Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 181. Izven Ljubljane 8 vin.	V V 0» 9. flVflUSlfl 1912.
Leto XL
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26'— n pol leta „ . „ 13'— u četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 35'—
V LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— sa en meseo „ . „ 2'—
f opravi pralen« UMsCni K 1*70
Inserati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat .... n 13 „
sa trikrat...... 10 „
sa večkrat primeren popust.
Poslano In reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izhaja:;
TBak dan, lzvzemil nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
SS3T Oredntttvo Je t Kopitarjevi ulici štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je t Kopitarjevi ullol štev. 6. sn Avstr. poštne bran. račun ŠL 24.797. Ogrske poštne bran. račun št 26.511. — Upravuiškega telefona št. 188.
W Današnja številka obsega 6 strani
Čemu se Mle?
Ne preide dan, da ne bi človek naletel po naših liberalnih 'časopisih na notice sledeče vrste: »A. B. svoječasno navdušen Triglavan, jc začel vsak dan hoditi k izpovedi« ali »X. Y., prej naroden naprednjak z dušo in telesom, zdaj pridno pritiska kljuke v farovžu« ali: »Kdo bi si bil mislil, da bo Z. U., nekdaj vnet svobodomislec, kar naenkrat začel za žive in mrtve agitirati za S. L. S.?« Seveda so v liberalnih očeh vsi ti sami izdajalaci, neznačajneži, hinavci in koristolovci.
Če bi pa hoteli naši liberalci ta za,-ftje vsekakor žalostni pojav trezneje in hladneje presojati, bi se nad tem ne čudili tako, kakor sc čudijo. Spoznali bi namreč, da je čisto naravno, da se inteligenca, kolikor je ni prestopilo v soc. demokraški tabor, čedalje bolj nagiba k S. L. S. Uvideli bi pa tudi, da ni temu dejstvu iskati vzroka zgolj v motivih nižje vrste. Tisto peščico liberalcev, ki očita svojim bivšim somišljenikom egoizem in koristolovstvo. ker so se naši stranki približali ali so popolnoma vanjo prestopili, drži pri na-rodno-napredni stranki večinoma tudi samo lastni interes, čeprav se tega vselej ne zavedajo. Pravih svobodomisjel-icev je prav malo. Veliko jih pa pri liberalni stranki vztraja le vsled lenobe mišljenja.
Oglejmo si vrste tistih inteligen-tov, ki liberalizmu hrbet, obračajo. Veliko jih je takih, najbrže večina, ki sploh nikoli niso bili liberalci, oziroma nasprotniki krščanskega svetovnega nazora. Ni jih malo takih, k'i so pripadali svobodomiselnim akademičnim društvom, pa so kljub temu svoje verske dolžnosti saj v minimalni meri izpolnjevali. Liberalizem mnogih je obstojal samo v tem, da iz navade »Slovenski Narod« brali in se nekoliko njegovih svoj čas res mamljivih fraz navzeli. Nemalo jih je zapeljala šola, oziroma različne zgodovinske bajke, ki jih je pravil kak profesor. Na dnu srca pa je živela katoliška vera. Mnogo pa jih je zapadlo liberalizmu le zaradi su-gestivne moči tiste bahavosti slovenskega svobodomiselstva, ki je devala vse v nič in vse opsovala, kar ni prise-
LISTEK.
Sirenska tri.
Bretonska povest. A. le Braz.
IV.
Se tisti večer sem prišel po preprostem naključju do jasnosti . . . Skoraj vse popoldne sem blodil po loqueltaz-rkih skalah. To jc morda najlepša točka celega otoka. Tukaj se jc nemara prosta igra narave podvrgla mogočnim v-stetičnim zakonom. Velikanske granitne skale so sameodsebe vpodobile pradavno svetišče, razpadajoč, mogočen, čaroben tempelj. Stebri, oboki, okna. skozi katera gledaš v neskončnost, ne manjka krasu tega tempelja iz Pravljičnih časov, te mojstrske zgradbe jn'asil. Kupola nebesni obok, preproga K°t žamet, mehka livada. Morje je vdrlo Jko7.j široko razpoko in se razlilo v saltih malih tolmunih, ki so služili v barbarskih časih gotovo za razna skrivnostna umivanja.
Res ni neverjetno, da bi ne bil imel stari keltski kult narave nekoč eno svojih svetih mest v teh skalnatih prostorih. še dandanes vozijo matere svoje otroke moškega spola takoj, ko shodijo, tja in jih trikrat ob plimi potopilo v valove, ko so jim prej ukazale trikrat teči okoli vsega tolmuna. Na ta način se posvetijo morju in so varni pred vsemi zlimi močmi čarovnije. Od tega Časa so pod varstvom svetega Gil-
galo na »naprednost« klike in vsakega nagnala z »mračnjakom«, ki ni brezpogojno veroval v liberalni koran.
Da se jc polagoma izvršil preobrat h katoliški ali k soc. demokraški stru-ji, jc kriva edino liberalna stranka. Njeni nazori niso pognali globokih korenin, ker se je 1. preokrenil duh časa, 2. ker jc njeno »kulturno« delovanje vstajalo vedno le na površju, 3. ker ni gospodarsko in politično nič delala.
O tem, kako je v celem civilizova-nem svetu prav v zadnjih časih nastopila velika kriza, ki je povzročila tako v boljših duhovih kakor v masi v marsikaterem oziru nek preobrat na boljše, neko teženje po verskih idealih, neko objekt ivnejšo presojo delovanja Cerkve, neko skepso glede na moderno znanost, ki svojih velikih obljub ni mogla izpolniti — o tem danes ne bomo pisali. Tudi ne o tem, kako površno je bilo izobraževalno delovanje slovenske liberalne misli, ki sc je omejevalo večinoma lc na, prazne narodnjaške fraze, kroke, plese in posnemanje različnih izrodkov sodobne kulture. O tem so akti žc davnej sklenjeni in v tem se strinjajo z nami tudi tisti naši nasprotniki, ki znajo globlje misliti in plemenitejše čutiti.
Prav tako pa, je izven vsake diskusije dejstvo, da jc liberalna stranka vsled svoje politične in gospodarske nezmožnosti morala odbiti od sebe vse boljše elemente. S. L. S. oziroma kato-liško-narodna stranka je začela prva organizirati delavstvo, liberalna ni imela zato nikoli nobenega zmisla, S. L. S. je povzdignila takoj izpočetka glas za razširjenje voiivne pravice in popolno demokratizacijo javnega življenja, stremi resno od nekdaj tudi za politično enakopravnostjo žene, liberalci so se temu zmirej z vsemi štirimi upirali, S. L. S. je zasnovala zadružništvo, ki je našega kmeta odrešilo, liberalna stranka je zadružništvo z najgr-šimi sredstvi od rojstva sem preganjala, S. L. S. je začelo akcijo za povzdigo vseh panog našega gospodarskega življenja in se je zdaj lotila, izrabe vodnih sil na Kranjskem, liberalci ne znajo nič drugega kakor zabavljati, S. L. S. skuša ■/. vsemi močmi uresničevati politično in kulturno edinstvo s Hrvati, liberalci so o tem le frazarili, S. L. S. je organizirala ljudsko izobrazbo in jo zanesla v zadnjo vas v naši domovini,
dasa — bretonski »Veldaza« — ki je po ljudski veri dolgo živel v tem kraju in. ga posvetil.
»Pred davnimi časi, gospod, so imele dvanajstere device tu svoje poletno bivališče. Nazunaj so bile lepe kakor angeli, toda imele so črne, demonske duše. Kam so hodile pozimi — tega ni vedel nihče. Morda so hodile v gosti morski megli naravnost v pekel. Toda takoj, ko je solnce zopet posijalo z neba, so se žc vračale, priplavale so r. gornjim delom telesa nad vodo, da se je zdelo, kakor bi bili valovi gube njihove obleke. Nikdar niso prišle na suho, kajti ko so prišle iz vode, so mogle le lezti. Tako so torej ostajale, v bajar-jih ob vznožju skal in so se bavilc tam ves dan in ob mesečini tucli vso noč s svojimi najljubšimi opravili. S petjem so si najraje kratile čas. Da bi omamile srca mladeničev, so pele mile pesmi in dolge ljubezenske speve in mladeničev srca so sc pustila omamljati. Mnogo jih je darovalo svojo mlado življenje dvanajsterim devojkam. Mnogo jih je celo zapustilo svoje zaročenke in stare stariše, da so se posvetili gotovi smrti. Tedaj se je Bog usmilil otoka in mu poslal svetega Gildasa. Svetnik, ki je bil škof, je dal sirenam poljubiti svoj prstan. Toda poljubi so tako vroče goreli na njih ustnicah, da so glasno tožeč odšle. Ofl tistih dni jih ni bilo več, videti na teh obrežjih — tako vsaj trdijo stari ljudje.« Vse to mi je pripovedovala pastirica, edino človeško bitje, ki me je srečalo v tem divjem kraju.
liberalna stranka pa jc izplesnjila v či-talniških kotih.
Čemu se sedaj čudite, da vas tudi inteligenca zapušča? Saz vas po lastni krivdi. Nc neznačajnost in koristolovstvo, trezen razum, zdrava sodba, želja ljudstvu koristiti, nagiba tudi te kroge ali k nam ali k socialni demokraciji. Koristolovcev je res tudi gotovo število, toda to je neizogibno, je pri vsaki stranki tako, je bilo tako tudi pri liberalcih in bo tako povsodi, dokler bodo ljudje iz krvi in mesa. Trdno organizirani stranki, ki dela, ima dobro vodstvo, je z ljudstvom vedno v stiku, umeva potrebe časa, varuje disciplino, se par ljudi, ki se ji samo zavoljo ljubega kruhka na frak obesijo, ni treba bati. Ako bo naša organizacija dobro funkcionirala in ako bo stranka po svoji poti nadaljevala in kakor doslej ustvarjala pozitivne vrednote ter svoje. ljudi vzgajala, bo imela same zavedne pristaše in tudi zadnji bodo lahko postali prvi, da se poslužimo besed iz evangelija.
Liberalci naj sc pa lc naprej ču-dijo. _
Mmm ram mm i Krm;. \wmm Čuvajo.
(Izvirno poročilu »Slovencu« iz Zagreba.)
DEVETI DAN BAZPRAVE,
(Dalje.)
Zagovornik Popovič.
Nato izprašuje psihiatra zagovornik dr. Popovič.
Dr. Popovič: Ali ste preiskali Juki-čevo oko?
Veščak: Ne.
Popovič: Ali je mogoče na gotovih izpremembali očesnega živca dognati abnormalnost možga n ?
Veščak: Da, to je mogoče!
Popovič Ali jc Jukičeva sestra lue-tična?
Veščak: Da.
Popovič: Ali ni morda hereditarno luetična ?
Veščak: Za to ni nobenih znamenj.
Na nadaljna vprašanja izjavi dr. Žirovčic, da ni izključena možnost, da hi ne bil tudi alkohol mnogo pripomogel k temu, da je Jukič izvršil atentat.
Dr. Popovič: Ali je bila Jukičeva volja za časa atentata svobodna?
Bila je komaj petnajst let stara; kazil jo je debel vrat, bila je revna, slabo zraščena, in gledala je vame s čudovito globokimi, žalostnimi očmi. Kakor mi je povedala, je bila krava, ki jo je pasla, last čuvajev na svetilniku. Stopala je tesno ob meni in vlekla za sabo živinče, ki je žalostno mukalo.
Lahka, siva koprena je zavila polagoma vse stvari. Hiše v daljavi so se videle, kakor da čepijo nizko na tleh pustinje. Velikanski zidovi — premični zidovi morja so oklepali otok. Polni glasovi orgel so doneli iz nevidnih daljav skozi vzduh. Pred nama na višini se je pravkar užgala električna luč na svetilniku Creach in ta nenadoma vzplamtcli, bledi ogenj na črno-belo pisanem pošastnem stebru jc šc pomnožil svečanost te ure.
Plaho in v svojem rjavem volnenem plašču tresoč sc od hlada je dekle nadaljevalo: »V tem kraju se, niso več nikdar pokazalo, toda na kelernskem obrežju sc jih še vedno sliši in v svetlih nočeh se baje lahko vidi, kako ovijajo v mesečini svoje dolge, mokre lase, da se jim posušijo. Toda samo enajst jih je, teh morskih devic . . .«
»Ah! In kaj sc jc zgodilo z dvanajsto?«
»Dvanajsta? . . . Poveln Vam . . . . Stari ljudje trdijo, da jo je pred sto, morda tudi pred tisoč leti, ujel lastnik Cadorana v svojo mrežo. Slučajno, pravijo nekateri, toda bilo je več, kajti vila sc je namreč pustila ujeti, ker jc ljubila tega moža, ki jc bil najponosnejši
Dr. Žirovčic: Na to ne morem in nočem odgovoriti.
Dr. Thaller: Ali bi sc z Bontgenovi-mi žarki ne dalo ugotoviti, če Jukiču res manjka kost, v čeljustih?
Dr. Žirovčic: Na to ne odgovarjam, ker to ni moj posel.
Nato govori dr. Žirovčic o Neud-hardtu in pravi, da je podvržen hipnotični sugestiji, iz česar pa še ne sledi, cla bi moral biti podvržen tudi bdeči sugestiji. Opazoval ga je tekom cele razprave in dobil vtis, tla je to eden naj-razboritejših obtožencev, popolnoma hladan in flegmatičen za vsak dogodek.
Zagovornik dr. Katušič vpraša ve-ščaka, kako si tolmači okolnost, da je. Jukič govoril, tla, ga je sram, ker že pol Zagreba ve, tla namerava ubiti. Čuvaja, pa tega še vedno ni storil? Ali pripozna, tla je k temu mogla kaj doprinesti norost?
Dr. Žirovčic: Na to vprašanje ne od-govarjam.
Predsednik odredi nato polurni odmor.
Drugi, veščak.
Pokliče sc drugi psihiatrični izvedenec. dr. Lang, da poda svoje mnenje o Jukičevem duševnem stanju.
