Leto H!. Maribor, pondeljek 1. marca 1920.$ St. 49. Ml»*n Političen list. Naročnina znaša: Z dostavlianlem na dom ali po pošti K 6-50 mesečno. četrtletno K 19^50. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. (JrednIStvo In uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telelon uredništva 8t. 276, uprave 5t. 24. Uelift shod GugosL dem. stranke v Ljubljani. Francosko-angleška kapitulacija pred WiiSonom. DKU R i m, 29. februarja. (Brezžično). „Corriere d’ Italia" poroča iz Londona, da sta Lloyd George in Mille-rand v svojem najnovejšem odgovoru, ki sta ga poslala VVilsonu, odpotegnila svoje predloge, ki sta jih stavila dne 9. decembra in 20. januarja, ter ga naprosila, naj pozove Amerika jugo-slovensko in italijansko vlado, naj pričneta medsebojna pogajanja na novi podlagi, ne glede na doslej podane osnove. V slučaju pa, da bi jugoslo-venska in italijanska vlada tudi to odklonile, sta pripravljena Francija in Anglija, skupno z Ameriko, znova proučiti celotno vprašanje jadranskega problema. Brez Amerike ne gre. LDU Pariz, 29. februarja. »Petit Parisien« poroča iz Londona, da se je gospodarski odsek vrhovnega sveta v syoji včerajšnji seji podrobno bavil s prehrano Evrope in pretresoval tudi položaj Avstrije, Madžarske in Poljske. Položaj se po mnenju odseka ne more izboljšati ali vsaj ne znatno, ako bodo Zedinjene države ostale pri svojem postopanju in se ne bodo udeleževale pomožne akcije. Prihodnja seja narodnega predstavništva. LDU Beograd, 28. februarja. Prihodnja seja Narodnega predstavništva je sklicana za sredo, 3. marca, ob pol 11. uri dopoldan. Kvorum zagotovljen? LDU Beograd, 28. februarja. Kakor javlja „PoIitika“, je takozvani kvorum novi vladi popolnoma za-Sotovljen. Nova hrvatska vlada. LDU Zagreb, 29. februarja. Kakčr dozna Novinski ured, so bili že imenovani novi poverjeniki kr. hrvatsko-slavonske deželne vlade. Poverjenik za notranja dela je dr. Franjo Potočnjak, odvetnik v Zagrebu, za prosveto in vero: dr. Albert Bazala, vseučiliški profesor v Zagrebu, za pravosodstvo: dr. Nikola Djurdjevič, odvetnik v Brodu ob Savi; za narodno gospodarstvo Aršin Gjermanovič, ravnatelj zveze srbskih poljedelskih zadrug. Podban dr. Franjo Potočnjak je danes prisegel v roke bana *,dr. Laginje in prevzel svoje uradne posle. D’Annunzio izpraznil Zadar. LDU Split, 28. februarja. »Novo doba« javlja iz Zadra, da so D’ Annunzievi arditi zapustili Zadar in odpotovali na Reko. Prebivalstvo je pomirjeno. Zedinjene države priznajo sovjetsko Rusijo. LDU Dunaj, 29. februarja. »Neues IViener Tagblatt« poroča iz Washingtona: Novi državni tajnik za zunanje stvari je odredil, da Zedinjene države vzpostavijo odno-šaje s sovjetsko Rusijo. Ukrajinski odpor proti bolj-ševikom. DKU Dunaj, 29. februarja. Ukrajinski presbiro javlja iz Kameneca Podolskega: Boljševiško prodiranje proti Dnjestru so ukrajinske čete pod vodstvom generala Pa-vlenka pri Balti zadržale. V teku so močni boji. t Volitve v Bolgariji. DKU Sofija, 29. februarja. (Bolgarska agentura). Uradno se objavlja: Volitve v državno sobranje se bodo vršile 29. marca. Novo sobranje se sestane najkasneje 18. aprila. Stjepan Radič. Stjepana Radiča je rodila ona špecijelno hrvatska politika, ki se da primerjati najlepše z bolgarsko. Radič je nadarjen samouk, ki je prilezel komaj čez spodnjo srednjo šolo, pa čutil vendar v sebi nek nagon, ki ga je silil na solnce, ven iz nepoznanosti in vsakdanjosti med velike može, med voditelje naroda. Začel se je polagoma vzpenjati kvišku, njegovo ime je prišlo v javnost in končno je začel izdajati svoj lasten časopis, stvoril v hrvatskem saboru svojo lastno