Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jedes mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnifitvo in ekspedleija]v ,,Katol. Tiskarni", Todnlkove ulice St.~2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 210. V Ljubljani, v petek 14. septembra 1894. Letnili XXII. Katoliško gibanje. Praga dne 9. sept. Znano je že večini našim bravcem, da se je vršil shod češko-slovanskih katoliških delavcev v Litomišlju dne 8. in 9. t. m. Bil je v resnici veličasten pojav katoliške ideje delavskega stanu. Uprav na Češkem, koder broji socijalnademo-kratična stranka na tisoče udov, je to tem veselejši pojav. Nad 300 zastopnikov kat. delavskih društev in prijateljev delavskih je zasedlo prostorno sobano Utomišeljske realke. Za predsednika so izbrali gosp. Skalo, brnskega urednika; že koj s prva so poslali brzojavki vdanosti in spoštovanja sv. Očetu in preč. g. E. Brynychu, kraljičinograškemu škofu. Prva točka skupnega posvetovanja je bila: kako misli krščanski delavec o narodnosti? — Važno je to vprašanje nasproti socija-listom, ki nočejo poznati nobene narodne razlike, nobenega narodnega vprašanja. Urednik Skala je poročal o ti stvari in je temeljito dokazoval, da sta delavec in kmet jedno v ljudstvu in da če izgubi narod ta dva glavna sloja, potem je pokopan in izgubljen. Katoliški delavec ne zataji nikakor niti Boga, niti svoje domovine, niti ljubezni do bližnjega. Katoliški delavec noče ničiti in podirati, marveč zidati in tudi dvoječe svoje brate pridobivati za resnico in domovino. Drugi govornik Vilj. Koleš, praški krojač je vzlasti temeljito pobijal tiste, ki odrekajo katoličanom pošteno narodno čuvstvo. Cenčavi brezverski liberalci so začeli izdirati iz src priprostega ljudstva ljubezen do domovine. Liberalci in sovražniki do katoliške vere nimajo pravice, da bi se hudovali, če se socijalni demokratje smejejo besedam domovina in narod, če se norčujejo iz narodnosti, in če jih pri svojih shodih zbadajo in razjarjajo. Nimajo se pravice čuditi, saj ao socijalisti njihovi vlastni otroci. Kakoršne so si vzgojili, take imajo. Dr. H o r s k y, praški kapelan in nekak duševni vodja vsega krščansko-socijalističnega gibanja mej Cehi je temu lepMBn govoru pridajal nekaj be-sedij. Navzoči so ga navdušeno pozdravljali; za časa celega zborovanja je bil dr. H o r s k y nekako središče. Vsi so hoteli gov6riti ž njim, vsi so mu hoteli iz bliža izražati sve|e spoštovanje do njega. O ravuo tistem vprašanju je govoril še Seme-rad z Dunaja, pojasnojoč, koliko se morajo na Dunaju Čehi boriti za svojo narodnost; za njim so povdarjali V a n č o r i k iz Prage, Stary iz Brna, T r p i k iz Kromeriža, da se ne bode nikedar slišalo, da bi katoliški delavec ubežal iz boja za svojo domovino in svoj narod. Konečno so sprejeli sledečo resolucijo: „Katoliški češko-slovanski delavci, zastopani na shodu, nadahneni s pravo ljubeznijo do domovine, hočejo kot del svojega naroda z vsemi silami pomagati mu k duševnemu in gmotnemu napredku in braniti pravice svoje domovine in svojega jezika. Tak internacijonalizem, ki noče ničesar vedeti niti o domovini, niti o narodnosti, zametujejo katol. češko-slov. delavci in hočejo popolno ravnopravnost vseh narodov, ki bi zagotavljala vsakemu narodu svobodni razvoj, izključevala vsako tlačenje jednega naroda po drugem in bi bila temelj pravega brastva vsega ljudstva". To