V začetku svojih izvajanj prizna dr. Lang, tla je Jukič silno rievrasteničen človek; začasa pubertete se jc opažala na njem velika razdražljivost. Tedaj je prišel v šoli v konflikt s profesorji; trpeti ni mogel, da bi bil kak njegov sošolec kaznovan.'Za tem jo. nastopil za, neko dobo mir. Pri vojakih sc jc zopet pojavila razdražljiva slabost živčnega sistema in Jukičeva Odiseja se iznove. prične. Dezertira, pa se kmalu sam vrne; obsodijo ga radi bega, končno pa radi duševnega stanja odpuste od vojakov. Potem je iskal službe, a je ni mogel dobiti, kar ga je moralo ogorčiti. Zraven so prišle šc politične stvari Hrvaške, ki so ga izredno razburjale. Vse to jc v njem obudilo misel na atentat. Storil je sklep, pa se mu zopet odrekel. Toda atentat v peštanski zbornici je bil njegova osoda: Zopet se je oprijel svojega načrta in ga tudi izvršil. Iz loka ccle razprave je bilo mogoče spoznati, da je Jukič ta atentat zavedno zasnoval. V celem preiskovalnem aktu in v vseh zaslišanjih se ne nahaja ničesar, s čemer bi se dalo dokazati, da je Jukič norec. Dr. Lang končuje z izjavo: Po moji sodbi trpi Jukič na razdražljivi
in najlepši izmed vseh v Ouessantu. Ko jo je bil' potegnil na pesek, mu je dejala: »Naj postanem tvoja žena kakor kako dekle tvojega rodu, in zato tc bom postavila za kralja morja!« Govorila je s tako milim glasom, s tako pri-kupljivimi kretnjami, da ni imel poguma, jo pahniti nazaj — kar bi bilo brez-tlvomno pravo. In vrhutega---postali kralj morja, to ga je vabilo. Vendar sti je obotavljal: »Kako bi mogla postati moja žena, saj nisi kristjana?« Tedaj je odgovorila: »Ncsi me na rokah do svojega bližnjega praga, za drugo ne skrbi!« Bila je mrzla, kakor novemberska slana, ko jo jc dvignil v roke in stisnil na, prsi. Toda komaj sta bila na poti v Cadoran, tedaj sc je njeno telo ogrelo in z bokov in nog so ji začele luskino odpadati. Ko sta prišla do hiše, je prosila moža, naj jo dene na prag, in od tu je šla sama v sobo . . .«
Tu se je deklica nenadoma prekinila in zdela se mi jc vsa preplašena, ker je vse te stvari v tihem mraku, pod velikimi zabrieanimi postavami lotjueltazških skal razkrivala tujemu človeku.
»In sta sc poročila?« sem vprašal
jaz.
Tišje je odgovorila: »Da in ne. To jc bil čuden zakon. Po pogojih pogodbe je bila, kakor se zdi, vila pri ribiču le ponoči. Malo pred jutranjim mrakom je vstala, se vrnila v staro življenje in plavala v daljavo, da se združi s sestrami. Tako je šlo nekaj časa. Cado-ranskemu gospodarju sc jc vse posrc-
slabosti živčnega sistema. V psihiatriji mi nI znana bolezen, pod katero bi Jukič spadal. Zanj ne veljajo pogoji, normirani v § J. kaz. zakona. O blaznosti pri Jukiču ni govora.
Dr. Prebeg: Gospod doktor, vi ste deželni uradnik; ali se vam zdi dopustno, da kljub temu vršite nalogo vešča-ka v procesu, v katerem gre za atentat na deželnega šefa?
Dr. Lang: Meni se nc zdi, da bi to bilo nedopustno.
' Nato stavi dr. Prebeg na dr. Lan-ga enaka vprašanja kakor preje na dr. Žirovčiča.
Dr. Prebeg: Rekli ste, da Jukič ne simulira; ali morejo norci simulirati?
Dr. Lang: Da, tudi norci moi*ejo simulirati.
Dr. Prebeg: Ali je mogoče, da zno-re tudi zdravniki, ki se bavijo z zdravljenjem umobolnih?
Dr. Lang: To ne drži.
Dr. Prebeg: Kaj sodite o tem, da je Jukič zdaj to zdaj ono govoril in se velikokrat zjokal?
Dr. Lang: To izvira iz Jukičeve nestalne narave.
Dr. Prebeg: Ali je Jukič nevraste-liičen?
Dr. Lang: V veliki meri.
Dr. Prebeg: Govori se, da jc Jukič iz mržnje streljal na kralj, komisarja Sn da mu je žal, ker ga ni zadel. Ali sodite. da je to etična slaboumnost ?
Dr. Lang: Ne.
Dr. Prebeg: Ali ste čitali Jukičeve pesmi?
Dr. Lang: Nisem smatral za potrebno.
Dr. Prebeg: Ali ste preiskali, če ni ftikič tuberkulozen?
Dr. Lang: Nisem.
Glede Neidhardta izjavi dr. Lang, da ga smatra za popolnoma normalnega človeka, na katerega Jukič ni mogel delovati, najmanj mu pa kaj suge-rirati.
Ob 2. uri predsednik razpravo od-godi in izjavi, da bo državni pravdnik prihodnje jutro pričel svoj plaidoyer.
DESETI DAN RAZPRAVE.
Ob 8. uri "doviedejo obtožence, ki So dobro razpoloženi, Jukiča ni med njimL Občinstva je jako malo navzočega.
Ob četrt na 9. uro vstopi senat, fcmalu za njim državni pravdnik.
Predsednik: Nadaljuje se glavna razprava proti Luki Jukiču in tovari-žem.
Dr. Prebeg: Prosim, podati imam važna naznanila, ki se tičejo mojega branjenca Jukiča in ostale enajstorice (obtoženih.
Predsednik: Ne dovoljujem vam nič več govoriti, ker je dokazno postopanje zaključeno in ni več mesta za nikakršen predlog. — Besedo ima državni pravdnik.
* "	Državni pravdnik
tir. Markovič vstane in začne citati svoj govor:
Zgodilo se je strašno dejanje. Četica mladine je snovala zaroto proti deželnemu glavarju, nosilcu starodavne časti hrvaškega bana. (Dr. Prebeg: Kako bana?) Državni pravdnik nato ,v dolgem govoru opisuje vse priprave za atentat, kakor jih že obtožnica navaja. Potem preide posebej na Luko Jukiča in poudarja, da je ta svoje dejanje priznal, torej ga jc zavedno iz-
čilo. Do skednja njegove hiše so mu prinašali valovi ribe in les. Vetrovi in toki so ga slušali kakor kralja. Bil/je srečen in bogat. Rodilo se mu je krasno dete, ki je bilo v vsem podobno materi. Kaj si je še hotel želeti?--No
— zdelo se mu je, da ni še dovolj. Neko noč, ko je vstajala prva jutranja zarja, je dejal vili: »Ne vstani, prosim te, moja moraš biti v svetlem solnčnem svitu kakor v temni noči! . . .« Žalostna mu je odgovorila: »Ne zahtevaj tega od mene, nesreča bi bila za naju oba in za najino potomstvo!« — »Če se braniš,« je začel iznova, »tedaj moram domnevati, da me ne ljubiš več!« Te besede so sireno tako ranile, da je padla v globoko nezavest in ko je prišla k zavesti, je bil že napočil dan.--In od tedaj —«
»Od tedaj?«
»Je nesreča nad sireninimi potomci.«
»Torej še živi to potomstvo?«
»Največja rodbina na otoku jc. Več nego osemdeset mož in žena ima isto ime.«
»In kake vrste je nesreča, ki je nad njimi?«
»Glejte, to je prav težko razložiti.«
Največja težava je bila pač ta, da je imela mala otočanka prav malo veselja mi stvar razjasniti. Rada bi bila pogovor končala.
Stavek za stavkom se moral vleči iz nje in vrhutega jc bila njena ques-santska bretonščina pomešana z nešte-
vršil; resno se je pripravljal na atentat, ker jc v Čuvaju videl zapreko za svobodo hrvaškega naroda. Nato se podrobno bavi z osebno krivdo vsakega posameznega obtoženca ter skuša dokazati, da je njihova krivda dokazana. O Bubliču pravi, da je to eden glavnih krivcev, ki je Jukiča za atentat nagovoril, ga izpodbujal in mu očital, zakaj ga še ni izvedel.
Tu Bublič naenkrat plane s klopi in kliče državnemu pravdniku: »Ne govorite tako!«
Predsednik skuša Bubliča umiriti, a ta izjavi, da jc na srcu bolan in da ne more prenašati takih laži; nato mu predsednik dovoli, da se odstrani iz dvorane.
Državni pravdnik preide na Hor-vatina in pravi, da je njegova krivda razvidna iz njegovega lastnega priznanja, iz katerega izhaja, da so mu bile vse priprave za atentat dobro znane in da je ravno on predlagal, da se vrže. kocka, kdo naj izvrši atentat; obenem je predlagal, naj se atentat izvrši na Telovo, in ker Jukič ta dan tega ni storil, mu je predbacival strahopetnost.
Glede Romana Horvata dokazuje, da je mnogo pripomogel k atentatu, ker je dal Jukiču svoj revolver, in to ravno tisti, s katerim se je atentat izvršil; glavno je pa to, da je Jukiča podučil o ravnanju z revolverjem, napolnil orožje s patroni, tri patrone pa si vzel za spomin. Nedvomno je torej dokazano, da je Horvat podal direktna sredstva za izvršitev zločina zahrbtnega umora.
V resumeju svojih izvajanj pravi dr. Markovič, da je trdno prepričan, da bi Jukič nc bil izvršil atentata, ako bi ne bil imel nad sabo večne kontrole v soobtožencih, ki so celo pljuvali pre-denj, ker se na sv. Rešnjega Telesa dan ni drznil, da bi izvršil atentat.
Zato v celem obsegu vzdržuje obtožnico, v kolikor se tiče obtožencev: Cvijiča, Cesarca, Bubliča, Neudhardta, Horvatina in Horvata.
Glede ostale petorice izvaja drž. pravdnik: Vladimir Badalič je bil z Jukičem v tesni zvezi ter je od njega celo v shrambo sprejel razstreljivo, katero je Jukič prinesel iz Srbije. Iz vsega se jasno razvidi, da je Badalič vedel, da namerava Jukič izvršiti atentat; Jukič mu je tudi povedal, da bo to storil na Telovo. Toda Badalič ni raz-oi-ožil Jukiča, da bi preprečil atentat, in sicer že iz razloga ne, da bi ne kompromitiral Srbije. Iz tega se jasno vidi njegova zloba, ker ni hotel oblastem naznaniti, da se pripravlja zločin.
Prehaja na Dušana Narančiča in pravi, da je takisto vedel, da se pripravlja zločin na kralj, komisarja, a ga ni hotel preprečiti.
Za Vatroslava Dolenca pravi, da je tudi on za vse vedel, a ni hotel preprečiti zločina in obvestiti oblasti.
Istega zločina sta kriva tudi poslednja dva obtoženca Josip Šarinic in Galogaža ter tudi z ozirom na njiju vzdržuje obtožnico v celem obsegu.
Državni pravdnik predlaga
tedaj, da se obtoženci spoznajo za krive, in sicer: Luka Jukič kot neposredni krivec zločina zavratnega umora in zločina javnega nasilja, kakor tudi prestopka proti javni varnosti; dalje obtoženci Cvijič, Česarec, Bublič, Neid-hardt in Horvatin kot sovedci Jukiče-
timi jezikovnimi posebnostimi, ki so me motile. Na kratko povedano, sem izvedel sledeče: Ocl roda do roda se jc množila nesmrtna kri kadoranske sirene v čudovitem liku, v krasnih, zapeljivih ženskih bitjih z izbranimi čari, ki se jim ni bilo mogoče ustavljati. In vse te ženske so tvorile nepretrgano vrsto v meso in kri izpremenjonih podob prvotne pramatere in čudovita postava njih prednice, njih z vznemirjaj očimi skrivnostmi obdana dvojna duša, čar njih glasu in kretenj, z eno besedo vsa varljiva njena lepota je v njih vseh vstala v novo življenje. V resnici je bil, kakor je dejala Nola Glaquin, blagoslov nad njimi. Da si jih je le gledal, je bila že radost. Niso le kras svojih družin, ponos so celega otoka. Ljudje jih iščejo, se zbirajo krog njih, jih slave, obračajo nanje tisočere pozornosti, jim izkazujejo tisočere udobnosti. Nihče ne pove, toda vsakdo ve, da se meša v to podeželsko čaščenje precejšen del usmiljenja. »Hči sirene« je bolj predmet pomilovanja, nego občudovanja. Kajti nad njimi preži neizprosna usoda, ki se skriva tam doli v grozeči samoti morja.
Komaj ge je poročila s kakim pridnim brodarjem, ki je po šegi na otoku iz njenega sorodstva, tedaj jo zadene nenadoma sredi največje sreče krut udarec usode.
(Dalje prih.)
vega zločina; obtoženci Cvijič, Bublič in Hrovatin vrhu tega še zločina javnega nasilja; ostala petorica obtožencev pa zločina potuhe pri izvršitvi zavratnega umora, zagrešenega z zlobno opustitvijo ovadbe.
Kazenski predlogi
državnega pravdnika se glase: Jukič se obsodi na smrt na vešalih, za Cvijiča, Cesarca, Bubliča, Neidhardta, Horvatina in Horvata se uporabi § 137. kaz. zak. in se obsodijo v 10 do 201etno ječo, za ostalo petorico veljaj § 213. kaz. zak. in sc obsodijo v eno do petletno težko ječo.
Predsednik nato ob 12. uri odgodi razpravo na prihodnje jutro ob osmih, ko bo prvi govoril zagovornik dr. Prebeg.
Velo rudniška nesreča v Bochumu.
KO oseb mrtvih — mnogo ranjenih.
