Posamezne Številke» Havadne Din —75, ob nedeljah Din 1«—.
»TABOR* staja mak »lan, rarnia »addi« ia pfamikoa, ab ML ari a •Wraos noaladajma dne tar atan« **ato P® P«® D lit—v aa mo* tamtao D IS-—, doatarljaD na dana D H*—, na nbtaoiu D Kk—
aa pri anvavi .TABORA* >«««08, JnaSeaaa^Vaa Srak
PoBabn pla&ns *4je?9»lnl. Cena današnje Štev. Din -'75
TABOR
Posamezne Stwflkw Navadno Din —75, ob nedeljah Din ]v-a
UREDNIŠTVO
>»<*«. «t «. < L aao
fSS’1.',, J"U‘~ t>»e»b. a. r-i
UPRAVA aa aataja a JarOecat
parillija
TU.
Maribor, petek 2. aprila 1926.
Leto: VII. — Številka: 74.
V slovo
Maribor, 1 april a,
, Včeraj jo izšla zadnja številka nrarl-.^koga glasila SLS »Naša Straža«. — lot 3.e ll'^ainO'viil dr. Korošec, ki je prva J‘% «am sodeloval v njegovi redakciji,, •n <Q!1Je *° v časih, ko se je začela (udi ,..a k .o venskem Štajerskem, boljinbolj »ločitev duhov«. Klerikalna se jo- zbala. Nairodno-naprodno j^faiirke. ki je prinašala ljudstvu v teh aa.lih odločno. naroden in napreden brt,viaaU’ ^'l ''e organizirala kmeta, o-
-	trgovca in uradnika v duhu diu-
s'ae 'n ljudske svobode, na zmerni go-nedaivsiki podlagi in ua brezkoaupromi«-^tudji.škiii proti Nemcem. Štajerska 2e % čutila da se dotedanjemu kon-irvatiizuvu v severni Sloveniji majejo a -i-a da so poskusi slogaštva le kratko-ajcnj prg.iio.fiejj pojav. Čutila je, da se tudi na tleh, ki so bila sicer na-uuo jalko eikstponirana, razviti narav-a borba med različnimi političnimi, st T^i 1« ’ gospodarskimi nazori in ^ališoi. »Straža« ,je bila ustanovljena z “Uienoin, da razvijajočo se slovensko rt, trgovstvo in razumništvo pridohi ^ SlLS, kajti »Slov. Gospodar« je bil pi-le za kmečko ljudstvo. Oh ustano-so je naiglašalo, da je ljubljanski 5>Iovencc« preveč oddaljen štajerskim eveiiceim ih da kot dnevnik ne more ^odreti- v vse plasti. Talko je klerikalna v%1Tl^:y' polagala velnlko varnost na , 9Ž0« ki je veljala'kot osebno glasilo ^telja dr. Korošca.