resolucijo so jednoglasno vsprejeli. Zdi se nam tem pomenljivejša, ker iz nje vsi tisti, katerim je za svoj narod še kaj mar, lahko izpoznavajo, da bodo konečno proti socijalistom samo na temelju krščanske vere mogla se braniti domovina in narodnost. Druga točka slove: „Krščanski delavec in družba". Poroča Myslivec iz Prage. Govornikov se je tudi tu oglasila cela vrsta; vsak hoče poka- zati, da je tudi on vnet za katoliške vzore in da je v najlepši jedinosti s svojimi sobrati. Izmej pozdravov omenjamo brzojavno zahvalo preč. škofa Bry-nycha in pismo ljubljanskega slov. kat. društva. Oba sta bila navdušeno sprejeta. Politični pregled. V Ljubljani, 14. septembra. Nemški liberalci in nacijonalci na Koroškem. Nemški listi se še vedno bavijo z vprašanjem, kedo je zakrivil njih poslednji poraz na Koroškem. „N. Fr. Pr." zopet krivdo izvrača na Steinwenderjevo stranko. Glavno krivdo pa vidi v tem, da liberalci niso dovolj delali. Oglasili so se kandidatje, ki so se priznali za liberalne, ali stranka jih še toliko ni podpirala, da bi mogli vzdržati svojo kandidaturo. Nemški nacijonalci so v tem razdirali in celo zatrjevali, da je njih stranka za vlado, kjer je to kazalo. Liberalca pa ni bilo nobenega, da bi stvar pojasnil. Židovski list misli, da liberalci polagoma zgube vse mandata, ako ne bodo agilnejši in bodo vse popuščali le nemškim naci-jonalcem. — Seveda piše se lahko, ali opravili bi pa liberalci ničesa ne bili, ker narod že pozna slabe posledice liberalnega gospodarstva. Mladočehi. V nedeljo je v Kraljevem Gradcu tamošnjo mladočeško društvo imelo javen shod. Zbralo se je pa na ta shod kacih 150 ljudij. Na dnevnem redu je mej drugim bil tudi razgovor o civilnem zakonu in sežiganju mrličev, kar je gotovo jako značilno. Na tem shodu so imeli glavno besedo radikalci. Jeden govornikov je hudo napadal zmernejše Mladočehe jim očitajoč, da po njih žilah teče staro-češka kri in je priporočal, da se ž njimi ravno tako pomete, kakor se je s Staročehi. Mladočeški poslanci ne morejo biti preveč veseli pojavov, ki so so kazali na tem shodu. Sami se vzgojili radikalce pričakujoč, LISTEK. Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XXVIII. Tudi ta prepir popisaval se po več ur včasih pa tudi cel dan in celo noč. Nanj pisal sem leposlovne reči. Takrat zložil »Ester d'Engaddi« in »Iginia d'Asti« ter pesni: »Tancreda«, »Rosilde«, »Eligie Valafrida«, Adello«, dalje nekaj načrtov žaloiger in druzih del, mej drugimi pesni o »zvezi lombardskej« in Krištofu Kolumbu. Ker ni bilo lahko, dobiti druzega papirja, kader je bil prvi popisan, napisal sem vsako stvar najprej na mizo, ali pa na papir, v kojem sem dobival suhih fig ali druzega sadja. Včasih dal sem tudi svoje kosilo kacemu čuvaju in lagaje mu, da mi ne diši, pripravil sem ga do tega, da mi je dal kak košček papirja. To se je zgodilo samo o gotovih prilikah, ko je bila miza uže vsa popisana a se Se nisem mogel odločiti, da bi jo pobrisal. Potem sem bil lačen in akoprav je imel jetničar moj denar, vendar ga nisem cel dan prosil jedi, deloma, da bi čuvaj ne spoznal, da sem se mu bil zlagal, trdč mu, da mi jed ne disi. Zvečer pa sem se okrepčal krepko s kavo in prosil sem, naj mi jo napravi »gospodičina An-gelica«. Tako je bilo ime jetničarjevi hčeri«. Na-pravljala jo je, ako jo je mogla materi za hrbtom izvanredno močno, tako da je provzročila v