skupino ter začel igrati več ali manj pomembno ulogo v hrvatski domači politiki. Tako je bilo njegovo delovanje in nehanje do onega usode-polnega časa, ko so jugoslovenski poslanci dunajskega parlamenta izročili v oni klasični palači ob dunajskem ringu — majsko deklaracijo. Dočim so bile v Sloveniji, oziroma v vsem jugoslovenskem ozemlju, ki je bilo politično podrejeno dunajskemu parlamentu razmere z majsko deklaracijo urejene, ter je ves naš narod, razen nekaj maloštevilnih Šusteršičevih privržencev, pristal na narodno ujedinjenje, je ostala ta zadeva v sami Hrvatski in Slavoniji še dolgo neodločena. Hrvatski politiki niso imeli toliko poguma kakor naši, da bi bili jasno izpovedali: tudi mi smo za deklaracijo. Vzrok temu pa ni bil samo strah pred Budimpešto in pred Dunajem, ampak še več drugih posebnih interesov, ki so jih zasledovale posamezne saborske skupine. Nemalo ulogo je igrala tu tudi velikohrvatska ideja. Na drugi strani pa niso nekatere skupine hotele pristati na majsko deklaracijo iz enostavnega vzroka, ker se jim je zdela premalo radikalna. Smatrali so namreč popolnoma upravičeno, da bi jugoslovensko vprašanja z ust • novitvijo jugoslovenske države pod žezlom Habsburžanov in samo na teritoriju stare monarhije, še ne bilo rešeno. Nekateri so to tudi res tako mislili, drugim pa je bil to samo dobrodošel izgovor. Ta razdrapanost in neodločnost na Hrvatskem je bila seveda najbolj pogodu dunajski in budimpeštanski vladi in fakt je, da sta ti dve vladi stavili vse svoje nadeje in upe prav tik do razsula skoro izključno le na Hrvate. V sredi te neodločnosti in razdrapa-1 antantni generali je prišel k njim ter pred-j žvižgov, so zborovalci plačane frankovsko DjtJ nosti je stal takrat Stjepan Radič na dokaj dvoumnem stališču; Če ie bil njegov začasni nasprotnik proti ven deklaraciji in ujedinjenju je bil Radič za ujedinjenje. Zadnje čase pred pražkimi posvetovanji je bila javnost skoro popolnoma uverjena, da je Radič za ujedinjenje. Pražka posvetovanja slovanskih politikov Avstroogrske pa so naredila nejasnim hrvatskim razmeram'konec. Iz poprej dokaj nejasnih' megel sojele stopati vedno določnejše konture. V Pragi so zastopniki hrvatsko-srbske koalicije že skoro očitno priznali da so za’ujedinjenje. To pa je zabolelo Stjepana-Radiča, ki je bil nasprotnik koalicije, da je jel vedno bolj spreminjati oziroma vedno bolj jasno kazati svojo barvo. V Prago ni šel kot delegat celokupnega jugoslovenskega naroda, ampak na Švojo roko, kot — Hrv/at. To separatistično njegovo početje — bilo je prvo — so opazili tudi bratje Čehi ter ga obsodili. Češki listi so nastopili odločno proti njemu ter mu odpovedali vsako podporo. Toda njegova tragična narava, ki zahteva daje vlono v opoziciji ni mirovala. Jel je iskati stike drugod — ria Dunaju in v Budim-s, prem 9f j|B n50j SP IH nOPiijU i&čjn irj*}? i/ irh.ts^u J * '' Oktobrska revolucija je zrušila staro trhlo monarhijo ter rodila našo tirlado Jugo- ft 3[i3UUQV r,nrrr nJV.rr« ct\I trjevali. Na to je načelnik dr. Kukovec za-včeraj ob priliki svojega zborovanja velik Poučit sijajni shod: Ker je bila ura že 1. niso javen shod v veliki dvorani hotela »Union« jprtS1f d^gi govorniki na vrsto — Popoldne Na zborovanje je prispelo nekaj bratskih za-j 'e ^1° zborovanje zaupnikov. Zborovalci so slavijo in od tega momenta dalje je postal iv »zagrizeni izdajalec. Šer®* Rafdtč — pravi, zagrizem izdaiaiec. sel ie J U f J tfO ji, a . ^ 1 J j*** | I A -.j med proste hrvatske kmete ter jih z deaia* goškimi besedami hujskal proti Srbiji in dinastiji ter jih navduševal za veliko hrvatsko republiko. To je bila voda na mlin