datum zaradi organizacijskih ovir. Tekmovanje bo verjetno sredi septembra. * * * Med amaterji pa bo po daljšem času mladi Sosič, skupno s svojima klubskima tovarišema Bonannom in Wrussom, nastopal .ijaJ2Q .km dolgi dirki v Čedadu. Mladi zastopniki lonjerskega društva., nima jo možnosti za uspeh, saj bodo. tekmo vali skupno z deželnimi kolesarji (drugokate-gorniki), ki ponavadi nastopajo na zelo napornih dirkah. R. PEČAR Košarkarska reprezentanca ZSŠDI, Kontovelu igrala proti ameriški ekipi News Release iz ZDA NA DIRKI PO UMBRIJI Francesco Moser glavni favorit FOLIGNO, 6. — Danes bo kolesarska dirka po Umbriji, ki bo dolga 229 km. Start bo v Folignu, končni cilj pa v Perugii. Tudi na tej dirki je glavni favorit italijanski prvak Francesco Moser, ki je letos v odlični formi. Žal, ">a ne bo na startu Felice Gimondi. Dirka bo tudi za italijanskega zveznega selektorja Martinija nova pri1 ložnost, da preizkusi formo kandidatov za državno reprezentanco, ki se bo udeležila bližnjega svetovnega prvenstva. Martini bo moral namreč izbrati 10 reprezentantov in dve rezervi. NOGOMET Deyna k Bayernu? MONCHEN, 6. — Evropski nogometni prvak Bayem iz Miinchna se te dni vneto poteguje, da bi najel slavnega poljskega nogometaša Kazimirja Deyno, ki je kapetan poljske reprezentance in član kluba Legia iz Varšave. Bayern je Deyni ponudil milijon in pol mark. Tekmovanje v veslanju je bilo v okviru pričakovanj: velika premoč tekmovalcev iz NDR. V ženski konkurenci, ki je bila na OI prvič, ni bilo to nič posebno novega, v moški pa ima uspeh veslačev NDR verjetno ozadje, ki ni izključno v učinkovitejšem sistemu treninga. Veslanje je postalo pravo merjenje tehnološkega znanja in moči. Primerjali bi ga lahko s smučanjem. Vsaka država, ali vsaka posadka bi rada imela najhitrejši čoln. V veslaškem svetu je znanih samo 5 tovarn, ki izdelujejo tekmovalne čolne visoke kakovosti. Ena je v Švici, druga v vzhodnem Berlinu, ostale tri pa v Zahodni Nemčiji. Phstška pred lesom Čolni so bili navadno leseni. Konstruktorji so uporabljali cedrovino iz južne Amerike, ta les pa postaja vedno redkejši in dražji in tovarne so se na druge surovine začele ozirati že iz gospodarskega razloga. V poštev sta zelo hitro prišli plastika in aluminij. Osmerec NDR je na primer zmagal s čolnom iz umetne mase, strokovnjaki pa so si edini, da bi bila njegova posadka prva tudi s klasičnim čolnom. Sploh tekmujejo vse vzhodnonemške posadke v čolnih domače izdelave, torej iz umetne mase in, kot rezultati kažejo, zelo uspešno. Zanimivo je, da se ostale vzhodnoevropske države še vedno poslužujejo čolnov iz Švice in zahodne Nemčije, ki so leseni ali tudi plastični. Letno prodajo iz švicarskih in zahodnonemških tovarn po 700 do 800 čolnov. Enosedežni skif, ki je dolg 8,1 m velja poldrugi milijon lir; 17,5 m -dolgi osmerec pa že lepih 5 milijonov lir. Zadnja novost v Montrealu s strani zahodnonemške tovarne, ki je imela v finalu kar 3 osmerce, ie bil trup iz lepljenega lesa in ogrodja iz aluminija. Graditelji tekmovalnih l čolnov dobivajo ideje celo pri raket- ' nih in letalskih inženirjih. S takimi posegi je tovarna uspela, da je njihov izdelek v petih letih cshujšah od 175 do 95 kg, v eksperimentalni fazi pa je že osmerec s sama 85 kg. Psihološka prednost Vsa zadeva morda ne vpliva v veliki meri na izide tekmovanj, ker so čolni najboljših v glavnem na isti tehnološki ravni. Zaradi stalnih novosti je tudi težko določiti, kakšno prednost ima ta ali ona izboljšava. Verjetno gre za psihološko prednost. Važno naj bi Mo predvsem, da imajo veslači občutek, da je njihov čoln najhitrejši. Osmerec le hitrejši V Montrealu so dosegli v 6 do 7 panog iz Miinchna (eno so jo izvedli prvič), slabši časi kot pred štirimi leti. | V poštev so seveda vzete samo finalne regate, kjer je napor največji in tekmovanje brez morebitnih taktičnih popuščanj. Vzrok za slabše čase je v glavnem v vetru. Medtem ko je v Miinchnu pihal veslačem v korist s hitrostjo od 1 do 3 m na sekundo, je bilo v Montrealu obratno. S približno isto hitrostjo je pihal proti. Zamude gredo za 6 panog od najmanj 9 sekund do največ 41 sekund. Vpliv vetra ne nudi torej jasne slike o pravi razliki montrealskih in miinchenskih finalov. Nekaj vloge odigrata seveda tudi voda in temperatura. Pri tem presenečajo rezultati o-smercev, ki so bili ob istih vremenskih pogojih znatna boljši. V Montrealu je zmagala posadka NDR, ki je 2000 m preveslala v 5’58”29, proti 6’08”94 Nove Zelandije pred štirimi leti. ZRN, ki je bila v Miinchnu peta s 8’14”91, je v Kanadi za 4. mesto veslala že v 6’06"15. Sploh je celotni montrealski finale: NDR 5'58”29 Velika Britanija 6’00"82 Nova Zelandija 6’03”51 ZRN 6’06”15 Avstralija 6'09”75 ČSSR 6’14”29 ter v malem finalu SZ 6’05"88 in Kanada 6’09”03 mnogo hitrejši od miinchenskega : Nova Zelandija 6'08"94 ZDA 6T1”61 NDR 6Ti”67 Sovjetska zveza 6'14”48 ZRN 6T4”91 Poljska 6’29"35 Očitno so torej prav pri tem najbolj prestižnem čolnu odigrale vatno vlogo spremembe tehničnega značaja, razmeroma majhna razlika (v Miinchnu 21 sekund med 1. in 6. mestom, v Montrealu pa samo 16”) pa dokazuje, da so vse posadke imele čolne vsaj približno enake kakovosti. Za statistiko kolajne iz leta 1972 in 1976: MtlNCHEN 