meni, kader sem jo pil na prazen želodec, nekak ne-bolesten krč, ki mi ni dal spati celo noč. V takem stanju lahke pijanosti zdelo se mi je, da se mi duševne moči dvoje in pesnikoval sem, modroval in molil celo noč do belega dne s čudovitim veseljem. Potem pa se me je polastila hipoma onemoglost, vrgel sem se na posteljo in spal sem navzlic komarjem, ki so mi hoteli, ako-ravno sem se zavijal pred njimi, izsesati kri, trdno eno ali dve uri. Take noči, katere sem prečul vsled na prazen želodec pite črne kave tako sladko vznemirjen, ugajale so mi preveč, da bi si jih ne bil poskrbel večkrat. Torej sem ne redkoma sklenil, ako prav nisem potreboval papirja, da ne bodem niti po-kusil kosila, da bi dobil zvečer zaželeno čarodejno pijačo. Kako srečen sem bil, ako sem dosegel svoj namen! Večkrat pa se mi je primerilo, da kave ni bila napravila udana mi Angelica, potem pa je bil ničvreden lug. Bil sem potem malo slabe volje. Mesto da bi bil prijetno vzburjen, bil sem utrujen, zdehal sera in bil lačen, metal se po postelji, spati pa mogel nisem. ■O. Pritoževal sem se potem Angelici in smilil sem se jej. Ko sem nekega jutra osorno zarežal nad njo, kakor da bi me bila goljufala, zjokala se je revica ter mi rekla: »Gospod, nikedar še nisem nikogar goljufala, a vsakdo mi pravi, da sem go-ljufna.« »Vsakdo? Torej nisem jaz edini, ki se jezi radi tega luga?« »Tega ne rečem, gospod. Ah! ko bi vi vedeli . . . ko bi Vam jaz mogla odkriti ubogo svoje srce!« »A ne jokajte tako. Kaj vam je. Zamere vas prosim, ako sem vas razžalil po krivici. Prav rad verujem, da niste vi krivi, da imam tako slabo kavo.« »Saj se ne jokam radi tega, gospod !« Moja samoljubav bila je malo razžaljena, pa vender sem se smehljal: »Jokate se torej, ko sem vas oštel, pa radi druzih rečij ?« »Da, tako je.« »Kedo vam je rekel, da ste goljufna?« »Ljubček.« In rudečica zalila jej je obraz. In pripovedovala mi je v svojej odkritosrčnej nedolžnosti komično-resno idilo, ki me je ganila do srca. (Dalje aledi.) da bodo z vso silo padali po druzih strankah, a sedaj pa mahajo v prvi vrsti le po njih. Te dni je neki radikalni list očital dr. Heroldu, da nima nobene prave politične omike, nobene odločnosti in ne zna prav nič samostojno misliti. Delegaciji. Cesar otvori slovesno delegaciji dne 16. t. m. v budimpeštanskem dvorcu. V nekaterih političnih krogih se govori, da hočejo Mažari hudo prijemati grofa Kalnokyja, ker je delal ovire ogerski cerkveni politiki. O tem so imeli nekateri ogerski politiki več posvetovanj. Mi smo pa prepričani, da se Kalnokjju ni ničesa bati. Nekateri skrajni levičarji pač utegnejo se kaj jeziti, ali ti bi tako bili nasprotovali. Vladna stranka se pa gotovo ne bode upala ministru vnanjih stvarij delati opozicije. To bi bilo za njo jako nevarno. Ko bi tudi nekateri morda hoteli delati kake sitnosti, bode že Wekerle skrbel, da se bodo pomirili, ker dobro ve, da njegovo stališče ni več tako trdno, da bi mogel se upirati ministru vnanjih stvarij. Kmetski klerikalizem se je jel pojavljati na Ogerskem, kakor tožijo liberalni listi. V szolna-skem okraju, kjer je prebivalstvo do sedaj pripadalo k nezavisni stranki, se je že razdelilo v dva tabora, nekateri so za vladno cerkveno politiko, drugi pa zoper njo, da si oboji prepevajo Košutovo pesem. V Jasladanjju bi se bil že kmalu nezavisni klub premeni! v katoliški klub. To je za zdaj