V Bochumu jc nastala včeraj popoldne velika katastrofa v tamošnjem rudniku, ki je ena največjih, kar se jih je zgodila zadnja leta na Nemškem. Kolikega obsega jc katastrofa, se za enkrat še ne more natančno določiti, ker se reševalna dela vrše z velekimi tež-kočami. Gotovo je, da je vsled eksplozije v rovu »Lothringen«, mrtvih najmanj 50 oseb in ranjenih okoli 30, vendar pa ni izključeno, da se število mrtvecev ne zviša. Med tem, ko se ofici-elno zatrjuje, da je bilo za časa katastrofe v jami samo 100 rudarjev, se trdi od druge strani, da jih je bilo gotovo trikrat več. Glavno delo rešilnega moštva je bilo, omejiti požar, ki sc jc začel po eksploziji širiti, kar se je tudi deloma posrečilo. Rudniški družbi prcdbacivajo, da je ona kriva nesreče, vendar pravijo vodilni inženirji, da je katastrofa nastala vsled nesrečnega slučaja. Pravijo, da je nastala eksplozija, ker sc je vnel premogov prah pri razstreljevanju premoga. Na licu eksplozije se je velik del rova porušil, tako, da so delavci deloma zasuti, deloma pa odrezani od ostalih rovov. Eksplozija se je dogodila ob pol 11. uri dopoldne in so jo čuli na površino zemlje. Pred vhodom v rudnik je zbrana velika množica, med katero vlada nepopisna panika. Nekateri ranjenci, ki so jih prinesli na dan, so grozno razmesarjeni. Mnogim so odtrgani udje. Mnogo trupel ni mogoče spoznati, ker so popolnoma obžgana. Rešilna dela so v polnem tiru.
XXX
Bochum, 9. t. m. Po zadnjih vesteh je mrtvih 140 rudarjev.
Štajerske novice.
š Osebna vest. Deželno orožniško poveljstvo v Gradcu je javno pohvalilo in s pohvalnim spričevalom odlikovalo orožniškega postajnega vodja, tit. stražmeštra g. Jož. Rizmala, za njegovo izvanredno pridnost v službi sploh in posebej zato, ker je pri zasledovanju neke tatinske ciganske družbe izkazal posebno sposobnost.
š Odlikovanje. Nadkomisar finančne straže Jožef Pristolič v Ptuju je dobil ob priliki vpokojitve zlati zaslužni križec s krono.
š Poročil se je v Hočah poštni uradnik g. Ivan Verdnik z gospico Re-ziko Hergouth.
š Slavnost v proslavo stoletnega obstanka šole v Pod sredi se vrši 18. t. m. ob tretji uri popoldne.
š »Glavni zbor« narodne stranke za Štajersko sklicujcjo štajerski liberalci za dne 6. oktobra t. 1. Popoldne in zvečer nameravajo prirediti slavnost po ljubljanskem vzorcu za svoj ^Narodni sklad«.
š Liberalen shodič se vrši v nedeljo, dne 11. avgusta v Slivnici pri Celju.
š Hiranje šulferajnske šole na Polzeli pri Celju. Prejeli smo sledeči dopis iz Polzele: Naša šulfei-ajnska šola je začela hirati. Nobene »žavbe«, ki jih vedno nove rabijo, ne pomagajo več. Sedaj so iznašli že nov »furkelc«: učijo deco delati izdelke domače industrije in farbajo stariše okrog, kako veliko bodo nekdaj zaslužili, če bodo te reči znali, po 5 K na dan in še več. To jc seveda grda farbarija, samo da bi zvabili kaj otrok v svojo poneumjevalnico. Čc bi bil ta zaslužek tako masten, bodite prepričani, da ga ne bi privoščili našim ljudem. Sicer pa čujemo, da tudi to ne vleče več in v kratkem bodo menda že romali nazaj tisti nemški otroci, ki so si jih izposodili na Dunaju in drugod, da bi vsaj malo izpolnili praznoto v svoji šoli.
š Občinske voliive so se te dni vršile pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Izvoljeni so povečini štajercijan-ci in posilinemci, a tudi trije Slovenci
in sicer gg.: Klemenčič, Klobasa in Mli-narič.
š Novo požarno brambo so minulo nedeljo ustanovili na Hajdinu pri Ptuju.
š Smrtna kosa. V Smolniku pri Puščavi je umrl občinski tajnik občin Smolnik, Činžat in Kumen g. Ivan Lamprecht, ki je svoj tajniški posel okrog 30 let zvesto in skrbno opravljal. Bil je zaveden Slovenec. N. v m. p.! — Iz Hoč prihaja tužna vest, da je tam umrl priljubljeni posestnik in gostilničar Josip Rajko v starosti 61 let. Rajni jc bil kot katoliško-narodni mož di-ka in ponos naše slovenske občine. Bodi mu lahka žemljica!
š Žetale pri Rogatcu. Strašno huda toča je potolkla v torek popoldne v že-talski župniji. Prizadeto so občine Na-dolc, Kočice in Dobrina. V vinogradih jc vee uničeno.
š št. Vid pri Ptuju. V nedeljo 11. avgusta se priredi na vrtu g. V. Pernat ljudska veselica. Začetek ob tretji uri popoldne.
š Rogaška Slatina. V torek, 6. avgusta so mlatili na stroj pri čevljarskem mojstru Janezu čeček v Tokače-vem. Kmalu popoldne pridrve črni oblaki, zablisne in strela udai'i v skedenj ter omami mojstrovo ženo in pomočnika in učenca. Vse je takoj v plamenu. Mojster reši ženo, hoče pa tudi oba fanta — a ni bilo več mogoče, zgorela sta, da so našli pozneje v pepelu samo nekaj trupla obeh. čečku sta zgorela skedenj in hlev. Bratovo poslopje so komaj rešili. Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod!
š Haloze zopet pobila toča. Iz Ptuja poročajo, da je ob priliki zadnje nevihte toča zopet haloške vinograde upostošila. Vinogradi so tako poškodovani, da več let nc bodo rodili. Tudi vinograde v Zavrču toča popolnoma uničila.
š Zrakoplovni poleti v Mariboru.
Kakor smo že poročali, se vršijo v kratkem v Mariboru zopet zrakoplovni poleti. Dnevi za polete so določeni sledeči: 15., 17., 20. ali 21. avgusta.
š Zopet zastrupljenje rib v Dravi pri Mariboru. V Dravi pod kanalom Fremdove tovarne za usnje v Mariboru je bilo zopet opaziti veliko število mrtvih rib. To ponovno zastrupljenje rib je gotovo zopet povzročeno vsled tega, ker se spušča po kanalu v Dravo zastrupljene snovi.
š Napada. V Makolah je pred par dnevi nek neznan fant ponoči napadel Antona Steinbergerja iz Pečke pri Makolah in ga z nožem tako hudo ranil, da se je napadeni moi*al podati v mariborsko bolnišnico. Napadel je v Spiel-feldu na cesti viničarski sin Avguštin Pečnik brez vsakega vzroka 381etnega delavca Alojzija Roškai*ja ter ga z nožem zabodel v rebra.
š Iz Dobrne pri Celju. Gospod dvor. svetnik P. Končnik je tukaj zbolel baje na šenu. Pravijo, da mu gre na boljše. — Znani lastnik galerije Miethke na Dunaju g. Hugo M., jo na svoji graščini Gattenegg nevarno zbolel.
š Vrtni koncert se vrši v ponedeljek 12. t. m. v hotelu »pri Belem volu« v Celju. Priredi ga vojaška godba 2. bosansko-hercegovinskega infanterij-skega polka, ki se mudi sedaj v Celju. Vstopnina za osebo 1 K.
š Tečaj za uporabo sadja in zele« njave se vrši od 19. do vštetega 21. avgusta na deželni kmetijski in poljedelski šoli v Grottenhofu pri Gradcu.
š Oblak se je utrgal. Iz Konjic poročajo: Oblak se je utrgal ob priliki zadnje nevihte. Vsled strašnega naliva, kakoršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje, so bili posebno prizadeti kraji Zreče, Luški breg in Rcsnik. Cesto, katera je bila zgrajena šele prilično pred 15 leti, je naliv hudo poškodoval ter jo precej odnesel. Trpelo bo dokaj časa, da bo cesta zopet popravljena. Pa tudi drugod jo naliv napravil ogromno škodo.
š Otrok zgorel. Kmetica Marija Šelh v Lučanah je položila svojo enoin-polletno hčerko spat v otroški voziček, katerega je pustila stati nedaleč od ognjišča, na katerem je gorel ogenj. Nato je šla delat na polje. Voziček pa se je od isker vnel in otrok je v njem zgorel. Ko se jo mati vrnila domov, je našla otroka popolnoma sežganega.
š Samoumor vojaka - huzarja. Iz Radgone: Tukaj sc je ustrelil pri liu-zarskem polku št, lis služeči huzarslti vojak Ljudevit Orban. Pognal si je krogljo skozi usta. Vzrok samoumora je neznan.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Primorske vesli
p Sestanek primorskega kat. nar. dijaštva v Gorici. Dne 17. in 18. avgusta se zopet snide primorsko katoliško dijaštvo po štirih letih v Gorici, da manifestira za svoj ideal, da pokaže svojo moč in resnost do dela. Bratsko hrvaško kat. nar. dijaštvo zastopa Ivo Palčič iz Dalmacije, ki bode tudi sodeloval pri slavnostni predstavi. Spored sestanka: V soboto, dne 17. avgusta: Ob 4. uri popoldne: Občni zbor odružnice »Slov. dij. zveze« za Primorsko v prostorih Slov. kršč. soc. zveze. V nedeljo, dne 18. avgusta: Dopoldne: Ob 8. uri: Sv. maša v semeniški kapeli. Ob 9. uri: Zborovanje gor. kat, nar. abiturijentov v dvorani »Central«. 1. Jos. Bitcžnik: Dijak in socialno delo. 2. Jos. Koruza: Dijak-organizator. Popoldne: Slavnostna predstava v Centralu ob pol petih: F. S. Finžgar: »Naša kri«. Ob pol 9. uri komerz na vrtu restavracije Central. Z Bogom za narod!
p Nov poštni urad pri Sv. Andražu poleg Gorice jc začel poslovati s 1. avgustom t. 1. Dozdaj je bila tam le poštna nabiralnica, ki je vsled novega poštnega urada prestala poslovati. Pri tej priliki se je k občini Vrtojba spadajoča vas Ciprijanišči odpravila od poštnega okraja Št. Peter pri Gorici ter se priklopila. k zgoraj imenovanemu novemu poštnemu uradu.
p Nesreča na Krnu. Vo]ak padci 50 m globoko in se razbil. Poročajo nam: V nedeljo zjutraj okrog 6. ure je padel vojak planinec, Anton Pirč, doma iz Nove vasi pri Mariboru, na Krnu 50 m globoko ter se ves razbil. Njegov tovariš je obvisel na pečinah ter klical toliko časa, da je prišlo več tovarišev, ki so ga z vrvjo potegnili iz nevarnega mesta, Vojaki planinci so nabirali očnice (planinke) po dva in dva. skupaj in pri tem se je zgodila opisana nesreča, ker sta vojaka lazila za očnicami po strmih pečinah nad Koz-Ijakom na drežniški strani. Ponesrečenega vojaka so prenesli takoj, ko je. došla, komisija v Kobarid, kjer je bil pogreb v torek ob 6. uri zvečer. — Čudno se nam zdi, čemu rabijo vojaki toliko očnic in zakaj se jih pusti ravno ob nedeljah laziti po hribih in nabirati očnice. Tudi se opaža, da se očnice kljub vsem strogim prepovedim še vedno rujejo s koreninami. Na Ma-tajurju so jih že skoraj popolnoma iztrebili, sedaj jih bodo še na Krnu.
p Dijak umrl. V Skriljah na Vipavskem je v sredo, dne 7. t. m. umrl še-stošolec goriške gimnazije Andrej Va-lič, tih, miren in zelo nadarjen mladenič. Bil jc celo gimnazijo odličnjak. N. p. v m.!
p Pripravlja se odpor. Likvidacijski odbor »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je. s svojo okrožnico, s katero terja za enkrat od vsakega člana v pokritje morebitne izgube 300 K, razburil celo deželo. Kakor čujemo, se pripravlja med člani velik odpor proti temu. In kakor se zdi, upravičeno. Tudi mi si ne moremo raztolmačiti tega čudnega postopanja likvidacijskega odbora »Trgovsko-obrlnc zadruge«, ki narekuje članom, da morajo do 31. decembra t. 1. vplačati 300 K, sicer se jih bode tožilo. Saj likvidacijski odbor nima pravice kaj takega od članov zahtevati. In zakon št. 70 z dne 9. aprila 1873 jasno govori, kakšne pravice in dolžnosti ima likvidacijski odbor. Paragraf 49. govori jasno, da o kakih pravicah, glasom katerih sme likvidacijski odbor nalagati članom toliko in toliko vsoto za pokritje zgube, ni govora. Ako je likvidacijski odbor spoznal, da vsa imovina »Trgovsko-obrtne zadruge« s terjatvami, z rezervnim fondom in deleži vred ne zadostuje za založbo za-druginih dolgov ali zgube, mora na-svetovati konkurz. Njegova dolžnost je, da priobči vse. to velikemu zboru, ki ga je obenem sklicati.
p Strela je udarila v noči od srede na četrtek v Gor. Vrtojbi v hišo Andreja Žiberna, kjer pa ni napravila posebne škode. — V sredo popoldne pa je strela pri Briščekih pri Proseku užga-la dve hiši in en hlev ter ubila enega vola, dve kravi, svinjo, psa in mačko.
p Toča je v noči od srede na Četrtek v Stožišču pri Podbrdu zelo pobila. Posebna škoda je na ajdi.
p Kako je močan, je kazal v gostilni na. Pokopališki cesti v Gorici neki Anton Pavlin; vzdignil je zaboj s 25 litri piva ter ga držal pokonci. Kar je zgubil moč in zaboj jo padel ter ga Poškodoval na glavi in po trebuhu. Sedaj Pavlin umira v bolnišnici.