1972 NDR 313 Sovjetska zveza 2 0 0 ZRN 1 0 1 Nova Zelandija 110 Češkoslovaška 0 11 Argentina 0 10 Švica 0 10 Norveška 0 10 ZDA 010 Nizozemska 0 0 1 Romunija 0 0 1 MONTREAL 1976 NDR 5 1 2 Sovjetska zveza 12 1 Norveška 110 Finska 10 0 Vebka Britanija 0 2 0 ZRN 0 1 2 ZDA 0 1 0 Češkoslovaška 0 0 2 Nova Zelandija 0 0 1 Prihodnje leto bo prvenstvo v Amsterdamu pokazalo, če bo tehnološki napredek lahko okrnil premoč NDR, ali pa bo slednja še vedno boljša tako glede veslaške moči kot tudi glede tehnike. OBVESTILA ŠD Primorje obvešča, da se bodo začeli treningi začetnikov In naraščajnikov v ponedeljek, 9. avgusta, ob 18. uri, na proseškem nogometnem Igrišču. * « « Tajništvo ZSŠDI sporoča staršem odbojkaric in odbojkarjev 2. skupine tečaja v Rovinju, da bo povratek jutri, 8. t.m., ob 21. uri na pomorski postaji, kjer pristaja ladja Edra. * * ♦ Turnir ŠD Polet Balinarska sekcija ŠD Polet bo jutri, 8. avgusta, priredila tekmovanje v dvojicah za «Trofejo A. Malalan». Začetek tekmovanja bo ob 9. uri v društvenih prostorih, Konkonel-ska ulica 1, na Opčinah. 115. ISTRSKI ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) 1 I ÌSBlr&SSSfSz 3i niso imeli nobenih izgub. rei 1. čete pa so zaplenili nemški lahki mitra jez nabojev streliva, mavzerico in nekaj opreme e J ■ i konja s sedlom. Nekaj orožja so sovražnikom zapde-li civilisti in borci komande mesta Koper. Oskodova-ebivalcem so vrnili blago, jim prepustili vozov e, medtem ko so bile druge tri mule pobite in veci-i razlitega. Ivzali nekateri prebivalci bližnjih zaselkov kojc , rugih ter z orožjem, motikami in vilami juriš ah na Tako je terenski delavec Bruno Perosa z italijansko odžagano cevjo ujel nemškega vojaka in mu zaplenil orožje. Zmaga nad nacističnimi roparji je močno odjeknila po vsej Slovenski Istri in dala ponovno vzpodbudo k splošnemu uporu. Nemci in fašisti pa so imeli tedaj še dovolj sil v Istri, da so se lahko maščevali za hud poraz, že naslednji dan zjutraj so navalili na Župančiče in bližnje vasi z močnejšimi silami, ki se jim partizani z največ 30 oboroženimi bor ci v Istri tedaj niso mogli uspešno upreti. Z njimi je bil tudi prejšnji dan ranjeni oficir. Ta je v Pomjanu spoznal invalida Jožeta Gunjača iz vasi Župančiči, ga obtožil, da jih je izdal partizanom in ga na travniku nad vasjo ustrelil. Sicer pa so Nemci spet vse križem kradli vino, pobijali kure in plenili živila. Slovenska Istra je bila aprila 1945 zaradi umika sovražnikovih vojaških sil, izsiljenega s pritiskom IV. jugoslovanske armade proti Reki narodnostno mešanega prebivalstva v obalnih mestih, bližine Trsta in sle italijanskih nacionalnih krogov po njeni povojni okupaciji, vse bolj pomembna. Zato je bilo treba hitro okrepiti partizanske vojaške sile, zaostriti boj in kar se da hitro izpopolniti narodnoosvobodilne odbore in jih osposobiti za takojšen prevzem vseh oblastnih funkcij v osvobojenih obalnih mestih. Da bi to nalogo čimprej izpeljali, so v noči na 10. april hiteli iz Brkinov v Istro pod zaščito borcev 2. čete člani okrožnega komiteja KPS za Južno Primorsko. Vodil jih je sekretar okrožnega komiteja France Perovšek. Četa je 10. aprila varno prispela v Istro in se v noči na 11. april pri Bočajih pridružila 1. četi. V tistih dneh je prispela pod poveljstvom Alojza Renar j a - Mačka v Slovensko Istro tudi 1. četa bataljona 2. brigade Korpusa narodne obrambe. Tako so se vojaške sile sicer okrepile, vendar so še vedno štele le okoli 100 mož. NAPAD NA NEMŠKO PATRULJO PRI BOČAJIH Dne 11. aprila je bilo v Slovenski Istri 48 borcev in funkcionarjev 1. in 2. čete ter bataljonskega štaba.** Najbližnja sovražnikova postojanka je bila tedaj komaj 2.500 m daleč, v Trebešah. V njej je bilo 50 do 60 pripadnikov 1. bataljona 137. polka 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev, ki so varovali cesto Gračišče - Oprtalj -Livade in z bojnimi patruljami 10 do 15 mož dnevno nadzorovali okolico tja do Gračišča, Gradine, Loparja in proti Buzetu. Četi sta morali ofenzivno onemogočiti sovražnikovo patruljiranje po istrskih vaseh in s tem olajšati politično delo. Zato je že v noči na 11. april krenila 12-članska bojna patrulja 1. čete v zasedo k cesti med Trebešami in Butari. Ker pa je bilo zelo temno, borci pa niso dobro poznali krajev, so zašli preblizu nekega zaselka pri Butarih. Pasji lajež je izdal njihovo navzočnost Nemcem, s tem pa je bila po oceni vodje patrulje izključena možnost, da bi budnega sovražnika presenetili. Zato so se proti jutru vrnili k četi na Bočaje. Dopoldne 11. aprila je bilo lepo sončno vreme. Štab bataljona in del 1. čete sta odšla na druge položaje. Na Bočajih je ostala le patrulja 1. čete in večina moštva 2. čete, ker so bili borci zaradi celonočnega pohoda utrujeni. Komandir čete je razporedil nujno zavarovanje, druge borce pa pustil počivati. Do 11. ure je bilo nenavadno mirno, tedaj pa sta skoraj hkrati pritekla h komandirju intendant Ivan Guštinčič in domačin Viktor Lovrečič, ter ga obvestila, da se bližajo od zaselka Jurasi, iz jugovzhodne smeri, Nemci, četa ni več utegnila zasesti najugodnejših položajev. Ker pa je imela skupaj s patruljo 1. čete očitno premoč v orožju, številu in bojaželjnosti borcev, je komandir Karel Vene ukazal, naj borci