preprečil vodja nezavisne stranke, ki je prišel baš ob pravem času. Ljudje dolže nezavisno stranko, da se je izneverila svojemu programu, ker podpira vlado. Mej prebivalstvom se kaže neko močno gibanje proti vladni cerkveni politiki. To gibanje postaje nevarno ne le za vladno, temveč tudi za nezavisne stranko. Posebno po kmetih se ljudje vedno bolj oklepajo duhovnikov. Nova pravda proti liumunom. Ogerski vlada je jako nevoljna, da Rumuni nečejo slišati o taki spravi z Mažari, kakor je v Budimpešti žele in zaraditega hočejo zanaprej s silo postopati proti Rumunom. Sedaj se je začela proti 18 učiteljem , trgovcem in uradnikom preiskava zaradi veleizdaje. Povod zatožbi je neko pismo, katero je priobčila „Tribuna". To pismo je bilo adresovano na Popea, k' je tedaj bil v preiskavi zaradi dijaške spomenice. To pismo se je glasilo: »Šovinistična intoleranca te je uvrstilo mej prve mučenike naroda. Stvar za katero trpiš, za katero se neumorno boriš, je stvar vseh Rumunov. Živela narodna zastava! »Pripravljeni smo na vse žrtve!" In v teh vrstah vidijo mažarski juristi veleizdajo. Francija. Vlada je mislila, da je z izjemnimi zakoni smrtno zadela radikalno stranko, ali kaže se, da se je motila. Kaže se celo, da baš izjemni zakoni radikalcem koristijo. Te dni je bila dopolnilna volitev za zbornico poslancev v Nogent sur-Seinu, kateri okraj je zastopal Kazimir Perier. Leta 1893 je bil Kazimir Perier dobil 6857 glasov, so-cijalist pa 983, pri sedanji volitvi je pa zmerni republikanec Robert dobil 4081, radikalni kandidat 3661 in socijalistični 1183 glasov, prvi je torej ostal v manjšini in biti bode morala ožja volitev. Ako se radikalci in socijalisti sporazumijo, pa propade vladni kandidat. V Bordeausu je pa v generalni svet voljen neki socijalist. Vse to za vlado nič dobrega ne obeta. Crispijev govor. Italijanski ministerski predsednik se je radikalnim strankam hudo zameril, ko je naglašal, da je treba vzaiemnosti državne in verske avtoritete in pa z Bogom delati za domovino. Očitajo mu, da je šel v Oanosso. Crispi se sedaj izgovarja, da ni mislil morda na kako obnovljenje papeževe posvetne oblasti in je ostal veren svojim načelom. Bogataj on nikdar ni bil. Mi smo pa prepričani, da pred kakimi petimi leti bi italijanski ministerski predsednik ue bil tako govoril. Le razširjajoči se anarhizem ga je k temu prisilil, ker je državna oblast preslaba, da bi ga mogla zatreti. Če je Crispi tudi veroval v Boga, ali vendar je baš on mnogo pripomogel k razširjenju brezverstva in je izpodkopaval vpliv katoliške cerkve, katero sedaj kliče na pomoč. Tukaj se je popolnoma potrdil pregovor: „Sila uči moliti". Prevelikih nad pa seveda ne smemo še gojiti vsled teh Crispijevih besed, ker stvar je preveč zavožena. Razgled po slovanskem svetu. Spomenik pokojnemu Račkemu Iz Zagreba, 12. septembra. V Zagrebu se je sestavil odbor, ki bode zbiral prinose za spomenik Račkemu. Ker je bil pokojnik duševni vodja stranke neodvisne ali Obzoraške, je tndi ves odbor sestavljen od njegovih somišljenikov. Ker je pri nas v novejšem času strankarstvo silno razvito, bilo bi gotovo umestneje, da je v odbor stopilo tudi nekoliko članov drugih strank, saj je pokojni Rački bil vendar le član vsevkupnega naroda hrvatskega in ravno tako so njegove zasluge velike važnosti za ves narod. Tukaj tedaj ni bilo potrebno, da se strankarstvo pokazuje, marveč