'n ^kazalo pa se je, da je tudi na Šta-j.. 'kem SLS vdoren ispj^na le med. torne©-j, Ijnidstvoni', v vseh drugih slo jih pa -..'drži umetno. Kljub velikemu agita-l^euim aparatu ~ duhovščini — se list Mvogel preveč razširit,i in hi bil nema-^ Naspal, če ne bi nastopile vojno raz-*• eije, ki so na splošno koristile raoštr-^ časopisja.. Po vojni je 'bil list ne-ren ° -'prejetja ustave še dokaj zme-<teh' llfl '0 pa se ■'e 55a"Vl®la kisla- »Straž/ina« t _ h ki Tiidcaikor ni častna za slovensko , ^aali.stiko. V nobenem našem listu ni .^^ko strupa 'kot v »Straži«. To je MSfe • ?' R'a lahko gg. kakorkoli oprh; CU.iejo, ali zanikati ga ne morejo. tri v <Kl?tvo oistane sramoten pečat na sto-»ki stranki, ki si lasti, da je predsta-
i)a ' ,.’Ca katoliške ideje med Slovenci,, ^rip ‘se stimpeni osebni napadi! lažje njta* bred zadoščenjem; da bi ostala ča-. «.i-n neikaznovaroai, so se napadalci 'iit-'a^' ZH imuniteto odgovornega. ured-^‘'jbo^lanca. To je bilo cinično izkoni-v«6 '10' lisko vrne tsvobode. Vse spletke, holjk^azane govorice o tern ali onem §5^ 'ono eksiponiraneml nasprotniku aaipP'7 ?astl° tudi o. navadnem pristašu ineraln'k strank, ki se je slučajno za-Iiilsb, -Takemu kaplanu — so našle v tem v plitko; da se neodgovorno izrazijo bik ka?	obliki.	Ko	je začel žuP-
hoslflil |?*1 nekaik 'boj proti surovosti, je .ie ,p.0v j^tonn neko spomenico, v kateri Pira rj**', f'a tudi časopisje silno pod-»i"u. 7),-» . <H,° «»rovost lin škoduje nravne-r*3ltl. Napredni listi so dostojno •Iftreijno k na ta.inigljaj. svesti si, da na-boj«,,. nJ^.Pisje vzlic' vročim političnim babrtibonč ' 111 dajalo mesta histeričnim ^ikloni:w' *®tra2,-a« je edina reagirala
■	tornih jf, l(!l'tlvjavi.ln- je tzvafšnija, v (ka* W'R špn-n^t iZa^a Tin podlagi spisov n<v ^mo 9ine»irt» ■j'P7/11’!,a> da dober katolik Slo-veC. •" ^^ikiiralti in žaliti zločeiste-iudeiur il-J,, , l£ra tako prcstmlit.i drugim boli T. Pravični ljudje na: ta ^ dvrivtiiirJi \ ‘ J’ll|bi|l|i krepost in resnico(!) 2ano Mredlf. ^f-d^inii: tudi najbolj unra-S^hrotnii-^m6 dobi-o. če lahko Škoduje ^ličnost w ?, pt'11l''7'em na,m kaže vso hajvečjih . ^•nika-lne • moralo iui je eden ^^tenostii . dl' v skledo slovenske
V	si. j® talko razla-vsakoir ° aiwr;>le, je seve progi a* elPvefc-i il„1>r0,fc5lj1<“ri'k'a',«,a za »loSeste-sb.eli pred neodgovprui pb-ci so mil V6°.-3&'3lostjp vnetji, čast, tka-
Pasic bo-demifiioniral?
Odločitev pade na Jutrišnji seji radikalskega
kluba
Beograd, 1. aprila. Politična nervoznost je dosegla danes dopoldan višek. Ob pol 11* uri se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri bi morala pasti definitivna odločitev glede Radičevih zahtev (glej našo notico Političen položaj)* Karakteristično je dejstvo, da so vsi radičevski ministri prišli peš k seji. Ko so jih nekateri novinarji vprašali, čemu prihajajo peš, je dr* Krajač odgovoril, da niso več ministri in da ne smejo rabiti državnih avtomobilov. Seja ministrskega sveta je trajala le kratek čas in ni odločila o ničemer.