zavzamejo položaje ob vaških hišah in po dvoriščih ter napadejo Nemce, ko bodo prišli v vas iz neposredne bližine. Nemška patrulja pa ni prišla v vas, temveč je v pravilnem bojnem razporedu zavila pod vasjo proti tru-škovski šoli in skupini hiš na Kortini, zato ni bilo mogoče izvesti komandirjeve zamisli. To je spoznal tudi sam, zat< je hitro razporedil četo na zahodni rob naselja in ukaza napasti Nemce v hrbet iz razdalje 150 do 250 metrov. Ž( prvi streli so huje ranili vodjo nemške patrulje, zato ga ji nekaj vojakov poskušalo odvleči v župnišče, da bi se od tan branili. Župnik Milko Margon pa jim je pred nosom zapr vrata, zato so bežali proti zaselku Gonjači. Kakšnih dese nemških vojakov, ki se niso znašli v hudem ognju strojnii na odprtem terenu pa je zavzelo položaje ob poti in p< grmovju ter se začelo z dobro merjenimi streli energični branili. Bilo je očitno, da z obstreljevanjem na tej razdalj ne bo mogoče sovražnika potolči, zato je komandir zbral v damo skupino 6 borcev in jo poslal pod vodstvom četneg političnega komisarja Lranca Zorca proti šoli z nalogo d obide sovražnike in jim udari v levi bok in hrbet. ‘Podatki o sovražnikovih izgubah v tem boju se ne uiemaio ni v vseh poročilih enot 4. bataljona. Poveljstvo 1 čete ie norocaTo 2 aprila štabu 4. bataljona, da je padlo v boju 6 Nemcev 3 Z da so bi ranjenk Bataljonski štab je v svoj operacijski dnemik za^sM da padlo 6 sov.ažn.kov, nato pa je čez številko 6 zapisal 9 in te podati je_posM 2o. aprila stabu IX korpusa. Poizvedbe pri prebivalcih Župai m FViiHeJrlahS0 nap.adom padli le 3 Nemci (izjave Itala Gunjač „Gp°b - -f Pa"C1Cev Plscu- ustni vir). Tudi udeleženci spi pada I rane Porosa clan straže KM Koper, se spominja le treh padli sovražnikov. (Fr. Perosa, Koper, ustni vir). Le borec Mirko Oražei iz 1. cete se spominja, da so_3 padli, 5 pa so jih ranjene ujeli, pozne: pa jim je neki civilist izročil še enega ujetnika. (Mirko Oražem, pismen izjava AO IO v Kopru). bataljonskega štaba so bili tedaj v Slovenski Istri komandai Matevž Sivec, pomočnik političnega komisarja Vincenc Lukan - Em m kurir, iz obveščevalnega centra 3 člani, iz 1. čete 20 in iz druge 2 borcev, podoficirjev in oficirjev. (Poročilo komandanta in pomočnik političnega komisarja štabu 4. bat. 11. 4. 1945, A IZDG F 300/III P< ročilo poveljstva 2. čete 17, 4. 1975 — IZDG F 300/III). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ šlevilka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS » 61000 Ljubljana, Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulua (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de» lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stf3D 8 \ ’ - .4," , i v. ’* \ ; i *7. avgusta 1976 pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja fn tiska ^ ^ ZTT - Trst mmm __ ^ • ' ' -, - ' ' I ' • . ■' " ’ . KLJUB PROTESTOM ITALIJANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V VZHODNEM BERLINU Skope vesti iz NDR ne pojasnjujejo okoliščin umora italijanskega šoferja Corghi naj hi se vrnil na vzhodnonemški blok, ker naj bi tamkaj pozabil dokumente Protestna izjava federacije KPI iz Reggio Emilie in vsedržavnega tajništva stranke BONN, 6. — čeprav je minil več kot en dan od uboja italijanskega šoferja Benita Corghija na mejnem prehodu med Vziiodno Nemčijo in ZRN, italijanskemu veleposlaništvu v Vzhodnem Berlinu ni še uspelo, da bi od pristojnih oblasti NDR dobilo pojasnilo o vzrokih incidenta. «Ravnanje vzhodnonemških organov — je dejal neki italijanski diplomat — je nezaslišano, saj kljub večkratnim zahtevam in uradnim protestom smo doslej dobili le izjavo, da «je bil ubit neki človek, ki je prihajal peš iz ZRN». Kot je pozneje sporočilo itali.ansko zunanje ministrstvo naj bi Pankov obljubil popolnejšo verzijo o «nesreči» za prve dni prihodnjega tedna. Kaj se je pravzaprav pripetilo na mejnem prehodu. Za enkrat je spričo molčečnosti vzhodnonemških o-blasti vsakršen odgovor nemogoč. Možne so le domneve osnovane na izjavah in pričevanjih zahodnonem-ških obmejnih stražnikov. Corghi, 38-letni šofer iz Rubiere pri Reggio Emilii, je v četrtek malo po 3. uri prispel s svojim tovornjakom naloženim s svinjskim mesom do mejnega prehoda Hirschberg - Rudolph-stein. Potem ko je opravil vse formalnosti na vzhodnonemškem bloku je parkiral tovornjak pred carinarnico na zahodncnemški strani. Tu naj bi mu neki avtomobilist sporočil, naj se vrne na vzhodnonemško Stran, češ da je tamkaj pozabil nekatere dokumente. Da ne bi obračal orjaškega vozila na ozki cesti, se je Borghi napotil proti NDR kar peš. Nekaj minut pozneje sta odjeknila strela in nesrečnež se je zgrudil v mlaki krvi. Zahodnonem-ški stražniki so izjavili, da so takoj po streljanju vzhodni Nemci prekinili promet. Dva ali trije a-genti naj bi stekli do nesrečneža, ki je ležal na cesti in ga takoj odnesli. Kaže, da so hudo ranjenega šoferja prepeljali v bolnišnico v Jeno. vendar pa je bilo prizadevanje zdravnikov. da bi mu rešili življenje. brezuspešno. Kar najbolj preseneča pa je dejstvo, da so vzhodnonemški cariniki nekaj ur po dogodku telefonirali zahodnim kolegom ter jih prosili, naj sporočijo Corghiju, da pride po do- UPOR Od četrtka je vsem obiskovalcem zabranjen vstop