P Padel v propad. Anton CotiČ, star 57 let, stanujoč v Barkovljah je padel včeraj v pijanosti v neki propad blizu Kcmtovela. Zlomil si jc tilnik. — Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer jo pol ure potem umrl.
p Morski pes v Kvarneru. Iz Pu-lja poročajo, da so gojenci pomorske
akademije na Reki sporočili puljske-mu pristaniškemu uradu, da jim je, ko so veslali po Kvarnerskem zalivu, sledil kakih šest metrov dolg morski pes in da je potem izginil.
p Ustrelil sc je na Reki vsled pijančevanja iz službe odpuščeni pismo-noša Marijan Bizjak, star 24 let.
p Novice iz Solkana. V sredo, dne 7. t. m. je imelo novoizvoljeno starešinstvo prvo sejo. — Med drugimi točkami je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje pokopališča. V tej zadevi se je izvolil odsek, ki ima nalogo celo zadevo proučiti, z lastniki zemljišč se pogajati, in o tem poročati prihodnji sta-rešinstveni seji. — Sklenilo se je tudi, da se popravijo poti po Skalnici. To morajo posestniki za sedaj sami popraviti, sicer jih županstvo samo popravi na njih račun. Občina bode pri tem pomagala z dvemi delavskimi močmi.
—	V bodoče se ustanovi novo mesto poljskega čuvaja, ki bode oskrboval tudi skalniškc poti. — Avtomobilistom kakor tudi kolesarjem se prepove prenagla vožnja skozi vas, in se začetkom in konec vasi napravijo svarilne table.
—	Varstvo po polju prevzame redar-stvo, ki se bode tedensko menjalo.
p Laške dirke v Gorici prepovedane. — »Audax Podistico Italiano« je hotel prirediti v Velodromu dirko na dneve 11. in 25. t. m. Razna društva, tudi iz Italije, so naznanila prihod. Politična oblast, je prireditev prepovedala z ozirom na javni mir in red.
p »Virlbus Unitis«, prvi avstrijski clritnot, napravi v nedeljo, dne 11. t. m. svojo prvo celodnevno poskušnjo. Ladja se ne. povrne več v ladjedelnico Sv. Marka, ampak ostane zunaj ob boi, kjer počaka na odhod v Pulj, ki bo v torek. Računajo, da ima ladja 23 morskih milj brzine na, uro, torej tri milje več nego je določeno po pogodbi.
p Glavni nabor v Trstu se bo vršil za nabornike, ki so rojeni v letih 1891., 1890. in 1889. ter so pristojni v tržaško občino, v dneh 12., 13., 14., 16., 17., 19. in 20., za tujce pa 21. in 22. avgusta t. 1. od 8. ure zjutraj dalje, in sicer v mornariški vojašnici v ulici SS. Martiri št. 20 po sledečem redu: Za Tržačane: dne 12. od štev 1 do 353; dne 13. od 354 do 718; dne 14. od št. 719 do 1103; dne 16. od št. 1103 I. starostnega razreda, 438 II. starostnega razreda; dne 17. od št. 439 do 911 II. starostnega razreda, dne 19. od 912 II. razreda, 430 III. starostnega razreda in 20. avgusta od št. 431 do 1181 III. starostnega rajreda. Za nabornike-tujce dne 21. in 22. avgusta. Naborniki, ki bi do 12. avgusta ne prejeli pozivnice, morajo priti ponjo v vojaški oddelek v urad c. kr. namestil, svet, ulica Caserma 7., I. vrata št. 1.
p Morski pes. V miljskem zalivu jc opazil lokalni morski kapitan morskega psa, dolgega preko 3inpol metra. Ker je v bližini kopališče, se je prepovedalo kopanje izven mej kopališčnega zavoda.
p Utopljenec. V Barkovljah pri Trstu so našli ob tretji uri popoldne dne 7. t. m. utopljenca. Prepeljali so ga v mrtvašnico Sv. Justa, kjer ga je Marija. Žafran agnoscirala za svojega moža, 481etnega Jožefa Žafrana, iz Ricmanj.
p Komisar — tat. Na ladji »Laura« parobrodne družbe »Austro-America-na« je bil nastavljen kot, komisar II. razreda neki Andrej Cokelj. Kapitan je pogo&to opažal tatvine, a ni mogel priti tatu na sled. V zadnjem času pa je zmanjkala iz blagajne kar par sto kron znašajoča vsota, katera tatvina se je obrnila na Andreja Cokelj. Ko jc par-nik »Laura« priplul v Trst, je Cokelj izginil, bil pa je aretovan v hipu, ko jc na kolodvoru kupil listek v Inomost. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Pred vojsko no Balkanu,
Belgrajski politični krogi sodijo, da bodo Bulgari prisiljeni napovedati Turkom vojsko ker so klali Turki v Makedoniji njih rojake. Revolucijski makedonski odbor in narodna stranka zahtevata vojsko. Vlado pozivajo, da naj ukaže prodirati armadi proti Solunu ali naj pa odstopi. Položaj jc zelo nevaren. Na orožne vaje pozvani bul-garski častniki in rezervniki so obveščeni, da morajo služiti v armadi, dokler sc položaj v Makedoniji ne pojasni. Bulgari so že zbrali ob meji nad 20.000 vojakov. Kakor znano, je bulgar-ska armada zelo dobro izurjena in disciplinirana; vojaki so jako hrabri, kar so tudi dokazali pod prejšnjim bulgar-skim knezom, ko so v srbsko-bulgarski vojski premagali Srbe. »Times« poročajo iz Pcterburga. da obstaja za slučaj obrambne vojske srbsko-bulgarski dogovor. Pristavljajo pa, da Bulgarija vojhke na Balkanu najbrže ne prične, ker je stisnjena med Turčijo in Rumu-nijo.
Turški poslanik v Cctinjah je odpotoval 8. t. m. popoldne na mejo in je
naroČil arhivarju turškega črnogorskega poslaništva, da naj vodi nadaljnje posle. Poslaniku je turška vlada naročila, da naj vztraja na svojem mestu, a ker tega ni hotel storiti, je rajši odstopil. Merakov, zastopnik Sazono-vov je turškemu poslaniku v Peterbur-gu, Turkan paši, izjavil, da stori Rusija vse, da se ohrani mir na Balkanu. Ruskemu poslaniku v Cetinjah so iz Pcterburga brzojavili, da naj črnogorski vladi naznani, kakšno stališče da zavzema Rusija in da ne simpatuje s Črnogoro, če sedanji spor s Turčijo dovede do resnih zapletljajev.
Turški ministri Kjamil, Ililmi, Re-šid in Noradingan tvorijo stalno komisijo, ki določa splošno politiko vlade. Poveljnik solunskega armadnega zbora je pozval vse častnike k sebi in jih vprašal, kako da sodijo o položaju. Le nekaj častnikov, med njimi tudi orož-niški častniki, je zato, da bi mladotur-ški odbor nastopil radikalno. Poveljnik je častnikom prisrčno priporočal, da naj ne otežkočijo sedanjega položaja in da naj drže disciplino. Med 875 častniki v Solunu se je udeležilo vladi sovražnih demonstracij le 190. V Solunu je proglasil ministrski svet, oblegovalno stanje, ker sta nameravala Za-vid bej in Talaat bej sklicati v Solun ' poslance, da, se nastopi proti sedanji vladi. Izjemno stanje se v Solunu strogo izvaja. S Sama se pa poroča, da nameravajo mladoturški poslanci 25 dni zborovati v Odrinu in ne v Solunu, ker kakor sodijo mladoturki, se pi-ebival-stvo in posadka zavzemata za mlado-turke. Albance nameravajo mladoturki pridobiti s tem. da bodo plačali vsakemu rnožu 2 piastra.
V skadrski okolici ob črnogorski meji sta se borila, s turškimi vojaki malisorska rodova Kastrati in Sula. Malisori so se uprli, ker so jih podpihovali Črnogorci. V VVonriiluju so našle oblasti tri bombe. V Smolarju so pa neznani Bulgari umorili 4 Grke. Dva srbska kmeta so Albanci umorili. Srbi so zato zelo prestrašeni, ker se boje, da jih prično Albanci klati.
iz Prištine se poroča, da svetujejo albanski voditelji Albancem, da naj sc vračajo na svoje domove, ker je turški parlament razpuščen.
Dunajski politični krogi upajo, da se Albanija pomiri, dasi zahtevajo Albanci zelo veliko.
Avstrijski c. kr. uradni brzojav je pooblastil neki turški minister izjaviti, da nova vlada še ni imela časa, da se peča z vprašanjem o sklepanju miru z Italijo. Lahi sami sedanji zmedeni položaj v Turčiji izrabljajo, da se utrdijo na Sporadih, ki jih smatrajo že za svojo last. Veliko pristanišče otoka, Stam-palia so Lahi zelo hitro utrdili. Po vseh gričih in malih otokih pred Stampalijo grade trdnjave. Zidajo tudi svetilnike in prirejajo postaje za brezzično brzo-javljenje, nadalje so že tudi postavili heliografe, metalce svetlobe in oborožili nove utrdbe z velikimi topovi. Vas Sura.de j a, kjer je izboren razgled, je imela do zdaj le slabo kozjo stezo, laški mornarji so to stezo že izpremenili v široko cesto.
BILINSKI PRI CESARJU.
Skupnega finančnega ministra Bi-linskega je cesar dne 8. t. m. zaslišal v daljši avdijenci. Šlo je za odstop bo-sensko-herčegovinskega rajz-il-uleme.
DEŽELNI ZBORI.
Med zasedanjem delegacij se bodo vršila tudi zasedanja nekaterih deželnih zborov, vsled česar se bo zasedanje državnega zbora do srede oktobra in še čez zavleklo. Sklical se bo gališki deželni zbor, koroški, ki se ima baviti s pokritjem regulacije učiteljskih plač, če se pa bo sklical štajerski dež. zbor, je še neznano, ker se tozadevno vrše še pogajanja.
PREKORAČENJE KREDITA OD STRANI VOJNE UPRAVE.
»Zeit« poroča., da izkazuje računski zaključek vojne uprave za leto 1910 za 64 milijonov prekoračenega kredita, dočim se je leta, 1909 kredit prekoračil le za 30 milijonov.
IZLAM PRIPOZNAN.
Jutri se objavi v državnem zakoniku zakon o priznanju izlama kot verska družba.
PRAZEN STRAH PRED VOHUNI.
Nemške oblasti so izpustile iz zapora dne 3. t. m. aretiranih pet. Angležev, ki so bili aretirani, ker so fotografirali neke utrdbe. Berolinski listi na-glašajo, da so jih izpustili, ker se jc izkazalo, da niso vohunili. Dne 8. t. m. so pa v Doverju Angleži aretirali deset Nemcev, ki so bili osumljeni, da vohunijo, a so jih čez tri ure zopet izpustili. Če so jih izpustili šele potem, ko so se prepričali Nemci o »nedolžnosti« angleških fotografov, še ni znano.
POINCAREJEVO POTOVANJE V P£< TERBURG.
Pariški finančni krogi trde, da je potoval francoski ministrski predsednik Poincare zato v Peterburg, da se razgovori s Kokovcevem o pogojih posojila, ki ga nameravajo Rusi v višini dveh milijard frankov najeti na Francoskem. Ko sc je dne 8. t. m. peljal Poincare mimo Rigc na francoski vojni ladji »Conde«, ga je srečalo nemško vojno brodovje, in siecr štiri oklopne križarice ter 15 do 18 torpedovk. Tri nemške oklopnice so na čast zastavi francoskega ministrskega predsednika streljale salu t. »Conde« je pozdravnim strelom s streli odgovarjal. Peterburški politični krogi smatrajo PoincarejeV obisk za demonstracijo dvozveze, za katero so se zadnje čase simpatije precej zrahljale in so postali francoski posojevalci nasproti Rusiji neprijazni. Rusija je nato naglaša.la, da živi z Nemčijo v dobrih razmerah. Ruske politike na Balkanu tudi Francozi niso podpirali. Rusija je zahtevala, da naj Poincare pritrdi zahtevi, da se Rusiji odpro Dar-danelc, čemur so pa Angleži nasprotovali, med tem ko je pritrdila Nemčija ob sestanku nemškega in ruskega vladarja otvoritvi Dardanel. V Peterbur-gu bo šlo tudi za rusko-laške balkanske. želje.
Dnevne novice,
A- 30.000 naročnikov je dosegel A 4. avgustom »Domoljub«. Slovensko katoliško časopisje je res velemoč postalo. Glejmo, da, si to moč ne samo ohranimo, ampak še bolj utrdimo!
+ Liberalci in vinski davek. O liberalni hinavščini glede na vinski davek smo že pisali. Sedaj je pa liberalni »Gostilničarski vestnik«, ki ob vsaki priliki zabavlja čez S. L. S. iti deželni odbor, prišel z liberalno barvo na dan: ogreva se namreč prav močno za splošen vinski davek. Sedaj liberalci ne bodo mogli več tajiti svojega stališča!
+ Dva shoda na Vipavskem. Zadnjo nedeljo, dne 4. t. m. je priredila Kmečka, Zveza za Vipavsko dva shoda, in sicer na Vrabčah in v Št. Vidu. Oba sta bila zelo dobro obiskana. Govorila, sta na obeh shodih g. deželni poslanec Perhavc in odvetu. konc, Natla,čen. Na obeh shodih se je sprejela soglasno resolucija. proti vpeljavi vinskega davka, bodisi od strani države, bodisi od strani dežele in izrekla soglasna zaupnica poslancem S. L. S. Glasovali so za zaupnico S. L. S. z velikim navdušenjem tudi navzoči somišljeniki narodno-na-predine stranke.
+ Zoper splošen državni in deželni vinski davek so sklenili soglasen protest občinski odbori občin: Orehovica in Št. Peter v novomeškem okraju, Lokvica in. Dobrliče v črnomaljskem okraju.