Ugleden član radikalskega kluba je izjavil vašemu dopisniku, da prosvetni minister Stj. Radič še nadalje vztraja pri stavljenih zahtevah in da je rok odgovora podaljšal do jutri, ko bo imel radikalski klub plenarno sejo, na kateri se bo razpravljalo o končnoveljavni odločitvi. Vendar se povsod pričakuje, da bo ministrski predsednik Pašič demisijoniral še pred sejo.	y
11 1 l"=*e—BPMmBBBB——B——i
Dnevna kronika
Schicht
— Političen položaj se je nenadoma Szpremenll. Basi je bilo pričakovati, fla se bo kriza razpletla že. v bližnjih dneh, ni nihče resno pričakoval, da bodo ra-dičevci udarili Pašiča z ultimatom. Včeraj je namreč Stj. Radič dogovorno s svojimi pristaši .pošlal Pašiču formalni ultimat, v katerem zahteva, da se izpolnijo radičevtfke želje, zlasti -pa, da.se preložitev skupščino pijekličo. Radič zahteva, da so mora skupščina sestati 8. aiprila im takoj vzeti v pretres interpelacije o znanih korupcijskih aferah Paši-čeveiga sima RadOnmira! Ultimat jo zadel radikaJsko kroge kakor bomba,. Radi-kalški ministri so se takoj sestali lk posvetovanju. Napovedanih je več novih sej i n posvetovanj. Stj. Radič j® sporočil Pašiču pogojno demisijo vseh ministrov in podtajnikov HSS. Nato je odšel na dvor, kjer se je oglasil poprej tudi Pašič, da, jo informiral kralja o nastalih težavah. Radič je Po avdijenci izjavil novinarjem; da je njegovo dm njegove Strank© stališče, da mora parlament delati, ker je na dnevnemi redu veliko važnih vprašan j, med njimi zlasti trgovinska pogodba z Avstrijo. Ob dirugi priliki jo Radič izjavil: »Mi trdno vztrajamo •na svojem stališču, da mora parlament delati neprekinjeno od 8. aprila do 1. avgusta s kratkimi praznišikirai presledki«. Spor med Pašičem in Radičem, ki se je zadnje dni za javnost nekam Potuhnil. je izbruhnil z vso silo na dan in zahteva odločitve. Napočili So važni dnevi. Ali bo šel Pašič ali pojde Radič-Ali pa oba. Vsekakor je režim RR v težki krizi.
— Srednja vinarska In sadjarska šola v Mariboru sprejme 1. maja. 1026 praktikante (vajence) »a enoletno praktično šolo. Pogoji: starost najmanj 16. let, dovršena najmanj ljudska šola, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. — Praktikanti dobivajo stanovanje im hrano v zavodu brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu zu prihodnje šolsko leto 11)26-27 kot redni učenci kakor tudi
pri podelitvi brezplačnih mest za revne učence v slučaju ubožnosti. Bivši praktikanti go potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 in 20 je 25 Bin) za sprejemi praktikantov, je pošiljati' direkciji srednje vinarsko in sadjarske šole v Mariboru do 20 aprila 1026 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnost^ v slučaj n nbožno&ti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Vsi drugi pogoji za: sprejem! so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe si programom), kaitera tiskovina se pošlje zanimaneem proti nakazilu 5 Din v gotovini. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisu.
— Madžarska falzifikalorska afera je
zadnje dni precej zasipala, zato se je te dni vzbudita: pozornost tri. uro trajajoče zasliševanje bivšega ministrskega predsednika grofa TelOkija. Grof se je zapletel v razna protislovja, prilznal pa je, da je_ kartografski zavod v Budimpešti na njegovo odredbo tiskat ponarejene franke.
— Nevaren bolnik. K dunajskemu zdravniku dr. Reitmainnu je prišel 62-'letiui vpokojenec Lereh. Ko je opazit na miizi velik kuhinjski nož, ga je urno
Vzor vseh vrst mila
je
Schichtovo milo znamke „JeIen“.
Že desetletja se trudijo vsi mllarjl.da bi izdelali tako dobro milo, kakor je 5chicht-ovo. Kadar hoEe prolzralajec mtla, tvoje mflo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: „Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: .tako dobro, kakor“, temveč Vi uporabljate
najboljše,
namreč Schichtovo milo, ki Je edino pravo
z znamko „ jelen".