v enega od samostanov gore Atos, nad katerim plapola črna zastava s srebrno lobanjo v sredi, ■ nak upora. Menihi, slab ducat, so popolnoma osamljeni, ker se nočejo poslužiti niti telefonov na baterijo, ki so v meniški republiki, kjer manjka tudi e'ektrika, edina vez med raznimi samostani. Vzrok upora je tokrat kaj resen, saj zadeva kar koledar, ki naj ga v republiki uporabljajo: ducat upornikov, ki se je zabarikadiral v samostanu, spada namreč med pristaše starega koledarja, ki se odločno upirajo uvedbi pravoslavnega kot tudi oblasti grškega primasa ter kosianitoljskega patriarha. Tako so znova prišli do izraza spori med redovniki meniške republike, ki se delijo v številne sekte vedno v boju za nadoblast. Še sreča, da tokrat. kot kaže, uporni duh nekaterih redovnikov ni, kot v še nedavni preteklosti, botroval nič kaj krščanskim izbruhom nasilja, ko so sprti menihi o-bračunavali med seboj z ognjem in mečem ter upepelili marsikateri samostan. Pa tudi če za trenutek prezremo upor redovnikov, je gora Atos kaj svojska republika, ki je že dobro tisočletje povsem neodvisna od Grčije. Po sporazumu z Atenami, je na ozemlje republike prepovedan dostop ljudem ali tudi živalim ženskega spola in vprašanje je celo, če v pogovornem jeziku menihi sploh uporabljajo besede ženskega spola, ki bi jim lahko skalile uuševni in čustveni mir. Ženske pa se ne vdajo kar tako, saj jih prirojena radovednost sili, da vsaj za trenutek pokukajo v republiko, eno od zadnjih postojank, ki jo moški držijo še trdno v svojih rokah. V turistični sezoni je zato na sodišču v Vranopolisu nešteto procesov proti kršiteljicam železnega zakona meniške republike. katere po navadi izda previsok ton glasu. nega očeta. Federacija KPI iz Reggio Emilie, katere aktiven član je bil umorjeni šofer, v daljšem sporočilu ugotavlja, da je bil nesrečnež ubit v še nepojasnjenih okoliščinah, ki so verjetno posledica vrste nesporazumov. «Kakršen koli pa je lahko vzrok uboja — nadaljuje dokument — gre poudariti, da je bil pošten italijanski delavec nedolžna žrtev nevarne meje iz političnih razkolov, ki so v današnji Evropi vse manj razumljivi in sprejemljivi. Federacija KPI iz Reggio Emilie zahteva, naj bodo okoliščine u-mora pojasnjene in v ta namen je zadolžila svoje parlamentarce, da sporazumno z osrednjim vodstvom partije zahtevajo tako od italijanskih kot od vzhodnonemških oblasti strogo in poglobljeno preiskavo. Prav tako federacija zahteva, naj bo Corgbijevo truplo nemudoma vrnjeno svojcem brez kakršnih koli diplomatskih in birokratskih zaplet-ljajev. ' V zvezi z ubojem nesrečnega šoferja je tiskovni urad KPI pod večer sporočil, da je tajništvo stranke sprejelo diplomata veleposlaništva NDR v Rimu. ki je izrazil sožalje svoje vlade za «neljub incident» ter dal prve informacije o dogodku, «ki so jih pa že posredovale agencije». «Tajništvo KPI — nadaljuje sporočilo — je odločno protestiralo zaradi dogodka, ki ga same vesti, ki jih je dal diplomat nikakor ne opravičujejo. Obenem je tudi zahtevalo strogo in poglobljeno preiskavo o okoliščinah umora ter kazen za krivce.» Vest o moževi smrti je Corghi-jevi ženi snoči sporočil italijanski dopisnik razširjenega zahodnonem-škega lista «Bild zeitung». Ženska, ki je danes popoldne sprejela časnikarje za kratek razgovor, je s tem v zvezi izjavila, da z izjemo o-menjenega dopisnika ni nihče imel za potrebno, da bi jo seznanil z dogodki. Dodala je tudi, da je mož, ki je zaposlen pri prevozniškem podjetju ARA iz Reggio Emilie, redno vozil meso iz dežel vzhodne E-vrope predvsem pa iz NDR, zaradi česar naj bi bilo zelo malo verjetno, da bi zagrešili, kakšna neprevidnost. To okoliščino so potrdili tudi Corghi je vi delovni tovariši, ki so izjavili, da si ne vedo pojasniti, kako je do incidenta lahko prišlo. Ob koncu se nam zdijo umestne še nekatere pripombe: vse od konca druge svetovne vojne je Vzhod-, na Nemčija v izjemnem položaju, izpostavljena rovarjenju Zahoda in obenem pod stalnim pritiskom Sovjetske zveze. Kljub temu je država v skopih tridesetih letih dosegla izredne rezultate tako na gospodarskem kot na socialnem področju. demokracija pa se ni razvila z istim hitrim tempom in da je danes opaziti znaten razkorak med svobodo in stopnjo razvoja države na ostalih področjih. Prav tako se nam utemeljen strah pred vtiho-tapljanjem vohunov z Zahoda ne zdi zadosten razlog in opravičilo za nediskriminirano streljanje proti vsaki senci. Tokratna žrtev te psihoze. ki meji 'že na brutalnost, je drugih primerih pa vzhodnonemški državljani, ki so hoteli skrivaj na Zahod, če je, kot, mora biti, človeško življenje ena od osnovnih vrednot sodobne družbe in zatorej še predvsem socialistične družbe, noben politični razlog ne more o-pravičiti zločinov na meji med ZRN in NDR, ki je tragično znana kot ena od najbolj okrvavljenih meja v Evropi. S takim ravnanjem vzhodnonemški voditelji kršijo načela socializma in dajejo močno orožje svojim nasprotnikom, vsem nazadnjaškim zahodnoevropskim silam, katerih glavni cilj je ohraniti «status quo» ter preprečiti uveljavitev naprednih sil. Ob prisotnosti političnih in gospodarskih predstavnikov V Kranju odprli gorenjski sejem Na sejmu razstavlja 164 razstavljavcev iz raznih držav Skromna udeležba podjetij iz Furlanije - Julijske krajine Corghijev tovornjak pred carinarnico na mejnem prehodu med ZRN in NDR. JTelefoto ANSA) Marjan Rožič, sekretar Zvezne konference SŽDLJ je danes v Kranju svečano odprl 26. Mednarodni gorenjski sejem, osrednjo sejemsko manifestacijo Gorenjske. Svečanosti so prisostvovali ugledni politični in go spodarski predstavniki iz Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik ter predstavniki Avstrije, Nemčije in Italije. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. V svojih nagovorih sta tako direktor sejma Alojz Okorn kot tudi Marjan Rožič poudarila pomen go renjskega sejma ne samo za mesto Kranj in za Gorenjsko ampak tudi za razvoj medregionalnega sodelo- vanja in mednarodne blagovne iz- .............................'J'"".....—...................»...'»■'.....'■■■■.»-m.,....,........................................................................... «POGANSKO DRŽAVO» JE HOTELA SPREMENITI V ISLAMSKI KALIFAT ■i- Verska sekta stregla po življenju egiptovskemu predsedniku Sadatu Tajna služba zajela vodjo skrajne desničarske organizacije Provokacije delavcev - Za vsak primer zvišanje mezd KAIRO, 6. — Egiptovska tajna tega sija) često dokaj nasilno posto-služba je odkrila podtalno, skrajno ] pali š «poredneži», a prav ta okoli- desničarsko versko organizacijo, ki naj bi po navedbah kairskega lista «Al Ahram» nameravala zrušiti Sa-datovo vlado ter vzpostaviti v državi nekakšno muslimansko vladavino. Člankar ne omenja števila aretiranih, pač pa zatrjuje, da je «muslimanske zanesenjake» vodil univerzitetni študent Shukri Ahmed Musta-fa, ki je sicer redno «šprical» lekcije. Vsekakor je list objavil slike Mustafe in štirih njegovih pajdašev, skratka peterice, ki si je za uresničitev načrta zagotovila sodelovanje kakih 500 oseb, pretežno mladincev in deklet. Člani «protipoganske» organizacije (Ahmed Mustafa trdi namreč, da vladajo Egipčanom'danes brezverci, katere bi bilo treba nadomestiti z ljudmi, ki Iji do pike natančno izpolnjevali vodila iz- Korana) so delovali predvsem v univerzitetnih središčih Kaira, Aleksandrije, Asiuta in Mansuraha. Njihov namen je bil, kot rečeno, zrušiti zdajšnjo vlado ter se nato preseliti v domačo puščavo ali pa na jemenske gore, kjer bi ustvarili novo, «čistejšo» družbo in z njo naselili dolino Nila. Zarotniki so pred aretacijo bivali v lepo urejenih stanovanjih, ki jih je zanje najel «princ pravoverski», kot se je poimenoval Mustafa (zanimivo bi bilo vedeti, od kod mu tolikšna finančna sredstva); fantje in dekleta so živeli skupaj, vendar po parih, kakor jih je določeval njihov duhovni vodja, ki so mu bili docela podložni. Shukri Ahmed Mustafa je organiziral celo nekakšno lastno policijo, ki je imela nalogo zasledovati in kaznovati podložnike, ki bi kršili njegova navodila. Kaže, da so ti «a-genti» s košatimi bradami (brada ščina — šlo je namreč za vidne javne incidente — je pokopala organizacijo. Kairski tajni agenti so spričo občasnih neredov čudne narave jeli zasledovati krivce in slednjič prišli na sled zarotniškemu gibanju. Shukriju Ahmedu Mustafi niso med aretacijo pomagali niti še tako presunljivo zrecitirani verzi iz Korana, niti ne vsa opravičevanja, češ želel sem znova ustvariti družbo, ki bi odkrito in zvesto sledila napotilom Islama. Dejansko je hotel Mustafa iz Egipta ustvariti nov kalifat, kakršnega je po padcu turškega cesarstva odpravil Kamal Ataturk. Pri vsej zadevi je treba pripomniti, da je svoj čas podprl zamisel o novem' fcaiifatu tudregijiitovškr jSod-predsednik Husein el Shaffe, ki je bil zaradi tega odstavljen ; nasledil ga je general Hosni Mubarak. Trdi sicer so pristaši omenjene verske organizacije povzročili v Egiptu precejšnje preglavice oblastem, saj je bilo večkrat težko opredeliti naravo raznih navidezno delavskih demonstracij; v tem smislu namreč, ali je šlo za manifestacije zgolj socialne narave ali pa morda za. izgrede, ki so jih pod nekakšno sindikalno krinko izzvali Mustafi pokorni študentje. Zadeva še sedaj ni bila pojasnjena, a za vsak primer — namreč v dvomu — je predsednik vlade Mah-mud Salem najavil, da bo najpozneje do konca tekočega leta delavstvo deležno «občutnih mezdnih poviškov». bil nesrečen italijanski delavec, v je za muslimane nekako simbol sve- i!iiiiiiiiiimiiuiiiiiiii!Himiiiiiifiiimiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnfui,in,inilimimi|||||mn|||||||||ri|| ZARADI BRUTALNE POLICIJSKE REPRESIJE Mevarno stopnjevanje napetosti v Sowetu Agenti tudi včeraj streljali na demonstrante in ubili študenta kumente, ki jih je pozabil pri njih. To potrjuje domnevo da je nesrečni šofer pozabil na mejnem prehodu dokumente in se je zato napotil proti NDR, vprašanje pa je, ali je mogoče, da vzhodnonemški cariniki niso bili seznanjeni z incidentom. Ali je možno, da so policisti streljali proti njemu, le ker naj bi ubral — kot trdijo nekateri — stezo, ki je namenjena izključno tovornjakom? Ali je to zadosten razlog, da stražarji pokosijo človeka z rafalom iz brzostrelke? Smrt Benita Corghija je povzročila veliko zaprepadenost v Rubbie-ri, majhnem mestecu pri Reggio E-milii, kjer so nesrečneža vsi poznali kot marljivega delavca in skrb- JOHANNESBURG, 6. — Brutalna represija