I Punt v liberalnem taboru. Polom »Narodne socialne zveze« je liberalce hudo razburil. Zdaj mečejo krivdo na, tej blamaži drug na, drugega. »Slovenski Narod« piše: »Dan« si je priredil posebno taktiko: danes se dobrika na-roclno-napredni stranki, jutri jo zopet napada. Zaletava se vanjo na vehe-menten način, zlasti zadnji čas. »Dan« je krepko pripravljal razdor v stranki, tisto vstajo namreč, ki jo je neresni Radešček v svoji naivnosti javno priznal. V časih, ko bi bilo treba, združevati vse sile za boj zoper klerikalizem, ko bi bilo treba iskati vse, kar napred. elemente združuje in opuščati vse, kar bi jih razdvajalo, pa dela sicer tako plitvi »Dan« razdor in vstaje v stranki. Na ponedeljskem shodu se je z Radeščekom vred blamiral tudi »Dan«. To ga pač boli, in da bi prikril svojo blamažo, grize zopet na različne strani, in tudi na naš list. Ti destruktivni elementje, ki jih je že ves svet sit, bi radi vse terorizirali, pri tem pa še drugim očitajo terorizem. Ne zdi se nam umestno, da. bi se spuščali z »iJanoin« v kako polemiko, že ker stojimo na stališču, da je treba napredne in narodne moči združevati, ne pa jih razdvajati, a. potrebno se nam zdi, da se vendar enkrat pojasni razmerje med narodno-napredno stranko in med tistim »Dnevom«, ki sc na eni strani dobrika narodno - napredni stranki, na drugi pa pripravlja »vstaje« in odpor.« »Dan« pa očita narodnonapredni stranki, da vladajo v nji ljudje, ki »izrabljajo narodnonapredno idejo v korist svojih osebnih teroristiških nagnjenj«, česar Danovci »odločno ne bodo trpeli.« Kar se ljubljanskih narodnih socialcev tiče, pa drže eni z• narodnonapredno stranko, češ, da »smo in ostanemo politični pristaši narodnonapredne stranke«, drugi pa pod vodstvo uradnika »Slavije«, Radeščeka, se hočejo od narodno - napredne stranke popolnoma emancipirati. — Mi na ta spor v liberalni stranki n« ^oiaicanao velike .važ-
nosti in ga beležimo le zato, da se vidi, kako je liberalno kraljestvo medseboj needino v času, ko liberalno časopisje pisari, da »klerikalizem propada«. Sicer pa se v poučenih krogih o tem pun-tu marsikaj zanimivega pripoveduje. Tako n. pr. je nedavno neko navdušeno omizje mladinov izdalo sledeče: »Dan« ne more kljub vsem naporom dobiti naročnikov in iz svojih velikih dolgov zlesti, zato bi Danovei radi iz narodnonapredne stranke, oziroma dr. Tavčarja nekaj denarja iztisnili in zato s puntom strašijo. Na drugi strani pa se da iz dejstva, da stoji temu gibanju na čelu uradnik »Slavij e«, sklepati, kdo tiči v resnici za to »vstajo«. To je stari Tavčarjev rival, ki bi rad dokazal, da Tavčar ni sposoben stranke skupaj držati in bi sam zopet rad na vrh prišel. Tako je ves ta punt le osebnega značaja, organizacija delavstva pa je čisto postranska reč.
+ Za most čez Krko pri Straži je dovolilo ministrstvo za javna dela državno podporo v znesku 30.000 K.
-f Sveti oče proti grozovitostim napram Indijancem. Pij X. je bil že pred meseci z ozirom na grozovitosti, ki jih uganjajo evropske akcijske družbe v Južni Ameriki z Indijanci, odposlal v Peru posebno odposlanstvo, ki je papežu poročalo o ondotnili nečuvenih razmerah. Sveti oče je bil do solz ganjen in je zdaj poslal južnoameriškemu epis-kopatu pastirsko pismo »Lacri-mabili statu«, v katerem ostro obsoja grozovitosti nasproti Indijancem in poživlja škofe, da se z vsemi močmi zanje zavzamejo.
+ Strankarsko kopito pri seji Zve-te slovenskih gasilnih društev na Kranjskem. V včerajšnji seji navedene korporacije se je izvolilo sledeče začasno predsedstvo: načelnik cesarski svetnik Fran Doberlet, podnačelnik Matija Petrič, urar v Postojni, ostali člani načelstva so Ivan Pavšič, Zgornja Ši-?ka, Fran Barle, Janko Toman, nadučitelj v Moravčah, Vinko Ogorelec, gostilničar v Škofeljci. Razun g. načelnika so vsi liberalci. Kljub temu bo ta «veza povdarjala ob vsaki priliki, da je »kozi in skozi »nestrankarska«. Značilno je, da so celo deželnega poslanca Turka volili le z enim glasom večine, Ser se jim je zdel preveč nepristransk, jsled česar ni hotel vstopiti v predsedstvo. Sicer pa pripravlja deželni odbor gasilski zakon, po katerem se bodo razmere v gasilstvu temeljito izpremenile.
—	Vprašanje na c. kr. deželno predsedstvo in slavni deželni odbor sojvodine Kranjske. Pred leti se je jstanovila pri nas v Ribniški dolini prašičerejska in živinorejska zadruga. Imenovana zadruga, ktere predsednik le župan iz Dolenje vasi g. Ig. Merhar, M vsa leta tekom svojega obstanka ?klicala nikakega društvenega občnega zbora in sploh ni delovala, vkljub :emu ,da je dobila znatno podporo od ieželnega odbora. Društvo je postavno prenehalo, premoženje prejšnje, bi moralo preiti na novo zadrugo z istim namenom, ki se je ustanovila pred dvemi !eti. Do danes se to še ni zgodilo. — Po-sivljamo in vprašamo c. kr. deželno predsedstvo, ali mu je znano, da društvo več ne obstoja in kdo je oskrbnik premoženja stare zadruge? Kdo je odgovoren dati račune? Slavni deželni Pdbor naj zahteva od bivšega načelnika g. Ig. Merharja natančne račune o podeljeni podpori, ker davkoplačevalcem vendar nc more biti vseeno, da po-jamnik razpolaga z podporo v imenu 7seh drugih. V interesu javnosti je, da >e stvar spravi v red.
—	Na čast ministru javnih del ekscelenci Otokar Trnki priredila je včeraj <večer Slovenska filharmonija serena-:lo in velik koncert na Bledu, katera irireditev je bila gotovo ena najlepših letošnje sezije. Ob 7. uri zvečer so zado-lele pozavne iz starodavnega blejskega gradil, mične narod, pesmi: »Po jezeru bliz' Triglava«, »Tam za goro«, »O uraku«, »Otok bleski kinč nebeški«, so se razlegale daleč na okoli, veličastno !n tajinstveno v večerni mrak. Ob osmi ari zvečer odkorakala je godba v spremstvu požarno brambe, ki je nosila lampijone, iz zdraviliškega doma m>imo hotola »Imperiala«, hotel »Toplice« k vili »Dalibor«. Tam je zasvi--ala našo narodno pesem: »Po jezeru oliz' Triglava«. Ekscelenca minister Trnka je v veliki družbi poslušal sere-pado iz balkona. Ob 9. uri zvečer se jc vršil velik koncert, katerega spored je obsegal same veličastne skladbe. Z velikansko vervo in izbornim predna-«anjem zaslužila si jo Slovenska filharmonija gromoviti aplavz mnogoštevilno izbranega občinstva. Nj. ekscelon-,*a minister, ki je v spremstvu gospe soproge in podravnatelja državne že-eznioo v Trstu dr. Anrodnička. počastil Koncert, se je v prisrčnih besedah zahvalil kapelniku Teply ter mu izrekel ivojc priznanje. Koncertne točke: slav-
nosliia koračnica iz opere »Profet«, Ri-hard Wagner »Gotterdammerung«, Smetana »Prodana nevesta«, ogrska rapsodija in »Mephistofeles« so so pre-clnašale z umetniško dovršenostjo. Po končanem sporedu so jo razvil živahen plos, ki je trajal do jutranje ure. Koncert jo posetilo mnogo odličnega občinstva in se jo s to prireditvijo prometno društvo, ki jc imelo arangement, odlikovalo tembolj, ker je bil tudi financi-elni uspeh dober in je njega ckscclcn-ca minister Trnka daroval društvu 100 K. Za izborno uspelo prireditev sc je zahvalil gospod minister zastopniku Filharmonije g. Milanu Drachslerju in predsedniku prometnega društva gosp. dr. Gabrijelu Hočevarju.
—	Podružnica »Slovenske Straže« se bo ustanovila v nedeljo na Blejski Dobravi. Zanimanje zanjo je splošno, do sodaj se je že priglasilo 36 članov in obenem se bode ustanovil tudi moški pevski zbor »Struna« s sedežem v Vint-garju pri Špohonu; oglasilo sc je za zbor 17 članov. Fantje pogumno naprej !
—	Okrajni šolski nadzornik Jane-žič v Kranju se jo, kakor poroča »Narod«, baje odpovedal svoje časti.
—	Izprememba pri direkciji pra-harne v Kamniku. Vojno ministrstvo jc imenovalo za ravnatelja c. kr. pra-harne v Kamniku podpolkovnika Karla R o s n e r j a.
—	Izpremembe v idrijskem rudniku. C. kr. rudniški nadkomisar Kleni. Penco odide iz Idrije v Most (Brux) na Češkem za načelnika urada, c. kr. rudniški komisar Franc \Veickhard iz Idrije v Radelj, v Idrijo prideta c. kr. rudniški nadkomisar .Tar. Plzak in c. kr. rudniški komisar Forstner, ki pride k Jožefovemu šahtu.
—	Nesreča pri vojaških vajah v triglavskem pogorju. Vojaki-planinci so imeli minuli četrtek, dne 1. avgusta, vojaške vaje v triglavskem pogorju. Šli so s konji iz Srednje vasi čez Čiprije po ozki stezi. Pri tem je en konj, ki je bil obložen z brzostrelnim strojem, zadel v skalo tako močno, da se je nagnil na stran in padel v globok prepad, kjer je obležal mrtev.
Osebne vesti. Za nadpoštarja v Domžalah je imenovan poštar Karel Huth; za poštarico v Zatičini poštna oficiantinja Ana Rihteršič, za poštarja v Katnalu na Goriškem pa Lambert Ger-bič. — Poštarica Ana Jamšek je dobila kot poštna upraviteljica poštni urad Šmarije-Sap.
—	Gasilno društvo in delavsko bralno društvo v Kamnigorici vabita k vrtini veselici, ki jo priredita v nedeljo, dne 11. avgusta 1912, ob pol L uri popoldne na'vrtu g. župana Adolfa plom. Kappus. Spored: 1. Petje. 2. Srečolov. 3. Tamburanje. 4. Šaljiva pošta. 5. Razdelitev dobitkov. 6. Prosta zabava.
K obilni udeležbi vabi odbor. — Veselica sc vrši ob vsakem vremenu.
—	Z Viča. Lov za dezerterjem. Franc Škcrlj z Viča je šel lansko leto prostovoljno k vojakom. Kljub temu mu je postala vojaška suknja pretežka. Pred dvema mesecema je prišel na vojaški dopust, kterega je porabil v to, da jc vojaško suknjo odložil in se civilno oblekel ter pobegnil ne ve sc kam. Med tem je bilo pa pri Novakovih, kakor sc je že poročalo, okradeno. Sum je letol na tega dezerterja. Iskali so ga, popraševali po njem, a o Franceljnu niso mogli nič zvedeti. To se je pa govorilo, da daleč ne more biti. V ponedeljek v mraku so se pa otroci igrali pred Plešnikovim hlevom. Kar pade neka stvarica s hleva na nekega otroka. Otroci dotično reč nesejo gospodarju; ta pa skoči k Novakovim naznanit, da je nekdo na hlevu. Takoj jim pride na misel: Najbrž je Francelj zgorej. Alarmirajo brž nekaj mož, pokličejo orožništvo in zlezejo na hlev ter premetavajo slamo sem in tja. In res najdejo črcvlje, klobuk in knjižico Fraii-coijnovo — a Francelj jo je po Dimeže-vo odkuril skozi »trahtar« na prosto bos in brez klobuka. Možje so čakali do ene po polnoči pri hlevu, ker so upali, da bo Francelj prišel po klobuk in čevlje. In res okolu pol dveh zagledajo Francelj na že zopet blizo hleva. A namesto, da bi ga pustili oditi na hlev, prehitro nekdo zakliče: Jc že tu! In predno so ga prijeli, je Francelj odnesel poto in zbežal nekam pod Rožnik. Isti večer je pa nekdo tudi na »Pošti« razbil okno, da bi vlomil v blagajne, a gospodinja je še o pravem času čtila ropot in sklicala domaČe, tat jo pa zginil v temno noč. Pravijo, da jo tudi ta prizor v zvezi s Franceljnom. Ta Francelj je znan žo z lanskega leta, ko je oh slavnosti otvoritve Društvenega doma kazal svojo napredno oliko, a jo je toliko skupil, da so je moral v zaporu nekaj rini pokoriti V z nastopi zadnjih dni si bo preskrbol »prosto stanovanje« za več lot, ako ga bodo izsledili. Orožništvo ga skrbno zasleduje. — Ob skle-
pu tega poročila smo izvedeli, da je nocoj poizkusil svojo srečo zopet nek dolgoprstnež v trgovini g. Končana v Rožni dolini. Odnesel je nekaj denarja, salam, cigaret. Večjo vsoto denarja jc g. Končan k sreči zvečer iz blagajne vzel. — V torek je v Rožni dolini po dolgem bolehanju umrl Jernej Belič, delavec tobačno tovarne. Bil je član veteranskega društva. Zato so gg. vetc-ranci v lepem številu spremili k večnemu počitku svojega blagega, obče-priljubljenega tovariša. Godba tukajšnjega Kat. slovenskega izobraževalnega društva jc med sprevodom zelo točno in ginljivo svirala koračnice-žalo-stinke. Blagi Jernej počivaj v miru!