italijanske /* Itomfifiosfdi/^šk^ GX?1 * R&rii£u je >°su Italija svojega najboljšega pomoč- ff ’Poskušala priti z njim v zvezo, kar r'sh jim j^ tudi kmalu posrečilo. Posredovalec med Italijo in Radičem je bil znani j 0>l; stopnikov, med njimi Svetozar Pribičevič, min. Marinkbvič, Perčič, Lukunič i. dr. Velika dvorana je bila ob desetih nabito polna. Tako ogromno obiskan shod Že dolgo nismo imeli v Ljubljani. Videlo se je, da so zadnji dogodki vznemirili našo javnost. Vsi prostori v dvorani in pa, galeriji so bili tako zasedeni, da mnogi niso dobili prostora. ' . Up 10. uri je otvoril shod načelnik JDS. dr.' K u k o v e c, ;;i’je povdarjal, da zborujemo pod utisom zadnjih dogodkov, ko je reakcijonarna smer prišla v vladi na površje. Brnofi d 'i { i')rncl' vala 'od njega odpor proti Srbom in razbitje Jugoslavije, za to pa mu je obljubila, da bo' podpirala ustanovitev hrvatske republike pod — njenim protektoratom. .o>l Pa ne samo pri Italijanih, tudi pri Francozih iti Angležih je iskal podpore za svoje Izdajalsko podjetje. Ko so bilt v Ljubljani 4—I MII i......... -lil H — italijanski agent Morpurgo. Italija je zahte- .Doživeli sti^o važen trenotek, ki kliče nas liold nrt hinnfl J« nr>n a A /-vi« < »m vse na delo za obstoj države, ha boj za svobodo in nar. edinstvo. Na to je pozdravil goste in zborovalce. Udeležba je bila velika Od vseh strani Slovenije. . Občinstvo je pozdravilo goste z gromovitim aplavzom. Pokazalo pa se je, da je prišlo nekaj Ijudij v dvorano, da bi kalili mir, ker se je čulo par Od železne ceste. i : U£i)9voqsi o/. b| ato io b! Komu ni znana Prešernova pesem »Od železne ceste« ? . >; nnoiprrirl •m **» vTtf9(,pnri>tfn fiBits orase mu ■ c .f.Bliža se železna cesta, , ;tffme se l]ub’ca veselim, ' .-> oji iz Ljubljane v tuja mesta ‘ 1 kakor ptiček poletim . . . itd. Prešeren je pisal to pesem ob času, ko se je začelo govoriti o Jem, da pojde preko slovenskih krajev prva »železna cesta« to je južna železnica. To je bilo menda okoli leta 1845. Prešeren je v svoji nagajivi pesmi ho- tel samo šaljivo povedati, kake izpremembe bodo vsled tega nastale v ljubezni. ‘Železna iv.-; ;>t .cesta pa je imels biti, tudi važen naroden . dogodek. Z^to bo.zanimivo.povedati, kako,si je to razlagal neki pesnik, ki je leta 1842. v »Slovenski Bčeli« Prešernovo pesem tako-le ' * izpremenil (š par popravami): ložoboidob offi:;, « Od železne ceste, j A. Bliža se železna ^esta,1 , . ©oq Nje se ljub’ca 'veselim, • 6>laTB jhsi m ib pojde tuji1 duh' iž mesta i ,v ‘ in nemškutarji vsi z njim. j¥;btižu tista ^ta; <;' !,f ■ boš me, ljubček^Vžel^ sebol, da, tak polete iz mesta, bom pogledat šla s teboj. se razhajali,,v zavesi da bo demokratična misel zmagala, nad^^^Ui^^ reakcijo- n¥$fi/nri nc n* i o Resolucije: r Shoda: Na velikem javne;n shodu 29. februarja 1920 fr Ljtibljani' ibrSni pristaši »jugoblovanske demokratske stranka: 1 Ponavljajo, ziivso pdloču^stj.otphtevo na* šega naroda po samoodločbi v Primorju, ki edina more pravično rešiti jadranpko vprašanje in z njim ona naših zapadnih gfaDic^ zahtevajo, da vlada brez- omahovanja odkloni anglo-francoski nUlniaf«; ' /ijflgrsA 2. slovesno ponavljajo izraz udaiiosti Njega Veličanstvu kralju Petru in Njega,ij/isočanstvu prestolnonasledniku Aleksandru dobro vedoč, da je narodna dinastija čuvar avtoritete državne oblasti ter mogočen branik ^edinstva našega naroda, na katerem sloni obstoj % moč naše dtzave;! , f010M ■, ■ i f ■' ■ ■ i ■ • • ‘i\ A. Skupaj vsi k železni cesti pojdemo od n^is do nas, to b<* po ljubljanskem mesti ‘c\fj vradostno veseli čas. B. Zanaprej od takrat zmeram bo slovensko Celje, Trst, in