se je morala pokazati sloga, kajti s spomenikom se ima proslaviti mož, ki ima zasluge za ves narod hrvatski in ne samo za jedno stranko. Morda bi bili tudi pri-nosi obilneji, ko bi se bilo to v ozir vzelo, ali kdor je pravi domoljub bodi si že te ali one stranke, storil bo svojo dolžnost po mogočnosti. Oglas za zbiranje prinosov glasi se tako le: Na glas o smrti dr. Franja Račkega raztužil se je ves hrvatski nared ter so njegovo tugo javljale nebrojene sožalnice iz vseh dežel, kjer stanujejo Hrvati, in mnogobrojni venci, s katerimi so nakitili njegov grob. V trenotku je prenehala razlika med strankami, verami, stanovi, vse je samo iskreno žalovalo za pokojnim učenjakom iu rodoljubom. Naše rodoljubno duhovništvo, mesta in občine pohiti v cerkve, da pri črnih mašah pomolijo za spas njegove duše in za spas naroda, katerega je ta smrt ranila v srce, a vse je molilo skrušeno: Pomiluj nas, Gospodine! Pomiluj in utolaži onega divnega starca, njegovega zaščitnika in prijatelja, da bodemo po njegovej utehi tudi mi utešeni! V svojej čednosti in ponižnosti ni dr. Franjo Rački niti slutil, da ga narod toliko ceni in ljubi, pa je tudi s tem ppsvedočil pravo veličino svojega duha, ki je zadovoljen s tem, da dela dobro, a nič druzega ne išče. On je zares iz vel velika dela: razsvetlil je naj-temnejo hrvatsko prošlost, obrazložil hrvatska prava, na čvrste temelje postavil hrvatsko historiografijo, tolažil in hrabril narod v borbi za obstanek. Njegova dela »Viek in djelovanje slavonskih Apostola sv. Cirila i Metoda", za tem „Pismo Slovensko", »Odlomci iz državnega prava hrvatskoga pa narodne dinastije", „Pokret na slavenskom jugu u XIV. vieku", »Bogomili iPatareni", „Hrvatska prije XII. vieka", »Spomenici Hrvatske za narodne dinastije", njegovo najznameniteje delo, in mnoge druge znanstvene razprave niso samo dokaz njegovega bogatega znanja, velike delavnosti in svestnega uma, nego so ob jednem korintski stebri, na katerih počiva hram hrvatske znanosti in prosvete. A brezštevilna druga njegova dela dokazujejo, da ni bilo na Hrvatskem nobenega vprašanja, niti političnega niti prosvetnega, pri katerem ni on sodeloval, pa imel tudi odločne besede. On je bil desna roka velikega hrvatskega škofa pri stvaranju jugoslovanske akademije, hrvatskega vseučilišča, Strossmajerjeve galerije slik, akademičue palače v Zagrebu in mnogo drugih prosvetnih in političnih činih. On je Zagreb združil v duševnem občenju s celim slovanskim svetom, celo s celo učeno Evropo, ki se je divila njegovej učenosti ter čula izpoved njegovega verovanja: da bode 20. vek pripadal Slovanstvu. Vsem nam, posebno še mladeži hrvatskej, našej nadi in bodočnosti našej, je njegovo življenje vzor čvrstega značaja, vzor rodoljubja, vzor marljivosti in delavnosti, vzor čistega in bogoljubnega življenja, vzor vestnega vršenja dolžnosti, pa je mirno in tiho izdahnil svojo veliko dušo ne samo kot umnik, nego tudi kot pravični z uverenjem: Dober boj sem bil, življenje dovršil, a vero ohranil. Bolje, nego li je to mogoče opisati, razumel je hrvatski narod znamenitost svojega velikega sina, pa je precej zasnoval osnovo, da se mu postavi dostojen spomenik, ter je v to svrho začel zbirati pri-neske. Ta misel je našla tudi bratinski odziv pri naših sorodnih slovanskih narodih. Vsi čutimo resničnost besedij velikega pesnika: »Rod bo samo, koji si mrtve