—	Iz hospica pri Sv. Duhu na Bohinjskem jezeru. Letošnja sezona ni sicer tako živahna kakor lansko leto — pa ta tožba se čuje od vseh letovišč —, vendar je bilo od začetka otvoritve do danes vedno precej gostov. A hiša bi jih bila vseeno še toliko sprejela. Avgusta meseca je pa vedno več gostov; danes, v torek 6. avgusta, nas je pri mizi kar 25. Gosti so različni, a vlada vedno neprisiljena zabava, pravo bratovsko soglasje. Škof Stariha je že nekaj dni tu in mu vrlo ugaja, prelata Ka-lan in Kolar sta na oddihleju tu, več profesorjev in duhovnov iz pastirstva se vedno kaj dobi. Nepozaben nam ostane gospod vojaški superior zagrebški, Mat. Rihtarič, ki je bival tri tedne tukaj in se čvrsto okrepil. Letovišče mu je izredno ugajalo. O našem hospicu je napisal lep dopis v zagrebški »Katolički list«, ki nam je privabil že drugih hrvatskih sobratov v naš samotni zavičaj. Zjutraj se delajo izleti, eni k Savici, drugi okoli jezera ali v gore. Dvanajsta ura pa točno privabi iz vseh strani svoje ljudi in jih zbere na verandi pri skupnem obedu. Hospic je letos omislil novi večji čoln »Črtomir«, in gostje se prav pridno poslužujejo obeh čolnov. Po kosilu vlada vesela zabava; zadnji čas so se zbrali tu izvrstni pevci. Oktet izurjenih pevcev nam prepeva naše narodne pesmi. Ravno ta teden so se zmenili nekateri znani pevci, tako da so vsi glasovi krepko in točno zastopani, in po kosilu ali po večerji narede cel koncert. Sploh je tako živahno, da vsakteri še parkrat pogleda po ljubih mu prostorih, predno se loči za eno leto iz ljubega mu kraja. Saj tu vlada samota, so ugodni izprehodi, zjutraj in zve-ečr je tako prijeten hlad, da ga boš doma še mesec dni pogrešal.
—	Gorak vrelec na Blejski Dobravi? Z Blejske Dobrave nam pišejo: Ko so minulo nedeljo ljudje šli v cerkev, so opazili, kako na Petranovi ledini vodeni curki švigajo v zrak. Začudeni so šli pogledat in našli na mestu, kjer prej ni bilo nobene sledi o vodi, nekaj nacl dva metra dolg in meter širok jarek, poln vode, krog so je pa širil močan duh po žveplu. Bil sem sam na mestu in se prepričal, da jc studenec jako močan in popolnoma gorak. Vodo meče več kakor 5 m visoko v zrak, toda nc navpično ,marveč poševno v južno stran. Obenem se širi hud smrad po žveplu. Merili smo globočino studenca z vrvico in utežem in namerili 30 m 22 in pol cm. Studenec daje v minuti štiri škafe vodo. Ljudje se seveda čudijo tej naravni prikazni in hodijo z vseh strani gledat; zlasti mnogo jih prihaja z Jesenic, Save, Javornika in Bleda. Neki gospod z Bleda jo gospodarju ledine Janezu Zemlji, podomače Petranu, takoj ponudil 8000 K zanjo, ko jo. bila preje vredna komaj 600 K. Pravijo, da bodo še lotos napravili kopelji; preje pa morajo še veščaki izreči svojo mnenje o novem toplem studencu. Sedaj so pričeli kopati jarek, da bo voda tekla mimo hiš iti ne bo zastajala. Zanimiv pri tem jc tudi pojav, da daje sedaj vaški studenec veliko manj vode, nego preje, kar je zlasti opaziti takrat, kadar voda iz novega studenca kvišku bruha. Nekateri mislijo, da bo stude-ncc sčasoma usahnil, drugi zopet trdijo, da nikoli. Stvar se,ima od merodaj-ne strani v kratkem pojasniti.
—	Iz Rov. Z ozirom na notico v »Danu« št. 216, da je ljudstvo na Rovih vsled dejstva, da je učitelj Sclineidek na Krtino prestavljen, »vznemirjeno«, so nam iz Rov poroča, da so se občani naravnost oddahnili, ko so to veselo novico izvedeli. Toliko v pojasnilo.
—	V Vintgarju se je precej leseni most nagnil. Nevarno je zato, ker pride lahko večja voda in odnese most. Pobrigajte se za časa, da no bodo nesreče !
—	Luteranski agentje po ljubljanski okolici silno ponujajo svoje evangelije in pregovarjajo ljudi z različnimi protestantovskimi flavzami. Ljudje, pokažite jim vrata, kjerkoli se prikažejo!
•— Ogenj. V sredo popoldne jo nastal požar v vasi Kločot, občina Žužemberk, in uničil sedmim gospodarjem doloma vso premožonjo. Pogorele so štiri hišo in 16 gospodarskih poslopij in 12 shramb. Pogorela jim je tudi krma in žito. škode jo okrog 20.000 Iv, zavarovani so le za male svotc. Vrlim gasil-
cem iz Žužemberka, ugodnemu vetru, in dežju, ki je na večer nastal, gre zahvala, da sc ni požar razširil na vso vas. Zahvala za požrtvovalnost pri požaru gre tudi g. poslancu in županu J. Vchovcu in orožništvu iz Zagradca in Žužemberka. Pomoč ubogim pogorel-cem je nujno potrebna!
—	Obolel je opasno gospod Valentin Bergant, župnik v p., sedaj bivajoč v bolnišnici Čast. usmiljenih bratov v Kandiji. Priporoča se zlasti čast. sobra-tom in sošolcem v molitev!
—	V občini Staritrg okraj Črnomelj se jc dne 7. avgusta 1912 vršila volitev za občinsko starešinstvo. Izvoljeni so soglasno, in sicer: g. Mihael Rade za župana, in gg. Josip Mihelič, Pavel Ma-jerle, Josip Kapš in Peter Šterk za svetovalce. S tem se je zaključil že večletni volilni boj in konečno je zmagala S. L. S.
—	Pasivna rezlstenca na kulturnem polju izven šole, katero je bilo hrvatsko , učiteljstvo lansko leto sklenilo, se je s te dni sistirala z ozirom na to, da je niada zahtevam učiteljstva kolikorto-liko ugodila.
—	Krapi se podražijo.
—	Na kozah je obolel na Dunaju monter Karol Richter. Bolezen je prinesel iz Carigrada.
—	Pobegnil je Vilim Panič iz So-tiča blizu Osijeka, ki je lani odvedel z doma 141etno Natalijo Miloščevič, a so mu jo stariši zopet odvzeli. Panič bi bil imel zdaj priti zaradi ropa pred sodišče, a je ušel.
—	Veliko roparsko družbo so vjeli v Bosni v Gradačacu. Družba je bila dobro organizirana in je izvrševala že od leta 1909 poštne rope. Člani družbe so: Pavlovič, Stjepanovič, Novakovič, trije Simiči in Stankovič.
—	V zrak poleti dne 15. t. mes. v Osieku aviatik Merčep.
—	V Drini je utonil šumar Kosta Pavkovič pri Foči.
—	Ponesrečen rop deklice. Šaban Jusufovič in Murat Fehratovič v Kri-jevičili v Bosni sta hotela šiloma odvesti Zahido čandžič, v katero je bil Jusufovič zaljubljen, a sta ga tako oče kakor dekle zavrnila, ker je pijanec. Omenjena sta v hišo vdrla, pretila rodbini z nožem in hotela dekle odvesti. Dekle se je pa branilo in sta jo fanta ranila. Fanta sta nato odšla, ker sta uvidela, da nič ne opravita. Orožništvo jo oba zločinca aretiralo.
—	Zaradi sramoten) zoper papeža bo moralo odgovarjati bosansko glasilo socialne demokracije »Glas Svobode« pred sarajevskim sodiščem.
—	Hrvaški list v Novi Zelandiji. V Aucklanclu je začel izhajati hrvaški list »Sloga«. V Novi Zelandiji je namreč veliko število Hrvatov, ki jih hoče list združiti in njihove težnje zastopati.
—	Odgodena vsepravaška konferenca. Vsepravaška konferenca, ki bi se imela vršiti te dni v Opatiji, se je prenesla na nedoločen čas.
—	Odstop najvišjega turškega mo« hamedanskega oblastnika v Bosni. Najvišji cerkveni oblastnik turških mohamedancev v Bosni, reis-el-ulema Sulojman efendi Šarac, se je na poziv vlade svoji časti odpovedal.
—	Razbojniki napadli častnika. »Sarajevoer Tagblatt« poroča, da so napadli trije možje poročnika Iv. Šuja-riča, ga obvladali in mu vzeli 60 kron.
—	Toča. V sredo zjutraj ob 6. uri je toča pobila Tržko goro in vse polje do Novega mesta. Polovica je uničena; ajde no bo nič, koruze in fižola malo. Ljudstvo je zelo potrto.
—	Iz okna se jc vrgla v Trstu Jože fina Vulc, 24 let stara, doma iz Kranjske. Služila je pri nekem Coenu, katerega je policija zaprla, ker dekle trdi, da jo je Coen, ki jo je hotel onc-častiti, vrgel iz okna.
—	Vabilo. Pri zadnjem požaru restav« racije g. Alojzija Marna v Rožni dolini videlo se je prvič, kako da v sličnem položaju primanjkuje vode, in drugič, kako oddaljen je sedanji gasilni dom na Viču od poslopij na Glincah in Rožni dolini. Že večkrat se je povdarjalo, bodisi v gasilnem društvu kakor tudi pri občinskih sejah, o potrehi istega kje v sredini občine, a defi-nitivnega se dosedaj še ni ničesar sklenilo. Da se ta važna zadeva prej reši, sklenil je odbor tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva, prirediti dne 18. avgusta t. 1. veliko ljudsko veselico z javno tombolo, katere čisti dobiček se plodonos-no naloži kot osnovna stavbena glavnica za bodoči gasilni dom. Vse podrobnosti se pravočasno objavijo. V nadi, da bode slavno občinstvo, kakor vedno, tudi sedaj, oso-bito ko se gre za zelo važno in koristno napravo, društvu v vsakem oziru stalo na strani in ga podpiralo, zato vabimo v nedeljo, dne 18. avgusta, vse^ veselico in tombolo, katera se vrši na prostornem vrtu g. Ivana Jelačina (prej Traun) na Glincah ob prosti vstopnini.
a- Vabilo na nftTanoVni snoa sadjarskega društva za kamniški okraj, ki se bo vrSii v nedeljo, 11. avgusta, ob 5. uri popoldne v »Društvenem domu« v Šmarci. Namen Sadjarskega društva bo vsestransko pospeševati sadjarstvo v kamniškem političnem okraju. Društvo bo velikega gospodarskega pomena, zato sc vabite, da gotovo pristopite k društvu in da se udeležite ustanovnega shoda. Na svidenje v Šmarci!
— Ogrski kardinal Samassa jc opasno bolan. Bil je previden s sv. zakramenti.
Ljubljanske novice.
lj Somišljeniki! V nedeljo se vrši v Stepanji vasi o priliki m 1 a d e n i -škega tabora velika javna telovadba in ljudska veselica. Pohitimo to nedeljo tjekaj, da se poradujemo par uric med našimi Orli, ki se trudijo, da pokažejo uspeh svojega organizatorič-nega in tehničnega dela v ljubljanski okolici. Ljubljančani itak radi obiščejo prijazno Stepanjovas, kamor jih popelje pot čez Kodeljevo v 20 minutah. Telovadba in veselica se bodeta vršili na vrtu znanega gostilničarja g. PovŠeta, po domače Strausa, nasproti podružnični cerkvi. Vabimo torej vse somišljenike v nedeljo v Stepanjovas.
lj Redna odborova seja S. K. S. Z. se vrši v ponedeljek, 12. t. m., ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo, 11. avgusta, izlet na Dobrovo. Odhod iz društvenih prostorov točno ob 1. uri popoldne. Nazaj pridemo ob 8. uri zvečer. Vabimo k obilni udeležbi društvenike in njihove prijatelje.
lj O izdajstvu nad železničarji. Današnja »Zarja« objavlja dolgo reč o shodu, ki so ga imeli včeraj v areni »Narodnega doma«, kjer so zabavljali, kar so mogli, ker je zbornica odklonila Tomschikov predlog, naj se dovoli železničarjem 38 milijonov kron. Kar sta poročevalca J. Kopač in neki Dušek z Dunaja ropotala na račun liberalcev, je stvar, ki nas čisto nič ne zanima. Najodločnejše pa zavračamo Kopačeve napade na naše poslance, češ, da so zdaj drugače glasovali, kot so glasovali v tej zadevi meseca decembra lani, ker to res ni. Kopač mora znati, če se sploh peča z železničarskimi zadevami, da so poslanci Hrvatsko-slovenskega kluba tako 20. decembra kakor tudi, ko je šlo za Tomschikov predlog, glasovali za to, da mora vlada porabiti 38 milijonov za železničarje. »Zarja« in Kopač ž jnjo uganjata navadno demagogijo, ker trdita nekaj, kar res ni. Če bi bilo socialnim demokratom kaj za železničarje, bi takih neresničnih resolucij ne sklepali, kakoršno so sklepali včeraj v areni Narodnega doma. %
lj Vojaške zadeve. Vojaški inten-dant 28. pehotne divizije Franc Festl je prestavljen k vojnemu ministrstvu, njegove posle v Ljubljani pa prevzame novi intendančni šef Edvard Frank.
lj Državna policija v Ljubljani. Današnja »Edinost« poroča: Kakor znano, bo koncem tega leta policija v Ljubljani podržavljena, iz Trsta odide v Ljubljano nad 100 redarjev, tudi poveljnik ljubljanske policije bo vzet iz osobja tržaške policije.
lj »Miklova Zala« pred sodiščem. Danes dopoldne se je vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem razprava o tožbi gledal, igralca Danila Cerarja proti Jak. Špicarju, pos. tajniku na Jesenicah radi razžaljenja časti. Kot znano, je Jak. Špicar pred leti dramatizi-ral znano Sketovo povest »Miklovo Zalo«. Pri uprizoritvah te dramatizacije je Danilo Cerar sodeloval na Jesenicah kot režiser in je kot tak tudi delo znatno predrugačil. Zlasti pa je predelal to delo leta 1910., ko se je vprizorilo na deželnem gledališču v Ljubljani. Danilo Cerar pa. je pozneje še enkrat, dramatiziral »Miklovo Zalo«, ki jo je letos založila Katoliška Bukvama. Špicar trdi, da je v tej zadnji dramatizaciji mnogo posnetega po njegovih delih in je po svojem zastopniku to v nekem pismu na Katoliško Bukvarno tudi ponovno trdil. To pismo je tudi tvorilo Podlago tožbi. Kot priča zaslišani Anton Verovšek, režiser slovenskega gledališča, je izpovedal, da je čul prvič o Spicarjevi »Miklovi Zali« pred kakimi štirimi leti, ko mu jo je Špicar izročil v recenzijo. Predno je^dSel v Trst, jc »Miklovo Zalo« izročil Danilu, ki jo je vrnil Špicarju. Leta 1910 so vprizorili »Miklovo Zalo« v Ljubljani na deželnem gledališču in jo je takrat označil Danilo kot špicarjevo delo. Zato predstavo je dobil Danilo tantieme, ki mu lih je Špicar odstopil. V sezoni leta 1911-1912 je pripravljal priča uprizoritev »Miklove Zale«, ki jo je izdal Danilo PO Kat. Bukvami za ljubljanski Ljudski oder. Do predstave ni prišlo, ker jo jc Kat. Bukvama prepovedala.