Celovec vkljub overam, ki nas tlačijo še v prsti A. Iz .Ljubljane pa, košate polete nemškirtiafiOTl« duha tujega bogate, narodne odpadnice. B. Rodoljubne me Kranjice pa ostanemo pri 'Vas> r vaše bodemo ženice zveste vedno večni čas. <--A. Ker si ljuba domu zvesta, ljubiš mene tud zvesto, torej moja boš nedesta, ii if'>‘Wn in* ’i-»x B. Ak’ kaj tac’ga se napravi,1 V bodeva vesela tud’, .... v • sinček rojen zvest bo Slavi,' ino vreaen< ^OTaHo^ , ui 0Q Kakor se vidi proti koipu stvar nekoliko šepa. Zanimiv pa je začetek,'ker kaže, da si je ta neznani parodist mislil, da t}o nova železnica s seboj odpeljala nemčurie iz naših mest. Zgodilo še je' rdvno nasprotno: nova železnica je pripeljala novih'nem^urjev in je okrepila nemštvo po celi progi od Maribora do Trsta, od Čakovca pa do Beljaka. Južna železnica je bila pi%vi želterri feAeljen križ, ki se je zajedel v^naže narodno telo: navzdol' in' popreR’ so nas prekrižali in težko smo dihali pod to Sfrašti.octujo jezo. Ob pr°pl se je razvijalo tujs|yo s tako si^da so cel? prej slovenski kraji postali popolnoma tui1. Zanimiva je tudi nada, da* bo Celovec »vkljub oviram« — slovenski. ^ upanle le bilo takrat opravičeno, saj je bil Celovec takrat njtše — kulturno središče: tam ie delovala SlbraŠekbva'š61a 4n )bntžič je tam ustanovil prvi slovenski leposlovni list »Slov. Bčelo«. In še pozViejeje bil Celovec v o-spredjU naše kUlture: tu :je imelaisvoj sedež »Mphorjeva družba«, tu j e, »Glasnik« (1853—186ŠV'in »Cve'tje iz domačih in tujih logov«, tako da je bil •Geliživež^belka naše nove slov. literature. Toda železna cesta »ovir« ni premagala — nasprotno: pomno* Maribor, dne 1. marca 1920. ..... , _____________________________ 3. smatrajo nastop nenaravne koalicije separatistov za nesrečo za vso državo. Somišljenike poživljajo, da kljub temu v polni meri vrše Svoje dolžnosti napram njej. Vendar treba strniti vse moči, da se ta reakcijonarni in opasni nestvor čim preje in za trajno odstrani; 4. zvesti temeljni točki demokratskega programa odločno zahtevajo, da se nemudoma Izvrše občinske In državnozborske volitve, po ifeatcrih se more usoda države poveriti zastopstvu, ki je zares izraz volje naroda. Edinole takojšni apel na narod more prinesti konsolidacijo in ureditev države; 5. izrekajo zahvalo in zaupanje odstopivši osrednji in deželni vladi. Zborovanja zaupnikov. Zaupniki JDS zbrani v Ljubljani, dne 29. februarja: 1. odločno ugovarjajo nameri nove vlade Stojana Protiča, da se zavira ali celo ukine izvršitev agrarne reforme. Svarijo jo v in-;.,teresu države pred vsakim umikanjem ter zahtevajo, da se po načelih poprejšnje vlade, agrarna reforma takoj provede do kraja. prorokujejo, da so dnevi Millerandove vlade šteti, Nas zanima ta boj pred vsem radi tega, ker je sedanji francoski ministrski predsednik Millerand odločen prijatelj Italijanov. Njemu se imamo tudi v pryi vrsti zahvaliti za znane ultimate v jadranskem vprašanju. Sprememba v ameriškem poslaništvu v Rimu. Washingtonska vlada je odpoklicala iz Rima dosedanjega poslanika Nelsona Pege ter poslala na izpraznjeno mesto Roberta Un-dervvooda. Vzrok izspremembi je političnega značaja. V vvashingtonskih diplomatičnih krogih se govori, da se je dal Nelson Pege preveč uplivati po rimskih političnih krogih. Javen shod JDS v Mariboru. V nedeljo, dne 7. marca 1920, se vrši ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Na-rodnega doma v Mariboru na katerem poročajo člani odstopivše beo- 2. Protestirajo najodločneje proti izjavi ' grajske in ljubljanske vlade o novi politični novega finančnega ministra dr. V. Jankoviča j Situaciji. v Protič-Koroščevem