zgrabi] in zadal presen ečemu zdravniki več bodljajev v obraz. K° ko ga are tv rali, jo priznal, da mu je ob pogledu m nož nek,a notranja sila, velela, da naj zdravnika zabode. Ta vzgon v njegovi notranjosti' je bil tako močan, da se ms ni mogel zoperstavljati. Zdravniki «i dognali, da jo mož težek paralitik to ne odgovoren za svoja dejanja. Na tsre6 zdravnikove rane niso nevarne*
—	Razpis ustanov trgovca Antoni Kolenca. Knratorij ustanov trgovca A Kolenca v Celju je razpisal dijaške u stanove za poletni tečaj 1925—1926. Pred nost. pri prejemanju štipendij imaj prosilci, ki: so s pokojnim gospodom, A Kolencemi v sorodu alf svaštvu, sicer pi vsi Slovenci. Ustanove se podcljujejj dijakom visokih šol. srednjih šol in n čenčami kmetijske šole v Sv. Juriju. ■* Prošnje je treba vložiti pismeno na kn ratorij (v roke g. dr. Kalana) do 8. apri la 1926 in jimi priložiti zadnje izpriča valo,
BORZA
OURIH, (Avala), 1. aprilal, (Izvirnol! Beograd 9.14, Pariš 18.10, London 25.2( Ncwyorik 519. Milan 20.88, Berlin 123.54 Varšava 62.50, Praga 15.39, Dunaj 73.271 Budimpešta 0.007275, Bukarest 2J4. Sn fjj-a 3.7a.
Mariborske vesti
Za povzdiao tujskega prometa
V	zvezi z anketo o reorganizaciji in povzdiigi tujskega prometa v mariborski oblasti, ki se je vršila dne 15. marca tl. pri vedikem županu v Maribora, je zveza za tujski promet v Sloveniji sklicala za dan 31, marca tl. svojo sejo v Maribor. Dnevni red to seje je stvori! a raz-
liti njegove rpdlbinislke odnose in ga smešiti na način, tiči vzbuja v nepoučenih ljudeh zaničevanje. '1'ako se je UKtvianiilo mnenje, da ne suneš o tem ati onem govoriti nei-esnico, ker to lahko toži, v »Straži« pa ga lahko pred vso javnostjo opsuješ.
V	držaJvno-poclLtičnem oziru ima »Stra-žh« na vesti težka protiizavanja trt nepotrebno hujskanje, tako da so so celo nekateri klerikalci sramovali njenih nazorov. Če jo klerikalce fanatik, ne pozna meje in »Si raža« jo toga duha: pokazala v laki izprijeiuii obliki, da bi protestiral tudi njen učitelj Mahnič. Oblast je bila prisiljena ustaviti list an je inoral na-
stopiti pot pod novimi Simonom. Tiiškovni z alko n jo preprečil njeno zlorabo tiskovine svobode, ati zadnjo tedne prej smrtjo gn: je ®nova izigrala s — poslansko imuniteto.
Pešanje klerikalizma v Sloveniji jo ojačilo med štujenskiimil klerikalci vpliiv Ljubljanio. Ba l)i so razširil »Slovenec«, se je zahtevalo življenje »Straže«. Žrtvovali <so_p;a — im nikorpur ni žal. Ivajtl nazadnje .so začeli lastiti pristaši tajiti »Stražino« pretekiošt. Pred 1. aprilom Gospodovega leta 1926. jo »Straža« položila svoje zarjavelo orožje in *e umaknila. Bomo videli, kako ga bodo drugi vzeli v roko; ne boji pa sc nihče več,
Maribor, 1 apnila.
prava o vprašanju; ali naj bi se usta/n<! vila v Mariboru posebna organizaciji in posebna informacijska pisarna z bi ljetairnioo Zveze za tujski promet v Sik veuiji.
Seje so se udeležili odborniki Zveze, predsednikom gosp. d vornim svetni kot dr. Marnom im odborniki Zveze iz mari bonske oblasti ter gospod veliki župai dr. Pirkmajer.
Po vsestranski živahni, razpravi; ! predmetu se je spe je] sklop, da se občni mu zboru Zveze, ki se vrši dne 21. ena ji tl. v Ljubljani predloži izprermemba pri vili v zmiislu. da so ustanovita za Ijuit 1 jmivsko in mariibonsko oblast jiosobt podzvozi z avtonomnimi proračunom li delokrogom gSode vprašanj krajevneg značaja obeh oblasti, dočimi bi ge skupn zadeve, kakor propaganda in dr., reši valo v odboru Zveze za tujski promet Sloveniji, v katerem bi bila oba obl mit na pododbora zastopana po svojih del( ga tih.