štuje, na prošlosti budučnost si snuje." Da zadovolji tej splošnej narodnej želji, sestavil se je odbor, da zbira prineske za dostojen spomenik dr. Franju Račkemu v Zagrebu, kot v središču njegovega rodoljubnega in prosvetnega delovanja, v središču in na vidiku celega hrvatskega naroda. Na temeliu dozvole poglavarstva Zagreba vlasten je ta odbor, pozvati potom javnih glasil one, ki so voljni prilagati kaj v omenjeno svrho. Pr.nosi se pošiljajo odborovemu blagajniku g. Tomislavu Padaviču, umi-rovljenemu županijskemu tajniku v Zagrebu v Niko-ličevej ulici. Šolstvo. Deželna učitelj aka konferenca v Gorici. V Gorici, 13. septembra. Danes se je začela deželna konferenca ljudskih učiteljev, združena z razstavo učnih pripomočkov. Ob 10. uri zjutraj se je zbralo polno občinstva v prostorih ženske pripravnice. Omeniti mi je posebno: dr. vit. Klodiča, deželnega nadzornika, grofa Fr. Coroninija, načelnika deželnega odbora z več odborniki, prof. A. Marušiča, mnogo učiteljev in učiteljic in nekoliko duhovnikov. Ob 167s je došel c. kr. namestnik vitez Rinaldini z okrajnim glavarjem vit. Boziom, za vsemi dr. Venuti in odbornik Lenassi. Zborovanje se je vršilo v telovadnici. Deželni nadzornik vitez Klodič je pozdravil delegate učiteljstva in goste najprej v nemškem jeziku. Za tem je v slovenščini podal kratek pregled o napredku šolstva na Goriškem od leta 1869. Številke jasno govorijo, da se je šolstvo od leta 1869 do 1894 več ko podvojilo. Povdarjal je, da je tudiv šoli vera podlaga vsemu in da mora torej učiteljstvo delovati složno z duhovščino. Hvalil je c kr. okrajne šolske svete, ki so neutrudljivo delali za šolstvo. —• Iste misli je govoril v gladki italijanščini, toda ob koncu poročila je dostavil celi govor, lepo sestavljen, poln krščanskega duha, v katerem je dokazoval, da ni morale brez vere. Govornik je pobijal nasprotne nauke, posebno še Kantov nauk o kategoričnem imperativu. Kjer ni vere in morale, tam ni blagostanja, tam nastopi surova sila. Učiteljstvo naj torej dobro pomni, da veronauk ni samo učni predmet v ljudski šoli, ampak je podlaga vse odgoje in vse vede. Initium sapientiae timor Domini. Navzoči dostojanstveniki so govorniku častitali. Med občinstvom pa je bilo premalo zanimanja za razpravo in čutilo se je, da so govornikova načela v nasprotju z duhom naše postave in osodnega šolskega vzgojeslovja. Vendar pa je vitez Rinaldini v svojem nagovoru rekel: Takemu govoru nimam ničesar dostavljati, ko srčno željo, uaj učiteljstvo po onih načelih tudi deluje. Nadal;e se je vitez Rinaldini spomnil narodnostnega načela, rekoč, da ni v naši deželi ni v Avstriji v obče ne more veljati načelo izključ-Ijivosti, mari več z ljubeznijo do svojega naroda mora biti združeno spoštovanje in ljubezen do sodeželanov druge narodnosti. Končal je svoj govor z »Živio"-klicem na presvitlega cesarja Franca Josipa I. Ob koncu je še grof Fr. Coronini v imenu deželnega odbora pozdravil konferenco, in sicer najprej v italijanskem in potem v slovenskem jeziku. Na to so dostojanstveniki šli razgledovat razstavo, ki je jako obilna in zanimljiva. Danes popoludne ob 2. uri zboruje učiteljsko društvo, ob 4. uri pa konft-renca odposlancev. Zborovanje bode v telovadnici in bo javno. Kot posebno točko posvetovanja je naglašal vitez Klodič: zboljšanje nadaljevalnih tečajev. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu. (Dalje). Potem, ko so se prebrali oglašeni udeležniki IX. družbine velike skupščine, naroči prvomestnik Tomo Zupan, naj glavni družbini tajnik župnik Anton Ž logar glasom § 16 družbinih pravil prebere vodstveno poročilo od VIII. velike skupščine v Sežani, dne 26. julija 1893, pa do danes. To izvestje slove: Veleslavna skupščina! Vclespoštovane dame, častiti rojaki! 1. Vitalno vprašanje glede slovenske narodnosti se nedvomno suče okrog našega šolstva in posebej prav okrog ljudskega šolstva, ki je podlaga nadaljni vzgoji in naobrazbi narodovega naraščaja. Šolsko vprašaje je eminentno kulturno, a žal! da se je pri nas osobito z ozirom na slovanske rodove — presukalo nekako v politično vprašanje. Tega krivi golovo niso Slovani nego njih protivniki. ki kratijo natorne i ustavne pravice slovanskemu šolstvu. Čudno je to, a resnično, — da neprijatelji slovanskega šolstva ure-zavajo njegov šolski kroj, ki mu pa ue ugaja. In kolikor bolj slovanska mladina zdihuje in stoka v tej pretesni obleki, toliko bolj jo protivniki potiskajo vanjo. To pa je nenatorno stanje, zoper katero se je vnel odpor na severu in na jugu. Zato so se osnovala zasebna društva, da bi kolikor moč odpomogla tem nedostatkom. Da so si -Čehi osnovali svojo »osrednjo Matico šolsko« je glasen dokaz, kako njihovo šolstvo še ni povsod pravilno urejeno. Mej Nemci spričujo »Katholischer Schulverein«, da jo »Deutscher Scliulverein« slovanskega šolstva največji nasprotnik. — Ni li Vsled tega morala nastati tudi naša družba sv. Cirila in Metoda? In v sličnih razmerah je jednaka -družba nastala v naši bratski Istri. — Vse naše slovansko družbe glasno govore, da se naše šolstvo ne sme zlorabiti kot politično vprašanje, vrniti se mu mora značaj kulturni in pedagogični. Mej našim narodom to pravo stališče zavzema naša družba sv. Cirila in Metoda; njen obstoj zmir glasno kliče: dajte slovenskemu šolstvu, kar mu gre po božji in natorni postavi; ko ono te pravice zadobi, potem družbe treba ni Kako je naša družba v preteklih letih v zmislu svojih pravil pospeševala versko in slovensko šolstvo, znano Vam je, čč. skupščinarji, iz prejšnjih naših poročil; danes nam se je ozreti na zadnjo upravno dobo od današnjega dneva nazaj do dne 26. julija 1893, ko se je VIII. skupščinska slavnost v rodoljubni Sežani na Krasu obvršavala s takim navdušenjem i sijajem, ki sta morala vsplameniti čuteča srca za to vseslovensko družbo. Vodstveni izvestitelj bo rešil svoj nalog le "bolj v glavnih potezah, da ne bode ni preutru-dilno zanj in predolgo za čč. skupščinarje, kateri pa si iz teh kratkih podatkov utegnejo vendar le ^napraviti istinito sliko o društvenem delovanju. Vodstvene seje. 2. Pri VIII. skupščini v Sežani bil je v družbino vodstvo vsled odstopa odbornika dr. Tavčarja, kateri radi premnogih drugih opravil izvolitve ni hotel več prevzeti, soglasno poklican deželni arhivar kurat Anton K o b 1 a r. A odbornik dr. Tavčar je družbi v daljnjo razpolago ponudil svoje sile prav tako, kot je doslej v pravoslovnih zadevah — to storil brezplačno. Vsled preselitve odbornika Antona Zlogar-ja iz Ljubljane v Kranjsko Goro koncem aprila meseca spremenilo se je le nekoliko vodstveno poslovanje. Glavno tajništvo je za zdaj še ostalo v prejšnjih rokah, le tekoče upravne zadeve izročile so se mestnemu učitelju Alojziju Kecelju. Zbog te okoliščine se je pomnožil trud