kabinetu, da je relacija j Ker bodo poročila interesantna in važna, 1—4 med dinarjem in krono definitivna, pridite zanesljivo in povabite še nekaj svojih Vztrajajo na tem, da naj se po zamenjavi znancev. markiranih bankovcev za kronsko-dinarske, takoj začne pripravljati nove končnoveljavne novčanice, katerim bo parlament določil relacijo do krone in dinarja. Pri tem ponavljajo, da odgovarja najbolj interesom narodnega gospodarstva, če se krona zamenja s končno Dvajset različnih falzifikatov. Beograjska „Politika" javlja, da so oblasti ugotovile, da kroži v naši državi dvajset različnih falzificiranih vrst tisočkronskih znamk. Sedaj se je konstatiralo tudi že več slučajev falzificiranih znamk na 100, 50 in 20 kronskih bankovcih. Izgubljeno. V soboto okrog 19. ure zvečer je izgubila neka gospa na poti iz Cvetlične ulice do gledališča dihurjevo boo. Pošten najditelj naj jo odda v upravništvn našega lista. Tajništvo JDS. Dnevne vesti. Danes zvečer ob pol 20. uri zvečer pride v Maribor okoli 50 jugoslovanskih žur-■ nalistov, ki so na ppti v Prago. Naše žur-novčanico al pari. Izrekajo svoj stud had baliste je povabila čehoslov. vlada, da pri- hinavsko klerikalno agitacijo v »5»»« **»», v . • crc . - j i • 1 posebno pa n ena glavna mesta: Praga, Brno, .vprašanju, ki ga ]e SLS sramotno izdala prvi požun> Plzenj in Slovaško. Tam bodo videli dan, ko je stopila v vlado, s tem, da je pri-1 tudi češko industrijo. Na Dunaj pride po naše - stala na dr, Jankovičev program, da je rela-, žurnaliste' češki vlak in bodo 14 dnij gosti cija 1—4 definitivna. j republike. Sprejeti bodo tudi pri predsedniku 3. Poživljajo finančno upravo naj polno- i aryku, ^ sv* 7- V m- svoj 70. rojstni .. ' » j x- , , dan. Dolžnost Maribora ie, da naše kult. in veliavno zamenja domačinom one bankovce j pol. delavce na njih poti pozdravi. Ker gre s potvarjenimi znamkami, ki so jih prejeli v j vlak na Dunaj šele po noči naprej, ostanejo dobri veri, da so pravi, ter jih vkljub pazili-; gosti čer večer v Mariboru. Večerjali bodo vosti niso mogli spoznati za potvorjene. 5v. hotdii »Union« in je želeti, da jih naše Politični pregled. ~ Francoski nacijonalisti proti Millerandu. V francoskem nacijonalističnem časopisju- se opaža močan odpor proti Millerandovi politiki. V vprašanju mirpvnih pogajanj mu ne zšupajo, ter odločno zahtevajo, da naj prevzame vodstvo mirovnih pogajanj mesto njega bivši predsednik republike Poincar£. V parižkih političnih krogih žila jih je in je pospešila ponemčenje koroške: posebno Beljak je ravno v tej dobi vzrastel v najbolj zagrizeno nemško gnezdo, dočim poprej Še vse knjige poleg nemškega imena Villach navajajo tudi slovensko ime Beljak, v znak, da je bilo slovensko ime splošno v rabi. Mi sicer radi verjamemo, da je bil iz tako zavedne Slovenke rojeni sinček »vreden ud , Slave«. Toda železna cesta ie postala za Slovence — smrtna nevarnost. Sele po preobratu v svetovni vojni — smo premagali to po-nemčevalno sredstvo. Danes nam je seveda v korist, ker vodi preko našega ozemlja svetovna prpsa. Tudi nemčurji iz naših mest so se odpeljali po nji, od koder so prišli. In tako zdaj lahko pojemo pesem »od železne ceste«. Sicer je zdaj pot v Trst bolj težka — a mislimo, da je tako naravna, da se bomo gotovo zopet vozili po nji. Vsak čas ima svo e — ovire in zmote. Ker se ravnokar začenjajo pogajanja glede juž. železnice, se namje zdelo zanimivo vzbuditi spomin, kako so Slovenci pričakovali žel. ceste in kako so bili -j-- razočarani. ............