Potrdi, cla se mu je »Miklova Zala« od Danila zdela po snovi podobna Spicarjevi. Priča Josip Molek, gledališki igralec, je izpovedal, da mu je pred uprizoritvijo »Miklove Zale« na deželnem gledališču izročil Danilo špicarjev rokopis, da ga prepiše njegova žena. Danilo mu je prvotno izročil samo en del rokopisa, češ, da mora ostalo še znatno predrugačiti. Za prepisnino je obljubil Danilo plačilo po Špicarju. Priča Lovro Kumer, hotelir na Jesenicah, je sodeloval pri predstavah Špicarjevo »Miklove Zale« na Jesenicah. Danilo jc igro režiral, za kar je bil plačan. Ko je izšla Danilova »Miklova Zala« v Kat. Bukvami, mu je tožil špicar, da je Danilo posnel mnogo po njegovi igri. Kot izvedenec zaslišani profesor Anton F u n t e k je podal sledeče mnenje, Pregledal sem vse rokopise Špicarjeve in Danilove knjige ter se prepričal, da se je Špicar v I. rokopisu, kar se tiče besedila, skoro suženjsko držal Sketove povesti »Miklove Zale«. Seveda pa je morala njegova dramatizacija večkrat strniti različne prizore, ki se v Sketovi povesti vrste zaporedoma, iz česar izvira, da je razdelitev vsega dejanja in razvrstitev posameznih prizorov njegovo delo. Nekatere stvari je tudi dostavil. Izrečno je treba povdar-jati to, da je Špicar v svojem delu uvedel več oseb, ki sploh nc nastopajo pri Sketu. Vse te osebe so pridržane tudi v Ii., III. in IV. rokopisu, kakor nadalje v Danilovi knjigi naj si je Danilo v natisnjeni »Miklovi Zali« nekatere prekrstil. Iv II. rokopisu pripominjam to, da so v njegovem prvem dejanju s svinčnikom zabeleženi popravki in odstavki bivšega gledališkega ravnatelja gospoda Govekarja, drugače se med
I.	in II. rokopisom nc kaže veliko razlike, zakaj izpremembe v sceneriji in v režijskem oziru niso tolike, da bi se mogle označiti za posebno korenito predelavo. III. rokopis jo samo prepis
II.	rokopisa, toda ima s svinčnikom zabeležene Danilove opazke glede besedila in režije. Govekarjevi dostavki in popravki v ta rokopis niso sprejeti. S IV. rokopisom je dobila dramatizacija »Miklove Zale« primerno obliko dejanja, ker so se iz III. rokopisa posnele samo poglavitne in učinkovite stvari, koncentrirane, in se vrši neprimerno slikovitejše, nego v III. rokopisu. Dobilo je razen tega živejši kolorit. Vse kaže, da je to redakcijo izvršil izkušen gledališki praktik. Na podstavi prvih treh rokopisov Špicarjevih si namreč upam trditi, da tega IV. rokopisa Špicar ni mogel prirediti sam. Po vsej pravici pa sodim, da ga je predelal Danilo. Vanj so sprejeti tudi Govekarjevi in Danilovi dostavki in popravki iz II., oziroma III. rokopisa. Posebno Danilove korekture so se uporabile često jako izdatno. Vsekakor je imel Danilo svojo roko pri redakciji IV. rokopisa, prikrojil ga je gledališko-tehničnim zahtevam. IV. rokopis se je vprizoril v Ljubljani pod Špicarjevim imenom, kar kaže, da bi se bil Danilo odrekel vsakršnim pravicam do njega. Pravilno bi moral imeti IV. rokopis oznamenilo, da sta ga po Sketovi povesti skupaj priredila Špicer in Danilo. Zategadelj pa Danilo nima še pravice, da bi IV. rokopis reklamiral za svoje delo, in prav tako bi Špicar ne mogel trditi, da je IV. rokopis popolnoma njegov. Danilova tiskana izdaja »Miklove Zale« se bistveno strinja s IV. rokopisom. Skice in scenarije so res Danilove, scenarije je tudi razširil in izpopolnil, dodal tu pa tam režijske opombe. Moje mnenje jc torej tole: 1. Rokopisa I., II., oziroma
III.	kot prepis II. koncepta sta Špicarjevo delo. 2. Rokopis IV. je Danilo predelal v gledališko tehničnem oziru, toda Špicarju je prepustil ime. 3. »Miklova Zala«, natisnjena v III. zvezku knjižice Ljudski oder ni bistveno nič drugega nego naknadno redigirani IV. rokopis. — Danilo Cerar je nato v svojem plaidoyerju izjavil, da je njegova korektura 3. in 4. Špicarjevega rokopisa tako obsežna, da se mu ne more odrekati avtorske pravice. Dokazano j-e že po priči Verovšku, da je rekel Špicar po predstavi v deželnem gledališču: »To ni več moja »Zala«, to je vse kaj druzega.« Kar se tiče Špicarjevega pisma Kat. Bukvami, je jasno, da vsebuje žaljenje časti, ker predbaciva plagi-jaštvo, ki pa ni dokazano. Zastopnik Špicarja dr. P'urlanov koncipijent dr. Zupančič jc povdarjal v zagovoru, da ni omenjeno pismo izšlo iz odvetniške pisarne na podlagi informacij špicarja, ampak samo vsled njegovega naročila, naj se varuje njegove koristi. Sodnik dr. Grasselli je proglasil nato razsodbo, da sc Špicar oprosti, češ, da je dokaz resnice doprinešen. Špicar je očital v pismu, da Danilovo delo ni izvirno, kar je dokazano. Pravice avtorstva ali soavtorstva pri tem ne pridejo v po-štev. Sodišče je mnenja, da je literarna stran dela »Miklova Zala« Špicarjevo
delo, tehnična in režijska stran pa Danilovo delo. Kakor čujemo, zadeva šo ni končana.
lj Nesreča Tržačana v kamniških planinah. V sredo je šel 271etni pisarniški oficijant pri c. kr. namestništvu v Trstu, Franc Jurcich, stanujoč v Trstu Via St. Martiri št. 6 na izlet v Kamniško sedlo. Na poti v Veliko planino jc zgrešil markirano pot ter padel v pet metrov globoko brezdno, kjer je ležal ves pobit nezavesten celo noč od srede na četrtek. V četrtek zjutraj so ga našli štirje možje, ki so šli mimo, ter ga prenesli k gozdarju v Bistrico. Ponesrečenec si je pretresel možgane, zlomil levo roko, poškodoval obraz in dobil bržkone tudi notranje telesne poškodbe. Prvo pomoč mu je dal v Bistrici kamniški zdravnik dr. Dereani, nakar so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Oče ponesrečencev je vpokojeni sodni kancelist v Trstu.
lj Umrli so v Ljubljani: Angela Ple-terski, žena železniškega postajnega sluge, 26 let. — Ivana Zupane, delavčeva žena, 63 let. — Olga Puhar, hči dimnikarskega pomočnika, 6 tednov. — Roža Pindur, hči kleparskega pomočnika, 8 mesecev. — Marija Sodja, delavka, 74 let.— Franja Bunc, vdova c. kr. sodnega oficijala, 63 let. — Valentin Mihe-lič, črevljar, 61 let.
lj Polet dveh laških žepnih tatov v Ljubljano. Že svoj čas smo povdarjali, da laški tatovi v Ljubljani nimajo sreče. Da pokradejo, se jim še posreči, zato so zelo spretni, nikakor pa ne pridejo s svojim plenom srečno domov, marveč vedno zapadejo roki pravice. Tako smolo sta imela tudi v sredo popoldne na južnem kolodvoru dozdevni 441etni ože-njeni skladiščnik Jožef Lombardo iz Catanije v Siciliji in 301etni Agatino Privitera tudi iz Catanije. Navedenca sta se semkaj pripeljala z vlakom iz Trsta v skupnem kupeju. Ko je vlak na južnem kolodvoru obstal, je stopil v kupe posestnik in trgovec Anton Stare iz Selšaka pri Litiji. Komaj stopi v voz, že začuti v žepu tujo roko, nakar pograbi neznanca za vrat,ta pa vrže listnico, katero je potegnil Staretu hipoma iz žepa, nekemu v obližju sedečemu moškemu. Stare nato skoči k temu, mu vzame denarnico, njega pa pograbi in drži, dokler ni prišel stražnik in obeh s težavo spravil iz voza ter ju aretiral. Možakarja se izgovarjata, da se prav nič ne poznata, a kakor se da sklepati, morata biti prava navihanca. Pri njih so našli srebrne žepne ure, denarnico in večje vsote denarja, kar sta si bržkone prislužila na svojem znanstvenem potovanju. Oba laška podanika, so izročili deželnemu sodišču, kjer pričakujeta nadaljnje usode.
lj Nepremišljenost. Včeraj popoldne so se hoteli iti za mestno klavnico trije dečki, med katerimi je bil tudi lOletni Stanko Jerič, v Grubarjev prekop ko pat. Ko je bil Jerič že slečen, pride mimo nek nemško govoreči dečko ter pahne slečenega Jeriča v prekop, kjer se jc začel potapljati, nakar sta začela ostala dečka kričati. Ko to čuje črevljar Gor-šič, hiti po živinskega trgovca Schiber-ta in krojača Hribarja, katera sta se podala takoj v prekop in že nezavestnega Jeriča rešila z poldrug meter globoke vode. Ko sta ga spravila na suho, so ga z umetnim dihanjem zopet spravila k zavesti, potem ga je pa došli stražnik odvedel domov in ga izročil materi.
Telefonska in brzojavna poročila.
PROCES PROTI JUKIČU.
Zagreb, 9. avgusta. Danes je govoril zagovornik dr. Prebeg. Govoril je nad tri ure. Pojasnjeval je politični milje procesa in dokazal, da. o kaki zaroti, o kateri govori obtožnica, ne more biti govora. Dokazuje nadalje, da se Jukičevo dejanje ne more kvalificirati kot zahrbtni umor kakor se mu tudi ne more pripisovati umora stražnika. Zagovornik se peča nato z mnenjem izvedencev psihiatrov, pobija njihov parere in dokazuje na podlagi mnogih znanstvenih del, da nc drži. Očita psihiatrom, da niso svojo dolžnosti izpolnili. Apelira na sodišče, naj izreče svbjo sodbo neodvisno od mnenja psihiatrov. Opozarja na to, da bo dušno stanje atentatorja na grofa Tiszo, poslanca Ivovasca, preiskala budimpeštanska medicinska fakulteta. Predsednik bra-nitelja tu prekine in mu o tem ne pusti govoriti, ker da to ne spada k Juki-čevemu procesu. Zagovornik konča svoj govor z apelom na sodišče, naj Jukiča in soobtožence oprosti. — Za dr. Prebegom govore branitelji dr. Ka-tušič, dr. Taller in dr. Popovi. — Razprave še ni konec, ampak bo trajala asi dan, ker se mora danes končati.
KOMISAR GUVAJ GRE JESENU
Budimpešta, 9. avgusta. »Leipziger Ncueste Nachrichten« priobčujejo in-
terviev z ogrskim ministrskim predsednikom dr. Lukacsem, ki je glede Hrvaške izjavil, da termin, kdaj se Hrvaški vrne ustava, še ni za gotovo določen, a je sigurno, da se brezustayno stanje odpravi jeseni.
STRAŠNA RUDNIŠKA NESREČA V BOCHUMU.
Bochum, 9. avgusta. Šele danes zjutraj je bilo mogoče izvedeti podrobnosti o strašni rudniški katastrofi v Bochumu. Dozdaj so našli 128 trupel. Vsega skupaj je 140 rudarjev ubitih. Trupla, ki leže v prostoru za stroje, so strašno razmesarjena. Enim manjka glave, drugim roke ali noge, drugi so zopet popolnoma zmečkani. Le malo trupel je bilo sploh mogoče agnoscirati. Cesar Viljem je podaril za prvo silo 15.000 mark. Tudi Krupp je daroval večjo vsoto. Pred rudokopom stoji velika množica, ki se ejoče in očita družbi, da ni še dozdaj napravila električnega ventilatorja in da so inženirji dobro vedeli, da se nahajajo v rovu plini. Državno pravdništvo bo vložilo obtožnico proti več uradnikom, ozir. poduradni-kom.
MIROVNA POGAJANJA MED ITALIJO IN TURČIJO.
London, 9. avgusta. »Daily dirom-* ele« poroča, da mirovna pogajanja med Turčijo in Italijo ugodno teko.
POLOŽAJ V TURČIJI BOLJŠI.
Solun, 9. avgusta. Položaj se raz-jasnjuje. Bojazen, da bi se tukajšnji častniki izjavili za mladoturški odbor, se je pokazala kot neupravičena. Nad Solunom je proglašeno osebno stanje. Južni Albanci so izjavili, da se povrnejo v svoje vasi. — Valija v Smirni so odstavili. — V Kopriliju so zaprli nekega Bolgara, ki je hotel mladoturški klub v zrak razgnati. — Turški poslanik v Cetinju, ki se je bil podal v Ko-tor, je dobil nalog, da se na svoje mesto vrne.