južnoafriškega rasističnega režima je tudi danes zahtevala nekaj človeških žrtev v Sowetu, orjaški črnski četrti Johannesburga, kjer že nekaj dni plamti ogenj upora. Policija, ki je pred dnevi obkolila četrt in jo dejansko osamila od ostalih delov mesta, je znova streljala na temnopolte demonstrante, predvsem študente, ki so v sprevodu po mestnih ulicah pozivali delavce, naj ne gredo v službo. Po pričevanju očividcev naj bi agenti streljali na skupino fantov, ki so skušali zažgati avtobus. Vsaj eden od demonstrantov je bil ubit, številni drugi pa so bili huje ranjeni. Med jutranjimi spopadi naj bi umrl tudi neki temno-' polti delavec. Nesrečnež, ki se je peljal z avtobusom v službo, naj bi skušal skočiti z vozila, ko so ga naskočili manifestanti. Pri padcu je udaril z glavo ob pločnik in obležal v mlaki krvi. Po pričevanjih časnikarjev in očividcev naj bi dosedanji obračun spopadov med policijo in demonstranti v Sowetu bilo vsaj 8 mrtvih in nekaj desetin ranjenih, medtem ko policija govori le o dveh smrtnih žrtvah. Načelnik južnoafriške policije je izjavil, da je položaj še izredno napet in da se izgredi nadaljujejo. Policijski oddelki, ki so v pripravnem stanju v vsej državi, so bili znatno okrepljeni Iz Capetowna pa medtem poročajo, da so študentje tamkajšnje univerze za mešance sklenili nadalje- vati v nedogled s stavko v znak solidarnosti z žrtvami brutalne policijske represije v Sowetu. BERGAMO, 6. — Policist je z brzostrelko hudo ranil mlada švicarska turista, ker ju je zamenjal za tatova. Zgodilo se je v prvih večernih urah v naselju Celadina. Devetnajstletna Gerard Morel in Margot Phaffi iz francoske Švice sta dospela v Italijo pred 10 dnevi z av-tostopom. Ko sta dopotovala v Ce-ladino, je bil že mrak, zato sta se odločila, da poiščeta primeren prostor za šotor. Preskočila sta o-grajo otroškega vrtca in jela pripravljati šotor v vrtu, ko so ju zapazili bližnji stanovalci; misleč, da gre za hudodelce, so poklicali policijo, ki se je koj odzvala. ■ Medtem ko je šofer policijskega avta ostal za volanom, je njegov kolega oborožen z brzostrelko vstopil v vrt in videl premikajoči se senci. Pustimo, naj sam razloži, kako se je vse skupaj pripetilo. «Naperil sem brzostrelkino cev v smer senc, vendar proti tlom ter ustrelil, da bi neznance prestrašil. žal se je mladenič, očitno preplašen, vrgel na tla in krogla ga je zadela v prsi.» V resnici je strel Gerardu pre- Na svobodi skoraj vsi pripadniki zloglasne portugalske tajne policije PIDE laburista Cairnsa, sprožiti podobno preiskavo — ker naj bi avstralski vojaki pobili lepo število vietnamskih civilistov, zlasti žena in otrok, vendar jo je zaključil koj naslednjega dne, češ da niso toži-telji predložili nadrobnejšega dokaznega gradiva. Podobno stališče je obrambni minister zavzel tudi sedaj, ko je bil za televizijsko oddajo «This day tonight» intervjuvan psihiater, kateremu je avstralski vojak, povratnik iz Vietnama, naročil, da pove resnico o strahovitih zločinih proti vietnamskemu neoboroženemu ljudstvu. i Avstralski vojaki so'mučili in' u-bili najmanj 26 civilistov z, ženami in otroki- vred. Sam psihiatrov varovanec je pod prisega priznal, da je posilil več vietnamskih'žensk, pa jih' tildi pobil skupnčT.z. maSim Sam, tako zatrjuje psihiater,, se globoko kesa in želi, da se slednjič kolikor le mogoče popravi krivica. In kaj je na vse to dejal minister Krilen? Da nikakor ne bo dovolil anonimnemu človeku^ blatiti ugled avstralske vojske in da bo sprožil zadevno , preiskavo, brž kb bo seznanjen z imeni posameznikov ter enot, ki riaj bi bili vpleteni v domnevne zločine. Upati,, je seveda, da bo tožitelj pogumno odvrgel oklep anonimnosti ter nanizal vse podrobnosti o omenjenih strahotah ; v nasprotnem primeru bi pač napravil žrtvam medvedjo uslugo. « ZARADI TEŽKEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V DRŽAVI - Kljub ustalitvi lire optimizem neupravičen Previsok zunanjetrgovinski primanjkljaj in velika zadolženost s tujino • Francoskemu franku trda prede RIM, 6. — Že dober mesec se tečaj lire nasproti ameriškemu dolarju giblje pod 840, pa tudi sicer se zanjo nadaljuje obdobje stabilnosti, ki se je pričelo koj po hudem padcu njene vrednosti 5. maja. Tedaj je menjava dosegla kar 915 lir za dolar. Uvedba obveznega brezobrestnega bančnega pologa pri na- za ameriški dolar (835,10); 336.65 lire za švicarski frank (337,53) 167,735 lire za francoski frank (168,83); 1.495 lir za funt šterling (1.497,025) in 328,72 lire za zahodno-nemško marko (329,165). Količniki vrednostnega padca lire so pa naslednji: 32,97 (včeraj 33,08) nasproti vsem tujim valutam; 30,50 (30,43) kupu valut (ravno tako 5. maja), i nasproti dolarju; 36,11 (36,29) najt vu6 j3 veljavnost je bila v pre- sproti valutam Evropskega skupne teklih dneh podaljšana za nadaljnje ga tržišča. Podatke je zbrala Banca AOSTA, 6. — Britanski hribolazec John McEnglish (22 let) zlepa ne bo pozabil nesreče, ki se mu jr pripetila na pobočju Mont Blanca. Padel je 150 m globoko in pri tem zadobil lfe lažje poškodbe, čemur prvi reševalci še verjeti niso mogli. tr; mésecè, kakor tudi poznejša normalizacij,. notranje-političnega položaja (po volitvah), sta torej, kot vse kaže, blagodejno vplivala