Občni zljor Zvezo bo sklepal o spre j* mu izpremonjenih pravil ki se 'bod ciotlej pripravila po nosebucm redakci1-fc-kem odseku
nudimo na j več j o izbiro modnih srajc za gospode, ovratnike v modernih oblikah, spodnje hlače, nogavice, naramnice, žepne rute, palice, dežniki. Samo veznice v modnih barvah. Delavsko perilo po Izjemnih cenah. Srajce od 36 dinarjev naprej
Gaspari & Faninger, Alekiandrova c. 23
V Mariboinf, <tae 2. aprila' 1926.
*
V' Zveza, aa tujski promet v Sloveniji ,ie že sedla j Tikrenila vse potrebno, da e« v Mariboru. čim bo zadevala; pogodba m c d »Putnikom1« m miniistrkslvom sa-ooračaja podpisana, kar ne pričakovati že v najkrajšem caSu, us.tanovi anfor-m aci jslca, pisarna z feiiiljetamhjO. ki bo posloval a m o zemlje mariborske oblasti1.
S temi 'bo organizacija pospeševanja tujskega1 prometa postavljena na novo primernejšo osnovo, Ski *bo jrotovo rodila najlepše nispelie,;	’
•-O-*
Bm&l in zadnji večer Hudožesftvenfikov
Tolstoj, »Živi mrtvec«.
Snoei po d'aili‘ naši sloveči; gostje Tolstega »Živega; mrtiveca«. V tej drami’ 'ki jo imenu jejo labodja; a? ©sem. Tolst ega -dramatika, je reševal veliki ruski duh zapleteni psihološki problem. Oseba Fe-od ara Vasiljeviča Protoeova je ena; najbolj problemattičniih oseb v rut-ski dramatiki. Kdo je ta mož1? — se vprašujemo: propa&iea z moral insandtv ali svetnik? Kajti: njegova čista ljubezen do lastne žene laze. ljubezen, ki je voljna položiti vsako žrtev ;in ki nazadnje prisili tega. piteemšnjega slab iča-alkoh olilka, da sc proisitovaljno odistrani iz življenja, da no moti sreče ženine in nje drugega moža Kareni n a — ta čista ljubezen, pravimo pe tako idealna, kakor da: ni od tega: sveta. Pmotairov — na znotra j ga je sama do bro^ta — pripa da, se Kaplja in išče pozabljenja na razpaljeuih ust n ali strastne ciganke Maše. ker preveč ljubi Lizo um jo liooe 1z lastno odpovedjo osrečiti. Liza, ljubi njega in 1 jhnbi Kareni,n a — sainia pravi, 'da. jo je strali, ko mora deliti srce med dva moža. Ju ciganka.'Maša! Na >psihološki' tip", kakor sta Brotasov in Lisa: njena južna strast je v tej rusiki okolici, B' se muči; z pravnimi, rodbinskimi in pravnimi vprašan jii; in ki- skriva i-ivoje eisasti pod hladne fraze po Francozih posnete: družabne konveneijo-nalnosti. tako tuja, kakor je tuja n je ciganska pesem. Te tiri oseibe stopajo v o-p pred'j e in nas mikajo, da jiim zremo v dušo. Vsi drugi so manj pomennlbni. Tudi korektni, prarv koinorniSko izlizani Lizin ljubimec Kairen.iin. Med ostalimi nats zcjraibi: Aleksandrov — pijanec in postopač. Silno plastična odrska figura. 'Ali os vssetga.dejapja in nehanja je Pro-tasov. Po naših konlveneijonalnih pojmih nemogoč mož. Lastno ženo — pravimo — ljubi tako. da beži od nje, ker ve. da' bi jo ljubezen do Karenina bolj osrečila: iz obupa pa izživi svoja, čista Čustva v mladost rastnih objemih z Mašo. Naveliča se fin hoče storiti samomor, a nima. poguma in ga zgolj fingirra; gre. sna drniro obal svojega življenja'-, skuša pozabiti svoj prejšnji »jaz*., dokler se v pijanosti ne izda in ne zaplete sebe in medtem1 — v prepričanju, da je Rrota-sov mrtev — v drugič poročeno Lizo in njenega soproga, v proces radi bigami je.