osobito našemu neumornemu prvo-mestniku, ki paznim očesom motri vse društveno gibanje. Iz teh razmer je tudi umevno, da se tu i tam vsaki želji ali vsakemu dopisu ni moglo takoj ustreči — osobito ne, če ni bil pravočasno doposlan. V obče naj blago vole Uvaževati slavna podružnična načelništva kakor tudi posamni rodoljubi, cla družbino vodstvo do danes še nima svoje stalne pisarne, nego posamni upravitelji rešujejo družbine zadeve tedaj, ko jim to dopušča stanovski poklic. Ta način družbinega poslovanja se je pridržal že vseh preteklih 9 let, da se je prihranilo več troškov ter vsota mogla rabiti za društvene namene. Družbino vodstvo je reševalo dospele vloge deloma upravnim potom, deloma v svojih sejah, katerih je bilo v zadnji upravni dobi osem, in sicer: prva te upravne dobo ali LXX. dne 30. avgusta 1893, v kateri se je vodstvo v zmislu § 18 glavnih pravil konstituiralo kakor prejšnja leta, ter so vsi dosedanji upravitelji sprejeli zopet drage volje svoje posle. LXXI. dne 28. septembra, LXXII. dne 8. novembra, LXXIII. dne 20. decembra 1893. 1., LXXIV. dne 7. februvarija, LXXV. u n a j s k a l> o r z a. Dn6 14. septembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru.....99 „ 05 „ Avstrijska zlata renta 4%......124 „ 80 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97 „ 90 „ Ogerska zlata renta 4%.......122 „ 70 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 97 „ 05 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1024 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld.......371 „ 50 „ London vista...........124 „ — „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 92'/, „ 20 mark............12 „ 18 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 88 „ Italijanski bankovci........44 „ 96 „ C. kr. cekini......................5 , 88 „ Dn6 13. septembra. 4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ 50 „ 4 % zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron 96 „ 45 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ 60 „ Dunavske vravnavne srečke 5% ... . 127 „ 50 „ Duuavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 , 25 , Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 40 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 60 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 158 „ 50 „ „ „ južne železnice 5% . 128 „ 50 „ „ „ dolenjskih železnic 4 % 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Budolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........ 69 St. Gendis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke......... 24 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3285 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 490 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 114 „ 70 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 „ - Montanska družba avstr. plan.....86 „ 70 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 179 „ 50 Papirnih rubljev 100 ................134 „ 50 60 50 25 60 30 __Nakup ln prodaja _ ■ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju 1 najmanjseza dobitku. K « 1 a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „H E R C U B" Vfollzeili it. 10 Dunaj, liriihilfirstraiie 74 B. JUT Pojasnila v vseh gospedartkih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|sklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (j 1 nv n i c.