— Dr. Jesen. občinstvo tu na skrajni severni meji Jugo-jslavije prijateljsko sprejme in se z njimi seznani. Med njimi je nekaj prvih bojevnikov za Jugoslavijo, Milan Marjanovič i. dr. Kaj bo s to zgodnjo pomladjo, tako se sprašujVvsak, ki trga že zdaj zvončke, trobentice, resje in diugo zelenje. Včeraj je bila zopet krasna pomladanska nedelja. Vse je bilo zunaj v prirodi. Cvetja je povsod dovolj. Marec je tu. Nekateri upajo, da bo pri tem ostalo, drugi pa se boje mraza, ki bi pokončal zgodnje cvetje. Prerokovati se ne da — upajmo, da ne bo prehudih nezgod in da bo pomlad kmalu zmagala. Dijaški verižniki se vozijo neprestano na Dunaj in nazaj. Nekaj hrvatskih študentov se je popolnoma posvetilo verižništvu. Kaj bo iz njih pozneje, se ne ve. Zadnjič je vozilo par takih ptičev z dij. transportom več kg. saharina. Skrili so ga med premog. Pol kg. je stražnik v Špilju kljub temu našel. Toda kupčija j(j bila kmalu gotova. Študent je prodal stražniku tisti saharin za 900 K pa je bilo dobro. O, domovina, kdo te še pozna! Šolska vest. Državni realki v Mariboru je prid^ljen v službovanje kot učitelj risanja Josip Žagar, učitelj na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru. Iz Kapele je premeščena na II. dekliško meščansko šolo v Maribor gdčna Ljudmila Poljan« c. Novi kronsko-dinarski bankovci gotovi- Kronsko-dinarski pdnkovci so dogotovljeni popolnoma, tako da se bo do določenega dne lahko zamenjalo vse stare avstroogrske markirane bnrkovce. Razpošiljanje zadnjih pošilja-tev novega denarja se je pričelo že za vse dele-naše države. Slov. mestno gledališče. Tajfun. V soboto je šel preko našega odra svetovnoznani »Tajfun« pri katerem je gostovala v ulogi igralke Helene Laroche gospa Štefanija Paulin-Skrbinškova, O ostalih igralcih bi se ne dalo kaj novega povedati, imeli so vse one vrline in hibe, ki so jih pokazali že pri dosedanjih vprizoritvah te japonske drame. Nučičev Tokeramo je bil, kakor vedno, nad vse sijajen in naraven, Valo Bratina nam je podal zagrizenega Japonca Ijejaza Kobajašija tako dobro, da lahko trdimo, da je to ena njegovih najboljših ulog, pa tudi Pavel Rasberger [ni v ulogi Jošikova nič zaostajal za prvima dvema. Ostali Japonci so pripomogli k ubranosti. V maski je bil še naiboljši Vekoslav Janko (Dr. Šejkva Omaji). G. Švagelj svojega Joša Jotomo, kakor doslej, tudi sedaj ni pogodil. Predstavil nam je popolnega norca, dočim navaja pisatelj izrecno, da je to Ie kreten, duševno zaostal človek, malo trd. Da bi Japonci poslali v Evropo tako kreaturo, kakor jo je predstavil g. Švagelj je že iz enostavnega naravnega vzroka izključeno. Gosp. Rožanski je igral prof, Duponja dobro, predstavil nam je tip pravega domišljavca, ki želi le to, da bi vsi hvalili njegovo učenost ter se prav nič ne zaveda svoje smeš-nostt. G- Gregorin postaja vedno boljši. Poleg njegove sijajne kreacije v Strindbergovem „Upniku“ je (B.etn.sky) njegova najboljša uloga. Igralko Olgo Mennier je igrala (gospa Šetinska, ki je bila tupatam dobra, včasih pa preveč prisiljena. Najboljša je bila vsekakor pred sodiščem in v prvem prizoru četrtega dejanja. Igralko Heleno Laroche je Igrala tokrat, mesto gospe Bukšekove, gospa Paulin-Skrbinškova. Gospo Paulin-Skrbinš-kovo poznamo še iz Trsta ter nam ni nova. Zal, da si je izbrala za gostovanje ravno to ulogo, katero je podala pri premijeri in reprizah gospa Bukšekova tako sijajijo, da se je razlika le preveč poznala.. K naravnosti ji je manjkalo one veiike vstvarjajne sile, poglob-Ijenja, uživetja. Njena igra je bila tupatam dobra, mestoma pa popolnoma trda in prisiljena. V prizoru prepira s Tokeramo se je čisto jasno opazilo, kako je iztisnila par vzklikov prav z vso šilo. Občinstvo ji radi tega ni odtegnilo pohvale, ker čplavdira