Višek 'doseže dram!a v fcadnjem' dejanju ko dobi Protasotv v sodni palači' od prijatelja Aleksandrova revolveir in si ga nameri, v srce, da ne bii razdtrl gnezda, ki st a'si' ga spletla Liza in Karenin. Ka' kor je dejal predi preiskovalnim sodnikom: Troje ljudi je živelo srečno: dvoje v noivem. življenju, tretji pa v. pozabljenju, da ne bi motil te sreče: čemu se pač oblasfc vmešava: v te prostovoljne odnose?! Iz Prot asova nam govori Tolstega načelo odpovedi osebni sreči. Ni značilno »nuno za Tolstega — značilno je tudi za ves ruski narod.
Bilo !bi odveč, če bi hvalili: Vpiti zoritev, ki jo jo režiral g. Šaro v. Protasova je kreiral g. Vyroibov kot miehkega. zal koholiziranega. od srčne dobrote in ruske »ničevo« — brezbrižnosti se topečega moža, k'i' s© nam. v svojih najvišjih trenutkih zaiadi kot poosebljenje tolstojev-Sko-krščanske odpovedi; seta in svetu. Tako izrazitega Protasova, z tako sugestivno silo učinkujočega, da so vsa ostala družba vrti okoli njega; kot sateliti, da mora gledalec neprestano reševati njegov problem takega Protasova pravimo, so mogli; dati samo Hndože-stveniki. To, kar dajejo naši najboljši igralci, je zgolj ‘bleda silhueta, je kakor rastlina, ki ji manjka ugodnih tal in solne a. Tako gledališko ustvarjanje je mtogoče le tedaj, če umetnik zra.se iz iste grude in Črpa brano iz istega duhovnega ozračja, kot pisec. Lizo je podala, g& Križano vska kot eno tiistih ruskih žen, ki so nam; zagonetno po svojih' čustvih, ki o njih no vemo, kako ljubi jo, ki nas, živeče v drugih prilikah, osupnejo po svojem. pomanjkanju temperamenta. In vendar &o nam! v tem alŽ onem1 trenutku razkrije za hip globina njih čustev in spoznamo, da pod masko nekake hladnosti in brezličnosti kipe divji vrelci žen ske čus tl ven osti. Čutimo, da je Liza. ge Križa novsko živo poosebljenje ruskega ženskega tipa, ki nosi vse poteze ruske žene od romantikov do 'Čehova1. Žene, ki nas ne opaja po vnanji lepoti, ki pa nas mika zbog svoje zastrte duše. Omenimo še — ne da hi seveda hoteli klasificirati posamezne umetnike, saj nam je ivsak razgrnil svoje bogastvo — nepozaben lik pijanca in 'bohema Aleksandrova, ki nannl ca. je podal g. Pavlov, menda naj-siilnejši v tej sikupini MHT, dalje gosp. Komisairova, ki je igral Korenina.
Tudi topot; se je pokazala skoraj ne-nadikriljiva, res hudožestiveniškai skupinska igra: omenjamo le sliko v ciganskem taboru in pa zadnjo sliko v sadnem hodniku. Vse. kar smo v.ideli ta dva večera.. nami ostane trajno v spominu, kakor nismo pozabili onega1, kar so nam dali naši moskovski ljubi,jcnei ob prvem in drugem gostovanju. Ali smo jih topot res videli' zadnjič? Ko smo se vračali ob polnočni uri iz gledališča, nam je proželo notranjost neko posebno čustvo. Hrepenenje v bodočnost ali otožna nostalgija v minulem? To je tisto, kar mora vzbuditi prava umetnost. Samo doživetja, zapuščajo v nas .taka čustva, teater sam nikoli.	B.