na gibanje lire, saj sta omogočila postopno dosego bolj realističnega in trajnejšega tečajnega razmerja. Tudi vaiutni priliv po zaslugi naraščajočih tujskih turističnih "tokov na začetku poletppw.ggj;one je pozitivno .učinkoval, na. plačilno bilanco ter vzpostavil določeno .ravnovesje med - povpraševanjem po tujih de-na t. h sredstvih potrebnih za uvoz surovin in raznega blaga in pa u-strezno ponudbo na domačem de-narnem-trgu. Ta okoliščina-je-razbremenila emisijski zavod 'Banca d. Italia potrebe, da še naprej v takšni meri črpa sredstva iz lastnih zalog za zadovoljitev zahtev uvoznih podjetij. Kljub vsemu temu ni seveda bo-, dočnost italijanskega denarnega trga rožnata. Nè gre namreč pozabiti, da bremeni' zunanjetrgovinsko bilanco izredno visok primanjkljaj, ki se je nakopičil že v začetku tekočega leta in da je tudi sicer Italija hudo zadolžena nasproti tujini zaradi dosedanjih izdatnih mednarodnih posojil. Položaj lire nasproti tujim valutam .je bil danes v bistvu na ravni prejšnjih dni, Po izračunih menjalnega urada (UIC) so bili'tečaji sledeči (v oklepaju včerajšnji): 835,90 lire ..............................I.................................................................................................. LIZBONA, 6, — Portugalsko demokratično prebivalstvo je zajel val ogorčenja spričo vesti, da so pristojna oblastva meni nič tebi nič izpustila na svobodo skoraj vse pripadnike zloglasne tajne -po-, licijske službe PIDE. Gre za krvo- ! ločno organizacijo, ki je za časa Salazarja in Caetana spravila na drugi svet po groznih mučenjih nič koliko nasprotnikov fašističnega režima. Koj po revoluciji pred dvema letoma, ko je bila zrušena diktatura, so pozaprli nad 2.000 pripadnikov PIDE — danes jih sedi za zapahi le še 22! Zadnji je bil izpuščen na,svobodo 22. julija bivši podravnatelj Pl DE José Sacchehtti, ki - je • z Bar- Jehovci pri krstu bierijem Cardosom sodil v sam ili- erarhični vrh zloglasne, policij^ pustili so • ga sicer na , začasno svobodo. ,Enako Velja za Abilia Kresa in, Galanteja Rodrigueša Rega. Sklepe o izpustitvi pripadnikov Pl DE je sprejel kap. Sousa e Castro, član revolucionarnega sveta in sedaj načelnik preiskovalne komisije, ki preučuje v delovanje tajnih gentov. Vest o vsem tem je sprožila o-stro reakcijo socialističnega poslanca Raula Rega, kv so ga podprli tudi predstavniki drugih političnih skupin. : i Avstralski vojaki hladnokrvno pobijali vietnamske otroke SYDNEY. 6. — Avstralska vlada bo slej ko prej prisiljena uvesti novo preiskavo o ravnanju lastnih vojaških enot na južnovietnamskem ozemlju med, vojno, ki se je,. kakor znano, zaključila z zmago vietnamskih partizanov oz. hanojske drl desno stran prsnega koša in j vojske. zdravniki so si pridržali prognozo. I Obrambni minister, konservativec Ranjena pa je bila tudi njegova Killen je že pred dnevi moral pa kovnim vajam je bil svojevrstni , krst .(na sliki)" novih^Dristaše^ Te družica. |zahtevo bivšega .predsednika vlade,' verske ločine- v nekem rimskem bazenu. (Telefoto ANSA) d'Italia, Zdajšnja ustaljenost lire je prišla po večmesečnih težkočah, zaradi katerih so se italijanske valutne rezerve zaskrbljivo zredčile. Dne 20. januarja letos so pristojni organi spričo krčenja teh rezerv, ki je o-nemogočilo nadaljnjo podporo liri, sklenili zapreti uradni menjalni trg; dejansko jc.Rila.s, tem. začasno, ukinjeno uradnp kotiranje lire, pač pa se je takšno,Rotiranje nadaljevalo na prostem trgu za potrebe zunanjetrgovinskih dejavnosti. Menjalne operacije na uradni ravni so se znova pričele šele 1. marca, a medtem je valutni pretres postajal čedalje zaskrbljivejši; lira je izgubila približno 15 odst. na svoji vrednosti, in to kljub nekaterim ukrepom za omejitev likvidnosti (nor. novišanje uradne obrestne mere). Vrednost lire nasproti dolarju je vrtoglavo padla od 800 (lir za dolar) dne 11. marca na 879 dne 17. marca in na 898 dne 12. aprila. Nastop resne politične krize v trenutku, ki je bil za italijansko gospodarstvo prav posebno težak, je še pospešil drsenje lire navzdol: 3. maja je dolar veljal že 900, dva dni pozneje pa kar 915 lir. če snu si v Italiji spričo postopnega okrevanja lire oddahnili (ne smemo sicer niti za hip pozabiti, da nas po vsej verjetnosti čakajo še trdi časi, tako vsaj napovedujejo ugledni ekonomisti), pa so zašli Francozi v kašo: frank je namreč zdrsnil tako globoko, da tega v Parizu zlepa ne pomnijo. Njegova vrednost je občutno padla nasproti ysem pomembnejšim tujim valutam | in danes se' je prvič zgodilo, da sta j za nakup švicarskega potrebna'več • kot dva francoska franka (2,01), ! medtem ko je za ameriški dolar potrebnih skoraj 5 (4,99 proti včerajšnjim 4,95). Drsenje franka se je začelo že 15. marca, od kar ni pač več v monetarnem sistemu Evropske gospodarske skupnosti. Do današnjega dne je izgubil 11,1 edst. na vrednosti nasproti marki, 14 odst. nasp~o-ti švicarski valuti in 9,3 odst. nasproti dolarju. To naj bi bila posledica zgrešene politike emisijskega zavoda «Banque de France», ki je pred kratkim zvišal obrestno mero od 8 na 9,5 odstotka, da bi zavrl inflacijo. Ukrep je bil po sodbi izvedencev potreben tudi zaradi na povedi o povečanju primanjkljaja v državnem proračunu (15 milijard