že iz navade, posebno pa kadar je kaj novega. Nadejamo pa se, da bo tudi gospa Paulin-Skrbinškova našla samo sebe in svoje ujcge. Saj v nekaterih ulogah smo jo videli že precej na višini. Strniša, Velušček in Majer-Bojanov so bili kot sodniki in zagovorniki prav dobri. Porotniki pa so sedeli malo preveč leseno. Scenerija je bila okusna, maske do večini dobre. Gledališče je bilo malone polno. Želeti pa bi bilo, med občinstvom; malo več pozornosti in miru. Posebno galerija je v soboto zelo motila pazno zasledovanje. O tem pa prihodnjič obširneje. S; 5 —r. Razne vesti. Ameriške lokomotive za kitajske železnice. Po zadnji kitajski železniški Statistiki od 20. junija 1915 je bila dolžina kitajskih železnic 6600 km. Dvema velikima skupinama je pripadalo 6290 km vseh kitajskih železnic, ki so bile podrejene evropskim silam. Od 638 lokomotiv jih je bilo samo 100 evropskega izvira, 100 pa ameriškega. Med vojno pa je naročila Kitajska v Ameriki še 70 lokomotiv, ki so že 'vse dogotov-ljene. Tako izpodriva polagoma ameriška industrija evropejsko. W Železnice v belgijskem Kongu. Železnice v Kongu merejo 2100 km. Najvažnejša in najstarejša je takozvana „kongoželeznica", ki meri 400 km. Med Svetovno vojno je igrala važno ulogo zlasti lukagaška proga. Nekatere, kakor železnica v pokrajini palm Magumbe, dalje v Katangi proga Sakanica—Bukama, bodo postaje važne komaj v bodočnosti. Na progi Katango se je od leta 1913 promet podvojil, docim je znašal omenjenega leta le 253 985 ton, a že leta 1916, 576.673 tone. Dvema gospodoma se ne more služiti. S transporti vračajočih se čehoslova-ških legijonarjev je prispelo tudi 53 vojakov polka Jana Husa, kateri so bili do povratka internirani na nekem otoku pri Vladivostoku. Omenjeni vojaki so sklicali pred par meseci sestanek, kjer so sklenili, da uvedejo vojaške sovjete, bodo pa vaeeno poslušali zapovedi svojih poveljnikov. Hoteli so odpraviti vse šarže toda ostati vseeno pokorni itd. Ker pa se dvema gospodoma naenkrat ne da služit, so jih internirali. Skrivnosten zločinec. V Londonu vlada veliko vznemirjenje vsled neštetih umorov, ki se dogajajo skoro dan na dan. Policiji se doslej še ni posrečilo v nobenem slučaju izslediti morilca, sumi pa se da izvršuje vse te grozne umore ena in ista oseba. Predor pod rokavskim zalivom. V tehniški prilogi londonskih »Times« razpravlja Inženir Wipond Davies o nameravanem železniškem predoru pod rokavskim zalivom. Po njegovem mnenju je tunel možen-To trdi iz lastne izkušnje, ker je podobne predore že gradil v Ameriki. Tako je n. pr. zgradil predor pod East River. Stroške za zgradbo predora ceni na 30 milijonov liber šterlingov^ predvojne relaciie. Po njegovem mnenju bi se prva leta predor niti v toliko ne obrestoval, da bi bilo mogoče odplačati zapadle obresti. Radi tega predlaga, da bi prevzela pokrivanje primanjkljaja za prva leta angleška vlada sama. Italijansko domače posojilo. Na zadnje italijansko notranje posojilo so podpisali Italijani nad 16 milijard lir. Samo v tujini je bilo podpisanih 600 milijonov lir. Ameriški premog za Nemčijo. V Hamburg je prispel japonski parnik »Čifuku Maru«, ki je pripeljal 8200 ton ameriškega premoga. Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna", Maribor. KONCERT v Narodni kavarni od danes vsaki dan naprej od 20.—24. ure zvečer ter vsako nedeljo in praznik od 16.—19. popoldne. Svira tamburaška damska godba iz Zagreba. Vstopnina prosta. 2—1 mr a®®®!®®®®®®®®®®®!®!