Čokoladne zajčke in plruhe
razprodaja tovarna , Mirim* po terarniSkili c«nab ▼ slasii-Mami E. ILJH, Maribor, Slovenska nli«a.	634
Miza nova, 6 itolov, kad« ia sedečo kopel (Sitzbadcwsnne), daini plaOč, mnjati korček nov, po»t»ljnina, damski ierlji 37 in 39, se poceni proda. Cankarjera ni. 15/11. I»to. 630
Velika zavarovalna družba laž* tu zararovanje proti toii za Štajersko *pretn« in agilae zastopnike. Ponudb« pod
■	Dober zaslužek* na npraro lista.	633
V posredovanju stanovanj
daje za pospodaije in podnajemnike nnjianealji tejle in-foraiacije itanovanjska borza „Marsta»*, RotovOki Irg. 637
Legitimacije — dri. nastavljene] znižane cene — Foto-atelje Japeli M., Aleksandrora e. 25 III, ,Trjov«ki doaa*. 3
Za lično opremil, sobico
2 elektr. razsvetljavo in postrežbo • e iife selidnega najemnika. 330 Dia mesečno, haslov t upravi.	611
Potovalne kovčke, kasete
damske torbice, gamaše, nahrbtniki in razne torbarske izdelke v veliki izbiri priporoča
IVAN KRAVOS
Pohištvo!
vsakovrstno moderno, po naj-nižjih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ugled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in zaloga pohiStva Vetiinjska ul, 8, dvorišče. 359
m Velikonočna, številka naSega lista bo izšla v soboto v razširjenemu obsegu in v večji nakladi. Prinesla bo vazne zanimive prispevke lin več iliilsibracij.
m Slovo Hudožestvenikov. Snočaija predstava »Živega mrtveca« — poročilo prinašamo na. drugem mestni — je bila obiskana boljše kot prva,, vendar pa še vedno ne tako, kakor bi bilo želeti. Prejšnja leta. so gostovali Hudožestveniki dni, pa so kljuib temu imeli večal ima n j prodano hišo. Snoči so zlasti lože zevale od praznote. Ali se Mariborčani tako hitro nasitijo gledališke umetnosti, da jih Hudožestveraka po dveh gostovanjih ne mikajo več]
mi Njega od nikoder ni! Prejeli smo Tako tarnajo učitelji mariborskih oln-t-no-nadaljevainih šol. ki so dobili obljubo, da se jiin izplačajo do Vel. noči pre jemki za pouk na obrtno-nadialjevalni šoli. šest mesecev traja že pouk, a plačila niso dobili, niti %a dva meseca., čeravno znašajo prejemki posameznika za en mesec nekoliko več, kakor dobivajo državni poslanci dnevnic za en dan. Na Vprašanje, zakaj se izplačila no vršijo redno, dobo odgovor, da ml. denarja. — Država ne da, zadruge ne dajo, občina ne more vsega dati itd. Učitelj, ti pa 6e trudi zastonj ter se zadovolji z obljuba mi. Kaj bi neki storil obrtnik, ako bi ga stranke tolažile tako dolgo z obljubami?
flni O praznikih na Pohorje! Mnogi se vprašuje: Kam o praznikih? In ne vidi Pohorja, vedno »vežeta in zelenega, ki se prenavlja v novi pomladil. Sne jr je že skoraj zginil, iz zemlje deliti in klije n°v° življenje. Ali si more človek misliti lepšega oddiiha odi vsakdan jih skrbi in neprijetnosti kje drugje kot na Pohorju'? Kakor vedno borlo tudi v bližajočih se praznikih' oskrbovano vse koče na Pohorju. tako mariborska, kakor Tluška in koča- na Klopnem vrhu in je v vsemi pre-vikinbtjeno, da se trudni popotnik odpočije in okrej>ča.
m_ Ljudska knjižnica v Narodnem1 domu izposojuje knjige vsakomur ob če-dopoldne. Na razpolago je okrog 10.000 knjig, zlastj je krasna izbira modernih svetovnih romanov evropske literature.