frankov) in visokega deficita v trgovinski bilanci (7 milijard). , Komunistično glasilo «L’Humam-té» je zvrnilo krivdo za poslabšanje položaja franka na podjetniške kroge, ki naj bi umetno povzročili padec vrednosti domače valute, da bi tako povečali izvoz oziroma konkurenčnost francoskih izdelkov na tujem. menjave. Manifestacija pa je važna tudi, ker imajo proizvajalci možnost, da se neposredno predstavijo potrošnji in tako preverijo pravilnost svoje proizvajalne politike. Naloga proizvajalnih enot je namreč, da razvije tako produkcijo, ki bo v največji meri ustrezala zahtevam tržišča, zato da se izogne nepotrebnemu in nerentabilnemu ležanju blaga v skladiščih. Marjan Rožič je poleg drugega o-menii tudi koroško vprašanje, ki lahko postane ovira pri razvoju blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo. Na sejmu razstavlja na približno 15 tisoč kvadratnih metrih skupne razstavne površine 164 razstavljavcev, od tega 125 domačih in 39 tujih, ki skupno predstavljajo 274 proizvajalnih enot. Od tujih razstavljavcev je največje število iz Italije in Avstrije. Prisotni pa so tudi razstavljavci iz Azije. Letos je predstavništvo iz naše dežele v primerjavi s prejšnjimi leti bolj skromno. Sejem je splošnega značaja, vendar je opazit; poseben poudarek na predmetih široke potrošnje, na pohištvu in na kmetijski mehanizaciji. Vse razstavljene predmete lahko obiskovalci kupijo in zato so tudi predvidene posebne skontirane cene. Dobro obiskana je tudi razstava malih živali, ki pritegne posebno mlade obiskovalce. Glede na to, da se sejem vrši v času dopustov, ko gre skozi Kranj izredno visoko število turistov, je zelo dobro opremljen in založen gostinski center, ki nudi o-biskovalcem obilo sence in vse domače gorenjske specialitete. Organizatorji predvidevajo tudi letos dober obisk in računajo na najmanj 50 tisoč obiskovalcev. Naj na koncu še omenimo, da je Gorenjski sejem le ena izmed manifestacij v programu sejemskih delavcev v Kranju, ki predvideva poleg tega še spomladanski sejem kmetijstva, . sejem civilne zaščite, sejem malega gospodarstva, jesenski obrtniški sejem ter novoletni sejem, ki vsako leto zaključi dejavnost kranjskega razstavišča. J. K. festival (Nadaljevanje s 4. strani) momenfjé', ko se prikaže skupina tifoznih partizanov, ki se premikajo kot «zombiji», živi mrtveci kake grozljivke. Croatia film iz Zagreba je predstavila slabo izdelani in konformistični otroški film Mate Relje «Vlak u snijegu» (v koprodukciji z Radno zajednico filma). Končne ■memo tri filme v proizvodnji CFS iz Košutnjaka in A-vale film iz Beograda, ki se je po-vrn-la k proizvajanju filmov. Branka Bauerja «Salaš u malom ritu» je nadaljevanje lanskega «Zimovanja u Jakobsfeldu», otroška in vaška varianta partizanskega filma, vendar brez posebnih zaslug. Jovana živanoviča «Naivko» slabo in celo dolgočasno obdelava zgodbo slikarja - naivca ter ne izkorišča dobre igre Živojino-viča, Samardžiča in Vujisiča. Svetislava Pavloviča «Vojnikova ljubav» je prekriti in slabo izdelani propagandni film. Od A-vale film bi pričakovali kaj boljšega. V genovski banki naropali 80 milijonov GENOVA, 6. — Izvrstno izurjena skupina roparjev (5 ali 6, število pač še ni bilo dognano) je davi bliskovito oropala denarni zavod Banca Passadore v samem mestnem središču, sicer v najsodobnejši četrti Piccapietra. Plen znaša oko-, d 80 milijonov lir v gotovini. Na-padalci, ki so imeli zakrite obraze ter so bili oboroženi z brzostrelkami in revolverji, so pobegnili z avtomobilom vrste mini. Prikazanih je bilo nekaj kratkih in dokumentarnih filmov, ki so bili nagrajeni na specializiranem beograjskem festivalu. Najboljše delo je gotovo Bale čengiča «Život je lijep», s katerim se je po več letih režiser celovečernih filmov povrnil na delo: ta kratki film je morda njegov najboljši proizvod. Med ostalimi filmi omenimo Živka Nikoliča «Prozor» (primer zanìm’np beoaraiske dokumentarne šole v proizvodnji Du-nav-film) nato pa Stola Popova «Australia, Australia», Darka S. Mara «Granica». Zlatka Grgiča «Truba, riba, šešir» (proizvodnja Zagreb-film. serija Maxi Cat), Jožeta Pogačnika «Sarabanda ia 17. regiment»; zanimivo delo Lordava Zafranovida «Rad zida grad» (dokumentarec n Si”’'N v proizvodnji zagrebške Adrie film), Zlatka La-vaniča «je^an g jp Rajka Maksima» in Zorana Jovanoviča «An-tidogmin». Zagrebška hiša Zagrèb-film nam je tudi. prikazala pregled svoje proizvodnje, v katerem je bilo manj risank, po katerih je podjetje najbolj znano (videli smo Borošakov «Univerzum», nekaj Grgičevih minifilmoi) in Zaninoviče-vo epizodo iz serije profesorja Baltazara), kot igranih in dokumentarnih del (omenimo Krsta Papiča «.ledno molo putovanje:> in Anta Baba je «Stariče» s fotografijo Tomislava Pinterja). Festival je pripravil tudj dr» zelo zanimivi razstavi, eno filmskega zmčaja (132 lepakov jugoslovanskih filmov, ki predstavljajo pomembno dokumentacijo), eno pa likovnega (razstava jugoslovanskih grafikov). Nazadnje naj omenimo, da se nam je po zaslugi Jadran filma nudila priložnost za srečanje z velikim ameriškim režiserjem Samom Peckinpahom in z angleškim direktorjem fotografije Johnom Coquil-lonom, ki sta v Jugoslaviji posnela koprodukcijo «Cross of Iron». ' M % M.