KOVACSA NE IZPUSTE.
Budimpešta, 9. avgusta. Odločbo, naj se poslanca Kovacsa, ki je streljal na grofa Tiszo, izpusti, je višje sodišče razveljavilo. Kovacsevo duševno stanje bo zdaj preiskala medicinska fakulteta budimpeštanske univerze.
PREDSEDNIK REPUBLIKE HAITI UBIT. — 400 MRTVIH. — VLADNA
PALAČA V ZRAK RAZGNANA.
New York, 9. avgusta. V Port-au-prince, glavnem mestu republike Haiti, so revolucionarji razgnali z dinamitom v zrak vladno palačo, vsled česar se je porušilo tudi več stavb v bližini. Predsednik republike Lecorte jc ubit, drugih oseb je ubitih okoli 400. Nacionalni zbor se je takoj zbral in izvolil za predsednika Avgusta Tancredc. Nad Port-au-princem je proglašeno obsedno stanje.
NESREČE V GORAH.
Inomost, 9. avgusta. Dunajskega turista Rosenberga in njegovo hčer je zalotil snežni vihar. Rosenberg je umrl, hči pa se je onesvestila.
Ziirich, 9. avgusta. Tu jc v gorah" ponesrečila gospodična Kuebler iz Be-rolina in se ubila.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 9. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-52
Rž za oktober 1912.....9-40
Oves za oktober 1912 .... 9*59
Koruza za avgust 1912 ....	9 20
Koruza za maj 1913.....7-52
Meteorologično poročilo.
VlSlna nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
S C	Cas opazovanj«	Stanje barometra v mm	Temperatura Celzyti	Vetro vi	Nebo	8-3 i Is*
7; 9. zveč.		727-5	16-2	sl. szab.	nevihta;	33-3
8	7. zjutr. 2. pop.	7291 731-7	13-0 21-7	si. jug sr. vzh.	oblaS-tf pol. obl.	
8	9. zveč.	733-4	13-6	sl. szah.	oblačno	1*.
1 7. zjutr. | 2. pop.		735-2 734-3	12-1 19-8	brezvet. sl. jzah.	del. jasno oblačno	
Srednja predvčerajšna temp. 16-5«, norm. 198« Srednja včerajšnja temp. 16-1°, norm. 19-4o.
V Podgori pri Gorici Je oddati službo
orgauista.
Oglasiti sc je treba pri kuracij-skem uradu istotam. ^	0471
Sobo s hrano
se išče za dve gospodični v koli-zejskem ali kolodvorskem okraju. Ponudbe pod »September/2470« na upravo »Slovenca«.	2470
Razne sivort.
Ženska volilna pravioa na Ogrskem.
»Ofenpester Tagblatt« poroča, da dobi volilno pravico pri preosnovi ogrske volilne postave tudi 100.000 inteligenčnih žena, ki si same služijo kruh.
Atomobilskn nezgoda dveh ruskih knezov. Pri Rjasanu je padel v jarek avtomobil, v katerem sta se vozila kneza Opolenski in Gai-garin s svojim tajnikom. Kneza sta nevarno ranjena, tajnik se je pa ubil.
Nečloveška mati in brat. Žganjarca Sadora v Rokorcih pri Krakovu, mati petih otrok, je prisilila svojo lastno hčer Viktorij u k slabemu življenju. Ko je postala Viktorija mati, jo je z ostalimi svojimi otroci nečloveško mučila In zaprla pod streho. Dne 26. februarja je pa Viktorijo njen brat do smrti pretepel. Viktorije niso od takrat sosedje več videli. Sinu je zdaj v pijanosti nečloveška mati očitala, da je usmrtil svojo sestro. Orožniki so preiskali hišo in našli po bratu ubito mrtvo truplo Viktorije, zakopano v kleti. Morilca Jožefa Sadora so zaprli.
Glavni dobitek zadnje državne dobrodelne loterije je zadel delavec Zou-fal pri Iglavi. Zoufal je izjavil, da hoče še naprej kot delavec delati.
Nesreča v Dunajskem Novem Mestu. Ponesrečil je dne 5. t. m. nadporoč-nik Javor s svojim aeroplanorn, ki sc jc prekucnil iti razbil. Javor je dobil živčni napad, ranjen je na rokah in si je zlomil več reber.
Dvoboj na strehi. Iz ljubosumnosti je napadel v Gcnfu 7. t. ni. neki krovec svojega tovariša na strehi šestnadstrop-ne hiše in ga vrgel ž nje. Tovariš se je ubil, morilca so zaprli.
S čevljem ubila jetniškega paznika. Iz Rima poročajo 6. t. m.: Neka Uršula Mas-chiotti, ki je bila ponoči aretovana in zaprta, je klicala v svoji celici na pomoč. Ko ie prišel službujoči paznik Jožef Galli v njeno celico, ga je s peto svojega čevlja tako udarila po sencih, da se je Galli takoj igrudil. Prihiteli pazniki so preprečili, da ni jetnica pobegnila ter so Gallija, ki so se mu pretresli možgani, umirajočega prenesli v bolnišnico.
Požigalec. V Nyiregyhazi je izbruhnil pred dnevi ponoči velik požar v parnem mlinu. Dognali so, da je bilo zažgano. Med tem se je dogodilo že več ponočnih požarov in na mnogih hišah so našli napise: »Ta hiša mora pogoreti!« Posrečilo se je, izslediti kot požigalca premožnega brivca Ludovika Schatza, ki jc lastnik večih hiš in na dobrem glasu. Oddali so ga v opazovalnico za umobolne.
Prijet vlomilec. V Tarnovu je 5. t. m. ponoči poizkušal razvpiti vlomilec Dom-browski oropati stanovanje nekega sodnega tajnika. Pri tem so ga zasačili ter je pobegnil. Neki stražnik ga je zasledoval, a je bandit nanj streljal in ga težko ranil. Med tem sta. prihitela dva druga stražnika, ki sta roparja zasledovala na kolesih. Končno se jima je posrečilo bandita, ki je neprestano streljal, razorožiti in aretovati.
Svojega, moža umorila. Iz Krakova poročajo, da je v vasi Rodgosza neka kmetica s svojo hčerjo polila soproga, ko je spal, s petrolejem in ga zažgala, nakar ste pobegnili. Kmet se je zbudil ter ves v plamenih zbežal na dvorišče, kjer se je nezavesten zgrudil in skoro popolnoma zgorel. Ženo in hčer so zaprli.
Velikanske sleparije na ruski železnici, (z Peterburga poročajo, da je senator Gli-činski pri reviziji transbajkalske železnice odkril velike sleparije. V teku mnogih let ie namreč resortni šef vodil plačilne liste sa uslužbence, ki nikdar nastavljeni niso bili ter je njihove plače porabljal zase.
Jezik je otrpnil slavnemu berolin-skemu glediškemu igralcu Rudolfu Schildkrautu. Zdravniki izjavljajo, da več nc ozdravi.
Newyorški policijski škandal. Dva sokrivca pri umoru Rosenthala sta pobegnila v gore, kjer sta se zabarikacli-rala v neki vili, ki jo je obkolila poli-rija. Zaprti osumljenci so Rosenthalovi zadevi nočejo v ječi jesti, ker se boje, da jih policija zastrupi.
Vohunstvo v Nemčiji. Kljub obljubi Iu dasi se je založila kavcija, lipsko državno sodišče noče izpustiti iz zapora ruskega stotnika Kosteviča. Pri Kijevu so aretirali pet Angležev, ki so fotografirali utrdbe.
Ukraden cerkvi namenjen dar laike kraljice. Cerkvi v Berziensku je do-poslala laška kraljica 2000 rubljev vreden dar, ki je pa bil ukraden na progi Jekaterinoslavske železnice.
Prva razprava proti morilcu po novem voj. kazenskem redu sc jc pričela 5. t. m. v Dunajskem Novem Mestu proti bivšemu pešcu pešpolka št. 26 Ema-nuelu Czihulki. Obtožen je, da je dezer-tjral in 13. novembra umoril in oropal delavca Loveehija in Konecnyja. Žc 1. 1901 je v budimpeštanski okolici umoril nekega Vitroja, prišel takrat v no-
rišnico. odkoder je pobegnil. Po novem vojaškem kazenskem pravu more biti obsojen le na smrt na vislicah, ker priznava svoj zločin.
Kongres svetovne zveze bolniških strežnic. V Kolinu na Nemškem zboruje te dni svetovna zveza bolniških strežnic. Prišle so skupaj zastopnice iz vseh petih delov sveta. Na Nemškem je 70.000 strežnic: 26.000 je katoliških sester, 12.000 jc protestantskih diakonis, 4500 strežnic je organiziranih v raznih bratovščinah in okoli 30.000 oseb sc peča zasebno s postrežbo bolnikov. Lepa armada krščanske ljubezni in usmiljenja.
Zdrava dežela. Prebivalci na Balkanu dočakajo, kakor je znano, večjo starost, kakor pa drugi Evropejci. Bolgarska vlada je uradno dognala, da živi med 4 milijoni prebivalstva 4000 ljudi, ki so nad 100 let stari. Nemčija ima 65 milijonov prebivalcev, pa šteje komaj 72 po 100 let starih ljudi.
Pijača na železnici prepovedana. Norveški parlament je sklenil z 61 proti 59 glasovom zakon, po katerem se kaznuje vsak, ki v železničnih vozovih alkoholične pijače pije. Tudi lastne pijače, če jo ima s sabo, ne sme piti. Postava je že stopila v veljavo.
O/ermmlloi
železnato O^na-Vlno
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovano.
Nad 7G00 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. ==
Kurami,Centru]'
K dunajskega tiamskega — jjj elitnega orkestra —-—
^ Z velespoštovanjem H	Štefan ittiholič
2374	kavarnar
K X X K
X K

doktor prava s celo sodno iu osemmesečno odvetniško prakso, vešč tudi laščine, Išče s 1. decembrom 1.1., eventuelno tudi preje, Službe V Odvetniški pisarni. Več se pouve pri upravništvu »Slovenca".	2455
2437
zelo veliko, svetlo, suho, obokano zelo
pripravno tudi za delavnico
se odda a november na Meni lip 3.
Natančneje se izve pri hišniku ali pa pri
Pongratzevem oskrbništvu, Franca Jožefa cesta štev. 7, III. nadstropje.
Delavnica
s hlevom, prostorom za sprav-llanie voz, stanovanjem 1.U
se odda 2 novembrom na Turjaškem trge št. 4.
Natančneje pri hišniku ali pa pri
Pongratzevem oskrbništvu, Franca Jožefa cesta štev. 7, III. nadstropje.
Za zgradbo cest
oziroma planinskih potov, izkopavanja kanalov, napravo navadnih betonov z vsem potrebnim orodjem in delavci po najnižjih cenah se toplo priporoča 2444
Marko Pavič,
podjetnik
poŠta Moste. Ljubljanska ul 26.
Motorno kolo
Nekarsulm \% H. P.
dobro ohranjeno se ceno proda.
Urhoonik, deželna olada.
Veletrgovina s Speoerijo in z deželnimi pridelki
ANION UC, CELJE, Mi cfisla štela 22.
Prazen je izgovor, da se mora blago kupb-vati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o Čemur se lahko svakdo sam prepriCa, Ce tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mijo-gobrojen obisk. VeleCastitim gospodom duhovnikom ponudim vošCene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pSenico, suhe gobe, flžotj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bei, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo raoko iu otrobe v ceni od 9.— do 15— Kron 100 kg.	2973
Postna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
Št. 23.651».
2451
Ker se imajo v prostorih c. kr. meroizkušnega urada v Ljubljani v Prulah h. št. 17 izvršiti nekatera adaptacijska dela, bo od 16. t. m. naprej za dobo kakih 6 do 8 tednov imenovani urad
posloval ¥ L nadstropju »Mestnega doma"
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 5. avgusta 1912.
Zupan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
za Vašo gospo, da bode pri nakupu pazila
na ime Franck:,
na kavin mlinček,
Tovarniška znamka.
ter tako dobila že navajeni najboljši
kavin pridatek - prave - kakovosti.
»
Tovarna v Zagrebu.
»o
fg
Podpisani upravnik konkurznega sklada trgovca Antona Raimorja v Metliki, naznanja, da se
proste roke
zaloga mannfakftarnega M specerlgskega blaga s prodajalnlSko oprano in drnge premičnine, kakor seno, slama, zrnfe, krompir, razna posoda, nekal pohiStoa Itd.
Proda se cela zaloga blaga s prodajalniško opravo in vse druge premičnine en bloc ali pa v posameznih skupinah.
Zaloga blaga s prodajalniško opravo brez drugih premičnin je sodno cenjena na 6077 K 84 h.
Kupec cele zaloge blaga in prodajalniške oprave sine rabiti prodajal-niške prostore en mesec od dne kupa v svrho razprodaje.
Odklanja se jamstvo za kakovost blaga in točnost inventure.
Ponudbe je vložiti pri podpisanemu upravniku
do 16. aognsta 1912
z 10% cenilne vrednosti kot varščino, ki zapade v prid konkurznemu skladu, ako bi kupec ne izpolnil pogojev.
Kupec mora pred prevzetjem kupljenih predmetov v petih dneh po obvestilu o sprejemu njegove ponudbe založiti kupnino pri podpisanem upravniku, ki ima na ogled inventarni zapisnik, razkaže na željo zalogo in daje potrebna pojasnila.
V kolikor se zaloge blaga, prodajalniške oprave in drugih premičnin ne proda v gornjem zmislu iz proste roke, vršila se bode sodna izvršilna prodaja na drobno
dne 19. aognsta 1912 in naslednje dni,
na kar sc opozarjajo zlasti tudi konkurzni upniki.	2466 (3)
Metlika, dne 4. avgusta 1912.
IDO Bakoonlk, c. kr. notar v Metliki
kot upravnik konkurznega sklada.
Izdala konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.