mi Prvi koncert sokolske godbe v Ma* riboru. Dno JO. aprila ob ‘20. mri bo priredil v vseh gornjih prostorih Narodnega doma godbeni odsek mariborskega Sokola svoj prvdi koncert, »diružen s plesom1. Nastopi pa tudi harfni trio, pri katerem sodelujejo gg. Lukež, Vesely in Pusteršič. Vztrajnemu im neumrornetnu trurlui g. kapelnika Šušteršiča ter pridnemu obisku vseh godbenikov se jo zahvaliti, da je ta nastop mogoč že to
pomlad. Močni godlbeui zbor bo s svojimi prav lepo izbranim, programom nurlill mariboroki narodni publiki prijeten; družaben večer. Zato pa prijatelji Sokola, ne pozabite priti tega dne v Narodni), dom, da se naužijete domače prijetne glasbe, pa tiudii plesalci bodo lahko rar jali do mile volje. Pre.-^rbljeno je zal dober prigrizek iin lizbomo vinsko kapljico!	'*j
m Pri »Črnem Orlu« danes; in jntrii najfinejše mioirske riibe kakor edino dober Ljutomera a,n l -po 12 Dim. čez ulico.
6351
m Odbor dobrovoljcev v Mariboru
ima dne 2. aprila 1.1. ob 20. uri važno sejo v restavracijski dvorani Narodnega) domia, na katero so vabijo tudi olani. Odbor.	J
m Pri »Črnem orln« od danes naprej in čez praznike vsatki dan po 6. uri zvo-čer plzensko pivo.	6311
Narodno gledall)2e
RBPmTOAR.
Od četrtka 1. aprila do sobote 3. apriM Zaprto.
Nedelja, 4. aprila ob 35. uri »Cigani* (Znižane cene). — Ofo 20. uri »Grofica! Ma.rica«. (Kuponi).
Pondeljek, o. aprila ort) 15. uri »Žlabt®! meščan«. (Znižane oeme). — Ob 20. uri* »Evangeljnik«. (Kuponi).
Velikonočne predstave v mariborske^ gledališču. Da sle omogoči najširšim elO' jeim! in ztunamjeimiu občinstvu ohisfc g'!®* dalisčal ee vprizorita ma velikonočno ne* delijo* in pondeljek. Obakrat ob 3. uri pod* ljudski predstavi po znižanih cenah, vi nedeljo narodna veseloigra »Cigani«, ^ velikonočni pondeljek pa velezalbavnal Molierjevai komedija »Žlahtni meščan«* Ugodine. zveze za zunanje goste. — V n®" d el j o zvečer se vpri:zori letošn ji operetni »šlageir« »Grofica Marica«, v pomdelijek zvečer pa; priljubljena' -rneloldijozma' ljudska opera »Evangeljnik«.
Kino
APOLO in GRAJSKI KINO radi norme do sobote zaprta,
»APOLO KINO.	.
bo .predvajaj 3. in 4. fet JjJSorno galoitft« »Zigoto v nevolji«.	f
>GKAJSfCI KINO«.
Ko predvajal 3., r4. iln! S. tml prvo vrst«® film »Rosenkavalir«.	X
Aleksandrova cesta 13
Podpisana ivrdka naznanja cen j, odjemalcem, da je začela z razpečavanjem svojega po monakovskem načinu varjenega
BOCK-PIVA
predvojne kakovosti in najvljudneje °-o vabi na obilna naročil« 613
Tomaž gsiz - pivonroa • Maribor
Likvidna prodaja
Radi reduciranja In daina eddaje lokala v najam, se prodaja samo kratek čas pohištvo, postelfnina, preproge, linoleji, namizni prti In posteljna pregrinjala, pregrinjala za divane, blago za pohištvo, pili, prevleka ta žimnice, otemane, divane, foteli, slike 1.1. d. Kakor tucM razna stanovanjska oprema
O ene 20 — SO % z n i z a n e
577	Prost	ogled	—	neobvezen	nakup.	Pošiljatve	na deželo. Cenik brezplaSno
TRGOVINA POHIŠTVA IN PREPROG
KAROL PREIS, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20