®®®®®®®®®®®®®®®® ® CD g Uljudno se priporočam ter izvršujem § ® točno in v najkrajšem času S » | wm~ obleke ® za gospode, dečke in vojaštvo, damske ® ® suknje. Popravljam in obračam vsako- « ® vrstne obleke na vsako željo uz pri- ® merno ceno. ® Štolfa. Em niti ulica si. g, u. nt\m 1 w (pri mestnem parku) ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® XI® ® I® ® ® ®® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® i ®©®®©&®©®©®©l®®®®©®©©©©®©* A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Sodnijska ulica 17 priporoča se občinstvu. “^8 ®©®®®®®®©®0®l®®®@©©®©©®8©© Restavracija in hotel pri »Zamorcu" (hotel „Mohr“), Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt. Za obilen obisk se priporočata Franc in Pavla Janžer. cxxxxx xxxxxxxxxx:0 Inserati n Mariborskem delavcu i« imajo vedno velik uspeh! ‘SS Ne zamudite torej ugodne prilike I mm NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. Zagreb, mjeseca marta 1920. Povišenje glavnice od K 30,000.000*— na K 50,000.000*— Poziv na subskripciju 50.000 komada dionica. glasečih na donosioca po K 400.— naslovne vrijednosti u ukupnom isnosu od K 20,000.000*—. ■ ■ I P. N. Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. pro-vesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima: 1. Oionička glavnica od 30,000.000’— povišuje se izda-njem novih 50.000 dionica po K 400’— nom., dakle za K 20,000.000-— na K 50,000.000-—. 2. Posjednicima starih dionica pridržaje se 25.000 komada novih dionica, te im pripada pravo na 3 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 475‘— po komadu nove dionice, zajedno sa 5 °|0 kamata od 1. siječnja 1920. do dana uplate. Ostalih 25.000 dionica kao i eventualno neoptirane dionice izlažu se javnoj supskripcili uz teč^j od 575 — sa 5“/o kamata od 1. januara 1920. 4. Subskripcija počinje 1. marta, a svršava 31. marta 1920. a za supskripcije u Americi traje rok do 15. travnja 1920. 5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu. 6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti od-mah, a najkasnije do 31. marta 1920. odnosno 15. travnja 1920. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa sa 3 ‘|9 ®|0 kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave: U ZAGREBU : na blagajni zavoda. — U BEOGRADU: Prometna banka. — U BJELOVARU: Bjelovarska štedionica. — U BRODU n. S.: Banka i mjenačnica Brdarič i drug, kao afilijacija Narodne banke. — U DUBROVNIKU : Narodna banka d. d. Zagreb, filijala. — U LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica. — U OSIJEKU : Banka J. Kraus i drug. Sve filljale zagrebačkih banaka. — Na RJECI: Hrv. centralna banka d. d. — U RUMI: Zadružna banka d. d. — U SARAJEVU : Hrvatska centralna banka. — U SPLJETU : Zadružni savez. — U VARAŽDINU : Opča štedionica d. d. — U ZEMUNU : Zemunska štedionica. — U U/IENU : Narodna banka d. d. Zagreb filijala Wien (u-plate u jugoslavenskim krunama) dok uplate moou uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. U Sjedinjenim državama: U NEVV-VORKU : Garanty Trust Co., Emil Kiss, banker. — U PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank. — U ARKON O.: Depositors Savings & Trust Co. — U MC KEESPORT PA: Jos. Roth & Co. — U VOUNGSTOVVNU : Dollars Savings Bank. — U ROCHESTER PA.: Ali Nations Bank. 8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije. Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu; H* medjutomnicu starih dionica. 9. Reparticiju dion ca subskribiranih u smislu točne 3. pridržaje sebi ravnateljevo. 10. Tečajni (ažijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivsi troškove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinskog zavoda; 11. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, k°)i zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.